glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko LETO XII., ŠT. 95 — CENA 10 DIN KRANJ, 7. DECEMBRA 1959 VOLITVE VODSTEV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL Potrjena enotnost Volitve so bile splošna manifestacija delovnih ljudi za uresničevanje socialističnih načel Kranj, 6. decembra. Po večmesečnih pripravah in občnih zborih osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva, so bile danes volitve v vodstva teh organizacij. Prav to, kar je pokazala že vsa predvolilna dejavnost, so današnje volitve še bolj potrdile, >in sicer da so delovni ljudje povsod enotini v splošnih vprašanjih naših skupnih naporov za boljšo prihodnost, v vprašanjih utrjevanja komunalnega sistema, v vprašanjih socialistične graditve dežele. To so danes pokazali mlaji in zastave, množični prihod na volišča, splošno razpoloženje ljudi in končno sama udeležba. Letošnja udeležba je še toliko pomembnejša, ker smo to pot prvič volili organe SZDL na posebnih, splošnih volitvah. P rej smo te volitve, dasi tajno, z glasovnicami, opravljali na občnih zborih. Zato so letošnje volitve izrazito merilo politi čne zavesti oziroma opredeljenosti naših ljudi. Z veliko ude ležbo, ki je že v dopoldanskih urah domala v vseh občinah pre segla 80 %, so člani SZDL dokazali da bodo še vztrajneje hodili po začeti poti. KRANJ — prihajali na volišča mladi, pravkar V MLAJIH IN ZASTAVAH sprejeti člani. Kar 97 so jih spre- V Kranju in okoliških delavskih jeli na zadnjih občnih zborih. Naseljih je že ob prvem jutranjem Na volišču v Zadružnem domu Svitu zaživelo. V središču mesta v Naklem so že pred osmo uro je bilo 8 volišč. Med prvimi so množično prihajali na volišče. Zna- Na volišču v prostorih Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka je bilo okoli 9. ure najbolj živahno ČLOVEK Desetega decembra bo ves človekoljubni svet proslavljal enajsto obletnico pomembnega dogodka. 10. decembra, 1948 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o človekovih pravicah. To deklaracijo, ki predstavlja enega največjih uspehov te organizacije, je pripravila posebna komisija. Član te komisije je bila tudi Jugoslavija. Pri tem imajo naši narodi posebno zadoščenje, da nismo bili samo med pobudniki tega zgodovinskega dokumenta, marveč smo se vsestransko zavzemali tudi za uresničevanje teh načel. Tako so se naši predstavniki v raznih organih OZN vedno zavzemali za samoodločbo narodov, za odstranitev rasnih diskriminacij, za zaščito narodnih manjšin, za svobodo Informacij in druga načela, ki so zajeta v Deklaracijah o človekovih pravicah. Teh ciljev se naša dežela ni odrekla pri nobenih sporazumnih in drugih stikih v mednarodnih odnosih Hkrati je tudi naša zakonodaja zasledovala dosledno uresničevanje načel Deklaracije. Eden največjih uspehov je enakopravnost žena, pravica do pouka za vsakogar ne glede na »pol, politično ali versko pripadnost in podobno. Kot dosleden pobudnik in borec za te človečanske ideale se tudi letos pridružujemo praznovanju te obletnice s pripravljenostjo na nove napore v za-ščito in dviganje človekovega dostojanstva. na 804etna Kopačeva mama je prišla s Police, ko se je komaj zdanilo. »Je pač naša dolžnost, da volimo čimprej,« je dejala. Prav tako je bilo v Podbrezjah. Volišče je bilo polno. Vsak je hotel čimprej voliti. Frančiška Až-man si je nataknila očala in se zazrla v kandidatno listo. »Kako se vam zdijo kandidati? Bodo kaj dobro vodili novi odbor?« smo jo vprašali. »Niti nisem mislila na to. Pa bodo že delali. Poznam jih. Dobri so,« je dejala in spustila v skrinjico svojo glasovnico. ■Na Kokrici je nekaj po deveti uri že volilo 300 članov od skupno 560 vpisanih. Volivci so čakali v vrsti, da bi prišli do glasovnice. Nekdo je potrpežljivo pojasnjeval, kako je treba zaokroževati imena tistih kandidatov, ki jih želijo voliti. T Predosljah, na Visokem in v Šenčurju so tekmovali. Seveda ne samo v udeležbi na volitvah. Vendar so imeli to za osnovo. Mladinci, na novo sprejeti člani, so stalno zbirali podatke. Oni so iimeli še posebno tekmovanje. Na Visokem so sprejeli kar 19 novih mladih članov. V Šenčurju jih je precej prišlo, ki niso bili na volilnem spisku. Nekateri samo članarine niso bili poravnali in so jih zato brisali iz članstva. »Nismo vedeli, da smo izpadli,« so zatrjevali. Brž so bili pripravljeni poravnati članarino in so zaprosili za ponoven vpis. Dovolili so jim. Z zadoščenjem so volili. Na volišču na Zlatem polju so med prvimi volili dijaki, novi člani SZDL. Prvič so prišli na volišče. Zato so to člansko dolžnost opravili skupno in svečano. Na Okroglem je ob 10. uri volilo že preko 80 odstotkov članov. V Podbrezjah so imeli takrat že 82 odstotkov, v Struževem 63, v Preddvoru 62 odstotkov itd. JESENICE — NA PLANINI NAJLEPŠE VOLIŠČE Na Jesenicah se je današnji dan začel kot običajno vsako nedeljo. Jutro je bilo sicer mirno, v zraku pa je zaudarjalo po snegu. Na-letaval je v Karavankah in Mežak-lji. Delavci, ki so zapustili ob 6. uri Železarno, so že skoraj izpraznili ulice, toda mnogi so se zadržali pred volišči in počakali, da so se odprla. Najprej so opravili svojo dolžnost do organizacije SZDL in glasovali za nadaljnji razvoj naše skupnosti, potem so šli šele počivat. Med prvimi, ki so prišli na volišča, so bile tudi gospodinje, da so potem lahko mirno skrbele za družino in kosilo. Tako je bilo že ob 7. uri na voliščih povsod živahno. Na volišču v Gasilskem domu na Jesenicah je do 7.15 ure volilo že 77 volivcev od 531. Podobno je bilo na drugih voliščih, ki smo jih obiskali. Zadržali smo se na Občinskem odboru SZDL, kjer se je zbral volilni štab. S predsednikom Občinskega odbora SZDL lvkom Saksidom smo se zapletli v razgovor, seveda o volitvah. Povedal nam je, da je vse dobro pripravljeno in da imajo skupaj 45 volišč. Med 379 kandidati je 124 žena kar je zelo razveseljivo. Dejal je da je med kandidati tudi veliko mladih. Tudi volišča so lepo pripravljena in okrašena. Tov. Ivko je omenil volišče v Planini pod Golico kot najlepše, Stane Rev pa je dodal, da je tudi na Poljanah lepo. »Na splošno so vsa volišča lepo okražena,« je pristavil predsednik Občinskega ljudskega odbora Prane Treven. Medtem pa so že prihajala prva poročila o udeležbi na volitvah in razpoloženju. Ob 8. uri je volilo na Hrušici 32 odstotkov članov, v Kranjski gon 22 odstotkov, Žirovnici 15 odstotkov, na Javorniku 16,5 odstotkov itd. TRZlC — V GOZDU PRVI 100% Hladno deževno vreme in mrzle megle, ki so v nedeljo zarana legle nizko nad slavnostno okrašeni Tržič, še malo niso skalile svečanega vzdušja volivcev, ki so tega dne pohiteli na volišča, da izberejo vodstva osnovnih organizacij SZDL. Na področju tržiške občine je bilo 21 volišč, v samem mestu pa sedem. Prvi volivci so začeli prihajati na volišča kmalu po 6. uri — predvsem delavci in delavke.nočne izmene tovarn. Zlasti naglo so potekale volitve na volišču v Ravnah, pa tudi sicer je bilo tu zelo prijetno vzdušje. Z zastavami in parolami okrašeno volišče in jasni obrazi volivcev so zapuščali dojem posebne slovesnosti. Tudi v Domu onemoglih na Gubi so že zarana volili. Tjakaj sta se potrudila dva člana volilne komisije 5. kvarta in s tem prihranila oskrbovancem doma naporno pot v dolino. Prvo je zaključilo z volitvami volišče v Gozdu. Do 6.20 ure so (Nadaljevanje na 2. strani) Mladi, ki so prvič volili, so tudi prvi oddali glasove — Z volišča na Zlatem polju pri Kranju Pred občinskim praznikom v Bohinju Največ obeta turizem 55»* Pred občinskim praznikom, ki bo 14. decembra, nam je predsednik ObLO Bohinj Franc Logar odgovoril na nekatera vprašanja. »Kateri gospodarski uspehi so bili doseženi v Bohinju v zadnjih letih?« »Občinski ljudski odbor si je predvsem prizadeval utrditi obstoječe gospodarske organizacije, da bi se z večjo delovno storilnostjo povečal narodni dohodek, ki se bo že letos v odnosu na leto 1956 povečal za 34%. Največji porast beležimo na področju turizma ter industrije. Dane so vse možnosti, da narodni dohodek v prihodnje še hitreje raste. V zadnjih letih je bilo v Bohinju mnogo zgrajenega. Omenimo naj samo cesto Koprivnik—Gorjuše, Vresje—Petrovo brdo, Bistrica—Ravne ter nekaj kilometrov gozdnih cest na Jelovici. Velika pridobitev je tudi pro-tiprašna obdelava ceste Bled—Bohinj, katero pa bi bilo treba še dokončno obdelati ter dograditi oba mosta preko Save, od katerih je eden že v gradnji. Pri hotelu Zlatorog je bila dograjena nova restavracija, v hotelu Pod Voglom depandansa s 60 ležišči, ob jezeru kopališče itd. V Bohinjski Bistrici je bila adaptirana trgovina Savica, dograjen zdravstveni dom in 7 stanovanjskih blokov z 32 stanovanji. Vas Brod je dobila nov vodovod, prav tako tudi Zlan in Studor, medtem ko so pripravljeni vsi elaborati za vodovod in kanalizacijo v Bohinjski Bistrici. Elektrificirane so bile vasi Koprivnik, Podjelje, Ravne, Nemški rovt, Zlan, medtem ko elektrarna praznuje 'letos že 10. obletnico obratovanja.« »Kakšno mesto zavzemajo v vašem gospodarstvu turizem, kmetijstvo in industrija?« »Turizem predstavlja eno najvažnejših panog gospodarstva. Letos je v tej panogi preraste] narodni dohodek za nekaj nad 35 %. Uspeh bi bil lahko še večji, če bi razpolagali z več prenočišči, predvsem v letni sezoni. Letos smo morali zato 30 % gostov napotiti v druge kraje. Močno je narastel tudi inozemski turizem, predvidevamo pa, da se bo v prihodnjem letu še povečal, ker so sklenjeni že skoraj vsi anaržmaji za posamezne gostinske obrate. Kmetijstvo pa je zelo razdrobljeno, zaradi tega tudi s težavo napreduje. Kmetijsko gospodarstvo se je v zadnjih letih bistveno preusmerilo v živinorejo, t. j. k večji proizvodnji mleka in plemenske živine. Razumljivo, da na tem področju še ni vse doseženo in da so možnosti še večje. Z upoštevanjem navodil in z raznimi agrotehničnimi ukrepi bo možno stanje izboljšati. Na našem območju obstaja samo obrat Lesno-industrijskega podjetja Bled, ki pa bi moral po našem mnenju predelati več ilesa v končne proizvode. Kljub temu, da proizvodnja še ni finalna, se pri njih narodni dohodek diviga iz leta v leto. Večkrat so državljani izrazili že- ljo, da bi v Bohinju ustanovili nekatere nove panoge industrije kot samostojen obrat ali pa v povezavi s kakšnim drugim večjim obratom. Zamišljamo si podjetje, ki naj bi zaposlilo vsaj 120 novih delavcev, od 'tega polovico žensk, ki do sedaj še nimajo primernih pogojev za zaposlitev. « »Poznan nam je načrt turistii-nega razvoja bohinjske občina. Bi nam lahko povedali, kaj bosta gradili v letu 1960 in kaj ste v zvezi s tem že pripravili?« »V okviru turističnega programa občine bomo v letu 1960 dogradili depandanso hotela Zlatorog, s katero bo pridobljenih 90 novih ležišč. Ta objekt bo dograjen predvidoma do začeMca glavne sezona, prav tako bo do pričetka sezone končana že pričeta adaptacija hotela Jezero, s katero bo objekt pridobil nove restavracijske prostore in 40 novih ležišč. Dogradili bomo tudi bencinsko črpalko v Bohinjski Bistrici. Za vse te gradnje so krediti že zagotovljeni. Od ostalih gradenj, ki jih predvideva omenjeni program, pa so izdelani elaborati za hotel na Voglu z žičnico, trgovski paviljon v Ukancu, za restarvracijo ter trgovski objekt v Stari Fužini.« -on Ustanovljena je Zveza delavskih ljudskih univerz Slovenije V četrtek, 3. decembra dopoldne je bila v dvorani Inštituta za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem v Ljubljani ustanovna skupščina Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije. Skupščine so se razen 97 delegatov, ki so zastopali delavske in ljudske univerze, in drugih predstavnikov raznih izobraževalnih zavodov in ustanov, udeležili tudi nekateri vidni politični, javni in kulturni delavci. