M •»>-“ THST, dne 13. novembra 1909. Štv. 46 Uhaja v Trstu soboto opolndu. Rokopisi so ne vranjo- Nefrankovana P*sma se ne sprejemajo. ^Milžtro U npravniStTO del Lavatoio it. I, |. Posamezne itev. se prodajajo po 8 vin. Inserati se računajo na milimetre v fiiro-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. /.a več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K -4’—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. Spomenica uslužbencev c. k. javnih skladišč v Trstu. N’e mine leto. da ne bi iz krogov , ‘Užbencev c. kr. javnih skladišč vstajali . ',C1 'Po radikalni spremembi službenih po- ' |°Jtv v področju c. kr. javnih skladišf. . teku zadnjih let je bilo opazovati razda "'banja, katera, ako na eni strani dokp-ZuJejo veliko nestrpnost prizadetih delalv-* * * * * v svojem stremljenju po dosegi Pr>boljškov. vstvarjajo na drugi strani nov °kaz o utemeljenosti in neovrglivi potrebi ^Polnitve istib. S še ne doživljenim poletom, torzličavim prizadevanjem so c. kr. javna pladišča v zadnjih letih ojačila svoje sile " *e po'zdigni)a do ene pivih javnih ?*pr»v v Avstriji. Zatekajoč se k vsem Najdbam človeškega razuma in okoriščajoč ??v8peh‘V teknologije, seje skušalo raz-lr'd in utrditi razn oddelke: trgovinske, "“^haniške prometne, z eno besedo, udihniti 'brega duha v splošno upravo. Takemu ®*Predku niso pa v enaki meri odgovarjala ^'zadevanja posvečena izboljšanju gospo-‘Mvenega položaja uslužbencev c. kr. ,yn'h skladišč. dKajti, če j tudi 6e je vsled S'*»anj pretečemn let posrečilo doseči spo-^azumno med delodajalci in delavci nekaj ..^Okretnih olajšav za te slednje, neoporek-l*v° dejstvo ostane, da je iste smatrati le nekaka paliativna sredstva, n* odgo-arjajoča vedno večim življenskim zahtevam. I blinest o je ra tem mestu povdarjati, da j ahes vladajo pri c. kr. javnih skladiščih v®čaiimat,j isti službeni pogoji-, ki so bili y veljavi svojedobno, ko so splošni življen-*' pogoji bili popolnoma drugačni. V y8eh deželah zastopanih v državnem zboru ■Mtiska dan za dnevom bolj neusmiljeno ^ogrosivno podraženje živil. Nesreča, ki splošno čutimo, ki pa posebno v zad: njem č^su zavz ma v Trstu značaj jirave ; Pravcate krize zaustavljajd&e ue samo skrom-Vega razvoja delavčevega domač*ga go-^Pudinstva, ampak jemljajače delavcu vsako "Sožnost kakort-šnegakoli izhoda. Toda neoziraje se na ta opazovanja gospodarskega značaja, katera dokazuiejo 8e enkrat popolno pomanjkljivost obstojema mezdnega sistema pri c. kr. javnih Skladiščih, se ne da oporekati, da so °stale službene razmere, ki veljajo za "službence c. kr. javmh skladišč tudi v 8°cijalnem obziru ali obsolutno nepopolne pa sploh ne obstojajo vse one naprave, 'atere imajo dandanes delavci v drugih Podjefjih in katere smo navajeni subsumi-yati pod pojem odredeb socijalne previdnosti. Vsled pomanjkanja razumne in primerne službene pragmatike nimajo usluž- PODLISTEK. Skobcev Matevž. ^ »Zakaj bi ne... ko pa sem že tukaj, ptto malo pokramljal bi", in je potrkal na °kno Mickino. „Micka. slišiš, Micka, kaj že spiš?" Nič. * »Zala moja punčka, potuhnila si se, ®a) vem, Micka. Vidiš, samo pobožal bi ti ,a(l gladko lice, pa šopek bi mi da a, da Do&i veselo in srečen ukal domu“. Nič. Zbčel je glasnejše. »Sakramiš, Micka, če se ne oglasiš, ti okno razbijem ! Slišiš, Micka?" V kamrici se je zganilo, ob oknu za S|Panai se je pobelilo. »Saj sem vedel, da ne spiš, Micka, vi-n*®) he-be“. je šepetal irfprencal pod oknom. Lop! Lop! , . »Kaj delaš tu, hudič pijanski L. Ča-, .1—“ je Janez namahnil, a Matevž je bil ?9 planil. V teku se je prekucnil čez polno "d vode pod kapam, da si je cbtolkel benci c. kr. javnih skladišč po vsakdanjem trudu in po ttžkem deset etja trajajočem delu one tolažbe, ki jo daudan s stavlja v igled delavcu pr bujena zavest socijalne dolžnosti. T. ko n. pr. *e išče zastonj urejenih odnošajev socijalnega zavarovanja, progresivnega naraščenja zaslužka po letih službe, uvaževan a n* znosne stanovanjske draginje, primerne odškodnine za izredno in nočno delo, varnostnih odredeb, ki naj bi storile konec r».znim oblikam protekci-jonizma, ki se pojavlja ob priliki nameš-čenja; — z eno besedo: razmere pri c. kr. javnih skladiščih so danes take, da zahtevajo nujnih radikalnih sprememb, posebno sedaj, ko se bodo prav v kratkem otvorila nova skladišča pri Sv. Andreju. — Z ozirom na vse to so uslužbenci c. kr. javnih skladišč, učlenjeni pri skupini uslužbencev c. kr. javnih skladišč v N. D. N. na shodu dne 7. novembra t. 1. sklenili enoglasno predložitev sledečih zahtev. — 1. Tedenska plača naj se poviša vsem uslužbencem, brez razlike kategorije stalnim in dninarjem za 20°/0 ; 2. Vsi ravno omenjeni uslužbenci naj dobijo od sedaj naprej stanovanjsko do klado od 15°/0 na letn plači, ki naj se izplača v trimesečnih obrokih entecipatno. 3 Stir iletne starostne doklade ( ez seje zagnal vani in mu je izbil koled iz rok. Loputnil ga je pod kolena, da je Matevž zaječal in se zgrudil. In tako ga je pustil. Strašno je bolelo Matevža, dve uri morda se je otipaval, predno je lezel domu. Drugi dan ni šel Matevž nikamor. Se žganje mu ni prišlo ra misel. Za kočo je sedel in je prehjišbal. Kdove, kaj je vse mislil tisto prečudno uro. Morda je pre mišljal svoje nerodno življenje, morda je snoval načrte Debela solza mu je zdrknila po licu in je kanila na prašni čevelj. Kar zagledal se je v mokro piko, in še druga je kanila. Bridko in mehko mu je bilo v srcu, -in sam sebi se je smilil. Sbdnjič je vstal, sklenil je roke na hrbtu in je zavil v — krčmo. Napil ee je žganja, potem so ga vrgli do ganjarne. ■ ZVEZA • JUGOSLOVANSKIHjELEZNIČAllJEE. Zahteva povišanja stanarine za Trst. In ali je upati, da