gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. > Ljubljani v sredo 28. oktobra 1868. Gospodarske stvari. Sest tednov na Dunaji 9 ali §ospodarsko-kmetijska sola za učitelje. Napisal Ivan Tomaic. Znano je marljivim bralcem „Novic", da je si. mi okoli 200, s prav tehtnim in ganljivim govorom. Omenil je med drugim najpred namen in poklic ljudskega učitelja, njegovo težavno nalogo ter je posebno povdarjal, kako potrebno je , da korišten ud v državi se tudi delo. t kajt dober in pravi kristjan tudi ravno z molitvijo združuj nisterstvo za poljedelstvo po sklep 27 maleg Naj kmetovalec delà še tako pridno in ako blagoslova od zgoraj ne prosi, zabada v marljivo, je ves njegov trud, in še takrat, ako mu Bog svo- pod štev. 1901, vzajemno s si. ministerstvom za jega blagoslova ne odtegne, upati mu je dobrega vspeha pana, bogočastje in nauk sklenilo, naj se odp gospodarsko - kmetijska šola za ljudsk ktera naj traja o t tednov. Malo ali celó na Dunaj citelje, lskih počitnicah, najmanje in jboljega dobitka nister grof Po točki ter pravi, kako Za njim povzame besedo mi in tehtni so nauki, ki se je boJ telj jim pa ni znano y kaj kmetij skej šoli učili se je letos v tej šoli godilo, kako in kaj se je učilo bi je tedaj poslušal vsaki z vso svojo pozornostj« naj ne v svoje lastno izobraženje v tej prevažnej struki Namenil sem se tedaj vsaj nekoliko opisati to vse hvale temveč tudi na prid in korist svoje domovine Po y na- vredno podvzetj ministerstva, kteremu bodo gotovo daljem govoru omeni govornik «eut/ bi. IJUlIll»ter»lVi*, Melemu UUUU guiu V v^ ' w wujt-ui wi. mrv , naj se UUltClJl g. Ili ILI 1- kterim so bila odprta vrata v kmetijsko stru pravosodja, ki zastopuje danes naučnega ministra, ivljenja hvaležni za lepe nauke, Sióiio.zahvalijo za njegovo nazočnost in gorko udeležbo telj mini vsi šolo teli > , ves cas svojega ki so je slišali iz ust najspretnejih, v gospodarstvu in pri tem ne ravno lahkem podvzetji, posebno pa, ker je kmetijstvu vsestransko bi tudi bili •jenih učenikov In kako ne on vsaj je to p korak, ki ga je storilo mi tudi sko šolo. In živahni ? ki je izdelal nacrt za ravnokar odprto kmetij nisterstvo v izobraženje ljudskih učiteljev, kazalo pot, po kterem naj delajo marljivo na blago svoji domovini in na prid svojega lastnega izobraženj ter jim po- straní nazočih učitelj govor z besedami naše Moj klici mu so doneli od vseh Konečno sklene minister svoj je, da stopite iz pre- Pa tudi v marsikterem učitelju izbudila neka živahna čut in gorka ljube Je v se daj do kmetij st 9 o kterem je imel poprej kaj malo pojma ? da slavne kotIHP(M^MBM^BM^BMHM domače ljudstvo, kteremu uglajajte in odpirajte pot ne stolnice zopet nazaj v svoje ljubo domovj postoli in oznanovalci kmetijske učenosti med svoje trdno sklenil hoditi edini pravi pot, kteri mu je v kratkih obrisih nacrtalo si. ministerstvo, da doseže za- knjegovemu materijalnemu stanju, ampak tudi k m nravnosti, z eno besedo luč* * avow, u \jL1\j kjkjV^kj.vj , pot — IV nej izomiki. To bodi Vaš, to bodi naš namen vse s trans kej ve- j a občnega napredovanja. Hvaležno se mora da ga dosežemo, hočemo delati z vso marljivostjo, res- ■■■■ÉI zeleni priznati, da, kar zadeva telj ski stan, še nobeno nobo in vestnostjo ter se truditi s pravo ljubeznij ministerstvo ni nikoli storilo takega koraka, kakor domovine pod branečo roko našega za vse dobro in ravno sedanje, v ktero stavimo svojo najboljo nado, da blago vedno vnetega vladarja, kteremu izrecimo danes nam pomore bolj ej bodočnosti, ter se spomni tudi skup živahnim glasom: Njihov em u Vel nas nas „in umbra mortis sedentiuru' Stopimo po tem vvodu v d u n a j s k šolo t 1 m tle m In rJ lava, slava, Bila je ta šola odmerjena za 200 ljudskih učitelj zočih učitelj donela je trikratna slava iz ust na- Na to govori minister pravosodj iz raznih dežel Cislajtanije; pozneje se je pa še 20 dr. Herbst ter omenja namesti naučnega ministra pri drugih sprejelo, m «.«»w uaiaouv 220 poslušalcev. Iz Kranjskega je bilo in tako je narastlo skupno število na hodnj m teli prenaredbo šolskega postavodaj stva ter pravi, da naučno ministerstvo se rado zlaga z ministerstvom tako srečnih, da je je c. kr. deželna vlada poslala na kmetijstva, kar se tiče podučevanja o gospodarskem Dunaj 13. velikega srpana smo iz bele Ljublj ter predmetu, in da je tudi pripravljeno pri prihodnjej šol dospěli 14. velikega srpana na Dunaj, v veseli zavesti, skej prenaredbi na to gledati, da UVO^WIX X^Cf V Ol llvU xy UUWJ j V » VUVii citvv J —www da tako daleč kranjski ljudski učitelji niso še prišli po o kmetij st se kar jbolj pospeši predoval nauk Baron Dobi vladi poslani, kar svet stoji! Brž na Dunaj přišedši hof izreka v imenu spodnjo - avstrijske gospodarske javili smo se najpred pri ministerskem tajniku gosp. družbe popoinoma zadovoljstvo z napravo takošne šole, L smo bili prav prijazno sprejeti in kakoršna se je ravno danes za ljudske učitelj UI • JJ u 1 C li U y J\JU1 01X1 KJ kJ 111 jjllja^uv r J ^ w J ^ ^wy ui dobili sprejemnico v kmetijsko šolo s tiskanim opravil- Ministerski tajnik dr. L javlj odprla nim in zadržalnim redom Drug dan poldne odprla se je kmetijska šola predstavi nazoče gospode profesorje profesor Fuchs iz politehnike v svojem imenu in v opravilni del in Ko ie potem še prav slovesno v velikej, zeló prostornej dvorani gospo imenu jih tovaršev omenil, da bodo učitelj od darske družbe. Najpred nagovori čast ferstorfer sebrane učitelje, kterih je bilo ta dan že opat Hel- spodov profesorjev imeli ves čas svojega bivanj gona Dunaj dovoljne podp ? govorila sta še v imenu se- 356 branih učiteljev mariborski ravnatelj g. Janežič in pa učitelj Eder iz Tirolskega, kteri je bil v svojej do-mačej narodnej obleki ter je govoril jako živo in na-vdušeno prav iz globine srca vsem učiteljem. Pri odhodu ministra grofa Potockega zadonijo zopet gromoviti slava-klici. (Dal. prih.) (jrozdarska šola na Kranjskem. Namen te šole, ktera se bode spomladi prihodnjega leta začela in v kteri se bode tudi 8 revnim učencem živež in stanovanje zastonj dalo (drugi pa se morajo sami na svoje stroške preživiti), je, mládenče v goz-darstvu podučiti tako , da so pripravni za samostojno gospodarstvo manjših, zlasti