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo v začetku novembra v Sloveniji 63 delavskih in ljudskih univerz in en zavod za izobraževanje odraslih. Prvi razlog za ustanovitev Zveze je bila povezava in medsebojna pomoč delavskih in ljudskih univerz in pa vskladitev med republiškimi ustanovami !a organizacijami, ki delajo na področju izobraževanja odraslih. •— Zveza, ki je nastala na tem ustanovnem občnem zboru, ima pravzaprav dve nalogi: koordinirati sile, ki delajo na področju pošol-skega -in izvenšolskega izobraževanja, obenem pa stimulirati vsa naše organizacije navzdol, da koordinirano delajo z delavskimi in ljudskimi univerzami. Zveza naj postane v prihodnje važen instrument delavskih in ljudskih univent na terenu, ki naj usmerja njihovo delo in jim pomaga premagovati najrazličnejše težave. Ob tej priložnosti je bil izvoljea 23-članski Svet Zveze, katerega predsednik je postal član CK ZKS Ivo Tavčar. Na volišču V. kvarta na Ravnah je do 9.30 ure volila polovica članstva PO TELEFONU OB 14. URI KRANJ. Dopoldne so s stoodstotno udeležbo (izv/.omšl opravičeno odsotne) zaključili volitve na Jamniku, v Visokem, Stiski vasi, Stefanji gori in v Dvorjah pri Cerkljah. JESENICE. Ob 12. uri je bila volilna udeležba nad 75»/, na področju Plavža, Gozd Martuljka, Rateč in na Hrušici celo 93 odstotna. Iz Rovt, kjer je pričakovati najboljših Izidov, pa niso prišla poročila. RADOVLJICA. Povprečna udeležba na volitvah celotne občine je oh 13. uri 90 %. V Kropi so zabeležili že 99% udeležbo. Sledita Lašče in Lancovo z 91%, mesto Radovljica pa 86% itd. TRZlC. Po volišču v Gozdu, kjer so končali z volitvami zgodaj zjutraj, so £ stoodstotno udeležbo zaključili volitve še v Seničnem ob 11. uri, v Sebenjah ob 11.30 in opoldne tudi v Pristavi. Na posameznih voliščih so opoldne čakali le še enega ali dva volivca. ŠKOFJA LOKA. V celotni občini je bila udeležba že ob 13. uri 86 %. Tri volišča na območju Poljan pa so bila že zaključena s lOf odstotno udeležbo. 2 »glas gorenjske« NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO KRANJ, 7. DECEMBRA 195» Priprave za nove najemnim v Kranju Nove odločbe že pred novim letom Kot je znano, imajo občinski ljudski odbori precej dela s pripravami za uveljavljanje nove stanovanjske politike, ki bo veljala K novim letom. Zlasti precej dela Je s popisovanjem stanovanj. Pred izdajo novih odločb, a te bi morali stanovalcem izročiti do 10. januarja, morajo točno popisati vsa stanovanja, jih razvrstiti po kategorijah, predpisati cone, določiti dobo amortizacije, vrednost točk in podobno. O tem bo razpravljal Občinski ljudski odbor v Kranju na prihodnji seji, ki je predvidena sredi decembra. Sedanja najvažnejša dejavnost je popis stanovanj. Pri tem obsežnem delu so izdatno pomagale gospodarske in druge organizacije, ki so odstopile potrebne ljudi. Tako se je formiral velik, začasen kolektiv s 60 člani in občinskim štabom. V četrtek, 3. decembra so že imeli prvi seminar o načelih popisovanja. V ponedeljek, 7. decembra bodo imeli drugi aeminar, kjer se bodo seznanili z vsemi podrobnostmi pri popisova-»ju ter prejeli ustrezne obrazce. Potem bodo začeli s popisovanjem. Delo, kot predvidevajo, bo končano v 14 dneh. Podjetja so odstopila za to delo razmeroma dober kader; med njimi ekonomiste, pravnike, tehnike itd. Zato upajo, da bo popisovanje naglo potekalo. Mesto Kranj (sem sodi tudi Stra- žišče, Cirče, Primskovo in Stru-ževo) je razdeljeno na 24 popisnih okolišev. Vsak okoliš ima približno 200 stanovanj, kjer bosta na delu po dva popisovalca. Na področju Kranja bodo popisali vsa stanovanja, tudi kmečka stanovanjska poslopja oziroma privatne enodružinske hiše. V drugih okoliših krajevnih odborov pa bodo v sedanjem popisu zajeli le stanovanja splošnega ljudskega premoženja, oziroma stanovanja, v katerih stanovalci niso lastniki hiše. Ostale privatne stanovanjske hiše bodo popisovali pozneje. Cone stanovanj, ki bodo prav tako pomembne pri končni stanovanjski najemnini, še niso določene. Pripravljeni pa so predlogi. Kranj s prej omenjenimi okoliši, bo v enotni coni. Prevladuje mnenje, da ni bistvene razlike med stanovanji v starem delu Kranja in tistimi na Primskovem, Zlatem polju ali v Stražišču. Naslednja, druga cona bo zajemala vse nižinske predele do Preddvora, Cerkeij in Zabnice, medtem ko bo tretja cona zajemala oddaljenejše in teže dostopne vasi, kot na primer Ce-pule, Jezersko itd. Po končanem popisu in odlokih, ki jih bo sprejel občinski ljudski odbor, bodo izdajali odločbe. — Upajo, da bo delo končano do novega leta. -1. c. Danes popoldne ob 15. uri bo v Kranju seja Sveta za blogovni promet Okrajnega ljudskega odbora, na kateri bodo razpravljali o planu investicij v trgovini za leto 1960 in o potrditvi investicijskih programov ter imenovali komisije za sklepanje pogodb za kmetijske pridelke v letu 1960. Problemi trgovine pa bodo v kratkem tudi na dnevnem redu seje Okrajnega ljudskega odbora. Organizacija trgovine v krajskem okraju še ni urejena. Zato bo treba postopoma prehajati na ožje specializirana, široko razvita trgovska KRONIKA V ENEM STAVKU V »Almiri« Radovljica in v »Verigi« Lesce so začeli pred kratkim izdajati svoj tovarniški časopis. — V športnem društvu Triglav v Kranju je včlanjenih okoli 1800 članov. — Kranjsko gimnazijo obiskuje 405 dijakov, od tega 183 fantov in 222 deklet. — V hotelu »Pošta« na Jesenicah so te dni preuredili in odprli nove prostore. — V Tovarni čokolade »Gorenjka« v Lescah bodo letos izdelali okoli 250.000 kg čokoladnih izdelkov. —■ V tovarni pletenin in nogavic »Almi-ra« v Radovljici so letos izdelali že 1,500.000 parov nogavic. Odmevi s prireditev ob velikem Prazniku 3500 CICIBANOV SO SPREJELI V PIONIRSKO ORGANIZACIJO Na osemletkah širom po Gorenjski so bile v soboto, 28. novembra majhne svečanosti. Starešinski sveti in Društva prijateljev mladine so pripravila sprejeme cicibanov v pionirsko organizacijo. Za to priložnost so lepo okrasili svoje telovadnice ali razrede, kjer so pionirji izvajali kulturni program, pevski zbori so zapeli nekaj pesmi. Predstavniki Društva prijateljev mladine so predavali o pomenu pionirske organizacije. Po končanih kulturnih programih so novo sprejetim pionirjem pripeli pionirske enačke in jim zavezali pionirske rute. V kranjskem okraju so v počastitev Dneva republike sprejeli v pionirsko organizacijo preko 2500 cicibanov. GORENJSKI FOTO AMATERJI SO POČASTILI DAN REPUBLIKE Člani Foto kluba na Jesenicah so priredili pod pokroviteljstvom občinskega odbora ljudske tehnike v počastitev Dneva republike 5. razstavo fotografij gorenjskih amaterjev. Razstava je bila odprta na večer pred praznikom v mali dvorani delavskega doma v navzočnosti predsednika Foto-kino zveze Slovenije dr. Iva Freliha, predstavnikov fotoklu-bov Gorenjske in jeseniških družbeno - političnih organizacij ter oblasti. Razstavo je tolmačil dr. Frelih, medtem ko je predsednik občinskega odbora ljudske tehnike tov. Zupančič razdelil medalje in diplome. Srebrno medaljo je dobila Nataša Rant iz fotokluba Jesenice. Bronaste medalje pa Tone Marčan iz Fotokluba Kranj, Tine Rant, Franc Gorjanc, Mikelj Matevž iz Fotokluba Jesenice in Mirko Križ-nar iz Fotokluba Kranj. Razstavljalo je 36 avtorjev s 63 deli, ki jih je od 108 izbrala žirija. Ob 5. razstavi fotografij gorenjskih amaterjev je izdal Fotoklub Jesenice lično brošuro s kopijami najboljših posnetkov. V POLJANAH OB DNEVU REPUBLIKE V počastitev praznika Dneva republike je mladinska organizacija v Poljanah nad Skofjo Loko priredila prijateljsko srečanje z mla- r Priprava za Novol-tno j°fko v kranjski občini Tudi v kranjski občini se marljivo pripravljajo na praznovanje Novoletne jelke. Zaradi pomanjkanja prostora pred Sindikalnim domom v Kranju, kjer so vsako leto obi-čalno postavili pionirski zabavni park, bodo pionirsko zabavišče letos organizirali v Domu JLA v Kranju. Skupno z delovnim kolektivom Planike in Društvom prijateljev mladine kranjske občine bodo 31. decembra dopoldne organizirali za šoloobvezne otroke kolektivno obdaritev, popoldne pa bodo obdarili tudi naše predšolske otroke. Da bo otroško slavje za Novoletno jelko še bolj mikavno, bodo iz Ljubljane z Go podarskega razstavišča pripeljali T Kranj tudi električno pionirsko železnico. Prav t ko bodo posamezne gospodarske organizacije na •vojem območju oreT-i'.'rale Novoletno jelko, kjer bodo pogostili šolarje in prediol ke otroke. Uspršno potekajo p.iprave za Novoletno jelko tudi po ostalih krajih na Gorenjskem. Marljivo se pripravljajo v Tržiču, kjer bodo prav tako organizirali pionirsko zabavi-iče. Kako potekajo po ostalih krajih priprave, bomo še poročali. dinsko organizacijo JLA iz Škofje Loke. V popoldanskih urah je bil šahovski dvoboj, ki se je končal z rezultatom 4,5 : 3,5 za goste in dvoboj v namiznem tenisu, ki se je končal z rezultatom 7 : 3 za domače mladince. Zvečer so gostje izvedli kulturni program. PROSLAVA V KROPI V počastitev Dneva republike so imeli v Kropi osrednjo proslavo v nedeljo, 29. novembra ob 15. uri. Proslave so se razen Kroparjev udeležili tudi prebivalci Kamne gorice. Kulturni program so pripravili pionirji, profesor Rupel pa je govoril o delu pesnika Otona Zupančiča, ki je v svojih stvaritvah tako rad opeval Kropo. Ob zaključku so cicibane sprejeli v pionirsko organizacijo. Katastrofa v Frejusu Ime mesteca Frejusa na Ažurni obali v Franciji bo ostalo boleče povezano s spominom na eno naj-katastrofalnejših poplav na svetu po drugi svetovni vojni. Katastrofa se je zgodila v četrtek, 3. decembra, ko je narasla voda porušila jez Malpasse na reki Revran na francoski Rivieri. Jez so zgradili pred osmimi leti in je bil visok 61 metrov. Umetno jezero je bilo dolgo 7, široko pa 3,5 km. V njem je bilo več kot 40 milijonov kubičnih metrov vode, ki je po petih dneh deževja podrla jez, se valila proti morju, odnesla vaške hiše in mostove ter poplavila ceste, železniško progo in manjše pomorsko oporišče, kot tudi mesto Frejus, ki leži okoli 6 km južno od jezu. Popolnoma podrtih je 364 hiš. Uničenih je 200 kmetijskih posestev. Samo škodo v kmetijstvu cenijo na 10 milijard frankov. Ii vode in naplavin so doslej izvlekli že 520 ljudi, reševalci pa se boje, da bo število žrtev še mnogo večje. Po zadnjih podočillh je ljudem, ki so se rešili, izgubili pa vse premoženje, priskočila na pomoč vsa Francija. Vlada je proglasila 3. december za dan nacionalne solidarnosti. NEDISCIPLINA VOZNIKOV IN PEŠCEV V petek je bila na ljubljanskem sodišču konferenca predsednikov Tseh rednih sodišč in preiskovalnih sodnikov, kjer so obravnavali kazniva dejanja zoper varnost prometa in zaradi nezadostnih apravno-kazenskih ukrepov, prometne nesreče vse bolj naraščajo. Ugotovili so, da je glavni vzrok za to nedisciplina voznikov ta pešcev, ZA 40. OBLETNICO KPJ Godešič, 6. decembra. V prosvetnem domu na Godeši-ču pri Skofji Loki je bila sinoči večja slovesnost, posvečena 40. obletnici KPJ in SKOJ. Svečanosti so se udeležili vsi politični, javni in kulturni delavci škofjeloške občine. Mimo govora o pomenu pro-s>lave je domače KUD »Bratov Križ-nar« iz Godešiča uprizorilo pre-miero drame »ŽRTVOVANA«. podjetja, pri čemer bo treba doseči vsaj dvojno prekrivanje teritorija (tudi s poseganjem podjetij z ozemlja ene občine ali okraja na drugo). Vzporedno s takšno organizacijo maloprodajnega omrežja je treba spreminjati tudi vlogo grosističnih podjetij, in sicer tako, da bodo le-ta postala predvsem preskrbovalec velikih potrošnikov in maloprodajnega omrežja za tisto blago, ki ga samo ne bo moglo nabavljati v proizvodnji. V ta namen bo Trgovinska zbornica v sodelovanju z občinami izdelala okvirni načrt za specializacijo in organizacijo trgovine v okraju. Hkrati s krepitvijo organizacije maloprodajnega omrežja je treba v mestih in večjih središčih razvijati koncentracijo prodaje, kar velja zlasti za prodajo industrijskih izdelkov. Zato je treba kar najprej pripraviti načrte za veleblagovnici v Kranju in na Jesenicah, v vseh večjih naseljih pa bo treba zgraditi blagovnice za pro- dajo celotnega asortimana živil (potrošniške centre) z istočasno uvedbo najmodernejše prodajne tehnike. V kmetijstvu je treba še nadalje vse bolj utrjevati vlogo kmetijskih zadrug. Kmetijska posestva pa bodo svojo proizvodnjo usmerila predvsem za zadostitev potreb domačega tržišča in se aktivno lotila neposredne preskrbe mest. Pri vseh teh nalogah trgovskega omrežja in spričo stalnega zaostajanja maloprodajnih zmogljivosti za potrebami proizvodnje in potrošnje, je potrebno vsa sredstva okraja in občin za finansiranje investicij