postanejo stanovanja cenejša, ali da ostanejo vsaj za dogledni čas v primerni ceni. Ne! Cene zemljišč, materijala in dnevne plače delaveev rastejo, vsled česar postaja zidanje hiš vedno draž e. Ako smo pravični, tudi ne smemo zvaliti vse krivde zaradi podraženja stanovam le na hišne gospodarje. Direktna povzročiteljica pri tem je centralna in deželna -vlada. Pri hišah rastejo vedno hišni davki, posebno pa občinski davki, in vrhu tega še doklade na najemnino. Seveda hoče pri tem priti hišni posestnik vebdar'4j$aj np, 4°/0 obrestovanje. Vse ta davke pa hočeta centralna in pa deželna vlada, katera je vendar izvrše-valni organ centralne vlade. Ako torej od-dobrava c. kr. vlada nefemerno zviševanje davkov na hiše, potem naj ta c. kr. vlada, oziroma c. kr. žel. ministerstvo skrbi za to, da dobimo mi uslužbenci c. kr. drž. žtleznice primerno stanarino. Vprašajmo se, ali so stanovanja res tako draga, da ne izhajamo z 80°/0 dunajske stanarine ? Na to/lahko rečem : bil sem 8 let na Dudaju, »oznani precej dobro razmere in cene duifajskh stanovanj, ali reči moram, da med Dunajem in Trstom pri cenah sta-uovani ni nobene razlike,nasprotno, da se dšbi za enako ceno na Dunaju boljše opremljeno 'stanovanje. Zdaj pa pride najlepše. Kakor je Vam znano, je zidala železniška uprava v Trstu person ne hiše menda z i 234 strank. S tem je ministerstvo hotelo odpomoči mizerip pri stanovanjih iti nuditi železničarjem cenejša stanovanja, vsa za enako ceno z naturalnimi stanovanji. Ali to se ni moglo doseči n žel. ministerstvo samo je preračunih ntabiliteto teh 2 velikih hiš in je prišlo d > spoznanja, da ni mogoča oddajati stanov ■ i pod 9 K. za m.*, med tem ko se računijo naturalna stanovanja za Trst po 8 K. za m.2 In zraven pa stoji še dejstvo, da 1) niso vsa stanovanja oddana, in 2) da morajo plačati skoraj vsi železničarji najemniki za posamezna stanovanja več kakor znaša njihova stanarina. Pri tem smo si gotovi, da noben železničar ni vzel večjega stanovanja kakor mu je neoblcdn > potrebno. S tem je žel. ministerstvo samo na sijajen način dokazalo, da je stanarina za Trst prenizka, in zato zahtevamo slovesno, da nam odm rijo 100°/0 stanarino, to je dunajska stanarino. Vesel in glasan je kolovratil skozi vas, tudi zapel je. Kol’ kor kapljic, tol’ ko let Bog nam daj na sv t’ živet’ živio, oj živio.,. Nad vasjo je ležal prvi mrak, ih polagoma je silila selska tihota med hiše in koče. Tupatam je zategnil pes, se je porodil in hitro umrl klic gospadarjev. Matevž jo je privozil že skoro na konec vasi in je zaukal. K*otarjeva drkla je nesla vode od vodnjaka. Matevž se je vstavil in se je zresnil. »Dober večer“, je dejala in se ga je hotela ogniti. »Meta, ti, Meta... kaj sem že hotel reči... No, vidiš, Meta tole bi te rad vprašal1*. »Pusti me, Matevž kaj bi,., mudi se nai“. — * „0ak8j no, Meta. Glej, devica precista midva sva se včasih rada imela. Se prav rulada sva bila ; takrat sem »Matevž, kaj čenčaš, moram iti. Spat pojdi, pijanec**. Za vse definitivne uslužbence in delavce pa zahtevamo primerno stnnarinsko doklado, ker tudi oni morajo dri go plačevati s*oja zaduhla stanovanja. Ali je c. kr. železniško ministerstvo dolžno nam povišati stanarino? Da! Mi vemo, da uprava c. kr. državne železnice ni pasivna, da se obrestuje in sicer z lepim preostankom, vemo pa tudi, [d« c. kr. državna železnica ne zna štediti — to se pravi pri plačah in stanarini nas še stiska — pri upravi pa prokleto malo gleda, kako se uporabljajo svete, s katerimi bi nam lahko pomagala. Smelo trdim: železnica je ogromno prometno podjetje, katero ne zajema svojih dohodkov in davkev. ampak služi denar s tem, da prevaža ljudi in blago. In kot samostojno podjetje e u|>rava oziroma c. kr. žel. ministerstvo, dolžno nas odškodovati v primeri dohodkov, katere pomagamo služiti mi. Lepo je, da c. kr. *žel. ministarstvo ob {vsakem malenkostnem poviš nju plač ali stanarine vpraša za to finančnega ministra. Mi pa vprašamo, [ali je finančno ministarstvo opravično kratiti nam naše dohodke is Železnike blagajne ? Ne! Mi čutimo na skrčenju kred ta. da se denar ž-Uzniške uprave rabi mnogi bolj v druge državne potrebe, kakor za nss, in ako je grof Aehrenthal vrgel v Bosno in Hercegovino tohko in toliko milijonov nas to čisto nič ue briga. Poglejmo si zdaj južno železnico. Akoravno v slabših finančnih razmerah, d*je ona svojim uslužbencem v Trstu 90°/o dunajske stanarine. To nam da vendar misliti. Tudi za južne želeJmičarje stanovanja niso cenejša kakor za državn*. in tudi južni železničar mora biti deležen 100°/u dunajske stanarine, ii delavec sta-narinske doklade. Ker pa imajo južni železničarji jamstvo, da dobijo v slučaju povišanja plač ali stanarine državnih železn čarjev, isto plačo ali stanarino tudi oni, je zdaj naša stvar, vporabiti vsa postavna sredstva, da dobimo to, kar nam mora vsaki pameten človek pripoznati, tudi žel. ministerstvo. . Vprašanje stanarine in doklad za de-latce se mora urediti v najkrajšem času, in do tisteg časa naj nam .izplača c. kr, žel. ministerstvo diferenco, ki jo doplačujemo za stanovanje na našo stanarino. Upajmo, da vodi vse organizane železničarje v Trstu nesebičnost, da j m je za stvar in skupni nastop, da pritisnemo skupno in skupna bo tudi naša zmaga. M smo odkriti, mi nočemo strankarske ko-isti pač pa koristi za naše železničarje. Zaključujem v upanju, da se naši zahtevi ugodi, zato Vam kličem : Ne odnehajmo ! »Zakaj si to rekla Meta? Kaj sem ti storil". In ves žalosten je postal Matevž. »Kaj nisi ? Sicer pa nisem mislila tako hudo**. Matevž ni odgovoril. Z roko je potegnil po čelu in se okrenil. Naravnost v krčmo se je vrnil in je izpil strahovito množino žganja. Molčal je in pil in zmerom bolj žalosten je bil. »Pijanec!