Primorski Gospodar
JLlist za povspeševarcje kmetijstva v slovenskem Primorcu.
Ureduje Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
$teo. 9. I gorici, dne S. maja 1907. fešaj ffj.
Haho vzgojimo svoje sinove v prave kmetovalce?
Drevo je treba vpogibati, dokler je še mlado, pravi narodni pregovor. Tudi svoje otroke moramo že v mladosti navajati v to, kar hočemo, da postanejo v starosti. Žal pa, da se -večina naših starišev premalo briga za vzgojo otrok. In vendar je vzgoja najpoglavitniše delo starišev.
Ako mislimo napraviti iz svojega sina kmeta, začeti mu moramo že v mladosti vcepljati veselje do tega stanu. Celo v igrači naj nas otrok posnema. Če mu priskrbimo kako igračo, •dajmo mu tako, ki predstavlja kmetijsko orodje, vole, krave, konje itd. Ko je dečko odrastel in hodi v šolo izročimo mu poseben vrlič, kjer naj prideluje zelenjavo, sadi sadno drevje in trte, goji cvetice itd. Malo bolj odraslemu dečku izročimo v njegovo last kunce ali domače zajčke, katere mora vsak dan krmiti in napajati. To mu bo dalo veselje do živinoreje. Ne de nič, če moramo tudi kupiti od svojega sinčka včasih kakega kunca! Skrbeti pa moramo, da otrok ne zapravi dobljenega denarja, marveč, da čuva skrbno vsak novčič. Če ne bo imel ravno druge potrebe, kupi naj od nas za dobljeni denar piske ter naj jih vzgoji. Ko te vzrastejo, nam jih lahko proda in kupi nato jagnje. Za ovco ki vzraste iz jagnjeta, kupi lahko tele itd. Tako je treba učiti otroka, da si pomaga. Že v mladosti lahko vidimo, kakšen bo otrok v starosti. Osobito navajajmo otroke h varčnosti, kajti varčnost je dandanes pri kmetiji ena poglavitniših dobrih lastnosti.
Z otrokom se je treba tudi večkrat pogovarjati o kmetijstvu ter mu pokazati, kako se opravlja to in kako ono delo. Osobito mora znati že otrok, kako se cepijo trte, sadno drevje, vrtnice itd Če le mogoče, naj se mu priskrbi zato majhno drevesnico in trtnico, kjer bo vzgojeval cepljene sadike. Tudi drugim opravilom naj se otrok polagoma privadi, pretežkih del pa mu ne smemo nalagati. Ako mora dečko pasti živino, naložimo mu obenem tudi kak drug opravek n. pr. trebljenje kamenja, nabiranje živalskega blata po pašniku, naprava zidu okoli pašnika, poravnanje krtovin, čitanje dobrih knjig, pisanje šolske naloge itd. Ako nema otrok na paši nobenega dela, navadi se lenuhati in lenuh pade rad tudi v druge skušnjave. Za delo, ki ga otrok napravi, damo mu lahko tudi primerno nagrado, paziti pa moramo vselej, da otrok denarja ne zapravi za nič vredne stvari, marveč le za koristne. Že v mladosti naj se uči s svojim premoženjem sam gospodariti
Da je šola za človeka velike važnosti, o tem ni treba še posebe pisati. Poskrbimo zato, da ne bo sinko zamujal po nepotrebnim šole in ko ima za šolo mnogo de!a. odvzamimo mu drugo opravilo. Le s tem, da se bodemc tudi kmetje bolj izobraževali, pridemo do boljšega stališča. Ako nam dopušča naše premoženje, pošljimo sina tudi v kmetijsko šolo. V nasprotnem slučaju, naj piidno čila gospodarske knjige in časopise ter naj obiskuje kmetijska predavanja.
Dokler je dečko še mlad, navajajino ga tudi h pobožnosti„ kajti brezbožen kmet, ni v naših očeh pravi človek. Posebno skrbimo, da ne bo zahajal v slaba društva. V 14. letu, ko konča dečko šolo, se najlažej pokvari. Takrat mora nadzorovati dečka materino in očetovo oko Posebno ob nedeljah pazimo, kam zahaja ! Učimo ga odkritosrčnosti in vsako laž hudo kaznujmo. Ni gršega človeka, kot je lažnik.
Ko je dečko odrastel, posvetujmo se ž njim večkrat, kako-bi bilo boljše to ali ono napraviti. V dvomljivih slučajih upoštevajmo rajši sinovo mneje, ker pripoznamo s tem da zna tudi on nekaj. Pač prevečkrat nočejo ti ali oni očetje sinu popustiti radi tega, ker hočejo, da bo obveljal njih „juš"' in. za nič drugega. To je nespametno in sina s tem samo razburimo ter nm vzamemo veselje do nadaljnega sodelovanja.	St..
Svinjski hlevi.
