289
—   500 Ijudij je v morju utonilo, ko ?e je zadela francoska ladija „Bourgogae" z angleškim parobrodom „Cro-martishirom". Poročila o vedenju mornarjev so strašna. Mornarji so ljudi z vesli, z noži in drogovi pobijali, jih metali v morje ter jih suvali iz čolnov, samo da so se rešili sami. Zato se je veČina mornarjev rešila, a potnike, zlasti vsi otroci in vse — razen jedne — ženske je požrlo morje. Ko se je pogreznila ladija, je nastal vrtinec, podoben brezdnu. V tega je potegnilo morje skoraj vse nesrečneže
—   Pravičen bojkot. V mestu Sulz v kantonu Aargau je obč. svet pred 6 meseci brez vzroka — pa tudi brez pen-^ije — odpustil učitelja, ki je podučeval že 50 let. Ko je razpisal obč. svet službo odpuščenega učitelja, se ni oglasil 2a njo — nihče, tudi potem ne, ko se je obljubila večja plača. Učiteljsko društvo je mesto Sulz bojkotiralo dotlej, da dobi odpuščeni učitelj pokojnino. Zato je hotel obč. svet društvo tožiti, toda  —  advokata ni mogel dobiti nobenega
—   Tat ustreljen. Nikjer v vsi Evropi razen v Srbiji ne usmrčajo tatov iz navade. Tam so obsodili že mnogo takih tatov na smrt, a so jih navadno oprostili smrti ter obsodili na daljšo dobo v ječo. Sedanje ministerstvo pa je v tem oziru strožje. Neki Mita Vitez je tat že od mladosti. Neštetokrat je že bil zaprt, pred leti pa so ga obsodili   celo   na   smrt, a
           Novice.
80 ga pomilostili ter mu prisodili več let ječe. Toda jedva je bil zopet zunaj, že je kradel kakor sraka. Zopet je bil obsojea na smrt, a to pot ni bil več pomiloščen. Vitezu je bilo to povsem prav, češ prestar je že, da bi se mogel odvaditi kraje. In bil je ustreljen
—   Potres v Dalmaciji. Potres je v Sinju in v sosednjih vaseh provzročil velikansko škodo in kar je najžalost-neje, potresni sunki se jako pogostoma ponavljajo. Ljudje nimajo stanovališč in prebivajo pod milim nebom, njih nesreča pa je toliko večja, k^r so silno revni. Ljubljana je dovolila Sinju podpore 300 gld. Naj bi se tudi druge slovenske občine, naj bi se tudi posamezni rojaki spominjali nesrečnih hrvatskih bratov v Dalmaciji
—   Za, pariško razstavo L igoo se delajo že velikanske priprave. Na mestu, kjer bo razstava, dela že več tisoč zidarjev in tesarjev. Tudi zunaj Champs de Mars, kjer bodo stala razstavna poslopja, mrgoli delavcev kakor na mravljišču. Postavljajo se ogromna poslopja in gradi se velikansko železno kolo, čegar sama os bo tehtala 36.000 klg ter bo nosila 40 vagonov in 1600 Ijudij. To kolo bo posebna zanimivost pariške razstave.
—   Milijonar — potepuh. V Parizu našli so te dni redarji razcapanega človeka na stopnicah v neko klet, kjer je spal Peljeli so ga na policijo in našli pri njem bkoro za milijon frankov denarja in vrednostnih papirjev. Kdo je ta mož, se doslej ni moglo dognati.
—  Zopet jeden. Blagajnik sirotinskega urada v Aradu J. Krivanj je iz blagajne ukradel 300.000 gld. in ž njimi pobegnil. Doslej ga še niso dobili
—  Največja vojašnica na svetu je v Varšavi. V tej vojašnici je prostora za 38 000 vojakov. Za to je največja v Aldershottu na Angleškem. Teren te vojašnice meri 190O hektarov. Vojašnica je zidana iz kamna in je veljala šestnajst milijonov goldinarjev. Prostora je v njej za 20.000 mož, izmej katerih pa ima 5000 šarž posebne sobice.
—   Največji slepar devetnajstega veka je te dni v Bournemouthu na Angleškem umrl. Bil je to Kornelij Herz, seveda Žid. Herzova preteklost je temna Nakrat se je pojavil kot špekulant v Parizu in se je udeležil velikanskih sleparij, s katerimi je „zaslužil*' ogromno premoženje. Bil je tudi v zvezi z panamskimi sleparji in vodil dolgo let vso francosko justico za nos Panamski škandali, ki so še v živem spominu, so pokazali, kako silno korumpirana je Francija
—   loo 000 in 3krat 25 000 kron so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, kateri zneski so po odbitju 20o/o v gotovini izplačajo. Mi opozarjamo naše bralce, da bode poslednjo srečkanje neprekljičljivo dne 6, avgusta t. 1.