trgovine, vložiti v izgradnjo in opremo trgovine na drobno. Pri teh investicijah je treba preprečiti vse nadaljnje gradnje in rekonstrukcije, ki ne bodo ustrezale uvajanju sodobne maloprodajne tehnike. Ce pa bodo v prihodnje samim trgovskim organizacijam na razpolago večja sredstva, je treba zagotoviti koncentracijo 1«' teh, da bi na ta način lahko finan-sirali predvsem tiste objekte, ki so trgovini najbolj potrebni. Tudi kulturnejši postrežbi p0' trošnikov bo treba posvetiti veS pozornosti. V ta namen je z rekonstrukcijo mlekarne treba zagotoviti vstekleničenje mleka, z rekonstrukcijo klavnic pakiranje mesa, tudi perutnine, ki bo imela vse večji delež pri potrošnji našega prebivalstva itd. Problem 7 trgovini je tudi kadrovsko vprašanje. Pred vsemi odgovornimi forumi, predvsem pred Trgovinsko zbornico in občinami, stoji v letu 1960, v katerem bo verjetno izpolnjen tudi že petletni pespektivni pla° trgovine, izdelava novega perspektivnega plana. Spričo precejšnjih problemov naše maloprodajne i° grosistične trgovske mreže bo treba takoj pričeti s temeljitimi in P°" drobnimi pripravami. -t Povsod lepo okrašena vohsca FRANC KUNClC — MEŠIŠNIKOV ATA Z MLINEGA PRI BLEDU DEVETDESETLETNIK Te dni je praznoval Mešišni-kov ata z Mlinega pri Bledu redek življenjski praznik, devetdesetletnico rojstva. S pokojno ženo Terezijo je vse svoje življenje posvetil delu in vzgoji otrok, saj sta jih imela dvanajst. Danes jih živi le še šest: trije so umrli že pred volno, dva sinova sta padla v partizanih, ena hčerka pa je umrla v pregnanstvu. Aprila 1943. leta je bila družina preseljena v Nemčijo. Oba Kun-čičeva sta navzlic visoki starosti samozavestno premagovala nasilje in težave v pregnanstvu ter bodrila in hrabrila prijatelje, ki so med vojno doživljali podobno usodo. Po vrnitvi v domovino po vojni je že-na več let bolehala zavoljo posledic iz taborišča. Umrla je 1955. leta. — Oče Franc pa praznuje devetdeseto leto življenja še dokaj trden in zdrav. K visokemu življenjskemu jubileju so mu čestitali številni znanci in prijatelji; čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. (Nadaljevanje « 1. ekrani) volili 100-odstotno vsi prebiva'ci vasice — 38 po številu. Največje volišče na Ravnaji, ki šteje 700 volivcev, je do 9. ure zabeležilo 337 volivcev. Približno enako udeležbo so zabeležila v tem času tudi ostala volišča širom po tržiški občini. BLED — TEKMOVANJE V OKRASITVI VOLIŠČ Nič manj ni v pripravah na volitve zaostajala blejska občina. V blejski občini so organizirali kar 18 volišč. Do 8. ure zjutraj je volilo že skoraj na vs^h voliščih okoli 35 odstotkov članov. Vse osnovne organizacije SZDL so tekmovale med seboj, katera bo najlepše pripravila volišče. Pet najbolje pripravljenih volišč pa je Občinski odbor SZDL Bled nagradil. Tudi tu je bilo po vseh krajih pravo praznično razpoloženje. Volišča so bila primerno in lepo pripravljena. V Podhomu in Zg. Gorjah so po vasi postavili celo vrsto mlajev. Tako tudi tu slabo vreme, saj je ves čas deževalo in nekje je celo naletaval sneg, ni pokvarilo prazničnega razpoloženja. RADOVLJICA — KROPARJI SO BILI PRVI NA VOLIŠČU Čeprav je dež začel padati že okrog 4. ure zjutraj, je bilo v radovljiški občini po vseh krajih pravo praznično razpoloženje. Pripravili so 24 volišč, od tega v Lescah 6 in Radovljici 4. Po vseh ostalih krajih občine pa so imeli po eno volišče. Delavci v Kropi, ki so hiteli na delo, so volili prvi, in sicer že ob pol šestih zjutraj. Kamna gorica je bila vsa v zelenju in niti slabo vreme ni motilo ljudi, ki so že v zgodnjih jutranjih urah prihajali na volišča. V Radovljici je bila na dveh voliščih že navsezgodaj prava gneča in je volilo na enem volišču že preko 300 članov. Vsa volišča v radovljiški občini, so bila izredno lepo okrašena t zelenjem. V Podgori in še nekaterih drugih krajih so postavili visok« mlaje. Osnovne organizacije s° tekmovale med seboj, katera j« najbolje pripravila volišče in kj« bodo najprej končali z volitvami-V glavnem so že v zgodnjih jutranjih urah povsod volili. ŠKOFJA LOKA — PODEŽELJE PRED MESTOM Zastave, plakati in množice ljo* di po cestah posebno pTed voli-ra, v domu Zveze borcev in v prostorih Občinskega ljudskega odbora v domu Zveze borcev in v prostorih DPD »Svoboda«, in rahel dež — to je bila značilnost današnjega volilnega razpoloženja * Loki. Največja gneča je bila na volišču v prostorih Občinskega ljudskega odbora. Stari ženici, ki i* slabo vidi, pojasnjuje sin, kako i» koliko kandidatov mora obkrožiti. Mlad fant — morda delavec z Motorja — ravnokar spušča volilni listek v skrinjico. Član volilne komisije pojasnjuje skupini mlajših deklet način volitev . . . Pred mizo kjer razdeljujejo glasovnice, se vrsti množica ljudi — mlajših in starejših, mož in žena, mladincev in mladink. Na steni nad njimi, prekriti z zastavo, p* So napisi: »Delavci, kmetje, mladina! Udeležite se v polnem številu volitev v osnovne organizacije SZDL!« Srečal sem ga ob 10.30 uri •— na hodniku škofjeloške gimnazija* Tovariš Dolžan, sekretar Občinskega odbora SZDL Skofja Loka 1» član občinskega volilnega štaba, je pravkar prišel z obiska voli** v Poljanski dolini. Pojasnil mi j«» da imajo v občini 29 volišč, do 10. ure pa je volilo že dobrih 55 odstotkov vseh članov. »Na podeželju je bila udeležba doslej nekoliko boljša kot v mestu!« mi j* še povedal. LJUDJE IN DOGODKI PORAVNAN SPOR Mladinski aktiv Podnart je v počastitev Dneva republike in 40-letnlce KPJ 28. novembra razvil svoj prapor. Na sliki je predsednik mladinskega aktiva Podnart Tine Račič ob razvijanju prapora, ki mu Je kumoval predsednik OO ZB Kranj tovariš Ivan BertoncelJ Te dni sta Velika Britanija in Združena arabska republika sklenili sporazum, da bosta obnovili diplomatske stike in navezali normalne odnose na vseh področjih medsebojnega sodelovanja. Ta dogodek sam po sebi niti ne bi bil tolikanj važen, da hi se splačalo posebej se zaustavljati pri njem, če ne bi kazal nekaterih zelo pomembnih značilnosti, ki presegajo ozke odnose dveh držav. Tri leta nista imeli Velika Britanija in Združena arabska republika urejenih medsebojnih stikov. Vzrok za to je iskati v dogodkih, ki so nastali po odločitvi Egipta, da nacionalizira Sueški prekop. Velika Britanija in Francija sta skušali tedaj z grobo vojaško silo preprečiti Egiptu, da bi uresničil svoje upravičene težnje, to se pravi, da sam upravlja svojo deželo in gospodari nad lastnim ozemljem. Napadu na Egtpt se je tedaj pridružil tudi Izrael. Pretila je pravcata vojna, ki bi verjetno tudi prišlo do nje, če ne bi posegli vmes Združeni narodi, ki so na predlog vseh arabskih držav in na splošno podporo vseh miroljubnih sil v svetu, obsodili britansko-francosko-izrael-ski napad na Egipt. Vojska se Je morala umakniti, napadalec je spet dobil močno moralno klofuto. Od takrat je poteklo dosti vode po Nilu, vendar britansko-egiptov-ska zadeva je ostala neurejena in je močno kalila stanje v tistem delu sveta. Vlada Združene arabske republike si je seveda vztrajno prizadevala, da bi se poravnal spor z Veliko Britanijo in da bi obe deželi spet navezali stike, ki so običajni za vse odnose med državami. V Londonu so bili dlogo časa gluhi na vse pobude o obnovitvi odnosov z ZAR. Prehud se Jim Je zdel udarec, ki ga je pretrpel britanski ugled s tem, da so se morali odpovedati nekdanjim pravicam do Sueza. Zdaj, po treh letih, so le morali ugrizniti v kislo jabolko. To se je zgodilo pod pritiskom miroljubnih sil ki pa zaradi ugodnega mednarodnega razvoja, ki Je odprl možnosti za odpravo hladne vojne. Nedvomno je sporazum med Kairom in Londonom dokaz modre in realne politike, ki jo je treba pozdraviti. Pomeni pa, da so zmagala načela politike miroljubnega sožitja, ki jih vneto zastopa ravno vlada ZAR. Sodelovati z vsemi deželami, ne glede na njihovo notranjo ureditev, urejati vse »porn« probleme na mirnem načinu, ne P* pustiti, da bi se kdo vmešaval * notranje zadeve drugih dežel, to »• glavne točke, ki jih kairska vlada uresničuje v svoji zunanji politiki- Prav zato Je pomen dosežene^* sporazuma med Londonom *• Kairom prav v tem, da se Je o* njem vnovič pokazalo, da Je 1« ' tako politiko, ki jo Izvajajo neo*-visne, izvenbiokovske dežele, mogoče uspešno reševati mednarodn* probleme in utrjevati svetovni ntl'« Zvone Ko« bdaja CJ» »Gorenjski tisfc< — Urejuje uredniški ođbmt — Direktor S. Beinlk — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 307 — Teko« račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-125 — Izhaja ob ponedeljkih m petkih — Letna naročnina 609 dinarjev, mesečna 50 din R- KRANJ, 7. DECEMBRA 1959 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO »glas gorenjske« 3 Z drugega plenuma SZDL v Škofji Loki Šalskl problemi na področju občine Pretekli torek je bil v Škofji Loki drugi plenum Občinskega odbora SZDL. Glavni referat o šolski problematiki v škofjeloški občini je podal tovariš Janez Šter, ki je poudaril nekatere značilnosti, ki ovirajo uspešno šolsko delo. Pri tem se je dotaknil problema politične in družbene zavesti nekaterih prosvetnih delavcev. V nadaljevanju je referent prikazal vlogo Delavske univerze in izobraževanja odraslih. — Delavska univerza v Škofji Loki je zajela velik del tamkajšnjega prebivalstva, pa tudi družbeno upravljanje šol je rodilo lepe uspehe. Načeli so tudi vprašanje gradnje nove ustanove — srednje tehniške šole. Tudi potrebe po osnovni šoli in novem vajeniškem domu so vedno večje. V razpravi so prisotni razpravljali o potrebi ustanavljanja vrtcev, o pomoči slabšim učencem, o reformi šolstva itd. V. R. Pred občinskim praznikom v Škofji Loki v osrednja tematika v sporedu prireditev, ki so se začele že v soboto Tudi letos pripravljajo v Škofji Loki obširen program prireditev, s katerimi bodo proslavili svoj občinski praznik, 18. december. Medtem ko je bilo lansko praznovanje v znamenju kulturnih prireditev, bodo letošnje prireditve bolj posvečene pregledu gospodarskih uspehov in prizadevanjem za izboljšanje družbenega standarda. Uspehi teh prizadevanj so zelo vidni. V Škofji Loki grade štiri 24-stanovanjske bloke. Na Trati se bodo prav za občinski praznik vselili prvi stanovalci v novi 32-stanovamjski blok. K blokom na Trati grade novo kanalizacijo. V novo poslopje Komunalne banke se bodo prav tako še ta mesec vselil; stanovalci, banka sama pa v začetku prihodnjega leta. Škof-ja Loka je postalo prostrano gradbišče. Splošno gradbeno podjetje »Tehnik« gradi novo tržnico, novo trgovino »Zeleznine«, povečuje Poišto, kjer bodo v prizidku moderni prostori oddelka za pakete in ostale pošiljke ter poštni predali. V kratkem pa bodo razširili telefonsko centralo za novih 200 številk. V programu praznovanja je tudi slovesna otvoritev skladišča veletrgovine »Loka« na Trati in nove kino dvorane »Sora-< v Škofji isii Mi ori Zadoščenje o v Retečah, Godešiču in Gorenji vasi Na nekaterih občnih zborih SZDL. ki so bili v Kokri, na Kokrici in v drugih vaseh kranjske okolico, so člani SZDL izrazili željo, da bi jih v obliki predavanj oziroma razgovorov na sestankih seznanjali s posameznimi dogodki in problemi. Na Kokrici so omenjali nove smernice in zakone o stanovanjskih skupnostih, o novi stanovanjski politiki, o kmetijstvu itd. ter poudarjali, da tolikih sprememb zadnjega časa ne utegnejo zasledovati v časopisju. Menili so, da bi za razlago takih stvari organizirali večkrat primerne sestanke. Na osnovi takih želja je občinski odbor SZDL Kranj sklenil osnovati posebno ideološko komisijo tudi pri občinskem odboru SZDL. Doslej je taka komisija obstajala samo pri komiteju ZKS. -L c. Prebivalci Reteč, Godešiča in Gorenje vasi pri Škofji Loki si bodo gotovo zapomnili letošnji Dan republike. Na ta praznik so namreč na svečan način izročili namenu nov vodovod. Pomanjkanje zdrave, pitno vode v teh vaseh je skozi dolga desetletja bila osrednja težava prebivalstva. Zadoščenje ob letošnjem uspehu pa je še toliko večje, ker so sami z lastnimi sredstvi in močmi prispevali h gradnji vodovoda. Bilo je lani, ko so se prvič odločili, da bodo gradili vodovod. Toda predračun je znašal 15 milijonov dinarjev. Vendar se niso prestrašili. Prvo veliko pomoč je nudila občina. Z dotacijami in posojilom je dala skoraj polovico. Ostalo, dobro polovico so marali preskrbeti sami. Začeli so od hiše do hiše. V vodovodno skupnost so pridobili končno 159 članov, kar je bilo 75 NOVA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA V ŽELEZNIKIH •Kot smo že poročali so v počastitev Dneva republike spravili v pogon nov obrat jeseniške železarne za proizvodnjo bele pločevine. Temu in še mnogim drugim objektom, ki smo jih izročili na ta dan namenu, se je pridružila tudi nova avtomatska telefonska centrala v Železnikih. V promet so jo vključili 29. novembra. S to novo avtomatsko telefonsko centralo v Železnikih je Gorenjska dokončno povezana z avtomatskim telefonskim omrežjem. Telefonska centrala ima zaenkrat 100 naročnikov. Svečani otvoritvi so razen mnogih domačinov prisostvovali tudi zastopniki PTT podjetja iz Ljubljane, Okrajne pošte, predsednik občine Škofja Loka ter domači predstavniki gospodarskih in družbenih organizacij. M. Z. Gospodarske Testi £ Mesni kombinat »Belje« je v leto'njih prvih desetih mesecih izvozil 412 vagonov mesnih izdelkov v vrednosti 650.000 dolarjev. 