"PROLETÀRBC" JE DELAVSKI UST ZA misleče ätatelje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P.
'. 1214.
At >1 0»«ry * Umnk M. UTt.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
m
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.

cmc*0«. ILL- »ECEMERA. (DECEMBER Ij^JtjO.
LETO—VOL. XXV
BORBAJA »I PROTI MILITARIZMU V EVROPI NARAŠČA
NACIONALIZEM S FIRMO FAŠIZMA ZA JACANJE ARMAD IN MORNARIC
Brezuspešne razorožitvene konference v Genevi. — Noblova mirovna nagrada. — Proti vojnim nevarnostim
POSLAN V ZAPOR, KER Jj "UKRADEL" KRUH
Ekonomska kriza v Evropi se veča. Ljudstva trpe pod težo davkov, kanonov in pomanjkanja. Briandov predlog za stvo-ritev unije evropskih držav je položen na polico ,kjer ga bo od časa do časa očistila prahu posebna komisija.
Konference, katerih cilj je — zdaj samo še na papirju — odprava velikih armad in vojnih mornaric, se snidejo od časa do časa, da se zpet razpuste z nalogo komisijam ekspertov, da naj preštudirajo še to in ono. Na letošnji konferenci v Genevi, ki se je pričela začetkom novembra, je bilo izrečenih par ostrih in odkritih besed. Mak-sim Litvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, je povedal brez ovinkov, da večina državnikov in vlad ne misli resno na razorožitev. Nemški zastopniki na konferenci so dali razumeti, da se mora razorožiti tudi Francija ter druge militari-zirane države .ali pa bo Nemčija prisiljena, da znova zgradi armado in mornarico, ki za francosko ne bo zaostajala. Nemčija je po določbah v ver-saillski pogodbi obvezana, da ne sme imeti več kot 100,000 mož.- Ista pogodba pa tudi določa razorožitev ostalih, to je, zavezniških držav ko hitro bodo okolščine dovoljevale.
Francija ter druge militari-zirane dežele so mnenja, da so okolščine za razorožitev še neugodne. Namesto manjšanja rajše večajo svoje armade. Ni čudno, če se Nemčija upira temu početju. Kakor Francija, Italija in Poljska, tako se z vso paznostjo oborožujejo države male entente, Sovjetska Rusija in več drugih.
Milijone mož je pod orožjem ali pa v drugih direktnih službah militarizma. Skupno število vojakov ni zdaj nič manjše kakor je bilo, predno se je začela vojna "za odpravo vojne".
Velika opora militarizma so danes ekstremna nacionalistična gibanja, ki delujejo največ s fašistično znamko ter propagirajo diktaturo reakcije. Proti nacionalizmu te vrste, katerega je kapitalizem toliko časa in tako skrbno gojil, nastopajo danes mnogi kapitalistični in«, teresi. posebno mednarodni bankirji. Finančni magnat Owen D. Young, veščak v mednarodnih financah, velik zagovornik in branitelj sedanje u-redbe, je na enem predavanju
ALI STE PREJELI. OPOMIN,
d« ram j« naročnina nm "Proletarc«" pot«. Wa? Obnovit« jo čim-da m zasifurat« prejemanj« lista.
v New Yorku nedavno dejal, da so ekstremna nacionalistična gibanja nevarna zdravemu razvoju dežel, "kajti hočeš nočeš, gospodarstvo je mednarodnega značaja, ker so dežele v ekonomskih problemih in v izmenjavanju blaga druga od druge odvisne." On je za "začasno odpravo parlamentov" in za diktaturo, ki bi delala z vidika sodelovanja z deželami. To je seveda njegova želja, ki pa se noče uresničevati. Diktatura v Italiji je nacionalistična ,isto tako v Jugoslaviji, na Poljskem itd. Gospodarskih neprilik niso povzročili parlamenti, bili taki ali taki, pač pa so ekonomske krize vplivale pogubno tudi na takozvane posta voda je, kjer se mnogo kritizira, vsakdo pa se brani odgovornosti.
Kapitalizem, ki je dolgo širil propagando proti socialistom z geslom, da so socialisti mednarodni in vsled tega izdajalci svojega naroda in svoje dežele, so danes sami prisiljeni, da postajajo "mednarodni'*. Združujejo se v mednarodne truste, snujejo tovarne v vseh krajih sveta z mednarodnim kapitalom in veliki bankirji so ob enem tudi "mednarodni politiki". Socialisti uče mednarodnost v korist ljudstev vseh dežel, kapitalisti pa jo prakticira-jo v interesu svojega profits na svoje bizniške načine.
Mirovna politika kapitalističnih vlad nima še nobenega lepega lista. Sklenile so med sabo polno pogodb, katere smatrajo večinoma za krpe papirja. Vsled ene take pogodbe, v kateri države druga drugi obljubljajo. da se ne bodo zatekale k vojni, je dobil letos bivši ameriški državni tajnik Kellogg Noblovo mirovno nagrado, ker nosi pakt njegovo ime.
Iz teh mirovnih dogovorov pa se svet lahko uči, da v kapitalističnem sistemu ni mogoče sprejemati pogodb, ki bi res varovale mir. Proti vojnim nevarnostim je najboljši in naj-jačji jez delavsko gibanje. Treba pa ga je marsikje šele zgraditi, da se zamaši vrzeli, skozi katere lahko pride vojni požar.
Kapitalisti ne dajo denarja v pomoč nezaposl je-nim
Denarni mogotci v Chicagu, ki nastopajo pod filantropsko označbo, so pred tedni sklenili zbrati skupaj fond petih milijonov dolarjev v pomoč brezposelnim. Napravili so pritisk posebno na zaposljene delavce, namesto da bi sami, brez kake vidne škode zase, dali celo vsoto. Toda vzlic temu, da se med delavci avtomatično kolekta, da se odšteva v ta fond v marsikateri tovarni od njihovih plač enodnevni zaslužek mesečno, so do 15. dec. zbrali šele 42% kvote. Kapitalisti so dobri, od svoj«ga denarja pa se ne ločijo, dasi bi ga dobili po nekaj tednih cirkulacije zopet nazaj.
TAJNIK D0AK SI JE DAL TEŽKO DELO
GLADKA JUSTKA AKO NI "VPLIVA"
Charles Craven» star 28 l«t, v ovalu na tej sliki, j« v bližini svojega stanovanja v Lo<iisville»u, Ky., kradel kruh iz zabojev pred grocerijskimi trgovinami. Neko zgodnje jutro je bil zaloten ter aretiran. Policiji j« pojasnil, da je bil v to prisiljen radi brezposel-nosti ter gladu, ki ga trpe njegovi otroci, pet po številu. Policij« je po*1«l« na dom preiskovalce, ki so ugotovili, da je Cravenso\« družina res brez živil in brez kuriva. Policaji so nakupili basket hrane ter jo poslali otrokom, očeta p« v ječo.
Novi delavski tajnik Wm. N. > Doak je dobil zopet pozornost M
v tisku, ko je dejal, da se bo j M°nUk« poklic zahteva izvež-pobrigal za deportacijo tuje- Ja<*>*ti ter protelccijo, drug«.
rodnih gangsterjev. Tudi prej- j c* Je ^«ktriČni stol preblizu, šnji je rad grozil "tujerodnim !
<<angsterjem", deportirali pa so i Eden tu r°jen Grk, star 20
le tu in tam kakega malega ,6t' ln njegov tovariš v Ameriki
zločinca. Zvračati "gangster- r?]en. ItaIiJan, star 23 let, sta
stvo" na tujerodce ni pošteno, sk,enila, da se ne izplača dela-
četudi je res, da jih je velik P° 5Qc »a uro, ko pa se dobi
o.dstotek. "Gangsterizem" jejdejiar mnogo laglje in v večji
ameriški produkt, kajti nikjer: množim z ropanjem. Začela
na svetu ne tvorijo zločinski sta in Jima je dobro, dokler
elementi tako moč ter tolikšen se nista Iotila neki večer za ga-
politični" vpliv in ugled kakor ražo bankirja Merrilla od
v tej deželi.	Union State banke v So. Chica-
rp . , ^ . . . .	Bodisi da se je bankir u-
Tajnik Doak bi storil boljše. afrQ5:i	J . , ...
ako bi se malo pobrigal ter u- ¡JJ1' ^ *« obkol,la1
plač delav- S' " 1 J	P°
K	njunem povelju, pa sta mu za-
sadila bodalo v hrbet. Bankir je umrl, roparja so izsledili in bila sta obsojena na električni ■■■¡■■j # a	stol. Zločin sta izvršila 28. ok-
Suša kakršne še ni bilo, pa tobra in čez dober mesec »ta
bila že vjeta in obsojena. Slučajev, v katerih bi bila justica
stavil zniževanje cem. To bi bilo veliko bolj hu-| manitarno kot pa groziti par Sirilijanom z deportacijo.
JEKLARSKI TRUST ZVIŠUJE CENE IN ZNIŽUJE PLAČE
vzlic temu preveč živil
Zvezni vremenski biro je v
Namen prikrivan\a	_____ _ a
h/i n fin i h n/ilfim/iii *im«da bi,a letošnia suša ena proti njim.
(7UfCt/(C/ l fJvJlVJI! IVJU .večjih v zgodovini te dežele.
tako hitra, je malo. Organizirani morilci s političnim vpli-letnem poročilu kongresu 4. de- vom lahko rogovilijo dalje, ne« cembra konstatiral med dru- glede na krik, ki ga uganjajo
Senator George W. Norris se je v zbornici zelo jezil proti jeklarskemu trustu, ker podražu-je svoje izdelke v časih, ko bi imele iti potrebščine navzdol.
Špekulacije, dvomljive investicije in pa brezposelnost so vzroki, ki v tej krizi vpropascajo banke
Pridelek je bil vsled nje zelo znižan-in čudno, še vedno
Ako bi dnevniki v velikih
Kapitalisti, ki znižujejo plače, sovražniki ljudstva
fca je toliko, da ne vedo farmarji kam z njim. Godi pa se
slabo farmarjem in delavcem, i Wm Greerif predsednik A. mmu . ... ..	.	taimarjem zato ker je trg slab, F of L rad pridiga o patriotiz-
naj imajo ljudje zaupanje v tak in delavcem zato, ker nimajo mu take rečL Koncem n*-
Dejal je, da je trustu to mogo mestih prinašali vesti o bančnih zavad, če pa ni vama niti ban-j^ rarja, da bi si mogli kupiti če zato, ker je uničil konkuren- polomih z običajnimi velikimi! ka, ki premore par sto milijo- Z:.r!<*sti živil . čne kompanije, pa zdaj dolo- naslovi, bi ostrašili stotisoče nov dolarjev vlog! Njen delni-
KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE.
vembra je v enemu svojih govorov, katerega izč^nek je bil cbjav.jen v ameriškem t^sku, dejal, da so podjetniki, ki znižujejo plače delavcem, sovražniki ljudstva. Po njegovem
ča cene po svoji volji. Predla- vlagateljev, ki bi šli ter dvigni- ški kapital znaša nad $25,000,-gal je preiskavo. "Ta kombi- li svoje prihranke. Skoro vsaka 000.
nacija jeklarskih korporacij," banka, na katero vprizore via- V Springfieldu, Mass., se je Uprava Proletarca je prošli
je dejal Norris, "se ovija v do- gatelji takozvan naval, je prej ustrelil blagajnik banke West teden dobila sDoročilo da so	. .
kazovanje svojega patriotizma a.i slej prisiljena zapreti vrat«.; Springfield Trust kompamje. V	'cankarjeTd^ibe do !
v ameriško zastavo, Katerega wajpoij so prizadete manjše,^oiumousu, o , Je napravil sa-'spele v New York in so bile po-1. ,__u.: •„»i
potem prakticira z podraževa- banke, iz katerih v teh časih momor podpredsednik Hunting- tem odoremliene naorei v Chi- ,je kntlzira,1. premogov nisne njem produktov. One varajo ljudje dvigajo več denarja kotjton National banke ,ki je bil IK? So j^hTnjigarna družbe na pal,u mehke*a pr*" ljudstvo. Dozdeva se mi, da pa ga vlože. Ce je bila banka v(ob enem tudi blagajnik Colum-' 8Prejme jih začne pošiljati na-kršijo protitrustno postavo in času "prosperitete" neprevidna bus Saving banke. V Arlingto-1ročnikom Stanejo štiri knjige upam, da justični department v investiranju, Je danes marSi- nu, Tenn., si je končal življenje «j jo uvede preiskavo."	ikaka njena vložba vredna ko- blagajnik ondotne banke, ban-1
Tudi če pride do nje, se tru- maj polovico toliko kot pa je ko pa so prevzeli v pregled dr-stu ničesar ne zgodi. Kazni so dala banka, in v nemalo sluča- žavni ekzaminerji.
moga, tekstilno industrijo ter tovarne obuval, kjer so delavcem znižali plače že polovico
in več.
le za delavske agitatorje, pa jih njti polovico.
Dne 11. dec. je zaprla vrata
PLAČILO ZA 30-LETNO GARANJE
če prav se tudi oni tu in tam j -Jja(1 600 bank je ]etog že za_ banka v Clio blizu Bennetsvil zavijajo v ameriško zastavo. prl/) vrata Slovenci so priza- le, S. C. Ni je skoro države,
Krasti
i živila stane življenje
deti v naselbinah v južnem Illinoisu, deloma v Kansasu, v
ki ne bi bila prizadeta s propadlimi bankami. Mnogo jih re-
Ječe se polnijo. Ljudje so
Waukeganu. na zapadni strani organizirajo, potem ko se vla-v Ciiicagu (Millard State ban- gatelji zavežejo, da bodo pusti-ka) in več ali manj v raznih li polovico ali več svojih vlog drugih krajih. Poskusi, da bi nedotaknjenih. Vsled silnega
obupani in sestradani, pa se|M reorganiziralo Millard State padca zemljišč, vsled propadlih industrialnih, real estate in celo municipalnih bondov, je kriza morala priti tudi v banke, ena češka) in mnoga društva, Močne, in pa tiste manjše, kaše niso obnesli. Koliko vlagate- teresobile oprezne, bodo zvozi-
marsikdo pod težo razmer spo- banko v Chicagu, v kateri ima-zabi ter vzame kako reč "nele- j0 vloge tudi tri podporne or-galno". Aretirajo ga, hitro ob- jganizacije (dve slovenski in sodijo in zapro. Pa tudi z živ-
Iji izgube je zdaj še ugibanje, toda vse kaže, da od 40 do 50 odstotkov.
le. Nobena pa ne bi prestala velikega navala vlagateljev, ker ima le malokatera banka zadosti takih vrednot, ki jih
ljenjem plačujejo take prestopke. Pobirati premog okrog skladišč je silno nevarno, kajti stražniki imajo nalogo rabiti samokres. Pred Zahvalnim j v Los Angelesu je prišlo v L dnem je dalo več očetov življe- j palom eno gtavbinsko in poso-jlahko vnovčl brez lz*ube zase' nje, ker so si hoteli prilastiti jj]no društvo, kateremu je nje- ]	-
kokoš ali purana nepostavno. KOV ravnatelj neki Beesemyer KkOilOmska ZVeZa med Ita-
ugonobil okrog osem milijonov dolarjev. Beesemyerja so zaprli, ampak revnim vlagate-
Niso imeli denarja, pa so se lotili prepovedane metode.
Socialistični glasovi v New ,jem *ki 80 hrani,i p° ¿ajmih in
°	dolarjih, to ne povrne njihovih
Yorku narasli
Dasi se je 4. novembra v državi New York udeležilo 1.-251,000 manj volilcev glasova nja kakor predsedniških volitev leta 1928, so socialistični kandietatje v državne urade dobili povprečno 20,000 glasov več kakor pa pri prejšnjih volitvah. To je razvidno iz podatkov, ki jih je objavil nedavno državni volilni biro v Albanyju.
lijo in Rusijo
vsot.
V New Yorku je zaprla vrata banka, ki nosi ponosno ime "Bank of United States". Imela je 400,000 vlagateljev, ki so vložili v njo nad dve sto milijo nov dolarjev. To je dozdaj največja banka, ki je prišla na prag poloma. Poročajo, da ji priskočijo na pomoč druge new-yorške banke v namenu, da
preprečijo naval še na druge	|68o,ooo,000 za razna
finančne institucije, kajti kako javna ¿ela
Listi so nedavno poročali o ekonomski pogodbi med Italijo in Rusijo. Slednja bo izvažala v Italijo petrolejske produkte, premog in živila. Italija pa ji bo plačevala z mašinerijo1
in drugimi tovarniškimi izdel-j .. . . , .	. ...	M „
V dobrodelnem zavodu sv. Vincent« v New Yorku sorvir«.
__jo veČ sto brezposelnim delavcem juho dnevno. K« k len obed je
NAD $600,000,000 ZA JAVNA *<N •« Uhko predstavljate • t« slike. Delavec, ki sa g« j« izbral DELA.	fotogr«f z« to sliko, j« garal nad 30 l«t. Zdaj n« dobi del«
Francoska zbornica je še nikj«r, ker ¡mejo delodajalci mlajših moči n« i z bero Vsle4 koncem novembra sprejela bolezni in smrti v družini, stavk in drugih naprilik s« ni mog«l predlogo vlade, ki določa, da se preekrbeti z« st«rost. Država s« zanj a« briga iB kapitalizem
M brani zakon«, ki bi določil delavcem zavarovalnino v slučajih brezposelnosti in onemoglosti.
n» i ái - rftítBá'


QlasGoii iz flasega (Ji¡banja


Z AGITACIJE V PENNSYLVANIJI
REVOLUCIONARNO STANJE V ŠPANIJI
POROČA JOSEPH SNOY.
Kancem novembra in prve dni 4ee«nafbra aem se mudil na agitacij» za Proletarca in JSZ. v Peaiisy Ivani ji. Uapel tem posebno v Moon Kun, kjer so obhajali dne 27. nov. petnajstletnico Samostojnega podpornega
dovalo in ostalo aktivno v srni«j •lu naprednih idej. Se nekaj) sem opazil. M Kolikor sem se spoznal s članicami, znajo biti v dru/JOi humoristke, kar gotovo tudi na njihove seje dobro vpliva.
Vzlic vsi resnosti, ki jo ima
društva. Bil aem povabljen, d a naša agitacija, sem Vnel mno-ob tej priliki spregovorim par go zabave in užiT veliko hu-besed. Rezultat apelov je bil morja. Kdo tudi ne bi bil do-zelo dober, posebno med mla- bro razpoložen med prijaznimi dino, ki se živo zanima za delo sodrugi in sodružicami v John-in razvoj naših organizacij, stownu ter okolici! Škoda, ker V prizorih so tudi Molierjevo i- nisem utegnil ostati dalj med gro "Namišljen bolnik", ki je njimi. Seje doma so me klica-bila igrana v zadovoljstvo vseh. le nazaj.
Pravili so, da bo imel v krat- Delavske razmere so v john-kem priredbo tudi njihov soci- atownskem okrožju zelo slabe, aliatični klab. Ta njihov ukrep pa vendar je Proletarec zopet pozdravljam. V Moon Runu sto- dobil lepo število naročnikov in rite lahko še marsikaj v prid 8 tem še bolj pomnožil število delavskega gibanja.	i svojih mnogobrojnih čitateljev.
Druga moja pot je bila v Zasluga za ta uspeh gre v prvi Johnstown, z okoliškimi kraji vrsti naročnikom in sodelavcem v "Greater Johnstown". Iz Langerholcu, Josepu in Ignacu Ameriškega .družinskega kole- Vidmarju, Adolfu Krasni, Ivan-uarja letnik 1931 vidite, da je čiču in sploh vsem, ki 80deluje-tam okrog precej slovenskih j0 pri takem dehl. iskrena dvoran, zato eni po pravici hvala
smatrajo, da je Johnstown me- y bolnišnici gem o5iska, S(> tropola pennsylvanskih Sloven- d Jančarja> kateremu. je cev, četudi m v centrumu slo- zIomilo obe L Qn . zvegt venskih naselbin v zapadni sod	in aktiven na
Pennsylvaniji, kjer deluje zna- kulturnemF	Upam> da
na pennsylvanska Konferenca kmalu okreva
JSZ. Obiskal sem v Johnstownu VT . ...	_	_ . --- --------
Langerholca, Vidricha, Podbo- Na *Bli*ex*1 se mnogo pogo- bora B Novak in D. j. Lotrich. 180 v West Allisu in št. 5 v Co-ja. Krasno, Mrs. Zabric in več varjamo 0 položaju. Vsi smo Qd nadzornega odbora slov. nemaughu (Johnstownu). Ne-drugih. Posetil sem tudi na- uv,d?h' da kapitalizem m v Mkcije Fr Margole. Od pro- kateri klubi, ki so vsled krize se mlade delavce, ki so aktivni stanJu d,'žati takozvane pro- !svetnega odseka 1. Molek, A. posebno prizadeti, pa so seve-v pokretu in na društvenem ,sperltete nltl v lako bo*atl de" Garden in John Rak. Tajnik da precej članov izgubili, polju. Zelo lahko je presoditi *e\k?.1 80 ZfdlJ1Jene drža^e- JSZ. Chas. Pogorelec. Odsot- Naš proglas glede stališča človeka, s kom občuje in kaj Kapitalistični tisk se postavlja ni in opravičeni J. Oven, Geo. JSZ. z ozirom na fašizem in na čita. Mladi fantje in dekleta z "atenskimi bogastvi . Kaj Maslach, P. Kokotovich, Ange- zavratni fašistični 4atentat na
bi napravila iniciativa med	[jih podpirati, morajo iskati tu-
članstvom slab vtis. '	di druge vire.
