CELJE, 19. maja 1961 Leto XL štev. 18 CENA IZVODU a) DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZ« DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK. ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO PRED DNEVOM Jugoslovonskega vojnega letolstva Enaindvajsetega maja bo minilo devetnajst let od tistih dni, ko sta na>-odna heroja Franjo Kluz in Rudi Cajavec opravila prve borbene po- lete^ z letali, ki sta imeli na krilih rdeče peterokrake zvezde. Od tega časa. zlasti pa v svobod- ni domovini se je naše vojno letal- stvo tako naglo razvijalo in izpo- polnjevalo. da predstavlja danes v sestavu oboroženih sil pomemben iinitelj obrambne moči naše dežele. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU OD 20. DO 23. MAJA POZDRAVLJENI V CELJU Spomin na lanski festival, poln petja, radosti, mladostnega žara in tovarištva nas je navdajal z nestrp- nostjo; težko smo pričakovali letoš- nji Mladinski pevski festival. Z zadoščenjem in notranjim za- dovoljstvom smo sledili občinskim revijam, ki so presegle vsa p-ičako- vanja. Ugotavljali smo po'ast pev- cev ter kvaliteten napredek v pro- gramu in izvajanju. Draga milina, dragi pevski vzgojitelji! Prišli ste, da zopet zapojete, da pokažete sadove svojega vztrainega in z ljubeznijo prepojenega pevske- ga dela. Le zapoj mladina in poj z vsem mladeniškim ognjem sebi in vsem nam v spodbudo in radostni ponos. Naj bo mogočno zapeta pesem znak neomajne volje do zdrave rasti in znanja ter znak globoke ljubezni do naše socialistične domovine. S ta- kimi lepimi mislimi in željami vas sprejemamo in kličemo — vedno do- brodošli. Ce je pesem spremljala naše na- rode v vsej zgodovini, v težkih in usodnih dneh ter nazadn^je ob zma- goslavnem koncu, poj mladina tudi danes, ko praznujemo enega naj- važnejših zgodovinskih doigodkov — dvajseto obletnico ljudske vstaje — s pi^vojenim zanosom in ljubeznijo. Pevski vzgojitelji — zborovodje! Naj vam bodo festivalski dnevi, pol- ni petja, navdušenja in napredka mladine, v priznanje in potrdilo pra- ve poti. Prepričani smo, da vam bo festival dal nove moči in volje za nadaljnje delo z mladino. Dragim gostom kličemo iaplo do- brodošlico z željo, da bi odnesli s festivala najlepše vtise. Prisotnost dragih gostov nam bo v spodbudo za nadaljnje delo. Vsem, dob^^ctdošli v Celju, v be- lem mestu ob Savinji. Festivalski odbor DAN VAJENCEV Vsi občinski komiteji Ljudske mladine celjskega okraja priprav- ljajo slavnostne proslave dneva vajencev, okrajni komite Ljudske mladine pa se je odločil za osred- njo prireditev, ki bo 27. maja v Celju. Ta dan bodo ob devetih do- poldne pripravili v Narodnem do- mu akademijo, ki bo posvečena pomenu dneva vajencev, še isti dopoldan pa bo predsednik okraj- nega Ljudskega odbora Riko Je- man sprejel najboljše učence v gospodarstvu. Popoldanski del proslavljanja bo namenjen zabavi mladine. Ta- ko bodo pripravili skupinski iz- let na Stari grad, v domu Dušana Finžgarja pa bodo zaplesali. Minilo je leto dni, kar smo si rekli: na- svidenjef in zopet je tu dan, ko se nam to iskreno svidenje uresničuje. Pričakujemo Vas kot vedno z odprtimi rokami, z veseljem v srcu in z željo, da prinesete v naše lepo mesto v teh toplih majskih dneh, polnih cvetja in sonca, Vašo mladost, vedrino, ljubezen, Vaše petje, nepozabna srečanja z mladimi ljudmi naše domovine, novo prijateljstvo in nove spomine. Napak bi bilo, če bi rekli, da je to tradi- cija, ne, to je potreba. Potrebno je Vaše petje, potrebna nam je lepota, ki jo prinašate, po- trebna so nam čustva, ki jih vzbujajo melo- dije in besede Vaših pesmi. S pesmijo so se borci vzpodbujali v težkih dneh narodnoosvobodilne borbe, s pesmijo so naši narodi objokovali žrtve, preklinjali so- vi uLiika in slavili svoje junake. S pesmijo smo se lotili obnove naše porušene domovine in v pesmi ovekovečili naše uspehe. In danes? Draga mladina, dragi naši gostje! Stopamo v našo bodočnost vedrih src in jasnih perspek- tiv bogatega ustvarjanja, in ta bodočnost je Vaša! Pesmi, ki jih pojete. Vas bodo spomi- njale na preteklost in Vas vzpodbujale za pri- hodnost. Učile Vas bodo ljubezni do naše zemlje, ponosa, da ste sinovi in hčere te zemlje, ki je toliko žrtvovala za to Vašo in našo pomlad; učile Vas bodo humanosti, vsa- jale v Vaša srca lepoLo in velika spoznanja o življenju. Dragi prijatelji! Veselimo se sončnih ur, ki jih bomo preživeli z Vami — prehitro bodo minile, toda naša snidenja z Vami se bodo po- novila in z vsakim letom, ki bo minilo. Vas bo Celje pričakovalo še z večjo nestrpnostjo in ljubeznijo! V tem duhu Vam pošiljamo pri- srčen pozdrav in Vam želimo iskreno dobro- došlico — tako udeležencem festivala od doma kakor gostom od zunaj, iz zamejstva! Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite IMS Celje V OSPREDJU NAJ BO Človek Na občinski konferenci Zveze komunistov v Žalcu je ob zaključ- ku govoril tudi sekretar OK ZKS Franc Simonič, ki je najprej po- udaril, da je bUa konferenca uspešna, nato pa dodal, da bi bila lahko še boljša, če bi še podrob- neje razčlenili: kaj je naša naloga. »Komunisti smd odgovorni za vse«, je med drugim dejal. »Tu je vedno več nalog. Gre za to, da bomo čim pravilneje usmerjali de- mokratizacijo in odločno nasto- pali takrat, kadar bo kdo skušal to demokracijo zaviratL 2al,ska občina je prišla do tega. Po vsej občini živijo delavci, zatorej je treba stremeti, da ne bo samo de- lavski svet ali sindikalna podruž- nica prevzemala določenih odgo- vornosti, temveč da jih bo pre- vzemal in izvrševal prav tako za- družni svet, mladinska organiza- cija, odbor SZDL itd. Komunisti naj bodo motor v vseh organih mehanizma delavskega upravlja- nja in si n^orajo prizadevati, da bomo izvajali najnaprednejša so- cialistična stališča. V tem smislu organizacije ZK na terenu ne po- znajo dovolj važnih vprašanj. Ne gre samo za novi gospodarski si- stem, gre za to, da bo na vseh področjih družbene dejavnosti prihajal do veljave človek, da bo ta povsod v ospredju. Komunistom mora biti jasno, da je bistvo decentralizacije v pre- nosu dolžnosti na ljudi. Zato mora ves proses težiti v tej smeri, da bomo vedno več pravic in dolž- nosti prenesli na delovne . ljudi, kar je še posebej važno za gospo- darstvo. Pri nagrajevanju po učin- ku mora biti vsak posameznik čim bolj soudeležen pri odločanju, da bo delitev dohodkov čim bolj živ- ljenjsko in funkcionalno povezana z ustvarjanjem dohodka, da bo tako ta učinek spodbudno vplival aa novo ustvarjanje.« Ko je govoril o ekonomskih erotah, je tovariš Simonič dejal, naj bo vsaka ekonomska enota plod politične usmerjenosti in od- raz kvalifikacijskega sestava. Do- bra ekonomska enota bo samo ti- sta, ki bo odgovarjala notranji strukturi podjetja in v kateri bo vsak posameznik prišel čim bolj do veljave, liar pomeni, da bo ▼sak dosegel tisti del dohodka, ki mu pripada. Zato morajo pri usta- navljanju ekonomskih enot sode- lovati najodgovornejši in najspo- sobnejši ljudje v podjetju. Samo taho bo kolektiv lahko postal res- nična družina in bo dosegal še boljše rezultate. Pri tem pa se- veda ne gre za garanje, marveč sa organizacijo proizvodnje, da nam bo ta več dajala. V polni me- ri je zato treba uresničevati na- čelo — vsakomur po njegovem delu in nihče nima tu pravice pred nikomer karkoli skrivati. Vsakršno delovanje naj ^ javno. dhr Udeležite se manifestafivnega nastopa ZDRUŽENIH MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu v nedeljo, 21. maja ob 15 uri. OBČIDSKA KORFEREIIC« ZVEZE KOMUDISTOV V ŽALCU KOMUNISTI - usmerjevalci družbenega v veliki dvorani Hmeljarsskega doma v Žalcu je bila v so- boto redna konferenca komunistov žalske občine, ki sta ji poleg nekaj čez dvesto delegatov prisostvovala član Centralnega komi- teja ZKS Maks KRMELJ ter sekretar Okrajnega komiteja ZKS v Celju Franc SIMONiC. Konferenco je otvoril sekretar Občinskega komiteja ZKS v Žalcu Polde RAJH, ki je imel ob tej priliki referat o bodočih nalo- gah komunistov. Iz referata in poT^ila o delu komunistov, osnov- nih organizacij in vodstev ZK žalske občine v obdobju od 1959. do 1961. leta, ki so ga delegati dobili že predhodno, da bi se tako temeljiteje seznanili z vso obširno problematiko, kakor tudi iz raz- prave, ki je zelo tehtno, odkrito in konstruktivno cBvetlila vrsto aktualnih vprašanj s področja dejavnosti komunistov, povzemam« nekaj poglavitnih mislL Obdobje od zadnje redne kon- ference komuTiistov žalslke občiiine je piOte!l^al'o v znaimenju š/tevilčnis, idejmo vsebLns'ke in akcijske kre- pitve organizacij ZK v občini. V tem poglediu so bilii doseženi vid- ni rezultati. Nadaljnja decentra- lizacija upravljanja je močno vzpodbudila interese delovnih ko- lektivov in državljanov pri sode- lova I u v upravljanju v gospo- darstvu in drugih področjih druž- benega življenja. Ta okoliščina je spodbudno vplivala na povečano politično aktivnost in oblikovanje socialistične zavesti širokega kro- ga delovnih ljudi. V vrste Zveze komunistov je bilo sprejetih ve- liko število mlajših ljudi, kar ka- že, da so se le ti usoešno afirmirali v javnem življenju. Raraen tega so se v skladu s tem j^večaii tudi ipogo|'d zia ustanavijanije novih osnovnih organizacij takio v (ood- jetjih kot na vasii in v kmetij sikiih zadrugah. Tako je na področ-ju žalsike občine 58 osnovnih organi- zacij ZK, okrepiljenih z aktivi ko- munisitov, ki so .se pokazali kot izredno usi>ešna oblika aktivnosti komunistov 'zlasiti tam, kjer ni osnovnih organizacij. Vse osnovne organizacije so se v zadnjih letih uspašno uveljavile. Proces decentralizacije in demo- kratizacije upravljanja na pod- ročju gospodarstva, povečana sa- rrostomost kolektivov pri delitvi dohodka, predvsem pa uvajanje ustreznejšega nagrajevanja — vse to je terjalo znatno večjo priza- devnost organizacij ZK v podjet- jih. In rezultati niso izostali. Pove- čala se je produktivnost, okre- pila zavest kolektivov, povečal se je interes za sodelovanje v orga- nih upravljanja itd. Vs:i ti rezul- tati so zahtevali velike napore komunistov in vseh deT.ovnih ko- lektivov v občni. Ob spoznanju, da zA^išana pradulktivnost in bolj- ši življen'^eikii ipoigoji ne mo-eio biti rezultat povečanih fizaonih naicorov proizvajalcev, so se ko muniisiti zavzemali za rdkonsitruk- oijo podjetij in talko začrtali jasno perspektivo lepšega žiivljenja. Poddbno kakor v podjetjih so reševali komunisti odgovorne in obsežene naloge tudi na vasi. Na- gel razvoj v preobrazbi naše vasi je namreč zahteval aktivizacijo vseh političnih sil. Čeprav ne vse, so mnoge vaške orgrnizaci.ie ZK v tem smislu že našle ustrezne oblike dela, ki jim v polni meri za^jotavljajo vodilno vlogo v druž- benem dogafaniu na vasi. Prišle so do spoznanja, da jim more uspešno delo zagotoviti samo tes- na povezava z vsemi družbenimi organizacijami, posebej s SZDL. Zaiaka konferenca pa ni obrav- navala zg.olj pozitivnih strani v delu komunistov, marveč je v enaki meri razkrila slabosti in pomanjkljivosti. Te so se predvsem pokazale v organizacijskem, no- tranjem partijskem delu, deloma pa tudi v idejnem in kadrovskem smislu. Napake in pomanjkljivosti so se pojavljale naposled pri spre- jemanju novih članov v Zvezo komunistov, saj so se skušali mn^ vključiti vanjo, ne da bi v njej aktivno politično delali, mar- več iz preprostega koristoljublja ali karierizma. Nadalje je bilo pe- reče vprašanje nesorazmieme po- razdelitve komunistov po posa- mezin^Lh 'podroajih, saj so ponekod komiunjiisiti zelo redlki — tako v zidravstvu, delno v obirti in grad- beništvu. Kadrovska komisija pri občinskem komiiteju ZKS si je sicer pnlizadevala, da bi reševala kadrovska vprašanja, ven'dar se je potkazato, da so mnogii komu- nisti še vedno preobremenjeni s številnimi funkcijami, zaradi če- sar njihova dejavnost ni mogla seči še na ostala podax>čja. Razprava je konferenci prispe- vala prav tako tehitni delež, saj Sekretar Polde Raj h med govo- rom razvoja je kritično obravnavaila vsa pod- ročja dejavnosti komunistov. Iz nje je bito predvsem čutiti jasna tn konkretna stališča komunistov, ki se .v polni meri zavedajo odgo- vornih nalog svojega dela pri ob- likovanju socialiistione družbe in socializma sploh. Ob zaklj'učku sta naposiled go- vorila tudii član CK ZKS Maks Krmelj in sekretar OK ZKS Frane Simonič. Medtem ko posredujemo misli sekretarja Simoniča v po- sebnem članku, povzemamo tu osre4nji del govora Maksa Kr- melja. Med drugim je dejal: »Novi sistem nam narekuje, da se mu te- meljito posvetimo in ga skušamo živo uresničiti. Po vojni smo ob- novili razbito gospodarstvo in pri- šli do stopnje, na kateri ne bi smeli obstati. Problem je v tem, da pomaknemo proizvodnjo in uveljavljanje človeka še dalje na- prej. Izredno važno je, da danes v potankosti proučujemo posa- mezna področja v gospodarstvu in drugod, kako naj deluje ves ta mehanizem v smeri samouprav- ljanja. Tu naj bodo ekonomske enote tisto, kar bo treba še raz- iskovati in obravnavati, da bomo čimbolj izkoristili vse rezerve. Marsikomu je silno tuje za ušesa, da se. novi gospodarsk^istem na- naša tudi na zdravstvo in pro- sveto, toda če hočemo še naprej oblikovati naš sistem, ne moremo zapostavljati negospodarskih pa^ nog.« dhr Med 19. in 22. majem deževje. Lepo vreme se pričakuje okoli 26. in 27. maja. V ostalem bo prevla- dovalo sončno vreme s pogostimi krajevnimi nevihtami in plohamL ^^^ CELJSKI TEDNIK STEV. 18 — 19. maja 1061 Telesna vzgo/a del družbene stvarnosti Vzgojne zasnove doživljajo veli- ke spremembe. Vzroki za to so v spremenjenih pogojih življenja, v spremenjenih družbenih odnosih. Te spremembe pa ne zadevajo samo na obče vzgojne koncepte, temveč tudi na specifična vzgojna področja. Ta- ko doživlja tudi telesna vzgoja svo- jo p'-eob'azbo. Iz nekdanje ozkosti in izoliranosti stopa v krog drugih, do- slej pomembnejših vzgojnih pod^-o- čij. Pa ne samo to, telesna vzgoja pri nas je postala del celotne druž- bene stvarnosti, dobila je svoj druž- beni značaj in postala del sociali- stične vzgoje. Danes, ko se kvalitet- no spreminja človekovo življenje, je postala tudi del družbenega standar- Ko ugotavljamo in priznavamo njeno družbeno pomembnost, je prav da poudarimo še to, da je v skladu s komunalnim '■azvojem občina tista ki je odgovorna za pravilen razvoj telesne vzgoje, kakor je komuna od- govorna za gospodarsko rast svoje- ga območja. To so bile načelne misli, ki so se prepletale na skupnem plenumu Okrajnega odbora SZDL in članov Okrajne zveze za telesno kulturo, ki je bil zadnji dan preteklega tedna na katerem je o problemih telesne vzgoje govoril tov. Stane Sotlar. Te misli pa so seveda sprožile vrsto ugotovitev in predlogov, po katerih lahko sodimo, da so se stvari ven- darle premaknile na bolje. Pri nas telesna vzgoja ni šla v korak s splošnim družbenim razvojem, zla- sti pa vse do zadnjega časa ni našla svojega pravega mesta v komunal- nem sistemu. Spričo tega se proble- mi telesne vzgoje niso obravnavali z enakega stališča, kot ostala vp^-a- šanja. Ponekod so še vedno mislili (iin najbrž še mislijo), da naj pro- bleme telesne vzgoje rešujejo tisti ki v teh organizacijah delajo. Skup- ni plenum je to stališče obsodil hkrati pa opozoril občine, da je pri- stojnost za obravnavanje in zlasti še za reševanje teh vprašanj samo njihova. To je imperativ, ki ga bo treba osvojiti z vso resnostjo in od- govornostjo! Ni naključje, da iz vrste proble- mov, s katerimi se borijo telesno vzgojne organizacije izstopajo vpra- šanja finančno materialnega znača- ja. To je problem, na katerega te- lesnovzgojni delavci opozarjajo že dolgo vrsto, let, vendar zaman. Za- ključki skupnega plenuma pa tudi temu stanju napovedujejo konec. Morda bi rešitev iz tega položaja našli v formi^-anju občinskih skladov na osnovi določenega odstotka oseb- nih dohodkov. To je le predlog, stvar občin pa je. da ga proučijo, odloči- tev pa prilagodijo svojim potrebam in zahtevam. Predle^ o rešitvi tega vprašanja bo občinam posredovala tudi posebna komisija. Samo, naj ne ostane le pri bsedah in predlogih; občine morajo ta problem rešiti ta- koj in v skladu z družbenim pome- nom telesne vzgoje. Razveseljivo in spodbudno za vse telesnovzgojne delavce pa je tudi priporočilo, po katerem naj tudi ob- činski odbori SZDL na podoben na- čin kot okrajni proučijo vprašanja telestne vzgoje in postavijo pred ce- lotno komunalno skupnost zahte- vo po odločnejšem reševanju vseh problemov, ki zadevajo telesno vzgojo. -mb da. Zato ne more biti prepuščena sa- ma sebi, temveč mora biti sestavni del vsega družbeno političnega do- gajanja. SPORED PRIREDITEV mladinskega pevskega festivala v Celju SrJboiU, 20. maja ob 16. nri: Revija štirinajstih najboljših slovenskih mladinskih zborov A sknpine. Nikstoplli bodo zbori iz Most, Borovnice, Gro«uplja, Kamnika in Ljubljase, nadalje iz Idrije, Vidma-Krškega, Radgone, Kranja Maribora, Benedikta iz SU»venskih goric, Sežane ter zbor s prve osnovne šole iz Celja in mladi pevci >France Pre.