“ Zaihtel je skoro naglas. »Žganja !** je zaklical. Pil je in odšel. Prišel je bil že skoro do doma, pa je postal in je premislil. In zasukal se je tako hitro, da bi bil skoro padel. Na Rotarjevem vrtu se je zavedel in je potrkal na okno Metino. »Meta! Sladko spi ! Povedat som ti samo prišel, da nisem jezen nate. Nikoli več mi me boš rekla pijanec. Tudi ne bom več pil. Nocoj sem sklenil in bom naredil... Lahko noč, Meta! Zdrava bodi." Drugo jutro je Meta odprla okno in se je močno prestrašila, da je omedlela. Matevž je visel na hruški piednjenim oknom, mrtev njegov pogled je bil zapičen v Metine okno. Podružnicam. Prosimo vse dotične tovariše, ki imajo v rokah pripravljalna dela za snovanje podružnic v različnih krajih, da pospešijo pripravljalna dela, in naznanijo, kdaj da se lahko vrši ustanovni shod. Treba je vse dobro pripraviti, da se vrši ustanovni shod podružnic povsod tako veličastno kakor v Kanalu. Kdor potrebuje p r i g 1 a s n i c, naj se obrne do centrale Z. J. Ž. v Trst. ulica Lava-toi 1. Tovariši na delo ! Članom. Ako kak že plačujoč član ni sprejel društvenega glasila Z, J. Ž. »Narodni delavec1', naj naznani svoj natančen naslov. Podružnica v Gorici. Ustanovni shod podružnice „Zveze jugoslovanskih železničarjev" za Gorico, ki se je vršil v nedeljo dne 7. novembra t. 1., je bil zelo dobro obiskan, in je sklenil enoglasno, da se ustanovi za Gorico podružnica „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Predsedni., »Zveze", tov. Hochmiiller je v daljšem govoru razložil pomen „Zveze jugoslovanskih železničarjev" in pri tem povdarjal, da nismo izrabljali svoje narodne zavednosti ; ni nas dovedel do tega sklepa morda kak strankarski namen, ampak iz-prevideli smo, da je skrajna potreba, da si ustanovimo slovenski in sploh jugoslovanski železničarji svojo lastno organizacijo in to je „Zveza jugoslovansk h železničarjev", ker le taka organizacija, ki stoji na narodni podlagi, bo imela srce in čustvo za slovenskega železničarja, ki je od nekdaj naivtčji trpin. Le .Zveza jugoslovanskih železničarjev" bo branila slovenskega železničarja pred njegovim zatiralcem Nemcem, kar čuti to ravno najbolj tukaj v Gorici od slavnega Wieserja, preganjalca in zatiralca Slovencev. Postaviti se moramo z vso silo za pravice slovenskega železničarja in hočemo pokazati, da nikakor nočemo še nadalje trpeti zatiran a, zapostavljanja in sramotenja slovenskega želesničarja. Ako se že ta slavni mož ne da pregnati iz našega kraja, naj se pa nauči nas in naš jezik spoštovati, ako pa mu ne ugajamo, naj pa gre tja, odkoder je prišel. Le „Zveza jugoslovanskih železničarjev". ki stoji na narodni podlagi, bo tudi vedno pripravljena zastopati težnje jugoslovanskih železničarjev nasproti železnišk upravi. Skupne interese bomo pa tem lažje zastopali, ker se združimo s svojimi severnimi brati, češkimi in poljskimi železničarji, kateri so združeni v „Zemski jedaoti zfiženou drali" v Praze in v »Samo-pomoči" (Lvov), ki štejeta danes nad 30.000 članov. Skupno s slovanskimi organizacijami uradnikov pa štejemo nad 35.000 članov. Vi torej lahko zaupate „Zvezi jugoslovanskih železničarjev" in pristopite vsi kot člani do zadnjega slovenskega železničarja. Y lepili besedah je še podpredsednik tov. Škerjanc pojasnil navzočim, da je bila naravnost; potreba, da se vstanovi narodna organizacija jugoslovanskih žel zničarjev in poživlja železničarje, da mora biti vsakega dolžnost, da pristopi „Zvezi jugoslovnnskih železničarjev". Vsebino pravil so navzoči z zadovoljstvom odobravali. Prijavljenih je že čez 60 članov. Podružnica v Kanalu. Nikdar bi ne bili pričakovali, da se bo vršil ustanovni občni shod pod ružnice ..Zveze jugoslovanskih železn čarjev" v Kanal u tako sijajno. Zbralo se je v nedeljo, dne 7. novembra t. 1. na ustanovni shod podružnice toliko železničarjev, da bi skoraj rekli, da ni manikal nihče, kdor je bil prost službe. Predsednik „Zveze jugoslovanskih železničarjev", tov. Hochmiiller, je razložil pomen te organizacije, ki je edino prava za slovenskega železničarja, slikal je neznosne razmere za slovenkega železničarja in povdarjal, da bo le mogoče zboljšati razmere za slovenskega železničarja, ako se vsi jugoslovanski železničarji zavedajo svoje dolžnosti iu .se združijo v močno armado v »Zvezi jugoslovanskih železničarjev. Povdarjal je, da mi ne silimo in ne vabimo z obljubami ali lažmi, še manj pa s terorizmom nobenega železni-čarja v „Zvezo jugoslovanskih ž-Jezmčar-jev", ker taki člani niso trajni in kmalu izstopijo. Vsak slovenski železničar mora spoznati sam in mora čutiti potrebo sam, da pristopi „Zvezi jugoslovanskih železničarjev". In glejte, ko se je dalo na glasovanje, ali se ustanovi podružnica v Kanalu, so vzdignili vsi roke, in na vprašanje, kdo da želi pristopiti, oglasilo se je kar 45 od navzočih žtlezničarjev, tako da stavimo podružnico v Kanalu lahko za vzgled zavednosti slovenskega železničarja. Nato slika podpred ednik Z. J. Ž., tov. Škerjanc razliko med narodno organi acijo in „i n t e r n a c i j o n a 1 n o“, in pravi, da moramo sami uvideti, kje je mesto za slovenskega železničarja. Združiti se moramo tesno do zadnjega in varovati „Zvezo jugoslovanskih železničarjev", kakor punčico v svojem očesu. V odbor so bili izvoljeni: Murovec predsednik, Vales podpredsednik, Vovk tajnik, Rustja blagajnik, Odborniki: De Reggi in Paravan, namestnik Šorgo in pregledovalca računov Valentinčič in Prosen. S kratkim nagovorom tov. Valesa se je zaključil ta res krasni ustanovni shod Živeli slovenski železničarji! Železničarjem. — Člani se prosijo, posebno (podružnice, za stvarne dopise, kar se tiče železniških stvari ali gibanja železničarjev. Pošilja naj se dopise pod naslovom : „Zveza jugoslovanskih železničarjev", Trst, Via Lavatoi 1. Vsi zaupniki M. D. 0. 