Novak je mnenja, da je naj-	Klubi JSZ so ustanovjjeni
boljše vzeti stališče, kakor ga	zato. da imamo organizacijo,
je navedel s. Alesh. Ako ne	katere naloga je voditi med nt!
bo uspešen prvi načrt, ki ga	šim delavstvom borbo proti kri-
priporoča, se vzame potem v	vieam, proti nazadnjaštvu, za
lipoštev predlog odbora.	socializem * in da goje prolt-
Zaitz pravi, da se pri naiem	tarsko kulturo. Delokrog se
številu članstva s to metodo,	0d onega, ki ga Lnajo podporna
kakor jo priporoča odbor, ne	društva, *elo razlikuje. Velja-
bo dobilo sredstev.	v o posameznega kluba se meri
Molek pravi, da se v nekaj	po aktivnostih njegovih čla.
letih tudi po malem zbere več-	p0v in članic,
ja vsota, ki bo omogočila turo.	Klubi JSZ., kot soc. stranka
kakršna je bila zamišljena na	v splošnem, imajo med delavci
Vili. rednem zboru JSZ.	mnogo nasprotnikov. Naspro-
Garden svetuje, da se fond	tujejo zato, ker pod vplivom
ustanovi s prostovoljnimi pri-	vzgoje, katero so jim dali s spevki. Apelira naj se na klu- 8VOj0 $0j0 jn tiskom posedujoči be, da pomagajo kolikor mo- 8i0jjt ne razumejo, da vsak de-rejo, in na posamezne člane. Je iaVec, ki nasprotuje socialists
za iniciativo, a dvomi, da bo	nemu kiubu in soc. stranki, na-
akciji zdaj zadostno koristila.	gprotuje sam sebi.
Aleš predlaga, da se načrt	Klub št. 11 v Bridgeport ek,
vrne odboru z nasvetom, naj	gjgtira zdaj zaporedoma pet let
napravi novega v smislu raz-	in je tudi aktiven toliko časa. prave na tej seji. Predlog spre- Ustanovljen je bil 29. novem-
jet.	bra 1925, ko se je nahajal tu
Zaitz omeni, da je imel na na a?itaciji Chas. Pogorelec, s. prošli konferenci JSZ. v She- Anton Garden pa je tedaj ži--= boyganu referat s. Anton Zor-|vel v tem kraju> Skijcaia 8ta
deloval od prošle redne se- man ° problemu kje in kako se8tanek somišljenikov, ki se je je s sledečimi organizacijami: dobiti za konferenčne organi- vr§i| v društveni dvorani na druš. št. 600 SNPJ Johnstown, zaciJe K'notne vire. Vprašanje Boydsvillu. Klub je bil usta-
^^	--^ ^r ^	Pa.; klub št. 5 Conemaugh, smatra za važno In žeh» da ena novljen s sedmimi člani.
Prisotni od eksekutive Fr. članstvu beležijo tudi klubi št P»-; dram. odsek Slov. nar. do- ■•J® razpravlja tudi o tem. | Težkoče zanj so se takoj za-Alesh, F. Godina, Fred Vider 1 v Chicagu, 118 v Canon- ma, Waukegan, 111.; druš. št. I Mnenja ostalih članov, izra- ¿e,e> toda je yse premaRal. V in Fr. Zaitz. Od nadzornega od- sburgu, št. 28 v Newburgu, št. 45 SNPJ. (John Kavčič), Vand- žena y kratkl razpravi so, da naaejbjnj kakor je ta in poleg
Izgredi revolucionarnega značaja v . paaiji ae m nože. Veliko nezadovoljstva je tudi v armadi, posebno med mlajšimi oastnikci. Slika zgoraj pokazuje prizcr z izgredov v Madridu. V Vaftenciji prevladuje republikanski »en ti m en t popolnoma. V Huesci so se uprli vojaki a ftojalne čete so W« t premoči. Par upornikov je bilo ubitih in več ranjenih. Organizirani delavci ter liberalni elementi so siti monarhije in zahtevajo republiko.
Zapisnik seje eksekutive J. S. Z.
dne 7. novembra 1930
ling, Pa.; klub št. 222 JSZ., jima skoro Tvaaka okrožna o*-
Girard, O.; dram. zbor "Zora", *ail,zacl'a. JSZ- &yoJ* P08^ Pueblo, Colo.; druš. št. 53 ¡razmere, in na podlagi teh ai
SNPJ., Collinwooa, O.; klub moia ured,tl \udl načT' kl št. 28, Newburgh, O.; soc. pev. '.b>r "Naprej", Milwaukee, Wis.; klub št. 11, Bridgeport,
v Johnstownu se ti takoj priku- "|iamo od	Mizenjo!
pijo. Ljubijo zabavo in spon, Slabe čase! Brezposelnost! Ti-toda pri tem ne pozabijo na «te delavce, k, so zaposljeni, se delavsko gibanje. Vedo, da je to^ko bolj šikanira. Ali ni vsaj njihova dolžnost in naloga so- zdaj tisti čas, ki nam veleva, da delovati v njemu, pa so aktivni.1 naJ se »družimo v delav-ski^ or-
line Zaitz in Fr. Udovich. Slovence v znanem tržaškem Za predsednika seje izvoljen procesu so priobčili poleg Pro-F. Godina. Zapisnik prejšnje letarca, Prosveta, Glas Naroda,
seje sprejet kot Čitan.
O. ; druš. št. 147 SNPJ. Cleve-land, O.
Prosvetni odsek je imel nedavno sejo, na kateri smo pred-
Enakopravnost in Ameriška vsem razpravljali, kako priti do
Dopisi. — Pismo FLIS odin> Uomovina- l>oslan je bil tudi sredstev za financiranje daljše ------K ' Am. Slovencu, Novi Dobi in —J—^— -- 1-- —
niso
aewvau v njemu, pa so aniivm. * . ....	,	. . varia na ni«mn TC^ .. 1. i.	mu. oiuvencu, nuvi uoui
Seveda ni vsa mladina toliko 8amzaciji ter se skupno Donmo .nnf.lxni .„	* . Glasilu KSKJ., ki pa ga ni ______. ^ 1 . ____A » 7.a skunnp interpse? ; »poročni, qa nasa organi-
sapredna, toda vztrajnost tiste, za skuPne »^erese? ki deluje v klubovem odseku za agitacijo med mladino, bo pridobila za skupno delavsko •tvar tudi ostale fante in dekle-
zacija v teh razmerah ne more pi iobči,i'
predavateljske ture, na ka.ero bi dobili tega ali onega slovenskega književnika iz domovine.
pripomorejo do gmotnih virov V razpravo pride vprašanje pev. zbora "Zarja" v Cleve-landu, ki je odsek kluba št. 27. Ker je proti klubu št. 27 in njegovemu pevskemu zboru naperjena tožba, je dobila zadeva splošen pomen in stafišče ekse-ktive je, da zasluži klub št. 27 ter njegov zbor moralno in
tega še nekako centrum naših naselbin, bi potrebovali klub z mnogimi aktivnimi člani in članicami. Dela ima klub mnogo, ali članov in članic, ki bi ga bili pripravljeni in mogli vršiti, pa ni vselej zadosti.
Po preteku peti-h let se klub št. 11 JSZ. s ponosom ozira nazaj. Ni šlo gladko, toda šk) je. Bil je delaven v volilnih kampanjah, v pomožni akciji za stavkujoče premogarje, sto. ril je kolikor mogoče na pro-
ta.
Večkrat sem že čul o žen-
•kem društvu št. 600 SNPJ. v val na obisk v Californijo Joško Johnstownu. Je žeto aktivno Oven. Svoječasno je Joško bi
prispevati za vzdrževanje o-	Na prejšnji seji je bilo skle- MnenJe odbora da bi bil en
Josko Oven na posetu V m^Jene?a blroja. FUS odgo-	njeno, da bi poseben odbor reden vir. če bi^e razp»alo 5c
Californiji
Pred prošli teden je odpoto-
laselbi- na par sestankih o našem giba- Poročilo tajnika — V sploš- macije pri posameznikih glede 1 u dramatike in drugih prosvet- sama na sebi ni kaka izredna Prosvetne matice za vzhodni je žen- nju in pojasnil somišljenikom nem v JSZ. od prošle seje ni bi- te banke Ker sodišče vorasa nih aktivnosti z angleško po- stvftr. Danes praznujejo mno- Ohio in Virginijo. ;led te- ob Pacifiku naše delo v našel- lo posebnih sprememb. Razve- „ie neneira raznusta aH rccr- 8luj°čimi društvi-	naŠa drUŠtva Že 8rebrni ju ' Na sporedu klubove slavnosti
lile, da binah na vzhodu in osrednjem seljivo dejstvo ie. da imain nH. 'J' «f	' Lr^i ! Vzamejo se v razpravo po- b,leJ. nekatera so že preko. Ker , bo poleg resnih tečk igra Mu-
varja, da razumejo naše tež-	treh članov, ki jih je imenovala	ah 1()c "e8menta v ta namen koče. Priporoča, da naj se.eksekutiva, sklical sestanek vla- Treba bl b,1° seveda ,nciJat,v-poslužujemo njihovih informa- gateljev Millard State banke v	nl Predlog. Odbor priporoča tivnih poročil kolikor hočemo,	svrho, da si s skupno akcijo za-	eksekutivi, da o tem načrtu Prečita se pismo JPS glede	varujejo svoje interese. V tej	razpravlja na tej seji. _ sestanka za sodelovanje obeh	banki je veliko vlagateljev Slo- p°rcčilo se sprejme na znane le na podpornem nego tudi val in delal v San Franciscu, organizacij. Sklenjeno, da se	vencev ter nekaj drugih Jugo-	nJe'
na kulturnem polju in sploh v kjer je bil tudi aktiven Ob £a skliče ko hitro bodo vsi čla-	^ovanov, največ pa Cehov Cla- John Rak poda dodatno po-naprednih akcijah. Čital sem priliki tega poseta bo govoril n» našega odbora v Chicagu.	ni tega odbora so iskali infor-	ročil° £,ede sodelovanja na po-včasi, da ima društvo v naselbi- na par sestankih o našem giba- Poročilo tajnika. — V sploš-	macije pri posameznikih glede	® u dramatike in drugih prosvetni nasprotnike zato ker je ——"---" -----....	^ ®	-j«, -i.a:-----a z ----
sko društvo, oziroma vsled
ga ker so ženske sklenile, da binah na vzhodu in osrednjem seljivo dejstvo je. da imaio nri-	Vidini. Vzamejo
bodo delovale . v svojem društvu. Druš. št 600, če se ne motim, je sprožilo tudi tisto ini-tfaiivo za "mufanje" prošle konvencije SNPJ. iz Chicaga v Cleveland. Pa ni šlo, kajti mi smo hoteli videti, kako si bašejo žepe v Chicagu, kako kade cigare in cigarete ter pipe, in iz kakšnega materiala delajo tam cement ter cementne bloke, ker tako nerodno skupaj drži.
Radovednost me je torej nagnala, da se s tem društvom
?n,ln° P°m0tzavedne«aide-! svetnem polj u, agitiral za širjenje našega tiska itd. Ima svoj dramski odsek in pevski zbor "Naprej". Priredbe kluba so bile vedno uspešene, če ne vse gmotno, moralno je vsaka uspela.
Svojo petletnico bo klub ob-
Klub št. 11 JSZ priredi h.i.i * «bo»« 27.^ , dr».
stveni dvorani na Boydsvillu. Prične se ob 7. zvečer Naslednji dan bo v isti dvorani konfe-Bridgeport, O. — Petletnica renca soc. klubov in društev sama na sebi ni kaka izredna Prosvetne matice za vzhodni
lavstva in poštene javnosti v obče.
O razmerah v milwauški naselbini poda kratko poročilo s. Aleš.
Konec seje.
slavnost petletnice
---------osrednjem seljivo dejstvo je, da imajo nri- iranizaciie šp ni rešilo defini- vzamejo se v razpravo po .	1	.
zapadu, in storil kolikor mogo- redbe naših klubov zdaj večjo tivno bi bila taka akciia to ie 'samezne zadeve iz poročil.	Pa Je med podpornimi društvi zikalična kuharica , ki je polna
če, da se uspostavijo z naselbi- udeležbo kakor običajno. Na- sklk^	naše	od odbora- či*ar	i/11*1 JSZ' razlika' *	humorja. Imeli bomo tudi go-
nami ob Pacifiku ter s Proletar- predek v naraščanju članstva strani odveč keneluirza re- «a da s PomočJ° organiza- diference tudi v pomenu nji- vornika. Ako mogoče, nastopi
cem, JSZ. in Prosvetno matico in v aktivnostih sta poslednje organizacijo'banke njen direk- ciJe brani interese vlagateljev	^ovih obletnic. Organizirali tudi zbor "Naprej .
tesnejši stiki. '	čase beležila posebno^ dva no- Z ^ J	zaprte Millard State banke,	«mo se v podporne jednote in Zavedni delavci v Bridge-
Ob zaključku te notice smo Va kluba, namreč v naselbini
vpraša za mnenje, ako bi bila zveze radi medsebojnega pod- portu in sosednih naselbinah,
prejeli od niega noročilo H» Powhatan Point Os in druiri „v Kei* porabl tajnik JSZ., kije zdaj kaka akcija na mestu. Go- Pranja v slučaju bolezni, ne-|ne pozabite te priredbe. Za
je^ z agitacij o v I^A^leiu' vOglLbvju U o" p Aem do °b ene " UPraVn,k Pro,eta^a. dina misli, da nam bi to v seda- «reč in smrti. Torej smo se malo vstopnino 35c za moške
dobroopravi?, št^lonaS- roč^taSk' da ima ^b^e i -	™	-pravilo le združili največ radi gmotne, po- in 26c za ^nskeb^tedelem
kov Proletarca st» ie nomnožilo glede za narastek v članstvu!	^mu primerno razdeliti stroške, ker bi morali najeti ad- moči. Član plača določeno dobre zabave in duševnega raz,
gov t loietarca se je pomnožilo, Kieae za narastek v članstvu, njegovo plačo, da bo prejemal Vokata Pogorelec ie mnenia vsoto asesmenta in kadar je do vedrila. Ker bo to poslednja
in sestanki, oziroma shodi skh- drugi pa je štel ob času teko-!od vsakega polovico. To bo da£^DOČaki ^klor L^no P^pore upravičen, jo dobi. E-! priredba v tem letu, se nadeja-
cani ob tejipr.Hk. so uspešni. To čega poročila že 31 članov m pripam0K,0 Jsz> k večjim do.	na podporna društva so aktiv-1 mo, .da se snidemo še enkrat v
Je podvze sodrug Oven na članic. Dne 2 nov. so me!; hodkom za kampanjske name. ^re0rgan!zLT	»a ludi ™	PolJih. veči- čimvečjem številu in si skupno
agitacijo v
napravimo lep zabavni večer. Naklonjenost bomo vračali z
svoje stroške, čas pa porabi za kampanjski shod. 2e to, daje n„ :	v n . , , --------------- ----'—*	- : -
prid Proletarca klub v takem kraj pokazal vo- V .	U °' Pr,Poroča ek* šnji direkterij, izmed katerih noma samo na podpornem
bolj seznanim in sem obiskal JSZ. in Prosvetne matice Vr ljo in šel na delo za organizi- ?ekut,V1' naJ ta nasvet sprejme	so eni finančno v banki zelo davno je, da članstvo redno,
odbornice Zalar, Vidrich in nese v Ch^	ran je shoda* pokazuje^rajo IZr^l '	^	zainteresirani. Se preide na plačuje asesment in dapride v enakim merilom
Glavach. Upam, da bo napre- ja.	življenje v njemu. Napredek v v
druge točke.
jednoto ali zvezo dovolj novih
Joseph Snoy.
Volitve. — V prošli volilni Zaitz predlaga, da se ekse- mladih članov, pa ji je obsta M M , M „ M mmmmmmmmmm	kampanji so bili mnogi naši kutiva obrne na upravni odbor nek in napredek zagotovljen.
V^***™^™^	klubi zelo aktivni. Nekateri Proletarca glede spremenitve! Tudi v socialističnih klubih
"" posamezni sodrugi so izvršili plače v smislu tajnikovega po- plačujemo asesment, seveda
Kaj predstavlja vrednost knjige?
Nad petdeset slik je v Ameriškem družinskem koledarju letnik 1931. Vsebuje lepe povesti, pesmi, opise, članke in informativno gradivo. Ima isti obseg kot prejšnja dva povečana letnika, to je, 224 STRANI. Vezan je v platno.
Ameriški družinski koledar zasluži, da ga pomagate širiti. Stane $1 posamezen izvod. Ce kdo pravi, da je "predrag" naj ga primerja po velikosti i po vsebini k drugim podobnim knjigam, p a bo videl RAZLIKO.
Naročite ga tudi svojcem v domovini. Razveselili se bodo te knjige. Naročnina za stari kraj s poštnino vred je $1.12.
Odbor collinwoodskega kluba J. S. Z.
stranke je bilo nekaj članov JSZ. v Clevelandu, Herminiju, Milwaukeeju, Chicagu in I)e-troitu. Izmed teh je zmagal John Ermenc za poslanca v wisconsinsko legislaturo.
Poročilo tajnika se odobri.
Prosvetna matica. — V imenu prosvetnega odseka poroča
Collinwood, O. — V odbor kluba H. 49 JSZ. za prihodnjo leto «o ii-
izredno veliko agitacijskega, ročila. Predlog sprejet brez	manj kot v društvih, toda klu-
dela. Na listi kandidatov soc. raznrave	bi ne dajejo gmotnih podpor,
^	.	, . ... j«,. »v. »j* «1 o/.<. za prinounjo levo «o u
Preide se na predlog pro-	razen v izrednih slučajih. Cla- voljeni: Loui* Zvonik, ujnik-blaRaj
svetnega odseka.	|narina ni visoka in če hočejo nik; Frank Barbich, orgsniiator; Vin-
Alesh je za organiziranje	klubi biti aktivni v kampanjah cent Zvonik, zapisnikar. — Nadzorni
kampanje, katere cilj naj bi	terjratnih drugih akcijah in ^^ Andv Boli*. Anta, Zorko.
bil zbrati v ta namen zadosten fond s prostovoljnimi prispev-
ki, in če ne bo uspeha, tedaj šele naj se poskusi z iniciativo, kakor jo predlaga prosvetni od
: t Sto Izvodov za dva dolarla
tajnik Pogorelec. — Dasi se sek.
skuša to ustanovo od strani na- Molek smatra, da se z apeli sprotmkov omalovažiti, je ak- za prostovoljne doneske ne bo tivna posebno na okrožnih dobilo potrebne vsote, zato je konferencah, in s kulturni- za iniciativo v smislu priporo-
mi priredbami pridruženih organizacij. Urad je glede iger, vlog, partitur, dekla-macij in s informacijami so-
čila prosvetnega odseka.
Vider navaja svoje pomisleke proti predlogu. Razmere za take akcije zdaj niso ugodne in
V agitacijske namene polijemo sto izvodov "Proletarca" sa dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroce. Pošljite naročilo pravočasno 1
■5"
" 1
cám
"Vse mirno na sentklarski	^^
frOIlti^	skarna, toliko večji je profit.