0 V Senti so to jesen začeli pripravljati vse potrebno za izgradnjo velikega cestno-železniške-ga mostu čez Tiso, ki ga bodo zgradili do konca leta 1961. $ Konec movembra je bila v Makedoniji v glavnem končana jesenska setev. Zasejali so približno 250.000 ha površin. 4) Istrski premogovniki v Rad lodo dobili letos za izvoženi premog nad pol milijarde dinarjev v devizah. Letos bodo izvozili nad 91.000 ton premogovega prahu. 9 V Vojvodini bodo letos zgradili približno 6.000 novih stanovanj. Perspektivni program stanovanjske gradnje, ki predvideva za dobo od 1957 do .1961 zgraditev 29.000 stanovanj, se uresničuje v glavnem uspešno. % Zadnja leta so v Bosni začeli sistematično raziskovati naftna ležišča, ki po mnenju strokovnjakov obsegajo površino okoli 7000 kvadratnih kilometrov. Do konca letošnjega leta bodo raziskali dobro polovico te površine. £ Po dosedanjih podatkih pričakujejo, da bodo izvozniki izdelkov domače obrti v Jugoslaviji prekoračili letošnji plan izvoza tako, da bo ta dosegel vrednost 1,5 milijarde dinarjev. £ Tovarna ribjih konzerv »Mirna« v Rovinju je izdelala investicijski program za rekonstrukcijo svoje tovarne. S preureditvijo tovarne, ki bo predvidoma končana do konca prihodnjega leta, bodo skoraj za tretjino povečali proiZ v odi i j o. % Ljubljanski Litostroj je od leta 1947 že izdelal 200 elektrar-niških turbn, ne le za jugoslovanske, marveč tudi za mnoge tujo elektrarne. Zdaj izdelujejo dve izredno veliki turbini, od katerih bo vsaka imela zmogljivost 135.000 KM. £ V bamjaluški tovarni je v delu 1200 televizijskih sprejemnikov. Izdelujejo jih po licenci tvrdke Philips. Na dan sestavijo 20 sprejemnikov. £ Letos so v Makedoniji zgradili 300 km sodobnih cest, v katere so vložili nad 2,5 milijarde dinarjev. Najdaljša letos asfaltirana cesta je Štip—Radovište—Strumica, ki je dolga 72 km. odstotkov lastnikov hiš, Napravili iso ključ oziroma kategorije, po katerih bodo razdelili obveznosti. Nihče se ni upiral skupnim dolžnostim. Tako so nabrali dobra dva in pol milijona dinarjev. Še vedno pa je manjkalo denarja. Samo cevi, za katere so se začeli dogovarjati v tovarni Anhovo, so veljale 18 in pol milijona dinarjev! To zadnjo, veliko zagato sta pomagali (rešiti podjetji Pilarna in Železniško transportno podjetje, ki sta prispevali vsako po 400 tisoč dinarjev. Razeir tega je bilo treba, seveda, še prijeti za krampe ki lopate. Treba je bilo izkopati jarek, dolg 5 km. Precej je pomagala mladinska brigada Godešiči in tudi mladina iz Reteč. Člani vodovodne skupnosti pa so sami izkopali 4750 kubičnih metrov zemlje. Povprečno je vsak član delal 90 ur samo pri izkopu jarkov. Razen tega pa so člani morali delati še po 20 do 30 ur pri gradbenih in montažnih delih vodovoda. S tem pa so prihranili približno 2 milijona dinarjev. Zategadelj je vodovod upravičeno zadoščenje tamkajšnjih prebivalcev. -1. c. Kje so vzroki? Po podatkih, ki smo jih dobili na Zadružni zvezi v Kranju, je Loki. V Poljanah bodo v okviru teh praznovanj slovesno odprli nov obrat podjetja »Planika«. Ob teh gradbenih uspehih pa ne smemo pozabiti na rekonstrukcije in izboljšave v tovarnah: »Gorenjska predilnica« se preusmerja na izdelavo sintetičnih vlaken, »Motor« je uredil novo lakirnico, izboljšave in povečanje proizvodnje pa se obeta tudi tovarni »Šešir«. Velikega pomena je tudi novo kopališče, ki so ga letos odprli na Sori, rekonstrukcija ceste proti Kranju in podobno. Osnovna šola je dobila nov prizidek, v katerem bo dobila prostore vajenska šola. Za naslednje leto pa pripravljajo gradnjo novega mosta čez Savo in gradnji nove osemletne šole in Vajenskega doroa na Trati. Prav tako so predvidena tudi dokončna ureditev zunanjega dela novega kopališča, gradnja tržnice in visečega mosta čez Seiščico. Ker pravkar preurejajo tudi dvorano DPD »Svobode« v Škofji Loki, samo društvo ni pripravilo posebnih prireditev za praznik, pač pa bo sodelovalo na akademijah v okoliških vaseh. Kulturni program prireditev pa bo izpolnilo gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljene in predstave filmov v novi kino dvorani. Posebno pomembna pa bo »Razstava 40 let ZKJ in SKOJ«, ki bo v prostorih Muzeja na gradu. Na sam praznik pripravlja ObLO svojim odbornikom ogled novih objektov in rekonstrukcij v tovarnah ter slavnostno sejo v novem kinu. Ob letošnjem občinskem prazniku bo izšel tudi šesti letnik »Loških razgledov«, posvečen 40-letnici ZKJ. K. J. PROSLAVE V ŠKOFJI LOKI V okviru občinskega praznika Škofja Loka, ki bo 18. decembra, je na programu več prireditev. Prva je že bila 5. decembra z otvoritvijo razstave slikarskih del Moše Pijada. Na programu so še razne kulturne in druge prireditve, toda osrednje proslave bodo 20. decembra. Tega dne bodo partizanske patrulje odšle po poteh nekdanjih borcev, odkrili bodo več spominskih plošč in podobno. pomemben faktor za povečanje proizvodnje Precej smo že pisali o letošnjih gospodarskih uspehih tako kranjskega okraja kot tudi celotne naše države. V kranjskem okraju je bil v prvih letošnjih devetih mesecih bruto produkt dosežem v primerjavi z okrajnim družbenim planom (106.653 milijonov din) že z 90,8%, kar pomeni, da je bil plan za prva tri tromesečja presežen za 21,1 %• V enakem razdobju lani je bil družbeni bruto proizvod v primerjavi z lanskim okrajnim družbenim planom (101.481 milijonov din) dosežen le z 81,16 % — lanski devetmesečni plan je bil torej presežen le za 8,2 %. Proizvodnja nad planom je bila torej letos — čeprav je letošnji okrajni plan za dobrih 5 milijard višji od lanskega — precej večja od lanske. To nam kaže, da je bila letos mobilizirana vrsta faktorjev, ki so zelo ugodno vplivali na hitrejši dvig produkcije, kar je zagotovilo, da v 1. 1960 ne bo večjih problemov z realizacijo takšnega obsega proizvodnje, ki je bil s perspektivnim plamom predviden šele za leto 1961. Spričo takega stanja v našem gospodarskem razvoju me bo odveč, če si danes na kratko ogledamo tudi gibanje obratnih sredstev v prvih devetih mesecih letošnjega leta. (Podatki so povzeti po Bilte-iiu Narodne banke za okraj Kranj, št. 9.) Od januarja do septembra letos se je v kranjskem okraju povečal sklad obratmih sredstev od 17 milijard 330 milijonov na 17 milijard 882 milijonov, v istem razdobju so ~e krediti za obratna sredstva povečali od 10 milijard 850 milijonov na 12 milijard, posojila za obratma sredstva od 2 milijard 409 milijonov na 3 milijarde 781 milijonov, denarma sredstva na žiro računih so se zmanjšala od 1 milijarde 554 milijonov na 1 milijardo 117 milijonov, denarna sredstva v amortizaciji i m ma skladih gospodarskih organizacij pa so se povečala od ) milijard 254 milijonov na 10 milijard 930 milijonov dinarjev. Sklad za obratna sredstva se je v septembru v glavnem povečal s 25 % obveznim vnosom iz denarnih sredstev skladov osnovnih sredstev in skladov skupne porabe gospodarskih organizacij ob črpa- nju, razen tega pa še s prenosom sredstev iz računov nerazporejenih sredstev oziroma iz računov blokirane amortizacije za plačilo anuitet svoječasnih investicijskih posojil za obratna sredstva (Tovarna verig Lesce 3 milijone, Motor Škofja Loka 1 milijon, BPT Tržič 12,5 milijonov itd.). Ce primerjamo stanje konec tretjega četrtletja s stanjem konec polletja, se nam pokažejo tale bistvenejša odstopanja: V jeseniški Železarni se je stanje vseh obratmih sredstev znižalo konec septembra za 70 milijonov, tako pri kreditih kot pri posojilih, čeprav se Je v tem času sklad obratnih sredstev povečal za 20 milijonov. V Iskri Kranj se je obseg vseh obratnih sredstev povečal za 423 milijomov, od tega največ mamen-ski krediti (za 250 milijonov) in posojila iz bančnih sredstev (za 170 milijonov), sklad obratmih sredstev pa se je povečal za okoli 3 milijone. V tekstilmi industriji se je obseg Obratnih sredstev povečal za 164 milijonov, in sicer največ namenski (za 104 milijone) in ostali krediti (za 8 milijonov) ter posojila iz bančnih sredstev (za 7 milijomov). Povečali so se tudi skladi obratmih sredstev (za 60 milijonov), znižala pa so se posojila iz skladov (za 15 milijonov). Obseg vseh obratnih sredstev se je povečal še v kovinsko-predelo-valni industriji, v usnjarsko-obut-veni industriji, v živilski industriji, v tovarni Sava, v gradbeništvu in gostinstvu, zmanjšal pa se je v kemični in lesni industriji ter v obrti. Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da so se obratna sredstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta močno povečala. Pomembno je predvsem dejstvo, da so se skoraj povsod povečala tudi lastna obratna sredstva. Prav krepitvi le-teh morajo podjetja tudi v prihodnje posvečati več pozornosti. Le s še večjim porastom skladov obratnih sredstev bodo namreč podjetja tudi še nadalje lahko povećavala skupni obseg proizvodnje. T. iz naših krajev OB ZAKLJUČKU RAZSTAVE je v. Je lep in sodobno oprem- je glede znanja tečajnikov po- MOŠE PIJADA ljen. O pomenu Zdravstvenega hvalno izrazila. Prihodnji tečaj Razstavni prostori v Prešernovi doma in o Prazniku republike je se bo pričel 10. decembra, bilo do komca prejšnjega tedna hiši v Kranju so bili tudi v toku govorilo več govornikov, med i j. x. sklenjenih v kranjskem okraju za zadnjih dveh tednov lepo obiska- njimi tudi predsednik ObLO 219 hektarov pogodb za koopera- ni. Ob tej priliki si je umetniška Alojz Logar in predsednik Ob- Iz razgovora z upravnikom obratne cijsko proizvodnjo krompirja v le- dela Moše Pijada ogledalo več kot čimskega odbora SZDL Janez ambulante na Trati pri Škofji Loki tu 1960, medtem ko plan predvide- 3500 obiskovalcev. Za uspeh raz- Rozman. Na slavju je sodeloval dr. Mariom Kacijančičem va površino 1.200 hektarov. To po- stave smo dolžni zahvalo predvsem tudi pevski zbor tamkajšnjega NOVA OBRATNA AMBULANTA meni, da je doseženih doslej šele Občinskemu komiteju ZK in Mest- DPD Svoboda. V ŠKOFJI LOKI komaj dobra šestina pogodb. IJes nemu muzeju v Kranju, so pred nami še vsi zimski meseci, toda kljub temu moramo ugotoviti, da smo z realizacijo plana precej v zaostanku. Kje so vzroki za to? Še je čas, da nadoknadimo, kar je Štefka Cobelj V BOHINJU NOV ZDRAVSTVENI DOM USPEŠNO IZVRŠUJE SVOJE DELO NOV SINDIKALNI PRAPOR »Letos ste dobili nove prostore za Sindikalna podružnica obrtnega obratno ambulanto. Zanima me, od-mizarskega podjetja Menina v kod ste dobili finančna sredstva?