Svinjski hlev je eden glavnih pogojev v svinjereji. V tem oziru pa smo dandanes pri nas še na jako nizkem stališču. Brlogi brez luči in zraka, prave luknje, imajo nekateri naši kmetje za svinske hleve. Ni se čuditi, če prešiči v takih prostorih ne vspevajo in obolijo. Lahko se trdi, da imamo v 90 slučajih od 100 slabih uspehov v prešičjereji radi tega, ker so hlevi neprimerni. Povsod manjka navadno v naših hlevih treh pogojev, ki so podlaga zdravega hleva: snaga, dober zrak in svetloba.
Glede snage gledati moramo v prvi vrsti na tlak. Ta mora biti iz opeke ali še boljše iz asfalta ali iz cementa, da ga lahko in hitro očistimo. Hlev je treba očistiti po mogočnosti vsak dan. Pri tem je poskrbeti, da je v hlevu dovolj suhe stelje. Zato je dobro, da visi tlak precej na eno stran, da zamore gnojnica hitro odteči. Še boljše je, če se ležišče napravi nekoliko više nad ostalim delom.
Tudi na korita je gledati, da so vedno čista. Najboljša korita, ki se dajo lahko snažiti, so iz cementa ali emajliranega železa. Korito je treba vsak dan očistiti, da ne ostanejo v njem ostanki hrane, ki bi se začeli kisati. Kisla hrana prouzroči lahko bolezen. Stene in strop treba je večkrat pobeliti z vapnom.
Paziti je treba še posebno na čisto steljo. Poleg slame priporoča se šota in žagovina pomešana s šoto. Stelja mora biti suha; mokra in plesniva slama se ne sme rabiti v ta namen, ker dobijo pujski radi take slame prav lahko pljučne bolezni in poginejo. Lesene podlage se ne priporočajo in so tudi brezpotrebne, ako ni krmljenje preveč vodeno. Pri bolj suhem krmljenju je najboljša slama. Četudi je šota v konjskih hlevih velike važnosti, vendar bi odsvetovali rabo šote v svinjakih. Prešiči radi požirajo namreč šoto in ta prouzroči lahko neprijetnosti na prebavilih in pri pujskih dostikrat celo smrt.
Dober svinjski hlev imeti mora tudi po zimi toploto najmanj 10° C. Pri tem je treba seveda skrbeti, da je v njem dovolj dobrega in svežega zraka. Po leti je zračiti pozno zvečer ali po noči in okna je prepreči, ko je velika vročina, s primerno -preprogo. Po zimi je zračiti o poldan, ko je zunaj bolj gorko in sije solnce. V vsakem večein hlevu mora biti toplomer, da se lahko vidi, kaj je vkreniti, da se toplota vredi.
V svinjakih je najboljše, če se ne rabi nič lesu, ker je treba svinjak večkrat desinficirati.
Lesene naprave in luknjičast omet, ki ne dopuščajo brezpogojno potrebno večkratno razkuženje hleva, se ne priporočajo. Svinjake je treba toraj obzidati z opeko, kamenjem ali pa obgraditi z železom. Veči stroški, ki jih imamo pri tem so le neznatni, kakor če delamo lesena vrata in lesene stene.
Svinjak mora biti nadalje dovolj svetel. Naši hlevi nimajo navadno oken in če jih je zidar slučajno napravil, pa jih kmetje zataknejo z gnojem ali s slamo. V popolni temi živali ne vspevajo. Osobito škoduje tema zdravju. Zato treba poskrbeti, da bo tudi svinjak dovolj svetel, četudi ne tako svetel, kakor morajo biti kravji hlevi.
Pr. L.
Uinopdnilii, oprostite se davkov!
Pred leti smo že pisali v Vin. in vrt. listu o odpisu davka za vničene vinograde. Ker se pa ugodnosti, ki jih dajejo zakoni glede tega še malo naših posestnikov poslužuje in se je že več posestnikov pritoževalo o nepravičnih davkih za vinograde, ponatisnemo tu, kar smo pisali prej, kako pridemo do olajšav, z upanjem, da bo prišlo to marsikomu prav.
Kakor zamoremo prositi, da se nam zniža davek, ko nam je odnesla ledena toča žito na polju, ravno tako prosimo lahko po zakonu z dne 3. oktobra 1891. 1., da se nam odpišejo davki, če se je pokazala v našem vinogradu trtna uš. Da se pa naša prošnja usliši, moramo po gornjem zakonu, ko zapazimo njen sled, naznaniti to županstvu a to poroča potem glavarstvu. Kedar prosimo za odpis davka, mora biti vsaj četrtinka vinograda že okužena. Prošnjo, kateri ni treba koleka, vložiti je na c. kr. davkarijo ali pa c. kr. evidenčnemu zemlje-mercu že pred trgatvijo, najboljše že meseca julija. V prošnji je navesti parcelno štev. in površino celega in že okuženega vinograda. Najboljše je, če se prijavijo vsi posestniki pri županstvu in to napravi potem skupno prošnjo z izkazom, v katerem so navedeni prosilci po imenu, njihovi okuženi vinogradi po pare. štev., njihovi velikosti in okuženi površini. Kdor vlaga prošnjo sam, mora jo dati županstvu v
potrdilo. Evidenčni zemljemerec se prepriča potem sam o resničnosti prošnje in določi davek, ki ostane v veljavi tudi prihodnja leta. Če se je drugo ali tretje leto trtna uš bolj razširila, prosi se lahko za na-daljen popust. Kedar je vinograd popolnoma vničen in ga rabimo za pridelovanje drugih rastlin (pašnik, travnik, njivo itd.), treba je to v 4 tednih po izvršenem preobrati naznaniti gornjim oblastim.