-	Domovi in kulturna društva ao
Collinwood, O. — Nemška) dali tiskarni "E." prilično na-vlada je na pritisk fašistov rodilf zato naj nikar ne prepovedala hollywoodsko ver- ¿e je bila zanje 5o|j ognjevita zijo filma, povzet iz angleške- kakor Lojze ga prevoda nemškega romana Toliko se že poznamo, da ve--All Quiet on the Western mo; iz ijubeznj 8e ne h|inijo
Front'*. Spisal je roman Erich delavcem, ampak radi kšefta in Maria Remarque, nemški pisa
NEUMNE AMERIŠKE STAVE
telj z ne posebno nernllcim imenom. Tisti v Nemčiji, ki protestirajo, niso za mir in zato se protivijo filmom, ki ne navdu-šujejo za fight. ~ To omenjam za uvod, ker je tudi na naši fronti "zdaj vse mirno", razen da se klešeta Va-tro Grill, urednik "Enakopravnosti" in Lojze Pire od "Ame, riške Domovine". Vatro je dobil pomoč iz Euclid Village, kjer žive naši narodno-commu-progressive-democrats-republi-cans", ali "one in everything" To je tista vas ,od kjer so nekoč poslali "ultimo" radi novaca JRZ. Seveda, fantom je bilo potem hudo. Krivi niso bili oni, pač pa ongav "Sokol" iz metropole . . .
Tudi če jih človek motri simpatično, mora pritrditi, da zelo slabo zagovarjajo Grillovo stranko. Pišejo, da ni razlike med demokrati in republikanci, le med Grillom in Pircem je razlika. Kakšna neki? Ce je ME." več pisala za domove, je imela tudi svoj interes v tem, to se pravi, več dobička. Tiskovine so se največ naročale v tiskarni '"Enakopravnosti". Spominske knjige, izdane ob priliki otvarjanja domov, so bile tiskane pri nji. Tudi društva, ki »o aktivna na kulturnem polju, izdajo precej tiskovin. Tajnik neke organizacije mi je pokazal račune, iz katerih je razvidno, da so znašali stroški za ti-
icovine samo od ene priredbe 120.00. Za tako vsoto se listu že izplača priobčiti nekai dopisov. Dasi ni vse dobiček.
nekaj ga je vendarle. Treba je ......
Priredbe klubov J.S.Z.indmgih sioc. organizad]
jjj^Mr ffrrfffnr.............
DECEMBER. SHEBOYGAN, WIS. — Klufe ü. 23S JSZ. vprisori V nodoljo 21. doc. ivtctr v Fludornikovi dvorani komo-dijo v trob dojanjib "Vdova Roslin-
DETROIT, MICH. — Koncortna prirodba povakoga zbora "Svobdd." odsok kluba it. 114 JSZ. v nadaljo 14. doc. v Slovan »kani dal. domu.
BRIDGEPORT, O. — Dramska pr«d*tava in vooolka kluba it. 11 v sobota 27. doc. ▼ druitvoui dvorani. Naslofeji dan kostfaronca JSZ. isto-
pa radi glasov* ki jih imajo delavci na volilne dneve. Nedol-go tega mi je bilo povedano, da se je neki učen 'škric" norčeval iz pregledovalcev knjig, in se izrazil pred svojo družbo, da so tepci. Kajpada, ne gre jim tako gladko kakor tistim, ki it> se Učili računstva, seštevanja na stroj in se navžili tudi dru gih učenosti. Ampak zračuna-jo vendarle, in ne čuje se pogosto, da bi bilo v naših dru-štvih mnogo nereda. Več ga je pri kompanijah in v bankah, kjer se s takimi posli ukvarjajo "učeni" ljudje.
Kakšna je njihova ljubezen do delovnega naroda tudi vemo. List, ki je postal toliko "gosposki", da je na svoji prvi strani zavrgel označbo "ZA INTERESE SLOVENSKIH DELAVCEV" ni boljši od onega, ki je objavil oglase za dobivanje skebov. Meje ni. Kakor je lahko na ljubo goepodi spremenil svoje geslo s črtanjeih delavskega, tako bo lahko s časoma še prav pridno služil kompanijam, ki uvajajo ali branijo odprto delavnico.
Ali se ni glasilo lepo — "za interese slovenskih delavcev" — ? Ali jih je morda postalo sram slovenskih delavcev?
a
Zadnjič enkrat so počastili mene ter mojo zmožnost v Skratovi koloni v "E ", katera je posebnost Vatro Grilla. Ker j« "naša dika" urednik precej "špasen" v Škratu, sem mu tu-
Aloa F. Dunn, uradnik lokalnega lista v Tooolo, Utab, j« stavil s prej-• iijim iupaiiom. da bo ta in ta rapublikanac isvoljan. Pogoj ja bil, da sa bo Duoln, s ko isgubi stavo, oblekel v ionsko obleko in trk^jal s nosom po tro-toarju v trgovskem delu masta paanut (oreh). Dotičui ni bil isvoljon in Dunn ja isvriil kar ja obljubil v stavi. Dobil j« mnogo 'Vublicitoto", kar ja vrodno vec kot pa oiuljon nas, katonoga si ja tn >ral sdraviti vaš dni. Nekdo v lllinoisu pa ja stavil, da pripelje is premopovniikaga ravirja v Chi-cago samokolnico premoga, ¿a isgubi bitko njogov kandidat. IsgubiJ jo ja in doticni ja potom raa pri v os H svoja "karolo" v Ckicafo, modpotoma pa so pUali o njemu listi in ga slikali. Prooaj veliko distanco j« prakodil s svojo im^kolnico v okrog dvok tednik. To idso osamljoni slučaji. Taka stava pokasujaja tudi poKtično "aroloat" ameriških volilcav in "strankar jav".
zmožnosti. In pa hustler je za	zborov. Pozval je na oder n:tj.
svojega bossa. Vam kruh in	prvo vse moške ter jim dal na.
business odjeda. Seve, to vas	logo, da zapojejo. Odzvali so
jezi, toda teh neprilik vam niso	se. Za njimi je pozval ženske,
"rdeči" krivi. Napaka je vaša,	toda bilo karkoli, ženskemu
ker niste businessmani, pač pa	zboru ni šlo posebno gladko,
se bi vas lahko definiralo s	pa so nam prisl.očili na pomo;
"trouble makers".
Frank Barbie.
5<*c za posameznika za popoldne in zvečer, jed in pijača prosta. Imeli smo vsakovrstne di jaz par trdih poslal. Ni obja- družabne igre, pri katerih so se vil moje poslano, ker si je škra- delile tudi nagrade, telček gotovo svoje rožičke polomil ob njemu.
Vprašanje je bilo: "Zakaj
moški, ki so radi pri svujih boljših polovicah, in tedaj so --se usipali akordni glasovi ka-
Dajte ženskam več veljave je bio to pe°tje tak <uue
Sheboygan, Wu. — Klub š\ takoj priporočil ustanovitev so-235 JSZ. je imel v nedeljo 23. cial¡stičnega pevskega zbora, novembra v Fludernikovi dvo- j kateri bi nastopal na klubovih rani domačo zabavo. Vstopni-j prireditvah. Kaj pride'iz te na je bila dolar za družino in sugestije, bomo videli ^oznej*
Pri nas večkrat napravimo tudi take prog.-ame. IJ >isp*. Pri enih pa amo premalo živahni z oglašan.iem. Ni udeležbe brez agitacije. V nede*
Udeležba je bila obilna kljub ijo 2i. dec. bomo imeli vprizo-temu, da sta se v istem času vr ritev veseloigre "Vdova Rošlin-
se Joško Penko «prilizuje levi-! dvlh^Zaih" H™?** v u ka"' ° čemur je bil° poročano ci' (ali rdečim)"? Odgovor je	° : J $ele V pr°ŠH StevUki
bil, da zato, ker se Barbiča bo- t^™*™* M1™?*	seznamu priredb
ji, "da mu eno za komat ne pri-popa", ker imam "zmožnosti".
Take reči pridejo v "E." vsled tega, ker niso zadosti informirani časnikarji in ne vedo, ali pa pozabijo dogodbo o tisti kravi, ki je znesla jajce, iz jajca se je izleglo tele, in temu teletu so dali ime škrat. Menda tudi niso vedeli o
BARBERTON, O. — V soboto 27. doe. voealica in skod kluba it. 232 JSZ. v dvorani d ruš. "Domovina**. Glavna govortiioa Ans»a P. Krasfca.
MILWAUKEE. WIS. — Domača sabava kluba št. 37 JSZ. v Tamiato-v^klvorani v soboto 27. doc. v počaet poslancu s. Jokn Ermoacu prod n>o-govim odbodom na s a sad a nje wise on ssnska poatavodajo.
BRIDGEPORT, O. — Kosltrsncsf klubov JSZ. in društav Prosvetna matica v nadaljo 28. decembra.
CHICAGO. ILL. — SUvostrova sa bava kluba št. 1 v srodo 31. docam bra v Lawndal« Masonic Templa.
JANUAR 1931.
CHICAGO, ILL. — V nadaljo 2S. januarja dramska prodstava klub«
št. 1 v dvorani ČSPS.
FEBRUAR.
CHICAGO. ILL. Varij«tni program v dvorani SNPJ. v nadaljo 22. fo-bruarja. Isvaja ga mladinski odsak kluba it 1 v angleškem josiku s so dolovanjom drugik klubovih odsekov
PITTSBURGH, PA. — Konforon ca soc. klubov in druitov Prosvetne matica v nadaljo 22. fob. v Slov. do-
dvomno boljši, ako, bi se člani klubov Jsz ni bi|o naznanilat kluba bolj potrudili z oglaša- dasi jc laka predstava za na-njem. ^	seibino lahko važen dogodek.
Spored je vključeval "sploV Igralci in igralke se za pred no petje", komične prizore ter s»,«vo pridno uče, eni pomaga, plese. Vsakdo je bil zadovo- jo drugače, pa je upati, da bo ljen in vesel. Ni pa bilo po ta prireditev nov uspeh našega zabljeno, da je to veselica or- kluba. Če se mi priporočilo ne ganizacije zavednih delavcev, bo štelo v zlo, bi želela, in go-Govor o sedanjem položaju in tovo vsi drugi aktivni člani, da spoprijemu dveh fantov, ki rfta 0 vzr°kih krize je imel sodrug se bi posle razdelilo, tako da bila zainteresirana v "E." ozi- Zupančič, ki je izvajal, da bi vsi delali kadar se priprav-roma eden izmed teh dveh je boljših časov ni pričakovati, do- 1 jamo za kako prireditev. Ec.i še zainteresiran. Tudi na zmož- k,er se delavstvo ne združi v so zaposljeni z igro, drupri s nosti niso zadosti pomislili vjsv°jj »tranki ter prevzame s pripravami, eni naj bi oglašali, klepanju škratove kolone. Ce svojimi predstavniki vlado in vsi pa bi drug drugemu poma-se bi npr domislili noža, saj upravo nad bogastvi. Pri poro- gali. Eden ali drugi naj bi veste, tistega, ki se je zasvetil ^ je somišljenikom, da naj prevzel odgovornost za oglaša-na "balinc-placu"?	pristopijo v klub in s tem k svo- nje v listih, in še laglje je, če se
Prepričana sem, da ako bi sodrugi dali več vodstva svojim ženam, bi imeli boljši poset na priredbah in tudi več članic v klubu
Vesele praznike vsem vošči >	Metk«.
Dne 27. decembra na priredbo kluba v Barberton
Barbcrton, O. — Sobota 27. decembra je dan kiluba št. 232 JSZ. Ob 7. zvečer priredi v dvorani samostojnega društva veselico na shod, ki vam ne bo šel iz spomina. Govornica bo Anna P. Krasna To je prvič, da bomo imeli pri nas Slovenko za govornico, katera nam bo pojasnila, čemu je potrebno, da smo ne samo delavci nego zavedni delavci. .Anna bo imela tudi poseben govor za mla- 1® dino v angleškem jeziku. Pol
vabite svoje sinove in hČere, • Pogledamo Transcript of Tegti
mony ali atenografični zapisnik pro cesa na »odniji, dobimo, da je
If!
MB
Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne S matice J. S. Z.
v nedeljo 28. decembra
ob 9. dopoldne v društveni dvorani,
BRIDGEPORT, 0.
Večer prej dram.k« pred.tava in veselica kluba it 11 v ..ti dvorani. Društva ¡n klubi, v vzhodnem in W- Virgintji, pošljite zastopnike na to važno zborovanje.
Kj
H
M
da pridejo v soboto 27. dec. z vami v dvorano društva movina".
»•" nuji, uouiri
U{>' Birk ml. pričal tudi to:
Naš U.ub to jesen še ni imel .b„Qut ^ot^n	ZtZ
priredbe, zato pričakujemo, da ** Slovenian National Home aid you bo imela ta toliko boljši poset. ^'lni^ho*en a	aboi*. when
Upoštevajoč razmere smo Wt* določili najnižjo mOgOČO VS.Op- t0^o 70^h Frmnc^ki» wa« elected nino: 25c za moške ter 15c za Zarja. ° ^^ *nd ženske. Otroci do 16. leta so Q- Where was he elected? prosti vstopnine.	A- A* Zarj» meeti ig
Plesalcem bo ustreženo s fi- to Vl^r" no godbo, imeli bomo dobro National Home? govornico, po shodu pa plesno A-
in prosto zabavo Umevno je,	And wha* ««¡d conceml i*
da bo glede postrežbe vse ure- TV^t "? That he t0 do , . , . A . at th,4t convention?
jeno da ne bo ne lakote ne že- A. i WM not present at th« meet-je. To vam garantira priprav- iia*» but «t »how» ii the minute«.
«topijo Tirolci s svojim jodlanjem, katere «tb čuli na proili priredbi klu-Jos. ba it. 49 JSZ. Po programu, ki bo v gornji dvorani, se nadaljuje plesna in prouta zabava v spodnjih prorto-
rih. Vstopnina samo 50c. _
V. Coff.
a« a delegate at the Slovenian
ljalni odbor. — Zapisnikar.
Občni zbor J. S. P. D. v Chicagu
Q. When was that? A. In May of this year. VI- Did Joseph Franceskin
carry
Močna beseda Fishovi komisiji
Fishova kongresna komisija, katera preiskuje "rdečo nevarnost" v Zed. državah, je zaslišala tudi znanega boritelja za civilne svobodščine Roger N. Baldvvina, ki je direktor Civil Liberties unije. Dejal je kon-gresnikom med drugim, da "Zed. države niso v nikaki nevarnosti pred komunisti, pač pa jim grozi nevarnost vsled
OU* the inatruction* that were given ,obstoječih ekonomskih razmer, by the Singing Society Zarja?	'
A. No; JuHt the opposite^ J Q- If y^u know, whose instruc-
Chicago, III. — Občni zbor tion did he carry
A. He carried out the Socialutiini Klub inrtructionii.
Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva se vrši v soboto 20. dec. ob 8. zvečer v spodnji dvorani SNPJ. Predložena bodo poročila, na dnev« nem redu bodo razprave in sklepanje o predlogih, potem
siede volitve v direktorij.
i »
Sestanek v pocast s. J. Ermencu
ki povzročajo brezposelnost, revščino in vznemirjenje. Vi bi storili mnogo bolje, če bi preiskovali vzroke takih razmer, .lamesto da iščete nevar-
V zapisniku Zarje,- katerega ima ¡ nn^t'tam lHpr iVni "To yâklin «am Birk, je jasno in določno zapisa-	'	'
no, ua osUne gedaiji sistem, to je,
čil Baldwin.
oskrbnik in Ujnik za dve uri dela, dnevno zvečer. Birk je pričal na vodilna vprašanja odvetnika Lauscheta, da je U> v zapisniku. Nerodni Plut je pa na to pozabil, kakor je gotovo sam Birk ml., kajti drugače bi s0 zavedal, da jo po krivem prisegal, da je govoril drugače kot je v zapisniku,
ki ga je odnesel ko se je razkol pri-jba šele pred par desetletji. Sta-
Prva zlata zobna krona
V zobotehniki je bila napravljena prva zlata krona zo-
V zapisniku seje Zarje stoji kar
Na bodniji je Birk pri-
ra medicinska kronika nam pa pripoveduje o prvi zlati kroni
Milw«uk«e, Wi». — V soboto sem citiral. ....... ......
27. dec. priredi klub št. 37 JSZ. ¿al drugače. Kdo pretvarja, kdo la- jže lz 16- stoletja. Napravil jo v Tamšetovi dvorani zabavni Fiank plut n»J naslovi svoj do- je neki spretni zlatar, seveda večer v počast poslancu s. John ?»« dru*fam ,kajti na podlagi podane ne v dobrobit splošnosti, ampak
auuinn/iii IA	««i i/<-«#\	«A *«»ul A«*
MAREC.
CHICAGO, ILL. — V nodoljo 22. marca dramska prodstava kluba It. 1 v dvorani ČSPS.
APRIL.
CHICAGO. ILL. — V nodoljo 2S. aprila konemrt "Savo" v dvorani
SNPJ.
DETROIT, MICH. — Oporno prodstava pov. sboro "Svobodo" odsok klubo it. 114 JSZ. v nodoljo 26. aprila v Sla*, dol. domu.
MILWAUKEE, WIS. — Prvotna j-ska slovnost kluba il. 37 JSZ. v nodoljo 26. aprila v So. Sido Turn dvo-raai.
MAJ.
CHICAGO, ILL. — Prvomajaka si a vnos« kluba It. 1 v potok 1. maja v dvorani SNPJ.
(Tajnika klubov proofano, da nam sporala datuma svojik prirodb, da
Le tiho o "zmožnostih"! J» delavski stranki. Ljudje, ki Cemu je vaš bivši prijatelj socialističnega prepričanja,
imajo svoje mesto v socialistič« ni organizaciji, je rekel govornik, ki je žel za svoje vzpod* budne besede odobravanje navzočih.
Predsednik omizja je na«; iz-
pri Pircu? Zato. ker ste mu vi ponudili posneto mleko, Pire pa smetano. Pravijo, da je Pire dober boss in da tudi "Šenknge" daje.
Ce se nam Joško "pril;zuje",
odločita dva ali trije ter si raz-dele liste ,ali pa delo tako, da eden pošlje oglaševalne dopise zdaj ,drugi piše naslednji te« den, in bi se tako vrstili do prireditve. Časi so slabi, če je še oglašanje nezadostno, kako naj pričakujemo zadovoljivo ude-
je raditega, ker ima trgovske nenadil z odkritjem pevskih ležbo?!
Knjiga ljudstva
zrn ljudstvo
r,	" . . !	•• j	i evidence je razvidno, da je naslov
Ermencu ,ki potem odide na za-iZkrreàil >ko cika na lojaIne ¿lane ori.
sedanje wisconsinske daje.
postavo-
Končno!
Clovoland, O. — Slovencem je dobro znana afera vodiftke Johance. Kljub temu, da so oblasti prinesle dokaz sleparije, so .ljeni "romarji" ie vedno verjeli v njene "čudeže". Tom Mooney in njegov prijatelj Billings sta vzlic dokazom nedolžnosti le vedno v ječi.
Namen posvečuje sredstva. To velja tudi tisti zgodbi, da je "neki član pretvoril sklep 'Zarje' na izredni kon-
ginalne Zarje; osobito name. Kadar se bo se tako iažnjivo oglasil bom spet zabil žebelj v trohnelo krsto njihovih laži.
J. Framcoskin.
Božične priredbe v Collin-woodu
le v svrho prevare, s katero je potegnil več učenjakov tedanjega časa. "Čudež" se je zgodil v neki šlezijski vasi 1. 1593. na kmetskem sinu Krištofu MUllerju, pri katerem so opazili soudenci naenkrat lesketajoči zlat zob v ustih. Dečko je postal pravo čudo, skoro znamenit v bližnji in dalnji okolici, ter je vzbujal zanimanje tudi tedanjih zdravnikov, ki so ga večkrat preiskali, a vedno kon-statirali le eno dejstvo — zlat zob. Zlati zob je bil popolnoma enak ostalim zobom. Počelo se je pisati dolge in široke
Ameriški družinski koledar je po vsebini in duhu
posvečen zatiranim in bednim.
SODELUJTE PRI RAZPEČAVANJU TE KNJIGE.
Ima kot literarno delo prvenstvo med jugoslovanskimi koledarji. Posamesen izvod, vezan v platno, Pri večjih naročilih popust.