kmetijskih in občinskih gozdov, pa da bodo tudi sposobni gozdarski pomočniki (Forstgehilfe). Praktična izurjenost v gozdarstvu je posebno cilj in konec tej šoli. Nauki, ki se bojo učili v tej šoli in se pomnožu-jejo tudi z izhodi (ekskurzijami) v druge gozde, so: 1. Gozdarsko računstvo in praktična geometrija (forstliche Rechnungskunde u. angewandte Geometrie) ; 2. gozdarsko zemljo- in rastlinoznanstvo (forstliche Boden- und Pflanzenkunde) ; 3. lesoreja (Holzzucht) ; 4. raba gozda (Forstbenutzung) ; 5. varstvo gozda z znanstvom gozdu škodljivih in gozdu koristnih žival (Forstschutz einschliesslich der Kenntniss der forstschàdlichen und forst-nutzlichen Thiere); 6. gozdna in lovska policija (Forst- und Jagdpo- lizei) ? ^ V 7. vaja v spiskih (Uebungen in schriftlichen Auf- sàtzen); 8. vaja v risanji — oboje gledé na gozdarstvo (Uebungen im Zeichnen — beides mit Bezug auf das Forstwesen). V obče se bodo učenci vsaki dan dve uri učili v šolski sobi, ostale ure so odločene praktičnim vajam in lastnemu učenju učencev. Poseben hišni red odločuje vedenje učencev od zora do mraka, v delavnikih, nedeljah in praznikih skozi celo leto. Kdor bo v to šolo, ki bo trajala dve leti, želei vzet biti, mora najmanj 16 let star, zdrav in močán, pa lepe obnaše biti; skazati se mora dalje, da je vsaj ljudske šole z dobrim vspehom dovršil; predno pa se v gozdarsko šolo sprejme, ga vodja te šole še izprašuje, da se prepriča, ali ima mládenec znanstvo predpisane ljudske šole. Gospodarske novice. * Kako so letos po Nemškem hrošce (ke-bre) pokončavali. V okraji Erfurt so nabrali in plačali 188 ondašnjih vagano v, in tedaj pokončali okoli 60 milijonov kebrov; v Miihlhausen-u so jih nabrali 408 centov in tedaj jih pokončali blizo 17 milijonov ; v pruski provinciji Saksonija so na 100 nabirališčih jih nabrali 7835 centov,^tedaj pokončali okoli 415 milijonov in 261.000 kebrov. Skoda, ktero so s tem odvrnili polji in gozdom, lahko se šteje na milijone. Koliko podze-meljskih črvov bi bili zaplodili ti kebri, ako bi jih ne bili pokončali. Dobro je, da si to zapomnimo, kadar pride tudi pri nas čas za to delo. Ce vidimo, kako drugod in to pametni ljudje zatirujejo ta požrešni mrčes, saj ne bomo rekli, da je neumno ukvarjati se z keberskim lovom. * Jabelko in to prav lepo jabelko je rastlo na trti letos na vrtu kapitana Davida Mooro-a v Bek-sington-u v Virginiji; na eni strani jabelka se je videl grozdni cvet. Misli se, da ta prečudna prikazen se je naredila tako, da po naključbi je jabelčin cvet padel v grozdni cvet in ž njim skupaj potem rastel. * Namesti vinskih sodcev so vinske kápni ce naredili letos na Ogerskem, kjer jim je sodcev zmanjkalo, in to iz betona (cementa). Tako pišejo „Frauend. BI.", ki pravijo, da je gosp. Gvidon Pon-krac v vasi Mikulic blizo Zagreba narediti dal take kapnice; naredil mu jih je zidarski mojster Klein. Radi bi izvedeli: ali je res? (íozdarska novica. * Ogersko ministerstvo bode prepovedalo, da se na vrhi hribov ne sme les sekati. Ta prav pametna prepoved se opira na to, da gozdi (hosta) na vrhi hribov so za celo deželo zeló važni; hosta vleče oblake na-se in naredi, da gré dež; hosta odvraća větrově ali saj stori, da niso prehudi; hosta brani, da se zemlja s hribov ne splaví; hosta pomaga, da se sneg le počasi taja in tako odvrnejo povodnji. Na kratko rečeno: gozdi na visocih hribih so veliki dobrot-niki celi deželi. Iz deželnega zbora kranjskega. ? Dr. Tomanov nasvet zastran izpeljave železnice od Ljubljane po Dolenskem do Karlovca ali do kakega dražega kraja v dotiko z hr- vaškimi, ogerskimi in dalmatinskimi železnicami. Važnost železnih cest je že tako spoznana na svetu, da mislim, da ni nobenega pametnega in previd-nega člověka, ki bi se zoperstavljal zoper železnice; kajti kdor se zoperstavlja železnicam, ta se bojuje 9 Časom, in čas ga bode zalil v svoje mogočne valove. Železnicam se le tak člověk upira, kteri sam za sebe na svojem zaslužku škodo trpi, in včasi zná škodo trpeti; ali tako sebični in mali vzroki ne veljajo in dobro izpeljana cesta splošno le koristi. Važnost železne ceste čez dolensko stran je dobro spoznana v naši deželi; govoril sem o tem že 1866. 1., ko je govorica bila zastran železnice čez Gorensko. Poznala je važnost in potrebe te železnice že tudi kupčijska zbornica, kjer se je to že poprej govorilo in posebne zasluge si je v tem pridobil umrli Jožef Pleiweis. Koj, ko se je up pokazal, da bo naša gorenska železnica v državnem zboru dovolj ena, sem se oziral na dolensko železnico in podal sem v imenu obstoječega odbora za železnice kranjske prošnjo naši in ogerski vladi, da bi nam one dali pred pravico, da smemo trasirati železnico od Ljubljane do Karlovca ali do kakega druzega kraja, kjer pride v dotiko s hrvaškimi, slavonskimi in dalmatinskimi železnicami. Od obeh strani je tudi privoijenje prišlo, od naše c. kr. vlade že poprej , od ogerske vlade pa pred 8 dnevi, da imamo pravico to trasiranje do Karlovca izpeljati. V mojih rokah se znaj de že tudi po učeni roki narejen glavni operát in do 1. januarja 1869. leta bode cel operat — tudi detailni — dokončan in popolnoma dodelan tako, da se na to zamore dalje delati, da se zamore vlada prositi, da pri državnem zboru priporoča ustanovo te železne ceste od Ljubljane do Karlovca, ter da priporoča, da tudi država s svojimi pripomočki priskoči. Morebiti bi vsega tega ne bilo mogoče do zdaj, 357 ako bi se ne bil najdel hvalevredni mož, ki je brez je odslé ravnati pri sprejemanji nov dobička. brez vse zaveze naše z veseljem meni v svojem sklene: da se v denarni zapisnik zapiše vsa (Odbor . I m, . I !.. W I Him jHHH HH . Hl oglasi, zaupanji toliko denarja položil, da je mogoče trasiranje v druge knjige pa še le potem, ko ga oďbpřr;sprejme med izpeljati in tako ni treba skrbeti za denarje drugod, Matičaije.) ■ i ■■ Ém m m mtĚĚm ^^^mĚ^Ě^mki Vsem dosedanjim in tudi tištim novim udom , so donesek plaćala za 1868. leta, poslale so se knjige, letos izdane. Naj slavni odbor (po 2. §.) odobri to rav- ima veliko sveta rodovitnega, deloma še tudi neobder nanje ter izreče, da se sme tako ravnati, dokler bode kar bi prav veliko in težko bilo, ker bode treba skor do 20.000 gold, za trasiranje