« Kamniku je na svoji proslavi ob .»Stavba, v kateri obratuje am- J hodnje lelo. bo narasla na dobrih tu Dom w, gradili 5 let in vanj 36 milijonov kilogramov. vložili okoli 55 milijonov dinar- V okviru praznovanja Dneva Dnevu republike in v počastitev bulanta, ni nova, zato smo jo mo- zamujenega, zato bo treba precejš- republike so odprli v nedeljo 40-letnice KPJ razvila sindikalni rali preurediti. Tu se zdravijo de- njih naporov predvsem v tem smi- dopoldne v Bohinjski Bistrici nov prapor. Kolektiv podjetja šteje 53 lavci iz dveh podjetij, in sicer iz slu, da odstranimo vse faktorje, ki Zdravstveni dom. Svečani otvo- ljudi in se je iz skromnih počet- Predilnice (600 ljudi) in iz Lesno- zavirajo sklepanje pogodb. ritvi so prisostvovali mnogi do- kov, ko je 5 članov začelo delati industrijskega podjetja Jelovica mačini in gosti, med njimi pred- z lastnim orodjem, razvil v eno (500 ljudi). Zato sta ti dve pod- VEC MESA V MAKEDONIJI sodnik OLO Kranj in zvezni največjih obrtnih podjetij v Kam- jetji pomagali pri uresničitvi te V M'k H Hl I , ljudski poslanec Vinko Hafner, niku. Direktor podjetja Franc Hri- koristne zamisli. S pomočjo teh v . maKeaoniji bodo prihodnje rav,natelj republiškega Zavoda bar je prikazal razvoj obrtnih de- dveh podjetij in s pomočjo Okraj- leto redili 48.500 govedi, 133.000 Za socialno zavarovanje Bojan lavnic, ki so se pred petimi leti nega zavoda za socialno zavaro- prašičev, 165.000 jagnjet in nad Spicur in drugi. Zdravstveni dom združile v samostojno podjetje, vanje smo prišli do tako važne 36.000 ovac. Količina mesa ki ga Pomen! veliko pridobitev za Bo- Med drugimi deli je letos dobavilo ustanove.« bodo pridobili v Makedoniji pri- hinJce< kakor tud? 28, nadalMj opremo za ladjo, ki jo je Uljanik »Kakšni so sedanji prostori in razvoj turizma v tem lepom ko- zgradil za Grčijo. kako ste razporedili delovni čas?« »S prostori smo zadovoljni, saj DELO so za opravljanje našega dela pri-REZERVNIH OFICIRJEV merni, zaradi česar lahko delo V ŠKOFJI LOKI uspešno in z veseljem opravljamo. Na minulem rednem letnem Z ustanovitvijo kliničnega labora-občnem zboru Rezervnih oficirjev torija smo razbremenili ambulanto in podoficirjev v Škofji Loki so v Škofji Loki. Od 8. do 10. ure ugotovili, da se je delo v tej or- nudimo preventivno službo, od 10. ganizaciji v primerjavi s prejšnji- do 12. ure pa kurativno. Ker so mi leti znatno izboljšalo. Orga.ni- prihodi in odhodi delavcev oib 12. zirali so vrsto predavanj, praktič- uri, jim tako nudimo zdravstveno nih vaj, strelskih in drugih tekmo- pomoč, ne da bi pri tem izgubili vanj, sodelovali pri raznih prire- na delovnem času.« ditvah itd. Tudi število članstva »Kakšnih nezgod ste največ zase je od 228 rezervnih oficirjev beležili in kako se proti njim bo-povečalo na 494. Da bo združenje rite?« še uspešneje delovalo, se je Ie-to »Največ nezgod je na rokah in podelilo na tri osnovne organiza- na dihalih — prehladna obolenja, cije s sedeži v Škofji Loki, na Tra- V primerjavi z lanskim letom je ti in v Gorenji vasi. število nezgod mnogo manjše, kar -an je zasluga dobro organizirane var- DHUGI TEČAJ mostne službe v podjetju. — Prav ZA MOPEDISTE V KRANJU tako je imela naša ustanova letos Tudi drugi tečaj za mopediste, zdravstveni seminar za mojstre v ki ga je uspešno vodil predava- obratih. S temi tečaji nameravamo telj Lado Pečenko, je bil zaklju- nadaljevati in bomo z njimi zajeli čen. Obiskovalo ga je 73 tečaj- delavce iz obeh podjetij. Z zdrav- Kolektiv Opekarne Cešnjevk je 28. novembra dosegel pomem- nikov. Snov so vzorno obvlada- stveno izobrazbo delavcev bomo ben uspeh — na ta dan je izdelal že 4 milijone kosov opeke ali li, saj izpita niso položili samo prav gotovo vplivali na še manjši 1 milijon več od planiranih za leto 1959 4 tečajniki. Izpitna komisija se odstotek nesreč pri delu « 4 »glas gorenjske« KRANJ, 7. DECEMBRA l le g pili« H: BMI1«1 RES ČAKAJO VSI SAM0 NA INVESTICIJE? Crnilo, ki so ga ze prelil) 0 kranjskogorskem turizmu poklicni in priložnostni novinarji, bi najbrž zadostovalo, da bi z njim napolnili prazno kopališče Jasna. Toliko so že povedali o tem, kakšen je ta turizem, kak V. u naj bi bil, kakšen bi lahko bil, kakšen ni, pa bi moral biti, da je pravzaprav škoda časa še o tem izgubljati besede. To še posebno zato, ker ,se je vsak članek, najsi je bil napisan v slogu »joči, ljubljena dežela« ali pa »na juriš, julu- ' končeval z obveznim receptom za ozdravljenje bolnika. Videti pa i da to okrevanje ni pTSprO! ta stvar in da je za to potrebno kaj več kot časopisni članki, ki jih lu pa tam navdihujejo zelo sumljivi motivi. Poglejmo zdaj stvari v obraz: kako gledajo na problem tam, kjer ga edino lahko rešijo, na Turističnem društvu v Kranjski gori? Ali tudi tam vidijo tisoč in eno pomanjkljivost, kolikor so jih doslej našteli novinarji, ali samo čakajo na to, kdaj se bo odprla občinska, republiška in zvezna mošnja ter jim naštela tastih nekaj sto milijončkov, ki zanje trdijo, da so prvi pogoj za odločnejši premik turističnega števca? MAJHNE SO TE STVARI Raj je narobe,« pravi predsednik TD tov. Tone Zidan, »to smo uvideli sami, le da so stvari že stare in jih v enem dnevu ni mogoče postaviti na glavo.« Najprej je treba na lep način prepričati ljudi, da njihovi vasi še marsikaj manjka, preden bo dobila videz, kakršnega pričakujemo od turističnega kraja. »In kaj ste ukrenili, da bi bila podoba Kranjske gore lepša?« »Sem sodi toliko drobnarij, da jih v enem stavku ni moč našteti. To so predvisem malenkosti, ki jih je mogoče urediti z neznatnimi stroški ali celo brez njih.« PRENOVLJENE FASADE Turistično društvo je organiziralo manjšo ekipo delavcev, se dogovorilo z lastniki hiš in z njihovim privoljenjem začelo letos prenavljati pročelja hiš.« »In kdo plačuje račune?« »Vsak sam seveda. Ce bi to delo opravljalo podjetje, bi se stroški povzpeli tudi na dvajset tisočakov in več, tako pa se sučejo tam nekje pri šestih tisočakih. Na ta način je dobilo spodobno zunanje lice deset hiš, drugo leto pa bomo delo pospešeno nadaljevali.« OGRAJE, OGRAJE . . . Gost, ki izstopi na kranjskogorski postaji, se zagleda naravnost v žalostne ostanke plotov nasproti postajnega poslopja. Takih žalOiStnih ostankov je v vasi in okrog nje nič koliko. • Tudi ograj smo se lotili na poseben način,« pojasnjuje tov. Zidan. »Brez ograj ne gre, take pa tudi ne morejo ostati. Imamo svo- nekaj kostanjev na Požaru za vasjo res ni mogoče šteti za nasad, ker so bili doslej zapuščeni, kolikor so le mogli biti. »Tudi načrte za ureditev nasadov že pripravljajo, dela pa bodo opravili strokovnjaki. Park na Po-žairu naj bi bil urejen v alpskem slogu, v trikotu med cestami, pod vilo Olgo pa bomo pripravili cvetlični park.« IGRIŠČA 3 jesen so učenci z osemletne šole dva dni delali na drsališču in ga pripravili za zimsko uporabo. Kraj pa nima nobenega letnega igrišča.« »Da, tudi to vprašanje bo treba rešiti. Drsališče je pripravljeno resda predvsem po zaslugi šole, vendar kaj več letos ni bilo moč »T To je ena izmed hiš, ki jo je letos prenovila ekipa TD na lastnikove stroške. Zdaj je takih hiš deset, čez leto dni pa jih bo že mnogo več. Torej se le premika na bolje! je delavce, ki jih popravljajo in postavljajo na novo. Gradbeni material — les — mora preskrbeti vsak lastnik sam.« »Kaj društvo plačuje delovno silo?« »Za to smo se odločili iz preprostega vzroka. Ograje bodo ne le prenovljene in na novo postavljene, temveč tudi lično izdelane. Prav zaradi tega prispevamo tudi mi svoj delež.« JAVNI NASADI Turističnega kraja brez parka ali nasada si skoraj ne moremo predstavljati. Kranjska gora, žal, je tak kraj. Tistih Trgovsko podjetje »Škrlatica« si je kar na podijumu ob glavni cesti. . ni. Prav spodbudno na uredilo skladišče za prazne zaboje . Pa je kar lepo, kadar teh zabojev gosta ine morejo vplivati storiti. V načrtu pa imamo še igrišče za mali rokomet, za odbojko, za košarko, za otroke pa — upamo vsaj, da nam bo to uspelo — imamo v mislih lepo presenečenje.« »Toda s tem bi bila rešena šele ena stran vprašanja, kaj vse lahko nudimo gostu, ki nam bo prinesel svoj denar. Ostane še druga, bolj problematična: zabava. Turistično društvo je v letošnji sezoni samo za godbo odštelo 200.000 din. Prav tako je TD plačalo DPD Svobodi polovico stroškov za gostovanje ljubljanske Opere (Don Pasquale) in Slovenskega okteta. Sprašujemo se, kdaj se bodo zganili tudi gostinci ter prispevali svoj delež, kajti to, kar je bilo letos storjenega je premalo, da bi mogli biti zadovoljni.« »Znano nam je, da deluje v Kranjski gori ena najbolje urejenih knjižnic na Gorenjskem. Se vam ne zdi, da bi z ureditvijo čitalnice v okviru knjižnice, ki je naročena na vrsto zanimivih publikacij, pripravili gostom prijetno razvedrilo?« »Na vsak način. Toda tu je vprašanje prostora. Mi smo s knjižnico neposredni sosedje, saj je med našim uradom in knjižnico samo — stena. Prav radi bi ji odstopili naš sedanji lokal, če bi le mogli kaj ,kmalu urediti novega, v katerem bo tudi recepcija za zdru^ žene gostinske obrate. Vendar je tu po sredi še stanovanjsko vprašanje, denar in še kaj.« »In kako nameravate zabavati in razvedriti goste v bližnji -zimski ter v prihodnji letni sezoni?« »Ne vem. To je eno izmed vprašanj, ki jih moramo rešiti takoj in temeljito.« »KAJ PA GOSTINSTVO?« Odlični naši odnosi z gostinci niso bili. Skušali smo vplivati na to, da bi se odpravile nekatere pomanjkljivosti, pa smo naleteli na gluha ušesa. Prepričani pa smo, da se je zdaj, ko bo prevzel združene gostinske obrate bivši predsednik našega TD tov. Janko Mežik, ta odnos bistveno spie-meni'1 v našo korist In da bo v gostinstvu nasploh zapihal drug veter, ki bo osvežilno vplival na naše goste.« TURIZEM NISO SAMO INVESTICIJE tranjski gori se obetajo lepi časi. Občina, republika in zveza nameravajo žrtovati težke milijoae za razvoj turizma. Kaj pravite k temu?« »Jasno, da se tega nadvse veselimo. Kaj prida iz tega, kar imamo, res ni mogoče narediti. V »Razor« lahko zabijemo še toliko milijonov, pa bo ostal star. Vendar menimo, da investicije »K Novogradnja? Opuščena zgradba? Ne, le pogled na depandanso gostinskega podjetja Razor-Slavec z zadnje strani ... In tu stanujejo gostje, ki plačujejo lepe stotake za dnevni pension! Le kakšne investicije bi bile potrebne za odstranitev grdobije? Sploh bi bilo zelo lepo, če bi gostinci k čistoči lokala vključili še najbližjo okolico. Marsikaj bi se spremenilo niso vse. Tu so še ljudje. In naše društvo se trudi, da bi na lep način pripravilo ljudi do drugačnega gledanja na svoj kraj. V ta namen sklicujemo turistične sestanke, za katere dolgo in načrtno pripravljamo material. Tako jim bomo na prihodnjem, ki bo kmalu, z diapozitivi pokazali, kaj je že urejeno, kaj pa še- kriči po izboljšanju. Opazili smo, da tak način dela zelo pozitivno vpliva na ljudi. Prav gotovo je, da manjka Kranjski gori še zelo veliko, to je res. Ni pa res, da čakamo samo na denar. Tudi sami bomo prispevali svoj delež, za katerega upamo, da bo iz leta v leto večji.« J. S. Romantičen pogled z mostu čez Pišnico na Karavanke. Moti ga lc prizor z ameriškega Zapada, ko so tja prodirali kolonisti. Seveda. PiJnica minno teče svojo pol naprej, most se ne premakne, cesta spreminja svojega teka ... — čemu bi se spreminjala še slika «3 bregu? Na Turističnem društvu pa menijo, da se nekako mora spremeniti Park na Požaru — Poseben komentar k tej sliki niti ni potreben. Kostanji, ki naj bi nudili gostom osvežujočo senco, služijo v vroči'1 poletnih dneh kot kamuflažno sredstvo za vso mogočo navlako, ki P3 jo zgodnja jesen odkrije radovednim ali samo osramočenim očem. T1' naj bi bil »javni nasad« ali celo »park« . . . Modernistični spomenik? Zemljevid alpskega sveta? Oh ne, samo *a' nikrn podpis vseh neštetih dosedanjih upravnikov hotela Razor.-' Kar vidite na sliki, je na vse mogoče načine preluknjana streha, 1 naj bi skrila godbo pred dežjem in vročim soncem. Barva je nedol"' čene starosti, na oder sam pa si najbrž ne upa nihče več stopi'1' Mimo tega »spomenika« na Razorjevem dvorišču vodi bližnjica nJ postajo. Tako si ga lahko vsak natanko ogleda, razen če ga obup*" smrad, ki prihaja iz bližnjega hotelskega smetišča, ne prisili, da si "e pokrije obraza in nosu ter na sleposrečo brodi po odpadlem listju i! potihem upa, da ozkega vhoda v bližnjico niso zabarikadirali spet 1 drvml. Gostinstvo in Razor še posebej, je tista bolna točka, ob kal«" ro se vsak spotakne. Pri tem pa domačini doslej še niso spregovori" pomembnejše besede Ivsac Atimov 11 Jeklen e kletk »In zakaj so jo naprtili prav tebi?« »Julius Enderbv . . .« Nervozno se je stresla v njegovem objemu. »To bi bila lahko vedela. Zakaj ne rečeš Juliusu Enderbvju, naj da vsaj enkrat kakšen težek posel nekomu drugemu. To Je že preveč . . .