50 vabljeni na sestane: s v torek, dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih N. D. O. DNEVNI RED: Predlogi ankete glede preosnove N. D. 0. ODBOR N. D. O. „Ti srečna Avstrija..." stanje davkoplačevalcev v Avstriji. — Nedavno temu je imel ministerski svet sejo in je sklenil z vsemi proti glasovoma Začka in Brala, da predloži cesarju v sankcijo zloglasni zakonski načrt glede nemškega jezika v „čist >" nemških deželah, Gorftje in Spodnje Avstrijsko, Sjl-nograško in Vorarlberško. češka ministra sta protestirala, a ko ni to nič izdalo, sta vložila svoji demisiji. Stem sta spravila vlado v hude stiske, a ne samo to — tudi po vsem Peškem se vrše protestni shodi, narod protestira in je ogorčen nad toliko pristranostjo krivične vlade. Lahko trdimo, da je BienerthoV.a vlada doigrala. Nemci, ki se zavedajo nemškonacio-nalnih vrlin te vlade, so kar obupan1. V strahu za svojo nadmnč in veleveljavo mislijo, da morajo nad Čehi stresati svojo jezo. Zato, ker se Čehi ne dajo pohoditi, zato, ker znajo in hočejo braniti svoje, po zakonu zajamčene pravice, bi morali biti zdaj odgovorni za polom, ki so ga zakrivili nemški nasilneži! Prerokujejo, da bo vrag vzel parlament. Menda se ne motijo preveč; le tega ne povejo prepravični Nemci, kdo je pravzaprav tako grdo zavozil v naši žalostni Avstriji, iz katere se norčuje ves svet. Nemško časopisje, ki ve toliko slabega povedati o slovanski politiki, noče kar nič ved- ti, kdo je v resnici zakrivil neznosno draginjo, ki je pretirala že skoro na skrajni rob propada vesoljno prebivalstvo avstrijsko. Ponesrečena politika pro-tidovanska, ki je toliko časa slepila naše državnike, da so jo prav korenito zavozili jim menda še zdaj ni odprla oči. Vplivni in za vse odgovorni činitelji nočeio izpre-videti, da te večne notranje homatije, ti večni boji med narodi, ne morejo voditi do pravega in srečnega konca. — Vsi vemo kako strašne številke velikanskega deficita je imenoval naš finančni minister Bilinski, ko je razlagal proračun za prihodnje leto. Te številke so najhujša in najbol ša priča, kam smo dospeli. Dolgih 25 let je odtega, ko je bil tedanji minister Dunaje\vski tako srečen, da je mogel avstrijskim narodom napovedati preveselo novico, da nima državna bilanca nobenega deficita. Četrt stoletja je minilo — ves čas smo. se borili z vedno naraščajočim dolgom, zdaj je pa prišla doba, ki pomeni katastrofo za avstrijske bilance. V vsakem oziru. Naše nemške vlade so se zmerom le kosale v čimvečjem sovraštvu do Slovanov, medtem pa je gineval naš ugled po svetu, in je rastlo naše gorje. Davkoplačevalci so nosili vsa bremena trpeti so morali vse stroške, ki jih je pov-zročevalo zanikrno gospodarstvo z državnim imetjem. Bridka resnica je, da smo morali segati globoko v žep in smo morali plačevati razne pangermanske institucije. Letošnjo spomlad pa smo doživeli novo razočaranje, če nas more sploh še kaj razočarati, iznenaditi. Balkanski narodi so 38 začeli polagoma otresati pogubnega musel-manskega vpliva, splošna prosveta jim je odprla pot do napredka, gospodarskega in političnega. Balkan je vstajal. To pa ni bilo všeč vsem onim, ki so hoteli videli balkanske narode slabe in ponižane, da bi čim lažje kovali svoj kapitel iz njihove nevednosti in nezavednosti. Nemčija je bila pomignila, je ukazala, in Avstrija je slepo ubogala ter anektirala okupirani deželi. Samo za las je manjkalo da ni izbruhnil na Balkanu vulkan. Evropa sama se je ustrašila požarja in je začela gasiti. A kdo je plačal ognjegasce in škodo? Mi, davkoplačevalci moramo zamašiti luknjo, ki je nastala v dtžavni blagajni, kajpak, svotica 600 do 800 milijončkov kron ni malenkost! Toliko je stala mobilizacija ! Ali je b lo potrebno vse to ? Kaj bi razmbtrivali to čudno modrost avstrijskih državnikov, saj smo o vsem že slišali v polpreteklem času. Davki so postali seveda ogromni', neznosni. Davkoplačevalci pritiskajo na kon-sumente, in tako imamo draginjo, ki je prešla že prigovor: drago je kot v Avstriji! In zdaj pravijo Nemci, da so Slovani krivi vseh teh strašnih razmer ! I seveda! Nekdo mora biti grešnik, a Nemce ni, ta je zmerom pravičen. Tudi v tem slučaju, ko hočejo ubiti vse, kar ni nemškega. In tako zgovorno nemške časopisje ne Udi v tem nobene krivice, a kako bi kričalo, če bi veljal tudi za Slovane ta zaken. Recimo za Češko, Koroško, Štajersko Kranjsko Primorsko itd.! Avstrijci, radujmo se in veselja poskakujmo, § 14., absolutizem bo menda »vladal" odslej, nevešči krmarji bodo na vrvi navezali razbiti čolnič in ga bodo vlekli... kam ? Še sami ne vejo. A mi vemo, da tudi vrvi ne bodo dovolj trdne — čolnič bo priletel na čeri! Morda še ne jutri, tudi pojutrajšnim še ne, a valovi ga bodo objeli, in čeri so tako blizu. Nočemo več pisati jeremiad, predobro vemo in čutimo, da splošna nezadovoljnost avstrijskih narodov ne more roditi sadov, ki jih pričakujejo gotovi krogi. Divide et impn-a — od tega naj si nikar več neč ne ob tajo posebnih koristi. Bilo je, a ne bo več, vsaj dolgo ne. Skrita sila, ki počiva v proletarijatu, v srednjem stanu, ki komaj še životari — teptanim in ponižanim siromakom bo prišlo spoznanje, in grmelo bo od vsltoda do zahoda... ."i.v.v.