vse. Važnost dolenske železne ceste je očividná ona lanega. Tam je veliko borštov, ali tako ločena od ce- lega sveta, kakor so do zdaj , ne morejo borštni pridelki se drago prodajati, kdor pozná kulturo po Dolenskem, mora razvideti, da dolenska .stran ima prav veliko močí v sebi in ta železnica jje. jako potrebna za zapuščeno dolensko stran, kakoř gorenska. Koliko blagá leži v borštih, koliko v vinogradih in koliko je tudi druzih sredstev za fabrike, za tvornice! V Kočevji še kaj koledarj (Odb pritrdi.) Osem odbornikov je ustmeno přivolilo, da gajnik 50 gold, priplača si. čitalnici za stroške ; . bla-ktere bo imela z véliko besedo o občnem matičinem zboru Naj slavni odbor danes pritrdi temu izdatku potrdi ta izdatek.) (Odb in Crnomlju obilo premoga leži ) in na vec krajih se dosti železne rude. Železnica bode pot odprla in industrijo jako povzdignila, brez nje pa bode dolenska stran še bolj padla v siromaštvo. Železná cesta je za Dolensko tako neobhodno potrebna, da morebiti za Go- želnemu Naj slavni odbor določi, kdo bode s predsednikom vred podpisaval vsa društvena pisma in oznanila? (§. 14. r prepusti predsedniku, da si izbere tega Mat. pr.) odbornika.) (Odb Matičina pravila, odobrena pri IV. občnem zboru m • i ^ t 4 A/m i < « so se po postavi od 15. novembra 1867. leta c. de y rensko ni bila bolj potrebna, ker ne leží tako daleč preč od glavne ceste, kakor pa veči del dolenskih krajev. poglavarstvu předložil 22 avgusta t s Ta železnica pa ní samo za dolensko stran, tem- prosnjo, da nam precej potrdi to naznanilo. Slavno deželno poglavarstvo do 13. septembra ni izdalo prepo več tudi za Gorensko in sploh za nas, ki smo Kranjci y jako važna. Ta-le železnica, ki ima peljati po Dolen- vedi, toraj bi bila Matica na podlagi novih pravil smela začeti svoje delovanje. Da pa Matica ima izpričbo, da skem, pride v Karlovcu v dotiko z zdanjo hrvaško ze- z drugo, ki se namerava iz Siska v Karlovec, obstoj in da ima pravni obstanek za javno in držav y y leznico, _ ktera pride potem v Reko in s to se ima zvezati železnica dalmatinska, ktero država na stroške državne ljansko občenje, vložili smo včeraj prošnjo za to iz- pričbo fJJ. 1UUV. - XX glej, ^JlCkV V UCi (» došel odpis od 17. septembra t prav vceraj nam po magistratu c. «»f« j... o^igxuuift v, i., št. 5877, v kterem državna vlada naznanja, da Matici ne brani rav- trasira, kajti potrebna je sploh, in posebno iz strate-gičnih obzirov. Kam pa še peljá železnica od Karlovca naprej? Če se bode to spolnilo v prihodnjem času, vou 0dsek peljá cesta naprej čez Novi v Sarajevo, in je najbliža pot v Turčijo, Grecijo do Salonika, ki leží nasproti Aleksandrije. Ta cesta je najkrajša, ki veže Aleksan- nati se po novih pravilih Pri tej priliki nas vetuj em y bliže kot čez Carigrad, z Londonom in drijo najbliže Parizom, in kadar bode enkrat Suez-Kanal predrt, bode konečno vendar Aleksandrija glavno kupčijsko mesto, kakor je že enkrat bilo. Tako se zná zgoditi udje jih naj dej ledarj Naj slavni odbor izda osnuje opravilni red na podlagi novih naj se novih pravil napravi 500 iztisov za Matici, kajti sedanji družbenike, ki pošlé pristopij v 3tr 41 43 poročilu, tiskaném v letošnjem ko (Odbor naročí odseku za izdavanj kar v duhu vidim, da bode enkrat dolenska železnica zveza vseh evropskih železnic od juga proti severu. Toliko za danes. Statističnih dat danes ne bodem razkladal : knjig, da sestavi oprayilni red, in odobri drugi predlog.) pripravami za „naučni slovnik", ki ga Matica občnega zbora, se odsek za izda- IV izdá po sklep vanje knjig še ni utegnil pečati v IV občnem zboru y so imam jih nekoliko v rokah, morebiti jih poročilu pridenem. Ali iz tega je vendar važnost dolenske železnice jasna in nadjam se, da deželni zbor ne bode drugače mislil, da bode potrdil moj predlog. ki IC ULUgČVUC LLiiOlli , u« wowv "^J ť1 VJVUUg , ^ EkJ bil podpisan od vseh poslancev deželnega zbora. Cas Vsi odborniki, izvolj sprejeli izvolitev. Došlo nam je pismo, s kterim ilirska Matica naši Matici daruje St. Vrazovo literarno zapuščino. Izročilo blagá, Dam odhaja in zato le stavim prošnjo, da se moj predlog oddá gospodarskemu odboru, da ga on pretrese in poročam naslednj se je to pismo odseku za nabiranje narodneg kteri bode pozneje sporočal o njem. Kot poročevalec odseka za izdavanje knjig po tem o njem v kratkem poroča deželnemu zboru in da naj poročuje, kaj ima deželni zbor storiti, da kolikor mogoče podpira to važno napravo železnice po Dolenskem. (Živahna občna pohvala.) Gosp. Cigale je poslovenil imenstvo j. • • trn poslal naravnost Ta ustav nam je pa Znanstvene stvari. carevine in ga po dog bibliogr. ustavu v Hildburghause Cigaletov izdelek poslal z listom od 16. sept. 1868 v kterem piše, da po tem načinu ne more izvršiti slo venskega atlanta, ker je poslovenjenih 1353 imen, kte rih ni moč vrezati poleg nemških tak y s e dal brat na Sporočilo o XII. odborovi seji slovenske Matice v Ljubljani 15. oktobra. Tajnikovo sporočilo se je glasilo tako-le: mlj ovi d Odsek za izdavanje knjig je pogledal v list od 12. v kterem Hildburghausenski ustav marca 1868 daje leta Matici nasvèt, kako naj na svetio dá slovenski atlant, in ie našel, da je ustav takrat pisal tako, kakor » občnem zboru bila je glavni knjigi zadnja '—; in je > — j- —* —— je poročal tajnik, namreč da se na mest mških številka a danes JeJ Je 1493 1512 m tiskaj o slo vensk Odsek za izdavanje knjig je sklenil, da se imeno prirastlo je Matici toraj ...... udov. med kterimi sta dva ustanovnika. vanemu ustavu razkaže razlika nasveta od 12. marca če ustav ne morda Ker ima po novih pravilih (2. §.) le odbor pravico, sprejemati ude, zato naj si. odbor danes izreče 19 novih in lista od 16. septembra t. 1.; potem pa, ostane pri prvem nasvetu, da nastopi drugo pot, to, da se v dogovor spusti ali z bakrorezcem Videkijem bil Matici ponudil za to delo še le * y kako na Dunaji, ki se je 358 potem, ko srno se pogajali z Hiidburghausenskim ustavom , ali pa z založiteljem hrvaškega atlanta. (Odbor odobri ta nasvèt.) (Kon. prih.) Slovstvene stvari. Besedoslovje, kako se je začelo in kak napredek je do sedaj storilo. Spisal J. Sólar v programu ljubljanske gimnazije za leto 1868. Na malo stranéh (11) nam