Za naše vinogradnike mnogo večo važnost nego gornji zakon, po katerim se zmanjša davek starim vinogradom, imata zakona z dne 15. junija 1890. 1. in z dne 26. julija 1894. 1. Oba zakona dajata novim vinogradom popolno davčno prostost. Po prvem zakonu zado-bimo tako prostost deset let, če vničimo star vinograd in ga zasadimo z novimi (ni povedano ali z amerikanskimi ali z domačimi) trtami Tak vinograd pa ne sme biti več nego 25 kilometrov oddaljen od vinograda, ki je napaden po trtni uši, in mora zavzemati celo parcelo. Ako ne zavzema cele parcele, mora meriti vsaj V4 hektarja (695 klft.
površine. Parcela n. pr., ki meri 300 m- in je popolnoma zasajena s trtami, zadobi popust davka, ne dobi ga pa n. pr. 2000 m2 velik vinograd, ki se nahaja v 5000 m2 veliki parceli. Tak vinograd bi dobil popust če bi se raztegnil vsaj na 2500 m2. Prošnjo za popust davka takim vinogradom je vložiti vsaj do konca junija onega leta, v katerem se je nasad izvršil. Če se vloži prošnjo po tem času, začne prostost eno leto bolj pozno. Najboljše je tudi take prošnje vlagati skupno po županstvu na c. kr. evidenčnega zemljemerca ali pa na c. kr. davkarijo po sledečem načinu:
nego 25 kilometrov odaljeni od vinogradov okuženih po trtni uši, za katere se prosi na podlagi zakona z dne 15. junija 1890. 1., drž. zak. št. 143., desetletna oprostitev zemljiščnih davkov.
v občini
>« Prosiičevo
■i 'me
E—
Bivališče
Po zakonu z dne 26. julija 1894. 1. zadobijo tudi taki vinogradi davčno prostost, ki so se nasadili na zemljišču, katero ni bilo prej vinograd, n. pr. na njivi, travniku itd. Tak vinograd pa se mora nahajati v občini, v kateri se je že prepovedal prosti promet s trtami (v kateri se nahaja trtna uš), kar se po prvem zakonu ne zahteva. Če se napravi torej v taki občmi v novem zemljišču trtni nasad bodisi z amerikanskimi ali domačimi trtami, prosi se lahko za oproščenje. Če smo zasadili vinograd popolnoma ali vsaj na polovico z amerikanskimi trtami, dobimo 10 letno, če smo ga pa zasadili z domačimi, le 6 letno prostost. Glede velikosti velja isto, kar je bilo povedano zgorej. Za vinograd v novini prosi pa se lahko do konca decembra onega leta, v katerem se je nasad izvrši!. Če zamudimo ta termin, zamudimo eno leto prostosti, katera začenja v tem slučaju šele z januarjem naslednjega leta. Tudi bolj pozno se lahko prosi, vendar bo trajala prostost radi tega samo do tedaj, ko stopijo trte v dvanajsto leto.
Kdor je zadobil davčno prostost in vinograd pred potekom te prostosti spet opusti, mora to naznaniti davkariji. Ako to opusti, mu je povrniti ves oproščen davek. Ker je najbolje, da prosi tudi za take vinograde županstvo, naj podam tu obrazec.
IZKAZ
vinogradov v po trtni uši okuženi občini	, ki
so se nasadili v zemljiščih, kjer ni rastlo prej trt, in za katere se prosi na podlagi zakona z dne 29. julija 1894. 1., drž. zak. št. 138., deset- ozir. šestletna oprostitev zemljiščnih davkov
~	Zasajena 1 Zasejana 1 J '-J
0 Prosilčevo	parcela	_ i| MZ r» u
>2II .	Bivališče ~ ~ ,., , površina « g x>~ Opomba
il; ime	velikost,	„ I
rj	St. -	- -	" TO g
|j i ha a m2;|lia| a j m2: 3> H 2	_
i!	n n i in
Tak izkaz podpisati mora županstvo ter ga pravočasno izročiti prej omenjeni oblasti.
Če hoče kedo prositi sam, poslužnje se lahko sledečega obrazca, katerega mora pa za vsaki slučaj primerno izpolniti:
C. kr. davkariji
v
Podpisani si usojain naznaniti, da sem zasadil v tekočem letu v
m2 veliki parcelni štev....... davčne občine.	, kjer se
je prepovedal radi okuženja po trtni uši prosti promet s trtami, vinograd z amerikanskimi trtami v površini	m2. Ker je bilo prej to zemljišče (n. pr. pušča), prosim, da se me oprosti po zakonu z dne 26. julija 1894. 1., drž. zak. štev. 138. za deset let zemljiščnega davka.