šeren«, prav tako iz Celja. Nedelja, 21. maja ob 15. uri: Manifeslatiivni nastop združenih zborov pred spomenikom NOB na Sla»- drovem trgu. Tu bo tudi proslava v počastitev dvajsetletnice ljudske vstaje. Eno uro zatem pa se bo na odru velike dvorane Narodnega dom« zvrstilo enajst najboljših slovenskih ženskiih, moških in mešanih zborov ter zbora iz Trs,ta in Koroške onstran meje. Od slovenskih zborov bodo nastopiti zbori iz No\ega mesta, Tolmina, Murske Sobote,Kopra, esperantskega društva iz Ljubljane, srednje vzgojne šole liz Ljubljane, nadalje iz Kranja, dva zbora iz Maribora ter dva iz Celja. Tako bo nastopil zbor celjskega učiteljišč« ter gimnazijski zbor. Ponedeljek, 22. maja ob 16. uri: Revija petih mladinskih zborov glasbenih šol. Prišli bodo iz Pnlja, Maribora, Ljubljane, Tito^rada in Skoplja. Torek, 23. maja ob 16. uri: Zvezna revija osmih najboljših mlad'jiskih zborofv iz vseh republik (raze« Črne gore) ter nastop zborov narodnostnih manjšim pri nas. Predstavil s« bo romunski zbor iz Vršca ter italijanski zbor iz Pirana. V nedeljo, 21. in v ponedeljek 22. maja bo v veliki dvorani Narodnega doma tudi POSVETOVANJE GLASBENIH PEDAGOGOV z glavno temo »So- dobna glasbena vzgoja mladine«. Od 20. do 27. maja pa bo v prostorih Mestnega muzeja še RAZSTAVA MLADINSKE PEVSKE LITERATURE od 1945. do 1961. leta. Razstavljale bodo vse založbe. Pred festivali telesne kulture Po daljšem obdobju bodo številni kraji in mesta celjskega okraja pri- zorišča množičnih javnih telovad- nih nastopov, ki bodo zajela nad 25.000 šolske mladine in pripadnikov Partizana. Piomirji in pionirke, mladinci in mladinke vseh vrst šol se že mesece pripravljajo po telovadnicah in telo- vadiščih za zaključno prireditev, ki naj ipokaže stopnjo te!es'ne vzgoje na naših šolah in uspehe večletnega dela 'na tem področju. Poleg števil- nih k'-ajevnih nastopov, ki bodo za- jeli mladino v območju svojih šol pa pripravljajo posebni odbori tudi večje manifestacije v okviru jugo- slovans^kih pionirskih iger. Okrajmi odbor JPI 'bo v Celju v izvedbi Društva učiteljev in profe- sorjev telesne vzgoje priredil v so- boto 27. maja ob i6.00 na Glaziji množičen telovadni nastop šolske mladiine celjskih šol, na katerem bo nastopilo okrog 7000 udeležencev! V Slov. Konjicah, Laškem m Rog Slatini bodo slični občimski festivali v nedeljo, 4. junija, ina kate'-ih bo zopet nastopilo več tisoč mladine V Žalcu bo občinski festival telesne kulture 18. junija, ki bo združen z otvoritvijo novega stadiona. Tudi na tej prireditvi bo na tisoče nastopa- jočih. Mladina šoštanjske občine se bo zibrala na občinskem nastopu prve dni junija v Šoštanju. V šent- jurski in mozirski dbčini pa bodo za- radi teritorialne razsežnosti nastopi v več krajih. Tako bo šoLska mladina šentjurstke občime nastopila v Šent- jurju, Slivnici in Planini, v mozirski P9 v Mozirju, Gornjem Gradu in Ljubnem. ' Programi nastopov so pestri jn bodo prikazali del vsebine iz učnih načrtov šolske telesne vzigoje. Tako bo n. pr. v Celju prikaz šolske teles- ne vzgoje od vstopa 7-letnega otro- ka v šolo pa do njegovega zaključ- nega šolanja na srednji oz. strokov- ni šoli. .Program obsega v celoti 15 took — od iger, štafet, uporabe drobnega orodja, žog, švedskih klo- pi, drogov, vaj na orodju, akrobati- ke, ritmičnih sestav do atletike. Av- torji vseh sestav so učitelji in pro- fesorji telesne vzgoje iz celjskega okraja. iSIa prireditve že danes opozarja- mo širšo javnost, časovni razpored pa bomo objavili v prihodnji številki našega lista J. K. Vz£utA4etKiieUULr Ao- DOMOVINI Petek, 12. maja NA SEJI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVE- TA so sprejeli osnutke zakonov o jav- nih ce«tah, o podjetjih za letališke sto- ritve, o izkoriščanju luk in pristanišč ter o izpopolnitvi! kazenskfh sankcij. Sobota, 13. maja OB DNEVU NOTRANJE VARNOSTI so ushižbenci in delavci organov no- tranje varnosti poslali predsedniku Titu pozdravno pismo. KOLEKTIV TOVARNE AVTOMOBI- LOV — TAM — je na slavnostnem zbo- rovanju proslaivil popolno osvojitev pro- izvodnje tovornega avtomobila TAM 4.500. Nedelja, 14. maja OB PRAZNOVANJU praznika koprske komune so v Rižani odprli novo črpalno postajo za vodovod, nadalje so v Kopru odprli pionirski dom, razen te!;a pa po- ložili temeljni kamen za nov zdravstveni dom. Ponedeljek, 15. maja PRVA MLADINSKA BRIGADA iz split- skega okraja je začela z dcH na dogra- ditvi zadnjega odseka ceste Split-Zagreb. Do Dneva republike bodo dogradili pre- ostalih 12 km ceste. Torek, 16. maja OB ODHODU odreda študentov ljub- ljanske strojne fakultete na partizanski Eohod v Belo krajino in na Kozaro, je l-la lepa slovesnost, na kateri so štu- dentje sprejeli proletarsko zastavo. Ob tej priložnosti jim je spregovoril tudi tov. Franc Leskošek-Luka. Sreda, 17. maja ZASTOPNIKI odbora za izvedbo Mla- dinskega pevskega festivala v Celju so obiskali predsednika Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinka ter predsednika Izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja ter ju seznanili s programom letošnjega festivala mladinskih pevskih zborov v Celju. SODELOVANJE PRI GRADNJI TOVARNE RAVNEGA STEKLA Intenzivna gradbena dejavnost na področju stanovanjske in ostale in- vesticijske dejavnosti je iz leta v leto zahtevala tudi vedno večje koli- čine ravnega stekla. Ker tovarna v Pančevu ne zmore kriti vseh potreb se je podjetje Kremen v Novem me- stu odločilo za gradnjo tovarne rav- nega stekla. Predračun za gradnjo te tovarne znaša eno milijardo 800 milijonov dinarjev. Pri tej gradnji bodo sodelovali vsi občinski ljudski odbori v naši republiki. Delež celj- ske občine pa bo v treh letih z-našal 44,6 milijonov dinarjev. t . v, . Preveč izgubljenili delovniii dni Konec preteklega tedna je bila najiprej skup-na zatem ^pa še ločeni seji obeh zborov Občinskega ljud- skega odbora v Celju. Na začetku skuipne seje je tov. Dušan Žagar po- ročal o delu in ugotovitvaih iinšpek- cije za delo. Samo podatki o številu izgubljenih delovnih dni zaradi obo- lenj ter nesreč pri delu in izven dela kažejo, da bodo moraili organi de- lavskega samoupravljanja temu pro- blemu posvetiti več skrbi in se na koncu koncev zavedati, da takšne izgube bremenijo njihovo lastno bi- lanco. V nadaljevanju zasedanja so od- borniki razpravljali o poročilu sveta za zdravstvo. Razprava in zaključki pa so se v prvi vrsti nanašali na nadaljnje vraščanje zdravstvene službe v komunalni sistem, jia .na- črtno gradnjo stanovanj za zd'-av- stvene delavce, na razširitev kapa- citet zdravstvene službe itd. .Na ločenih sejah so .potrdili odloJ? o 'trgu na drobno. Razen tega so -člani obeh zborov ljudskega odbora celjske občine po- trdili odlok o zdraviliško turistič- nem območju Dobrne ter odilok • sredstvih za finansiranje osnovne dejavnosti šol, ki se plačujejo v družbeni sklad za šolstvo. V zaključnem delu seje pa so po- trdili še predlog krajevnega odbora Zveze borcev in ostalih političnih organizacij v Smartnem v Rožni dolini, da se četrti junij proglasi Mlza'-ski de- lavnici« priskočili na .pomoč. Dela- vec je med tem dvakrat izgubil za- vest. Nadzornik je ob vsem tem sku- šal ustaviti avtomobile, ki so vozili mimo in .popeljati ranjenca v bol- nišnico. Toda šoferji se za njegovo prošnjo niso zmenili. Sele na posta- ji LM so mu pomagali, da je pokli- cal rešilni voz Iz Celja. Ce bi ipo&kodovanega delavca vprašali, kaj ga boli, bi vsekakor de- ja'l, da ne čuti boilečijio samo v roki, temveč ga predvsem teži spoznanje, kako malo je pomenil nekaterim lju- dem, ki bi jim zdrav, s svojimi ro- kami morda lahko mnogo koristil. Kolektiv Elektrogospodarstva Slovenije ob 20-letnici vstaje Pred dnevi se je zbral v Laškem ves kolektiv Elektrogospodarstva Slovenije in proslavil 20. obletnico ljudske revolucije in 10. obletnico delavskega samoupravljanja. V dopoldanskem delu proslave je razen referata o .pomenu 20. oblet- nice ljudske revolucije, ki ga je pre- bral predsednik sindikata podjetja tov. Henrik 2agar bil tudi kulturni program, ki so ga pripravile kul- turne skupine iz Laškega In Ljub- ljane. Z omenjene proslave je ob igranju himne odšla delegacija ko- lektiva in položila pred spomeni- kom žrtvam NOB in fašističnega te- rorja vence, prisotni v dvorani pa so istočasno počastili spomin na padle v NOB. V popoldanskem delu proslave je bilo svečano zasedanje delavskega sveta podjetja, ki je bilo posvečeno 10. obletnici delavskega samouprav- ljanja. Na tem zasedanju je poročal predsednik delavskega sveta Pun- gerle Anton, ki je prikazal navzočim razvojno pot organa delavskega sa- moupravljanja in pri tem poudaril, da je pri utrjevanju samoupravnih organov v minulih 10. letih, sindi- kat podjetja nudil vso pomoč delav- skemiu svetu, enako pomoč so dajali de'avskemu svetu tudi člani organi- zacije ZK. Zato ni iprav nič čudno da je kolektiv elektrogospodarstva dosegel v času svojega obstoja tako lepe uspehe. O gospodarskih uspehih -podjetja je govoril direktor tega podjetja Miha Kunaver, ki je izčrpno naka- zal probleme, ki jih je ob močni pod- pori članov kolektiva podjetje reše- valo v preteklosti. Istočasno je na- kazal tudi naJoge, ki čakajo ome- njeni kolektiv in pri tem poudaril, da bo vrednost predstoječih del, ki jih bo podjetje moralo izvršiti, za več milijard dinarjev. Tu je mišlje- na izgradnja 12 razdelilnih trans- formatorskih postaj, gradnja novega daljnovoda Ožbolt—Vuhred im oja- čanje že obstoječih daljnovodov. Ko bodo vsa ta dela končana, bodo vsi pogoji, da se bo energija, ki jo po- sreduje elektrogospodarstvo za po- trebe gospodarstva povečala za okoli 100 odstotkov. Na predlog delovne- ga kolektiva podjetja je bil na ome- njenem zasedanju sprejet sklep, da se bo v bodoče vsako ileto praznoval 13. maj kot .praznik podjetja. Spomnili pa so se tudi vseh tistih članov kolektiva, ki že v njem de- lajo 25 let. Obda-^ili so jih s spo- minskimi urami, ostali zaslužni, čla- ni z manjšo delovno dobo pa so prav tako prejeli praktična darila. Ob koncu slavja so navzoči z bur- nim aplavzom sprejeli predlog, da pošljejo brzojavno resolucijo mar- šalu Titu m so mu ob tej priliki zaželeli tudi mnogo uspehov ob nje- govem 69. rojstnem dnevu. SINDIKALNA KONFERENCA V MOZIRJU Občinski sindikailni svet Mozirje je 'po opravljenih letnih občnih zbo- rih sindikalnih podružnic pričel s te- meljitimi pripravami za občinsko sindikalno konferenco. Le-ta bo 28. maja v Mozirju. Na konferenci bo navzočih nad 70 izvoljenih dele- gatov, ki bodo zastopali 32 sindikal- nih podružnic, ki imajo skupaj 1786 članov. Vsi delegat; bodo prejeli že pred konferenco pismeno poročilo o delu občinskega sindikalnega sveta od zadnije letne konference. Poročilo bo zajelo o'ganizacijsko delo občinske- ga'sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic, delavsko in družbeno upravljanje, odmor In Ruilturno pro- svetno' izživljanje članov; poseben poudarek pa dajejo v pripravah no- vim gospodarskim predpisom in na- logam, ki čakajo sindikalne podruž- nice na tem področju. POSVETOVANJE O PROBLEMIH TURIZMA V MOZIRSKI OBCINI Pred nedavnim so se sestaili v Solčavi predstavniki vseh turi'stionih društev z območja mozinske občine. Na posvetovanju so bili tudi pred- stavniki občinskega sveta za turi- zem in gostinstvo In predstavniki Celjske turistične, podzveze. nek je bil namenjen razpravi o pri- pravah za letošnjo tu'istlčno sezo- no In izmenjavi izkušenj posamez- nih d-uštev i'z preteklega leta. V letošnjem letu bodo d-uštva po- svetila posebno skrb dobri organi- zaciji in izvedbi I. Turističnega ted- na Zgorn-e Savinjske doline, ki bo v dneh od 1. do 6. avgusta. Društva bodo posvetila tudi posebno skrb ureditvi in vzdrževanju komunal.nih naprav, ki služijo tu'izmu. Turistič- no društvo Mozirje je v letošnjem letu povečalo kapacitete weeken.d naselja, u'edilo pa je tudi okolico da bi se turisti čimbolje počutili. Tu- di turistično društvo v Gornjem gradu je ukrenilo vse potrebno za uredi'tev weekend naselja. Predstav- niki turističnih d'uštev so na po- svetovanju sprejeli še nekaj po- membnih slkle^v s področja turiz- ma. TEMELJITE PRIPRAVE — OSNOVA V kratkem bo v Celju občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Ce- lje. C)4)činski sindikalni svet v Celju se je temeljito lotil priprav za le- tošnji občni zbor. Pri tem člani ple- numa niso pomišljali na izgubljeni čas ali napore, kajti šlo je za kva- litetno spremembo — za bistveno prelomnico glede priprav na občni zbor. Odločili so se, da se bodo že pred občnim zborom temeljito pome- nili o posameznih problemih, ki za- devajo sindikalno delo in smer de- lovanja v nas'ednjem obdobju. Ta- ko so pripravili kar osem posebnih posvetovanj s posameznimi delega- ti iz raznih gospodarskih in .nego- spodarskih dejavnosti. Istočasno so priredili posebna posvetovanja s predsedniki sindikalnih pod'UŽnic, s tajniki in drugimi funkcionarji pa tudi s člani večjih sindikalnih po- družnic. • Tako so nekatera pereča vpraša- nja ilahko razjasnili že na posveto- vanjih, občni zbor pa bo obravnaval le bistvene probleme razvoja obči- ne z vseh področij, kjer kot po- memben člnitelj nastopajo tudi sin- dikalne organizacije. Opravljeno delo v obdobju priprav iza občni zbor je bilo zares veliko — samo en podat&k: vseh posveto- vanj se je udeležilo skupaj preko 850. delegatov, funkcionarjev in čla- nov sindikalnih podružnic. Pa še to je bistveno, da so namreč že pred občnim zborom izbila v ospredje najaktualnejša vprašanja, ki jim bo občni zbor posvetil tudi največ po- zornosti. Med te sodijo zlasti pro- blemi nadaljnjega poglabljanja de- lavskega samoupravljanja, večanje vpliva sindikalnih podružnic na tem- po tega razvoja, problemi stano- vanjske stiske in nadaljnje stano- vanjske izgradnje v Celju, šolski problemi mesta in ne nazadnje tudi problemi notranjih odnosov v kolek- tivih. Priprave na občni zbor Občinske- ga sindikalnega sveta Celje še niso končane. Vendar kljub temu lahko ugotovimo, da je bulo to obdobje za utrjevanje sindikalnih podružnic in za krepitev sindikalnega delovanja zelo pomembno. Podajmo si roke... Povsod, kjer se srečujejo, de- lajo ter skupaj žive ljudje, na- slajajo prijateljstva, ki pa se včasih spremene tudi v na- sprotne »taboren. Spore, ki med temi nastajajo, zanetijo naj- večkrat prehitro sklenjena p^-i- jateljstva; in ko se ljudje med seboj docela spoznajo, manjka samo prepirček in spor je tu. Obstajajo namreč ljudje (in teh žal ni malo), ki so prepri- čani. da jim je prijatelj lahko le tisti, ki ob vrtni ograji pre- mleva preteklost in nastanek rodu tretjega soseda, če se ta takšnih »razgovorov^ izogiblje. Toda čestokrat se pripeti, da se prijateljstvo med »vaškimi kle- petuljami« kaj kmalu sp'-evrže. Sledijo prepiri, včasih tudi fi- zična obračunavanja in zadeva je zrela za obravnavo. Pred kratkim so ta vprašanja in podobne spore reševala še pristojna sodišča. V naši druž- beni ureditvi pa so to nalogo P'-evzele stanovanjske skupno- sti s posebnimi organi — po- ravnalnimi sveti. Delo le-teh ne sloni na golih paragrafih, pač pa je njihova naloga humano obravnavanje spora in končni cilj je le — sosedom vrniti mir Pred poravnalnim svetom se navadno pojavljajo zadeve ta- ko zavozljane. da bi človek po- dvomil, če se tako vozlišče lah- ko sploh odvije. In vendar se lahko. »Vozli« se odvijajo ob dobri nameri članov poravnalnih sve- tov in z dobro voljo spo''nih strank^ ki končno le uvidijo, da je življenje brez nepotrebnih trenj mnogo lepše. Tudi Jerčka in Lenčka, ki sta bili dobri sosedi vse dotlej, ko je na Jerčkino gredico stopila Lenčkina kokoš in poskusila okus Jerčkine solate, sta mislili tako, ko sta zapuščali prostor kjer so le ugladili njihovo »ve- liko« zadevo. »Iz malega lahko nastane tu- di veliko,« je dejala Lenčka, ko sta p^-ipovedovali in dokazova- li. kdo naj bi bil krivec. Lenč- ka je priznala, da je njena ko- koš lakomna in jo je kaznovala s hišnim zaporom, razen tega da jO je kaznovala že »tožnica« Jerčka, ki ji je kot dober stre- lec poslala v nogo kamen in je kokoš komaj »p^išantala« s »tu- jega območja«. Lenčka je oči- tala Jerčki, da bi tudi ona lah- ko napravila isto, kadar se po njenem vrtu pasejo Jerčkine kokoši. Beseda je dala besedo in v plohi besed so lahko sose- di zvedeli vse, kar sta si Jerč- ka in Lenčka kot »dob^i prija- teljici« zaupali vsa leta njune- ga sosedovanja. Zvedeli so, iz katerega "odu izhaja Lenčka in tudi Jerčka. Za zidovi so sledi- le debate, »padale« so razne pri- pombe. ki so s pomočjo otrok prišle na dan in do ušes sprtih prijateljic in nastal je prav' »poža'-«. Jerčka si je kot »tožnica« la- stila pravico govora. Na vse »kriplje« je želela, da bi Lenč- ko splavila vsaj za nekaj dni na »va'no«. Toda razočarana je bila, ko so ji člani komisije svetovali, naj se s sosedo Lenč- ko raje pojavna kot, da na ogenj še priliva gorivo. Zmaga bi bila dobljena, da se ni Je'čka spomnila še nastale škode pri solati. Tudi, ko ji je Lenčka ponudila, da bo škodo nadoknadila, se Jerčka ni dala omehčati. »Premalo je,« je na njeno ponudbo dejala. Zahte- vala je od Lenčke, da v časopis da »preklic«. Tokrat je skočila pokonci še Lenčka. Ni ji bilo razumljivo, kaj bi naj pravza- prav preklicala. Toda Jerčka ni mahala popustiti in je p'i svo- jem trdovratno vztrajala. Po težkem »boju« je končno komi- sija pregovorila Jerčko, češ, da preklicevanje v časopisu spora med njima ne bo rešilo in končno so djsegli poravnavo. Takih in podobnih primerov so komisije poravnalnih svetov rešile že veliko. Le malo spor- nih strank je po obravnavi na- daljevalo pot na sodišče, kjer so samo še povečali kup nere- šenih »aktov«. In rezultat tega? Nerešenih spolov, med sosedi, grdih po- gledov 'i neznosnega življe- nja, ki s časom preide tudi na nove generacije, je po zaslug! poravnalnih svetov vse manj. Ka,ti dcbri oancs' med ljudmi so največkrai bistveni v življe- nju in to cili nale skupnosti. HITER VZPON Pred dnevi je bila seja Občimske- ga ljudskega odbora v Šmarju, ki }i je prisostvola ljudska poslanka Mica Slander, Marinkova. Na zasedanju so sprejeli odloke ki neposredno posegajo v gospodar- sJvlačijo. S. Podčetrtek iz letala Večkrat slišimo, da ima šmarska pokrajina dobre pogoje za turizem Vse premalo pa izkoriščamo prirod- na bogastva, da bi na Smarskem de- jansko razvili turizem, ki bi ubiral pot v koraku s sodobnimi oblikami propagande. Morda smo premalo podjetni? Tudi »atomske toplice« samo živo- tarijo kot nedonošenček, čeprav je za toplo vodo bilo veliko zanimanja Res je, da so na zelo meprimernem kraju. Kljub temu pa še vsak dan lahko vidimo vztrajne posameznike ki si tam namakajo noge in v ple- tenkah odnašajo vodo. Skoraj (za- puščen pa je tudi grad nad Pod- četrtkom, ki stoji na zelo lepem mestu, odkoder je čudovit pogled daleč po Obsotelju. Podčetrtek na tem posnetiku ni slikan iz letala. Z grajstke terase leži pred očmi, kot bi ga položil na dlan; hišice so vi- deti kot igračke. Skoda, da ni več- jega zanimanja za pokrajino, ki je s turističnimi (zanimivostmi in tudi zgodovinskimi posebnostmi prav bogata. s Drobne iz Konjic z rekonstrukcijo vodovoda v Slov. Konjicah so pričeli že lani in dela dokaj hitro napredujejo. Razen glavne vodovodne napelja- ve od izvira do rezervoarja v Škalcah so uredili tudi nekatere manjše napeljave. V kratkem bo- do pričeli z deli tudi pri urejanju vodovodne napeljave ob Celjski cesti. Ko bodo tudi s temi deli končali, bo na tem območju prob- lem preskrbe z dobro pitno vodo za dalj časa rešen. Priprave za teden mladosti Občinski komite Ljudske mla- dine mozirske občine je že sesta- vil okvirni program za letošnje praznovanje tedna mladosti. Po vseh večjih krajih v občini bodo aktivi Ljudske mladine priredili samostojne proslave s kulturnimi programi in športnimi tekmovanji. Osrednja proslava tedna mla- dosti bo 28. maja v Šmihelu nad Mozirjem. Proslava bo v okviru programa prireditev v počastitev 20. obletnice vstaje jugoslovan- skih narodov. Prireditev bo pove- zana s partizanskim pohodom dne 27. maja izpred spomenika pad- lim borcem iz Rečice ob Savinji na MEDVED JAK — Mozirske pla- nine, kjer bodo borci, ki so se bo- rili med NOV na tem območju obudili spomine iz NOV. Isti ve- čer bo pri Mozirski koči kulturni program, ki ga bodo pripravili udeleženci pohoda. Naslednji dan bodo udeleženci nadaljevali po- hod iz Mozirskih planin v Smihel nad Mozirjem. Pohod bo združen z odkritjem spomenika padlim borcem pri kmetu PLANINSKU pod Mozirsko kočo. Spomenik bo odkrila osnovna organizacija ZB NOV Smihel nad Mozirjem. V Šmihelu nad Mozirjem bo za pri- padnike predvojaške vzgoje orien- tacijski patrolni pohod po znanih partizanskih poteh. Na programu so tudi razna športna tekmovanja. Popoldne bodo priredili program. Računajo, da bo v pohodu sode- lovalo precej mladine iz vseh kra- jev mozirske občine, na zaključno prireditev v Šmihelu nad Mozir- jem pa pričakujejo mladino tudi iz drugih krajev. Še enkrat Vrunčeva ulica Tovžariš uiredlnnk! Pred kratikim smio torallci »Celj- skeiga tednika« lahko prebrali se- stavek, ki je grajaa neredno vzdr- ževanje ceste. Mensili smo, da se bo vsaj po tem našel kdo, ki bi zadevo spravil z mrtve toSke. Upanje nam je podkrepil tudi pri- četek urejevalnih del ob za^č^u Vrunčeve ulice pri Zadružni hra- nilnici Tam so namreč začeli na- važaiti giramoiz in vsi smo že ver- jeli: »No, članek je pa pomagal!