razlaga vže po slovni-ških člankih dobroznani g. pisatelj obilno gradiva raz-tolmačevaje dosedanji napredek besedovja, zvesto se držé zgodovine novejšega, vzlasti, kakor pri tem poslu drugače mogoče ni, prime rjavnegajezikoznan- stva. Le-ta vednost je mimogredé opomnjeno v malo (5) desetletjih toliko napredovala, da težko ktera toliko ter je posvetila v marsiktero temno stran druzih vednosti, ki potrebujejo jezikoznanstva tam, kamor noben drugi izvirnik ne vé in ne more naprej. Z veseljem pozdravljamo sestavek, ker nam daja poroštvo,'da se tudi pri nas, po izgledu najvećega slovanskega jezikoznanca Pr. Miklošiča, začenja ceniti primerjavno jezikoznanstvo, kajti pri vsej jezik o vej znanosti ostajamo vendar le polovičarji in razlaga se suče vedno na površji, ne prešinja celega jezikovega stroja, ako se nismo na tenko ogledali po tem obširnem polji, ako ne poznamo rezultatov tù dobljenih. Pisatelj dobro dokazuje, kako plitvo je bilo razlaganje besedi pred letom Í816., to je, pred onim letom, ko je bil temelj postavil novej vednosti jezikoznanskej Fr. Bopp, mož, ki je do najnovejših časov neumorno delal na tem polji ter ravno še doživel petdesetletnico utemeljenja. Ali tudi pozneje se je v tem oddelku jezika mnogo grešilo in kar je na priliko, da imam posebno Slovane v smislu, Dankovsky pisal, je res malo manj vredno od onega, na kar je zidal sicer po pravici cenjeni pesnik „Slávy dcere „svojo" Staroitalijo slavjansko", kajti v obojnem je načelo napačno, preiskava površna, na nikakoršne zakone, ampak na lastno voljo oprta. Take in enake preiskave so bile dosta krive, da so se klasični filologi ogibali nove vednosti ter se jih še danes mnogo nekaj sramežljivo njej nasproti drži, dasiravno so drugi, kakor G. Curtius, L. Meyer in drugi vže davnu razkrili veliko vrednost primerjavnega jezikoznanstva tudi za latinščino ter grščino. Velika sreča za novo pot v preiskovanji jezikovega stroja so bila z Boppovim skoro enakodobna preiskovanja J. Grimma, ki je prvi spoznal veliko vrednost zgodovine jezika ter konči dospel do zakona, brez kterega bi bilo < tudi vse primerjavanje enostrano ostalo. Koliko je Bopp v svojem prvem spisu dosegel in kaj v svoj ej primerjavnej slovnici indoevropskih jezikov, ki se ravno v tretje natiskuje, dodal, koliki upliv je imel Grimmov zakon na novo vednost, vse to je v spisu, dasiravno ne obširno, pa vendar precej dognano, le tù in tam nekaj površno, povedano. Žalimo pa, da g. pi-satelju ni pobliže znan Boppov „vergleichendes accen-tuationssystem", ker bi se bil dal spis še na tej podlagi bolj dovršiti in malenkosti odstraniti. Onemu, ki preiskave sam pozná ter si lahko dodaja, kar je pisa-telju v peresu ostalo, bode spis ljubši nego onemu, ki bi se rad iž njega kaj dovršnega naučil in si zdaj tù zdaj tam ne vé pomagati. Tako na pr. bi bilo marsikaj jasniše, ko bi bilo primerjano, kakor bi vselej moralo biti, staroslověnsko, molčé o tem, da časi z novo-slovenščino še ne izhajamo (pr. aorist, imperfekt, part. praes. pass. itd. *). Pisatelj tedaj jemlje v primerjanje napačno novoslovenski, v oblikah vže mnogo spačeneiši od matere svoje. Ako člověk pozná pravo vrednost starosiovenskih polglasnikov (i b) ter dalje ne pozabi da staroslovenščina navadno končnih soglasnikov po nekemzakonu nemara, si bode supin, infinitiv, particip in druge veliko laže raztolmačil nego po poti nove slovenščine. Kdor tako primerja, ne stoji na vrhuncu vednosti , ker zgodovino jezikovo prezira. Tega pota se držé ostane veliko nejasnega, kar se po staroslověnsko čisto lehko razjasni. Veča jasnost bi bila želeti tudi v izgledih za kazavne korenike (kar je o ta rečeno, celó ni prav). Napaka tukaj se nam pa zdi ta, da ni, kjer bi tako podučilno bilo, sanskrta tertium comparationis. Ta jezik je med ariškimi največ in tudi največ starin-skega ohranil. S tem pa ni rečeno, da bi moral le ta edin jezik vselej in povsod biti edinopraven; to mnenje, da si zeló razširjeno, vendar ni pravo, kakor nas prava vednost zopet in zopet uči. Cešče bode na pr. zenda, zdaj zopet litvanščina, pa zopet germanščina itd. bolj razjasnila temna mesta staroslovenščini ali slovanščini sploh, kakor poprej navedeni jezik, kteremu je tudi večkrat dobivati od sorodnih jezikov svitlobe. Naravni jezikov zakon je tukaj tak, da se na enem polji dobíjeno, dobro porabi na drugem. Prav dobro izpeljano pa je, kar je povedano o ob-siru indoevropskih korenik in o njihovem prestvarjanji, in tudi ono, kar je o nastanku in zlaganji besed rečeno, je pravo; le radi bi, da bi pri tem sestavek ne bil ostal, ampak tudi kaj natančnišega še povedal o složenih besedah, o notranjem nastanku besedi, o uplivu na-glasa na stvor besedni in drugo, kar še seza le sem. Rajše bi bili imeli, ko bi bil prostor, za zgodovinske črtice **) in za neke razvrstitve porabljen, ki, da-si Schleicher jeve, vendar nimaj o pravice v učeno knjigo (primeri o tem letoanji letnik Kuhnovega časopisa), ostal za to, da bi nas bil pisatelj peljal dalje v skrivna pota besedoslovja. Kar nam pripoveduje raz-prava o dosedanjem napredku v besedoslovji, je anato-mična preiskava o mrtvém truplu, če smem tako reči, jezikovem. Jezikoznanec na tej stopinji je čisto podoben anatomu, ki ima pred seboj človeški kadaver in do male pike preiskuje stroj truplu, a se ne zmeni. kako so združeni posamesni organi ter v kterej zvezi so z duševními zmožnosti. Ni dosta, da vemo, kakošen je jezik, treba, da si tudi raztolmačimo, v kakej zvezi stoji z duhom narodnim, z duhom človeškim. Besedovje na tej stopinji se zamakne v prvotni pomen besedi ter nam odkriva celo duševno bistvenost ljudsko celó v dobi, kamor zgodovina seči ne more. Odprè nam knjigo, v kteri stojé zapisana delà, ktera so nam priča , da je bil slovanski národ na precejšni stopinji omike vže takrat, ki še ni bil razdeljen na toliko narodičev, kakor je denes vidimo pred seboj. Besedovje po tej poti razkrito je pravo zrcalo národové duše. Da bi bil spis to dosegel, trebalo bi seznanoti si na tenko s preiskavami W. Humboldta, Hey s ej a in dalje one šole, ki ima svoj organ v „zeitschrift fur volker- *) Sploh naj pa bode opomnjeno, da spis ne ostaja povsod pri svojem predmetu, ampak uhaja rad v oblikovje, česar