« »Prav, prav . . .« Jo Je hotel potolažiti. Malo se je umirila. Od takrat, ko sta se poročila, sta se dajala okrog Juliusa Enderbv Ja. Emderbv je obiskoval isto šolo kol Balev, le da je bil za dva razreda starejši. Bila sta prijatelja in ko je bil Balev opravil vse Izpite in vse teste, ko so izdelali njegovo nevroanallzo in ko Je začel delati v policiji, je ugotovil, da je bil Enderbv tam že pred njim. Enderbv je bil že napredoval v detektiva. Balev je sledil Enderbvju, vendar je bila ta razdalja med njima vse večja in večja. In nihče ni bil kriv za to. Balev Je bil dovolj sposoben, delaven, toda manjkalo mu je nekaj, kar Je Enderby imel. Enderbv se je znal popolnoma prilagoditi administrativni ureditvi. Bil Je eden izmed tistih, ki so rojeni za hierarhijo in ki se počutijo v birokratskem sistemu čisto udobno in prijetno. Komisar ni bil kdovekako pameten in Balev je to vedel. Imel je. vse polno otročjih nagnjenj, kot na primer njegov precej očiten medievallzem. Toda vedno je bil v dobrih odnosih z ljudmi, nikogar ni žalil. Vljudno je dajal in sprejemal ukaze, znal je postopati z ljudmi s pravšno mero nežnosti in zahtevnosti. Isto se je znal primerno obnašati do Vsemircev. Morda se je napram njim obnašal nekoliko preveč ponižno (Balev se nikoli ne bi mogel pogovarjati z njimi, ne da bi se spri; v to je bil prepričan, čeprav se še nikoli zares ni pogovarjal z njimi), toda oni so mu verjeli in to Je bilo za Mesto predvsem pomembno. In tako se je Enderbv z brezhibnim obnašanjem, ki v državni službi pomeni mnogo več kot sposobnosti, vzpenjal višje in višje po lestvici in postal komisar tedaj, ko Balev ni bil nič več kot navaden C-5. Baleya ta razlika ni motila, čeprav je bil človek in mu je bila lastna tudi za vidljivost. Enderbv ni pozabljal, da sta bila prijatelja in na svojevrsten način je poskušal Balev u nadomestiti to, kar je sam že dosegel. Odločitev, da naj sodeluje z R. Daneelom je bila plod teh odnosov. Dolžnost je bila zahtevna In neprijetna, toda brez dvoma Je v sebi skrivala lepe možnosti za napredovanje. Komisar bi bil lahko isto možnost nudil komu drugemu. Ko je zjutraj govoril, da potrebuje uslugo, je sicer poskušal prikriti to dejstvo, vendar ni popolnoma uspel. Jessie Je take stvari vedno gledala čisto drugače. V podobnih primerih Je vedno govorila: »To je tvoja neumna lojalnost. Dovolj mi je že poslušanja, kako vsi hvalijo tvojo tenkovestnost. Misliti moraš malo tudi na sebe. Opažam, da tisti, ki so na vrhu, ne govorijo tako pogosto o svoji lojalnosti.« Balev je ležal v postelji buden in čakal je, da se Jessle umiri. Moral je premišljevati. Moral je sam sebe prepričati, da Je njegovo sumnjičenje upravičeno. Ena drobna misel je izzvala drugo in polagoma so začele sestavljati sliko v njegovih možganih. Začel je opažati nekakšne obrise. Začutil Je, da se Je J c sle premaknila. »Lije?« njene ustnice so bile tik pri njegovem ušesu. »Kaj je?« »Zakaj ne daš odpovedi?« »Ne bodi neumna.« »Zakaj ne?« Naenkrat je postala zgovorna. »Tako bi se lahko lznebili tega odurnega robota. Pojdi In reci Enderbvju, da «ve moreš več.« Balev Je hladno odgovoril: »Ne morem dati odpovedi sredi tako zahtevne naloge. Ne morem vsega odvreči kakor staro srajco, kadar se mi zljubi. S tem bi se obsodil na popolno deklasifikacijo.« »Nič zato. Morda se boš potem spet povzpel. Ti se boš. Saj \v dovolj delovnih mest, kjer bi lahko uspešno delal.« V državno službo ne sprejemajo uradnikov, ki so bili deklasifici-rani. Edina zaposlitev je potem manuelno delo, to vem jaz in to veš tudi ti. Bentlev bi zgubil pravice. Jessle, dobro veš, kako bi bilo.« »Citala sem o tem. Ne bojim se,« je zaimrmrala. »Neumno govoriš. Skrajno neumno.« Balev je čutil, kako drhti. Pred očmi se mu je prikazala znana podoba očeta. Njegovega očeta, ki je postopoma propadal vse do svoje smrti. Jessle je globoko vzdihnila. Balev pa je usmeril misli drugam. Krčevito se je lotil slike, ki si Jo je bil zgradil v mislih. Zadržano je vprašal: »Kako si zvedela, da Je Daneel robot? Kako si prišla do tega?« Začela je: »Pa . . .« in nehala. Ze tretjič je brez uspeha poskuša^ povedati. Stisnil jo je za roko, da bi jo prisilil, da bi govorila: »Prosim ,f' Jessie, česa se bojiš?« »Uganila sem, da je robot,« Je dahnila. On pa Je rekel: »Uganiti nisi mogla, Jessie. Nisi uganila, K robot, preden si odšla in tudi kasneje nisi mogla uganiti.« »Ne, ampak premišljevala sem . . .« »Jessie, kaj ti je vendar?« »Dobro, Lije, poslušaj, dekleta so se pogovarjala v os*!"1"1 prostorih. Dobro veš, kakšne so. O vsem mogočem govorijo.« Ženske! — je pomislil Balev. »Govorile so,« je nadaljevala Jessie, »da govorijo o tem po v«*'' Mestu.« »Po vsem Mestu?« Balev Je nenadoma občutil nekakšno Mnftfl0' slavje, ali nekaj podobnega. »Tako govorijo. Pravijo, da Je v Mestu vsemlrskl robot. Don"9'' vajo, da Je zelo podoben človeku in da sodeluje z našo policijo. Ce'1 vpraševali so me o tem. In poizvedovali, če veš ti kaj podrobnejši" Smejali so se in tudi jaz sem se smejala in rekla, da naj ne neumne. Potem sem odšla v Video-dvorano, kjer sem premišlja8™ o tvojem partnerju. Se še spominjaš tistih slik, ki Jih je napraV' Julius Enderby in mi Jih prinesel, da bi videla, kakšni so VsemirC' Se bolj sem začela premišljevati o tvojem partnerju, ki Je prav kot oni na tistih slikah. Potem sem mislila, da ga Je mogoče spo*n*( kdo v trgovini s čevlji In ve, da Je tvoj sodelavec. Potem n*8 začela boleti glava ln sem stekla domov . . .« »Jessle, prosim te, nehaj,« je rekel Balev. »Zberl se. Zakaj j bojiš? Ti se ne bojiš Daneeia. Ko si ga spoznala, te sploh ni b strah. Pogovarjala si se z njim . . .« Prenehal je. Urno se je dvignil in sedel v postelji ter sr»Pf okoli sebe, kakor da bi hotel predretl temo. j. Čutil je, da se je tudi žena premaknila. Roka mu je nehote se>9 ' proti njej in ji prekrila usta ter jih krepko stisnila. Jessle «e ' izvijala iz prijema, grabila ga je za zapestje, toda ni popustil. Potem Jo je hitro izpustil. Zastokala je. / Trdo je rekel: »Oprosti, Jessie. Poslušal sem.« Vstal je in nataknil na noge tople natikače Iz plastofllma. »Kam greš? Ne puščaj me same.« »Ne boj se. Samo do vrat grem.« j" Kranj, 7. decembra 1959 »1 glas gorenjske« 5 TELESNA KULTURA Triglav razočaral z grobo igro Z NOVIM LETOM TRIKRAT TEDENSKO! DOSLEJ NAJVEČJE NAGRADNO ŽREBANJE! POHITITE Z NAROČILI! NAROČNINA SAMO 900 DINARJEV! »GLAS GORENJSKE«, najbolj bran časopis na Gorenjskem, bo s 1. JANUARJEM 1960 ZAČEL IZHAJATI TRIKRAT TEDENSKO — v ponedeljek, sredo In soboto! Naročnina se bo povišala samo za 300 dinarjev — od sedanjih 600 na 900 dinarjev! Uredništvo in uprava sta pripravila za vse stare in nove naročnike DOSLEJ NAJVEČJE NAGRADNO ŽREBANJE, ki bo v začetku marca prihodnjega leta. VREDNOST VSEH NAGRAD bo PREKO POL MILIJONA DINARJEV. Prva nagrada: MOPED — Colibrl. Druga nagrada: KOLO. Tretja do peta nagrada: RADIJSKI SPREJEMNIKI. Razen tega bo še večje število lepih in praktičnih nagrad ln 20 brezplačnih naročnin za leto 1960 za »Glas Gorenjske«. Za vsakih 300 dinarjev vplačane naročnine za leto 1960 boste pri doslej največjem nagradnem žrebanju sodelovali z enim glasom. Razen tega bo vsak, ki bo pridobil 10 novih naročnikov, sodeloval pri nagradnem žrebanju še z enim glasom, uredništvo in uprava pa mu bosta dala nagrado v višini 500 dinarjev. Se z enim glasom bodo pri nagradnem žrebanju sodelovali tudi vsi, ki so že 5 LET ALI VEC NAROČNIKI »Glasu Gorenjske«. pohitite z naroČilu »GLAS GORENJSKE« V VSAKO GORENJSKO HlSO! TRIGLAV : KLADIV AR 1:3 (0:2) Kranj, 6. decembra. Na zelo razmočenem igrišču Triglava v Kranju sta se danes srečali v zadnjem kolu SCL enajsto-Tici domačega Triglava in Kladi-varja iz Celja. Kladivar je zmagal povsem zasluženo, saj so igralci pokazali tehniično precej boljšo igro, kot Triglavani. Razen tega pa so se tudi bolje znašli v polju. Domačini so danes v,se prisotne krepko razočarali predvsem s slabo in grobo igro. Prva dva gola sta bila dosežena v prvem polčasu in sicer je v 9. minuti zatreslo mrežo domačinov Zadnji športni rezultati I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Hajduk : Budučnost 3:0 : Vojvodina 0:1 : Beograd 1:1 : Dinamo 3:2 Radnički 2:2 J Partizan Velež Rijeka Sarajevo Crv. zvezda : Sloboda 5:2 II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Odred : Borac 1:2 Trešnjevka : Šibenik 3:0 Lokomotiva : ElektrostroJ 0:2 Varteks : Železničar 1:0 Igman : Zagreb 1:4 Proleter : Split 4:2 SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Ljubljana : Krim 5:1 Grafičan : Ilirija 0:2 Rudar : Maribor 4:0 Branik : Izola 9:0 03V£SC£VAL£C MALI OGLASI, Prodam hišo z vrtom 1200 kva-izo in tri stole. Cena minimalna. ^Vetozar Pezdič, Radovljica 5204 Prodam kobilo staro štiri leta. — Kavčiče 42, Smlednik 5205 Prodam lepo kuhinjsko pohištvo, •regar, Trgovski blok 16, Zlato Polje, Kranj 5206 Prodam montažno zaprto barako ' krat 12 krat 4 metre, dobra ve-*a"Va in material, krita z opeko, ^ha 5 oken z dvojno zaporo. Na-"ov v oglasnem oddelku 5207 Prodam skobelni stroj, mizo za *rožno žago in vrtanje, stroj za ^dijski pod, motor z vso električno Montažo, 2 mizarski skobelni mizi. Naslov v oglasnem odd. 5208 Prodam 8 mesecev starega le->ega žrebeta. Stara Loka 11, Škofja *-oka 5209 Prodam kopalno banjo iz gusa, Metilni stroj 8/40, citre in škripec. Naslov v ogl. oddd. 5210 Prodam moško kolo in žensko 'Portno Rogovo. Oba enake barve ^ dobro ohranjena. Kokrški breg «• Kranj 5211 Kupim elektromotor za istosmer-tok 2 KM z nad 1500 obrati. — Pranc Bevk, Davča 27, Sorica 5212 Kupim takoj Lambreto NSU Prima ali drugo motorno kolo novejšega tipa do 200 ccm. Ponudbe po-islati s ceno na naslov v oglasnem oddelku ' \/ 5213 Sprejmem v rejo enega aH dva otroka do pet let starosti. Naslov v oglasnem oddelku 5214 Sprejmem v rejo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 5215 Iščem sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 5216 Iščem sobo v Kranju ali okolici. Nudim nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 5217 Inženir Išče sobo v Kranju do septembra 1960. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 5218 Kdo bi šel gospodinjit k 4-članski družini — nujno. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Dobra plača« 5219 Sobarico z znanjem enega tujega jezika (nemškega) sprejme takoj Gostinsko podjetje Tržič. — Samsko stanovanje na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku. 5220 Sprejmemo v službo razvažalca kruha in delavca. Pekarna Kranj 5221 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu in »Glasu Gorenjske« za izplačano zavarovalnino v znesku 47.000 din. Janez Mohorič, Zgornja Besnica 56 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici za izplačan znesek za nezgodo. Albin Jelovčan, Hrušica, Jesenice 5222 Preklicujem številko bloka 41752, izdanega v Komisijski trgovini Kranj, dne 19. avgusta 1959. Jože Kepic, Vopovlje 13, Cerklje 5223 Aktiv LMS Visoko vabi vse mladinke in mladince na plesne vaje, Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne Francu Jagodicu, Hotemože 23, Šenčur 5226 »RADIO«, Jesenice: 8. decembra češki film »SOLA OČETOV«; 9. do 11. decembra češki film »PETO KOLO«. »PLAV2«, Jesenice: 8. decembra italijanski barvni cinemascope film »TOSCA«; 10. in 11. decembra češki film »SOLA OČETOV«. Žirovnica: 9. decembra italijanski barvni cinemascope film »TOSCA«. Dovje - Mojstrana: 10. decembra i tal barv. cinem. film »TOSCA«. Koroška Bela: 8. decembra ital. film »SLAMNATI "MOZ«. Bled: 8. do 10. decembra japonski film »POSLEDNJE 2ENE Z OTOKA SAIPAN« — predstava v torek in četrtek ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri. Radovljica: 8. decembra ob 20. uri ter 9. decembra ob 17.30 in 20. uri jugoslovanski film »NOCl IN JUTRA« 10. decembra ob 20. uri itali-jansko-jugoslovanski barvni cinemascope film »BELI VRAG«. Duplica pri Kamniku: 9. in 10. decembra ob 19. uri francoski cinemascope film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«. 12. decembra bo v Sindikalnem domu ekskluzivno študentsko BRUCOVANJE Igra Kranjski jazz-ansambel ki bodo vsako soboto ob 19. uri. Vabi LMS Visoko 5224 Iščem mlado deklico, ki bi znala plesati in bi to naučila tudi mladega fanta. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek 5225 Usnjeno rokavico sem Izgubil od Hotemož do Šenčurja 2. decembra. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovarne strojev »MOTOR«, Škofja Loka razpisuje delovno mesto NABAVLJACA Pogoj: trgovski pomočnik v železninski stroki, odsluženi vojaški rok in nekaj prakse. Ponudbe sprejema personalni oddelek »MOTOR«, tovarne strojev Škofja Loka. v kranju Fižol 65—80, ajdova moka 70, koruzni zdrob, koruza, krma za kokoši in proso 40, ješprenj 60—70, kaša 75—80, oves 25, koruzna moka 40, orehi 80 in smetana 250 din za liter. Korenček 30—50, čebula 40, krompir 16—17, sladko zelje 12 do 15, kislo zelje 50, ohrovt 15—25, solata 60—80, pesa 30, sladka repa 8, kisla repa 30, redkev 20—30, jabolka 55—70, hruške 60, grozdje 100 din za kilogram. Kokoši 420 do 600, česen 8—10 din glavica, radič 20, motovileč 25 din merica, jajca 30 din kos, sir 100, surovo maslo 520 din kilogram, peteršilj 10 din šopek. v radovljici Limone 200, jabolka 65, suhe slive, 170, suhe fige 150, zelje (glave) 21, kislo zelje 44, česen 135, čebula 38, kaki 55, cvetača 65, korenček 46, solata 60 din kilogram. Jajca 27 din kos. v Škofji loki Solata 70—80, krompir 16—18, zelje 10—15, kislo zelje 40—45 kilogram, kisla repa in špinača 20 din merica, fižol 80—100, cvetača 70—80, ohrovt 20—25, jabolka 60 do 80 in med 20—25 din za kilogram. Sirček 15 din, ^metana 20 din zajemalke, motovileč 20—25 din merica. levo krilo Cafuta, v 45. minuti pa srednji krilec Sega. Oba zadetka sta bila dosežena po krivdi domače obrambe. Tretji gol so dosegli Celjani iz enajstmetrovke, ki jo je realiziral Marinček in zvišal rezultat v 73. minuti na 3:0 v koriist gostov. Kranjčani so se znašli šele v zadnjih minutah igre, vendar je bilo že prepozno. Gajšek je v 81. minuti dosegel za Triglav edini gol in tako postavil končni rezultat tekme. Sodnik Tavzes, ki je po zaslugi Triglavanov dopustil precej grobo igro, svoje naloge ni opravil povsem zadovoljivo. Pri Triglavu so se danes izkazali le vratar Brezar III, Brezar II in Dolenc. Gledalcev je bilo okoli 1000. VISOKA ZMAGA MLADIH 2ELEZARJEV Jesenice, 6. decembra. Mednarodna hokejska tekma Mladi železarji Jesenice in hokej klub Weiz iz Avstrije, ki je bila včeraj, se je končala z rezultatom 12:4 za domačine (3:2, 3:1, 6:1). JUDO TRIGLAV : LJUBLJANA B 17:7 Kranj, 6. decembra. V zgornji telovadnici Gimnazije v Kranju je judo klub Triglav iz Kranja v dvoboju z Ljubljano B v počastitev 5. obletnice SD »Triglava« zmagal z rezultatom 17:7. Za Triglav so zmagali: Stare, Čer-nivec in TrefaR. MLADINSKA KOŠARKARSKA VRSTA OLIMPIJE PREMAGALA TRIGLAV V telovadnici Tehniške tekstilne šole sta se v petek, 4. decembra srečala v prijateljski košarkarski tekmi mladinski državni prvak Olimpija in prvo moštvo domačega Triglava. Po hitri in tehnično dokaj dobri igri so zmagali mladinci Olimpije s 64 : 46 (38 : 25). Za Triglav so nastopili: Klavora (4), Rusi (9), Rus II (17), Belehar I (8), Belehar II (8) in Skrjanc. Medtem ko je bilo opaziti pri gostih načrtno igro in hitro menjavanje mest, moramo reči za domačine, da so pred nasprotnikovim košem večkrat popolnoma odpovedali. Nerazumljivo je tudi, zakaj je nastopilo za Triglav le šest igralcev, ko so gostje nastopili kar z dvanajstimi igralci? D. R. ENOTNO VODSTVO TELESNE VZGOJE V KAMNIKU Imenovan je bil iniciativni odbor za ustanovitev občinske zveze za telesno vzgojo pri Občinskem odboru SZDL Kamnik. Predsednik odbora je Milan Terpinc, zastopane pa so vse telesnovzgojne in družbene organizacije. Ustanovni občni zbor bo 13. decembra. Sprejem pionirjev -športnikov v Kranju Dne 1. decembra je organiziralo šiportno društvo Triglav Kranj sprejem najboljših pionirjev v članstvo SD Triglava. Sprejem je bil združen s proslavo Dneva republike in 5. obletnice obstoja SD Triglava. Sprejema se je udeležilo nad 70 pionirjev v spremstvu staršev. Del programa so izvajali pionirji, člani DPD Svobode iz Kranja. Vse prisotne je s kratkim nagovorom pozdravil predsednik društva tovariš Jože Mi-helič. V nadaljnjem delu programa so pionirji in pionirke odgovarjali na razna vprašanja o športu. Za vsak pravilen odgovor so prejeli primerno nagrado. Najboljšim pionirjem je predsednik društva razdelil 10 ličnih pokalov. Na koncu programa, ki ga je uspešno vodil tov. Beno Dež-man, so vsi prisotni obudili spomin na nedavno preminulega športnika tov. ing. Stanka Bloud-ka. T. SAH NA JESENICE V počastitev Dneva republike so jeseniški šahisti priredili nagradno brzopotezno prvenstvo Jesenic. Tekmovanja se je udeležilo osemnajst igralcev, ki so se razdelili v dve skupini in igrali dvokrožno. Prvo skupino so sestavljali: mojstrski kandidati ter I. in II. kate-gorniki, drugo skupino pa nižje kategorniki in brezkategorniki. V prvi skupini je prepričljivo zmagal MK Janko Korošec z 11,5 točkami ter s tem dokazal, da je kljub daljšemu premoru še zmerom igralec izrednih kvalitet. Ostali so se zvrstili takole: Kočevar 10,5, Jan 8,5, Strurnbelj 7,5, Tušar 7 točk. V drugi skupini je presenetil mladi nadarjeni Branko, ki je nabral 16 točk. Sledijo: Pesjak 13, Pongrac Lojzka in Smerke K. 12, Milutinovič 9,5, Balanč 8,5 točk itd. T. I. SIMULTANKA V KAMNIKU Letošnji slovenski šahovski prvak Bruno Parma je že prejšnjo nedeljo dopoldne odigral simul-tanko proti 36 igralcem iz vseh klubov, članom občinskega šahovskega odbora. Prireditev je bila v okviru proslav ob prazniku Dneva republike, organiziral pa jo je občinski šahovski odbor. Parma je po igri, ki je trajala štiri ure in pol, dosegel rezultat 32 : 4. Zabeležil je 29 zmag, 6 remijev in samo en poraz. Premagal ga je Tone Palčič (Solidarnost, Kamnik) remi pa so dosegli Milan Trbižan, Janez Majcenovič, Viktor Pantar, Albin Strajhar (vsi člani Solidarnosti) ter Alojz in Ivan Ocepek iz Komende. PRIČAKUJEMO VRHUNSKE REZULTATE NA JUBILEJNI PLANISKI PRIREDITVI Naši skakalci so prav te dni sredi priprav in treninga za jubilejno srebrno prireditev 25-letnice Planice. Odločili so se, da v Planici pokažejo, kaj zmorejo. Na 120-metrski skakalnici bodo Jugoslavijo zastopali: Jože Zidar, Jože Langus in Mato Krznarič. Ob tej priložnosti se nameravajo posloviti od ska- kalnega športa. Nočejo ga obesiti na klin, ker ga niti ne morejo. Preveč lepega so doživeli na skakalnicah. Vsi se želijo posvetiti vzgoji skakalnega naraščaja, svoje bogato znanje in dolgoletne izkušnje, ki so jih nabrali med najboljšimi skakalci sveta, hočejo posredovati mlajšim. Torej lahko od njih pričakujemo vrhunskih rezultatov na jubilejni planiški prireditvi. -č V nižinah še ni zapadel sneg. Zato so se naši smučarji podali v višje predele. Tako so smučarji kranjskega Triglava pričeli s treningi na Krvavcu, kjer so si uredili novo progo za smuk in veleslalom. Lepe načrte za trening Jim je prav v zadnjem času prekrižalo deževje in slabo vreme, ki Je pobralo ves sneg. Tekači so se pripravljali na Pokljuki, medtem ko so se skakalci pripravljali na novozgrajeni skakalnici, ki Jo je pred nedavnim zgradil pokojni ing. Stanko Bloudek na Velem polju OBRAZI IN POIAVI Nimam lo nimam...! Volitve! Kongres, ki se pripravlja! 25 odstotkov večji osebni dohodki kot lani! Organizacije Socialistične zveze so zaživele. Ob podobnih dogodkih in uspehih vsesplošnega zaleta v korist delovnim ljudem je sledil nov polet. Kdor Je morda zaostal v skupnih naporih. Je čutil nekje v duši rahel očitek, zadrego. Neopazno Je skušal popraviti nemarnost in se vključiti v aktivno delo. Tisoče novih kandidatov se je vpisalo v članstvo. Morda pa prav ob takih vsesplošnih dosežkih, ob takem zaletu ne kaže pospeševati spodaj opisani! primerov. V nove bloke so se vselili srečni stanovalci. Skupnost Jim Je zgradila udobna stanovanja. Kdo ne bi bil za to hvaležen? Toda ... Na vratih je pozvonilo. — Prosim, anketne liste imam za stopnišče. V stanovanjski skupnosti smo jih izdelali za vse stanovalce tega naselja. Bi bili tako prijazni, da bi jih razdelili v vašem stopnišču. — — Jaz! Kaj pa vendar mlslitel Naj vam morda jaz ali moj mol hodiva od vrat do vrat! Nesite jih predsedniku hišnega sveta, komurkoli. Takih opravkov ne maram. Nekaj dni pozneje je na istih vratih spet pozvonilo. Toda prvi dogodek prišlecu ni bil znan. — Gospa, članarino SZDL bi morda poravnali. Veste, zdaj pred volitvami vse to urejamo. Samo za hip se je zazrla v vzorec bogate bosanske preproge na tleh in brž dejala: — Jaz, jaz nimam denarja. Sa] nisem zaposlena, nimam plače. In končno brez moža . . . Pri tem je tudi ostalo. Občni zbor je vzvalovil... — Kaj, dejal je, da nima denarja! Lepo službo ima, z motorjem s« vozi vsepovsod in — nima za članarino SZDL! Kdo naj mu to verjame! Ne pustimo, da bi se iz nas norčeval! To je skrajno predrzno, nesramno! Tudi če bi hotel plačati, ne vzemite denarja! Izključimo gal Ni vreden izkaznice! — Tako je povedal eden od navzočih. — Prav ima! Res Je tako! so pritrjevali ostali. Hudo so se zgražali. Po tem občnem zboru Jih je le nekaj prineslo članarino in prosilo za Izkaznico. Vpisali so jih. Toda ne vse. Tistega z motorjem, ki Je dejal, da »nima ln nima . . .«, tistega niso sprejeli. Vsaj dokler s« z delom ne izkaže. Tak je bil sklep občnega zbora. Nekje na Jesenicah ... V lepem stanovanju stanuje tudi tovariš X. Znan je kot človek, ki se znajde. Celo »fičota« že ima. Prav zato pa Je bila toliko bolj čudna izjava, ko so ga pred dnevi opozorili, naj poravna članarino aa SZDL. — Nimam in nimam, pa konec ... Je dejal tako odločno, da zvestemu pobiralcu članarine nI preostalo drugega kot mirno oditi. Tudi o tem so govorili na občnem zboru in obsodili odnos posameznikov. Mož je zaposlen v veliki tovarni in ima lepo plačo. Zato tudi njej ni treba v službo. — Prav Je to. Zena Je za dom — so ob takta razgovorih pritrjevali kolegi. »Zakaj smo se pa «cufali».« Prav J«, da smo prišli malo naprej. Do neprijetnega iznenađenja pa je prišlo ondan prav zaradi članarine. Moža slučajno ni bilo doma. Zena pa je odločno zavrnila: — Kakšna Socialistična zvezal Prosim, midva nisva bila nikoli... Ne bi rada ... In končno, pravzaprav nimam denarja. In nič od lega ne bi imeli. — Nabiralec Je potegnil ob imena debelo črto, ki je bila edina na dolgem spisku. Vajen je bil tega. Nekoč, takrat, ko so na skrivaj po zidovih pisali prve parole »of«, in ko so gestapovci stikali za sumljivimi ljudmi, takrat, ko je utegnil biti to vzrok za smrtno obsodbo, takrat so se nekateri ljud|« bali takega članstva. Toda danes, 19 let po tem, po 14 letih svobode!!! Danes prepričevanje teh posameznikov ni več potrebno. K. M. 6 »glas g O R E M J S !' E« i navia v Prihodnje hto ht«ča mehanična servisna služba na vs*h štirih slovpnsklh magistraiah Sirom po svetu, v številnih, z motorizacijo razvitih deželah, že vrsto let na avtomobilskih cestah deluje servisna služba. Mehaniki z letečimi delavnicami v prikolicah ali avtomobilih krožijo po širokih cestah in pomagajo nesrečnikom. 'Sredi novembra letos pa je tudi na avtomobilski cesti Ljubljana— r-\ ANEKDOTE V neki družbi je vprašal domišljavec filozofa Li-chtenberga: »Povejte mi, prosim, gospod Lichtenberg, kakšna je po vašem mnenju razlika med časom in večnostjo.« »To bi bilo pretežko zame!« se je branil Lichtenberg; »če bi si namreč vzel toliko časa, da bi vam to razložil, bi vi potrebovali celo večnost, da bi to razumeli!« Sin cesarja Marka Aurela je zelo objokoval izgubo svojega učitelja. Ko so ga dvorjaniki zaradi tega karali, je Mark Aurel vzkliknil: »Dovolite mojemu sinu, naj bo najprej človek in potem šele cesar.« Pisatelj Alfred Kerr je nekoč potoval iz Berlina v Miinchen. Tu se je sestal s pesnikom Ernstom Pen-zoldtom in odšel z njim v kavarno. Po četrtem vrčku piva je A. Kerr nenadoma vzkliknil: »Sedaj se mi je zjasnilo! Bavarska neumnost izvira edinole od pitja piva!« Penzoldt je prikimal: »Seveda. Povej mi še, katero opravičilo imate pa v Berlinu?« Mark Twain je prenočil v nekem hotelu. Pri portirju ce je moral vpisati v knjigo gostov. Kot običajno je tudi tokrat v naglici prebral vpiske nekaterih gostov, ki •o se vpisali pred njim. Bral je: »Baron X s slugo.