« Toda ositalo je le pri začetku ulice. Preživeli smo prazaiike in zaman prič£to>vali delavce, ki bi nadaljevali začeto delo. Ta^ ka- že, da so merodajnd organi znova pozabili 'na neštete prošnje in raz- prave volivcev s tega območja, ki prosijo, da se to vprašanje uredi. Kaj menite vi ob tem? Vaše vprašanjie simo posre- dovali Občinskenrm Ijajidskemu odlboru Celje, od koder so nam poslali naslednji odgovor: Kot že večkrat, je bilo na zad- njem zboru volivcev sproženo vprašanje ureditve Vrunčeve uli- ce. Volivcem so razložili, da te ulice ni moč dokončno urediti, ker za ta predel še ni izdelan uredit- veni načrt. Predvsem pa je pred- hodno potrebno preložiti še Ko- privnico in urediti kanalizacijo. Do kam sega pravica TOVARIŠ UREDNIK! Pred kratkim se je v Trnovljah prti Celju pripetil dokafj neroden primer. Iz hiše 223 se je izselila stranka, takoj nato pa se je v iste prostore nasilno vselUa dru_ ga stranka. Taka nasilna vseliitev je graje vredna in tudii ni dopust- na. Pristojni organi bi vsekakor zadevo hatro uredili, če bi last- nica hiše zadevo prijavila Tu pa se začne vprašanje, ki ga zastav- ljam. Lastnica hiše je namreč v od- sotnosti. moža kratlkomalo s selkiro razsekala vrata sitanovanja in imi- čDa naprave za zapiranje. V »ak- cijo« je potegnila tudi sina, šolarja, kar je z vzgojnega stališča še bolj vredno obsodbe. Nihče ne more zagovarjati na- silnih vselitev, to nam je vseka- kor jasno, saj bi brez reda v tem smislu bilo hude in tudi prave krvL Vprašanje pa je, če sme la- stnik hiše na ta način sam uresni- čevatii svojo pravico? Saj potem znova lahko govorimo le o anar- hiji. Razen tega je tu še vipraša- nje, ali lahko last^iik po mili volji uničuje stanovanja v lastni hiši? - O. I. Tmovlje Po našem mnenju so obodi rav- nali nepravilno in kaznivo. Praksa je tudi v Celju v neštetih prime- rih pokazala, kako škodljivi so pojavi nasilne vselitve v izpraz- njena stanovanja, O tem skoraj ni kaj več razpravljati. Hkrati pa menimo, da je bilo ravnanje so- lastnice hiše številka 223 v Tmov- Ijah pri Celju enako kaznivo de- janje. pravno verjetno še hujše kaznivo dejanje. Naša družba si je v svoji razvojni poti ustvarila oblastvene, upravne, izvršilne in razne druge organe, iki omogočajo iKxrmaflno javno življenje in ust- rezino reševanje posameznih pro- blemov in tuidi nasprotij. V tem razvitem mehanizmu je vsako uveljavljanje svoje resnične ali morda včasih tuda namišljene pra- vice s fizičiDo sulo kaznivo. Volivci naj upoštevajo še to, da jc prav sedaj v teku natečaj za iz- gradnjo kulturnega centra, ki bo šele prinesel dokončno urbani- stično ureditev enega dela te ce- ste. Zato nikakor ne pride tre- nutno v poštev dokončno urejanje in celo asfaltiranje te ulice, če- prav drži, da je prometna in tudi nevarna. Prav zaradi tega smo volivcem povedali, da bo letos občinski ljud- ski odbor opravil na tej cesti le nujna razširjevalna dela, tako da bo možen normalni promet in večja varnost na tej cesti. Prosimo, da volivci s tega ob- močja razumejo dejansko stanje in da ne postavljajo takšnih za- htev, ki so trenutno neizvedljive. Sklep pa, ki je bil sprejet na zbo ru volivcev, bo oddelek za grad- bene, komunalne in stanovanjske zadeve v letošnjem letu vsekakor izvršil. Do sedaj začeta dela so bila v zvezi z ureditvijo mostu čez Ko- privnico na Mariborski cesti. To je torej nadaljevanje dela še iz lanskega leta. Samo urejanje Vrunčeve ulice pa se dejansko še ni pričelo. Hkrati s tem odgovorom pa smo prejeli tudi pojasnilo o gradnji no- ve šole na Dečkovi cesti. Gradnja šole za področje Dolgo polje Na zadnjih zborih volivcev so ljudski odborniki slišali mnenja vo- livcev .glede lokacije že dolgo priča- kovane osemletke za področje Dol- gega polja, Ostrožnega in Babnega. Volivci Dolgega po-lja so enodušno zahtevali lokacijo sredi stanovanj- ske soseske, v bližini gasilskega do- ma, ostali predeli pa so se bolj za- vzemali 'za gradnjo šole pri Ingra- dovem naselju. Zaradi nasprotnih mnenj so vsp do sedaj" o tem živo razipravljali. s šolniki, urbanističnimi in grad- benimi strokovnjaki. Vprašanje je bilo še posebno zamotano zaradi iz- redno neugodne lokacije šole na Hudinji, kajti gotovo je, da nosimo vsi skupno odgovornost, da bo no- va šola po svoji legi kar najbolj odgovarjala sedanjim in bodočim potrebam. Končni predlog, o katerem bo sklepal Občinski ljudski odbor na svoji prihodnji seji, določa lokacijo severno od križišča Ipavčeve in Deč- kove ceste, na začetku »poligona«. Lokacija pri gasilskem domu je po enotnih ugotovitvah sveta za šol- stvo in u-banističnih strokovnjakov nesprejemljiva predvsem, ker je re- zervat za to premajhen. Zaradi iskanja lokacije pa se iz- delava načrtov ni v ničemer za- vlekla, ker je občinski ljudski od- bor v dogovoru s projektantom inž. arh. 'Navinškom, da se pri tej grad- nji uporabi eden izmed dveh kom- pletnih načrtov, to je osemletke v Velenju, ali osemletke v Ljubljani. Ce se ne bodo na Občinskem ljud- skem odboru ponovno pojavila na-, sprotna mnenja, bomo gradnjo šole lahko začeli v mesecu juliju. Občinski ljudski odbor Celje Požar v Brodeh Prejšnji teden je izbruhnil požar na kmetijskem obratu KZ >Savinj- ska dolinac — Brode, ki je povzro- čil škodo na gospodarskem poslop- ju in sušilnici za hmelj za 1,600.000 dinarjev. Požar je zanetil sedemletni otrok ki se je v bližini igral z vžigalicami. Po poti XIV. divizije v okviru proslav 20-'l«t3niice vstaje silovieinsfcesa .IjnJdistva, iso celjsfci študentje 13. in 14. maja odšii od Paike po znani pati XIV. divizije na Paski Kozjak, z na- menom, da počaistijo spomin na težke borbe te divizije po Šta- jerski. Ko so prispeli na vrh, so se naj- prej usJbaviili ob spomenaiku padliJi borcev, kjer je spregovoril tov. Oto Kozlič o težkih bojih borcev XIV. 'divizije v mesecu februarju 1944jleta. Celjski študentje so po- ložilM venec na spomenik, nato pa so odšla še na pokopališče, kjer so okrasili s planinskim cvetjem grob neznanih padlih partiizanov in se s tem skromno odidodžili vsem žrtvam, ki so padle v srdi- tih težkafh borbah z Nemci. Skrb za strokovno izobrazbo borcev Pred dnevi je bila v Mozirju seja Občinskega odbora Zveze borcev NOV mozirske občine katere so se udeležili tudi predsedniki osnovnih •rganizacij ZB NOV. Razpravljali so o izobraževanju iin o pridobiva- nju potrebnih strokovnih kvalifikacij za borce NOV, ki so zaposleni v raznih podjetjih in ustanovah. Ugo- tovili so, da je na območju mozirske občine okoli 400 borcev NOV, ki si želijo pridobiti potrebno kvalifika- cijo ali pa se še izpopolniti. Na seji so sklenili, da bodo po vseh večjih podjetjih v občini osnovali aktive borcev. Ti bodo vodili vse delo z zbiranjem prijav kandidatov, skrbeli pa bodo tudi za organizacijo in obi- skovanje posebnih tečajev, na ka- terih si bodo kandidati pridobili po- trebno znanje. ■Na seji so tudi sklenili, da bo ob- činski odbor ZB NOV v kratkem sklical sestanek z vsemi predstav- niki podjetij v občini, na katerem se bodo pogovorili, kako bi to akci- jo najbolje in -najuspešneje izvedli. V Bočni TV klub Na pobudo krajevne organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi in sodelovanja drugih političnih orga- nizacij in društev so pred dnevi v Bočni odprli novourejeni televizijski klub. Pri ureditvi kluba in nabavi televizijskega sprejemnika je poka- zala posebno zanirmanje tamkajšnja kmetijska zadruga, ki je zagotovila pot-^ebna finančna sredstva. Klub so uredili v prostorih zadružnega do- ma. Gledanje televizijskega progra- ma je za prebivalce tamkajšnjega kraja posebno doživetje. To potrjuje tudi številni obisk, tako da je pro- stor za gledalce večkrat pretesen. BORCEM KAR JIM PRIPADA »Seveda, 20-letnica vstaje je organizacije Zveze borcev še posebno razgibala. Kaj dela- mo? Tega je pa res precej. Tre- nutno rešujemo vprašanje pri- znavalnin, dvojnega štetja let,« je prijazno pričel Franc Kav- zer, sekretar občinskega odbora ZB na Smarskem. »Verjemite, da moramo biti pri tem prav dosledni in previdni. Včasih na- letimo na ljudi, ki prav neopra- vičeno zahtevajo pravice, ki jim ne pripadajo. Nasprotno pa imamo še ljudi, ki niso čla- ni ZB, čeprav imajo zato po- goje. Borci naj dobe, kar jim pripada, je naše načelo in za to bomo poskrbeli. Trenutno šte- jejo organizacije ZB na Smar- skem okrog 1200 članov v 12 osnovnih organizacijah. Zelo smo skrbeli za otroke padlih borcev: trenutno oskrbujemo še 67 takih otrok, ki so v šo- lah. preko osemdesetim pa je ZB poskrbela zaposlitev in po- klic. Letos želimo, da bi še tisti borci, ki doslej še niso uspeli doseči potrebne kvalifi- kacije za delovna mesta, ki jih zasedajo, to kvalifikacijo pri- dobili. To bomo skušali doseči preko delavske univerze, teča- jev, šol. Organizacija ZB naj bo letos sploh vzpodbudnih raz- ličnih akcij v občini. Urediti moramo spomenike in grobišča; na Smarskem bi morali izvr- šiti še 31 prekopov padlih bor- cev. Otroci morajo zvedeti vse o narodnoosvobodilnem boju! Me- nim, da je naša poglavitna dolžnost, da pravilno osvetlimo otrokom vstajo in partizanstvo, saj mnogi, posebno mlajši, ni- majo jasnih pojmov o tistih težkih dneh. Srečo imamo, da je med nami narodni heroj, na- mestnik komandanta XIV. divi- zije. Tone Vidmar-Luka, ki se je rad odzval in živo pripove- duje šolski mladini o pohodu divizije in partizanstvu sploh. Letos nameravamo prirediti več pohodov in obiskov v partizan- ske kraje. Jaz? Seveda, bil sem partizan, sicer še takrat zelo mlad na Pohorju, toda to ... Pustiva! Veste, še eno nalogo imamo, ki je zelo pomembna. Urediti moramo kroniko, da bo- mo ob zaključku leta imeli zbran ves zgodovinski material iz obdobja NOB na Smarskem. To pa je potrebno vestno in » občutkom odgovornosti opra- viti. Nekdanji borci bodo letovali v Rovinju. Akcija za zbiranje sredstev je zadovoljivo uspela, ker so podjetja razumela po- men. Prav lepo se je odzvala steklarna v Rog. Slatini, Zdra- vilišče, »Bohor« iz Šentjurja in drugi. Kako bomo proslavljali naš praznik? 4. julija bo osred- nja proslava na Smarskem. Poglavitno pa je, kot sem že omenil, da letos osvežimo spo- min na dogodke med vojno. V konjiški občini se je v zad- ^em času zelo razmahnila izobra- ževalna dejavnost, ki jo usmerja- jo predvsem tako, da bi se člani samoupravnih organov čimbolj spoznali z ekonomskimi in druž- benimi problemi splošnega razvo- ja naše družbe in še posebej s problemi razvoja lastnega podjet- ja. V »Kostroju« in »Konusu« so priredili že več koristnih in zani- mivih predavanj, a tudi v vitanj- ski tovarni in trgovski delavci v Konjicah ne zaostajajo. Vse teča- je so podjetja pripravila skupaj z občinsko delavsko univerzo. IZ ŽIVLJENJA NA VASI loristen Domenek O PROBLEMIH KMETI ISKEGA ZADRUŽNIŠTVA Na seji plenuma Okrajnega odbo- ra SZDL v Celju, ki je bila pred dnevi, so med drugim razpravljali tudi o zadružništvu. Potem, ko je predsedniik 00 SZDL Franc Lubej »natli-ziral nedavne volitve v zadruž- ne svete ter sezinanil navzoče o ne- katerih problemih kmetijstva v celj- •kem okraju, so razpravljali o tem kako bi pomanjkljivosti v kmetijstvu odpravili in izboljšali kmetijsko proizvodnjo. Razveseljiva je ugotovitev, da so •e ob zadnjih volitvah v zadružne svete le-ti pomladili, kljub temu, da je v njih premajhno število mladih ljudi do 25 let. Tudi žena ni bilo iz- voljenih T takem številu, kot so pred volitvami predvidevali. Vendar pa je sestav novih zadružnih svetov kva- litetno boljši kot prej. Izvoljenih je bilo približno ipolovico individualnih kmetovalcev, polovico pa delavcev, ki delajo v zadružnih organizacijah Novoizvoljeni zadružni sveti dajejo po svojem sestavu jamstvo, da bo- do uspešno vodili zadružno politi- ko v cilju povečanja proizvodnje in Utrjevanja socialističnih družbenih odnosov na vasi. Po reorganizaciji zadružništva je sedaj v okraju 11 močnih kmetijskih radrug, medtem ko jih je bilo prej 59. V vsaki občini je le ena kmetij- ska zadruga, razen v občini Šmar- je, kjer so zaradi obsežnega in raz- nolikega področja ostale še 4 kme- tijske zadruge. Znotraj kmetijskih zadrug so ustanovili poslovne enote za posamezne sektorje dela. Pomen teh enot je velik, saj bodo iz njih pozneje vznikla podjetja za posa- mezne kmetijske panoge. Delavsko i^ravljanje v teh enotah je zaen- krat okrnjeno, zato pa ima vsaka zadruga centralni delavski svet, ki «smerja proizvodno in investici.is.ko dejavnost. Dejavnost teh velikih kmetijskih zad;-ug se razvija tudi po proizvodnih okoliših, ki zajemajo področja bivših kmetijskih zadrug. Namen velikih kmetijskih zadrug |e torej smotrnejše vodstvo kmetij- stva na podlagi koncentriranih pro- izvajalnih in investicijs-kih sredstev ki bi se sicer nesmotrno drobila v manj važne namene. Tudi krajevni zadružni sveti bi hromili dalo in raz- jedali zadružno dejavnost, saj bi jrihajale škodljive lokalne tendence )rez dvoma do izraza. Ce obstajajo le centralni zadružni sveti, pa ni re- čeno, da bi se proizvajalci v posa- meznih krajih ne sestajali. To je ce- lo zaželeno, saj je nujno, da se bo- do morali od časa do časa pogovo- riti o skupnih nalogah. Kljub temu. da je bilo kmetijsko zadružništvo do reorganizacije do- kaj razdrobljeno, so bili lani v za- družništvu doseženi zadovoljiv' uspehi. Razdrobljene zadružne or- ganizacije pa bi v nadaljnjem raz- vojih postale resna ovira za nadalj- nji razvoj zadružništva. Kljub zdru- ževanju .pa se v zadrugah srečujejo s pomanjkljivostmi, vendar so le-te predvsem subjektivnega značaja in jih bo vedno manj, čim bodo kme- tijske zadruge imele dovolj strokov- nega kadra, predvsem agronombv ki jih doslej občutno primanjkuje. Blagovna proizvodnja v zadruž- ništvu se iz leta v leto veča. Med- tem ko je biila 1959. leta blagovna proizvodnja v zasebnem sektorju kmetijstva, ki je vključen v zadruž- ništvo, 5,5 milijard din, je le-ta lani znašala 6 milijard din, letos pa pred- videvajo 8 milijard din blagovne proizvodnje. Blagovna proizvodnja se razvija pretežno le na enostavnih btlagovno denarnih odnosih, odnos- no z odkupom in prodajo. V zad- njem času. ko se sprošča trg tudi v kmetijski proizvodnji, ko ni več olajšav za investicije in umetna gnojila in ko so sproščene cene strojnim uslugam, je tudi koopera- cijska proizvodnja v opadanju. Ob- držala se je le v proizvodnji hmelja ter pri gojitvi jagodičevja in v ne- katerih predelih tudi v živinoreji. Hkrati s tem pa je opaziti, da so kmetijski stroji povsem izkoriščeni. Razlog temu je, da zadruge oprav- ljajo strojne storitve po ekonomski ceni vsem kmetovalcem, medtem ko so prej nudile usiluge le kmetova'- cem-kooperantom po nižji ceni, kar je povzročalo strojnim odsekom kmetijskih zadrug finančne težave Kmetijs'ke zadruge so letošnje ak- cijske programe dobro in načrtno se- stavile. Kmetijska zadruga Šentjur predvideva že v letošnjem letu še enkratno povečanje akumulacije kljub večjim družbenim dajatvam Slabost zadrug je zaenkrat še v tem, da se premalo usmerjajo v lastno proizvodnjo. Predvsem so na plenu- mu menili, da se zadruge z bojazni- jo lotevajo pitanja živine, saj je ce- na 220 do 360 din za kilogram žive teže pitane živine prenizka. Na kraju so menili, da bodo kme- tijske zadruge celjskega okraja kljub večjim obveznostim do družbe letos ustvarile večji dohodek in večje sklade. Da bi izboljšali proizvodnjo, bodo morali v zadrugah krepiti last- no proizvodnjo ter v ta namen gra- diti potrebne objekte. Kjer ni per- spektive v živinoreji, se bodo bolj smelo poprijeli gojitve plantažnih nasadov, ribeza itd. Velike zadruge imajo vse možnosti za razvoji agro- kombinatov. V zadrugah Šentjur Laško, Šmarje in Žalec podobni obrati že obstajajo in jih je potreb- no le nadalje razvijati. V ta namen morajo v zadrugah težiti, da pri- dejo do večjih socialističnih zemlji- ških kompleksov in objektov. Se veliko je