pa ne atejemo ravno spisu v kvar, da-si bi bilo lehko ločiti. Primeri, ravno iz oblikovja stavljeni, tedaj niso naša krivda, ampak doslednost pisatelj evega načela. Pis. **) Do zdaj se je sploh mislilo, da je bil Anglež William Jones prvi, ki je spoznal vzájemnost sanskrte z evropskimi sorod-nimi jeziki in tudi nas spis je tega mnenja. M. Bréal pa je dokazal (v vvodu k prestavi B o p p o v e slovnice indoevr. jez.), da je te časti vreden Francoz Coeurdoux po razpravi, ktero je leta 1767. předložil francoskej akademiji. (Prim. „zeitschrift fur vergl. sprach-forschung" XVI. 318. in ravno izišli spis Hattalov ,,početne skupine suglasah hrvatskih i srbskih" str. 7). Pis. 359 psychologie und sprachwissenschaft", in ktere najbolji nekoliko slovenskih uradnikov, vendar je večina ime-reprezentant je S teint hal, ki je v tem smislu neizre- novanih, ki niso zmožni slovenskega jezika v besedi in pismu, in nahajajo se med njimi nekteri, ki celó nič ne tem ceno veliko zanimivega spravil med učeni svet, tu natenčniše govoriti, bi naznanilo čez mero raztegnolo. znajo slovenskega ) ali prav malo; med temi pa so Ker sem pa od nekdaj velik sovražnik tiste kritike, bili trije na Goriškem rojeni slovenski uradniki imeno- ki samo reže in ne zdravi, ki le podira pa pridržujem v posebnem članku o tem govoriti bil rad in v spisu nisem našel, in to temveč 9 ne zida, si y y kar bi ker je vani za adjunkte v Istri. Po vseh okrajnih sodnijah vlada izključljivo ali nemški ali laški jezik. To veljá posebno od mestno- to predmet, imeniten zadosta, da se seznáni ž njim ne jezikoslovec, ampak sploh omikanec. Da se od spisa poslovimo, še enkrat dostavimo odbrane sodnije v Gorici y kteri spada bivši goriški okraj ; pri tej sodniji ni nobenega pravniškega urad-nika, da bi zmožen bil slovenskega jezika v besedi in da moramo pisatelju hvaležni biti za mikavno crtico, pismu, čeravno ima rečena sodnija skoraj le s sloven - nekaj, vsaj auiU ^loat^lju UVaiVíJUi Witi ixiiixmi t UV VI VAVVJ ^ ; w * —* ^ * ^ ^ ^ ^ *J ^ w^v^wj AV w U1VI vu ker je razprava na učeni podlagi spisana, ki se skimi strankami opraviti, in uradni jezik je še vedno po vecem ujema z najnovejšimi preiskavami ter ni omejena od ozkih vezi partikularnega, na jeden jezik navezanega mišljenja, nekaj pa tudi, kakor je bilo vže ker nam je porok, da se tudi pri nas laški, vkljub nove tako imenovane liberalne dobe in vkljub 19. ustanovnih postav. rečeno zato uradniki Ako pa sedijo že v sodnijah prve stopinje taki ki malo jih izvzamemo niso sposobni tCk/CUV , U nič slovenskega, in le malo laškega jezika. srednjih šolah in uradnijah djansko izpeljale? Veliko upanja je bilo sicer zbudilo med Slovenci 2. Ali ne misli vlada v ta namen take uradnike na Goriškem razdruženje politiške od sodnijske uprave ; ki so slovenskega jezika nezmožni, koj od c. k. sodnij pa kar se je tako željno pričakovalo, to ste minister- na slovensko-goriškem odstraniti, tem pa, ki so sloven- stvi pravosodja in notranjstva spolnili. Ceravno se namreč ne dá tajiti v naj manj sem da delu se je skega jezika le v besedi zmožni, zaukazati, da se ga imajo v določeni dobi tudi pismeno toliko naučiti, da ^^/viuiii« vv^iaviiu ov/ uauji uu uci va j i li y ua ou imaju v uviu^^ui uuui tuui jjiouí^uv tuiiau imenovalo vsled nove osnove za nektere slovenske okraje bodo mogli v slovenskem jeziku uradovati? 3íiO ~ , Vr3. Ali ne .misli visoka vlada pri podajanji služeb splóír -r in pri è.. kr. nadsodniji v Trstu — na to paziti, da se bodo službe le tištim podeljevale, ki so tudi slovenskega jezika v besedi in pismu zmožni? 4. Ali ne misli visoka vlada poduk v srednjih šolah tako vrediti, da se bo na spodnji realki in gimnaziji v Gorici koj vpeljal za slovenske učence slovenski kot učni jezik? Dr. Tonkli, dr. Abram, A. Cerne, dr. Žigon, A. Marušič, K. Polaj, Pag liar uzzi. Narodne stvari. Tabor šempaški. „Novice" so v poslednjem listu po telegramu že povedale sijajni izid šempaškega tabora. Glavno stvar tedaj častiti naši bralci po takem že vedó. Ker pa so shodi slovenskega naroda, kterim se je ime „tabor" dalo, zeló važni dogodki, treba, da tudi o imenitnem taboru šempaškem kaj več povemo — in to po „Domovini", ki je objektivno in brez obligatnega žolca na kranjske „prvake" lepo popisala, kaj se je godilo 18. dne t. m. v Sempasu in zunaj Sempasa. Naj pred tem popisom povemo, kaj mi mislimo o taborih. Tabori so glasi naroda ti stega okraja, kteri napravi shod za svoje ljudi. Zato se pravi : „to so sklenili v svojem taboru št ajar ski Slovenci, to primorski itd." V tacih taborih pravico govoriti imajo tedaj le tisti, ki so domačini onega okraja, sicer ni tabor več primorski, štajarski itd. Ako iz vseh vetrov zaha-jajo drugi ljudje in bi hoteli ondi véliko besedo imeti, ni tak shod več pravi izraz tistega okraja, kjer je tabor; nasprotniki nam lahko očitajo potem: tabori so shodišča „enih in istih slovenskih agitatorjev", in po njih „narejeni" nimajo nobene vrednosti več. Mi smo tedaj teh misli, da vsak del slovenske naše zemlje ima veljavnih mož, ki povod dajo taboru in ga vodijo, da se po njem izvé misel čisto domačih ljudi, a ne druzih. Tabori niso veselice čitalničine, kjer vsak lahko pomaga s tem, da poje ali gode. To je naša misel o razpravah taborskih. S tem pa nikakor ne rečemo, da ne bi smel kdo za gosta priti v tabor, ako mu je drago in ima čas za to; vemo tudi, da ga srčno sprejmejo; le zoper to protestujemo, da ima kdo pravico žaliti druge, ki niso njegovih misli. Hvala Bogu, da mnogim, ki niso bili v taborih, ni treba še le „rodoíjubja" učiti se, ali „poguma" na pósodo je-mati! Pa tudi nima vsak srbičice, da bi moral „povsod" govoriti. Kaj bi bilo za božjo voljo! ko bi zmiraj vsi govorili — svet bi podrli. Po tej opazki dajmo, kaj o taboru šempaškem „Domovina" govori, ktera iz najboljih virov vé, kako je vse bilo. Med popisom, kako izvrstno lepo se je vse vršilo, pa nam pripoveduje tudi čudne reči, in sicer take, da so taborci res lahko mislili, da so v deželi, ktera je — v obsednem stanu. Ko je povedala, da v Gorici je bil že v soboto v 3 jezicih po vseh uličinih oglih nabit vladni razglas,^ kteri odločuje vsakemu pot, po kteri naj gré, da v Sempas pride