Bogata vsebina
Vf T?£ *t\t rj1» *VVt n'tl *¥Vt 4
Collin wood. O. — Na predboiični večer Isveti večer) pride Santa Claus na obisk k otrokom, ki bodo zbrani v Slov. del. domu. Razdal jim bo, kar mu ostane v iaklju. Veliko najbrž ne bo, ker je UhK "Santa Claus" zelo ferenci S. N. D." Trditi nekaj in n« piranski in rajie obklada s kupi
dokazati je ghipo in podlo.	dAr0v otroke bogatašev, medtem ko	_
Sklep tikajoč se navodil zastopniku se otrok delavcev soomni le bolj for^ razprave O Čudežnem zobu. Ta-"Zarje" je bil sprejet na seji meseca maho.	ko je napisal profesor medicine
aprila. Dotični zaključek sem dal ob SUrii, pripeljite svoje otroke na Horst Celo knjigo, V kateri je priliki priobčiti v treh rasličnih listih. 8Veti večer v S. D. D. Na odru bo .kiiftal rn7ln^iti ^ndežni noiav Potrebno je, da ga ponovim v razjas- vprizorjen» zanje božična živa .lik^i^o t^ nuLvn^ nilo g. Plutu, da bo vedel, kaj je do- k;kriJh vam ne prikazujejo iufti, ki : oma naravno posledico ločal. Citiral sem is zapisnika, ki verujejo, da mora biti tudi Miklavž deloma kot Čudež. Zlati zob sem ga prepisal na doanu J. Birka, pngtranski — reven za reveže in ves je znak božje milosti, katero je ■il. dne 21. junija. Citiram zopet: '^„¿en z darovi za bogaitaše. Vstop-' dodelil Bog nemškemu narodu.
"K besedi se oglasi brat V. Grill, re- |nhe ni. ?riietek todno ob zve- Ker zob zadnji v čeljusti, bo koč. rfa je treba dati zastopniku na- '¿er	*	, .	. •»	'T
vodila, kakino staliftče naj zavzame s '	•	nemška država tudi zadnja
" hoilim 8klad v P^/ propadla. Zlato pa pomeni
nov procvit države. Seveda bo
bednim družinam gredo kaj dobro izpod rok. Cenjeni sodrug delavec! Ako ti je ponuden sličen listek, daruj 26c sa kos kruha — za božično da-
ozirom na delovanje direktorija, kajti ta konferenca ima izreči zaupnico ali nezaupnico. Stavi predlog, da izreče Zarja direktoriju zaupnico. K temu se .takoj oglasi br. L. Poljiak
ter pravi, da je on proti zaupnici ( "*<>	«bo» nh družin,
ker se je seda iji sistem uprave spre-!	.
menil ftele po protestu društev. Sle-	«^er bo imelo
kratka debaU, koncem kate- v S. D. D. svojo prireditev druš. "V
sklep da zagovarja Boj" it. 63 SNPJ. Vprizorjena
^ dVodejanska veseloigra "Trije ptički". S tem je bilo Čudo odkrito. Ker Smeha in zabave bo polno za vs^. se je Krištof Miiller kazal oko-Nastopijo V tej igri: gostilničar Jar- za denar, so ga vsled tega ma (V. Jančič), njegova žena M ¡'ta _________^sir. ».k« (Ev» Coff), sodnik (J. Gorjaic),
dila je
re je bil sprejet
zastopnik na konferenci dlanainji sistem uprave."
Pod "danažnji sistem" se razume •Istem kot Je bil v veljavi v aprilu. ,
to tista spoma točka, tako <*>» Co">.
moral krščanski svet mnogo poprej pretrpeti, ker zob je kočnjak, na katerem se mnogo melje." Vsled stalne vporabe se je zlato čez nekaj let obrati bilo, zob je počel razpadati in
r»_iu	..¿-i ob i a vi te vi	Jelerčič) in trije po
•aj trdite vi - zakaj nt objavite ti ^^ ^ ^^ ^ prin€<í ¡n v.
vaiih rokah?	Coff). Za nameček k predstavi na-
zaprli. Tako se je končala zgodba prvie zlate zobne krone, ki nam jo kronika omenja.
"Zdravje"
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
želite svojim priredbam čimveč
v
moralnega in gmotnega uspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t ^
PROLETAREC
UM M ialtrtM cUUvsk««« ljudstva.
liKijt viak četrtek. Isdaja J«|Mlovanika Dalav»ka Tlako« «• Druiba, Ckicaco, 111.
A
Glasil« Jugoalovanaka Socialistična Zvome
NAROČNINA ta Zedinjene driave in Kanado ia celo Uto $8.00; ta leta $1.76; ta četrt leta $1.00. — Uioaeoaatv©^ ga celo loto U-60; sa pol leta $2.00.
▼ai rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj-posneje do pondeljka popoldne sa priobčitev ▼ številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.
Edfcer ------------------,------- Frank Zaits
Buale—S Manager______ Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $8.00; SU Months $1.76; Tfcree Months $1.00.—Foreign Countries, One Tear $8.60; Six Months $2.00.
Add.
PROLETAREC
M3I W. 26tk St., Chicago, lit Toi op bono: Rockwell 2864.
LAHKOTNO ČIŠČENJE
Ameriška mesta so polna zločincev. Pa tudi polna korupcije. Policijski veščak Michael Fiaschetti, ki je imel svoječasno zelo odgovorno mesto pri newyorški policiji, pravi ,da bi sto treniranih policajev pod sposobnim vodstvom lahko počistilo mesto kakor je New York ali Chicago vseh glavnih zločinskih tipov v devetdesetih dneh.
"Toda," je nadaljeval, "to bi mogli storiti edino, če bi imeli podporo sodišč in politika-šev. Dobiti sodelovanje teh organov je pa druga povest."
Liitaški policijski načelnik zahteva par tisoč več policajev. /To je star trik. Ko nastopi službo, obljubi počiščonje v nekaj tednih. Ker spremembe ni, se izgovarja, da ima premalo policajev. Vzrok je, da je sodni, policijski in ves politični aparat, ki ga tvorita kapitalistični stranki, korumpiran.
KARLOVE NEPRIUKE
Glavni problem Rumunije ,smešen sicer, je razmerje kralja Karla s svojo bivšo ženo kraljico Heleno. Pred leti so ga razporočili in ga takorekoč pognali iz dežele. Ko se je vrnil in postal kralj, je dotični razporočni dekret razveljavil in cerkev je nanj pritisnila svoj pečat in blagoslov. Dejal je, da te razpor .»ke nikoli ni bilo.
Vse lepo na papirju. Heleni pa je bilo pač predobro znano, da je imel Kari po ločitvi že dve ženi in razmerje bržkone z mnogimi, pa zdaj noče glumiti ženo "v interesu države". Zato jo silijo, naj se umakne v inozemstvo, kajti narodi so pač naučeni, da se kralj in kraljica ali cesar ali cesarica ljubita med seboj ter se skupno topita ljubezni do ljudstva, kateremu sta kakor oče in mati. Taka je mo-narhistična šola. Potrebno je radi ljudstva, da vsaj navidezno kažeta zvestobo drug drugemu. Helena pravi, da ima tudi ona nekaj ponosa, pa ne more igrati metle in hinavke. Zato je to vprašanje v Rumuniji zelo velik problem, ob katerem se zabava ves svet, kadar namreč utegne.
ZAPIRANJE MEJ
Delavcem, ki begajo za kruhom iz dežele v deželo, zapirajo bolj in bolj vrata. Pripi-ranje duri bo mogoče trajalo nekaj let, morda desetletje, potem pa bodo morali odnehati. Vsega je zadosti na svetu in ljudstva spoznavajo, da so do vsega upravičena. To je naturni nagon, ki vodi ljudi v socializem. Poleg tega pa je treba še mnogo razuma, razumevanja in volje za kooperacijo.
"Modri ptici" in "Svobodi" Poverft "Ljudje s ceste" je prvi daljša njegova proza. Vsa po vest se dogodi v dveh dneh Brezposelni intelektualec se v iskanju službe seznani na cesti z razredno zavednim delavcem, ki je našel zase osebno svobodo v tem, da je postal in ostal po, tepuh, človek brez poklica. V njem je velika vera v delavsko borbo in zmago. Nespretnega, v svetu tujega intelektualca vzame v svojo šolo, ki traja le
listi, po-
VSAK IZGOVOR JE DOBER
Predsednik Hoover se izgovarja na svetovno gospodarsko krizo, da z njo opraviči brezposelnost in bedo, ki tepe milijone ljudi v tej deželi. Enako se izgovarja Mussolini, isto tako predsedniki republik latinske Amerike itd.
Kdo pa je kriv te "svetovne gospodarske krize"?
Socializem gotovo ne, ker ga še nikoli ni bilo. Torej kapitalistični sistem! Tega danes ne zanikajo niti kapitalistični ekonomi, dasi imajo koš opravičevanj, s katerimi utemeljujejo nauk, da vzlic takim hibam ta sistem zasluži, da ostane. S tem potrjujejo na svoj način, da je zrel za razpad. Nesreča je, da ljudstva še niso zrela za boljšo uredbo, kar je zopet krivda kapitalistične propagande in vzgoje. Proces iz sistema izkoriščanja v u-redbo človečanstva je dolg :n bo šel skozi mnoge nevihte, predno ljudstva dosežejo točko, ko bo profit stvar proslosti. Vzroki za vojne tedaj odpadejo in narodi dobe smisel za sodelovanje. Zdaj se drug proti drugemu oborožujejo, trdeč, da morajo biti pripravljeni na obrambo.
Gary j«, Indiana, — je prvo soboto v doc ■•tavala vočja ditoibe mladine v privatne« stanovanju ki se nalivala Uidf s šganjam. Pet fartov v sferoeti okrog 20 let jo šlo po*am "malo ve« na «rakM in • aabo so vseli 18-letn» dolde, ki je bila tudi na aakavl. V avtu so jo epili in jo pote», kakor »o poročali Aug sa drugim posilili. Dek^ j« ««srla me vošnji. Pretakava je Uofnala vsrok, fante »o aretirali in Hcijaki postaji so prianali aločin. Posneje, ko so j ins stari i preskrbeli advokate, so sačeli krivdo tajiti in prvi jo, da jih je polkija prisilila primati kar niso storiIL Dejstvo jo, da so imeK "party", da so se nelrvsli s žganjem ,da so vseli dolde s sabo in da je bile posiljena. Fantje sami «o jo pripeljali k sdravniku, ki pa je mogel le «gotofviti, da jo mrtva. Po areticiji se je p.ed ječo v Gary ju strela velika množica — nekaj jo vldHo *» na s&ki. Eni so jo kujakali, da naj udre v sapor ter Knča vseh pot fantov, toda ierifu se je posrečilo pomiriti ljudi. Tudi take shsčaje se lakko deloma naprti "proklbiciji", kajti dokler je ni kilo, mladina ni pila iganje. Danes pa jo to * "modi".
KARL MARX
Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ
(Nadaljevanje). 4. Londonski megleni in aolncni dnevi.
Več kot dobo ene človeške generaciie te
CT^lSrq nanorne Ä2 I SÄ'**^ *
di ga v zabavišče, da mu po- ^ ^ JU	kl mU pa
*	m mogel preprečiti, da zbere in predela orja-
ški materijal za svoje življensko delo "Kapital" ali da odločilno posega v delavsko ^banje, čim se je zato ponudila prilika kakor pri ustanovitvi internacijonale. Prvo desetletje je bilo posebno težko. Pismo Mancove žene z dne 20. maja 1851 na Weydemeyerja v A-meriki podaja pretresljivo sliko bede prvega časa v prognanstvu. Poskus, izdajati "Novo rensko revijo" kot nadaljevanje "Novega renskega lista", je imel le negativno posledico, da je požrl zadnja Marxova pomožna sredstva. Kako velika je bila potem revščina vidimo lahko iz brutalnega dejstva, da je moral Marx odnesti v zastavljalnico svojo zadnjo suknjo, da je mogel kupiti papir za rokopis za
___________________ sv°Jo brošuro o Kölnskem komunističnem pro-
je,Vjer'iáožina pade na ulici.! ce*u (koncem 1852). Temu so se pridružili Tako manjka delu konec, ki je *a'^tni spon med nemškimi begunci, ki so bil menda najlepši del povesti. I razočarani v svojih revolucionarnih iluzijah Kot tretja knjiga so izšle šti- obtoževali drug drugega; odmev teh kon-ri novele češko-nemškega pisa-	je bojevni spis "Gospod Vogt" (1860).
telja F. Weiakopfa pod našlo,	redni Marxov dohodek v letih 1851—
vom prve novele "Kdor nima	je bilo njegovo dopisovanje "New York
izbire, trpi..V zbirki so pri- Tribuni", ki mu je plačevala 20 mark za čla-občene štiri novele, katerih vse, nek, kar je komaj pokrilo stroške za najem-bina je živijenje proletarcev in nino, časopise in poštnino. Pri tem so bili nje-Ljubljana, koncem novembra.! grizek, celjski podžupan -in eno znanstveno in dve he po- malomeščanov C« rečemo, da govi članki često pravi eeeji: plod raziako-Začetkom novembra je obi- odbornik; toda pri sprejemu se slovni knjigi (roman ali pove- i® »teti Weiakopfa med naj-, v nj*i «o^kradla čas. In sredi te bede je skal ministrski predsednik ge- je najbrže z besedami kaj za- sti). - Lani je bila družba u-1 boljše nemáke delavske písate- gorela^v njegovi notranjosti misel m hrepene-neral Živkovič prvič oficielno letel, zakaj istega dne je ban- stanovljena in lani je v naglici Ue, je s tem že tudi rečeno da "¿«' ^napiše socialistično kritiko politične Slovenijo. Razumljivo je, da ska uprava sporočila celjskemu izdala svoje prve štiri knjige, »o novele dobre zelo dobre. eKonomije Reči smemo, da mu je ta misel je izdal župan takoj oklic na magistratu, da je dr. Ogrizek Letos je izdala drugi letnik svo- Prevedel jih je Talpa.	I od leta 1845 ni dala miru. Km ™ „i^o
meščane, naj razobesijo zasta- razrešen dolžnosti podžupana jih knjig, ki so izšle sredi no- Kot četrta knjiga je izšel v ve in naj v velikem številu in odbornika celjskega mesta vembra. Letošnje njene publi- Cerkvenikovi priredbi spis "Po-sprejmejo predsednika vlade, po predlogu vladnega predsed kacije so še boljše od lanskih »lednji dnevi človeka", kjer Prejšnji dan so prišli z brzim nika in notranjega ministra ge-' „ , . . , „ , vlakom štirje ministri (Sverlju- nerala P. Zivkoviča 1931' leto Je lzda,a Cankarjeva Srskič, Svegl in Sernec). ........ družba tudi Kranjčevo povest
T*i '
PISMO IZ LJUBLJANE
Še nekaj o obisku ministrskega predsed aika v Sloveniji — Knjige '"Cankarjeve
družbe" za leto 1931.
v zabavišče, da mu kaže ta dva ostra kontrasta. Nato ga pelje v barake, da vidi, kako stanujejo tisti, ki trpijo po fabrikah, prenočit pa ga pelje na ljubljansko polje v neki kozolec. Ta pot napravi iz nezavednega intelektualca zavednega borca, ki se naslednjega dne udeleži poulične demonstracije. Tam ubijejo njegovega vodnika Možino, njegov nauk pa bo tem trdneje živel v njegovem učencu. Zadnje poglavje, ki govori o de, monstraciji in smrti Možinovi, je dokaj okrajšano. Cenzura ni dovolila, da bi izšlo poglav-
ga, srskic, Svegl in Sernec), ~ - . . ,	. . .
prihodnjega dne, v nedeljo do- Ä Z.ve*fr "te?a dne ,je vladm	"Ljudje s ceste", prevod Weis-
poldne pa je dospel vladni P^dsednik odpotoval nazaj v	kopfovih novel "Kdor nima iz,
Beograd. Njegovi ministri pa	bire, trpi . . ." ter poljudno
so odpotovali še v Celje, Mari-	znanstveno delo Fiammariona
^	««.sssssss.	' j ,n odlod v Varaždin-	"Poslednji dnevi človeka" v
preko Posavja nkzaj v Ljubija- .JC*]'Šne	odnf e,1 mi' P»re.dbi Angela Cerkvenika.
, . . . .	nistrski predsednik z obiska v
nn lripr *vo*or nr.roH.l v	F	^ Ka Koledar Cankarjeve družbe
aa I. 1931 je prava delavska čitanka. V njej najdeš mnogo leposlovja, mnogo poučnih stvari — za vsakega nekaj. Od trudi originalnih stvari priobčuje koledar povesti Bratka Krefta,
predsednik. Popoldne je napravil z ministri avtomobilski izlet do Kranja, Kamnika in
i
no, kjer je zvečer priredil v Unionski veliki dvorani banket za povabljene zastopnike višjih uradov, za bivše in sedanje politike, zastopnike zavodov, poklicev itd.
Na banketu je prvi govoril
Sloveniji, bomo mogoče vedeli bolje, ko bo imenovan nov ljubljanski ban. Odkar je ljubljanski ban ing. Sernec postal minister, še nismo dobili zanj na slednika. Mnogo se jih
nam francoski zvezdoznanec Flammarion v obliki povesti o-pisuje nastanek in umiranje zemlje. Vsekakor zanimiva knjiga.
Knjige Cankarjeve družbe najtopleje priporočamo. Dobite jih v Ameriki pri 4 P roleta r-
cu".
, A . TZ C K V* za mesto, a le e.den bo izvoljen ,euar *>UNesi1 «"ai** «a-etta,
vladni predsednik general Ziv- n	, ^ " ,.r	Anaela Cerkvenika Ivan* Mol
u: i_______¿l—a_____Govori se, da se veliko upanje	I.r ivana ivioi-
kovič, ki je govoril pač o novih smernicah jugoslovanske politike — notranje predvsem — opisoval, kakšno je bilo prejšnje strankarsko življenje in kako je moralo priti do sedanjega režima.
Potem so govorili razni politiki, predvsem bivši demokrati in klerikalci. Klerikalci so v svojih govorih zavzemali dokaj strogo slovensko-nacionalno
demokratov, da dobijo bana, ^/lanke Gokntha, Shiklja
Novi odbor kluba št. 27 JSZ v Clevelandu
Cleveland, O. — V klubu št. 27 JSZ. je bil za prihodnje leto i izvoljen sledeči odbor: Joseph Siskovich, tajnik - blagajnik;
ni dala miru. Kot za njega spes-njeni so Freiligrathovi verzi:
Pod oblake poletele so njegove težnje v globokem prahu, ali iz roke v usta vendar moral je živeti! Kot v hlev pognan, med trnje vplete« stoče za zaprtimi zapahi; vzpodbujala ga je potreba in bičalo ga je pomanjkanje.
Šele v šestdesetih letih se je zboljšal njegov položaj. Male družinske dedščine, Viljem VVolffova zapuščina v vsoti nad 16.000 mark in Engelsova bogatejša in rednejša podpora ki je znašala od 1869 dalje okrog 6000 mark letno, sta omogočili Ma*xu, da je spisal svoj "Kapital", katerega prvi zvezek je — kakor znano — posvečen Viljemu Wolffu.
Iz tega razmeroma srečnega družinskega časa izvirajo spomini Pavla Lafargue-ja iz njegovega občevanja z njim. On slika predvsem osebnost avtorja "Kapitala": V krogu svoje družine in ob nedeljah zvečer v kro*ru
dobimo za bana kako vojaško osebo
Knjige Cankarjeve družbe *a I. 1931. — Slovenski delavci so po svojih kulturnih in strokovnih organizacijah ustanovi, li lani svojo knjižno matico ter ji dali ime ba". Njen
ča, Kristana Cvetka, Tone Ma
¿ka, F. Petreta, pe»mi so prispevali Tone Maček, Marino Golouh, Franc« Kozju*, Mike Klopčič, Seliškar. Tone Maček priobčuje več prevodov pesmi ameriških črncev
V prevodih so priobČene dve
gust Komar, zapisnikar. Nad zorni odbor: Frank Jerina, Ste-ve Koren in Frank Cerkvenik. Zastopniki kluba v okrožni organizaciji soc. stranke so Joseph Jauch, Louis Zorko, Jos. Siskovich in John Krebel. Edvard Branisel je knjižničar in
skih knjig. Način: družba na- ,a Majakovski in Kiach itd.
Pogled v svet je napisal Ivan Mlinar.
Urad soc. stranke ne bo preseljen v Washington
Iniciativni predlog za preselitev glavnega urada socialistične stranke iz Chicaga v Washington, D .C., ni dobil zadostne podpore in ne gre na splošno glasovanje. Noben hlub JSZ. ni podpiral te iniciative
SKICA NOVEGA POTNIŠKEGA PARNiKA, KI GA ZGRADI AMERIŠKA DRUŽBA
.	.	namen ie dati Hp K>va in Ivanova, dalje pogled bom
smer, govorili o slovenskem na- , " ' '1 , ,	aa]11de njl n S A kakor *ta iih ni™ *
rodu in o slovenski kulturi (Pri ^tvu vsako ,eto nekaJ delav- na U' S' A" kak°r sU Jlh p,Sa" nas se namreč zadnje čase stal- . . .
no plenijo izrazi, kakršni so *»ra ¿,ane .	delavstvom,
slovenski narod itd., celo slo-	P^a Jetno naročni-(
vensko Ijudatvo so neTcajkrat za- (v Ameriki 1 dolar) - s tem Jože Kranjc je napisal po-
plenili. (Govoriti naj bi se sme- 81 dnJžba za vsako let0 zasi*u- vest "Uudje . ceatew, ki jo avlo samo o jugoslovanskem na- ra odjemalce za svoje knjige, tor sam imenuje "film dveh rodu.) Bivši demokratski po- ?na 81 f toreJ organizira svoj dni". Jože Kranjc, profesor v litiki so govorili zelo navduše- KfJlžnJ1 Za to letno naroč- Ljubljani, je začel pred dvema no. Kakor smo že omenili, se i"nod(>bl vsak dmžbin član letoma pisati kratke socialne demokrati zelo trudijo, da bi Stln knjl*e' ,n s,cer: koledar, črtice, zadnje leto sodeluje v postali oni tisti center v Sloveniji, ki bi deloval za novo jugoslovansko misel.