« Pisatelj je vzel peresnik in z odločnimi potezami napisal: »Mark Twain s kovčkom.« Zagreb brnel moder motor znamke rih slovenskih magistraiah: Ljub- TOMOS SG-250ccm $ prikolico, ljana—Jesenice, Ljubljana—Koper, na kateri je z velikimi črkami na- Ljubljana—Maribor in Ljubljana— pisano: »Servisna služba — pomoč Zagreb. — informacije«. Avto-moto zvezi Namen servisne službe ni le v Leteči mehanik pri delu na cesti. V prikolici ima vrsto najrazličnejših ključev in klešč ter ostalo orodje, razen tega pa tudi šte-cilne rezervne dele in bencin, olje, nafto ter vodo Slovenije je po daljšem prizadevanju le uspelo pomagati tistim, ki jim je utihnil motor na osamljeni široki cesti. Seveda je bil to skromen poskus, začetek, ki pa je bil sprejet z velikim zadovoljstvom. Skratka, uvertura je uspela in Avto-moto zveza Slovenije bo že prihodnjo spomlad uvedla letečo servisno službo na vseh šti- tehnični pomoči, temveč ima tudi turistično propagandni pomen. Leteči avtomehaniki bodo imeli tudi avto karte Slovenije in Jugoslavije, turistične priročnike in podobno, s čemer bodo lahko postregli domačim in tujim turistom. S seboj pa bodo imeli tudi torbico za prvo pomoč ponesrečencem ob neljubih karambolih. naš razgovor i Bilo je ondan — topli sončni žarki so po večdnevnem deževju spet pokukali izza temnih oblakov in se lovili po golih, od dežja razmočenih vejah dreves — ko sem ga srečal v Savskem logu. Sele ko sem se ustavil dobra dva koraka pred njim, me je opazil in se me skoraj prestrašil. Kazalo je, da sem ga pošteno presenetil. Sedel je na starem, trhlem štoru in slikal. Kaj? Vprašal sem ga, pa je samo z roko pokazal v smer, kjer je stala skupina mogočnih starih dreves s suhimi vejami, med katerimi so kot nitke pajčevin poplesavali sončni žarki. Lep poznojesenski motiv! Zato se Boris ni dal motiti, dokler njegova spretna roka na papirju, ki ga je imel na kolenih, ni upodobila skoraj grozljivih starčkov — velikanov. Sele potem je stekla beseda. Boris Lavrič, mlad in prijazen fant, zaposlen v telefonski centrali v Iskri kot tt tehnik, v privatnem življenju pa navdušen slikar-amater, je bil takoj pripravljen, da mi odgovori na nekaj vprašanj. »Zanima me, Boris, kdaj si se začel ukvarjati s slikanjem in kdo te je za to navdušil?« »Slikam že dolgo. Se kot otrok v Osnovni šoli v Naklem sem imel posehno veselje, če sem lahko kaj narisal. Resno pa sem začel slikati pred dvema letoma, leta 1957. Vključil sem se v likovno sekcijo mladih 11-kovnikov-amaterjev, ki je pričela z delom pri DPD Svoboda »Center« Kranj.« »Kaj pa najraje slikaš, kaj je tvoj najljubši motiv?« »Naravo, pokrajino, predvsem Jesensko. Jesenske barve me posebno privlačijo. Razen tega pa slikam tudi portrete.« »Vaša likovna sekcija menda dobro dela, saj ste v Mestnem muzeju priredili tudi že samostojno razstavo?« »To moram nekoliko korigirati! Naš klub je začel z delom jeseni leta 1957. Vodil ga je akademski slikar Milan Ba-tlsta. Vanj je bilo vključenih 28 slikarjev-amaterjev z vse Gorenjske. Delali smo v prostorih Prešernovega gledališča v Kranju. Letos spomladi smo, v počastitev 40-Ietnice KPJ, v prostorih Mestnega muzeja v Kranju priredili samostojno razstavo, ki so si Jo ljudje z zanimanjem ogledali. Razstava je bila tudi na Jesenicah, v Tržiču, v Škofji Loki, Zireh, Bohinju in na Bledu. Na razstavi sem razstavil svojo sliko »Sor-lijev mlin«. In sedanje delo sekcije? Spi — zaradi prostora! V Prešernovem gledališču od lanskega leta nimamo več prostora, nimamo se kje sestajati ln se izpopolnjevati. To je škoda! Med fanti je veliko zanimanje, predvsem za nadaljevalni tečaj. Tovariš Batista bi bil tečaj še pripravljen voditi — toda kje?« T. V. ŠTEVEC SRČNIH UTRIPOV V Ameriki so izdelali majhen mehanizem, ki šteje srčni utrip med dnevnim delom. Mehanizem je sestavljen iz dveh žic, ki ju z obližem pritrdijo na prsni koš, ter iz tranzistorja in ure, ki sta v plastični škatli in ju človek nosi v gornjem žepu na suknjiču. Instrument naj bi ugotavljal, kako deluje srce delavcev raznih poklicev, kadilcev in nekadilcev. ZAJTRK S »PETROM« RIBJA SELITEV POD ZEMLJO Izpod Galičice so podzemeljski tokovi, po katerih jegulje prihajajo iz Ohridskega v Prespansko Jezero. Ta podzemeljska ribja magistrala je menda edinstvena v državi. VZTRAJNI PEŠEC 70-letni Peter Markovič iz Gaz-dara pri Leskovcu je v šestih dneh prehodil 360 km dolgo pot. To pomeni, da je šel peš od svoje vasi do Beograda. »Peter«, 14-letni konj je tako vdan svojemu gospodarju, poljedelcu Charlesu Bowersu, da ga obišče že takoj pri zajtrku. V notranjih prostorih se med pohištvom zelo spretno giblje, tako da nikoli ničesar ne poškoduje. IZNAŠLI SO NOV ANTIBIOTIK Znanstvenikom ZDA, ki delajo z antibiotiki, je uspelo proizvesti produkt sličen aureomicinu, ki je boljši od vseh dosedanjih antibiotikov s »širokim spektrom«. Antibiotike s »širokim spektrom-, nazivaj o tiste, ki bolje delujejo proti velikemu številu različnih bacilov za razliko od antibiotikov z »ozkim spektrom-«, ki so podobni penicilinu in so odporni samo proti posameznim mikrobom. Novi proizvod lahko uspešno uporabljajo pri raznih boleznih — obolenju sečnih kanalov, vraničnih bolezni, težkih obolenjih dihal, bacili dizente-rije itd. Poskusi z novim proizvodom, ki so jih opravili ameriški, britanski, japonski in mehiški strokovnjaki, so pokazali, da je novi antibiotik v manjših dozah boljši kot vsi dosedanji antibiotiki, proizvedeni v laboratoriju »Le-derle«. Novi antibiotik je dobil ime Dimethylchlortetracycline ali na kratko DMCT. V BOSNI DESET MEDVEDOV »OBSOJENO NA SMRT« Po statističnih podatkih živi o« področju FLRJ okrog 2000 medvedov. Od tega števila odpade n« področje Bosne in Hercegovino okrog 800 medvedov. To jesen j8 v Bosni že »padlo« nekaj medvedov, deset pa jih bodo še ustrelili. Prirastek medvedov na področja Bosne in Hercegovine je tak, d* bi vsako leto državni sektor 1° lovske organizacije imele v načrta odstrelitev desetih medvedov 2* inozemske in domače lovce. Pl*" nine v osrednji Bosni, potem Tre-skavica, Jahorina in druge imaj" odlične pogoje za razvoj medvedo* in za lov te divjadi. Kvaliteta krzna bosanskega medveda je zelo dobra, sama zver P* doseže veliko težo in višino. Mn°" gi lovci se že sedaj zanimajo, k&" ko bi lahko čimprej prišli do tako lepe trofeje — do krzna * medvedjo glavo. KRIŽANKA ŠTEVILKA 39 Odprava dveh francoskih in dveh ameriških študentov, ki so v znanstvene namene potovali z dvema avtomobiloma iz La Fere v Afriko, se je v puščavi tragično končala. Tri mesece po zadnjem pismu staršem je neki egipčanski častnik vse štiri z njihovim vodnikom vred našel mrtve v Nubijski puščavi, le 80 km od Nila. Doletela jih je strašna smrt zaradi pomanjkanja vode. PO zadnjih vesteh pa gre verjetno za uboj, seveda pa dokončne besede še niso izrekli TUDI TO SMO UREDILI... Vstal sem slabe volje. Bil sem že od včeraj slabe volje. Spomnil sem se, da sva včeraj s prijateljem imela dolg razgovor. Nazadnje sva prišla na družinske zadeve. To je bila tema. Ne vem, koliko časa bi Se govorila o tem, če se ne bi spomnil, da imam navsezgodaj razpravo. »■Veš, sem porotnik,-« sem rekel prijatelju. Toda že sem preveč povedal in sedaj bi lahko o tem govorila na dolgo in široko. »Ali je to kaj posebnega, saj je danes že vsak porotnik, saj je danes že vsakdo sodnik. — Pojdi, no.-« »Samo povedati sem ti hotel,-« sem odvrnil in se, kakor jež, potegnil sam vase. Nič več ni spravil iz mene. Imel je občutek, da sem užaljen. Končno, kar tako govoriti o porotnikih. No, menda nisem bil nejevoljen zaradi njega, ampak zaradi sebe, ker sem nekega dne dobil obvestilo, da moram na sodišče. Poziv sem prebral najmanj petnajstkrat, ga gledal proti luči ln nazadnje sem končno le uganil, da so mi pred več kot mesecem dni tovariši povedali, da so me predlagali za porotnika. Takoj mi je odleglo, pa me je že istočasno zagrabila nova skrb. Premišljeval sem o tem, kako bom izpolnjeval novo dolžnost. Porotnike sem do sedaj videl samo v filmu, pa ti niso bili naši domači. Seveda sem o tem veliko prebral. Pa vse to ne more biti dovolj, ko se človek sreča z resničnim življenjem. Stopal sem po cesti, hitel, da ne zamudim. — Potrkal sem in vstopil. Več ljudi je že čakalo in stisnili smo si roko. Potem nas je neka tovarišica pozvala, da naj poslušamo. Razložila nam je vse primere, ki naj bi jih ta dan obravnavali. Moram priznati, da sem bil prepričan, da bo sodil moški. No, pa kaj za to. Potem smo vstopili v razprav-no sobo. Začelo se je zasliševanje in še vse kar sodi poleg. Ta dan sem si posebno zapomnil nekega mladeniča. — Ni važno, kako se je pisal. Po vseh paragrafih bi moral biti obsojen, pa ga vendarle nismo obsodili. No, saj vem, da je tudi drugače, in prav prijetno sem se počutil. Še bolj pa je bil tega vesel mladenič. Ko sem ga pozneje vprašal, koliko je »med brati« pričakoval »pokore-«, je povedal, da najmanj šest mesecev. Velikokrat hodiš na seje, se pogovarjaš in se meniš. Malokrat pa se globlje spoznaš s človekom. Eh, ko pa se nam tako mudi. Tolikokrat ponovljene in izrečene besede. Moram priznati, da sem po nekaj sodbah rad hodil na sodišče, čeprav bi bilo bolje, da sodišč ne bi bilo, toda za sedaj je pač tako. Ljudje delamo napake in jih bomo najbrže še dolgo. Sodnica je bila nadvse prijeten človek, vedno nam je znala v najkrajših besedah pojasniti najvažnejše, da smo se lahko odločili. Končno ni vsa zadeva tako preprosta. — Odločiti se je treba pravično, pa čeprav gre še za tako majhno reč, saj za tistega, ki stoji pred sodiščem, to lahko pomeni veliko pravico ali veliko krivico. Nekoč nam je pripovedovala, da ima navadno običaj; to je še posebej z mladimi ljudmi, da se z njimi pogovori po končani sodbi. Povedala je, da je takrat tudi po materinsko huda, ker ji je hudo, da so zašli na kriva pota. Pa kaže, da mi zaupajo. Že večkrat so me prišli poiskat, da naj jim pomagam, ali poiskat službo ali, da so trenutno brez denarja ln še cela vrsta drugih skrbi, ki se vsak dan pojavljajo pred mladim človekom. Posebno živo mi je ostal v spominu primer nekega fantt. ki je bil prav tako pred našim sodiščem, ko me je nekega dne sodnica vprašala: »Ali imate morda doma kake stare srajce, no take, ki so že iz mode.-« »Kako to?-« sem vprašal. »Se spomnite tistega fanta?-« in ga je opisala. »Da,-« sem odvrnil. »Ni imel kam iti in sem ga vzela na stanovanje,-« je odvrnila sodnica. »Ja, to že razumem,« sem odvrnil. »Pa tudi službe ni takoj dobil. No, sedaj jo ima. Tudi to smo uredili.« Takoj sem opazil, da je uporabila množino. Nenadoma ni hotela priznati, da mu je preskrbela tudi službo. Šele sedaj sem vse razumel in nič več nisem izpraševal. Vse to je potrebovala za njega. Odvrnil sem: »Seveda, imam kaj takega doma.« Zvečer sva se zopet našla s prijateljem in sedaj sem njega nadlegoval, če ima doma kaj odveč. Sam pa sem bil neverjetno ponosen, da poznam takega človeka, kot je naša sodnica. OTMAR NOVAK Podzemna pošta V Hammburgu nameravajo rešiti problem dostavljanja poštnih pošiljk naslovljencem z uvedbo podzemnega poštnega sistema. Hamburška poštna služba bo v začetku 1960. leta izgradila poiz-kusno zračno odpremno cev, skozi katero bodo »izstrelili« pošiljke v željene smeri. Kapaciteta te cevi bo znašala 120.000 pisem dnevno. Cev bo dolga 1800 metrov s prerezom 45 cm in bo zgrajena iz posebnega azbestno-cementnega materiala. Ce bo poizkus uspešen, bo pošta pričela graditi podzemno mrežo takih cevi v skupni dolžini približno 80 km in bo povezovala vse poštne naprave na hamburškem teritoriju. Stroške gradnje cenijo na 30 milijonov mark. i 2 —*—t1 3 4 6~ 5 ------- 7 8 9 10 * 12 13 i— Vodoravno: 1. stara utež (28,34 9")' 4. visok hrib, 6. surovo mače sukno, 7. pritrdilnica, 8. ^ za Grka na severu PeloponeZ^ (Ahaja), 10. kratica za prvino lij, 11. kanton v Švici, 12. mesj0' tudi predlog, 13. lesen steber, kip- Navpično: 1. žensko ime, 2. P/ ^ log, 3. moško ime, 4. zastonj. ' havajski otok z glavnim mest° Honolulu, 7. podič za sušenje M ' 9. pogorje v Švici, geol. formami 12. dva predloga. »Halo, očka! Jaz seml Prinesel sem zajtrk.« ^^1994