Poštnina piečana ii gotovini
Št. 6
tena posume^ne it VSO Om
V Ljuhljani. dne 29 f hruaria 1928.	x leto.
NAS GLAS
Glasilo Zveze država h nameščencev za Slovenijo v Liubliani.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina...........................Din 40*—
Polletna naročnina .  ............................ 20"—
Četrtletna naročnina..........................„ 10' -
Za inozemstvo je dodati poštnino. —- Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. - Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461.
Na stražo 1
Poslednji čas so se pojavila sumljiva znamenja, ki obetajo vse kaj drugega, kot kaj ugodnega ali dobrega. V prvi vrsti naša Zveza in Glavni Savez bosta morala stopiti na j plan, da preizlkuisita svojo moč, svojo odporno salo, kajti ne gre za nič manj in nič več kot za — njihov obstoj. Sla'ba so ta znamenja, so sicer stoprav začetki, toda njihovo sporadično j pojavljanje je treba zagrabiti pri korenini» da se ne udomači ko1! razkrajajoča bolezen. Po- : vemo naj kar v kratkem:
Posamezne krajevne učiteljske organiza- • čije UJU so protestirale proti odstavitvi nji- j hovega referenta iz ministrstva. Vsi predsedniki krajevnih organizacij, ki so poslali protestne brzojavke na resortno ministrstvo, se morajo sedaj zagovarjati; z drugimi besedami: vsi predsedniki organizacij so v — disciplinski preiskavi, ker so se pregrešili proti temeljni določbi, da je treba za vsako pritožbo ubrati — instančno pot. Isto se je zgodilo v železničarski organizaciji kakor tudi v organizaciji kmetijskih referentov.
V podrobno kritiko se ne spuščamo, ker ima besedo celokupno organizirano uradni-štvo.
Plače sodnikov.
»Breša je probijena, zakon je pocepan.«
Pod tem naslovom prinaša »Cin. Glasnik« št. 142 članek, ki ga moramo zaradi originalne misli priobčiti tudi našim članom:
Led je prebit in zakon o civil, uradnikih je raztrgan, ker se je uničil precedens, da so se z zakonom o sodnikih regulirale frudij plače in doklade vsem sodnikom od najvišjega do najnižjega!. In če je ustvarjen precedens zanje, je mogoče ustvariti taki precedens tudi za druge stroke po prav isti poti; tudi tem strokam se morajo potemtakem regulirati plače.
Ali se naj zbog tega Ijutijo ostale stroke drž. uslužbencev?
Ne! Mislimo, da je nepotrebno; nasprotno, požurijo se naj, da pripravijo za svojo stroko ugoden načrt za zakon, pobrigajo se naj, da se načrt uzakoni z vsemi nazivi in napredovanji, ki so predvideni tudi v samem zakonu o drž. računovodstvu.
Kaj pa bo potem z zakonom o civilnih uradnikih iz leta 1923? E, ta zakon je bil že obsojen, čim se je ustvaril. Mar nismo vsi kričali, da je zanič in da ga je treba spremeniti? To je, boljše rečeno: »to so« uvidle tudi vse vlade; zato pa niso predložile skupščini uredbe o razvrstitvi; zato je poizkusil že marsikateri minister, da ne govorimo o naših organizacijah, kako bi se vprašanje revizije zakona načelo. Tudi v finančnem zakonu za 1927-28 je določba, ki pooblašča vlado, da izvrši revizijo uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi. Torej s finančnim, s samo enoletnim zakonom, ki naj bi in vol viral edinole odredbe o lažjem budžetiranju dotičnega leta, s tem zakonom se pooblašča vlada, da predloži skupščini uredbo, ki naj zamenja pozitiven zakon. Paradoks, kaj? Pa je že tako, ker se ie udomačila praksa, da ima finančni zakon moč, menjati prav vse.
Svetujemo prav vsem organizacijam, naj pohite in izdelajo vsaka zase *voj osnovni zakon. Ž njim naj zahtevajo kolikor možno
materijalnih dobrin za svoje člane; dobesedno — ugrabiti jih je treba. Kdor prej pride, prej melje!
Žalostno, a resnično. Mi želimo, da se poboljša položaj vseh uslužbencev, — pa na koji m čin se bo to izvelo,« zaključuje Cin. Glasnik.
Brez komentarja.
Umestna beseda.
»Činovnički Glasnik« (št. 142 z dne 16. jan. 1928 piše:
Savez nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev je razposlal svojim članicam zadrugam dopis, ki ne potrebuje nobenega komentarja. Dopis se glasi:
Glasilo tega Saveza je, kakor Vam je znano, »činovnički Glasnik«. Ker je prav ta list tudi glasilo Glavnega Uradniškega Saveza kot stanovske organizacije, je potem takem splošno uradniško glasilo, tako za stanovska kakor tudi za gospodarska vprašanja vseh državnih uslužbencev v državi.