V	, dne
i. I.
Mesto županstev zbira prošnje lahko tudi kedo drugi, vendar mora imeti ta pooblastilo od dotičnih prosilcev.
H koncu opomnim še, da so vse prošnje, ki se tičejo trtne uši, proste koleka. S tem končujem in želim, da bi se naši vinogradniki bolj posluževali ugodnosti, ki se jim ponujajo. Saj imamo že tako preveč davkov!	Št.
Kako je ravnati z mladim sodnim drevjem.
Le malokteri gospodar uvidi, da je večinoma le napačno in sploh slabo ravnanje v prvih letih po saditvi krivo, da mlada drevesa slabo vspevajo ter da pozneje ne rode tako, kakor bi si želel. Največje napake se seveda vrše koj pri saditvi, in sicer s tem, da se nežna drevesca sade v slabo, mogoče popolnoma izmolzeno celino ali pregloboko. In če so bile korenine presušene in se ob saditvi nič ne zalije, čeprav je zemlja, ki se okoli korenine nameče, vlažna, se taka drevesca navadno posuše, čeprav prično lepo gnati. To prvo življensko moč dobijo na novo vsajena drevesca iz svojih, v deblu in vejah na-hajajočih se rezervnih snovi, a ko te poidejo, ko jih novo nastali poganjki izčrpajo, se drevo nagloma posuši. Le če obenem prično tudi koreninice delovati, če morejo srkati hrano vase, potem se drevo primerno naprej razvija. Vsekako naj se drevesca koj pri saditvi nekoliko zalijejo, da se vleže mokra zemlja med vse korenine.
Nestrpno pa čaka vsak pravega sadu od drevesa, in če mu to slučajno v drugem ali celo v tretjem letu po saditvi ne zarodi, že pride drevesce v nemilost, in nihče se več zanj ne briga. In glej! ravno nerodovitnost drevesca v prvih treh letih je za gospodarja jako dobičkonosna. To pa zaraditega, ker se s sadjem neobloženo drevesce lepše razvija, se v prvih letih jako okrepi — seveda če ima vse potrebne pogoje za krepak razvoj — in rodi pozneje mnogo več in lepšega sadja.
Zato naj se pri mladih drevesih prvi dve ali tri leta večina cvetov odstrani ter naj se pusti le pri močnejših drevescih nekaj cvetov, da se vidi sad.
Nasprotno se pa pripeti, da nekatera drevesa nočejo nastaviti nič sadu ter prav močno odganjajo in nastavljeni sad, namesto da bf se lepo razvijal, zaostane v razvoju in naposled zgodaj odpade. So sicer take vrste, ki le težko sad nastavijo, a največkrat je pri takih drevescih kriva premočno gnojna zemlja.
V takem slučaju se pomaga,, če se drevo meseca maja podolgem nareže, in sicer na deblu in na vejah,, t. j. da se prereže koža podolgem do lesa. Stem izgubi drevo precej soka, se bolj debeli ter šibkeje poganja, vsled česar naslednje leto bolj zarodi.
Isto se doseže, če se takemu drevesu presekajo končne korenine v širini krone, torej v oddaljenost približno 1 —1'/2 m od debla, kar je odvisno od velikosti krone.
Posebno potrebno in priporočljivo je, da se mlada drevesa koj po saditvi zavarujejo proti raznim poškodbam. Vsako novovsajeno drevo mora dobiti močan, trdno v zemljo tik drevesa zabit kol, ki pa naj ne sega čez krono. Nanj se drevo dobro pritrdi s slamo potem, ko se je zemlja že vsedla, t. j. čez 2 — 3 tedne; do tedaj pa naj bo drevesce le na rahlo privezano.
Froti živini, zlasti pa proti zajcu, je taka drevesca z več količki, s trnjem ali z žico ograditi, da jih ne ogulijo, odnosno oglodajo. Proti zajcu se sicer napoveduje splošen boj, a drugo vprašanje je, če se bodo dali zakonodajni činitelji pridobiti za to veievažno postavo,
Fr. Gombač,.
Haho ohranimo moč v zemlji.
Hlevski gnoj daje zemlji one redilne snovi, ki so potrebne za razvoj rastline. To je gola resnica in tega ne bo pač nihče oporekal. Kar pa je spoznal kmet kot pravo, o tem ne misli navadno več, če tudi ni to v njegovo dobro. Pazljivi opazovalec pa ne ostaja samo pri spoznanju resnice, ampak misli o nji še nadalje in nazadnje pride do sklepov, ki jih mora tudi upoštevali, ako noče, da gre njegovo gospodarstvo rakovo pot. Meni se sili n. pr. vprašanje, od kod prav za prav prihaja, da se moč zemlje in ž njo rodovitnost tal vedno manjša, četudi se ta zemlja vedno jednako gnoji. To vprašanje prav rešiti je še bolj težko, ako je posestnik polje skrbno obdeloval, mu ni niti glede prave odbere semena in kolobarjenja ničesar očitati in je bilo vreme ugodno.