Med drugimi je govoril na banketu tudi predsednik Žu* panske zveze kmet Novak iz kamniške okolice, ki je po u-vodnem prijaznem pozdravu začel tarnati nad davki ter našteval visoke procente, ki jih morajo plačevati kmetje in pri* pomnil, da je po ustanovitvi banovine prišel še davek za bansko upravo» kar kmete še bolj obremenjuje in to tako zelo, da se je bati propada mnogih kmečkih posestev, da se je bati propada obrtnikov. Saj tako ne more iti več dolgo dalje! — je dejal.
Naslednjega dne se je vršilo v banski palači sprejemanje de-putacij od vladnega predsednika. Prišle so se poklonit pred-
sedniku mnoge deputacije raz-	Od kar ao Nemci aopet stopili v tekmo za potniški promet med Evropo in Amerik«
nth organizacij in druitev, aku- t avojimiWima modernim« parmkoma, ao ae začele iuri« tudi druge
pin in klubov ter posamezni ve- druib#. Frandja ^ ^Iki kolo., iatotako Anglija ,in ima ga v n**r£ Z
likaši. Med drugim se je v parobrodna druiba. Ta, ki je na sliki, bo dograjen I. 1932. N)egova tei. bo
imenu ka oliške inteligence po- opmmli^ za ti^ tri sto potnikov. Plul bo med New Yorkom in Ckedbourgom v
klonil celjski odvetnik dr O To diatanco bo v stanju prevoziti v malo vrni kakor petih dneh, kakor zagotavljajo inženirji.
v
najbrže ne bo uresničilo, ter da Talpe* franka Zaitza, Klopci- Louis Zorko, organizator; Av- svojih prijateljev je bil Marx ljubeznjiv dru-
zabmk, poln humorja in šale. "Njegove črne, z gostimi obrvmi obokane oči so žarele vese^ lja in zaničevalne ironije, če je slišal šaljivo besedo ali dobro pripravljen odgovor." Bil je nežen, skrben oče, ki ni napram otrokom nikdar uveljavljal očetovske avtoritete. Njegova žena mu je bila sobojevnica in sodružica
lc, ^_________^ ________________________v najpopolnejšem pomenu besede; bila je šti-
Cankaijeva druž Poveati ruskih pisateljev Neve» John Krebel tajnik med klu- n leta starejša od njega; kljub svojemu ple-
, .------------------_ . j Krt»-» jn "Zarjo".	menitaškemu pokolenju in kljub veliki bedi
in preganjanjem, ki jih je morala skozi leta prenašati ob strani svojega moža, se ni nikdar kesala tega, da je združila svojo usodo z Marxovo. Bila je vedrega, sijajnega duha, nezmotljivega takta in si je z lahkoto pridobila spoštovanje vseh znancev, prijateljev in pristašev svojega moža. "Heinrieh Heine, neizprosni satirik se je bal Marxovega zasmeha; toda on je zelo občudoval ostri in fino čuteči duh njegove žene. Marx je tako spoštoval inteligenco in kritični smisel svoje žene, da mi je 1866 priznal, da ji daje vse svoje rokopise in da zelo ceni njeno sodbo." Marxu se je rodilo šest otrok: štiri deklice in dva fanta, od katerih so le tri deklice zrastle: Jenny, ki se je poročila z Oharlom Longuet; Lavra, ki je vzela za moža Pavla Lafargue, in nesrečna, toda zelo nadarjena Eleonora, ki je preživela 14 žalostnih let ob strani dr. Edvarda Avelin-ira.
Šestdeseta leta so bila brez dvoma najareč-nejša v Marxovem življenju in s oobljubljala bogato žetev življenjske jeseni. Ali kmalu se je poslabšalo njegovo zdravje in mu ni več dopuščalo, da dokonča svoje delo. Najboljša Marxova delovna leta so bila 1837 do 1847 in 1857 do 1871. Vse, kar je ustvaril dragocenega ,pride na ta desetletja: "Beda filozofije", "Komunistični manifest", delovanje v internacijonali, "Kapital", "nržavljanska vojna v Franciji" (Komuna).
(Dalje prihodnjič.)
SOCIALISTI V POLEMIKAH
Socialisti, ki se udeležujejo polemik z načelnimi nasprotniki, naj vodijo načelni boj. Osebnosti pridejo v upoštev le toliko, v kolikor je potrebno naglašati napake in grehe ter postopke nasprotnikov, toda tudi to s stališča načelnosti. Zgolj oseben boj za socialistično agitacijo ne samo da nima pomena, nego ji je lahko tudi kvarljiv.
- ■
ALEKSANDER NEVEROV:
Taškent-kruha bogato mesto
(Ruska povest ftj dni velike lakote.)
Frevedel Ivan V u k .
(Nadaljevanje.)
—	Zelo lepa ud . .. škoda jo je bilo ubiti.
—* Zakaj si jo ubil ?
—	Brez dovoljenja potuje. Zlezla je k meni pod srajco in sedi, da bi je ne zalotil kdo iz ortačeke. Prevozila je dve postaji, pa je začela gristi! Jaz jo peljem, a ona me grize. Zvita uš, vrag jo vzemi.
Ljudje v vagonu hržejo in se valjajo od smeha.
Samo Jeropka, majhni mužik, pogleduje na uro z vedno večjo skrbjo. Dolgo je iskal du-rake po orenbiirških bazarjih, da bi jim prodal polomljeno uro. Ni jih našel. Trgovci so se mu posmehovali.
—	Duraki*), striček, so odpotovali. Ti edini si še ostal.
Otožen je Jeropka, majhni mužik.
Odpre pokrovček ure in sedi, namršivši obrvi, kakor pred bolnikom. Pod enim pokrovom stoje kazalci nepremično, pod drugim se kolesa ne premikajo. Izgubljenih je dvajset tisoč. Na cesto jih je vrgel. A za dvajset tisoč bi se dalo kupiti petdeset funtov pšenice. Polomil ga je, hudičev durak, ne pozabi tega vse življenje. Razbiti uro ob kamnu — škoda: Jeropko sesa dvanajst tisoč kakor dvanajst pijavk. Jeropkovo srce in glavo davi kakor strupeni plini.
Mužiki ga nalašč dražijo:
—	Koliko je na tvoji uri, Jeropka?
—	Kaj, Jeropka, ne tiktaka ?
—	Glavo ji je zavil nehoie , . .
—	Prodal jo bo! Take stvari ne izgube vrednosti. Samo kazati je ni treba, ko boš prodajal . . .
Hržejo vsi v vagonu, zabavajo se radi Je-ropkove nesreče.
Semjon, rdeča brada, je strgoval štiri krila v Orenburgu. Spočetka se je veselil in računal na dobiček. Ko so prevozili dve postaji, je začel tožiti. Pojavila se je nelepa govorica po vagonih: kirgiške in sartovske ženske ne nosijo kril. V hlačah hodijo kakor moški.
Semjon, rdeča brada, sope in stiska hudičeva krila. Zamota glavo v vreče, leže z nosom k tlom obrnjen in vstane zopet s kalnimi, nerazsodnimi očmi. Ozmerja boljševike s komisarji, pljune, stisne skrb za zobe in zopet potisne glavo v vreče.
Ivan uarala meri škornje na levo nogo. Tri pare jih je kupil in se raduje ,kakor majhen otrok. Za stare dajejo tri pude zrnja, a ti niso čisto stari škornji. Ivan Barala trka z nohtom po podplatih in glasno pripoveduje:
—	Dve leti vzdrže, Bog mi je priča. Podplati kakor iz železa ... z nožem jih ne pre-režeš . . .
Miški je laže.	...
Ako hodijo kirgiške ženske v hlačah, pomeni, da ni treba žalovati za babičinim krilom. Saj bi tako ne dobil mnogo zanj, ker je že zelo staro. Potipal je nožič in se nasmehnil :
—	Britev! Vsako palico prereže.
Prohor se suče okrog Miške kakor golob-
ček, govori, z nosom smrka, laskajoče cmoka. Ni slabo to, da je fantkov stric komisar. Različni so ljudje dandanes, Marsikdo izmed odraslih je slab, hudoben. A izmed majhnih ? ... Z marsikaterim se da govoriti. Treba se mu približati. Morda se v resnici izkaže.
Prohorova brada se smuka kakor nihalo okrog Miškovega nosa. Prohorov glas je laskajoč. Odvezal je vrečo s kruhom in ga dal Miški majhen košček.
—	Hočeš, Mihajlo?
—	A zakaj ne ješ sam?
—	Jej, ne sramuj se! Ko boš imel ti, mi povrneš. Treba bratski . . .
Miška se je potuhnil, pihal prašni košček in mirno pripomnil:
—	Urjuka**- nam bo dal stric pol puda.
—	Tebi?
—	Moji materi.
—	Urjuk . . . izborna reč, samo najbrže drag?
—	No, kaj, saj je bogat!
Miška govori kakor odrasel ,pravi mužik. Sam se čudi:
—	Kakšni duraki! Vsako besedo verjamejo! .. .
23.
In Kirgizi niso prav nič strašni, samo čudni so. Vročina je grozna, radi razbeljenih vagonov na potftaji ni mogoče dihati, a oni s£ pražijo v kožuhih. In vsak je pokrit s kosma-
*) Bedak. Slovenci poznamo aeke vrste družabno igro na karte, ki ji pravimo: durak. IgrajnrA) za duraka.
••) marelice.
to kapo, ki ima dolge naušnice. Po našem ne brbrajo: tara-bara, tara bara . . . ničesar ne azumeš! Biče nosijo v rokah. Tipajo mu-žikom suknjiče, pregledujejo samovare .stresajo ženska krila.
Jeropka, majhni mužik, je pripeljal kar tri. Kaže jim na dlani uro in stoji z roko oprt v bok. Sedaj^sedaj ogoljufa Kirgize ... saj je pač ... Azija ... nespametna.
Kirgi zi svetijo z zobmi, premetavajo uro z roke v roko, s prsti tipljejo pokrove. Jeropka kriči staremu Kirgizu ,ki mu je obraz ves zgrbančen, na uho.
—	Ura je zelo dobra ... nemško delo!
Kirgiz kima z glavo.
—	Iz "mirikanskega" zlata! — še kriči Jeropka glasneje!
Semjon, rdeča brada, vlači iz prašnate, globoke vreče ženska krila, jih razgrinja kakor jadra in isiotako kriči Kirgizu v ušesa:
—	Bik jakša*)! Gospe so nosile!
Kirgizi brbrajo — tara-bara, tara-bara — ničesar ne razumeš.
Semjon malone pleše okrog njih.
—	Gosposki krilo, gosposki krilo. Moskva delal, veliki mesto . . .
Ivan Barala praska z nožem podplate na škornjih.
—	Babaj**), potiplji, potiplji! Ne boj se, ne raztrgaš jih. Po vodi lahko hodiš in ne premočiš jih. Iz telečje kože so. Sam bi jih rad nosil, a smiliš se mi.
Kirgizi kimajo s kosmatimi kapami in nepričakovano odhajajo.
Jeropka beži za njimi.
—	Sajtan-majtan***), žal vam bo za mojo uro!
—	Stojte. Pametno besedo! Dajte tri pude.
Kirgiz mahne z roko.
Mnogo blaga se je pojavilo iz vagonov. Kričanje se je še povečalo. Srebro zamenjujejo za bankovce, zlato zamenjujejo za bankovce. Grebejo tobak iz vreč, mahajo s suknjiči, ženskimi krili .potrkavajo s škornji.
Miška bi rad zbežal na postajo. Ali boji se. Če ne uspe skočiti na vlak, ostane. Zagleda . . . Kirgiz gre mimo. Ni zdržal. Potegne nožič iz žepa in ga kaže. Kirgiz se obrne. Vzame nožič, ga odpira in zapira, z zobmi poskuša jakost, s prsti poskuša ostrino. Miška mu kriči v ušesa, sklanjajoč se iz vagona.
—	Prodam!
Kirgiz govori po kirgiški in stresa z glavo.
Še glasneje kriči Miška:
—	Pud!
Se bolj stresa Kirgiz glavo.
Miška se ozira okrog. Mrši obrvi, da bi našel razumljivo besedo in nalašč lomi in pači ruske besede. Vsaj tako ga mora razumeti.
—	Pšeniš, pšenič! Pud!
Iz drugega vagona govori neki ruski človek Kirgizu po kirgiški:
—	Pud!
—	Kirgiz pljune ves jezen.
—	E-e, urus I
Miška tiho sprašuje ruskega človeka:
—	Koliko da?
—	Nič ne da. Zmerja.
A ko Kirgiz odhaja, kriči Miška za njim iz polnih pljuč :
—	Kirgiz, Kirgiz! Šurljum-murljum-kur-Ijama! Kupi kapo!
Mužiki se smejejo Miški in sam Miška se smeje, kako hitro se je naučil govoriti po kirgiški. Ne Strpi, ne more več sedeti. Skoči iz vagona. V nos ga bije vonj vročega ščija, k se kuha v velikih loncih.
—	Vroč šči, vroč . . .
Na železnih pečicah leži pečenka, kameli-ne glave, drobovje koštrunov, kuhana riba. Posode z mlekom vabijo. Za srce prijemlje vonj kruha.
Miška kaže staro očetovo kapo, kaže nožič s pasom:
—	Kupi, kupi!
Zagleda pečke s koštrunovim drobovjem, obstane.
—	Tetka, daj lačnemu!
Branjevka zamahne z zajemalko. Zopet se potopi Miška v ljudsko gnečo, bega okrog Kirgizov. Obkrožijo ga Kirgizi z vseh strani in kriče tako ,da celo Miški ni prav. Ta vleče za nožič, drugi za kapo. Tretji, najstarejši, s Črnimi zobmi, je prijel celo za suknjič. Brbra, se slači, da bi poskusil suknjič.
•) Zelo dobro. Kirgiška beseda.
••) Striček stric. Po ruski djadja, yo kirgiški:
babaj.
•••) Sajtan = hudič, zlomek.
(Dalje prihodnjič.)
Wm. B. PUTZ
Cicero's
LEADING LARGEST OLDEST
Florist
Cvetlice in venci sa vae slučaje.
»134 W. 25TH ST.,	CICERO, ILL.
T«L: Cicero 69. Na domu Cicero 2148.

Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA. ANTON F. 2AGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan RdL, No. Chicago, III. Tel. 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh la naša pekarna.
DRAMA IN GLASBA
"Hoffmanove
Opera
Letna seja kluba št. 1 dan I>0JTČHnem dnevnem redu
j m w a uan ge nadaljuje razprava o taktiki
DO BOŽIČU	in klubovemu delu. Prvi refe-
Chi^J■■■ w	¡rat bo imel taJnik Pet*r Bernik
Chicago, IN. _ V petek 26 !0 priredbah _ p Q
Za danes ne bomo oporekali , ' dan P°	se f
mnenju teh ali onih, kajti kon- . letna 8eJa kluba št. 1 v nraviiirp"	čno ®odbo bo »mela nedeljska EJ}odlU| dvorani SNPJ. Na dnev-1 Sodrugom * Clevelandu.
1 aviJlw;	udeležba, ki obeta biti zelo šte- nem redu bodo Poleg poročil in
Češki delavski pevski zbor vilna.	raznih razprav o predlogih vo-
"Karel Marx" je v nedeljo, dne S predstavo se prične točno ,ltve odbora z« prihodnje leto 7. decembra, priredil v dvorani ob 8. zvečer v / Fludernikovi ter nominiranje kandidatov v Sokol Chicago opero "Hoffma- dvorani. Pridite v dvorano ob upravni odbor Proletarca nove pravljice" in to že drugič, pravem času. Starše prosimo 0db°r kluba tvorijo: tajnik.
Vpoštevajoč skromna sred- da obdrže otroke na sedežih tik b,a|fa^nik' orK»nizator, zapi-stva, ki se nudijo takim našim »«?be pod svojim nadzorstvom, 8nikar» trije člani nadzornega priredbam, je bila ta predstava da s tem pripomorejo do lep-l?dbora» nadalje knjižničar, tri-zelo uspešno izpeljana. Zado- ¿«ga miru in reda v dvorani do pet	v Cook County
voljila je občinstvo v visoki me- ' j® za uspešnost predstaven odboru stranke, trije člani
Saia kluba it. 27 JSZ. m vri« vsak prvi petek ob 7:30 svelsr ia «taka tretjo nedelje ob 2:30 popoldne v klubovik prostorih v Slov. narodam domu. Sodrugi. . ikajajte radna aa ••je in pridobivajte mu novih ¿laaov, da bo mogal napravili čim vec mm polju socialistiine vzgoje in v borbi ia aaia prava.
pevskega zbora "Sava" in tri-
ri. Gospod Banovec, ki je kot absolutno potrebno.
gost igral glavno vlogo, je po- Na svidenje v nedeljo 21. Je dramskega odseka, dal Hoffmana, kakor ga more dec- zvečer pri vdovi Košiinki. podati le človek, ki je rojen za Dramaki odsek kluba št. 236 to. Njegovo petje je res v sta-' nu dvigniti človeka visoko nad
j Prijateljem in občinstvu priporoča svojo slaščičarno
enoličnost vsakdanjega življenja. Imel pa je tudi partnerico, ki ni v nobenem oziru zaostajala ,ne glasovno, ne igral-
'Trije ptički"
Collinwood, O.—Društvo Boj" št. 53 SNPJ. vprizori
na
JOHN VIDMAR
6516 ST. CLAIR AVE:, CLEVELAND, O.
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trffoviaa s meianim blaff«
Peči in pralni «troji naša posebnost. Tel Herminie 2221
rico. G. M. Havelkova je pel« £jiini dan 26" dec" <* 7-igrala vse tri Hoffmanove
in igrala vse ljubice, lahko rečemo, dovrše-
šaloigro v dveh dejanjih1 "Trije ptički". Vloge so v ro-
no - oosebno v vlori Antoniie ie kah izkušenih igralcev ter no posebno v vlogi Antonije je i |k k y
bila naravnost očarujoča in Z, ,„ ~ ,, , V '^
mislim da bi se lahko kosala z ' 1 a Coff' John GorJanc. mislim, da di se ianxo Kosala z Anton DoIi Henry Pire in
marsikatero pevko večjega slo- «___. . . ' f . v ,
rrank Jelarčič, sami izvrstni
diletantje našega odra. Reži-
. .. . . x. ser je Vinko Coff Pride tudi svoje zmožnosti lahko obširne- .. r ., . , .... ** ,
^ Lv.-.u . w	on„v tirolskl tn°i b<>mo Klasbe.
komade igrane na citre in
vess. < G. S. Krejčova ni imela toliko markantne vloge, da bi
je pokazala, a kot Hoffmanov tovariš je bila na mestu. Se dva druga sta se izkazala kot dobra pevca ,a šr boljša igral- * w - sta to gg. J. R. Krejči in V. dvoram-
Havelka. Posebno Havelkov Pitichinaccio je bil fino podan. Tudi drugi so se dobro odrezali, samo da so se tuintam nekoliko preveč zastrmeli v tvojega dirigent%B
kitaro ter razne druge točke. Po programu ples v spodnji Otroci v spremstvu staršev dobe darila.
Frank Barbič.
Zahvala klubov e "Zarje"
Clavalatm. O,—Odbor "Zarje", odsek kluba it. 27 JSZ., se zahvaljuje Opero SO peli V češkem jezi- vnem, ki so mu pripomogli na dobrem
ku in izgovorjava je bila jasna, pralnem in gmotnem uspehu na
i r>	:	njegovem koncertu dne 27. novembra.