Ni državnega uslužbenca, ki ne bi želel, da bi bila njegova pozicija kar najbolj čvrsta, da bi bili njegovi moralni in materijalni interesi kot državnega nameščenca kar najboljše in najkrepkejše zaščiteni. Prav tako ni niti enega državnega uslužbenca, ki ne bi vedel, da se že leta in leta krpa uradniško vprašanje, da pa še ni rešeno in da se bo še leta in leta reševalo. Ni niti enega državnega uslužbenca, ki ne bi vedel, da je njegovo materijalno stanje slabo, da je draginja nad njegovimi dohodki in da stalno visi v boju za svoj in svoje družine obstanek, tako posebno v primerih težke skrbi za otroke, v primeru bolezni ali smrti družinskega člana itd.
Mislimo, da prav tako ni in ne more biti niti enega drž. uslužbenca, ki misli tn je prepričan, da se bo kdo drugi zavzel za vsa njegova delikatna vprašanja in da mu bo kdo drugi izpolnil to, kar želi, ne da bi to on sam povedal in ne da bi on sam krepko zastavil svojih sil.
Vsled tega je pravo čudo, da je zelo mak> državnih uslužbencev, ki bi v zavesti svoje osebne odgovornosti napram samim sebi tudi delali po svojem prepričanju. Da je to res, vidimo najbolj po tem, koliko naših tovarišev je naročenih na naše glasilo »Činovnički Glasnik«, ki edini more tolmačiti naše želje, pokazati naše potrebe, predstavljati v javnosti kolektivne želje in zahteve nas vseh in nas zaščititi na odločilnih mestih in pred odločilnimi faktorji.
Rekli smo, da je pravo čudo, toda moramo pristavit še tudi, da je to prava naša sramota, in sicer tem večja, kier se za to delo ne zahtevajo pač nobene žrtve; kajti 24—, Din, kolikor znese letna naročnina za »Činovnički Glasnik«, nikakor ni m ne more biti resen izgovor, da je posameznik ne more plačati. Tisti, ki bi se tako izgovarjal, ni resen mož, še manj pa resen državni uslužbenec.
Ne, ni ta neznatna naročnina izgovor, ampak naše mišljenje: »Moja skrb naj preide na drugega!« Bodimo iskreni in priznajmo, da hočemo in ždimo, naj kdo drugi za nas dela, toda pod pogojem, da nas pusti v miru. Če bi ročni delavci tako delali, če bi Ibüi tudi tl tako ; brezbrižni za organizacijo in samopomoč —
V nebo dišeča zadeva.
Jelka in smreka imata veje, veje pa aromatične igle. Potom destilacije se proizvaja iz igel poživljajoče eterično olje, ki pretvarja zatohle domove in zasmrajene dvorane v gozdni paradiž. Od proizvodnje jelkinega olja je treba plačevati državno trošarino. V Sloveniji imamo tri tovarne (barake), ki proizvajajo to olje; največja ga pridela celih 60 dek 5 gr. na dan. Vsako teh tovarn nadzorujeta po dva finančna kontrolna organa, menjaje se v službi noč in dan. Ko je kotliček nabral dovolj kapljic, pretočijo olje pod budnim nadzorstvom kontrolnih organov v v stekleničico, ki jo liki steklenke za prvo, hitro zavarujejo' s kontrolnim listkom. Tovarnar (barakar) mora trošarino plačati takoj. Največje tovarne (barake) dnevni izkupiček na trošarini v iznosu, beri in piši 5 Din 20 par, se sproti odvaja državni blagajni.
Ne grabite se za glavo, saj se še gospod finančni minister ni, ko je premišljeval, kaj bi poleg davkov, železnic, monopolov in naših duš še vse zastavil, da bi izposloval inozemsko milijardno posojilo. Ta neusahljiv vir dohodkov si je pridržal, zato pa dovolil agrarcem. da smejo rakijo širom domovine kuhati brez trošarine. Kajpak je razlika: jeikino olje je luksus, »šnops« pa za zdravje.	Flč—.
mar bi bili izposlovali osemurni delavnik, zavarovanje za bolezen in za primer smrti in vse mogoče druge ustanove za zaščito svojih moralnih in materijalnih interesov? Gotovo ne. Danes ne dosežemo nobene večje in od-ločilnejše stvari brez organizacije, brez karte-Hranja sil. To velja za vse panoge življenja in dela brez izjeme, tudi za življenje in delo državnih uslužbencev. Stanovski interesi uradnikov se ne dajo učinkovito zaščiti 'brez močne stanovske organizacije, prav tako ni prave Obrambe uradniških gospodarskih interesov brez močne zadružne organizacije. Na čelu teh organizacij mora stati njihovo glasilo, ki govori z javnostjo in ki nas predstavlja. Javnost nas po njem ocenjuje.