%v.v.v.,.vv.v.v.v.,.v.v.;. ■: Tovariši, Slovenci, ( ______f •_____• i _ _y 1 • j * I i* /%«■ podpirajte naš list!.; v.v.v.v.v.vv.vv.v.v.v.v.v. DOMAČE VESTI. Vse dopisnike prosimo, naj naslovijo dopisi najkasneje do srede na naslov: časnikarski odsek N. D. O. ali uredništvo ,,Narodnega Delavca'1 in ne na N. D, O. II „La?o atore“ — tu prouzročuje N., D. O. menda veliko skrbi. Ne mine teden, da bi se ne dregnil v N. D. O. ali v njenega predsednika tov. dr. Ma>d,iča. V svoji predzadnji štev ljki je „11 Lavoratore" spet posvetil čez 50 vrst „organizatorju“ dr. Mandiču. Odgovoriti osrednjemu glasilu laške socijalne demokracije na vse ko-lob-cije ni lahka stvar. Kakor slišimo, pripravlja se pošten odgovor od kompetente strani. Kaj dela ,jugoslovanska socijalna-demokraeija?“ Ponavljamo spet to vprašanje : Ali Vas res ni več? Ali je s Kopačem res izginila vsa slava nekdaj tako ponosne, vsemočne jugoslovanske socijalne-demokracije ? Ali je res popolnoma potemnila tudi slava sodrugov dr.jev Tuma in Dermota ? To bi res bilo odveč ! Jožefu Kopaču je bilo ta torek prav neprijetno. V »Del Domu" so imeli železničarji shod. Sodrug in neželezničar Kopač je sku šal vezati, stokrat premlete otrobe, pa mu ni šlo prav od rok. M » je najbrž čutil vroče pod nogami. »Druchdrungen von der Ube^eugitng", da ravnateljstvo c. kr. drž. žel znfe w Trstu ne bo delalo sitnosti in neprilik, je predlagal ponižno in preudano resolucijo, skromen memorandek, ki obsega dvanajst točk ! Krilil je z rokami in je skušal bičati železniško ministerstvo, drob 1 je stare fraze katerih se nihče ne boji, in skrbno se je ogibal ravnateljstva v Trstu, kjer »brije drug veter". Ni se hotel z nobeno besedo zameriti novemu ravnatelju, od katerega skoro gotovo pričakuje, da ga bo obvaroval padca, ki more prej ali slej priti. Drugih »energičnih korakov" ni obljubil sodrug Kopač storiti. Sodrugi so se razšli tisti večer 'n so imeli enake misli o vsej komediji- a i‘|l ( Slovenščina, materni jezik slovenj soc. demokratov, jo Jožetu Kopaču jeZlk druge vrste. Na shodu železničarjev j® »f voril radi par Nemcev na dolgo in Sir0* — fraze, seveda — naj prvo neffi^0, nazadnje šele nekoliko slovensko ! Predavanja v „Del. Domu" so bl11 včasih prav dobra, a tukajšnji soc. dew°' kratje so jih nazuanjeva li z italijanski, razglasi. Če si prišel h predavanju, s' čital v veži in pred vhodom dvora011' „Coriferenza in sloveno" ! »Slovenski* f cialni demokratje, kaj ie to tudi bistvo 1,1 ternacionalizma, da sklanjate tilnik Prž(l Neslovencem zato, ker ste Slovenci!? Škod ! Nam je res žal za vs*^ strokovno organizacijo, pa naj je repek te ali one stranke, vstrašimo se vsake? nevspeha, ki se dotika naš h ožjih sa®L. šljenikov ali pa naših stanovskih [tovariš iz drugih taborov. Zakaj posledice mora"1’ čutiti vsi, socialno zlo boli vse skupaj- ' Zato ne moremo razumeti zasteplje"08® soc. demokratov, ki vejo, odkod pril'0]11 zb- in kdo je coklj *% pri vspešnejšem de1] — a nimajo potrebne moralne sile, da rešili kolo zavore. Pravijo sicer, da je s sodrugom pačem zelo1 na koncu, pa vendar..,! Naše skromno mnenje je, da z odst0’ vitvijo K-ipača ne bo stvari dosti pon'0' gano. Tu treba, sodrugi, resnih in pop01 norita drugačnih korakov. Od ene osebe odvisna Vaša in naša nesreča, ampak sistema, ki prevladuje v Vaših vrstah. J)oW boste sejali sedan o politiko neodkritost’ nosti, hinavščine in blatenja vsega, kur 11 plazi po Vaši volji, dotlej bo vse eno, 0 ostane en! Kopač več ali manj v Vaš' vrstah. Pozojr ! Kakor smo izvedeli izza kul'" našega veseličnega odseka, se deluje živahno za veselico, ki se priredi v Rojsi'0 na dan ustanovnega obč. zbora knijefntl skupine N, I). O. v Rojanu, dne 21. t. & čujemo dla se pripravlja veliko iznenade"? za ta dan, Le t liko smo čuli od vesel'0’ odseka, ki se drži jako rezervirano, z"0" im nje, da bodemo imel zopet res kra®"0 , zifbavot jd gotovo pripomore blagemu nfihUi za podporni fond N. D. O. do le' pega gmotnega vspeha. Rojanska okrajna skupina N. K O. vabi vse tovariše na ustanovni ob8°’ , zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 21. vernbra t. 1. ob 10. uri prelpoludnei.j V. ». XV/. Uti JJL c ipuiuuuv 1 *. dvorani »Konsumnega društva" pri cerk'1 ^ i*.V IIKJ U LU IAI V A l UOIM CAj |J i A. VW» ' v Rojami. Dnevni red priobčimo prihod' njič. V 4 Naši shodi. Preji velikim številom delavcev e’ kr. javnih skladišč (proste luke) se je Bj1' nulo nedeljo vršil v centralnih prostor'!1 shod, na'katerem se prečitala in soglas"0 sprejela spomenica, ki naj se jo predlož1 upravi c. kr javnih skladišč. Isto priob'; čujemo na d ugem mestu. Razprave so vdeležili tov. Kranjc (ki je ob nem preds®' doval), tov. dr. J..Mandič, Kožuh, Mahu®) in drugi. — Sestanek v Kanalu, ki je bil minul® nedelje, je dosegel, da se bo v kratke00 ustanovila podružnica N. D. O. v Kanalu’ Goričani, širite našo misel! Odseki N. I). O. imujo svojo sejo: Agtacijski odsek, vsako sobot ob 8. uri zvečer. T iško v n i odsek: Vsako sredo-ob 7. -uri zvečer. Veselični odsek: vsako sred® ob 8. uri zvečer. sj Knjižnični in čitalnični’ vsak četrtek ob 8. uri zvečer. », i Zadružni odsek: vsak potek ob 8. uri zvečer. Prireditve N. D. O. DANES, zvečer ob 7. uri: sestanek delavcev iz tovarne »Linoleum" (Kraj • prostori N. D. O. pri Sv. Jakobu, hiš*1 j,Konsumnega društva"); DANES, zvečer ob 8. uri: ustanov"1 občni zbor pri Sv. Jakobu (Kraj : pr0‘ stori N. D. O pri Sv. Jakobu). DANES zvečer ob 8. uri : Sestani zaupnikov okrajne skupine v Škednj"’ (Kraj : »gospodarsko društvo" v Skednju-' JUTRI, nedelja, dne 14. t. m. Shod v Ricmanjih ob 3. uri popoludno. (Kraj ’ »Konsumno društvo".) TOREK, dne 16. t. m. ob 7. uri zve čer : sestanek vseh zaupnikov N. D. 0. v prostorik centrale (ul. Lavatojo 1.) m. ob 10. uri zbor okrajne (Kraj : »Konsumno d« NEDELJA, dne 21. t. , P°ludne: ustanovni občni C"6 E ° j»"• ^štv° pri cerkvi). Drm NEDELJA, dne 21. t. m. ob 4. uri Rdne: Javni shod dar i °Sek Kontovelj. 