problemov, s katerimi se bodo morale kmetijske zadruge spoprijeti. Poleg navedenega vedno bolj sili v ospredje vprašanje, kako odkupiti zemljo od zasebnih kmeto- valcev, ki jo vedno bolj ponujajo kako angažirati posekane gozdar- ske površine, kako finansirati nove nasade itd. O vsem tem se bodo mo- rali čim bolj konkretno pogovoriti tudi na sedežih občin, kaj'ti vsem tem nalogam brez pomoči vseh čini- teljev v občini, kmetijske zadruge ne bodo kos. -ma- Slika iz Konjic Vsako oiH^dne se v Konjicali tako-Ie zbero mladi Zrečani, ki obi- skujejo konjiško šolo. Pod košatim drevesom najdejo ob lepem vremenu senco, ob dežju sicer nekoliko pomanjkljivo »streho«. Drevo pa jim krajša tudi čas. Marsikateri žepni nožiček priroma ta- krat na površje in ko so inicialke vrezane v deblo, že pripelje av- tobus. Srečno pot! PRVA SEJA zadružnega sveta zadruge »SAVINJSKA DOLINA" V ponedeljek so imeli v uprav- nem poslopju kmetijske zadruge »Savnnjaika dolina« v Žalcu kar tri pomettnlbne seje. Dopoldne se je v prvem delu zasedanja sesital novoizvoljeni za- družni svet, ki je za predsednika izvodil Vlada Plaskana iz Prelx)tl- da, za podpredsediniika pa Roberta Kladniika iz Capelj pri Vranskem. Zadružni svet nove velike zadruge šteje osemdeset članov od tega je 50 članov zadruge in 30 članov delovnega kolektiva. Zanimivo je tudi to, da je zadružni s^^et so- glasno potrdil kandidaitno listo za nov upravni odbor in jo potem tudi v celort;i izvolil. Kmalu po dopoidanskem delu zasedanja zadružnega sveta se je sestal tudi devetnajstčlan^i up- ravni dotoro in s4 že na prvi seji zastavU obširen deiovni program. Predsednik upiravnega odbora je Vinko Kolenc iz Polzele, namest- nik pa Marjan Jelovšek iz Pe- trovč. Popoldne se je k drugemu deiu z£isedanja spet zbral zadružni »vet. Razpraivljaili so o letošnjem proizvodno finančnem planu za- druge, o deliitvi čistega doAiodka na sklade in osebne dohodke in o investicijskem programu za le- tošnje leto. Zadruga priičakuje nad dve in pol milijardi dinarjev skupne re- alizacije, ki jo bodo dose^ te-le dejavnosti: poslovna enota kme- tijstvo, gozdarstvo, lastna proiz- vodnja in hranilno kreditno po- slovanje. Ko so govorili o deltvi čistega dohodka, pa so poudarili, da morajo biti osebni dohodki od- raz delovnega tičinka ceLotnega kolektiva, V zadrugi menijo, da laihko le- tos pričakiujejo ugodno petino. Ne- koliko jih je sicer oškodovala toča preteklega tedna, 'ki je zbila neka- tera zemljišča, upajo pa, da bodo proizvajalci sami lahko z vesftnim delom &e mrvogo popravili. Člani zadružnega sveta so naj- bolj vneto razpravljali o investi- cijskem programu za letošnje leto. Investiradi bodo skoraj 380 mili- jonov dinarjev, od tega je kar 338 milijonov 434 tisoč dinarjev last- nih sredstev. Poleg tega, ^ so del sredstev nameniM za dograditev gospodarskiih objektov, nabavo strojev in strojnih prilkljaičkov (štiri kombajne), za nabavo ple- menske živine, odplačilo anuitet itd., bodo dobršen del sredstev uiporabdli za objekte družbenega standarda. Investirali bodo v vo- dovode, pomagali dn^benim or- ganizacijam, šolam, regulirali BoL sko, Ložnico itd. Ze prva seja novega zadružnega sveta je dokazala, da bo delo iplod- no. Razprava je bila živahna io pestra, predloigi pa konkretno ute- meljeni. Srečanje V Konjicah v S'ovens'kih Konjicah smo pred dnevi obiskali direktorja združene kmetijske zadruge to- variša Vebra. Našli smo ga v razgovoru o-novih nalogah za- druge. Kljub temu, da je zdaj na sedežu kmetijske zadruge, pa tudi na proizvodnih okoliših, veliko dela, si je vendarle utr- gal nekaj trenutkov in prijazno odgovoril na nekatera drobna vprašanja. »O tem, da je združitev šti- rih zadrug — Vitanja, Zreče, Loče in Slovenske Konjice — narekovala potreba po smotr- nejšem gosipodanjenju, menda ni treba pripovedovati, 2e ne- kaj s'kapih podatkov to potrdi, v območju nove kmetijske za- druge je zdaj 7537 hektarov ob- delovalne površine, 2980 hek- tarov senožeti in ipašnikov ter kar 11.717 hektarov gozdov — od tega je nad sedem tisoč osem sto hek^tarov gozdov v zasebnem sektorju. Z združi- tvijo smo nekako rešiili tudi problem obstoja nekaterih za- drug. ki bi same nedvomno za- šle v finančne težave. Glavna smer proizvodnje je še vedno živinoreja, pa tudi sadjarstvo. Nekoliko težav ima- mo zaradi zamočvirjenosti ni- žinskih predelov, kar nam tu- di onemogoča, da bi tudi ko- operacijo razširili tako, kot bi želeli. Kljub temu pa smo plan pri pšenici in hmelju v polni meri dosegili. Vas zanima tudi delo našega novega zadružnega sveta? Pred dnevi se je namreč že pr- vič sestal in sprejel dokaj obši- ren delovni program. Novi za- družni svet je šestdesetčlanski. proizvodni okoliši pa so v njem enakomerno zastopani. Svet se- stavlja osemindvajset indivi- dualnih (proizvajalcev in 32 de- lavcev kmetijske zadruge. Ze na prvi seji so govorili o krči- tvi gozdov, o zadružnih ekono- mijah Itd. Saj res — imamo dve ekonomiji — v Vitanju in v Ločah. Skupaj imata okrog 150 hektarov obdelovamle zemlje. Predvidevamo, da bomo letos povečali to številko vsaj na 200 hekta-ov. Tako upamo, da bo- mo lahko povečali tudi stalež živine v ekonomijah. Doslej re- dijo v Vitanju 70, v Ločah pa osemdeset glav goveje živine. V Ločah imajo težave z zamoč- virjenimi predeli, v Vitanju pa tožijo zaradi hribovite lege. Naš zadružni svet bo moral silej ko prej razpravljati tudi o delovnih in drugih pogojih na- ših delavcev. Vemo, da so de- lavci v kmetijstvu na najslab- šem in tudi pri naši zadrugi se ne-moremo pohvaliti, da bi bilo kaj bolje. Zelo pereč problem so stanovanja, saj še pred le- tom dni sploh nismo imeli no- benega lastnega stanovanja Računamo, da bomo letos »spravili pod streho« vsaj se- dem družin. To res ni veliko, za začetek pa je vendarle ne- kaj,* je še končal in poslovila sva se. Nedvomno je mnogo nalog prei novimi zadrugami in nji- novimi zadružnimi sveti. Zeli- rm lahko !e to, da bi se čim- p^-ej ziipšii in ne bi predolgo iSKali zsčetne niti svojega no- vega dela. Drobne iz Kmetij^ke zadruge „Bodočnosi" POSLOVNA ENOTA ZA GOZDARSTVO V začetku leta so v kmetijski zadmgri »Bodočnost« v Šentjurju osnovali posebno poslovno enoto za gozdarstvo. Ta poslovna enota bo predvsem skrbela za zaščito in neg:o gozdov na območju kmetij- ske zadruge, hkrati pa bo njena naloga, da bo kar najbolj smotrno skrbela za eksploatacijo gozdnih mas na tem območju. Že ko so ustanavljali to poslov- no enoto, so v šentjurski kmetij- ski zadrugi sklenili, da bo pomem- bna skrb te enote nadaljnja gra- ditev cest in drugih gozdnih ko- munikacij do območij, ki so težko dostopna. Ko so v poslovni enoti za goz- darstvo obravnavali svoje bodoče akcijske ukrepe, so sprejeli in osvojili načelo, da bodo kmetij- ske površine, ki niso dovolj ren- tabilne, pogozdili. Hkrati pa bodo v odgovarjajočih legah s smotr- nim krčenjem skušali nadomestiti izgubljene površine z novimi na- sadL Domenili so se tudi, da te oblike zamenjave gozdarskih po- vršin s kmetijskimi in narobe mo- rajo sloneti na temeljitih strokov- nih analizah, kajti le tako bodo porabljena sredstva tudi dala ustrezne gospodarske uspehe. RAZŠIRITEV OBRATA MOČNIH KRMIL V Sentjiirju predvidevajo orga- nizacijske spremembe, ki bi pripo- mogle, da bo obrat močnih krmil laliko še hitreje napredoval. Tako sodijo, da bi bilo umestno, če bi se k temu obratu močnih krmil pridružilo komamalno mlint^ ipod jetje Vrbno. S tem bodo precej ublažili .pomanjkanje močnih kr- mil, hkrati pa hi ustvarili tudi ugodnejše pogoge oto sezoni mletja žitaric. Sodijo, da sie bosta oba ko- lektiva Icmalu sporazbmela za po- goje združitve, ker bi tako načrt o »ksupnem delovanju cibeh obra- tov laiiko uresničili že letos. TUDI ZA HMELJARSTVO so v šentjurski zadrugi osnovali posebno poslovno enoto, saj po- sebni pogoji pri pridelovanju hmelja in glede na raizvoj hmel- jarstva v tej dolini terjajo poseb- no skrb zadruge. Sodijo tudi, da letos pri proizivodnji hmelja ne bo posebnih težav, a tudi kapacitete sušilnic odgovarjajo (površinam, ki jih zajemajo hmeljišča. Vendar bodo v oddaljenejših krajih — Vrh, Grobelno, Proseniško in v Ponikvi — zgradili manjše »ušU- nice. Zavzeli so se tudi, da bodo te sušilnice dograjen« do sušilne- ga obdobja. Ukročena Bolska Bolska je dolgo pustošila po naj- plodnejših predelih Savinjske doli- ne, poplavljala zemlijišča, stano- vanjska in druga poslopja. Njena razdiralna pot je bila najhujša na ^področju Gomilsko—Kaplja vas— Dolenja vas. Zato so prav tu že la- ni pričeli z regulacijo. Regulacijska dela poteikajo po predvidenem načrtu ter so dosegla ogroženo Kapljo vas. Tu poglablja- jo strugo, hkrati pa gradijo tudi dva nova betonska mostova. Dogradili so tudi betonski most na cesti, ki vodi v tekstilno tovarno v Preboldu. Regulacija Bolske je velikopotez- na akcija, ki bo sicer terjala znatne investicije, a hk-ati prinesla tudi ve- like koristi našemu gospodarstvu. Zamočvirjena zemljišča bodo zopet postala plodna. Tudi V hribih je življenje lepše Prijetno je bilo, ko smo se vzpenjali v klance nad Podsre- do. S Tovstega vha je prelep pogled daleč proti Zago'skemu g'ičevju in človek se vh hriba počuti sproščeno in lahko. Mor- da ni tako lahko živeti sredi globač in strmin na valovitih kozjanskih vrheh? Čedne hišice kukajo z reber izmed zelenega bukovja daleč druga od druge. Droben ščepec jih je na Preski, P'gišče na Rakanci in spet šo- pek na Osredku: to so zaselki ki oživljajo gričevnat svet med Kozjanskim in bizeljsko-krškim svetom. Med vojno so zaselke požgali, zato so domovi tod da- nes še lepši, kot so bili nekoč. Ob robu njivice, ki se je zlo- mita po strmini, smo naleteli na sekretarja krajevnega odbora SZDL v Osredku, ki je med najdelavnejšimi krajevnimi or- ganizacijami na Smarskem. Pravkar so malicali, konjiča pa sta zmučena mlela k-mo ob plu- gu. Jože Svajger se je prijazno nasmehnil, ko nas je zagledal. »Zaradi elektrike, ne?« je pri- čakujoče povprašal. Morda se mu je za hipec obraz zasenčil, ko smo odkimali. »Mislil sem, da ste zaradi elektrike... Dobili jo bomo vsak čas tudi na naše hribe. Vi- dite, drogovi že stojijo. Pred leti smo jih postavili. Da, z lastnimi silami,« je čvrsto pri- bil. Dobrodušna gospodinja pa je hitro stekla po kozarček in nam ponudila dobre slanine in rdečega vina. Opazili smo sploh, da je gostoljubnost sko- raj prepogosta lastnost naših ljudi. Ze spotoma so nas klicali pri vsaki hiši in nam hoteli po- streči. čeprav navsezadnje niti vedeli niso, kdo smo. Dobro so poznali le sekretarja občinske- ga odbora SZDL Franca Kova- čiča, ki je že večkrat bil med njimi. Tudi partizani so se v tistih težkih letih zatekali k ljudem na Osredku in povsod naleteli na prisrčno gostoljub- nost. Okrog 105 ljudi živi po gričevju naokrog in od teh je kar 79 aktivnih članov SZDL; torej domalega vsi. »Hm, odlo- čili smo se pač za šmarsko ob- čino ,..« je smeje dejal tovariš Svajger. ki je nekoč bil pred- sednik KO Pečice, ko smo se nekoliko čudili, da ti oddaljeni kraji spadajo še v šmarsko ob- čino. »Elektriko pa hočemo: po- tem bo življenje pri nas čista drugačno. V nabiralni akciji smo zbrali za 1,800.000 din šmarska občina pa nam prispe- va 2,300.000 din,« je še kar na- prej razpredal o elektriki. »Da to je lepo, da upoštevajo, da smo v hribih. Ne, nikoli še ni- sem zamudil nobene seje, ki jo s kliče j o na občini, pa čeprav moram že ob treh zjutraj na pot, naj bo zima ali poletje. Včasih klatimo celo do Bistri- ce ob Sotli peš. Daleč smo pač. Tudi s kozjansko kmetijsko za- drugo še nimamo posebnih zvez, ker smo s cestami bolj povezani na brežiško stran.« Tako smo spoznavali, kako se bijejo za boljše življenje na najbolj oddaljenem koncu šmarske občine. Življenje terja da s skupnimi moimi premagu- jejo ovire, ki jih predstavljajo strmine, težko prevozne ceste spomladansko in jesensko bla- to. »Da, kadar je sila, zgrabi- mo vsi kot en mož,« je odločno poudaril. Sosed pomaga sose- du, čeprav je večkrat lep čas hoje oddaljen na drugem hri- bu. »Veste, morpm priznati, da v začetku nekako nismo mogli verjeti,« je skoraj opravičujoče povzel tovariš Svajger, »da bo nova oblast res ljudska, ali ka- ko hi rekel. Danes pa vidimo da imamo več in dovolj kruha tudi v hribih. J a, lenuhi, tisti bodo pa še zmeraj kaj prigo- varjali, toda tudi v naših hri- bih je življenje lepše in še lep- še bo,« je dejal in se spet ozrl po vrsti drogov, ki čakajo sa- mo še na električno žico. Ver- jetno bodo že v majskih dneh zasvetili in takrat bo na hribih okrog Osredka veselo, da se bo vriskanje in petje slišalo daleč v dolino. Trdo je življenje tam na robu šmarske občine, ven- dar lepo in hribovski ljudje so dobri. Skoda, da se nismo mogli pomeniti še z ostalimi predsednikom Jagrom, ki so prav tisti dan hodili po oprav- kih v dolini. Bodite še naprej tako složni in prizadevni, vaš kruh bo še boljši, Osredčani! Sotelski Na sliki: Poplavljeno stanovanjsk«" poslopje med lansko jesensko po- plavo KVUVRA m PROSVETA Kuj ho s Tehnično sredoio šolo Naš bralec nam je poslal dopis, v katerem obravnava nekatera aktualna vprašanja celjske Tehnične srednje šole. Ker vemo, da gre za pomembne probleme, od katerih rešitve bo odvisna nadaljnja vzgoja strcfkovnega kadra, objavljamo članek in hkrati želimo, da bi z njim sprožili zdravo diskusijo, ki bi pripomogla do jasnih sta- lišč in konkretnih rezultatov. Pred nedavnim je bil na Tehnični srednji šoli r.odite!jiSki sestanek, ki so ga sklicali z namenom, da bi vse, ki se za delo šole maposredno zani- majo, seznanili z njenimi težavami. Tehnična srednja šola je bila ustanovljena oiktobra 1959 z odlo- kom okrajmega ljudskega odbora, ki je uvidel potrebo po taki šoli, ki bi skrbela za strokovni "kader. Tako je omogočil, da se je pouk sploh začel. Solia je bila sprva gost gimnazije, kasneje pa se je preselila v Indu- strijisko (kovinarsko šolo, kjer je do- bila dve učilnici z dvema malima prasto.roma za predavatelje. V na- daljnjem bodo problem prostorov re- šili z gra'dnjo novega poslopja, ki je po načrtu predviden za 1963. leto Toda posUvlja se vprašanje, kaj in kako do takrat? Da pa bi to»vipraša- nje rešili, bi bilo treba angažirati ne samo vodstvo šole in občinski ijudslki 0'dbor, marveč vise za to za- interesirane činitelje, saj je znano, da je TSS strokovna šala, ki ni sa- mo občinskega merila, marveč zaje- ma ves okraj. Po drugi strani pa vzgaja kader za proizvodnjo, ki je talko v sedanjosti kakor bc^v bodoč- nosti prepotreben. Prav začudeni smo bili olb poro- čilu .ravmatelja Urbamcelja, ki je na- nizal kup finančnih problemov, ki šolo ^neusmiljeno tro. Po zakonu o finansiranju šolstva naj bi finanč- ne obveznosti do strokovnih šol pre- vzela industrija, ki ji je strokovni kader v prvi vnsti namenjen, vendar je industrija za to ostala gluha. Ka- kor kaže, ji kader TSS ni potreben! To je namreč potrdila aniketa, ki jo je izvedlo vodstvo šoile po tovarnah ki so se v pogledu potreb po stro- kovnih kadrih izrazile negativno! Ali more biti to resnični rezultat ne- nehnega inidustrijskega razvoja? Mar ne zahteva ta .razvoj vse več stroikovnjakov? Kako je mogoče upravičevati odgovor nekega veli- kega celjskega industrijskega pod- jetja, ki bo v bodočnosti potrebova- lo samo dva tehnllka?!! Je res prav. če giledamo perspektive skozi trenut- ne interese? Cemu ne bi pomagali ustanovitelju šole ter namenili del s-edstev iz dohodkov industrijskih podjetij v okraju strokovni šoli ter s .tem nekako rešili problem njenega nadaljnjega obstoja? Da šola ne bi mogla obstajati prav zaradi slabih finančnih razmer, ne bi bilo opra- vičljivo. Kam naj bi v takem prime- ru usmerili dijake, če jih v Ljublja- ni i)n Mariboru na TSS ne sprejema- jo! Treba bi bilo vsekako.r razmisliti. Vodstva sindikatov, delavskih sve- tov, političnih organizacij ZK in SZDL v indu:s'trijsikih podjetjih naj bi razmisilila o tem problemu in upo- števala, .da se naloženi kapital za zboljšanje šolstva najbolje rentira v novih kadrih, ki bodo s svojim zna- njem večali proizvodnost ter s tem zboljševali življenjsko raven celotne naše druž,be. T. Brišnik Razvoj šolstva v celjski komuai I. Morda ni odveč, pravzaprav je potrebno, da si sedaj, ko stojimo na pragu novega obdobja v razvoju n^ašega šolstva, začrtamo pot, zago- tovi.mo temeljit in jasen program ki ga bo v oikviru naš.h materialnih možnosti mogoče realizirati. Novi zakon o finansiranju šolstva nam daje te možnosti, vendar le pod po- gojem, da je za to zainteresirana celotna naša družba — ne samo šol- nik, tudi delavec v proizvodnji, uslužbenec, z eno besedo, vsi. Sola ni stroj, ki jo lahko izoliramo in skrb zanjo prepustimo samo nekate- rim — šola je pot, po kateri smo morali hčditi vsi in bodo morali ho- diti tudi naši otroci. Brez znanja ni napredka — staro spoznanje, do katerega se pa še vseeno nismo vsi dokopali — če pa smo se, smo spre- gledali šolo, sodobno, reformirano šolo, ki je osnovni pogoj za prido- bivanje iznanja. Le kako si je mo- goče zamisliti moderno industrijo, zdravstvene ustanove, trgovino, družbene službe itd. brez šolanega kadra! Cas nas prehiteva in ni. mo- goče zamujati ničesar več. Vzgojiti in izobraziti moramo človeka, ki ne bo samo dober delavec, tehnik, in- ženir, zdravnik itd., ampak tudi upravljalec, človeka, ki bo znal go- spodariti s sredstvi, iki so mu za-, upana. Takega človeka nam lahko da le nova šola — taka šola, ki bo prilagojena našemu družbenemu in ekonomskemu razvoju. Temelj je osnovna šola. Brez te- melja ni stala še nobena stavba. V naši komuni imamo 17 osnovnih šal z 208 oddelki in 7284 učenci. Po- vprečno je v enem oddel.ku 35 učen- cev. Morda slika niti ni toliko po- razna, ako se zadovoljimo samo s temi-podatki, drugače pa izgleda ako vemo, da te šole nimajo kabi- netov iza učila, delavnic za tehnični pouk, specializiranih učilnic za fizi- ko, kemijo in biologijo, da ne raz- polagajo s prostori za izvenšolsko dejavnost, da so v učilnicah 50 in še'več let st^re klopi, da modernim učnih pripomočkov skorajda ni, da so s-tavbe stare in potrebne adapta- cij in obnove, da sanitarije ne odgo- varjajo itd. Najhuje pa je, da pred- vsem v mestu skoraj ni šole, ki ne bi imela v gosteh še kakšno drugo šolo ali pa se. v enem poslopju sre- čujejo kar 3 ustanove. Rezultati de- la v takih pogojih pači ne mo.