Leg. Banovec je svoj slav ospev Posebno omenjamo zbora ..JimW,
Giulietti zapel v mehki sloven- ¡n "Cvet", ki sta sodelovala na kon-Ščini.	certu, igralce in igralke v igri "Gro-
zi Orkester dasi ne mnogošte- *>ovi bodo spregovorili", trgovce, kij
Vjlen, je iriiponiral S svojo si- ^oru pomagali « «vojimi oglasi v I
* f. , .	x i- programski knjižnici, posetnikom u
gurnostjo. Imel pa je tuni Dt;troiu Girarda
in iz drugih našel* i
spretnega vodjo g. Kubino, ki bin, vsem, ki so delali na priredbi in [ je nam Slovencem že znan kot občinstvu ,ki je s svojo udeleibo po izboren godbenik. Scenerija je kazalo, da so njegove simpatije -Oder je precej 8tr»ni k!ubove Zar^e
Pristajajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Narošite si daovalk
"PROSVETA"
Staaa aa cala lata $0.00, P*J lata $3.00.
Ustanavljajte nova društva.
Deset ¿lanov(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list ie sa tajništvo le:
2S57 S. LAWNDALE AVE..
CHICAGO. ILL
VWWVVWAWAWWVWWVW^
Milwaukee Leader
Najvetjl ameriftki aocialiati-ini dnevnik.—Narocniaai $6 00 na leto, $8.00 sa pol leta, $1 50 sa tri mesecs.
Naslov: 52$ Jeaaae Ave. MILWAUKEE, WIS.
VWVWMWWWWWVWVWWWSM
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bližini a rada SNPJ ie Proletarca.) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastaik.
na
bila primerna.
prostran .vendar ni bi. za dru- le	4T	Tbo/d".
go dejanje dovolj glODOK.	^ jubiiej proslavi vredno svojemu
Pevovodja Kubina, kakor tu- gi0vesu in delu. Dali ste nam ^ogu-di režiser Havelka zaslužita po ma, da bomo lahko nadaljevali vzlic vsej pravici naše priznanje. .težavam in bojem, ki so nam jih na-*	IC 7 prtili nasprotniki.
J. Fradcoskin. /tajnik.
"Vdova Rošlinka" v Sheboyganu
Sheboygan, Wi». — V nedeljo 21. dec. zvečer bo imelo slo-ensko občinstvo v Sheboyunnu
Banovec nastopi v Civic teatru
Poročajo, da bo Svetozar Banovec solist na koncertu, ki ga priredi v nedeljo 15. februarja zvečer v Civic
izredno priliko, da si privošči Theatre (v zgradbi čikaške opere)
par ur veselega razvedrila, katerega mu bo nudil dramski odsek kluba št. 235 JSZ. z vpri-zoritvijo veseloigre v treh dejanjih "Vdova RoŠlinka", v kateri je mnogo zdravega humorja. Ljubitelji dramskih prtd-;tav, ki so zadnji čas prisostvovali vajam diletantov, so sočasnega mnenja, da je ^Vdova Košlinka" res nekaj tako smešnega, kar dozdaj na tukajšnjem odru še niso imeli priliko videti in slišali.
Ženske se nikakor ne more jo dovolj načuditi, kako da se na tem božjem svetu dobe taki j možje in fantje, ki mislijo, da| se srčne bolečine zaljubljenih žensk lahko ozdravijo, ako se jim naveže česna na vrat ali pa z lipovim čajem ... Prišli pa so le do prepričanja, da so stare zaljubljene vdove res najvsi-Ijivejša stvar, katerih zanjkam se tudi naj previdnejši možaki in fantje le težko izognejo.
People's Symphony orkester. Banovec bo pel s spremljevanjem' tega orkestra slovanska skladbe.
Dr. Andrew Furlan
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(Offdan Bank BldV.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop.. od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer.
Tal. Crawford 2S93. Tal. na domu Rockwall 2S1$.
NAZNANILO „
Letna seja delničarjev
Slovenskega narodnega doma, Waukegan, ID.
se bo vršila v nedeljo 21. dec. 1930 ob 2. popoldne
Za odbor:
RUDOLF SKALA, tajnik.
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTGs & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III
Tel. LawndaU 2012
A. H. Skubic, p reds. — J. F. Korecky taj.
V naii tiskarni sa tiska "Prolatarac*
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILL.	__
Mi tiskarna T Slovtnikmi, Hrvaikam, Slovaikam, čaikara. Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Neraikem jesika.
Ntia posebnost so tiskovina sa cbruitva In trffovca.
soeeoaeooosssooooooooooooo
John Metelko, 0. D. :
Preiščemo oči In določimo očala ; 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
oOOOOO+OOOOOOOOOOOOOOOOOO
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO. ILL.
V uradu od 1 do $. popoldne, v torek, četrtek In petek od 1. pop. do $. svečer. Tal., LAWNDALE 4S72.„ V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih In sobotah.
Najlepši božični dar
je v gotovini. Ako Vaši znanci in rojaki prejmejo dar v gotovini si sami lahko kupijo kar žele, ali kar najbolj potrebuje>o. Darovi, lu jih prejmejo pred božičem bodo dvojne vrednoati zanjo.
Nase direktne zveze z bankami v stari domovini, in nas obilni promet, nam omogočajo, da vsako pošiljatev odpre mimo v najkrajšem času in po najnižjih cenah.
Tisočeri nasi odjemalci so najboljši dokaz, da je naaa postrežba prvovrstna in solidna.
Ako nameravate napraviti božični izlet v domovino, se poelušite najboljših parnikov in iskušenih spremljevalcev. Za informacije se obrnite na
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS.
< t^t
Adam Milkovlč«
SUŽNJI KRVI
ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA •
VM h«vIm pon.tw« »• HrtltUr« prlSriuj« »vtor.
NASLEDNIK VLADARJEV IZ BIBLIJSKIH ČASOV
(Nadaljevanje.)
Zamišljen je stopal po ulici, v duhu je Sla ž njim lepa artistinja, on ji je plaho govoril, saj ni bil vajen dvoriti ženskam, ko je ime vsa dolga leta opraviti le s knjigami. Odprl je ji srce, mlado, neizkušeno srce, ki je začutilo v sebi nepoznano bolečino, ko se je zajedla vanj, kakor, da je bila že dolgo iskala pokoja, pa ga je našla sedaj, prav sedaj v tem mladem neoskrunjenem srcu. Tako govore* v duši je taval brez cilja po ulicah. Kamorkoli se je ozrl, od povsodi je gledalo vanj s tistimi temnimi, motnimi očmi in od povsodi mu je šepetalo v uho sladko ime Madalena.
Po drevoredu, v katerega je bil zašel so se izprehajali ljudje, mladi in stari. Nikogar ni videl, njegova glava je bila kakor pod težkim bremenom sklonjena k tlom. Prerival se je skozi gruče, ki so zajezile pot, kakor da bi osramočen pred Bogom in ljudmi moral mimo njih za greh, ki mu leži na duši.
Tako tavajoč, je hipoma dvignil glavo. O-pazil je, da ni več med ljudmi, da hodi po samotni aleji mimo cvetočega grmičevja. Od daleč je začul rjovenje zveri in ropot voz, bil je v bližini cirkusa. Stopil je naprej in zopet premišljeval. Potem je sedel na klop in nemo strmel pred se.
Nainah se je zdrznil in prisluhnil. Kaj ni zaječalo kamenje za njm? Ozrl se je in kri mu je Šinila v obraz. Ona! Madalena! Samo še nekaj korakov in šla bo mimo njega. Šla bo, in ne bo vedela, koliko bolesti leži zaradi nje v človeku, mimo katerega bo stopila njena noga. Tisti hip je stopila izza grmičevja obžarjena od solnca. Za njo je s.opal črni Jchn in ji nesel solnčnik. Raztreseno je gledal zdaj v to, zdaj v 0110 stran. Časih je pogledal v solnce, zamežikal in mu z bedastim obrazom pokazal bele zobe. Ramon je stal pred klopjo in ni vedel kaj naj stori. Ali naj jo ogovori? Ne, to bi bila predrznost! Morda bi jo smel pozdraviti?
V	tem je priila. Prišla je in se ga skoro dotaknila. Pogledala je stoječemu človeku v oči, Ramon se je zdrznil, snel klobuk raz glavo in se s svojimi zlatimi kodri boječe priklonil. Madalena je obstala za hip v njegovih očeh, se polotožno nasmehnila z rahlim pok Ionom in odšla, ne da bi slutila, koliko bolečine je ostalo za njo. Tudi črni John mu je odzdravil. Tresel je z glavo, napihnil lice in mu pokazal bele zobe. -
Ramon je stopil za njima. Časih se mu je za trenotek izgubila med šetalci, pa zopet stopila predenj vsa ožarjena od solnčnih pramenov, da bi skočil k njej, jo ovil in odnesel daleč v samoto, tiho in od sveta skrito, kjer bi živel sam, brez viharjev in brez boja.
V	ulici, ki se odcepi ne daleč od mestnega parka v levo stran, je že dokaj časa gledala skozi okno prvega nadstropja sivolasa gospa. 0 Kakor, da je nekoga iskala, taJco so nemirno begale njene udrte oči od človeka do človeka.
Kazalec je stal na drugi številki čez poldan, ko je zapel v predsobi zvonec.
"Tu je," je dejala gospa Marondini soprogu in res, hip nato je vstopil ves prepaden i»i potrt . . .
Ko sta popoldne sedela z materjo sama, se je ona sklonila k njemu in ga s skrbjo na obrazu vprašala:
"Ramon, žalosten si, povej, kaj ti je leglo hudega na srce !M
"Mati," je prijel sin njeno toplo roko, "ne morem".
"Govori vendar," je proseče zrlo vanj dvoje oči. "Povej mi, pomagam ti! Kaj — študije . . .?"
"Ah, ne mati," jo je prekinil sin, zgrabil je njeno .desnico, se sklonil nad njo in umolknil. Zaman je prosila mati, njegova ustna niso izdala v srcu skrite bolečine. Šele v mraku, ko se je mati zagrebla z obema rokama v njegove prsi, šele tedaj je njegovo srce priprlo tajne duri.
"Mati, začutil sem nekaj strašnega, nekaj sladkega, o mati," je bolestno trgal sin sloneč skrit z obrazom na njenih ramenih, "kaj je življenje tako bolestno lepo, ko človek spozna njega tajne?".
"Ramon," mu je skušala mati pogledati v oči, "ne razumem te."
"Tudi jaz se ne razumem, mati. Začutil sem nekaj, o čemur nisem slutil nikoli in nikdar."
"Kaj si začutil?" so se v strahu razširile njene oči. "Izpovej se mi, tvoja mati sem!"
"Začutil sem," se je izdajal sin, "da je srce zatočišče sreče in bolesti."
"Izpovej se do kraja, otrok!" je ukazala mati, "kaj hočeš s tem?"
"Mati," je jeknil Ramon, "ali je res toliko bolečine v ljubezni?"
"V ljubezni?" se je prestrašila mati. "Pa ne, da bi . . .!"
"Mati," se je izpovedal v tem tr^notku on, "leglo je vame strašno in lepo in noče iz mene; kaj je to tisto, o mati, čemur se pravi..."
"Kako?"
"Čemur se pravi ljubezen?" je boječe vztrepetal po telesu sin.
"Ljubezen? He— he," se je nasmehnila mati, "ljubzen, to je, otrok moj, nekaj lepega..."
< Iv / êV'< It"/ ŠW IV/ IV/ |Y / IV / |W |v IV,
"Ne mati," je bruhnil Ramon, "to je nekaj strašnega, nekaj bolečega."
"Mlad si še," je zresnila mati obraz, "ne razmišljaj o tem."
"Mati!"
"Pa ne, da si . . ."
"Da," je sklonil Ramon glavo.
"V koga?"
"Ali poznate ime Madalena?" se je v nekem ponosu vzravnal.
"Madalena, ta cirkuška podgana?"
"Mati!"
"Ti si vanjo zaljubljen?"
Ramon je povesil oči in je umolknil.
"Otrok moj," ga je stresla mati, "kaj si ponorel? Taka ničvrednica! Taka vlačuga! Ramon!"
"Izdal sem vse," je dejal on, "ker sem čutil dolžnost razKriti sebe svoji materi."
Tisti trenotek se je sivolasa mati zaprla sama vase, si prikrila obraz z rokami in sklonjena oahiteia v sosednjo sobo.
Ramon se je zleknil na divan in se zagledal v strop. Cul je materine vzdihijaje 111 soize, ki so kapijale iz njenin oči. Toda glas njegovega srca je bil močnejši; udušil je vzdihijaje in prikril materine oči, ki so gledale SK071 luaune stene v svojega sina.
Iz &alje se je oglasila sladka pesem. Koliko lepote je bilo v njej i Kaj 111 ze cul «.a gias ? in teuaj je prišla, tino, kukoi san je pVuiia po aleji, ožarjena od solnca in se mu*Nasmejala. O Madalena! Takrat se je sKiomia k njemu in ga poijuoila . . . fta»uoa si je pomei oci — nau njim je oueia s0i4.ua mau.
"Sin," je rekla s uhim glasom, "ali ne slutiš, da peije tvoja pot v prepad una, ki se ti dane* snieMja, do s svojim sKritim botiaiom ranna tvoje sice, ostal bos lanjen, izgubljen . . ."
"Ne mati, ona je angel," je skoro ogorčeno pogledal solzo, ki je visela v materinem očesu nad njim.
"Večeri se," je hotela mati odvrniti nesrečneža od temnin misli. "Daj, razveseli me 111 zaigraj mi ono mojo pesem."
"Sedaj?"
"L»a, saj vidiš, da se večeri," je pokazala proti oknu. "Kako naj ostanem prav nocoj, ko si me takoj užalostil, brez svoje pesnu. ^eltm si," je dodejala tiho, tistih tihih, otožnin gfasov tvojih gosli, ki so tano dragi mojemu srcu." In takrat je sin v bolečini objel svojo mater, jo pnžel k sebi in se razjokal.
Ko so se plazile v sobo iz ulice temne sence, je potegnil Kamon z lokom po strunah. Iz gosli je zajokalo tino in milo 111 polegalo v materino srce . . .
Fo večerji se je Ramon odpravil k predstavi. Naval občinstva je bil si*en. Ljudje so prekupčevaii z vstopnicami in si služili lepe denarce.
vstopivši je Stisnil lakaju v purpurnatem jopiču svojo posetnico s prošnjo, naj jo izroči artistinji Madaleni. Ker se je tiščal poset-mce tudi bankovec, se je lakaj globoko priklonil in verno vtaknil vse skupaj v gornji desni žep.
Tudi ta večer je doživela višek predstava z nastopom artistinj, ziasti Madalene. Pokazala je tudi ta večer še v večji meri, koliko srčnosti je v njej. Hladnokrvno je skakljala po taiiKiii žican s podbočemmi rokami 111 dvignjeno glavo.
Ljudstvo pod njo je zagrmelo in zacepetalo. Ona se je nasmejala, objela vse z očmi in jim metala poljub za poljubom. Ko je stopila na Ua, so jo besno obsipavali s cvetju.« in divje kričali.
Mesec se je nagibal k zatonu in krvavo o-žarjal zidine mesta. Ramon je namignil tovarišu naj postoji. S tinimi koraki je stopil po stopmcan, neslišno zavrtel ključ v vratin svoje sobe, pograbil gosli in zdrcal na ulico.
Med tem časom je ležala v razKošni hotelski sobi na divanu Madalena, napol razgaljena, pušila cigareto za cigareto in čitaia beio posetnico.
"hm/' je puhnila dim, "moje srce umira za vami . . . Obrnila je posetnico na drugo stran •Ramon Morandim", študent medicine . .. Ramon Morandini," je ponovila. Siromak! Ha-ha . . "
Njena prsa so se .dvignila in padala, kakor val morja. Skozi odprta okna se je zaslišalo peKetanje. Zaspan izvošček je pokal z bičem nad konjem. Madalena je vrgla posetnico ob tla. Hinavščina! Prevara ! Laž! Zopet se je znašel nekdo, ki se hoče naužiti. "Ha, ha," se je prisrčno nasmejala, "kako popačena je resnica!"
Potem se je zakopala v blazine in skušala zaspati. Tedaj pa je tam spodaj v zelenem gaju, tiho kakor v snu zaplakala vijolina. Akordi gitare so tonili in tiho polegali v noč. Madalena je dvignila glavo. Njeno srce se je odprlo in prisluhnik>. Kakor nekaj sladkega, nekaj tolažečega je prišlo vanj, ga Stisnilo in razdvojilo.
(Dalje prihodnjič.)
jejo proti klubu, ruvarijo proti samemu sebi. Slovenci smo ta-korekoč vsi delavci, najsibomo že mezdni delavci ali mali trgovci, vsi smo odvisni od svojega dela in zaslužka od danes do jutri.
Ni mi za osebnosti, sovražim blatenje, in zato je človeku zo-
Rm	d^ni na tej «liki, j« odini vladar, ki trdi, da j« na*l«d-
n»k vladarjev na Jutrovam i. biblijskih ¿aaov. Bil j« kronan v začetku no-varobra. Immed mnogih njagovih t i tal nov navajamo: "Kralj v«oh kraljev"| , "Naaladteik kralja Salomona" | "Naalodbik kraljice Šobo" itd. Vladar ja do-»•I«, ki jo >n*ta »valu pod t m «nora Abosinija in nokoč Etiopija. Mad prebivalci jo io par milijonov «ušnjav, katar« j« novi "kralj kraljev" osvobodil • posabninV dakratom ,ki pa ie ni doeogol namena. Mnogo mogoteov so ne osira na dekrot "kralja vsoh kraljev" In smatrajo svoje dolavco napeej sa privatno lastnino kakor kamale. Kronanje je stalo nad pol milijona dolarjev.
ŠE O "ZARJI"
Slaba vest. — Dejstva, ki so jih tajili. — "Laž ima kratke noge." — 0 izkoriščanju. — Mi nimamo tajnih želj
Glede poročila zastopnika na konferenci S. N. doma je najboljše ,da ste tiho. Ako bi vi imeli takrat Čisto vest, bi zaključke zbora objavili v javnosti, kakor smo mi zahtevali. Zakaj ste se je bali?
Očitate, da smo vas finančno izkoriščali, dasi dobro veste, kako veliko neresnico ste kon- prno, ko vidi, kako se intrigira siatirali. Klub in nobena dru- in blati članstvo kluba št. 27. ga delavska ustanova nima na. Krivice, ki se gode klubu po mena izkoriščati svoje odseke, zaslugi intiigantov, presegajo ^az bi bil med prvimi, ki se bi vse meje. Klub hoče ohraniti takemu izkoriščanju uprl. Na svoj zbor v vrstah zavednega sodniji je Mary Ivanush podčr- delavstva, med katerim je bil tavala klubovo izkoriščevanje ustanovljen in je mednje ved-in pri tem citirala "Zarjin" za | 10 spadal. Verujem v pošte-pisnik iz leta 1927—govor svo- nje in priznam da se vsako jega brata. Češki pevski zborjstvar lahko tolmači z več stra-"Ljudi Glagol" se je ponudil ni. To je dovoljeno, ni pa do-ponoviti opero "Prodana neve« voljeno namenoma in preraču-sta" v Slov. nar. domu. Pogoji nano lagati, podtikavati stvari, so bili, da zgubo ali dobiček j ki so namenoma izmišljene in vzameta oba zbora enako. Gar . cigansko zmerjati. Ob*oževa-den je to ponudbo predložil ti v javnosti in na sodišču po» "Zarji" in priporočal, da jo štene ljudi, da so finančno ne-sprejme. V istem času se je vr- odgovorni, zatajiti štiri leta ¿ila polemika radi dekadence "Zarjine" eksistence, podtikati "E." med Gardnom v Proletar- članstvu kluba diktatorstvo, iz-cu in urednikom V. Grillom v koriščanje in kaj vem kaj še, "E." Vsled te napetosti se je pri tem pa zmerjati z "igno-Vatro naivno znašal nad "Zar- ranti", hijene, svinje" in dru-jo" kot da smo mu mi krivi nje- gimi "lepimi" izrazi, morejo gove politične blodnje. Mi- samo ljudje, ki se ponašajo z sleč, da nagaja Gardnu. je na ."visoko kulturo". Jaz mislim, sprotoval omenjeni ponu.dbi in da tisti, ki so vsega tega pri tem obtoževal sodruge iz- zmožni, pljujejo na kulturo.
V "Enakopravnosti" z dne 10. dec., glasilu slovenskih republikancev, je bil objavljen daljši dopis s podpisom Fr. Pluta, v katerem opravičuje nepremišljena dejanja pevcev Vatrove skupine, ki je odstopila od "Zarje". V njemu zavija tudi dejstva in obmetava z lažmi lojalno članstvo "Zarje" ter kluba št. 27. Iz njegovega dopisa pa je vzlic temu razvidno, da m piscu ali piseom oglaša vest in zdaj vpijejo, da bi zadušili njen klic.