itd., nadaljuje popis tako-le: „Ta razglas pa ni še zadostoval nekterim; vedeli so pripovedovati, da pojde vojaščina v Sempas in da se bode zborovalo v senci bajonet in topov. In tù zopet nova prilika pričkanju med ljudstvom. Eni so rekli : straža veljá taborcem in njihovemu sklepanju, drugi, da veljá Lahom, da ne^bodo taborcev napadali. Gotovo je le to, da je bilo v Šempasu za v nedeljo večer na-povedanih 244 mož infanterije, 1 štabni častnik, 11 ofi- cirjev, 4 konji; škadrona husarjev (1 oficir, 50 mož, 52 konj); 1/2 baterije (1 oficir, 24 mož, 14 konj) ; imeli so v Sempasu in okolici kot neprijatel čakati druzega enacega oddelka tukajšnje vojaščine, ter v pondeljek dalje proti Ajdovščini manovrati. V nedeljo pa je bila vojaščina odpovedana in za drugi dan vAjdovščino na-povedana, od koder se ima neki tje čez Kras in doli na Komen do Zagraja v svojih vajah pomikati. Većini taborcev pa ni bilo nič znano niti o tem niti o razglasu v Gorici prilepljenem ; zarad tega so bili postavljeni že v nedeljo zjutraj pri vseh glavnih vhodih v mesto žandarmi in so gospodo (tudi taborce) v mesto spuščali, kmečke ljudi pa, tudi posamne, popraše- vali, ali gredo na tabor, in, če so prikimali, so jih za- vračali na zgorej omenjene ceste. Tudi po mestu so se lesketale tù pa tam bajonete žandarjev in mestnih poli- cajev, ki so paroma po ulicah patrolovali. Zunaj mesta na dunajski cesti smo videli celó poljske mestne čuvaje s pušo in nastavljeno bajoneto. Ob 10. uri je sklical mestni župan starešinstvo v sejo, da mu je naznanil, da je vojaška straža odpovedana. (Kaj starešinstvo in župan pri tem opraviti imata, naj ostane za sedaj uganjka). V tacih okoliščinah smo pričakovali zbora. — Po železnici je došlo dopoldne mnogo gostov; iz Trsta med drugimi tudi nekaj Srbov in g. Cegnar; iz Stajarskega g. dr. Vošnjak; iz Prošeka g. Nabergoj. Sprejel jih je na postaji odsek taborskega odbora z dr. Tonkli-em na čelu ; med gledalci o prihodu so bili tudi nekteri tukaj šnih laških prvakov. Iz vasi okoličnih so šli sprevodi z zastavami pes ali na vozeh ob raznih urah v Lijak; že pred mestom so morali bandera zaviti. Sprevod od Tominske strani je šel okoli 11. ure na tihem čez Korenj. Ob 1. uri je bil iz čitalnice odhod čitalničarjev in mnogih gospôskih gostov (med njimi dr. Vošnjak in Cegnar); ulica in okna so bila polna gledalcev, kakor kedar imajo peljati kako ne vesto k poroki. Cela raj da odprtih kočij je drdrala čez Travnik in naprej po Ra-štelu ; od mnogih slišimo, da so domači za-nje domá v skrbéh bili. Po poti je bilo ginljivo srečavati in od vseh strani videti prihajati veča ali manjša krdela ta-boritev z vihrajočimi tribojnicami. Lijaška planjava vsa je imela svečano podobo; nebo, poprej jasno in krasno, kakor je naše južno sred oktobra, se je okoli 2 ur a megleno tančico rahlo in primerno zagrnilo, da ni solnce govornikov in poslušalcev slepilo. — Od daled se se videlo visoko stožje z veliko táborsko zastavo zraven okusno okinčanega odra. Od zahodne in izhodne strani taborišča na cesti sta sprejemala prihodnike dva zelena slavoloka z narodno, cesarsko in avstrijsko zastavo; tisti proti mestu z napisom „Ne vdajmo se!" uni proti Sempasu z pozivom „Složimo se!" Krog in krog po senožetih na oběh stranéh ceste in po cesti je vse mrgolelo ljudi ; na vsacem pristojnem mestu se je točilo vino in pivo; na vseh licih radost; povsod „živio" in „živeli", povsod prisrčno pozdravljanje; možnarji so neprenehoma pokali kakor topovi. Druga ura je odbila; ljudje se začnejo usto pati in stiskati pred odrom; ali še le po 21/2 je bilo vse v redu za začetek; in še zmiraj so dohajale procesije z zastavami in kočije iz mesta. — Vladin komisar je bil c. k. okrajni komisar (bivši predstojnik Kanalski) gosp. Mali. (Kon. prih.) Iz Ljubljane. Po vladinih predlogih v poslednjem deželnem zboru sklenjene premembe občinske (srenjske) postave za mesto ljubljansko in deželo kranjsko je po- trdilo Njih Veličanstvo. 361 (Kranjska dežela: koliko ima dohodkov, koliko „die Musikschule in Laibach" tako temeljito pretresa stroškov za-se in koliko njenega denarja se obraća za da vsak domoljub, kteri želí, da se o dpr a vij o napake državne potrebe?) Leta 1867. je bilo tako-le: Dohod- mora pisatelju hvaležen biti za kratki, pa tehtni članek > y kov je imela 4 milijone in 210.664 gold. 15 kr., stro- škov pa 2 milijona in 684.544 gold. 21 kr. je za državne stroške na Dunaj poslalo y tedaj Zanimiv je tudi „Trigla milijon se in kteri to. kar dop iz K o č e v j y Tagblatt" o agentih Svetčevih pisari > za pove kd Ó26.119 gold. 94 kr. Dohodki so bili od zemljiščinega davka 740.334 gold., od hišnega davka 242,148 agitovali )) O v w^v/u.«*.*.* ^ruivvnu Mioai i , uck pred svet stavi, dokler „Tagblattovec" ne bili, ki so za gosp. Svetca so tišti y „agenti" Drug dopisnik iz Dolenskega „Ťrigl goldinarjev, od pridobnine (erwerbsteuer) 88.214 gold., odkriva skrivnost, da prav sam dr. Suppan je bil, ki od dohodnine (einkommensteuerj 41.906 gold., od vžit- je na vse kriplje delal na to, da bi se bila volitev de- nine 483.309 gold., od colnine 61.330 gold., od tobaka želnega poslanca 678.532 gold., od štempeljnov 213.232 gold., od taks prepušča vredništvu „Trigl R a v n i k a r j rgla « in davščin za pravdarske reči 226.675 gold., od loterije p y 246.024 gold., od cestnin in mostnin 58.288 gold. y od a. r ivuuiot) u ^ xii^iava j ako bi ga mikalo izvedeti da more Dolenskega přišel do one y kako državnih grajščin 2146 gold., od državnih gozdov 2167 vse povedati kak „skrivnosti", Dopisnik . dr. Sup- dopisnik iz kar naravnost in gold, gold. y y od rudnika Idrijskega čistega dohodka 506.469 dr. Supp kaj Radovedni smo, ali bo od pošt 109.850 gold., od telegrafov 5991 gold, dolenski povedati? mikalo izvedeti, kar mu ima g. dopisnik (Kar se tiče pošt in telegrafov, so pri teh stroški Iz a, L VJ V , OU ten OWUDttl - Xía „Tagolatt-Č* pUZiVCUttUiU, KXH JC ,, tVlJLiS LI l. poštni stroški znašajo Verein" na program prihodnjega svojega zbora postavil i( veči kakor dohodki v j\ai\ui uuuuuai y zakaj p v o t in o ti 138.918, telegrafní pa 9497 gold.). Stroški, ki jih je imela država z loterijo na Kranjskem, so znesli 195.032 gold. 48 kr.; ako se pozvedamo