-ejo bi'ti takšni, kakršne si želimo. Ne- smiselno je govoriti o izboljšanju dela, o »novi« šoli, dokler se ukvar- jamo z načrti, da uvedemo tretjo iz- meno v naše osnovne šole in četrto izmeno na posebni osnovni šoli. Ne- smiselno je govoriti o življenjskosti pouka, dokler je to odvisno samo od iniciativnosti in iznajdljivosti po- sameznega učitelja. To je mogoče uresničiti na podeželju, kjer večino otrok pripravljamo za kmetijske de- lavce — toda tudi tem otrokom je potrebna tehnična vzgoja, saj ne bo oral z lesenim plugom, ampak s traktorjem, ukvarjal se bo z umet- nimi gnojili itd. Veliko smo storili veliko truda in ljubezni smo vložiili v to delo, ki je na lestvici družbene pomembnosti na prvem mestu. Ven- dar prosvetni delavec več kot po- žrtvovalnosti in ljubezni ne more vložiti in njegovo delo izgublja vred- nost, ako mu ne bomo omogočili boljših pogojev za delo — njemu in naš'i mladi generaciji. Petletni družbeni načrt naše ko- mune predvideva — in prepričan sem, da bo mogoče načrt tudi reali- zirati, če bodo pokazali vsi zanima- nje in interes za rešitev tega sploš- no d-užbenega problema — gradnjo osnovne šole v severnem predelu mesta (naselje ob Dečkovi cesti) osnovno šolo na Otoku, novo osnov- no šolo v Storah, adaptacijo osnov- ne šole v Smartnem v Rož. dolini. Vojniku, Frankolovem, Crešnjicah in Strmcu. Poleg teh osnovnih šol pa je predvidena 'tudi gradnja po- sebne osnovne šole. Z realizacijo tega programa bomo omogočili po- deželjskim šolam normalne pogoje za delo in uvajanje novih oblik dela z učenci, v mestu pa se bomo iz- ognili tretji oziroma četrti izmeni S tem bi se povečala kapaciteta za 44 oddelkov in zmanjšalo povprečje učencev na 29. Posredno pa bi omo- gočili Učiteljišču, da se razvije v Pedagoško akademijo, kar bi bilo za naše območje velikega pomena. V letu 1961 bodo popolnoma zaključe- ne gradnje osnovnih šol v Dobrni in Svetini. Začeli bomo z gradnjo IV osnovne šole v Celju in z adaptaci- jami v Vojniku. Program niti ni ta- ko širokopotezen, vendar so težave velike pri zbiranju sredstev. Ak-i bo- do podjetja, gospodarske ustanove in drugi dosledno pozitivno odgo- varjali na priporočilo ObLO, da pri- spevajo 5,5 odstotkov sredstev od materialnih stroškov za finansira- nje šolstva, kar jim omogoča zakon potem bomo lahko program izvedli V nasp-otnem primeru pa se bo na- še osnovno šolstvo znaš o pred ne- rešljivimi problemi. Ce primerjamo Celje s Kranjem, potem lahko ugo- tovimo, da je kranjska komuna v tem pogledu dosti pred nami, saj je podobne probleme 'ešila z veliko več razumevanja s strani gospodarskih organizacij, kot pa je to uspelo nam Celje je močan go&podarski center i;n bodočnost mu bo prinesla še ve- lik gospodarski razmah — toda ne brez šolstva. Ce ne bomo videli v investicijah za šolstvo ravno tako rentabilne investicije kakor so go- spodarske, potem bomo še bolj ob- staili v našem razvoju — zaostaja- mo že tako. »Planiranje kadrov« ni parola, temveč nujnost — ekonom- ska nujnost naše družbe in posledi- ca — tudi investicije za izobraže- vanje teh kadrov. Morda so pogoji Za take investicije nekoliko težji, ker vlagamo sredstva za rekonstrukcijo naš.h zastarelih in izrabljenih to- varn, toda to ni vzrok, da marsikje po nojevsko rešujemo probleme šol- stva. V naše rekonstruirane tovarne bomo morali postaviti tudi usposob- ljene kadre — začetek us.posabljanja teh kadrov pa je v osnovni šali — sodobni osnovni šoli, ki bo sposobna izobraziti in vzgojiti kandidate za srednje šole, bodoče upravljavce na- šega bogastva. ,11. Kakšne so razmere naših osnov- nih šol v Celju? Omejil bi se le na šole v ožjem območju komune, ker je problematika okoliških šol spe- cifična in niti ne toliko pereča. Prva osnovna šola ima 24 oddel- kov, 12 učilnic in okrog 1000 učen- cev. Sola razpolaga le s fizikalno učilnico in učilnico za gospodinjsJd pouk. Nima delavnice, nima primer- nih kabinetov, rišalnice — povprečje učencev v oddelku je preko 40 in dosega že v nekaterih oddelkih šte- vilo 45. Število učencev se bo v pri- hodnjem letu povečalo in- potrebna bi bila nova učilnica, ki pa je se- veda ne bo mogoče dobiti. Kje je rešitev tega problema? V preme- stitvi dela učencev na šolo F. Vrun- ča? V uvedbi 3. izmene? V prenatr- panosti učilnic? lo so lahko le za- časne rešitve, ki pa nimajo nič skup- nega z našimi pedagoškimi načeli, novimi stremljenji po reformirani, kvalitetnejši šoli. Morda so razmere specifične zaradi tega, ker zaseda 6 učilnic Posebna šola, ki bo primo- rana uvesti 4 izmene, v kolikor pro- blema ne bomo rešili takoj. Z iz-, gradnjo nove Posebne šole bo spro- ščenih 6 učilnic, delavnica, kabinet, kar bo vsekakor pomenilo rešitev vseh problemov, ki sem jih navedel, tako za L osnovno šolo kot za Po- sebno osnovno šolo. (Več o poseb- nem šolstvu bi govoril v posebni razpravi.) V slabšem položaju je II. osnovna šola, ki stavbo deli z Učiteljiščem. Ta šola nudi v 24 oddelkih vzgojo in izobrazbo 879 učencem in razpo- laga z 12 učilnicami. Je brez ka- binetov, specializiranih učilnic, de- lavnico si dli z učiteljiščem, učila so spravljena na podstrešju itd. Od- delki od 1. do 5. razreda so vadnl- šiki in so prenatrpani z učenci. Tu- di tej šoli grozi tretja izmena ali pa prekomerno povečanje števila učencev v nekaterih oddelkih. Pa tu- di učiteljišče, ki gostuje v poslopju H. osnovne šole, nima idealnih raz- mer, česar ni potrebno še posebej omenjati. Tretja osnovna šola razpolaga s 17 učilnicami, ima pa 1384 učencev v 34 oddelkih. Kabineti služijo za učilnice. Predvidoma bo v prihod- njem letu 37 oddelkov in bo potreb- no uvesti tretjo izmeno. Morda bi se temu lahko izognili z raznimi kom- binacijami, vendar ile za eno leto, ker v šolskem letu 1962/63 tudi kom- binacij ne bo mogoče več izvajati. Soli na Spodnji Hudinji in Polulah imata zagotovljene normalne pogoje za delo kljub nekaterim pomanjklji- vostim. Celotna podoba stanja osnovnega šolstva v Celju je dovolj zgovorna in ni potrebno k temu dajati kakrš- nega koli komentarja. Rad bi pono- vil samo to. Rešitev teh problemov je v lokah celotne naše komune — ne ObLO — vseh občanov, ki svoje otroke pošiljajo v osnovno šolo, ne glede na to, kakšnL so interesi po- sameznikov na področju kjer delajo. Ce bi danes iz kompleksa nerešenih vprašanj, ki vplivajo v naši družbi na življenjske pogoje, ekonomski napredek, tehnično razvitost, kul- turni nivo, izbrali najbolj aktual.no področje, potem je to šolstvo. Po- sebnost razvoja našega gospodar- stva v naši državi je v tem, da ob- staja višek nekvalificirane delovne sile, medtem ko je na drugi strani zaradi hitrega tempa razvoja moder- ne industrije, poljedelstva in ostalih gospoda-sklh dejavnosti zelo težko zadovoljiti potrebe po kvalificira- nih in visokokvalificiranih kadrih. Osnovno šolstvo bo ravno za-adi tega moralo v svojem razvoju na- praviti večji korak naprej. Šolanje mladih generacij v starostni dobi od 15. do 18. leta, ki so osnovno znanje p'idobili v obvezni šoli, mora biti vedno bolj intenzivno in zahtev- no. Ni mogoče namreč reševati lo- čeno osnovnega in srednjega šol- stva, za-adi česar bo potrebno spre- govoriti tudi o problemih naših sred- njih šol. Roman Boben Razstava zborovskih nol Iz razgovora s profesorjem Vladom Modicem glasbene strokovnjake s povojno za- ložniško dejavnostjo na tem področ- ju, saj je tu prvikrat v pregledni in strnjeni obliki zbrano tako gra- divo. Kakšen obisk predvidevate? Lanski obisk je šal v tisoče. Dej- stvo je namreč, da bo to edinstvena priložnost, ko si bo lahko zboro- vodja ogledal, kaj imamo iz povoj- nih let. Saj je znano, da je dober izbor kompozicij za delo z zborom močno odvisen od razgledanosti diri- genta na področju notne literature .Ce pa upoštevamo, da pridejo letos na festival tudi ugledni - glas|)ehlk; iz tujine, kajti festival, čigar ko- lesje je dobro podmazano, polagoma , prerašča v internacionalno priredi-' tev, tedaj si lahko mislimo, da bo' razstava .odprla jugoslovanski zbo- rovsiki literaturi širna pota v svet. Kakšne so vaše misli ob letošnji zborovski razstavi? Kakor lani, mi je tudi letos odbor mladinskega pevskega festivala kot glasbene.mu zgodovinarju zaupal ureditev razstave mladinske zborov- ske literature. Toda letošnja razsta- va ne bo kot lanska prikazala zgo- dovinske razvojne podobe tovrstnih skladb, ma-več bo skušala ustvariti vtis o širnem razmahu mladinskega zborovskega petja pri nas v letih povojne graditve. Razstava je torej povezana s fe- stivalom? Razstavo prireja festivalski od- bor, ki je pozval k sodelovanju vse jugoslovanske knjižne založbe. Ali je ta razstava namenjena sa- mo glasbenim strokovnjakom? Razstava je kot lani namenjena široki javnosti, toda njen glavni smoter js. da seznani jugoslovanske Pisma iz mojega mlina Morda ,je smela primerjava Dau- deta z van Goghom, toda zazdelo se mi je, kot da je pripovednik, ka- terega »Pisma« so nam tolikanj dra- ga, risal z besedami to, kar je van Gogh izražal s paleto. Član našega gledališča Marijan Dolinar, ki že leta goji to zvrst pri- povedništva, je tokrat po solidno naštudiranih programih Cankarja, Gruma in drugih v prejšnjih sezo- nah izbral nekaj »Pisem«. Z vročo dikcijo in u-avnoieženo mimiko nam je čaral Dolinar Pro- vanso, deželo sonca in vetra na plat- no naše domišljije. Za nekatere je morda dosegel višek v »Zvezdah«. Za druge v »Papeževi muli« ali »Pe- sniku Mistralu«. »Koza gospoda Sa- gaina« je bila polna jedke ironije in prešernosti. Kaj bi še našteval! Obisk ni bil ravno velik, kar je pripisati kdove kakšnim vzrokom, zbrali pa so se ljubitelji in poznavalci, ki so ga na- gradili s spontanim in top'Iim aplav- zom. Upamo, da bo Dolinar. ki si je v teh nekaj letih nabral krog poslu- šalcev, ki se vedno bolj širi. saj go- stuje tudi po drugih krajih naše ožje domovine, nadaljeval s tem lepim, dejal bi, komornim načinom sezna- njanja gledališkega občinstva z deli domačega in tujega leposlovja. -IS- SKRB za kvalificiran KADER Ze v naslednjih desetih letih pred- videvajo v velenjskem rudniku, da bodo povečali proizvodnjo lignita na šest milijonov ton letno. Delovna mesta v jami sedaj, njena visoka stopnja mehanizacije in zahtevna visoka produktivnost dela, terjajo mnogo kvalitetnejši kader. V rudniku je le 30 odstotkov kva- lificiranih delavcev, 18 odstotkov priučenih i.n 47 odstotkov pomožnih delavcev. Taka mehanizacija in ra- stoča proizvodnja pa terjata bistve- ne spremembe v kvalifikacijskem se- stavu. Tako naj bi bilo 40 odstot- kov kvalificiranih, 40 odstotkov pri- učenih in le 10 odstotkov pomožnih delavcev. Jasno je, da take potrebe narekujejo močno organiziran šol- ski izobraževalni center, ki sicer že dalje časa deluje. Nadaljnjo iz- obrazbo si zamišljajo v treh smereh. Kvalificirane rudarje bi usposablja- li v triletni rudarski šoli v Velenju. Za novince, stare nad 18 let bi uved- li posebne večerne šole za odrasle, ki bi trajale 18 mesecev in bi dajale prav tako kvalifici'ane rudarje. 2e lani so pri Industrijski rudarski šoli v Velenju ustanovili oddelek za obratne tehnike rudarske stroke. Le- tos želijo ta oddelek razširiti. Dose- danje delo v tem oddelku je poka- zalo lepe uspehe. -js- Vprašanje prosvete NA OBČINSKI KONFERENCI V ŽALCU Na občinski konferenci Zveze ko- munistov v Žalcu so razpravljali tudi o vprašanjih šolstva, o dejav- nosti prosvetnih delavcev v okviru šole in izven nje, kakor tudi o ne- katerih vprašanjih vzgoje. Na področjiu žalske občine je 160 prosvetnih delavcev, od tega 40 čla- nov Zveze komunistov. Kakor so ugotavljali delegati, stanje v tem pogledu ni zadovoljivo in tudi ne dejanski odraz resničnih razmer kaUi če je na pri.mer na Vranskem od 15 prosvetnih delavcev samo en č'an ZK, se postavlja vprašanje, ali so vsi ostali ali pa vsaj nekateri med njimi zares nesposobni za spre- jem v članstvo! Prav tako na šoli v Libojah ni nobenega komunista! Iz razp-ave, ki je ta problem osvet- lila tudi še z drugih strani, povze- mamo, da se ponekod osnovne orga- nizacije ZK niso dovolj trudile, al" pa so vsaj posvečale premalo po- zornosti vključevanju prosvetnih delavcev v članstvo Zveze komuni- stov. Prosvetni delavci so namreč pri svojem vs^itodnevnem delu v šoli in izven nje, pri oblikovanju in vzgoji naših najmlajših državljanov v vefiki meri dokazali svoje moral- no etične, vzgojno pedagoške, pa tudi ideološko politične vrednote in kvalifikacije, ki bi jim morale za- gotoviti polno veljavo v članstvu Zveze komunistov, zlasti pa v de- javnosti komunistov. Drugo vprašanje je v tem, da prosvetne delavce pogosto obravna- vamo kot razred zase in jim dajemo premalo prizmanja za njihovo odgo- vorno delo. Ne gre toliko za mate- rialna, kolikor za moralna priznanja Dejavnost prosvetnih delavcev se namreč ne začne in ne neha V šoli; prosvetni delavci so se udeleževali vseh predavanj delavske univerze, njihovo delo je našlo plodna tla v prosvetnih društvih in Svobodah, v stanovanjski skupnosti in drugod Seveda pa v prvi vrsti ni mogoče prezreti njihovega pedagoškega de- la tako v prizadevanjih pri izvaja- nju šolske reforme kakor pri usmer- janju učencev v svobodne aktivnosti V žalski občini so se močno raz- mahnile mnogoštevilne organizacije, v katerih aktivno sodeluje mladina v svojem prostem času. Tu so tabor- niške organizacije, šolske zadruge podmladkarji RK itd. V letu Jugo- slovanskih pionirskih iger so pro- svetni delavci skupaj z mladino nadvse uspešno zaključili prvi del teh iger z naslovom Moj kraj včeraj, konkretni rezultat pa so bile raz- stave, prirejene skoraj po vseh šo- lah, ki pa žal niso požele nikakrš- nega priznanja in pozornosti. V tem smislu bi bilo treba in tudi bo tre- ba v bodoče posvetiti vsej te; dejav- nosti več skrbi in videti v šolskem delu njegov vzgojni pomen. dhr KONCERTI GLASBENE ŠOLE Po dosedanjih uspelih nastopih gojencev celjske glasbene šole, so najboljše prognoze za letne javne produkcije, ki bodo konec maja Glasbena šola prireja ob koncu vsa- kega šolskega leta koncerte svojih gojencev. Te produkcije so nekaka javna bilanca celotnega dela usta- nove in uživajo posebno naklonje- nost našega občinstva. Odgovornost strokovnih šol za produktivnost kadra v gospodarstvu Dosedanji sistem strokovnega šol- stva je zinačilen po tem. da je teme- ljil na dokaj ustaljenih oblikah in metodah in da so predpisovali učne načrte organi državne uprave z več ali manj učinkovito posvetovalno vlogo družbenih o'ganov in gospo- darskih organizacij, ki so prvenstve- no poklicani, da odločajo o vsebini strokovnega šolstva. Resolucija zvezne ljudske skupščine in že izda- ni predpisi so pretrgali tradicionalne in klasične oblike ter v formaKako je živail hvaležna.« se je oglasila najmlajša jetnica; »za drob- tinico kruha se trudita, da bi nas vsaj malo razvedrila.« »Ko bi tista Izdajalska puščoba imel toliko hvaležnosti, bi meni ne bilo treba sedeti tu — doma pa to- liko dela!« ji je odgovori'la kmetica iz Savinjske doline, ki je bila žrtev »raztrganca«, ki mu je hotela poma- gati, mu dala hrane in se zato prav po njegovi zaslugi znašla v zaporu. Pogovor je tekel dalje in se kon- čal kot običajno večkrat >na dan. V vratih je zarožlja:! ključ in jetnica ki jo je poklical okruten glas, je mo- rala k zasliševanju. Tudi golobčka sta poznala ta glas, dobro sta ga ločila od onih, ki so ju tako nežno ogovarjali. Preplašena sta odletela in se v svojem strahu skrila kdo ve kam. Najmlajša je stopila na naslon klopi pri oknu ter skrita za steno opazovala življenje pred z,aporom. »Zunaj je pomlad!« je vMiknila veselo, ko je zagledala edino drevo pred zaporom, ki je pričelo kazati prve znake življenja. »Zdaj bom bolj mirna,« je preki- nila molk sojetnic starejša ženica, »odslej bodo bolj skriti, kot so bili pozimi in stopinje za njimi se ne bodo več poznale.« Uboga starka je tudi tukaj skrbela in misliJa na svo- je »fante«, kot je imenovala parti- zane, saj jih je kdo ve kolikokra-t rešila lakote. Drevo pred zaporom je vzcvetelo Pomlad. Koliko želja je bilo pove- zanih z njo. Toda, vse je bilo tako nedosegljivo. Golobčka. stalna obiskovalca, sta izginila. Prav gotovo sta si za svoje sestanke poiskala mirnejše mesto saj je hrup v zaporu z vsakim dnem naraščal. Nek večer je v celico prišla nova jetnica. Stara, osivela žena. Ko je prestopila iprag, se ni, kot je bilo CIRIL DEBCLjAJK 7a hiHtataiskMtk DNEVNIKA 30. 6. 1960. Dopoldne sprehod po mestu. Za- klel sem se, da peš ne grem več. Na vsakem koraku se obešajo za 'rokav frkolini in prosijo balkšiš. Ce si trdo- vraten, se ti vrže pod noge in po- ljubi čevelj. Bombay je občutno ce- nejši od Delhija, prevladuje zahod- na roba. PopoMne kopanje na ba- zenu. Ocean je bil tokrat naježen valovi so presegali valobran in udarjali v bazen. Kot izgleda nas čaka zanimiva vožnja. Uljanik pride 4. v Bombay. Bojim se, da bo nekaj dni zasi'dran izven Luke, ker zaradi štraj.ka ob doku ni iprostora. Zvečer nas je Dular povabil v restavracijo Bamby na specialiteto »tanduri oki- cken« (pečene ipiške na bombajsiki način). Kot po navadi dobro, ven- dar huda večerja. Ob 10. v kino, ogled filma »Benhur«. Od sedaj na- prej gledamo samo še filme te vse- bine, ker dialogi niso važni. Mon- sum je v polnem zaletu. 1. 7. 1960. Dopoldne je minilo brez presene- fenj. Zvedeli smo pot naše ladje Uljanik, kar nas razočara. Odpluje- mo 8., stojimo pa v Adenu, Port Su- danu, Beyrutu, Latakiji, Trstu in od tam šele domov. Torej pravo križar- jenje, kjer bomo sicer videli marsi- kaj novega, vožnja pa se bo za'adi tega zavlekla v avgust. Popoldne smo odprli v skladišču zaboje, vzeli hrano in pripravili stvari za carino. Ob petih tisikovna 'konferenca na stanovanju generalnega konzula. K sreči ne znam angleško in sem imel pred novinarji mir. V zameno sem pridno segal po pladnjih in 'dobro- tah, po sprejemu zopet v kino Eras na ogled filma »Yelow stone KeMy«, prisrčno indijanerko, kot nalašč za monsumsko vreme. 