Ne bom se prepiral o vprašanju, da li je stvar njegova ali le "adopted baby", pribil pa bom dejstva, katerih ne ovrže nihče.
"Zarja" je bila ustanovljena po članstvu kluba št. 27 JSZ. meseca maja 1916 in ne leta 1920, kot ste namenoma trdili na sodniji in s tem premišljeno zanikali resnico.
"Carter "Zarje", ki je sedaj g. Plutu tako pri srcu, »o oskrbeli naši sodrugi pevci z edinim namenom, da nam je bilo takrat — v času vojne histerije in sovraštva ter bojkota proti vsemu, kar je imelo direktno socialistično označbo, mogoče prirejati koncerte in veselice pod ceni'imenom
Jaz sem član "Zarje" od u-«tanoviive, bil sem ves čas aktiven, tudi takrat, ko snu» razpravljali, da nabavimo svojemu pevskemu zboru carter, zato vem kaj trdim. Da je to resnica, potrjujejo tedanji uradniki, podpisani člani čarterja in za plsnik iste seje. Če hočejo biti Plut in tovariši pošteni, čemu
ne vprašajo tek, ki so podpisani na Carterju, zakaj so ga vzeli?
Pravila "Zarje" iz leta 1922, ¡pravilno sprejeta in potrjen« i dve leti po inkorporiranjn "Zarje", jasno določajo, da je "Zarja" odsek kluba št 27, ima s klubom skupno blagajno, odborniki "Zarje" morajo biti člani kluba itd. Teh pravil tudi sodnija ni ovrgla. Plutova trditev, da je "Zarja" samostojno inkorporirana ter vsled tega od datuma inkorporiranja ne more biti odsek kake organizacije, je neresnična. Kako more biti samostojna, ko pravila govore, da je klubov odiek! Kje je sploh kaka določba o samostojnosti "Zarje"?
Na sodniji niste vedeli o no. benih pravilih. Vse ste zanikali. Pravila so vam bila španska vas, čeravno ste zelo dobro vedeli zanje, saj so vedno vise la na steni v klubovih prostorih, kjer ima "Zarja" svoje pevske vaje. Seveda, po Pluto-vem pričanju pred sodnikom nismo imeli posebnih dok/'), zato smo zborovali po pravilih
U. S____
Rad priznam, da se je pri "Zarji" vodilo marsikaj površno, toda ne iz slabih namenov, pač pa zato, ker smo delali s srcem, bili smo pošteni in zaupljivi napram sopevcem ter .domnevali, da so vsi 'taki. G. Plut mi lahko verjame, dr Če bi njegovi predniki slutili, da pridejo k "Zarji" taki razdira-či, bi bili previdni in bi se boljše pripravili.
koriščanja nesocialistične organizacije.
Vatro je imel ta govor v razburjenju in v hipni maščevalnosti nad Gardnom. Mary Iva. nush, ki je prav dobro vedela, da Vatro ni resno mislil, je njegove besede vseeno porabila na sodišču, s čemur se je zelo ponižala ter se izkazala majhno.
Prošlo leto smo imeli v načrtu ponoviti "Rozamundo" v Chicagu. Naši sodrugi so priporočali, da damo Čikažanom iste pogoje kot so jih nam dali Čehi. Skupina, ki nas dolži i izkoriščanja, je zahtevala, da Čikažani trpe vse stroške in nam dodatno izplačajo še toliko in toliko v gotovini. Ali so ne bi tega lahko smatralo za večje izkoriščanje?
Uradne poslovne knjige izkazujejo, da klub ni izkoriščal "Zarje". Kdor dvomi, so mu
Klub št. 27 je vedno in povsod ter ob vsaki priliki skušal koristiti delavski stvari. Nikoli ni za^Mpval sleparskih ciljev in skritiITambicij. Zato zaslužijo tisti, ki so zanesli v klubov zbor razkol, toliko več obsojanja. Spozabili so se tako daleč, da so šli na sodnijo ter se pied sodnikom posluževali izgovorov ter "dokazovanj", o katerih ve vsakdo, ki je zasledoval razvoj naših organizacij, da so neresnična. Takih dejanj so zmožni le nizki karakterji.
Dne 10. nov. je "E." v uredniškem članku napadla klubovo "Zarjo", v katerem trdi med drgim, da je klub prejel čistega od "Zarje" $565, oziroma da so ji toliko zapustili "raz-kolniki", v njegovi blagajni je bilo $400, in $300 da smo napravili na pikniku, in nato oči-
knjige na razpolago. Tudi mo-	ta, da smo skupno zatožarili
ralno ni bila "Zarja" prav nič	200.
izkoriščana. "Zarja" je zrasla	y reSnici je bilo v klubovi
v slovesu in se razvila v prvo-	blagajni koncem junija, ob ča-
vrsten pevski zbor kot odsek	su razkola pri Zarji, $337.32.
kluba št. 27. Očitki, da je	Prebitek piknika $195.49 in v
klub držal nad "Zarjo" diktatorsko roko ,so brez podlage. Vsakdo, ki je kdaj pel v temu
obrambni fond se je nabralo na pikniku $37, skupno $569.81. Ker smo imeli v blagajni ob
zboru mora priznati, da se je^iisu prvega sodnijskega odlo-vse stvari, tikajoče se petja, re ka samo $223.35 ,nismo mogli šilo na "Zarjinih" sejah. V tem zatožariti do takrat več kot to oziru je bil klub še preveč po- vsoto in $50 plačati v naprej pustljiv. Vseskozi ni klub ovr- odvetniku, skupno $273.35. Pri Igel niti enega sklepa "Zarje", "Enakopravnosti" so se torej in šele ko je šla gotova skupina | zlagali za celih $926.25. Ali
je taka taktika dostojna? Ne, pač pa je podlost prve vrste. Kjer so zmožni fabricirati take laži, so zmožni vsega.
Kdo pa je kriv, da moramo trošiti težko prisluženi denar za tožarenje? Ali ne gre vsa zasluga uredniku "E."? Ne samo zlohotni, tudi smešni so ob
Äf Äf^i ÄÄ ÄkÄ ÄiÄ Ä'Ä J^Ä ÄJÄ Ä^Ä 9t*.
S Zelo primerna | i božična darila J
m
j;	so knjige«	|
&WMWMWMW I I
Razveselite z njimi svojce ali prijatelje. Cenik knjig je bil priobčen v Proletarcu prosli teden na 7. strani. Akio želite pri izbiranju knjig, ki bi bile primerne v ta namen, naše nasvete, nam sporočite.
preko pravil in zahtevala več kot more zbor v najboljšem s učaju pričakovati, je bil klub prisiljen, da se postavi v bran svojega pevskega zbora proti no',ranjirn razdiralcem.
Socialistični klub je delavska postojanka, katere namen je, širiti delavsko zavest med rojaki v naselbini. Kapitalisti so enem. Najprvo te gredo tožit, organizirani stoodstotno, kar potem te pa zmerjajo, da si de-naj bo delavcem v vzgled, ka- nar zatožaril. Da, Vatro, veko lahko postanejo močni. In- mo. kdo ie kriv vseh teh homa-dustrijalne krize, brezposel- tij in sovraštva, in bodi zago-nost, revščina ter /Iruge social- tovljen, da se taki grehi ne po-ne nadloge so jasen dokaz, da zr.bijo kmalu. Nas imaš za potrebujemo medsebojne zve- ignorante, ali taki nevedneži le ze. Članstvo kluba št. 27 ne ¡nismo, da ne bi vedeli, kaj se dobi nobene nagrade za svoje godi za kulisami. Mi nimamo v delo v naselbini. Kar stori, je ospredju tajnih želj in ambicij, napravljeno z dobro voljo ko- pač pa poštsne namene, za ka-ristiti skupni delavski stvari, tere se lahko odkrito in častno delavski kulturi in izobrazbi, borimo.
In to pomeni ,da delavci, ki ru-	Leonard Poljšak.

Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI i ,
L) «prajam« donar sa hranilne vlofo ali aa teko*! ra*nn proti najb~«ljtomn obrostovanjn.
2.)	posroduj« najconajio doetavo donarnib poliljk ia Amartka
• v domovino in obratno.
3.)	potrodnjo v vtob »oepodarakib aadevab bfcra In po aoni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj sa nakafte
rta račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, U-lf Union S<fuaro, New York. N. Y., istofcumb naj se Zadmftno banko •
tem obvnati in naroči izplačilo. NaJ upravni sastopnik sa Ameriko je Joseph Mentcn. 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. ObrataJU -e nanj
Obračajte ee v vseh bančnih poslih sa stori kraj na Zodraino banko v LJabljoaL


r
É^a,
••' .■"JUU-'il
VSCIPCi
MOLZENJE S STROJEM
•if you don't like it . .	Metropol« ae guglje. H 1
Nekdo je imel v "Am. Slo- Kadar ae začno lomastiti pev-vencu" dopis, v katerem ae je ski zbori med sabo z notami, po kregat nad bossi. Priganjajo, notah in brez not, je cel dira-naganjajo in mučijo človeka, daj. Vse križem je že hresču-kvarijo mu veselje in življenje, lo in smo spoznali, da je Vatro da m» ga ie pijača v©6 ite oja slab dirigent Barbič se na to ¿a.	je dooil dober rojak, stvai bcrijM razume. —rit P.
najbrž boss po poklien, ki pi§# v istem dnevniku petih dni v
v istem dnevniku peti tednu v izdaji z dne 10. decembra v obrambo bossov in Mstro"^bossov med drugim:
M. . . Amerik« nas trite' kakor ljudi tebi enake, ne kakor dopisnik piše, 'kekor iivino' Ako ni dela, ga nima ne Amori-kanec in ne inoaomec, kadar ja pa doati dola, ga imajo pa vei. •Boni' pa do 'bo»P, naši predpostavljeni, it» mi navadni delavci jih moramo ubogati, ¿o W«ao, da imamo dol o in vsakdanji kruh. Kateri pa tega noža, pa tudi lahko gre bree »kode ali tam, kjer ni %oaov*.
Pitanje I., II., III. etc.
Cemu se ne izpolnuje pravil Svobode inc., ki je obljubila delničarjem dividende, namesto tega pa jim je naložila nova finančna bremena?
Koliko prispeva za vzdrževanje kobalščine konzulat Jugoslavije finančno in "moralno"?
Cemu drži direkcorij Svobode inc na čelu svoje skupine človeka, o katerem je z vseh strani dokazano, da žonglira s
--------prepričanji kakor akrobat
Ker je to svobodna dežela, ^ogijami, ki jih meče in lovi je v nji lahko vsakdo po svoje na «Vadvitekem" odru?
neumen, za pametne pa marsikje ni svobodna. Tudi avtor
Ali je mesečnik zelnik glasi, lo kraljevaških klicarjev, ali
omenjenega dopisa je zelo o- ni? mejen, ima mehko glavo, je Kaj je «jugoslovanski klub", brez hrbtenice in govori ne slo- kdo piačuje, njegove "hotel-vensko, ne nemško, ne angle- gke». in druge stroške? ško, ampak hlapčevski jezik. Ali ste že kdaj slekli tistih "Amerika nas trita kakor ljudi par .*gveXih Alojzijev", ki v sebi enake."	'svoji potuhnjenosti pripenjajo
"Sebi enake" — kaj pa se to #my0 na kamižolo, namesto da pravi, Mr. Jerič? Ali je Ame- ^ ¿jj v banjo in se omili? ..	.	f \w%a	^ gvoboda inc zdaj za
"korumpirano bankrotirano monarhijo", aH je proti? Pitanja se bodo nadaljevala.
Radovedo.
rika človek, in mi smo "nji enaki"? Sakrabolt! — Anton.
Is "Ameriške Domovine".
Clevelandska "Ameriška Domovina" je priobčila notico, v kateri pravi, "da se je jugoslovanska slavnost v Chicagu ob priliki obhajanja proslave 12«
Uganka.
Kako se piše tisti urednik "liberalnega" mesečnika, ki je šel v dvorano fars sv. Stetana prosit katoliške igralce in igra»-1 ke ter pevke, da nastopijo na priredbi "slovitih opsrnih pevcev** pod pokroviteljstvom "liberalnega" mesečnika "zelnik" inc.? Pa so rekli, da imajo med sabo vsake sorte zvezde za vse slučaje . . . Rado vedo.
KNJIGE
V»e po tiaram na Butlerju. čestitam na obno\itvi " Vščip-cev ! Nič novega na Butlerju, dolg čas, pusto in prazno, smo kakor v Sahari, samo suše še ne poznamo.
PitUburaka cekarica.
"Koncert cikaške univerza.19
Listi v metropoli in "G. N." so nevedoma pomotoma poro-čali o nastopu ene slovenske pevke ter pevca na "koncertu čikaške univerze". Je velika pomota. Univerza šte.ie precej nad 10,000 dijakov. Na koncertu jih je bilo dobrih sto in kakih dve sto drugih. Ce nekaj
Čo ki kmeti*, pred SO. ali 2S. loti .atrjavali, da bo lakko krav. molaol	»»ovan.kih dijakov Ustanovi
a etrojem, m bi smejal. In na bi vorjo* niti prod 10. lati. <fc»i »o tedaj a	alovanak« klub, tO Še ni "Chica-
•troji «a molaenje fta prakticirali. Na aefci veliki kmotiji v Plamaboro, N. J.,	go University". Drugače pa ti-
imajo v rabi nov etroj, ki omije, oauii ia poaaolse SO krav hkrati. Zgoraj na	Študentje Umetnike Samo iz-
diki j. kroieč krog, ki mori SO čevljev v diamotru. I.SSO krav pomolsejo	rabljaj0t da jim ni treba pla-trikrat na dan po tej metodi Mleko ispdd kravo se «toka v steklene po-
sode n« da ki bilo ispootavljeao sraka. Pa vaakik 12)6 minutah saobraitve kroga se pomol sena krava vrne broa aadaaratva v hlev, ki j« o šminko mitje daleč. Slika v kroga na vrhu prikasuje mehanično molaenje krav«.
i
venciji SNPJ. v Chicagu je bil igro "starih grehov"! Dobimo spet eden izmed voditeljev naše ljudi na našo kraljevaško "progresivnega" - komunistič- režimsko-konzulsko zabavo, ki
Razlika v »entimentu.
V evropskih deželah je ljud-
^	_	.	stvo zelo naklonjeno socialistič
letnice Jugoslavije jako lepo nemu programu. Vlade in vla-
iivviila MavTn^ih ip hiln skn- j _: .. «« »Kali nn «n 7 n r p 1 i
izvršila. Navzočih je bilo sko-ro (SKORO) 6,000 ljudi, Slovencev, Hrvatov in Srbov . . . Slovenci so se na tej prireditvi najboljše izkazali."
Granted.
dajoči so se zbali, pa so začeli ustanavljati stranke proti socialistom s socialističnim imenom. V Avstriji se bore proti socializmu in socialistom "kričantki socialisti". V Franciji varajo
Bilo jih je do sto, ne NAD s stranko, ki se imenuje "radi-sto. To je v ČAST Slovencem,! kalno-aocialiatična", dasi je ker so pokazali, da se ne mi-1 njen program toliko konserva
sli jo pošiljati udanoatnih klečeplaznih izjav kronanim in finančnim kraljem vse križem.
Slovenci so aranžirali nekako "narodno" ohcet baje pod vodstvom bivšega "komunista" Pavliča, ki pa je bila totalni polom, kar je bil prisiljen priznati tudi zvesti reporter "Am. Slovenca" konzula
tiven kakor Lloyd C.eorgove liberalne stranke v Angliji. Na Češkem paradirajo z "narodnimi socialisti", v Nemčiji pa so si fašisti dali ime "nacionalistični socialisti". Medtem ko Zed. državah socialisti premišljujejo, če ne bi bilo umestno dati soc. stranki kako dru-ki je velik prijatelj go ime, se v Evropi kapitalisti in Kobala. Drugič, jukvarjajo z idejo, kako bi u-Ashland Auditorium je dvora- stanovih čimveč strank, ki bi se
na, ki "sprejme vase" toliko in toliko ljudi. V en liter ne mo-
imenovale "socialistične". Uaz-lika pa je: socialisti uče, orga re iti dva litre vode. Na tisto nizirajo in se bore, da izvoju
slavnost ni moglo
priti
6,000 jejo SOCIALIZEM. Kapitali-
Ijudi vzlic dalmatinskemu na- stični interesi ustanavljajo valu, ker jih dvorana ne bi mo- stranke s socialistično označbo, g'a toliko sprejeti. Začela pa da begajo narod in ovirajo nase je stvar s sveto mašo v cerkvi prede k socialističnega gibanja* sv. Štefana, "katere se je ude-	Pika.
ležil konzul s celim svojim šta-	-
bom", kakor je bilo črno na be-	Čudni patriotje.
lem zapisano v "Am. Sloven-' Fr. Vidmar, predse,1nik "Zel-cu". Član konzulovega štaba nika" inc., najbolj neuspešen je tudi "svobodomislec", "libe- bivši združevalni odbornik, je ralec", 'narodnjak" in agitator bil na konvenciji SNPJ. v Wau-SNPJ. soda-voda modela An- keganu posredovalec med "pro-drej Kobal. če ni ob tej prili- gresivnim" blokom in Chas. ki ministriral, se je zelo pre« Bartulovičem. Agitiral yt zanj grešil zoper mili svoj narod. ter prenašal poročila. Na kon-
"DIRKE" V WASHINGTONS D. C.
Oh priliki otvoritve 71. saeedaaja kongreea a« j« prod kongneeno J nico sbralo kakik st« komunistov, večinoma dijaki ia agitatorji, ki ao m ' obonoiili a napisi ter saktavali vkod v sfaomke .da ja eposore rta miserijo hresposelnih. Njihovi saktovl Jo odgovorile policij« a« način kod g« pokosijo ta
nega bloka; na komunističnem banketu, prirejen isti dan kakor slavnost 25-letnice SNPJ., je bil on "častni" zastopnik "cementnega" bloka. Po tisti konvenciji pa je isti ta Vidmar enako aktiven v propagandi, ki pridobiva "troimeni" narod za lojalnost beogradskemu režimu, in sodeluje na priredbah,
naj se vrši pod pokroviteljstvom zelnika inc. In so storili natančno tako, rekoč, naši bodo prišli neglede na vreme, ne-oziraje se na prepričanje in naše stare grehe .druge pa bomo prevarali. Filozof Andrej Kumara pa je napisal vabilno pismo na društva vseh katoliških, naprednih in nepristranskih
s katerih se pošilja udanostne jednot in zvez v Chicagu in brzojavke vladi države, katero okolici, ki se pričenja: "Prila-so zmerjali pred par leti s "ko- gamo vam pet vstopnic . . ." rumpiramo, bankrotirano monarhijo", in pa Hooverjevi administraciji,kateri se manda zahvaljujejo za prosperiteto. Dokler bomo imeli toliko ljudi, katerih prepričanje je kakor oskubeno kurje perje, ni pričakovati svobode, civilizacije ter drugih lepih reči, ki si jih zamišlja socializem.—RK.
Stautova pomota.
Staut Rado je "fajter", o tem smo se v Milwaukee prepričali. Ni pa vitez, in zato ne pride njegova slika nikoli v barvah na platnico kake povestice, kakršne smo brali nekoč. Jaz mu dam vzlic temu vse priznanje, toda ne v seštevanju, kajti naročnike svojega lista ni prav izračunal. — Mil-waucan.
"Jednotin" agitator.
Slovanska gostoljubnost je zelo opevana. Je lepa čednost, ki povzroča gostiteljem stroške. Grdo pa je. če kdo to gostoljubnost izrabi ter računa za hrano in prenočišče, katerega mu ni bilo trdba plačati. Tisti, ki so se dali vjeti in poslali okrog znanega izrabljača, vidijo vsaj zdaj, ko lahko potiplje-jo, kakor neverni Tomaž, drf so se pustili vjeti navihancu. Ni bil osamljen v poskusu, zato se je igra toliko laglje posrečila. Pa se le ni posrečila!
Ko pove vse natanko čemu teh pet vstopnic, nadaljuje:
"Za prireditev bo nasa organizacija (zelnik inc.) povabila nekaj prvovrstnih opornih (I) pevcev (čujte, čujte!), ki bodo peli v slovenskem josiku (akra-kolt), kakor tudi bomo imeli
Svetovno znanega jugoslovanskega opornega skladatelja g. Aleksandra Savma ter par salo dobrih pevskih sborov v Chicagu.