7^° društve- na (Kraj : na Proseku.) Proseku, „Gospo- Naše zadruge. C JU. skladišče konsumne zadruge nov^-N. D. O v Skednju je ižro-4 propietu! Otvoritev, ki je Bila dne m* je takoj pokazala potrebo tega n Naši tovariši iz Skednja zahajajo ‘flncrv skladišče. Promet je bil 'že po lv,h dneh nepričakovano dober. Skladišče , zelo ukusno. zračno in prostorno. Ške-zavedajte se svojih dolžnosti dokon-!»ine zadruge ! '• Vs£h delavcev iz rojanskega .^»aja (Rojali, Greta, Škorklja, Barkovlje jj n°vo mesto) dolžnost je, da podpirajo v I skladišče (ulica Miramar) s tem, da se jj-1 ''Pišejo v konsumuo zadrugo članov N. j’ 0. in se pridno poslužujejo skladišča. .j“’anši, le v zadružništvu najdete odre- Slovensko gledališče. , , Lozdaj smo videli na našem odru le ?,1 vesele stvari, če izuzazemo igrokaz ’,vvilensko svatbo". In vse so prav dobro ^sPele. V vsakem oziru. Treba je bilo, da ' v'deli kaj resnejšega, bolj jedrnatega. . ‘l'dališko vodstvo se je zavedalo tega in ’e Uprizorilo preteklo nedeljo špansko dramo "^:>leotto“, ki je splošno kar najboljše 'Spela. ». Gost g. Verovšek, naš stari znane iz • Poljane, je nastopil v večji ulogi in jo ® 'lobro pogodil. Lahka ni bila njegova .Ega, Pokazati nam je moral moža, ki iuiii svojo ženo, misli o vseh najboljše, a je dostopen obrekljivim govoricam, ki ga zmotijo tako daleč, da misli slabo o svoji ženi in svojem prijatelju. Dobro je to igral, prav lepo nam je predočil velikanski duševni boj, vendar pa mislimo, da bi se dalo iz take uloge še več napraviti. To trdimo vsled tega, ker mislimo, da je bila njegova uloga v vsem obsegu partija najboljše in najlepše ' dramatike, ki je prišla v zadnjem dejanju tudi do primerne in zelo efektne' vebave. Gospa Danilova je izvedla svojo tudi kaj lepo ulogo naravnost ^mojstersko, naravno in dostojanstveno’. Lahko trdimo, da je igrala izmed vseh najboljše. Sploh nas veseli, (la moremo še enkrat potrditi, da je goepa porabna za vse. G, Zvezdan je bil simpatičen in dober Ernesto, mlad sanjač, pesnik, ki ga ljudje opravliajo iu mu sugerirajo greh, katerega se niti ne zaveda. V začetku igre se nam je zdtl mnogo boljši nego pozneje, ko ni imela njegova uloga doseči višek dramatičnega efekta. Pa ni bil slab, potrudil se je a vsa stvar mu ni preveč prijala. Pre-enolična je bila ravno takrat, ko bi imela primerna gradacija in modulacija glasu označiti in kolorirati ves način igranja. Naš Iiajner je pogodil starega gospoda prav dobro. Ni mu ugovarjati. G. Bratina je bil tudi čisto dober. Zdi se nam, da je od lanskega leta mnogo napredoval. Prav dobro ! A gospa Ponikvarjeva V Njo smo videli letos skoro še v vsaki igri. Takrat je b la naravnost izvrstna. To so uf ge, ki jih pogodi najboljše in najlopše. Dramatične sile ni v njej, a svo.e nastope zna odičiti s pristno in lepo pa krasno umerjeno naravnostjo, kar daje vsej igri nekaj Podpisani priporoča sl. i bčinstvo svojo :: žganjarno :: ulica Petromo številka 1. __ .......... A. B____ Dalje na 4. strani. se priporoča tvrdka ZA JESEN IN ZIMO Bohinec & C ^TRST ul, delle Torri 2. - S, Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter mične novosti v konfekciji. Za len ju deklice. - fiuieke po meri,- Solidna postrežba. Znano zuzke cene. APSTRO-AMEBIKAMA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 27. novembra parnik ,,Laura“ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 23. decembra parnik „Francesca ‘ v Buonos-Aires via Almeria-Las Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulioa Mollu Flocolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. .TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA" registrovana zadruga z omejoiim poroštom. Plazza della Caserma št. 2, I. n. — TltST — V lastni (Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON št 952 hiši. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po. 4 V|o T* Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/„—6°/0, na menjice po 6%,, na zastave po 57s in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. « Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih jf( urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vred etnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s k se najuspešneje navaja štediti svojo deco. (\w\\\\\\\\' Poštno-liranilnični račun 8i6woo4. s/ssss KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes! I=^eai Ugodno kupovanje jj40 metrov daljših docela porabnih ostan kov, platno za pernice, zefir, oksford barvano blago, flamla, pla‘no za srajce, vse samo za 18 K proti povzetju. V vsaki po šiljatvi je po'eg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar. A. Fmliava tkalnica v Naehode Vysokov Češka. Književne novosti: GREGOR ;IČ: Poezijo, zv. IV. . . . K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEJCAR: .Dobra gor.po.ltnja1, gospodarska knjiga za naše mlade gospoetnje, vezano..........„ 2 80 „Štlri ruahe sllke“, povesti .... „ —60 BENEŠ: .Brodokovaki odvetnik« . „ 1-50 Kip OregorClfia................... * 4 — Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. j: NOVOST! NOVOST Miti zn dnom In vrte pri :: zabavali :: v belo-modro-rudodlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjigo, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni la papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulic* Valtlirlvo 40. Gostilna frnštoa Jadran ul. Industria (za cerkvijo sv. Jakob) toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. SPIT Postrežba, točna. @ssr Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Podpisani prevzel naznanja sl. Vinko Kante. občinstvu, da je pekarno in sladSčičorao Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh iu razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Pekarna in slaščičarna Benedikt Subai) TRST, - ulica deINstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. Postrežba na dom 'OS —Pekarna i pladščičarna —::— Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno meko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kete. —- Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom Telefon št. 1190. Tovariši N. D. O. 'Jeliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic itd. je odprl naš rojak K. CVVENKEL § TRST, CORSO ŠT. 32 Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim ! n □ Podpisani priporoča nom „N. D. 0.“ svojo sl. občinstvu iu čla- Pekarno, sladščičarno in tov. biškotov v uliel del. Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno-svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Udani LOVRENC REBULA. Na novo urejena : Pekarna Karol Trošt: TRST, - Čampo S, Giacomo št, 20, - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Velik) Izbor vsakovrstni h naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Gene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul Molin a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - ■ in vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v u'ici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Člani „N. D. 0.“ 1 PrjZOr / V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, Filijalki A. ŽERJAL, ako nakupit Telefon št. pr Q v ulica BELVEDERE št 3. v. ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefqn št. 699. mna zadruga n. D 0. VINKO SKERK PEKARNA in - TRST, ul. Acquedotto 15, SLADClČARNA podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero butelik ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. ■ * elefon Prodajalne: ulica Bosco 17 dostojanstvenega in prikupljivega. Vendar bi pa včasih leli malo, samo malo več dramatičnega zanosa. Tudi drugi igralci so lepo igrali. Vsa čast. * * * To nedel o, 14. t. m., bo v našem gledališču mnogo zabave. Ob 3 in pol pop' ludne imamo reprizo veseloigre „0va srečna dnevg“ ki je bila ob premieri tako lepo vspela. Ob znižanih cenah si jo hočemo še enkrat ogledati. Saj je igra tako zanimiva in kratkočasna, da bi jo res težko pogrešali na našem odru. In zvečer ravno t stega dne vidimo pa nekaj čisto poseb ega, „Zaza“ prekrasna francoska gledališka slika iz ž.ivl enja polna najlepših in zabavnih prizorov bo pričarala pred naše' oče, da bomo res prav veseli. Vse zakulisne intrige in neumnosti se nam razodenejo, kar bo vzbujalo največjega zanimanja in smeha in prijetne zabave. V m deljo se vidimo! Iz Pule. Sastanci u nedjelju 14. ov. mj. U nedje ju 14. ovog mjr-seca obdrž.avati ce „Narodna Radnička Organizacija1* ove sastanke i to: u 3 sata po podne u V e-rudi u gostinni Josipa Blažiča, u isti sat (3 p. p.) na G r e g o v i c i. Proslava četrdesetgodišnjice či-taonice. U nedjelju, dne 7. ov. mj. navr-šiloječetrdesetgodina obstanka „Čitaonice“ u Puli. U toj prigodi obdržat la se je proslava, ro ta je imala previše oticijalni karakter. Četrdeset god na obstanka jednog lirvatskog društva u Istri je dogodjaj, a u Puli zaslužio je, da se proslavi na način, da bude to jedna narodna manifestacija, a ne vršenje iormalnosti bez života i bez dubljeg značen a. Proslava je prošla za šire slojev e neopažena, a to se ima pripisati aranžerima, kojima je mnogo više bilo stalo do uče-stvovanja službenih 1 čnosti nego do naroda. Spommjemo minogred, da su aranžeri bili zaboravili pozvati na svečanost „Narodnu Radničku Organizaciiu“ i da je ista bila pozvana službeno jedva u jutro na dan proslave. Isto tako nije se nastojalo zainteresirati narod iz okolice za svečanost. Svečanost je imala kak'> spomenusmo čisto oticiozni karakter. U jutro se je ob-državalo spomen-slovo. U 1. s t bankt-t, a popodne bila je zabava u dvorani „Narod-nog Doma“, koja je bila animirana. Od gostova iz vani vidjesmo, zastupnika prof. Mandiča iz Trsta, neke iz Pazina i Rovinj-sk g sela. Uzprkos tih mana ipak je proslava imala dva važna momenta. Jedno je, da se je ustrojio pjevački zbor, koga u Puli tako krvavo potrebujemo i koji je pokazao, da može krasno napredovati. Drugi je pak dogodjaj, da je proslavi učesbovao novi uprautelj poglavarstva dvorski savjetnik grof Attrms. Mi kao demokrati ne držimo nista do učestvovanja koje kakvih odličnih i visokopoloženih osoba, pa imale te u svojim žilama plavu krv i ovo nebi hi spo-^ minjali kao dogodjaj, no registriramo ga, jer je to prvi put od početka narodne borbe, da zastupnik vlade učestvuje jednoj hrvatskoj proslavi u Puli. Ne smatramo to kao znak neke naklonusti vlade prama našim težnjama, d«pače tu barem u ime radnog naroda odbijamo, ali tražimo, kako je dr. Laginja izpravno iztaknuo, da se nama mjeri istim mjerilom kao i drugima i da ne bude naroda ni gradjana prvog i d ugog stepena, več uz jcdnake dužnosti jednaka pr«va. Ako je njegovo prisustvo značilo pripoznavsnje nepravnosti našeg naroda u Puli sa drugom narodnosti sa Strane vlade, kvitiramo to zadovoljstvom, ako je pak to imalo drugotnu svrliu neka gospoda znadu, da mazanja i njihovo pri sustvo n če nas nikada kapacitirati, da dobij mo povjerenja u vladu, koja nam dnevno nanaša toliko nepravda i kojoj samoj imamo zahvaliti za sve, sto nas tišti. Občinski izbori. „11 Lavorat re“ je javio, da če izbori za občinsko vieče biti još tiekom ove g' dine, kako je stajalo u odluci o raspustu občinski g zastupstva. Ovdješnje novine ne javljaju ništa o torne. Nu po nekim znacima suditi je, da bi izbori mogli biti blizu, fen Mi u Puli uživamo blagodati viečnih upravnih odbora (giunta) Ovo je da bog pomože treče jedno za drugim, a