2. 7. 1960. Dolg čas, edino razvedrilo prepir s krotilcem kač, ki naj bi za 10 ru- pij spustil mungota na kobro. Hotel je predstaviti ples kobre v boj z mungotom pa poslati dva metra dolgo kačo druge vrste. Hoteli smo na vsak način videti v boju kobro, vendar so se pogajanja končala brez rezultata in kobra je ostala živa. Do jutri bo že popustil. Zvečer ogled filma »Puškin hrib«. Precej mrtvih, v glavnem pa so minile tri ure, kar je g^lavni namen. 3. 7. 1960. Dopoldne predstava med kobro im mungom. Obe živali sta pokazali malo preveč prijateljstva in ostali lepo živi. Pozneje smo ugotovili, da sta bili obe živali brez zob. zato je tudi krotilec ostal brez p.lačila. Po- poldne zopet v bazenu pridno pada ploha za ploho in je velik del bom- bayskih ulic pod vodo. 4. 7. 1960. Ogled bombayske tržnice. Ogrom- na pokrita stavba je trgovski center, kjer lahko kupiš vse, kar premore Azija užitnega, od kanarčkov do žab. Trgovina se odvija s hr-upom In vpitjem, beračenjem in barantanjem. Po kosilu vožnja do Indijskih vrat, skozi katera se je da.leč na morju svetili napis Jugolinija z imenom na- še ladje, ki na odprtem morju čaka na prostor v doku. Naš namen, da se ukrcamo na ladjo na odprtem morju, ni izvedljiv, ker za-adi moč- nih valov noben čoln ne more pri- stati ob njej. Popoldne kopanje, kjer smo danes prvič za pol ure zag'eda- li celo sonce. Ukrcamo se čim zape- lje Uljanik v dok, saj našim finan- cam ibije zadnja ura. 5. 7. 1960. Dolgočasen dan. zvedeli smo ža- lostno novico, da ostane Uljanilk vsaj še štiri dni na sidru In bomo s tem ostali brez denarja za hotel. Zvečer povabljeni k Mijovičevim Po dolgem času jemo fižol in klo- base. 6. 7. 1960. Potepanje po mestu. Bombay po- staja za nas internacija, Mjub pri- zadevanju naših prijateljev, ki nam delajo kratek čas. V tem razpolože- nju udari kot strela iz jasnega: Uljanki odipluje danes ob 3. popol- dne. Pristane samo toliko, da nas ukrca, tovor za Bo.mbay pa izloži v Adenu. Naenkrat dela čez glavo. Ca- rina je še neurejena, naše obleke na likanju itd. Do enih je vse priprav- ljeno, Dularjeva nas p-evaža do lu- ke, kjer se začnejo ceremonije s ca- rino. Ob zelo strogi prohibiciji, ki vlada v Bombayu priskoči na pomoč ladijska slivovka In whisky, tako so formalnosti kmalu opravljene. Ob treh smo na ladji, še prisrčno slovo, ob petih dvignemo sidro in naš tež- ko pričakovani povralek postane stvarnost. Remorker nas ob-nc. stroj zatuli s polno močjo in počasi izgi- nja na obzorju .Marine d-ive in Vra- ta Indije. Pred nami je 10.000 km. (Ko.nec) Na obali Oceania v Bombayu pred odhodom v domovino Popotni utrinki Obsoteljski vlak je bil precej poln. Prehude stiske ni bilo. Ne- kje pa je naenkrat vstopil mlajši moš^, vitek celo, ki ni imel pro- stora, čeprav so mu ponujali celo sedež. Pogled mu je bil zmeden, da je bilo takoj videti, da mu bo- trujejo odvisni malgani. Ti so ga tudi pokorajžili, da se je lotil so- potnikov. Suval in brcal je ter še vpil po vrhu. »Sedi, tovariš!« mu je dejal mladenič ter mu uvidev- no (ponujaJ sedež, ko je videl, da ima premehka itolena. »Nak, ne bom!« je zarjul in sunil mlaide^ niča. Potem je pričel križem kra- žem mahati: utrgal je gumb, olkr- vavil z ranjeno roko lepo kam- garn obleko, sunil žensko. Končno so ga zgrabili trije lin ga držali, toda še venomer je briipavo vpil in skušal brcati. Ob kilopci je biila tudi aktovka z jajci. Prj priči je napravil sveže cvrtje. Talkio je bilo vse do Stranj a. Ali so potniki res dolžni prehn^ti s tako nasilnim sopotnikom? Morda bi bilo prav, da bi izstopil na prvi .postaji in se nekje prespal? Na vla(ku so biili tudi otroci. Široko odprte, prepla- šene očke so izražale, kaj si mi- slijo o človeku. Taki ne moremo biti ljudje med seboj. -o- Zgodilo se je v pisarni. Starejši moš.ki, invalid, je skromno vstopil in poprosil, če mu latiko dajo reši- tev na njegovo prošnjo. Usluž- benka je prijazno dejala, naj maslo potrpi. Človek je ča(kal. Nazadnje mu pravi, da je obvestilo o ugodni rešitvi pomota, da ne more dobiti zaželenega dokumenia. Tovariš se je napotil k predstojniku in mo- ledoval, da mu vendar prii>aida. Tudi ta ga je posmehljivo zavrnil. »Veste, bom pa moral napraviti pritožbo; saj ste zadevo že ugodno rešili, zdaj pa jo umikate!« je lepo poskušala stranka. »Hehe, da, pri- tožite se, h Keaxnedyju se prito- žite, če vam hoče pomagati!« je dejal uradnik in se skrbno smejal. Da, to se je zgodilo! Človek je od- šepad piočasi in s sklonjeno glavo, v prsih pa ga je tiščalo. -o- Ljubek psiček je bil. Pravi mali volčičelk. Zvonkec je imel z njim veliko veselje. Topot ga je menda prvič malo spustil z vrvice, da bi psiček poskočil v topel pomladni dan. O, da bi tega ne storil! Psi- ček je poskočil ob robu ceste prav v ti eron. Tovarišica je ostala sama in si komaj opomogla. Skoraj ce- lo uro je potem utrujena in iz- črpana počivala. Ljudje so se men- da prestrašili? Verjetno so menili, je tovarišica dobila epileptični na- pad? Naj bo tako ali drugače: v nesreči je ne bi smeli zapustiti! Ne, ni vsak sam na svetu in samo od sebe odvisen! Nikdar ne veš, kdaj potrebuješ pomoč človeka — tovariša s navadno pri novinkah, »ustavila, tem- več je z glasnim pozdravom usme- rila korak preko celice do mize in na njo položila šopek španskega bezga. »To je pozdrav od vseh, ki mislijo na vas!« je dejala in, da bi temu ne sledile solze, potegnila sunkoma z obleke igralne karte, jih položila na mizo rekoč: »Proč z grenkimi mislimi — zaigrajmo! Imela sem s'ečo, sprejela me je naša, sloven- ska paznica, pa me sploh ni pregle- dala. Ce ne bi bilo te, bi vam prav gotovo ne mogla postreči s temle.« 'Jetnice so pričele z igro, najmlaj- ša pa je s šopkom pomladnega cvet- ja sedla v kot in srkala vase njegov vonj. Kako jo je spominjal na dom! Hvaležna je bila tej ženi m hkrati jo je občudovala, saj je prišlo z njo v celico pravo pomladansko vzdušje. Jetnice, ki niso bile vešče pri igra- nju kart, so posedle po posteljah in pričele peti. Tu in tam se je oglasil tudi glas v prozorni papir oblečene- ga glavnika. Luč je ugasnila in v celici je za- vladala tišina. Šopek na mizi je ovenel že na- slednji dan. Tu ni bilo zanj prostora, pogrešal je zraka in sonca. In spet je bilo le cvetoče drevo edina, če- prav nedosegljiva zveza z naravo. Vsak dan ga je ogledovalo skrito oko mlade jetnice za zamreženim oknom, ki je hrepenela po svobodi. ^^^ CELJSKI TEDNIK STEV. 18 — 19. maja 1061 Dragi prijatelji! Prijetno ste nas presenetili s tolikimi pismi. Izbira med najboljšimi je bila kar težka. Končno pa smo se le odločili in izbrali tako-le: Prvo nagrado — tisoč di- narjev smo prisodili Idi Kajt- na, iz Tmovelj 119, drugo in tretjo nagrado — pet sto di- narjev pa Verici Javomik iz Beograda in Jožici Kostanj- šek iz Podsrede 84. In o^čem boste pisali pri- hodnjič? To pot boste izbrali vi. Razpisujemo torej tri na- grade — tisoč in dve po pet sto dinarjev — za najboljši predlog za nov nagradni pri- spevelc. Izmislite si naslov nagradnega prispevka, mi pa bomo izbrali iz njih tri naj- bolj domiselne in jih nagra- dili. Torej najprej samo na- slov, prihodnjič pa — ko bo- mo izbrali najboljšega — bo- do vaši prijatelji že pisali o tem, kar boste predlagali vi in nagradili mi. In ne poza- bite pisati tudi še o vašem delu. IMašO^psa snodllba Letošnje prvomajske počitnice sem p'eživela' pri teti. Prav lepo je bilo in kar .prehitro so mirnile. Najlepši doživljaj pa je bil ta-le: Teta je obljubila največji Itos ja- bolčnega zvitka tistemu, ki bo po- vedal najlepšo zgodbico. Kar sprli smo se, kdo bo prvi. Zreb je določil najprej Tinco. Povedala je zgodbico o deklici Pomladi in hudobni starki Zimi. Tako smo se 'trudili, da bi le- po pripovedovali! Potem smo naprosili staro mamo da razsodi, katera zgodbica je naj- lepša. »O, le počakaj,« je dejala, »ikaj pa n.ušan?« Pri vratih je stal dvajsetletni Dušan. »No, jaz pa res ne sodim več med vas,« se je zasme- jal, potem pa le prisedel in začel pripovedovati: Ko se je pričela vojna, sem bil majhen fant^. Nisem vedel, kaj je vojna. Zato pa so to tembolj bridko občutili moji domači, ves slovenski in vsi jugoslovanski narodi. Moj oče je bil gozdni delavec. Delal je od ranega jutra, pa pozno v noč Redkokdaj smo bili otroci skupaj z njim. Bilo je leta 1943, ko je oče priše' domov že v torek. Pos-tavil je se- ki'o in cepin v kot, mračno pogle- dal po kuhinji, nato pa rekel: »V partizane po^dem!« Mati se je pre- strašila, prosila Jiaj ostane doma toda oče je naslednji večer odšel Tema ga je objela, gozdovi so ga sprejeli medse. Kmalu potem je odšel še brat. Ta- ko jasno se še spomnim zadnjega srečanja z očetom. Takrat sta z mamo govorila o izdajalcih in nista mi mogla razložiti, kaj je to. Potem dolgo, dolgo ni bilo očeta in brata domov. Cez čas se je vrni! le b-at, sam, s hudo vestjo. Oče je padel. »Oče je padel, mati,« je dejal in solze 50 mu tekle po licih. Mama je zajokala, jaz pa sem bil presenečen »Pa zakaj jokaš mamica, če je očka padel? Saj bo jutri prišel in boŠ videla, da ni nič hudega,« sem ji dopovedoval. Sele kasneje, mno^o kasneje sem doumel, kaj ije 40 »pasti«, pasti za svobodo. Teta je postavila pred Dušana naj- večji kos jabolčnega zavitka. Mo^če smo jedli, v mislih pa bili daleč daleč. Vsak si je po svoje predstav- ljal vojno in grozote, ki jih nism-j doživeli. Da bi jih le nikoli! Ida Kajtna, Trnovlje 119. Celje OGLED partizansIiB bolnice Na pionirski seji smo sklenili, da si bomo ogledali nekaj nekdanjih partizanskih bolinLc v bližini Luč. Neko aprilsko sredo smo se na- potili proti Petkovi domačiji v Pod- volovjeku. Ko smo po dolgi hoji pri- šli na kraj, kjer je bila bolnica, smo zagledali pogorišče, ki je obraščeno z zelenjem. Tovariš Franc Kladnik — nekdanji borec, ki je bil z nami, nam je pripovedoval o dogodku, ko so iNemci bolnico našli in požgali. Natančno smo si ogledali kraj. kjer je stala baraka, operacijska so- ba in bunkerji. Videli smo pokopa- lišče na hribu in poslušali rahlo žu- borenje gozdov, ki mirno uspava padle partizane. Se več bolnic si bomo ogledali in obujali bomo spomine na hude dni. da jih ne bomo niikoli pozabili. Po- zabiti jih ne maramo zato, ker je bilo vse, kar se je takrat dogajalo tako težko in trdo, da si želimo, da tega me bi bilo nikdar več. Pionirski odred Avgusta in Borisa Vršnika Luče ob Savinji Prosliiia «1» prazDikD dela Pred prvim majem sta pionirska in mladinska organizacija tretje osnovne šnle v Telju prip-a"''! nro- slavo za prvi maj — v okviru pio- nirskih iger. Aikademija |3 bua po- svečena partizanskemu borcu 'n pe- sniku Karlu Destovniku-Kajuhu. Da bi njegov spomin dostojno prosla- vili, so povabili na proslavo tudi Kajuhovo mater, ki je pred kratkim praznovala svojo šestdesetletnico. Proslava je bila prisrčna. Pionirji so brali najlepše Kajuhove pesmi nanizali pa so tudi najznačilnejše dogodke iz pesnikovega življenja Kasneje je šalska redakcija lista >Kekec« poprosila za razgovor Ka- juhovo mater in zvedeli smo marsi- kaj zanimivega iz pesnikovega živ- ljenja. Jar Bizjak, III. osn. šola ZAKAl? Tekla sem, tekla brezciljno. Ko sem šla mimo Gretine hiše, sem se malce ustavila. Naj grem k njej? V bližnjem zvoniku je udarilo. Pogle- dala sem v nebo; bilo je polno zvezd. Bi se dailo prenočiti pod tem čudoviiim stropom? Dvomim! Raje grem h Greti, danes je sama doma, ker je sobota. Pozvonila sem: »Kdo je?« »Jaz — Darka, odpri!« Vrata so se odprla. V temi so se zableščali svetli Gre- tini zofcje; sp-ejela me je prijazino, toda ... najbrž je videla solze v mo- jih očeh: »Darka, pa menda nisi jo- kala?« »Jokala, pa še kako!« »Ti? To je pa nekaj resnega, da si ti jo- kala.« »Ne tako Greta. Jokala sem in še jočem, ker se je zgodila spet ena tistih večnih družinskih kata- strof. Pa saj sem tudi jaz kriva, res — nikar mi ne govori da ne — da, kriva sem, kriva predvsem zato, ker ne poznam muhavosti odraslih. Vidiš, zato jočem. Ampak je to sploh vredno, ko pa se taka »zade- vica« zgodi skoro vsa4< dan. No, datnes je bila seveda ena najsliko- vitejših, pa ...« Čudno, čudno — ni mi šlo v ra- čun, da jočem pred sošolko, pred svetom Pa vendar moram, ne zdr- žim. To je preveč... Mama, sem mar res jaz kriva, da smo to zvezd- na'to noč odšli vsak na svojo pot; in ooka — joj, če te s«ploh smem tako imenovati — mar res dolžiš mene. kakor mamica dolži tebe in mene? Čudno, pa vendar nisem ničesar drugega zakrivila kot to, da ne po- znam muhavosti odraslih.« »In zdaj?« »Pojdiva na zrak.« Vodila me je; prepustila sem se ji in niče- sar čutila, le podzavestno sem se zavedala, da hodim in da je mojt notranjost prazna, brezčutna, p« vendar polna nečesa 'težkega — mo. rečega. Je res vsega konec — to sc pravi je res konec tega družinskega morečega življenja? Ne želim si te. ga, pa si vendar tudi želim. Kot v snu sem zagledala pred sa- bo vrata svojega doma. »Imaš ključ?« »Ne, Greta.« Pozvonila je. V hiši se ni nič zganilo, čeprav je gorela luč v jedilnici. Greta je vno- vič pritisnila na zvonec, In še tu še... Nič. Meni se je med tem vrnila moja upornost in postala sem spet Darka, s svojimi dobrimi in a^a. bimi lastnostmi, Darka, ki sovraži ljudi. Se vedno se ni nihče oglasi. >Pojdi k meni sipat!« »Grem!« Držali sva se za roke: »Darka, zaJcaj neki se ljudje poročijo? Da se kre- gajo? »Najbrž!« »Saj pri nas ni nii bolje, samo...« »Bolje že kot |iri nas... Hja, saj res, zakaj neki se poročijo in imajo otroke, če jim ne morejo nuditi tistega, po čemer hre- penijo? Nočem se poročiti! Razii- meš? Nočem!« Ključ je zaškrtal. Slačili sva se v "temi in brez besed. Greta je kmalu zaspala; blazina pa je upijala moje solze in besede: »Zakaj?« Odgovor« mi ni dala. Kdorkoli je napisal te besede hi kolikor let mu je bilo, je znova opo- zoril na psiho mladega človeka. Leta in avtor 'nista važna, boleča je le ugotovitev, da so včasih otrod žrtve muhavosti staršev. Kaj res ne bi mogli teh stvari reševati 'tako, da tisti, ki so plod naše ljubezni iH neljubezni, ne bi že v rani mladosti trpeli? Pismo od daleč Med šteoilnimi pismi so tokrat našii tudi enega, ki nas je še po- sebej razveselilo — p-edvsem zato, ker smo prepričani, da bo razvese- lilo tudi vas. Gre za pismo Verice Javornik iz Beograda. Njeno pismo — pripoveduje o prvomajskih praz- nikih — objavljamo. Verico pa v imenu vseh mladih bralcev našega mesta lepo in prav toplo pozdravlja- mo. Zdaj pa k pismu: Vstal je deževen dan. Nebo je sivo in iahen veter neprestano pihlja. Toda kljub tako slasbemu vre- menu, sem ostala dobre volje. Za- kaj? Danes je vendar največji praz- nik naših ljudi. Ko sem prišla v ku- hinjo in vzkliknila: »Živel prvi maj!« so bili moji sicer malce za- čudeni nad nenavadnim navduše- njem, pa so mi kasneje kmalu pri- tegnili. Namenili smo se na Avalo. Do zadnje postaje v predmestju Beo- grada smo se pripeljali s tramvajem Dalje smo se napotili peš. Vsi sm# bili dobre volje in razigrani, poseb^ no pa jaz, ker nas je spremrijal« moja najboljša sošolka Milica. Zelja, da bi nas ogrelo sonce, se je kmal« uresničila. Kmalu za tem smo že odložili svoje vetrovke. Po štirih kilometrih smo prišil * Jajince. Tu so med drugo svetovn« vojno fašistični plačanci ustrelili okoli osemdeset tisoč ljudi. Spome- nik sem okrasila s cvetjem, ki sem ga prinesla s sabo. Nenadoma It nnša razigranost ponehala. Ko sm« zapuščali Jajince, je bila naša hoj* počasnejša, dostojanstvenejša — kot da bi s tem hoteli izkazati čast . padlim. ' Bilo je lepo, prelepo. Večer sm» zaključili v šoli — s plesom. Prišla sem domov šele okrog devetih zv©- čer. Mama je bila huda, pa je mol- čala — bil je praznik. Pozdravlja vas Verica Javoriffc, Samska 5, Beograd. Maj v svobodi Ze pred prvim majem sva s prija- teljico sklenili, da za praznike obi- ščeva kraje, polne naravnih lepot in starih gradov. Kolesi sta gladko tekli po izprani cesti. Kmalu se je za ovinkom skril podsredski grad in so nas pozdrav- ljale prijazine vasi in hišice. Kmalu je bila za nama Bistrica ob Sotli. kjer so na njenem polju leta 1573 uničili zadnje ostanke 'kmečke voj- ske, iki ji je poveljeval Ilija Gre- gorič. Pot sva nadaljevali ^po hrvaški strani. Se malo in že sva bili pri preprosti kmečki hiši, kjer se je ro- dil velik voditelij jugoslovanskih na- rodov tovariš Tito. Njegova rojstna hiša je spremenjena v muzej. Ogle- dali sva si tudi šolo, nato pa na- daljevali pot v sotesko Zelenjak*. Na visoki strmini se dvigajo razva- line Kunšperka in Cesargrada. Pot sva nadaljevali po slabi cesti vse do Tuheljskih toplic, kjer iz globine zemlje pritekajo številni vrelci. V tem kraju gradi tudi JLA avtocesto. Lap je bil najin prvi maj. Kkjufr vsemu lepemu pa nisva pozabili na preteklost. Mislili sva -na tiste čase, ko še delavci niso smeli praznovati prvega maja in ko so morali možje, žene in tudi otroci delati po šest- najst ur dnevno. Vse to je zdaj mi- nilo. Jožica Kostanjšek. Podsreda 84. ŽENA• DOM • DRUŽINA iauftofm vafejU^m MŠik oUck V pogovoru z vzgojitelji-pedagogi mnogok-at zaslutimo prikrit očitek tistim staršem, ki v najboljši veri, da omilijo svojim otrokom-šolarjem njihove morebitne spodrsljaje, pre- pričujejo njihove učitelje o »pridno- sti i.n vestnosti« svojih malčkov, če- prav vzgojitelj že dobro spozna od- nos učenca do šole in učenja. »Star- ši nam s tem ile otežujejo delo z učenci, še posebej v poznejših letih, ko se otrok te potuhe že zaveda in skuša materine t'ditve tudi sam po- trditi. Otroke poznamo vse predo- bro, da bi mogel porušiti našo pred- stavo o njih že kratek pogovor s starši,« mi je rekla tovarifšca Min- ka. Zlasti pri slabših dijakih si vzgo- jitelji želijo tesnejšega sodelovanja s starši, saj bi ijim ti lahko razjas- n.'i ma-s kate-i pojav v zan>'eni duševnosti svojega otroka. Zgodilo se je že, da se je otrok, iki je .mel težave, sam zatekel k svojemu uči- telju In se 7. "T''m pr>Qrovo-'l. ^"r 'e videl tu uspešnejši konec svojih te- žav, kaikor v pomenku z materjo. Pogosto je nenaden uspeh