da konstit pretres vprašanj y y ali je k 1 koristna kranjski deželi ali a Prav y gori imenovanih dohodkov z 246.024 gold. 31 kr. , uvi uiuoivoi) tvi uaui ^ciu uai uuuc p i a. v j. v; c? ^auitvujc. se kaže, da je državi ostalo celih 50.991 gold. 83 kr., ne bomo druzega izvedeli, kakor to, da slovenske de- stroški odbijejo od se to vprašanje pretresa tudi od nasprotne strani da al tedaj od društva, ki nam celó národ P zániku po takem je očitno, da ljudje, ki so v loterijo sta- žele more izveličati niso dobička, marveč 50.991 gold. 83 kr. z gube hvalujemo vili, imeli. V teh 50.000 gold, je veliko veliko krvavo zasluženih krajcarjev; po pravici se tedaj vlade grajajo, Nemcija. Za to se pa za- da ne odpravijo loterij ! Novičar iz domaćih in ptujib dežel. yy Zima se bliža y na vrata milosrčne čitalnice ljubljanske' ubogi otroci bojo spet potrkali Iz Dunaj drugi seji zbornice poslancev je i s temi be- finančni minister izročil državnemu zboru predio g o ne- sedami je predsedništvo tega društva povabilo blage kterih premembah pravil (štatutov) dunajské banke, gospé in gospodičine v dvorano čitalnično jutri ker bankino vodstvo želi, da tudi ogersko ministerstvo (v četrtek) popoldne ob % 6. uri v razgovor o tem že dovoli razširjenje bankinega opravilstva. Pri tej priliki ■II^H BHM' mmmmr- "u ' WM" Ë 'ÉH" leta navađnem dobrodelnem početji. Gosp. Miha Kastelic, dobroznan pa je prišla prečudna prikazen na dan po yy Cbe- čej č de ti od 80 milij da O g lici", ki jo je začel izdajati 1834. leta, je po dolgi bo- naša država pri dunajski banki, pa tudi lezni umrl v 73. letu svoje starosti. milij dolgá, ki ga ima od tistega y ki ga ima Ogerska dunajski banki odrajtati C. kr. finančni direktor pl. Felsenbrun je pod imenom obrestne podpore za leto 1868/, huj prestavljen iz Ljubljane na Dunaj v ministerstvo finanČno kot „Sektionsrath." Deželni zbor kranjski temu gospodu o davkovskih zadevah ni nikakoršne hvale pel; zato Magj so bremena, ki jih Magj Cedalj e na rame našim gerskim) deželam nakladajo, in ker veljá to, kar reče y bode državni zbor spet prikimati moral mu tudi mi, čeravno ga nismo spremili v pondeljek na magjarskemu: „tako hočem, tako ukazujem lr a 1 /\ r) TT /\ vi i r* niinn «tA^/iimA • «maXvi a waÍ ! DôalvOV CâSIlli^ Xîn ť\1 aÍÍ Ir n «t n «in rr Afi4* v\t«nm (t kolodvor, prav iz srca voščimo: srečno pot! našem listu že večkrat in to po pravici pohvaljeni ljubljanski mojster gosp. Matevž Schreiner lij ne misli yy Napio Saj ^ _ ze y da bi Ogerska kar naravnost pravi, naj nihče vinar plačala teh 80 mi dolgá ali pa za dodatek letnim obrestim je dovršil spet novo delo, in to je krasna monstranica, tej seji je ministerstva podpredsednik državnemu zboru ktero je prečastiti gospod fajmošter Majnik naročil za predloži! načrt nove postave za nabiranje vojaških farno cerkev v Žiréh. Odlikuje se to delo ne po novincev (rekrutov). Minister je priporočal držav naj celi osnovi svoji, temuč tudi po lepoti, s ktero so nemu zboru, naj hitro dodela ta postavo, ker homatij po sam ne podobice in vsi drugi razdelki do malega posvetu so take, da vsaka vlada mora pripravljena biti izdelani. Kar pa vrh tega Schreinerjevim delom še po- jsko sebno vrednost daje slepila nova postava je osnovana deloma po pruskem y in da bi V f je to y da niso le na videz lična deloma po franeoskem kopitu in se loči od dozdanj oci, ampak da vse je stanovitno na- rejeno za dolga dolga leta. Porok smo faranom ki tem, da po tej postavi bo z malimi izjemkami moral k, kdor je zdravega in dosti močnega života i^juav u c* uui^c* uuigai iv/ia« jl ui vn. ouiu i ci i cv li kj uu j i\i ▼ « ^ j j ^ liuiu y v^c* iu vav^oh kmalu dobó to monstranico, da je bojo vsi prav veseli biti nekoliko časa, nobeden se ne ; ojak in da nam bojo pritrdili, da delo moj stra hvali. ali namestnika imeti. Dolžnost vojaštva mel odkupiti 11. dan t. m. je konečná sodniška obravnava v armado y to je y vstopa y se začenj s prosincem (januarijem) po zarad poletinske dogodbe na Ježici. „Laib. Zeitg." pratiki tistega leta, v kterem je mladeneč 20. let pravi, da je obtoženih 23, prič 58, med temi tudi ne- s pol nil; vojaštvo trpí potem tako-le: 3 leta v 1 i n i j koliko vojakov. Triglav ali redovni armadi in u kteri — ^ ingiav , xv te; 11 je luui „ jl cv^L/iatt'u oui aocu 11a ouuurn au ua ^uuiuioiwu aiuiauv, - tcu ua ta i trn v peti, je v poslednjih listih prinesel nektere tako po prestali službi v armadi in stopijo med bramb tudi Tagblatt-u" strašen ivuvTui ai maui , iu « i^t v X suhem ali za pomorsko armado let v reservi ali za armado leti tak y ki y u izvrstne članke, da jih sam Tagblatt" mora nehoté hva- (Landwehr), in 12 let za take, kteri brez druge vojaške t med bramb vza- liti, ker o njih — molčí. Tako, na pr. se v 44. listu službe se nahaja igrica, ktera iz življenja Kinezov v Ljubljani igrá mejo pod naslovom: „Versammlung eines chinesischen Manda- v naše življenje, da bode vsak moral vojak biti, pride rinen-Vereins." 'Če ta igrica ,,v šali resnico gode", drug v obravnavo državnemu zboru, bodemo še več o njej Kadar ta postava, ki bo tako globoko segla članek brez šale ljubljansko učilnico godbe in produkcije govorili; danes povemo to y y da vse vojaštvo bode filharmoničnega društva „sine studio et ira" pod naslovom vprihodnj e, ako se ta postava sprejme, razdelj v 362 trojno vrsto: namreč vojsko (ali armado), v redovno in reservino tržaške so neki enogl sprejeli predlog, naj se oko v vojsko brambovcev in lica loči od mesta, in podpisali so prošnjo (peticijo) do v črno vojsko (Landsturm), ktero poslednjo skliče c. cesar deželnega glavarstva, naj za ta čas ne po trd takrat, kadar kteri deželi naravnost žuga so- učiteljev ljudskih šol, ktere jim je županija tržaška iz- ne pošljejo svojih otrok v šolo* a vražnik s svojim napadom. Po tej novi postavi ne haj o volila; ako se to za Trst in okolico njeno tište polajšave, ktere so ti Rumunija. prebivalci dozdaj vživali, in tisti Dobrovčanje in Kotor- da je ruska vlada z rumunsko (Moldavo in Vlahijo) čanje, ki so bili dosihmal vojaščine oproščeni, bojo mo- sklenila z v e z o, ktera bi pred vsem bila nevarna g°d Iz Bukurešta se piše Lloyd rali vprihodnje službo brambovcev opravljati. Ogerski. Rumunci