da nije adnje, za to če se več tko zabrinuti. Pitanje skupoče i pomanjkanje stanova. U ovo doba '.občenite skupoče ta se čuti u Puli osobito. Ne samo radin sviet, več cielo gradjanstvo trpi od preko mjerne skupoče, koja ovd e vlada. Nu dok se drugdje zato brinu vlade, občinska zastupstva, dok se drugdje proučavaju načini kako torne doskočiti, ustajaju odbori, uredjuiu uredbe za aprovizaciju grada, postizavaju snižene željezničke tarife za živež, dotle u Puli o tom nikoga ne tare glava. Uz to zlo imamo pak u Puli jedno goruče p tanje, koje je več odavna na dnevnom redu i koje je baš sada postalo neznosno, a to je poman kanje stanova. Poman kanje stanova je u tolikoj mjeri, da ima čitavih obitelji koje stanuju po hotelim ili koje su drugamo i čtkaju kada da u Puli dobiju bilo koji stan. Uzrok tomu velikom pomanjkanju stanova leži prvo u neprestanom i znat-nom doseljivanju, a drugo u nikakvoj gradnji, prouzrokovanoj glavno od nemo-gučnosti postignuča kredita radi vojničkih propisa za gradnje i radi velike nepouz-danosti, koje vladaju prama pubskom tr-žištu obzirom na prošlogodišnja faliranja. Ovdješnji „Giornaletto“ uzpisao se je u zadnje doba o pomanjkanju stanova i pravi kojekakve projekte. Oni koji bi morali prvi da se za stvar zauzme, ti ne uzimlju stvar tako na srce kao što bi morali. Po našem miemu bila bi dužnost občine, da nastoji stvcriti konsorcij za gradju malih i jeftinih stanova, k< jemu bi i sama pri-stupila kao dioi ik, i tom konsorciju izpo slovali sve moguče polakšice glede gradje i poreza. Dimice b morale glasiti na mali iznos da m gu pristupiti i man e imučni. Druga stvar pak moralo bi se kod mornarice -na-tojati, da sagradi još tieko-liko velikih baraka, kako ih več neke ima za arBenalske radnike. Današnje je stanje neodrživo, a ku-čevlastnici izrabljuiu isto do skrajnosti, kao najgori lihvari. Tko pak na koncu najviše trpi jest radnik, koji mora, da.za siromašni stan skupo plača od krvavo zaslužene plače. Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Slovani! Tovariši! Dajam Vam naznanje, da sem odprl v novo slovensko v BRIVNICO v ulici del Bosco št. 1. vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. SVOJI K SVOJIM ! s spoštovanjem Miroslav Kovačič, brivec. morate kupovati harmonike Kje drugje nego v domači češki tova harmonik — — — JesefHlavačefc v Lounech (Češko Tam dobite najboljše, na mnogih ra* stavah odlikovane harmonike. Specialiteta: s heligonovim baiom PlSlte po cenik. 500 harmonik v zalogi. Podpirajte domačo obrt, doma,’e rokodelstvo. , nosite težko prisluženih novcev svojim narod neprijateljem. 00000000000^000 Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in siadščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij GuJ. Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina Filip lastni pridelek v Jesenicah pri Omiša v ulici Valdirivo 17 (Telefon I40*>Q v kateri prodaja na malo in veliko. — N* priporoča slav. občinstvu svoje g01*,11*. „AU’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai frat dalmatP' ulici Zudecohe štv. 8 v katerih tofl svoja vina I. vrst .. 00000000000000$ •• Vsi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Oiosue Cartluccl 11 (prej ul. Torrente), TRST. ro &D ro T3 O ■C a > o c o c > (U c O čitajte vsi 11 Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTie Zalagatelj c. kr redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada In skladišč c kr. priv. lloyd orož. c. kr. finančne st.aže v Trstu, Kopru in l'ulju. TRST. Ul. Rosario st. 2. - TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Mii ijDoljše voščilo (is) C. in 1. Velika izbera Galosch -----Cene nizke.-------- — Postrežba točna. — L i Vsojam si naznaniti vsem mojim odjemalcem, in slaVS občinstvu, da tem že prejel cel novi dohod oblek za jeseU'l sko in zimsko sezono. Obleke za moške, dečke in otroke j zgotovljeno belo [Mirilo za moške. Ker sem kujčl v velik* | množini z nujvečjili in svetovnih tovarn, z malimi stroški' da lahko prodajam j»o tako znižanih cenah, da mi nobene | druga trgovina nemore tekmovati. Prosim Vas, zato, da obiščete mojo trgovino in se prepričate, brez da ste primorani kupiti. Dobite obleke za možke dečke in otroke Paleti, Ubter , Ranglan, jopiči in površni jopiči, mantelin, telovnik, hlače, srajce, maje, spodnje hlače, ovratniki, kravate zapustniki, nogavioe, naprsniki, obleke za delo, belo (trliš) bel in pl'dY za kovače in ključavničarje, kape in čepice ter črni inožki kloboki. Dnevno novi dohodi blaga. Lastna krojatnka, — Izgotovljajo se obleke po meri. Govori se slovensko. 3» Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. 4% ;OSREDNJA BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC , • Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge MEN J AlAMIO A. _ BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskiv, — Izdaja «irotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. - — Vlog okoli: K 100,000 000 Naslov za brr.: SPOIiOBANKA 43/a% - jadranska banka v trstu —j Via della Cassa di Risparmict št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA vrednostne prpihje (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVAH PlSJVIfl, PRI0 ^»RITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ____VALUTE IN DEVIZE-------~ PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Estont menic ii inta, hm naročila SAFE-0EP0S»TS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarcvanje 8re5|<. Menjalnica 4' A-LiAUlO^lO.. ------------ Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADBA$SKA<( _ Trit< _ Telefon : 1463 in 973. 01 VLOGE NA KNJIŽiCE. \a |q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----