Pa ste trdili, da v Chicagu ni dobrih pevskih »borov!) Glavna zvezda na podpisu je Frank Vidmar, glavni pokrovitelj pa glavni štab konzulata. Božji blagoslov tej priredbi "slavnih opernih pevcev". Kar nas je iz Naklna, Kamnika iz Slamnika, bomo šli v dvorano ČSPS. poslušati "stare grelie".
Pok.
čati vstopnine, in pa da delajo sebi reklamo. — Reporter.
"Naš John j« zmagal . . ."
Ljubljansko "Jutro" je priobčilo vest o izvolitvi John Er-menca v wisconsinsko legislature. Pravi, da je naš človek, namreč Slovenec, in vrhutega še prvi Slovenec, ki je bil kdaj v ( tej deželi izvoljen za poslanca. Ni točno. Enega so imeli že pred mnogimi leti v Wyomingu. "Jutro" nikjer ne omenja, da je John Ermenc socialist. Zdaj je tam diktatura, ki ne priznava socialistov.
1 MRS. MARY THOMAS
EDINA SLOVENSKA CVETLIČARNA
Se priporoča rojakom
120 Market St.. Johnstown, Pa.
Knjigarna Proletarca ima v zalogi dela slovenskih pisateljev in drugih avtorjev v slovenskih prevodih. Cenik knjig izide v tem listu od časa do časa. Ako ga nimate pri rokah, nam sporočite.

Knjige Cankarjeve dražbe se dobe v naši knjigarni Štiri knjige $1.10 s poštnino vred.
T.L
5143-B u 6097 B.
I
Ako še nimate Ameriškega družinskega koledarja letnik 1931, ne odlašajte z naročilom. — Stane vezan v platno $1, za stari kraj $142.
i-
Prva Jugoslovanska restavracija
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Miškovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
Se priporoča Slovencem v posot
1
Je razlika, kdo te hvali . . .
Ako si sodnik in te Capone hvali, si pač v prilog gangster-jem in slab služabnih ljudskih interesov. Policijski načelnik, ki je priljubljen med gangster-ji, je prokleto slab varuh ljudskih interesov in javne varnosti. Glavni odbornik SNPJ., ki je ob vsaki priliki deležen Andrejeve hvale, prav gotovo ne dela v korist članstva svoje jed-note. — Pok.
VINKO ARBANAS
1320 W. ISth St., Chicago, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC.
Sveie cvetlice sa ploso, svadbe, pogrebe itd.
"New Leader"
angleiki socialistični tednik.
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto. $1 na pot leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list y Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga Čita.
Naročite si ira tudi vi Naročnino tan I «prejema "Proletaree"
1
knjigah je vse znanje sveta
Naslov za naročila:
PROLETAREC
3639 W. 26th St., Chicago, m.
I/k\Y/ S\I/éS*/ é\l'( kri kMrti lw áW *\V *w *\*i*vv é\h tvv áW *\V

Stari grehi" dne 25. januarja.
Dramski odsek kluba št. 1 JSZ. vprizori v nedeljo 25. januarja v dvorani ČSPS. igro Stari grehi". Ker pa se pri zelniku inc. boje, da ne bi javnost izvedela njihovih starih grehov, so pooblastili Mr. Pavliča, da "zarenta" dvorano SNPJ. na isti datum za priredbo njihove inc. Imeli so sicer dvorano že "zarentano", toda ne isti dan kakor dramski odsek kluba. Staknili so glave skupaj in so sklenili: Ne na
Martin Baretincic & Sor
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA.
MIMItftttMMMMtMtl
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at 8724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:30 — S:3C — 6:80 — 8:80 DaUy at Hlavaty's Drug Store 1SSS WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Excapt Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440


SILVESTROVÄ ZABAVA
Ikluba št. 1 J. S. Z J
I CHICAGO, 111.
I sredo 31. decembra
1 Lawndale Masonic Temple 1
m

vogal S. Millard Ave. in 23. cesta.
I
V
IK_______
VSTOPNICE V PREDPROD AJI SOc, PRI BLAGAJNI 75c.
IGRA JOHN KOCHEVARJEV ORKESTER.I

A Jugoslav Weekly Devoted to tlie Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P.
frwletarrr
OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, COOPERATIVE, COMMONWEALTH
NO* 1*14.
MWIWMÜk
CHICAGO, ILL, DECEMBER U, 1830
Punctured "Ownership"
Various financial writers, during the past few years, had a pipe drearr. to the effect that the wealth of the country is becoming diffused. They have said that most of the people are becoming capitalists through the ownership of stock in the industries.
Some foolieh "common people" speculated in stock, but did not own any; they put up some money to pay margins, and lost it.
Aaide from that, there is but little owner* ship of rftock outside of the rich and the well-to-do.
According to figures compiled for 1928 by the actuary of the United States treasury department, the great bulk of the shares in corporations in that year were owned by 516,000 individuals. The amount paid out in dividends was $4,300,000.000. Of this sum, persons having incomes under $5,000 collected less than 5 per cent. Yet the persons having incomes under $5,000 constitute the great mass of the people.
So another canard goes into the waste basket.
There are some industries, however, in which every individual owns an equal interest. They are the collective industries, such as the postofiice, the public schools, the public library, the public water works, the public parks, the fire department, the streets, alleys .sidewalks, roads, etc.
And there is just one way in which the masses will become equal owners of the other industries, namely, by making them collective, too. That is genuine diffusion of ownership.—Milwaukee Leader.
Unemployment Insurance a Social Charge
When we talk of "unemployment insurance" what we want to establish is the responsibility of society to take care of those workers whom it cannot employ. An insurance fund for this purpose is good. But unemployment insurance differs from some cfcher types of insurance. It is far harder to lay down an exact actuarial basis for it. The responsibility of the individual worker for unemployment, unless he is a chronic loafer, is virtually nil. It is less than his responsibility for preserving and insuring his own health.
In other words, under a system where the workers collectively get back in individual and social income, less than what they produce, which means that wages are too low, tiie wage workers have nothing like the same moral responsibility to insure against unemployment as rests upon industry and upon the state.
It is for this reason that unemployment in-aurance should be provided by premiums on industry and by a contribution from the state, which latter contribution should be paid out of the proceeds of an income tax laid on great incomes derived from profit and rent. 1 do not think there should be a contribution from the workers out of their already low wages. The case for such a contribution rests solely on the practical ground that it may be easier to pass a bill based on contributions from labor or on the psychological ground that some small direct contribution from the workers may increase their feeling of responsibility for the fund. As a matter* of fact, the workers both as producers and consumers are likely to pay some part of industry's contribution for which the employers will sign the checks. For the employers where-ever they can will pass oh their contribution in increased prices, or try to take it out of workers in a lower wage scale.
Some authorities on unemployment insurance want to see the employers and the workers jointly set up the insurance fund, leaving to the state and federal governments the duty of providing those extra funds which will be necessary in any great emergency of unemployment. 1 do not think this principle sound ,not only for the reasons 1 have already given but also because 1 do not like to see a eharp distinction between unemployment insurance relief provided by a fund and charity relief provided by the state. I repeat that it is the duty of society until such time as ft can eliminate unemployment to pr6vide for those unemployed who are not deliberate loafers. And this not as a matter of charity but of justice.
Norman Thomas.
A PERFECT GENTLEMAN.
"And whet are you going to be when yon grew up, my little maaT"
"Well, after I have been a minister to pleeee mother ead a lawyer to pleeae father, I'm going te be s policeman."—tachan*»»
REPORTS AND COMMENTS
Our Doings Here and There
J
Fifth Anniversary of Bridgeport Branch
By JOHN RAK	I Our Socialist club No. 11 JSP of
In Bridgeport, O., oi Saturday the Bridgeport will celebrate it« fifth 27th of this month branch No. 11 anniversary December 27, In the Slo-JSF will hold its 6th anniversary in ▼*»• Hall at Boydsville. In honor of Boydaville. The program will consist celebration, a on« act Slovens of a one act comedy in Slovene, a few comedy, "Mutasti musikant", wiU be selections by the siiging chorus Na-	Singing society Naprej will
prej and several speakers. Following also a few selections and short the program there will be dancing to talks by several speakers will conclude the music furnished by a good or- program. A dance will follow chestra. Plenty of refreshments and with music furnished by a good or-entertainment for everybody. Admis- chestra. A good time is assured, sio-i: genu 35c and ladies 25c.	Everybody welcome.
•	Another interesting event will take Sunday December 28, following place in the same hall on Sunday
this anniversary of branch No. 11, a December 28; it i« the conference of conference of the branches of JSF the branches of JSF and lodges, and lodfees, members of its Education- members of its Educational Bureau al Bureau of Eastern Ohio and W. of Eastern Ohio and W. Viiginia. The Virginia, will be held in the same hall, conference will begii at 10 A. M. All clubs and lodges are requested to Margaret Sn«*y, Bridgeport, O.
send delegates. The conference will--
begin at 10 A. M.
*
"The Widow Roslinka", a three act comedy in Slovene, will be given The important state of Mysore has under the auspices of branch No. 23o K»ven its official approval to the JSF. of Sheboygan, Wis., Sunday, dissemination of birthcontrol inform-December 21, in Fludernik's Hall, atiion. Four of the leading hospitals This play has been produced in many of the state will employ physicians to Slovene communities and has made give such information to nlarried a big hit. For a good laugh and an women who "have bona fide reasons enjoyable afternoon ,don't fail to see for acquiring it." this performance.	' | Moreover, in view of the poverty
*	of the average Indian family, contra-
At the next meeting of club No. 1 ceptive apparatus will be on sale in JSF Chicago, Friday December 26, each of the«e hospital« at cost, the subject of Socialist tactics will This new policy has been instigated be continued. Several comrades spoke by Dr. Subha Rao, senior surgeon of oi this question at our last meeting Mysore and principal of the medical snd due to its interest and import- college of Bangalore.
SEARCHLIGHT
Bf Dom Id J. Lotrich
Indian Incident
anee It was decided to be agaiig brought up for discussion. There will
It remains to be seen, of course, vijhether and to what extend the in-
aiso oe the electioi of officers for the habitants of Mysore will take advatv-coming year. Ail comrades are tage of the
urged to be present.	- x
opportunity afforded them. The conservatism of the
a j u a i - * . ... , t	Indian woman is notorious; but the
A debate in English will be held	government would hardly establish
by the sub-branch No. 5 of Johns-	fc^ ciinlca if it had no reason to
town Tuesday January 6, in the Slo-	bellev« they would be used, vene Home at Franklin. Our young If ^ movement ahould spread, its
comrades promise an interesting sub-	¡mportanc« would be incalculable,
ject which has not yet been announc-	IndU u cur8ed with overpopulation
ed Admission free. Everybody is	M u Chinjt. nowhere in the world is
iruited-	_	artificial restriction of the birth rat«
For Silvester Eve. Club No. 1, JSF	.
of Chicago will give a dance at the , Incidentally, a commission of A-
Lawndale Masonic Temple on Millard ««f^ «P«* * now in China and 23rd St. Those remembering the W** to find out just what diffi-jolly time we had there last year culti<*. religious, economic or social, will undoubtly not want to be absent. 1» *he war of introduction Johnny Kochevar and his Merry of birth control there. Makers will furnish their services for Compared to such developments as both young and old. Admission 75c these, the recognition by the arch-at tcie door and 60c if bought in bishop of Canterbury that voluntary advance. Tickets are available from' parenthood is now universal in the all members and at the office of western world fades into triviality. Proletarec.	r____
In a note that was intended for ¿Miblication last week this columnist had said something to th« effect that the lives of the five Russians found guilty of treason and s«nt«nced to death are valuable and while Russia must show an example to the rest el its people we dreaded to see valuable brains derfroyed. Few would dare to predict that Russia would spare these lives and because Russia grant-et leniency my remarks are expressed herewith. The argument can be used that, they hav« confessed and repented and can be used as evidence if furt|»er charges are pressed, against the instigators of the attempt to overthrow the present government. There U no justification in what they have done against the government but they would never have attempted anything of the sort hadn't the real power behind their movement had support from the capitalists at least in one foreign country* I am never for capital, punishment because if 1 were
1 couldn't be opposed war.
• • •
it is disheartening to see the pltffcue of charitable groups that have come to the horizon. And all because of unemployment. No doubt many of the plans are genuine and many people behind the moves are honest, but as you seek help for others you run into gross irregularities and a complete misconception of the purpose. — Manufacturers are singly deducting amounts from the pay ei-velopes. Every worker is, so to speak, 11oreed to contribute. — When will our workers realise that every attempt of this type only prolongs the misery that much more. We are morally bound to help. We do it. But worker» want work — not charity. — We have been advocating a doctrine which would read(Just the present system so as to enable workers to earn their living, and to live decently and not be dependent upon charitable institutions. Yet the workers would rather go worldess and hungry and take the present situation as merely a matter of course, with no other posibility, thai organise politically
and secure their just due.
• • •
I wonder how much is lacking in the homes of Ford, Insull, Raskob, Du Pont and other rich men because of the present depression? With their enormous millions do you think they ever miss an elaborate meal, or an expensive suit of clothes, or are they without luxurious belongings and expensive limousines? Positively not And so they beg of the poor to give to the poor. We should have a tax
system like fie one used in Vienna. The ones that should give — well do fchey give — if they gave, would they have their «normous fortunes? a a •
Chicago's Pioneer Lodg« held a successful Home Party last Saturday evening at the lower hall of the Masonic Temple. A good well disposed crowd, was on hand. Johnny Kochevar's orchestra played. — This Sunday Dec. 21, a Juvenile Xmas Party will be held at the SNPJ Hall. All children under 16 will receive gifts. It will be Johnny's boy's agai i
for dance music in the evening. • • •
We always have a good time at the Lawndale Masonic Temple (lower hall). Many will recall of having a splendid enjoyable night at the New Year Eve dance of club No. 1 JSF last year. That's why we invite you to spend the last night of 1930 with your friends at the samfe place again. Johnny's orchestra will play that light also. Johnny it getting to be s.eady with . us. Our folks like his music. Secure your tickets in advance at 60 cents.
• • •
The year is rapidly nearing it* close. Before we will realize .another year will be here. It is a general custom to review the work of the past twelve month« and to prepare for the new year. You shouldn't be satisfied with the achievements of this year as good as they may have been. We must resoive that 1931 will exceed any previous advances. We must plan and cooperate. We must work ,and work hard. Our job is never complete.
There was a wedding in Cicero. There are weddings regularly in Cicero. But there was oie last Sunday that* was different. The youngest sister of the greatest gangster was married in the style befitting only queens. Fancy gowns, attendants, the choice of everything. Oh yes, she married the son of another gangster, and in a catholic church. Such is the way of our modern day.
Excuse It, Please!
"Do you love me, Sadie?"
"You know I do, Herman.''
"Hermán? Darling, my names
Max."
"Why so it is! Forgive me, I keep thinking this is Saturday."
Gerards list of 59 men who rule America is rather amusing. Did he never hear of Al Capone?
Austrian Socialism
Congratulations to the Austrian Socialists who passed through the critical elections Sunday November 9, with increased prestige and power. It was the gravest emergency they have faced in the ten yeare since they have controlled the great city of Vienna. The week before the election many of their arms were seized, arms which they kept since the end of the war to protect themselves against raids by the Fascist reaction.
Fortunately the Fascist and Clerical gangs were not united in >vhe election. Austrian Fascism (the Heimwehr) is a compound of clericalism, anti-Semitism and monarchism led by Prince Starhemberg, a young aristocrat possessing thirteen castles, a friend of HiUer, leader of German Fascism, and who looks to Mussolini as a model of reactionary dictator. Ship. Clericalism is led by Mgr. Seipel, a priest, who has hoped for a bloc of Catholic State«. Both Clericalism and Fascism see the ideal state in Mussolini's Italy.
It is to the credit of the Austrian Socialists that they kept their heads under severe provocation. They have gained one seat in Parliament 'and with 72 seats they are the strongest party. The Clerical have 66 seats, Schober's bloc of Peasant and Pa.v German parties 19, while the Fascist have only eight. Schober will probably return to power with the support of the Clericals akhough the latter ousted him some months before.
Princ« Starhemberg cannot count much on aid from Mussolini. All report« indicate that Italian Fascism rests upon s volcano that may blow up at any time. Recenlt investigations based upon a careful study of Italian sources show that Italian finances and industry are in a bad way and Mussolini's police are kept busy trying to suppress discontenUAustrian Socialists were perhaps aware of this as well as Starhemberg. Although all dang«r has not passed, we congratulate th« Austrian comrades who hav« th« best organised and best in. formed Socialist movement H Europe.
THE THEE THAT WONT COME DOWN




Nearly Swelled as Much as it Can Stand
Said an old Socialist comrade: "Do you knew how things begin to look to nsf "Hew?"
"It looks as if th««« hard times are the begining of th« «ad — the complete bankruptcy of capitalism.'*
"How do yoa make that out?"
"Wall, it has «beaded and swollen until it is ready to buret. Capital has gobbled up everything at hooM. It has spread out until the whole world owe« and cant pay. It ha« built up factories in foreign lands and cut off its own «sport market. Th« last and greatest swelling was when It oversold our workers on the installment plan. Now they are out of work and can't pay. So capital must take back the homes, and the automobiles, and radios ,and the phonographs, aid the used furniture, and the fur coats, and all the other stuff sold on time."
"That's no dream," we edufttted.
"Well, what's capital going to do with all the things ?" he asked.
"We don't know."
"Neither do the capitalists", he said. That's why they are near the end of their rope.
"Things are piling up on them. The workers cannot buy because they have no money. They can't earn money because the capitalists will not let them work. They see no use m making more goods when there are already too many. So capital is at the end of its rope.	%
• • • •
"This is the mo ley-exchange system. That's what capitalism means. We can get iood oaily when we have money. We can get clothes only when we have money. And the workers get money oily when they work, ' he continued.
"You see no hard times at the public library. You can get all the books you want all the time, money or no money. You see no hard times at the public parks, kou can use them as much as you want to, money or no money. You see no hard times at the public museum. You can go there as much as you like, money or no n&ney. You don't read what it says on the dollar bill in the library. You don't look at your money in the public nhiseum .though that's where we ought to put our money system together with the
rag-badi«s of past days.
• • • •
"But when you want groceries you must have money. If you wait clothes you must have money. Why? Uniy to give somebody a chance to skin you. That's what capitalism—our money system—means.
"Capitalism is nearing its end because it has nearly swelled up as much as it can swell. It has expanded as much as it can stand. It has taken the tools from the people. It has taken the product from the people. It has taken the money from the people. Now it has taken the jobs from Jie (people and not even left them a chance to get money to buy food.
"When a system has grown to the point that it can no longer feed the workers who make the goods then die system is bankrupt."
We think the oid-ume Socialist sees farther than many captains of industry can see. We admitted that ne is about right.—Milwaukee Leader.
MOONEY AND BILLINGS
Again th« California Supreme Court has refused to recommend a pardon to Warren K. Billings. This decuion also aiiects the case of Thom Mooney and for the timfc being the doors are closed against the release of these victims of class rule. Those who know the story of perjured testimony in the trial, and of the long struggle in San Francisco out of which these two cases issued know that the two men might as well have been tried by the employer's association.
The continuance of this shocking injustice over thirteen years is evidence of the weakness of the American labor movement. The labor movement across the Atlantic has no such cases outside of the nations ruled by dictaivorshJps. This emplies that American "justice", so far as it affects the workers, is often on a level with the judicial process of the most reacUonary government« of Europe. Behind th« fiction of "equality before the law" hides a smug and arrogant class of exploiters who too often ntake the courts merely departments of their industrial plants and banks.
The fights must go on for the liberation of Mooney and Billings. Every such decision by a California court is a brutal kick in the face of the whole working class. It should sting the masses into a resentment throughout the country Shat will emerge in a nation-wide movement to indict the class "justice" of California as a strumpet of ruling cliques.—The New Leader.
HUMANITY AND THE INDIVIDUAL
Humanity does not exist outside of the individual man, nor without him; the individual man does not exist outside of humanity and without it. The individual and society are the object one of the other. Their apparently contradictory rights are, in reality, mutual duties. The moral dign*y of a society is measured by what it does to educate and form the personality of its members; the moral dignity of an individual by what he does for his brothers and for the social body to which he belongs. The well-being of one necessarily depends on that of the other. Where individually is weak, without initiative or energy, the social body, whatever its extent in space, Is neither strong nor really great.
That society which, to maintain itself, oppresses individual soul« and sacrifices their rights and their culture to its own tranquillity is like a mother who should devour her children. The individual who by his selfishness exploits or destroys the social bond is th« perverse or heedless child who to warm himself sets fire to th« house of his fathsrs. Social authority and individual autonomy are net more hostile, an* can no more legitimately ba opposed to one another, than the final destiny of man from that or humanity.
—August« SabatUr.