neki v 9 OC1 obračajo na Erdeljsko in Čedalje bolj se kaže, da naše dežele morajo ruski državni kancelar Gorčakov jih podpira v teh na merah; ruska vlada hočeRumuniji odstopiti rusko Bes plesati kakor jim godejo Magjari. Spet pritiska ,,ma-gjarska sila" na državni zbor dunajski. Magjari so arabijo do Akermana, za to pa tirja Sulino in podo dovolili 40.772 vojakov proti temu, da jih neogerske navske kraj dežele dajó 56.548. Dunajsko ministerstvo se je vklo- nilo tej ogerski sili in zahteva zdaj od državnega zbora, liko# tikuj ) z Ismelom, Kilio in Reni je resnice v tem, se ne ve, nazaj Ko ruski vladi in ruskému caru ker dandanes se pod da dovoli 56.548 mož. Poslanec dr. Sturm je preraču- ene strani za gotovo nil, da, če Ogri dadó 40.772 vojakov, je prava razmera za gotovo zanikuj ta potrjuje, od To marsikaj, kar se od druge pa ravno tako pa je gotovo, da so politične i«, da jih mi damo 48.000. Na to se oglasita ministra zadeve celega sveta zeló zavozlane, in tem več fran Taafíe in Berger, da dunajski državni zbor mora do- coska in pruska vlada od svojega miroljubja čenčate voliti 56.548 mož y t sicer pridemo z Ogri v raz- tem bolj se na vojsko pripravljate, in že bi se bil med por In kaj bo storil državni zbor dunajski? Zaplesal njima boj začel, da bi bode spet kakor je zagodel ogerski zbor - m tako drug bode šio to naprej , dokler ne spregledajo naši držav- To je edini vzrok vsaka za gotovo vedela, ktera vlada bode ž njo potegnila, kader se začne boj. niki kamo Avstrijo pelje dvalizem! y da se imamo mir Ogersko. Postava o d Klub liberalcev in klub levičnikov v dunajském različnih narodov, kteri bivaj na Ogerskem pravn os t - UAUU 11MVAWIW ? MAAKA.KS A V f JIVUAU V f » vi WWJ v*« A UtíAl VLliil UWi VUV ¥ y JIVVUi 1 UI VC*JV UC% V^^^L y priti© zboru se želi zliti v en klub, da bi tako bil minister- kmalu v obravnavo ogerskega zbora. Osnova je tako stvu vselej gotova podpora. Stara » Presse" Je brž skop izdelana za vse druge narode, da Srb Mile tic jjŽegGIl UCiAM VVJLU14 fpniftUVV v lit MU" ^M» f ^/a MUWiAiv • v v ua vi, JLUk ULJ V^^V V JL Ui U^íUHVi ÎD¥V1 LLO LX UI y aJ\U ta klub? saj — razun Tirolcev, Slovencev in Poljakov postava obveljá po tej osnovi, po kteri so jeziki vseh u dala temu bratinstvu. Mi pa vprašamo: čemu in njegovi družniki žugajo ogerski zbor zapustiti ako niso nemški poslanci dunajskega zbora razcepljeni druzih jezikov nič, vse pa je le magjarski jezik, v nobene znatne stranke; saj vsi ministerstvu zmiraj kterega omenjena osnova imenuje skoz in skoz „služ- iskreno pomagajo izvrševati ogerski „ausgleich." Zbralo beni državni jezik." Miletić se skličuje na predloge se je za osnovo velikega kluba te dni res blizo 100 srbské skupščine, po kterem se vsaki poslancev; poslanec Skene je pri tej priliki rekel ; da ima gotoviti nj P dnosti le jeziko ve pra se ne more zavezati v podporo ministerstva in sicer vice posamesnim državljanom. Miletić zahteva, da se zato ne, ker je nemško. Pričujoči minister dr. Giskra dežele ogerske krone razdelijo, kakor v Svajci mu na to odgovori, da ministerstvo ni nemško y ampak po avstrijsko, in da hoče pravično biti vsem narodom gjarskega jezika dih, kteri tù bivajo, in ne trpi gospodstva ma nenemški narodi nost more zagotoviti avstrijskim. Modra beseda je to, ^ ^ u u m o umuu x UUob muj v Avstriji še zmiraj nimajo narodnih pravic, kakor jih politično imajo Nemci, in dokler teh pravic nimajo, so vsa taka žijo na Ogerskem ----4.—i« Worte, nichts als Worte!" ravnava o tem* Kakor se nam Slovencem narod s tem, da se združimo v eno skupino, tako tudi zagotovila le „lepe besede' Hrt IO UOOCUO - ,, T * "I Ivj iJlvUlO Ctil O II W11V/. Ko bode zbornica poslancev dodělala novo re- ali krutno postavo, in ta pravijo utegne do dne nej o duh naj dnij Srbi po istem principu to-ogerskem zboru je bila ob-v zakonskih zadevah osta-ali ne. Deak je govoril za duhovne sodnije, in zbor jih je sprejel z večino gl prihodnjega meseca gotova biti, prestane zbor do 15. Zato pa je zdaj ogenj v strehi pri dunajskih nemških decembra, ker med tem časom bote zborovale dunajska liberalcih, ki so v naših deželah pokopali duhovne se in ogerska delegacija v Peštu, in potem še začne spet zbor dunajski. Al kmalu potem pridejo spet božični prazniki in po takem spet — prazniki držav- sodnije pri zakonskih pravdah. Liberalizem ima ogerskem gledu vendar še ktero drugo suknj po samo m š k nega zbora. Da bi ti prazniki le tako dragi ne bili! seji 23 dne t. m y a ne se je mini shodu zbornice gospóske še ni duha ne sluha, parj in Česko. grobu ; toi Pragi je zdaj tiho in mrtvo kot v Translajtanij sterstvu še 100.000 gold, dovolilo za preganjanje ro- Ogerskem Lep država ta razun Correspondenz", ktera edina še živi med našo ! neodvisnimi časniki, so vsi drugi časniki prepovedani in njih vredniki ali že v ječah ali v zatožbi. Tudi pa- Kd In vendar gospoduje Cislajtanijo Goveja kuga seje spet začela na Ogerskem. Spansko. Punt zoper kraljico je popolnoma zmagal. prihodnje kralj tej deželi, še nihče ne vé; bode stirski listi knezoškofa in kardinala Schwarzenberga in tekmecev (konkurentov) je mnogo; so pa tudi glas druzih čeških škofov so v prepoved djani, ker so ob- za federalistično ljudovlado. sojeni hudodelstva, da motijo javni mir. Na mesto policije mestne je stopila cesarska policija. Ustavne pravice zborovanja itd. so preklicane. — Ce tudi vsak graja razuzdanosti, ki so vzrok izjemnemu stanu dar Vsim taboritom 9 ven- že tudi Cehom ne prijazni nemški časniki popra-šujejo: ali je taka ostrost dobra za Avstrijo in vlado, ki veljá za ustavno? Hrvaèko. Časnik, ki ga je hotel izdajati dr. Matok pod naslovom „Hrvat", je prepovedan ! Iz Primorskega. Kakor se kaže, ^gresta Trst in ki so se zbrali na Sempaskem polji. Neizrekljiva hvala Vam za Vašo gorečnost in na-vdušenost, za prelepi red in zmernost. Častili ste sebe in ves narod. Slava pa vsem bratom, kteri so se nas spomnili v telegramih in dopisih. Odbor. Listnica vredništva. Gosp. F. R. v Trus ... reklamacije ni okolica njegova čedalje bolj saksebi. Župani okolice došlo nobene, listo dobote. — Gosp. Križ. v M: v društvo vpisali Odgovorni vrednik Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.