„Ko je gospodaril pred 25. leti moj oče, ni bilo treba na tem polju nikdar več nego 50 košev gnoja, sedaj pa mora biti dvakrat toliko", rekel mi je posestnik, ki pa nima gotovo slabšega gnoja, nego ga je imel stari. „Na sosednem polju pa, ki se je prej okoli 10 let uporabljalo za travnik, ni opaziti te spremembe", opomnil je mož h temu. Tu ne more biti toraj drugače, nego da se je vzelo s pridelovanjem žita in okopavin zemlji več redilnih snovi, nego jih je nudil napeljani gnoj. Samo od tega prihaja, da se je pri nas rodovitnost zemlje v resnici skoraj povsod zmanjšala in da ne slišimo več o tako obilnih pridelkih, kot pred 20 ali 30 leti. Hlevski gnoj vrača toraj zemlji potrebne redilne snovi, vendar samo tedaj v dovoljni množini, ako ga damo od leta do leta nekoliko več. Da ni potreba tega poslednjega, dajati je zemlji redilne snovi tudi na drugi način.
Že zdavno je znano, da se nahaja v cestnem blatu, smetišču, vapnenem prahu, v sajah, lesnem pepelu, v strnišču, črni gozdni zemlji, sprhnelem lesu, malcu, kosteh itd. mnogo rastlinskih redilnih snovi. Te snovi zadobe posebno tedaj pravo obliko, če jih skupaj hranimo ter včasih oblijemo z gnojnico. Ako se s tckim mešancem včasih gnoj pomeša, ne bilo bi ga treba toliko in na dotičnem prostoru bi zadostovalo potem manj gnoja. S tem bi bilo v zemlji vedno dovolj redilnih snovi. Ob spodnjem teku Donave, v Egiptu itd., kjer se nastavlja, ko poplavi vuda zemljo, po ti rodovitno blato, ne bi treba tako gnojiti, pri nas pa je to neobhodno potrebno, da ohranimo v zemlji moč.
Tudi s tem zamoremo ohraniti moč zemlje, da spremenimo, kakor zgoraj omenjeno, njivo za nekoliko časa v travnik. Vsak kmet zna, da ugaja n. pr. polje, na katerem je rasla detelja, drugi poljščini, posebno turščici, jako dobro. „Odpočita zemlja ima več moči", pravi se navadno, kar se pa z boljšo letino lahko tudi potrdi. Puščajmo toraj večkrat svoje polje, da se na ta način odpoč^e.
Tam, kjer se prideluje poletne rastline, je jesensko oranje tudi izvrstno sredstvo, s katerim se poveča in ohrani rodovitnost tal. Nad vse ugoden upliv mrazu na prerahljano zemljo se pri nas še vse premalo ceni. Ne samo, da ugonobimo z jesenskim oranjem mnogo plevela, marveč ž njim povspešimo razkrajanje in rahlanje zemlje. Čim več debelejših delov vrhne zemlje razpade, tem bolj rodovitna bo ta. To bi moral imeti vsak kmet vedno v mislih in po tem bi se moral tudi ravnati.
Slednjič se ohrani moč v zemlji s primernim kolobarjenjem. Kako je treba rastline na polju menjati in katere se najboljše prenašajo, iznajde pazljivi opazovalec v kratkem. Jaz bi mu samo to rekel, da bo spravil s tem, da seje pšenico za krompirjem kmalu tla ob vso moč, ne da bi obenem imel dobro pšenično letino. Po krompirju sme priti pšenica praviloma šele po treh letih.
Nik. Lex.
GOSFODDRSHE DROBTINICE.
Kedaj je treba žveplati? Grozdna plesnoba ali oidium je . gliva, ki se širi po vrhu zelenega trtnega dela in poganja iz površja svoje sesalke v notranji del. Zato zamoremo zamoriti grozdno plesnobo tudi potem, ko se je že pokazala. Vendar se ne priporoča čakati z žvepljanjem toliko časa, ker bi se glive v tem slučaju močno razmnožile. Zato je treba žveplati čim bolj rano spomladi. Z ranim žvep-lanjem zamorimo lahko one kali, ki so prezimile in s tem vinograd lahko popolnoma desinficiramo. Najboljše je žveplati v prvo, ko je pognala trta 4 do 5 listov, v drugo za 14 dni bolj pozno. Dvakratno žvep-lanje navadno zadostuje spomladi. Le tam, kjer je bolezen navadno močna, treba je žveplati trikrat. Žveplati se mora ob jasnem, gorkem vremenu, pa ne v rosi. Najbolj zaleže žvepljanje po kakem dežju, ko
so se trte osušile. V hudi vročini ni dobro žveplati, ker bi se s tem trte lahko ožgale. To velja posebno za vroči mesec juli.