v šoli po- sledica tega, da je otroik našel ne- koga, ki ga je rad in z razumeva- njem poslušal in mu pomagal; otrok pa je našel pri teh pogovorih spet svoje notranje ravnotežje in se od- ločno (lotil učenja ter v najkrajšem času in na veliko presenečenje dru- gih (popravil ocene. Svojim otrokom ne koristimo ta- ko, da jim verjamemo vsako besedo — kako jih učitelj preganja, da več edo, kot profesor presodi i'td. Ve- no namreč, da otrok le težko prece- li, kakšno je njegovo znanje in ko- ko učiteljeve pomoči je bilo treba '.a pravilen in izčrpen odgovor. V učilnicah res poteka že letoš,nje 'adnje dejanje. Vendar še zdaj ni irepozno za temeljit pogovor z uči- eljem, za posvet, ki naj otroku )lajša šolanje v naslednjih letih. Ni- odpoe!je<. Dve obleki, ki jn redno negnjemo, čeprav vedno rabimo, ven- dar Izmenično, bosta namreč precej dalj ostali lepi, kakor dve obleki, od katerih te je najprej obnosila in izrabila en«, ■ato pa druga. Kuharski nasveti TELEČJA SEKANICA Z ZELENJAVO Potrebujemo: 2 žlici olja, koren, 5« dkg telečjega mesa, žličko moke, kostno ju- ho, baziliko, majaron, poper, paradižni- kovo mezgo, srednje veliko cvetačo. Na olju prepražimo drobno zrezano če- bulo in na kocke zrezan koren že nekolik« zmehčanemu dodamo zmleto meso, ga po- trosimo z moko, prepražimo, zali jemo s kostno juho, dodamo dišave po okusu in dnšimo 21 minnt. Nazadnje dodamo pa- radižnikovo mezgo in kuhano, na cvete razdeljeno cvetačo. SKUTA Z DROBNJAKOM Potrebujemo: četrt kriograma skute, sol, Malo paprike, 3 žlice smetane, iopek drobnjaka! Pretlačeno skuto zmešamo s soljo, pa- priko in smetano ter nazadnje še z na drobno zrezanim drobnjakom: Jed takoj serviramo s krompirjem. CESNJEVE REZINE S SKUTO Potrebujemo: 26 dkg moke, žličko pe- cilnega praška, 10 dkg margarine, 5 dkg sladkorja, limonino luplnico, 1 rume- njak, sok ene limone, mleko. Nadev: 3« dkg skute, 10 dkg sladkorja, 1 rume- njak, žlico drobtin, limonino lupinico, sneg 1 beljaka, pol kilograma češenj. v moko s pecilnim praškom razdro- bimo margarino, dodamo sladkor, ru- menjak in limonino lupino, limonin sok in mleko po potrebi, da lahko ngnetemo testo. Testo zvaljamo, položimo na pe- kač in le na pol opečemo. Nato nama- žemo, skutin nadev, potrosimo s češnja- mi in v pečici speremo do konca. Za nadev pretlačimo skuto ■■ jo pe- na.sto nmešamo s sladkorjem, rumenja- kom, dodamo drobtine, nastrgamo limo- »ino Inpnico hi sneg. Kljub temu, da se bodo kmalu za- prla šolska vrata, vam predstav- ljamo dvoje prikupnih oblačile za male šolarje. Morda bi bilo pra». če bi si kaj podobnega umislili prihodnje šolsko leto, če se vam «• letos xdi že prepozno. Golobček in surovež Bila je nedelja, prizorišče pa Ko- v.naiska ulica. V sobi je bilo pri- jetno in dobre volje sem prebirala Dostojevskega. Nenadoma meje pre- motilo zalo glasno govorjenje. Vsta- la sem, pogledala skozi okno in opa- zila dva moža, ki sta stala za to- varniško ograjo in se čeznjo pogo- varjala s petnajstletnim Marjanom iz sosedove hiše. Oba moža poznam le na videz. No, ko sem videla, kdo se tako glasno pogovarja, sem legla nazaj. Nekaj časa je bilo vse tiho. nato pa me je vrgel pokonci glasen strel zračne puške. V maši hiši domujejo tudi golobje Ko sem po strelu iz puške spet sto- pila 'K oiknu, sem opazila pretresljiv prizor. Na cesti je umiral golobček okrog njega pa je stopicala njego- va družica. Eden od mož je Marja- nu prigovarjal, naj ga dvigne. Ta je to res storil in mu ga dal čez ograjo. Bila sem več kot ogorčena Le to-sem jim lahko zabrusila, da so suroveži. Smeh je bil odgovor na mojo jezo in žalost. Oba moža sta bila tisto nedeljo — bilo je sedmega maja — dežurna gasilca v Tovarni emajlirane po- sode. Skoraj gotovo je, da sta potem še streljala golobe, saj iz enega ne more bili mnogo pečenke. Ta primer na žalost ni edini. Mno- go jih je — v naši ulici, v našem mestu in drugod. Kažejo, da so med nami še vedno brezvestni ljudje, ki Jim je mar le njihovo osebno zado- voljstvo. Morda pa bi bilo le prav. če bi o takih surovežih večkrat in ludi kje drugje spregovorili. M.B. Mrzel veter je za nekaj časa ohladil tople sončne žarke. Pa vendaar ni mogel preprečiti, da se ne bi na igrišču zbrali mladi ljudje. Spet je priromala iz kota velika žoga, ki je čez zimo počivala, spet so zažvenketale šipe in se oglasili jezni glasovi. V vse to pa se je pomešal vesel smeh in razgibanost otrok, ki v svojem letnem času — pomladi — najdejo mnogo, mnogo lepega. Reševanje konkretnih akcij IZ RAZPRAVE NA OBČINSKI KONFERENCI ZK V 2ALCU Nemogoče je, da bi vso obširno prcbJematilko, ki so jo nanizali di- ifcutaniti na občinski konferenci Zveze komunisitx)v v Zakoi, strnili v neikaj stavkov. Zato je prav, če kz nje povzamamo vsaj tisti del, ki zasiluži spričo trenuitne aiktuai- nosti največ pozornosti. O vlogi komunistov v organiza- ciji SZDL in drugih družbeno po- litičnih organizacijah je govoril predsednik občinskega odbora SZDL v 2alcu IVAN KOVAC, Poudaril je, da je SZDL zlasti po petem kongresu našla svoje me- sto, da pa ni mogoče govoriti o njenem uspešnem delu, če dela le odbor. »Ce govorimo, da je SZDL vseljudski parlament,« je dejal, »tedaj je treba vključiti vanj čim Širši krog drV^vljanov, da bodo ti razpravljali in soodločali o posa- meznih vprašanjih. Zlasti precej je teh vprašanj na področju kme- tijstva, kjer bo potrebna čim širša aktivizacija komunistov in držav- ljanov sploh, pa prav tako na pod- ročju šolstva, kjer se kaže potreba po ustanovitvi sekcije SZDL za ta vprašanja. Nujno je nadalje, da vsak komunist nekje deluje, pri čemer bi se morali komunisti iz podjetij aktivneje vključevati v delo na vasi.« •Predsedniik ObLO TONE DE- lAK pa je govoril o novem go- spodarskem sistemu in o nalogah delovnih kolaktivav. V oibčiini je 8 mesainskih podjetij, ki ijoskjjejo »aimoistojno, družbenega uprav- ljanja pa v njih apilah ni. Prav t^o je 6 kmetijskiih gosipodarstev, 2 lesni podjetjii, 6 obrtnih delav- nic, Razidirobljena so tudi gostin- ska podijetja in zKiravistvene usta- tjove. Potrebe kažejo nujno, to- da ne prisilno združitev, zato je nadoiga feomamiistov, da tolmačijo pomen združevanja v smdislu bolj- šega gosipodarjenja in ijpravljanja. Tuidi v trgovino bi bilo treba uve- sti družbene organe, ki bi laMco reševali nijene specifiične proble- me. Na področju izobraževanja je uspešno delala delavska univerza, pa tutdii večerna politična šola. Iz podatkov, ki jih je navedel direk- tor delavske univerze LOJZE SE- LAN, je ta ustanova izvedla celo vrsto najrazličnejših serminarjev, tečajev, predavanj, razen tega pa še nekaterih drugih oblLk izobra- ževanja. Kljuib atotivnicsiti pa še ni bilo storjeno vse, zilasti ne na področju kmetijstva in vključe- vanja žena v družbeno živ*ljenje. Prav tako bo treba še več sikrbi posvetiti nadaljnji rasti kaidrov, čemiu- morajo prispevaiti tudi ko- mumisti svoj delež. Delegata iz tekstilne tovarne v Preboldu sta v razpravi nakazala nekatere slabosti v zvezi s siste- mom nagrajevanja, pri čemer sta se zavzemala za to, naj bi bili vsi člani kolektiva javno seznanjeni s plačno listo, da bi tako vsakdo videl, koliko je kdo zaslužil in če je to, kar je zaslužil, zaslužil upra- vičeno. Vprašanja šolstva in novaga si- stema finansiranja šolstva, o če- mer je govoria JOZE GLUK, še vedno niso našla ugodnih tal. Pri izvajanju zakona bi bilo treba na- stopati z enotnimi stališči. Gre tu- di za ustvarjanje novih odnosov šola — 'kom^ima. V pogledu druž- benega upravljanja bi bilo treba šolam zagotoviti dobre šolske od- bore, ki bi lahko glede na komipe- tence, ki jim jiih daje njihova družbena vloga, laže reševali takio materialna kakor vzgojna vpra- šanja. Več sikrbi bi bilo naiposled važno posvetiti Svobodam in prosvetnim društvom v isikanju ustreznejših oblik njihovega dela. Za program bi tu morale skrbeti vse družbene organizacije v skUadu z željami ljudi. Na konferenci so delegati raz- pravljali še o problemih zaposlene žene, o nagrajevanju v obrti, o delu mladinske organizacije LMS, o vlogi sindikata v kolektivu in drugem. Vsa vprašanja so obrav navali tako kot jih obravnavajo komunisti, kar je navsezadnje največji porok, da bo ta konfe- renca obrodila dobre sadove. dhr Portret Alenke z razstave celjskega slikarja M. liOrenčaka, ki je te dni odprta v mali unionski dvorani P 0 R T R E T 1 I N P 0 K R A J 1 N E Delegati med odmorom iaktiiut$ia s»mMsl» iaieu Ob zaključku tedna Rdečega križa je bila v nedeljo v Žalcu svečanost, ki so ji poleg mnogo- številnili občanov prisostvovali tudi predstavniki družbenih in gospodarskih organizacij in usta- nov. Prireditev se je pričela s prome- nadnim koncertom godbe na pi- hala pred spomenikom NOB ter se zaključila v veliki dvorani Hmeljarskega doma ob nastopu združenih pevskih zborov, recita- torjev, godbe na pihala in dru- gih. Ob tej priliki so slavnostno razvili prvi prapor krvodajalcev v Ljudski republiki Sloveniji, hkrati pa podelili odlikovanja večkratnim krvodajalcem ter iz- rekli priznanja delovnim kolekti- vom, aktivistom in podmladkar- jem Rdečega križa za njihovo po- žrtvovalno delo v organizaciji. Buduik lignita kvalificira bivše boice Ta teden je začel z delom tečaj za bivše iborce in internirance, ki so za- posleni pri Rudniku lignita v Vele- nju in nimajo kvalifikacije. Tečaj bo trajal mesec dni. Omenjeni tečaj je Rudnik lignita priredil na pobudo Zveze borcev, rudniškega aktiva te organizacije. V tečaju je vključenih 35 delavcev. V .V. Seminarji v Vrb ju v prostorih kmetijske srednje šole je bil pred dnevi seminar za pred- sednike in tajnike sindikalnih po- družnic industrijskih podjetij, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet skupno z delavsko univerzo Ža- lec. Seminarja so se udeležili še sin- dikalni funkcionarji iz obrtnih pod- jetij. rPed dnevi pa sta bila še dva seminarja za sindikate funkcionar- je iz kmetij(stva ter upravnike obrt- nih podjetij in predsednike deilav- skih svetov. Udeleženci so se sezna- nili s problematiko delavskega sa- moupravljanja v industriji, lonetij- sfvu in obrti, prav tako pa tudi s problemi delitve dohodka v gospo- darskih organizacijah v okviru no- vih gospodarskih predpisov. Raz- pravljali so o ekonomisikih in politič- nih ciljih perspektivnega plana 1961 do 1965 ter o komunailnem gospo- darstvu v družbeni skupnosti. Poleg tega pa še o oblikah izobraževanja v gosipodarskih organizacijah, o iz- obraževalnih centrih ter o skrbi za delovnega člove!ka in njegovi odg(5- vornosti do kolektiva. Ob koncu vsakega seminarja so obravnavali aktualne naloge sindi- kalnih podružnic in sodelovanje z občinskim sindikalnim svetom. -jak CROM-METAL V podjetju Crom-Metal so pred kratkim pričeli z delom v kromirni- ci. Pripravljajo proizvodnjo matic i(n pepelnikov za avtomobile. Zaposlili bodo tudi 20 žena, kar je posebno razveseljivo, saj je v Velenju pro- blem zaposlovanja ženske delovne sile zelo ipereč. »NAPAD« NA TISK IN OBRAMBA TISKA Na neki konferenci je neki di- rektor »napadel« med drugim Celjski tedhik. Pri tem je »po- zabil« povedati, ali gre zgolj za navadno maneversko muni- cijo ali nemara za kakšno moč- no razstrelivo. »Strel« je bil namreč naperjen bolj ali manj v prazno, kajti če je že nekam meril, bi morail vsaj nakazati smer, kar pomeni z drugimi be- sedami, da bi moral konkretizi- rati cilj, ki ga je hotel zade- ti. Ker je bilo torej orožje, ki se ga je poslužil, podobno zrač- ni ipuški, je razumljivo, da je izstrelek malce zaneslo. Ogla- sili se je novinar Celjskega ted- ni^ka, ki je v obrambo novinar- skega poklica (povedal to, kar je bilo treba povedati. Toda tu ne gre za rekonstrukcijo obeh govorov, gre za neko načelno vprašanje. Kakor je vsem znano, razli- kujemo v glavnem dve vrsti kritike. Ena med njima je ta- ko imenovana pavšalna kritika ali kritika ad hoc. Zanjo je zna- čilno predvsem to, da ni spo- sobna, da bi bila konstruktivna, izhaja pogosto iz določene ome- jenosti in je z družbenega vi- dika bolj škodljiva kakor ko- ristna. Kajti njena poglavitna metoda je v tem, da obravnava formo, ne (pa jedro predmeta in pravi na primer: tale stvar je taka in taka, ne po\^ pa, zakaj je taka in ne drugačna. Njen duh je še najbližji duhu pocest- nega terci j alstkega opravljanja nekoga in nečesa, s to razliko da te vrste oipravljivci pogosto vedo vee kakor je treba vedeti, medtem ko tovrstni kritikastri običajno vedo premalo. Drugo, kar je pokazal ta pri- mer (in kar je samo logična posledica prvega), pa je vpra- šanje javnega omalovaževanja ali v skrajnem primeru slabega razumevanja vloge tiska in no- vinarja. Pri tem ne gre toliko za Celjski tednik in njegove novinarje, ki v bistvu sploh ni- so bili prizadeti, kolikor morda za tisk in novinarje nasploh. O vlogi tiska menda ne bi bilo ■treba govoriti, ker je ta danda- nes mailone vsakomur jasna (komur ni, lahko preštudira recimo misli naših najvišjih državnih voditeljev, ki so tudi v tem pogledu ustvarili nedvo- umne in jasne-koncepte!). Kar pa zadeva novinarja kot javne- ga družbenega delavca, je nje- gova odgovornost pred družbo vsaj tako velika in pomembna, da je ni mogoče odpravljati z izrazi morebitne osebne priza- detosti, celo ne v primeru; če bi biila taka prizadetost upravi- čena. Nevzdržno je napoiled, projicirati svoje osebne proble- me v družbo in jih prikazovati kot družbene probleme, pa prav tako nevzdržno, posploševati osebne spore in na podlagi njih obsojati ali proglašati novinar- je za kriminalce! Novinar nam- reč ni nič drugega kakor člo- vek, in ker je samo človek, je podvržen vsemu tistemu, kar tvori človeški organizem, to po- meni predvsem vsem zakonito- stim njegove narave. Novinar- ska dejavnost navsezadnje tudi ni v nekakšnih poletih nad dru^o, pač pa v presojanju in tolmačenju pojavov v družbi, z njenih stališč, kar pomeni, da ji je v celoti izpostavljena! Za pravilno razumevanje takšnega smotra novinarskega dela pa so predvsem potrebna konstruktivna merila, ne pa sodbe, ki ga skušajo meriti z vatli! Vsakršni javni napad na tisk, ki v svoji »bojni zapove- di« ne navede konkretnega ci- lja napada, lahko ima samo ta učinek, da cilj zgreši in da ga »sovražnik« (to je, tisk) prese- neti ter mu pokaže boljši »stra- teški« sistem od njegovega, ka- kor se je zgodilo tu. Vse to se mi je zdelo potreb- no in vredno zapisati iz prepro- stega dejstva, ker nam javni napad daje pravico javne obrambe; ker je novinarski po- klic pogosto tarča upravičenih, a morda še pogosteje neupra- vičenih kritik in »kritik«, in ker je konec koncev vse naše delo posvečeno istim težnjam — oblikovanju tistega, čemur pra- vimo socialistična družba in so- cializem! Drago Hribar Seminarji v Šoštanju Aprila in maja je delavsika uni- verza ipriredila več seminarjev o de- lavskem samoupravljanjiu, ki so se jih udeležili člani delovnih kolekti- vov. Poleg tem iz gospodarstva so bila na sporedu tudi vprašanja naše zunanje politike. Maja in junija na- merava Delavska univerza prirediti še več (predavanj o novem gosipo- darskem sistemu in o delavskem sa- moupravljanju v novih pogojih. V. V. TRI OBRTNIŠKE USLUGE Obrtniške usluge so danda- nes drage. Taksno je vsaj mne- nje tistih, ki imajo z obrtniki opravka. Pri tem seveda ne gre stvari posploševati, kajti so očitne razilike celo med usluga- mi obrtnih podjetij istega tipa, na iprimer med dvema čevljar- skima ali krojaškima podjetje- ma itd. T(u imamo tri primere: Krajšanje moškega balonske- ga (plašča pri celjski podružnici ljubljanskega Obrtnika v Sta- netovi ulici stane 560 dinarjev (pri Čemer je delo opravljeno površno, kajti podloga je očit- no daljša od plašča!). Popravilo moških hlač v celj- skem krojaškem podjetju Ele- gant na Titovem trgu pa stane 350 dinarjev. Ce upoštevamo da je bilo treba hlače popolno- ma predelati, smo lahko v kro- jaški stroki popolni laiki, pa nas ne bo mogel nihče prepri- čati. da s predelavo ni bilo večjega ali v skrajnem primeru vsaj enakega dela kakor skraj- šanjem plašča! Razlika v ceni je očitna. Tretji primer pa ije žens^ki krojaški salon Lenart Nina v Stanetovi ulici in steznik. In si- cer steznik \z tretjerazrednega damasta, narejen ne po želji stranike, kar bi bilo po zdravi pameti pričakovati, marveč po načelu: »Mi bomo pa ja vede- li, kako se to naredi!