Kako je treba žveplati? Pri prvem žveplanju s sitci in z -vrečami potrosijo naši vinogradniki navadno mnogo preveč žvepla po trtah. Včasih je vse rumeno. Prevelike množine žvepla pa ne koristijo, marveč znajo še celo škoditi, osobito, če nastopi prevroče vreme. Zmernosti je treba tudi pri žveplanju. Kedar žveplamo, gledati je na to, da pride na vsaki listič nekoliko žveplenega prahu, toda ne preveč. Če pade nekoliko žvepla po tleh, ne de nič, ker vpliva tudi to žveplo kolikor toliko proti grozdni bolezni. Za prvo žveplanje je najboljše sito, ki pa ima ob luknjicah bombaževe trakce, ki vzgledajo kot čopič. Med temi trakci se žveplo boljše razdrobi. Za drugo in tretje žveplanje je najboljši meh.
Namakanje cvetlic in lepotičnih rastin, ki se nahajajo v loncih, se izvrši na najlažji način s tem, da se postavi lonce s cvetlicami vred v škaf z vodo (glej pod. 32.). Tu je pustiti cvetlice toliko časa, da se zemlja popolnoma napije vode, ki pride v lonec skozi spodnjo
Pod. 32. Namakanje cvetlic.
luknjo. Z zalivanjem se zemlja v loncih preveč strdi, zato se bolj priporoča ta način namakakja. Osobito tedaj, če se je zemlja v loncu osušila, je ta način zalivanja priporočljiv.
Zalivanje sadnega drevja upliva jako ugodno na sadno letino. Kjer zalivamo v suši sadno drevje, tam obdrži to sad mnogo boljše in odpade samo, kar ga je preveč. Kdor hoče imeti toraj dobro sadno letino, ta naj sadno drevje večkrat zalije. Ne zadostuje pa, če poškropimo zemljo okoli drevja samo površno, marveč zaliti je toliko vode, da se tudi spodnja zemeljska plast namoči. V vodo je dobro deti nekoliko gnojnice.
Predenica (lasi) je jako nadležen plevel na deteljiščih. Predenica spada med takozvane zajedalke, ker se živi od soka drugih rastlin. Ko seme kali, oprime se kal navadno deteljinega stebelca ter se ovije okoli njega. Nato požene v steblo sesalke, s katerimi srka sok iz rastline. S tem vzame seveda detelji vso moč. Razun na detelji,, raste predenica tudi na drugih rastlinah, vzlasti na žepku. Najboljše se ubranimo predenice na ta način, da rabimo čisto deteljino seme, četudi je malo dražje. Če se je predenica pokazala, zatremo jo lahko na več načinov. Najbolj priprost in najlažji način za zatiranje predenice je ta, da poškropimo napadena mesta z vodo v kateri smo raztopili na en hekto 15 do 20 kilov železne ali zelene galice (vitrijola), ki se dobi po ceni v mirodilnicah (drogerijah). Kedar škropimo, ne smemo z raztopino preveč varčiti. Dobro je, da se tudi zemlja nekoliko premoči. Deteljo je seveda pred škroplenjenjem gladko pokositi. Železna galica spoji se s taninom, ki ga ima predenica mnogo in s-tem se ta plevel zamori. Detelji galica navadno ne škodi. Sedaj spomladi je treba posebno paziti, da se ta zajedalka ne razširi po dete-ljišču.
Kokošim treba vedno sveže vode. Naše gospodinje pozabijo jako pogostoma dati kokošim potrebno svežo vodo. Take kokoši pijejo potem v žeji gnojnico in drugo nesnago, kar prouzroči prav rado črevesne bolezni. Da ne zmanjka v kokošnjaku ali na dvorišču prehitro voda, priporoča se naliti je v navadno steklenico (cilerco) in to steklenico je potem obrniti nad krožnikom ali skledico ter jo v tem položaju pritrditi. Najbolje je trinogo stojalo iz močne žice ali železa. Voda se bo cedila iz steklenice počasi in sicer samo toliko, kolikor je kokoši popijejo, oziroma je izhlapi. Steklenični vrat mora segati do pod vrha krožnika.
Kurji gnoj je jako močan, zato ga ne smemo staviti v zemljišče preveč na debelo. Najboljše je gnoj posušiti in nato zdrobiti ter ga posejati vrhu zemlje. Poleti rabimo lahko kurji gnoj s tem, da ga zmešamo z vodo za zalivanje.
Rodovitnost golobov je največa med 2. in 6. letom. Od tedaj se rodovitnost vedno manjša in poneha z 9. ali 10. letom popolnoma. Več nego 8 let stare golobe se ne izplača rediti.
Vzgoja mlade koze. Koza je za ubogega krava, pravijo. Rev-niše družine, ki nimajo dovolj paše in sena, rediti bi morale vsaj eno ali dve kozi. Kozje mleko je tečno in jako zdravo. Zato bi se morali,
pri nas bolj poprijeti kozjereje, nego sedaj. Mlade kozliče pustiti je sesati vsaj 3 ali 4 tedne. Potem je treba polagoma kozliče odvajati. Lahko se odvadi kozliče še prej, dajati se jim pa mora sveže materino mleko piti. Po 3. tednu se nadomešča del mleka z otrobi ali moko, katero je pomešati z vodo. Tudi sena in paše se jim ne sme kratiti. Dobro je dati kozliču tudi vsaki dan male žličke klajnega vapna. Po 8. tednu se lahko popolnoma opusti dojenje ali napajanje z mlekom. Mlade kozliče pustiti je čira več na pašo.
Ječmen mesto ovsa. Ječmen je težji in trši od ovsa in ga zato konji ne zobajo tako radi. Treba ga je zato zdrobiti in namakati ali pa kuhati. Ječmen je sicer jako redilen, vendar težko prebaven. Zato je manjše vrednosti, nego oves. Kdor daje konjem ječmen, primešati mora tudi drugo klajo.
Da odpravimo iz perila pege od železa, deti je v pocinjeno posodo vrelo vodo in na tej držati je perilo s pego. Med tem je kapljati na pego limonov sok toliko časa, dokler pega ne izgine. Potem je dotično mesto izprati. Tudi sadne madeže se na ta način lahko odpravi.
P 0 H 0 GIL il.
Z Gradišča. — Dne 14. aprila t. t. je imela tukajšnja podružnica „Gor. kmet. društva" svoj letni občni zbor.
Ko se je zbralo dovolj članov, pozdravil je predsednik Jakob Rojic' navzoče ter jim priporočal, naj se tesneje oprimejo tega preko-ristnega društva, naj ga podpirajo po svojih močeh in pridobivajo novih udov, da postane to društvo močan steber slovenskih posestnikov. Zadnji čas je, da se i posestniki združijo k skupnemu delovanju v prid mile slovenske domovine. Spali ste dovolj; zatorej na delo!
G. Kerševan Janko jih je opomnil kot blagajnik, naj poravnajo svojo članarino in naj plačujejo bolj redno, ker društvo ne more po-voljno uspevati brez gmotnih sredstev.
Predsednik priporoča članom, naj pridno čitajo „Prim. Gospodarja" in naj vporabljajo nauke na svojem posestvu ter naj vplivajo tudi na svoje sosede za izboljšanje kmetijstva. List naj se ne strže;
je pač vreden, da se ga shrani; v njem tako poljudno opisuje vse-kmetijske stroke in za vse letne čase potovalni učitelj gospod Štrekelj-Lahko smo ponosni vsi člani, da imamo ta prekoristni list.
Slednjič je vprašal predsednik Rojic navzoče člane, ima li kateri kakšno željo, da bi se pri „Gor. kmet. društvu" kaj izboljšalo oziroma spremenilo. Debatiralo se je mnogo glede tega; v debato so posegli posebno gg. Krševan Fr., Vidmar j. in Krševan Jos. Glavne točke, na katere naj se slavno „Gor. kmet. društvo" blagovoli ozirati, so sledeče:
1.	Naj se da podružnici vsako leto nekaj denarne podpore, da za-more poravnati stroške, koje ji provzroča dopisovanje z glavnim društvom v Gorici.
2.	Glavno društvo naj se obrne do visoke vlade, da dovoli tukajšnjim posestnikom kupovati dinamit za rušenje trdih skal pri naprav-ljanju novih vinogradov; s tem bi se kmetom olajšalo težavno delo. Paziti bi se gotovo moralo, da b se ne pripetila kaka nesreča.
3.	Napravi naj se izvozni trg za sadje za tukajšnje kraje že to leto.
4.	Naprosi naj se visoko vlado, da zniža voznino našemu pridelku.
5.	Vabila k letnemu zborovanju glavnega društva naj se izdado o pravem času, če že ne posameznikom, vsaj predsedstvu podružnice, da se opozori ude in se vdeleže ti zborovanja. Vabilo v „Prim. Gospodarju" ne zadostuje, ker se ga lahko prezre ali celo pozabi.
6.	Če je mogoče, naj blagovoli „Gor. kmet. društvo" posoditi naši podružnici jedno oralo za plenje sirka. Če bi ugajalo posestnikom, bi oralo potem naročili.
Sv. Tomaž na Vipavskem. (Misli očeta P. iz Griže, dne 28. aprila). Saj sem rekel, da letošnje zime še ne bo konca, vskliknil je stoletni štomaški prerok, ko se je vzbudil iz prijetnega spanja dne 28. aprila, ter je s svojim preroškim očesom pogledal skozi malo okno rojstne hiše ter vzrl sredi spomladi pravcati pozimski metež ter slišal tuliti platenško burjo okrog domače hiše.
Kaštiga, zaklel je potrpežljivo, ob sadje bo, ob sadje ter si popravil razmršene moštace, ki so mu silile v usta.
Hitro gre pogledat v stoletno pratiko ali ni li morda pomembeni metež zaznainenovan a na svoje začudenje prečita „le poletje dosti vina in sadja a krava bo mukala".
Hm, se bo vštela za letos, misli si, ter otožne misli pričele so mu rojiti po izkušenej glavi in izvežbanih možganih.