« Torej mi smo strokovnjaki. Krasno. Am- pak strokovnost v tem primeru je lahko v šivalnem stroju, niti in i-gli, nikakor pa ne v samo- voljnem oblikovanju tistega, čemur je tak artikel namenjen! Oprostite, toda vse ženske prsi menda niso enake! Kdor trdi nasprotno, po pojmih logike ni nikakršen strokovnjak, marveč laik! In tako se je ta strokov- nost tu malce osmešila. Stez- nik iz tretjerazrednega dama- sta, ki je stal 650 dinarjev!, je bilo treba popraviti — seveda na zelo veliko, moledujočo iprošnjo stranke (kajti priznaj- mo, strokovnjaki ne prenesejo oporekanja!). Treba je bilo to- rej v sredini vstaviti približno dva centimetra širok in približ- no pet centimetrov dolgi trak — za ceno nadaljnjih 160 di- narjev! Na popravilo je bilo 'treba čakati kak mesec dni, pri čemer pa se v bistvu ni nič spremenilo razen cene, ki se je tako povzpela na 810 dinarjev! Kroj je namreč še naprej ostal zvest načelu, ki smo ga omeni- li zgoraj. To so torej trije skromni pri- meri. Morda bi bilo mogoče najti še kaj večjega, vendar nam včasih tudi skromne reči dopuščajo kakšen i^zlet v sfere misli. Ob prvih dveh primerih se človek vprašuje, kako je mogo- če, da je, denimo, v skrajnem primeru ista usluga v dveh državnih podjetjih tako različ- na po svoji ceni, medtem ko ob tretjem primeru pravzaprav ni kaj misliti. Tu naj bi morda razmišljala obrtna zbornica. Žaključek je vsekakor zelo pre- prost: Obrtnik po vsej priliki malce pretirava (vsaj kar za- deva krajšanje plaščev), Ele- gant je zelo korektno in bržko- ne tudi zelo renomirano celj- sko krojaško podjetje (me sa- mo, kar zadeva popravljanja hlač, še bolj v odnosih do st''ank!), ženski salon Lenart Nina pa je (vsaj v pogledu stez- nikov) poglavje zase. O tem nas navsezadnje prepričujejo primeri, ki smo jih navedli, dhr Teden požarne varnosti v okviru Tedna požarne varnosti je prostovoljno gasilsko društvo Ža- lec prikazalo uspelo gasilsko vajo »Napad na podjetje«, prav tako pa jim je uspela tudi gasilska vaja, s katero so prikazali gašenje šolskih prostorov in reševanje šolske mla- dine. Tudi vsa ostala prostovoljna gasilska društva v žalski občini so imela več nočnih vaj z namenom, da se ugotovi pripravljenost gasilskih čet za primer požara. Izkušeni ga- silci pa so imeli skoraj po vseh osnovnih šolah predavanja o požar- ni varnosti in preprečevanju poža- rov. Vsa ta predavanja so ponazar- jali z diapozitivi. Občinska gasilska zveza Žalec je v okviru Tedna orga- nizirala tudi majhno razstavo. Hekai a ^adt^iU soisklU tMsiatMtk K MtsiU eHiiu Moj kraj včeraj ... Geslo »Jugo- slovanskih (pionirskih iger«, ki so si ga posamezne šole in posamezme ob- čine za.mislile po svoje ... Prete'klost svojega kraja lahko •pišeš s pomočjo litrature, raznih arhivsikih podatkov ali drugače. Lah- ko ijo opišeš tudi s ipomočjo ljudi, ki vedo tu in tam še kaj povedati po- sebno še o časih, ki so jih preživljali njihovi predniki ali, za moderno zgodovino celo oni sami. Pri tem so mišljena doživetja zadnje vojne —• taborišč, raznih akcij itd. Marsikaj dragocenega s tega področja je v Spodnje Savinjski dolini že tonilo v pozabo! Marsikaj ipa so ob priliki razstav zapisali učenci šol v žalski občini in sicer v obliki spominov, ki so jih pripovedovali starši ali znan- ci. Ti sestavki, ki jih je več sto, bo- do lahko služili kot osnova za na- daljnje delo in študij zgodovino- piscem in drugim. .Najboljši spisi pa bodo izbrani aa objavo v mladinskih glasilih kn drugod. Poleg tega so učenci zbrali iz ob- dobja 1941-45 več predmetov, kot n. pr. fotografije, plaka'te, trasilne listke, ilegalni tisk, obleke iz inter- nacije in razne druge NOB mu- zealije. D.ruga področja, zlasti etnogra- fija in kulturna zgodovina, sta bili izredno bogato zastopani skoraj na vsaki šoli. Posamezni razredi so ce- lo tekmovali med sebolj, kateri od njih bo rbral več »starin«. In našli so marsikaj, kar celo z muzejskega stališča preseneča, zlasti še, če po- mislimo na Spodnje Savinjsko do- lino in njeno naglo modernizacijo. Mladini skoraj ni ostal skrit no- ben čelešnik, ki je z drugimi že do- služnimi petrolejkami prikazoval razsvetljavo nekoč, ipotem prvi li- kalniki, ilončena in lesena posoda, zibelke, vezenine in domače platno ljudska 'plastika, razne priprave za doTTMČo obrt itd. Marsikje so kar re- konstruirali črno kuhinjo (Braslov- če), drugod so se omejili na tkal- stvo in so postavili ob trlici lan in druge kompletne statve (Prebolr'') potem dele in kompletne noše (v Petrovčah z manakenom); največ različnih predmetov pa so zbrali v Galiciji. Marsikje so odkrili stare listine (celo gotske), stare tiske in zani- mive rokopise, kar bo vsekakor ko- ristilo našemu arhivu in Studijski knjižnici. Zamisel žalske občine, posebej še tov. Draga Predana, ki je razstave usmeril na zbiranje gradiva iz po- dročja zgodovine, etnografije in kul- turne zgodovine, je treba pozdraviti! Saj se je s ipomočjo teh razstav našlo marsikaj, kar bo z muzejske- ga stališča razjasnilo marsikateri nejasni moment pri. proučevanju Spodnje Savinjske doline, za kar bi brez pomoči naših šolskih otrok in njihovih pedagogov porabili dosti časa, končni rezultat pa bi bil ver- jetno nezadovoljiv. S to akcijo pa je mladina poleg vsega spoznala tu- di marsikaj svojega — -tega kar je živelo z njihovimi predniki. Na razstavah,so si svoje prispev- ke ogledovali z zadovoljstvom, ih razlagali sošolcem in drugim obi- skovalcem, seveda vse s pomočjo svojih pedagogov, ki so s tem delom opravili važno vzgojno in iza zgodo- vino važno nalogo. Nad 20 šal in (prav toliko raz- stav! Lepo pripravlljenih in po gra- divu neštetokrat svojstvenih in pre- senetljivih. Ln koliko predmetov? 1000 ali še več! Dosti teh še ni bilo zastopanih v zbirkah Mestnega mu- zeja v Celju; zdaj bo v sporazumu z lastniki možno marsikaj pridobiti in tako kompletirati gradivo Spod- nje Savinjske doline. In ti predmeti bodo potem na stalni muzejski raz- stavi zopet na razjpolago mladini in pedagogom, skratka njim, ki so jih odkrili in prvič pokazali na svojih razstavah v sklopu »Jugoslovanskih pionirskih iger« in vsem bodočim učencem ter drugim obiskovalcem te kulturno zgodovinske ustanove. Skoda, da ostale občine celjskega okraja niso sledile žalskemu zgledu ali si celo sestavile same podoben program. Morda je še čas, da nado- knadijo zamujeno kdag drugič. Žal- ski občini, mladini, pedagogom in tudi lastn.ikom »starin« pa vse pri- znanje! M M ^^^ CELJSKI TEDNIK STEV. 18 — 19. maja 1061 TELE5NAVZC07AIN ŠPORT MLADINCI KLADIVARJA- naiboljšl ludi v državi Po prvem kolu ekipnca prvenstva države v atletiki so mlajši in starejši mladinci ter starejše mladinke AD Kladivarja zbrale največ točk ne samo v republiškem, tem- več tudi v državnem merilu. Tako je vrstni red pri sta- rejših mladincih naslednji: 1. Kladivar 18.696, 2. Mladost 17.987, S. (Branik 17.960, 4. Ljubljana, 5. Dinamo, 6. Olim- pija-Svoboda itd. Mlajši mladinci: 1. Kladi- var 13.901, 2. Dinamo 13.843, 3. Branik 13.835, 4. Sloboda, 5. Mladost, 6. Ljubljana itd. Starejše mladinke: 1. Kla- divar 14.859, 2. Sloboda 12.015 3. Senta 11.908, 4. Maribor, 5. Mladost, 6. Branik itd. Uspeh mladih atletov Kla- divarja zasluži največje priz- nanje. Uspešen stari TRUE BEEOBDI Prvo kolo ekipnega prvenstva v atletiki za mlajše in starejše mladince ter mladinke je prine- slo AD Kladivarju zasluženo afir- macijo. V vseh treh skupinah so mladi celjski tekmovalci in tek- movalke zbrali največ točk izmed vseh ostalih ekip v Sloveniji Naj- bolj prepričljivo zmago so dosegle mladinke, ki so nabrale 14.859 točk. Medtem, ko so jih tekmo- valke Maribora dosegle 11.068, so jih mlade članice Branika zbrale 10.543. Pa ne samo v skupnem zbiru točk, tudi v rezultatih so mlade atletinje Kladivarja doka- zale, da so se na prvenstveno sezo- no prav dobro pripravile. Tako so poleg ostalih odličnih rezultatov dosegle še tri rekorde, dva od teh državna, tretjega pa republiške- ga. Prvega je zabeležila Šerbčeva v teku na 100 metrov. Nov naj- boljši rezultat v državi za mlajše mladinke na tej progi se glasi 12,3 sekunde. Drugi državni rekord je dosegla Lubejeva v teku na 60 metrov. Njen čas — 7,7 sekunde. Tretjega in to republiškega pa je postavila Urbančičeva v skoku v višino — 156 cm. To je najboljši izid za mladinke in članice. Bolj trdo je šlo starejšim mla- dincem, ki so v dvoboju premaga- li atlete Branika s 18.696 : 17.960 točke. Ta dvoboj se je končal ta- ko, da so mladinci Kladivarja po- brali devet od štirinajstih razpo- ložljivih prvih mest. Pomembno zmago pa je zabeležil Martin Stajner, ki je v teku na tisoč metrov premagal renomiranega tekmeca Fošnariča. Izredno zanimiv in napet je bil troboj v Mariboru, kjer so nasto- pili mlajši mladinci Nazadnje je zmaga pripadala le atletom Kla- divarja, ki so zbrali 13.901 točko, drugi je bil Branik s 13.835, treji pa Maribor z 9.456 točkami. Olimpov črn dan Navzlic bodrilnim letakom (ško- da, da jih niso Izdali takrat, ko je bil še čas), se Olirmp ni mogel prav zoiperstaviti svojemu mestnemu ri- valu v slovenski conski ligi — Kla- divarju. Dvoboj med Olimipom in Kladivarjem, minulo nedeljo na Gla- ziji, je obetal veliJio. 2al, pa se je sprevgel v silno slabo tekmo, v kateri -je Kladivar, kljub visoki zma- gi 5:1, pokazal manj, kot pa pora- ženi. Izgovor, da v igri s slabim nasprotnikom ni moči kaj pokazati ne drži. Ce drugega ne, bi lahko bila vsaj zmaga izdatnejša in zanjo je bilo več kot preveč priiložnosti. Kladivar je zabeležil v svojo ko- rist zmago in dve točki. Ker je ves izkupiček pobral tudi Maribor, se razllika med njim in zasledovalcem ni spremenila. Se z-meraj znaša dve točki. Razlika pa je v tem, da ima vodeči Mari'bor dosti boljši količnik med danimi in prejetimi goli. To pa je velika iprednost, ki zna tudi odlo- čilno vplivati na končni vrstni red Sicer pa počakajmo še dva zavrtlja- ja, od katerih bo najbolj odločilen nedeljski. V tem kalu bo namreč Maribor igral z Ljubljano v Šiški, Nogomet Celjski že^e?iiičarji - PRVAKI Iz nadaljevanja okrajne nogo- metne lige je bil pomemben samo en izid. V medsebojnem srečanju so nogometaši celjskega železni- čarskega kluba premagali Šoštanj 9:1 in si tako že zagotovili prvo mesto na lestvici in s tem pravico do kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v slovensko consko ligo. Kladivar pa bo doma gostil Ilirijo Po tem kolu je vsakršno upanje Olimpa, da bi tudi prihodnje leto nastopal v slovenski conski li'gi za- man. Kakor starejši, tako so v nedeljo kot poraženci zapustili Glazijo tudi mladinci Olimpa. Vendar jim to ne bi bilo treba, če bi igrali po vodstvu 2:0 bolj pametno in če bi imeli v vratih bolj zanesljivega čuvarja Tako pa so v finišu izgubili z re- zultatom 4 : 3. Pionirji na ribišldm tetdtovanju Jugoslovanske pionirske igre so v celj- ski ob&ini v polnem razmahu. Vseh 18 pionirskih odredov se je zavzelo za to, da bo igre zaključilo s kar najlepšimi uspebi. Ob koncu prve etape je bila lepa sve- čanost v Štorah kjer so pionirji ZB»Ta dejalf: Doistojno moramo proslaviti mi, najmlajši, dvajsetletnico vstaje. Za so- delovanje v prvem delu pod geslfvm >Mo| kraj včeraj« so vsi odredi dcbili pri- znanja, šahisti in strelci pa za uspehe ie praktična darila. Zdaj -SO že v drugem delu JugosloTaa- skih pionirskih iger. Tako je bilo preKemofannaoiii< v Ljubljani. »KOMPASc TURISTIČNO IN AVTOBUS- NO PODJETJE POSLOVALNICA CELJE ORGANIZIRA — skupinske izlete s tu- ristično opremljenimi avtobusi, po želji in naročilu za posamezne izletniške skupine, doma in v inozemstvo. NUDI — vsakovrstne turistične usluge: prodaja železniške vozovnice za Jugo- slavijo in inozemstvo, rezervira mesta v spalnikih na domačih in inozemskih železniških ter na letalskih progah, prodaja ladijske vozovnice, preskrbu- je POTNE LISTE in vse TUJE VIZE, menja tujo valuto, i«vršuje in nudi vse rezervacje za LETNI ODDIH ter daje najrajsJičnejše in zanesljive in- formacije o potovanjih. KOLEKTIVI! SINDIKALNE PODRUZNI- Ce! IZLETI s KOMPAS-ovLmi turis- tično opremljeninu avtobusi so prijet- ni, zanesljivi im ceneni! K6LEKTIVOM NUDIMO AVTOBUS- NE PREVOZE S POSEBNIM POPUS- TOM! PRED VSAKIM POTOVANJEM OBISCl- TE POSLOVALNICO KOMPAS CELJE, TOMŠIČEV TRG 1 - telefon 23-50. KUPIM KUPIM POSESTVO. Ponudbe poslati na upravo lista pod •>Po«estvo<. STANOVANJE dvosobno s pritiklinami v bližnji okolici Celja, kupim. Naslov pustiitii v upravi lista. RAZNO NISEM PLAČNIK dolgov mojega moža, Lešer Alojza. Lešer Marija, Ostrožno št. 19. V ZAHVALI dne 12. 5. 1961 je bil po- motoma naveden dr. Roje. Pravilno dr. Rojnik. Ozvald. NEDOGRAJENO enodružinsko hišo v Ce- lju — Aljažev hrib, odstopim proti po- vrnitvi dosedanjih stroškov. Informa- cije iz prijaznosti: Celje, PleČMikova 16 in Ulica 29. novembra št. 21. OBVESTILA Stanovanjska skupnost Pod gradom bo ustanovila z 1 junijem 1961 za naeelje Lisce, Breg, Polule, Košnica, Treniarje, Zagrad in Peoovn'k — servis za vsa hiš- na popravila in sicer: za mizarska, kle- parska, električarska, mehanična, kova- ška in zidarska ttela kaJcor tudi krpal- nico perila. Naročila se bodo sprejemala v pisarni skapnoistii pni Belaju na Polulab od 16. do 18. ure vsak dan razen sobote. OKUSEN SADJEVEC Vam nudi v vseh količinah Vinogradniško gospodarstvo Kapela—Slatina Radenci. MELBROSIN — prep«rat crt^nt^^ prah« in matičnega miek« (GELEE ROTAiJQ. garantirano znafl«tT»na it«bilaaima, proievod MELBRO - COOP (Zmmd za čebelarstvo — Kaimik) dobite ▼ lekarnah. Leikame, ki preparata ie ni- majo, naj ga iiab«rijo pri »Kamafar- maoiji« v LjnbljaaL KINO KINO UNION 19.-22 . 5. 1961 >REKA SMRTI«, ameriiški barvni Csc film 23.-27. 5. 1961 »TI LOVIŠ« — (PLEME HITRONOZCEV), jugoslovanski film KINO METROPOL 21.-24. 5. 1961 >TOVARIS PREDSEDNIK CENTER-FOR«, jugoslovanski film 25.-29 . 5. 1961 >DREVO ZA OBEŠANJE«, ameriški barvni VV film LETNI KINO 20.-23. 5. 1961 »DAVT CROCKET L\ PIRATI«, ameriški barvni film 24. —27. 5. 1961 »ANASTAZIJA«, ameriški barvni Csc film MATINEJA Dne 21. 5. 1961 »OD SCHWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA«, jugoslovanski barvni film DKD »SVOBODA« CELJE - MLADINSKI KINO Dne 20. in 21. 5. 1961 »SLAMNATI MOZ«, italijanski film. Predstave v soboto ob 15. in 17., ter v nedeljo ob 10., 15. in 17. uri. KINO DPD » SVOBODA« — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 20. in 21. 5. 1961 »MOBY DICK«, ameriški barvni film. Dne 24. in 25. 5. 1961 »BALADA O VOJAKU«, ruski film. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 19 maja ob 17. nri — Mihalkov- Hieng: Robinzoni in dekleti. Gosto- vanje v Hrastniku. Sobota, 20. maja ob 20. uri — Sterens: Zakonski vrtiljak. Gostovanje na Ljub- nem. Četrtek, 25. maja ob 19.30 uri — Nušič: Gospa ministrica. Premiera. Premderski abonma in izven. Vstopnice so v pro- daji. Petek, 26. maja ob 20. uri — Stevens: Zakonska vriiiljak. Zaključena pred- stava za Občinski sindikalni svet. Sobota, 27. maja ob 19.30 uri — NuSi^: Gospa ministrica. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 28. maja ob 15.30 uri — Nušič: Gospa ministrica. Nedeljski popoldan- ski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. IZLETNIK turistična agencaja ITA po- slovalnica Celje nudi usluge: IZLETE, PREVOZE, EKSKURZIJE po domovini in v inozemstvo POTNE LISTE - TUJE VIZUME REZERVACIJE za letni oddih, prenočišča, spalne karte za vlak doma in v inozemstvu, avionske karte in ladijske kairte. INFORMACIJE MENJAVA VALUT Za cenjena naročila se prirtoroča: IZLETNIK turistična agencija poslovalnica Celje, Titov trg 3 telefon 28-41, telegram ITA Colje STANOVANJA OPREMLJENO sobo oddam samski osebi proti plačilu za leto vnaprej. Na»tov pustiti v upravi Bsta. RAZPISI Takoj sprejmemo kuharico za počit- niški dom na Silu. Interesentke naj se zglase na Trgovinski zbornici v Celju, Miklošičeva 3 do torka 23. maja 1961. Osebni dohodka po dogo^voru! Komisija za sklepanje in odpovedo- vanje delovnih razmerij pri komunalnem podjetju »OBNOVA« v Celju razpisuje naslednja delovna mesta: 1. več zidarjev — kvalificiranih 2. več delavcev — nekvalificiranih 3. 1 klepar — kvalificiran 4. več mizarjev — kvalificiranih 5. več elektr-o monterjev 6. več ključavničarjev 7. 1 gospodarskega analitika — pogoj: srednja strokovna izobrazba z nekaj prakse 8. 1 finančnega knjigovodjo — pogoj: srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse. Nastop službe takoj aln po dogovojru. Osebni dohodki po pra-vilndkii o delitvi dohodka. Ponudbe pismeno ali ustmeno na naslov: Komunalno podjetje »ObnoTra« Celje, Zidanškova 18/1. Razpis velja, dokler ne bodo razpisana delovna mesta zasedena. Uprava za ceste LRS razpisuje de^vni mesti pisarniškega uslužbenca pri Cest- nem nadzorstvu BREŽICE II in pri Cest- nem nadzorstvu ŠMARJE L Pogoj: nižja strokovna izobrazba. Prednost imajo po- nudniki s strojepisnim (administrativ- nim) tečajem in prakso. Informacije da- je in ponudbe sprejema Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Celje. Lava 42. Na temelju 6. člena Pravilnika o orga- nizaciji in delu Odbora za vzgojo kadrov o sprejemanju vajencev trgovske stroke v uk im na podlagi prijave trgovskih podjetij in trgovin RAZPISUJE Trgovinska zbornica za okraj Celje praz- na učna mesta pri naslednjih trgovskih podjetij in trgovinah s področja OLO Celje: Trgovsko podjetje: Vajenke Vajenci »Postrežba« Celje 3 2 »Center« Celje 4 3 »Pri Cinkarni« Celje 1 »Vesna« Celje 1 »Manufaktura« Celje 2 »Ljudski magazin« Celje 2 i »Rio« Celje 2 3 »Potrošnik« Vojnik 3 3 »Naša knjiga« Celje 1 »Tkanina-galanterija« Celje 1 »Usnje« Celje 3 »Kristatija« Celje 3 »Elektromerca^or« Celje 3 »Avtomotor« Celje 2 »Izbira« Laško 3 1 »Splavar« Rečica/Sav. 1 »Savinja« Moz'irje 1 1 »Arta« Luče 1 »Raduha« Ljubno 1 1 »Dravinjski dom« SI. Konjice 6 6 »Fužinar« Vitanje 2 »Resevna« Senljur/Celju 3 2 Šmarje pri Jelšah 1 6 »Sotla« Podčetrtek 1 »Izbira« Rogaška Slatina 2 2 Kozje 3 Bistrica ob Sotli 1 »Bazen« Velenje 2 2 »Paka« Šmartno ob PaJti 2 1 »Velma« Velenje 2 2 »Dom« Žalec 2 2 »Sloga« Sempeter/Si d. 3 1 »Menina« Vransko 1 2 Industrijska prodajalna »Alpina« Celje 1 »Borovo« Mozirje 1 »Peko« Šoštanj 2 2 »Borovo« Šoštanj 1 Savinjsko trg. podjetje Poljela 1 2 Kandidati morajo zadostiti naslednjim pogojem: a) starost 14 do 18 let b) dovršen 8. razred osnovane šo«o- ben za delo v trgovini č) državljan FLRJ d) uspešno položen preizkus e) 14-dnevna uspešna preizkusna dotia v podjetju. Interesenti vlagajo" prošnje pri pri- jetju, pri katerem se žele učiti do 17. ju- nija 1961. Prošnji morajo predložiti: ia- pisek rojstne knjige, dokazalo o držav- ljanstvu, zdravniško spričevalo in spri- čevalo, da je dovrš'l 8 razredov osnovn® šole. Prosilci naj ne vlagajo prošenj pri trgovskih podjetjih in trgovinah, ki ▼ razpisu niso označene, ker jih ne bom« upoštevali. Preizkusni izpit bo 28. in 29. junija tega leta vsak dan od 8. ure dalje v pro- storih za izobraževanje delavcev v bla- govnem prometu. Oblakova ulica. Trgovinska zbornica za okraj Celje PRODAM Kmetijska šola Šentjur prodaja na javni dražbi 1 stanovanjsko hišo Rifnik številka 5. Javna dražba bo dne 22. 5. 1961 ob 9. uri dopoldne v prostorih kmetijske šole Šentjur. Izklicna cena je 300.000. V primeru, da ni ponudnikov bomo draž- bo ponovila dne 29. 5. 1961 ob isti uri. Po- goji dražbe: polog takoj pri itzdraibi 200.000, ostalo pa po preteku 1 meseca. ČEVLJARSKI šivalni stroj SINGER ci- linder, dobro ohranjen, ugodno pro- dam. Goršek Anton, Kasaze 29, P»- trovče. MLIN za žito na motorni pogon, prodana. Dobje 28, Dramlje. MOTORNO KOLO SAKS Fhanome* 98 ccm, dva sedeža, dobro ohranjen, prodam. Satler Jože, Arja vas 61, P»- trovče. HIŠA d-vostanovanjska z gospodarski« poslopjem, takoj vseljiva za 950.000 din, pet minut od avtobusne postaje StF- mec 44, naprodaj. OSEBNI avto, že rabljen, ugodno napro- daj. Bobnič, Polule 9. KONCERTNI klavir d