Ubogi kmet, potem pa pomagaj si kakor moreš. To mu vzame vse navdušenje in ves pogum, kojega je ohranil od kmetijskega shoda
lanskega leta. Pasja noga, malo vzame suša, malo moča, malo zima poleg tega pa še druge nezgode.
Ravno pred kratkim poginila je Lovr. krava in revež mora trpeti škodo 300 K. Pa nam je gosp. potovalni učitelj vendar le obljubil, da se vstanovi že začetkom letošnjega leta „deželna zavarovalnica za živino" a dosedaj je še ni, no ubogi kmet pa čakaj je in naj ti v tem času pogine kaj, pomagaj si sam, če moreš. Zavarovalnica, kličemo te!
In pa Stomažani, Stomažani, res smo malo stranski, vendar spolnujemo natančno svoje dolžnosti, pa nimamo jedne poštene poti, ne kmetijskega vrta, ne redne, prave šole (le šola za silo).
Ko napredujejo vsi, zakaj bi mi zaostajali. Pa, da bi že šli v ljube stare „cajte", a tako vsako leto odpotuje večina delavcev na Zgornje Avstrijsko, doma pa jih primanjkuje. Pa naj bi že bilo, sa tudi to je potreba časa, a da se vse zapravi, ko se pride domov, kar se je prislužilo poleti, to pa ni potreba časa.
V mojej mladosti smo drugače štedili, še sedaj imam irhaste hlače, ki so bile pred 20imi leti napravljene in še so dobre. A sedaj — svet narobe.
Tako nekako tarnal je oče P. in Bog si ga vedi kaj jednacega in otožnejšega bi mu sivelo že itak sivo glavo, da ga ni v istem hipu zbudila iz njegovih razmotrivanj ljubezniva polovica Nancika ter ga klicala k zajutrku.
No pa grem draga, grem odvrnil jej je ter kmalu prikorakal za njo shraneč stoletno pratko v orehovo omaro.	M.
„Kmetijska družba za Trst in okolico" je priskrbela, z namenom, da se olajša dobava prešičev za domačo rabo in da se zboljša domače pleme, dva para prešičev plemenjakov čiste jorkširske pasmi ter jih je dala na rejo po dva (samca in samico) v Sv. Križ pri Nabrežini kmetovalcu Mihaelu Sedmak h. št. 83. in drugo dvojico pa v Rojan pri Trstu Julijanu Piščanc h. št. 200. — Kedor želi zbolj-šati domače pleme z mrjascem jorkširske pasme, ali svoječasno dobiti mladičev te čistokrvne pasme, naj se obrne do zgoromenjenih dveh rejcev.
Pri tej priliki naznanja se tudi, da si je naša družba nabavila bika plemenjaka sinodolske pasme in ga dala na rejo na Opčine kmetovalcu Antonu Škerlavaj h. št. 62 (po domače Vančon), kar naj vzamejo na znanje govedorejci z Opčin in sosednih vasi.
Ker nekateri udje poprašujejo, kje bi dobili pristno žveplo, modro
galico in umetna gnojila, opozarjamo jih, da morejo si to naročiti v skladišču g. Fr. Rozman-a ulica S. Maurizio 12 v Trstu, kateri jamči za pristnost blaga in zmernost cen.
/
Na novo priglašeni udje Goriškega kmet. društva.
/
Fon Franc, kovač Bovec Pavlin Josip, pos. Olepševalno društvo Mlekuž Andrej Koritn., pos. Bovcc Kavs Albin, pos. Novak Josip, župnik Povir Renčcjf France, pos. Perlifivec Ivan. Perhavec Jernej. „ Jjfabnič Anton, „ IJ&šivica /Božjeglav Franjo, „/' ' Perliavec Gregor;' trg. Povir Adamič Ivan, pos. Sempolaj Frandolič Andrej, „ Miren Konsnmno društvo v Vrtojbi Lukančič Tomaž, učitelj Gabrije pri Ru-bijah
1'avletič Ludvik, pos. Gabrije p. Rubijah Pipan Josip, .. „ ., Kožuh Vincenc, ., Osek Flajs Josip,	„ Soča
- de ironcoli Fran, uradnik Gorica Evgenija Mozetič, posestnica, Miren . Faganel Alojzija, ,,	,,
Rusjan Andrej, pošV Miren Slokar Androj,' trgovec, Lokavoc Sloka&jtfbžef, pos. ,, » Ba^Sgelj Jožef	»
"Bavčar Franc, » Kovač Ivan, » Kompare Anton, pos. Crmelj Franc, » Kete Franc,	»
Vidmar Pavla, » Bratina Ivan, » Dol. Otlica Moz"tič Evgenija. pos ca Miren Faganelj Alojzija, Ru-jan Andrej, pos.	»
Trebšo Ivan, nadučitelj Sedlo Ka'an Milko, nadučitelj Drežnica Miklavič Ivan, trgovec Kobarid Uršič Ivan, pos. Mlinsko Vecchict Ivan, opravnik, Rihenberg Ilrobat Alojzij, pos. Dobravlje Ilrobat Kristjan, »	»
Jerkič Ivan, * » Rustja Fran, » »
(Pride še.)