Po vsem tem vprašamo: Ali sme in ali more še naprej ostati tako, kakor je sedaj? Ne sme! Vsak državni uslužbenec mora biti vsaj naročnik našega skupnega glasila. Za sedaj ne zahtevamo nič drugega. Kar zahtevamo, ie najmanjše od vsega tega, kar mora prispevati posameznik za naše občestvo, pa tudi to le radi dobro umev.ane svoje osebne moralne in materijalne koristi.
Naši zadružniki morajo biti v svojem delu prvi in se zavzeti posebno za to, da na-roče list ne le sami, ampak tudi vsi njihovi tovariši.
Uprave naših nabavljalnih zadrug morajo takoj in brez odlašanja pozvati v*e svoje člane, da takoj narode »Činovnički Glasnik«.
Ne sme 'biti zadružnika, kd ne bi bil naročnik »Cinovničkega Glasnika«. —
Mi še pristavljamo: In »Našega Glasa«, kar si naj bi zapisali v spomin vsi člani »Zveze« m naših »Nabavljalnih zadrug«.	§.—
Kdo |e naročnik „Našega Glasa"?
Poročilo upravnika »Našega Glasa« Frana Petrovčiča za izredni občni zbor »Zveze dr-
žavnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani« dne 25. septembra 1927. Naročniki se porazdele na posamezne stroke ‘tako-le:
Finančna stroka:
a) akademiki	v izven Ljubljane 28 8
b) računski uradniki	78	3
c) davčni uradniki	43	169
č)1 davčni izvrševalci in sluge	2 26
Pravosodna stroka:	
a) sodniki	v izven Ljubljane 9	26
b) sodno uradništvo	5(1	124
c) sodni oficijanti	12	27
č) sodni pod urad ti iki in sluge	13	3V
Politična stroka:
v izven Ljubljane
a) akademiki	1'3	27	
b) pisarniški uradniki	19	43	
c) oficijanti in sluge Prosveta:	8 n v izven Ljubljane		
a) profesorji	16	19	
b) učitelji	7	40	
c) sluge	2 — v izven Ljubljane		skupaj
Kaznilniško o s ob j e	2	16	18
finančna kontrola	4	44	48
orožnistvo in policija	4	10	14
geometri	16	13	29
tobačni monopol	16	2	17
pošta	20	42	62
inženirji	10	4	14
zdravniki in živinozdravniki 4		15	19
gozdarji	—	20	20
carina	3	7	10
železnica	3	1	4
cestni In rečni mojstri	—	4	4
odvetniki in notarji	4	5	9
društva in korporacije	12	4	16
'Gostilne, kavarne, čitalnice 8		17	25
drugi poklici	27	29	56
Iz tega izkaza se jasno vidi, da drže list v prvi vrsti nameščenci finančne in pravosodne stroke, kojih člani ne tvorijo niti ene osmine članstva »Zveze«, naročnikov pa štejejo nad 600, torej več kot vse ostale stroke skupaj. Je to posledica smotrene agitacije prizadetih društev, ki 'porabijo vsako priliko, da pridobe listu novih naročnikov, če bi vsa
pri »Zvezi« včlanjena društva 'delala enako, j kakor omenjena, tedaj bi se 'število, naših na-! ročnikov ne le podvojilo, temveč lahko najmanj početvorilo.
Jasno je, da se od organizacij, ki imajo svoja lastna stanovska glasila, ne more in ne sme zahtevati, da store za »Naš Glas« več kot za svoja lastna glasila. Želeti pa bi bilo, i da store tudi te organizacije za skupno gla-I silo nekaj več kakor doslej. Tudi društvo I davčnih uradnikov in zemljiško knjižnih urad-; nikov imata svoji lastni strokovni glasili j (»Porezka služba« in »Gruntovničarski vijes-j nik«), vendar pa so njiju člani skoro vsi tudi I naročniki »Našega Glasa«.
Na vsak način pa je dolžnost onih organizacij, ki nimajo svojih glasil, delovati med njih člani na to, da vsi natoče »Naš Glas.«
Uprava je, kakor vedno, tudi lansko leto že v novembru naprosila v listu tovariše, da
'bi izvolili prevzeti nabiranje novih naročnikov. Ker sta se odzvala samo dva, je sredi decomibra poslala posameznim tovarišem pod kuverto nabiralne pole s- prošnjo, da agitirajo ž njimi za list. Temu pozivu se jih sicer ni odzvalo veliko, vendar pa SO' posamezni gospodje dosegli lepe uspehe bodisi glede novih naročnikov bodisi glede prispevkov za tiskovni sklad. Uprava se jim je sproti zahvaljevala v listu. Posebno so se potrudili gg. Blažon v Konjicah, Fischer, Malinger in Rudolf v (Ptuju, Verbič in Rozman v Novemme-stu, Raič v Celju, Ferenčak, Karis, Cvaihte in Sever v Mariboru, Tajnik in Zupančič v Kranju, Pleskovič v Žužemberku, Šterbenc v Črnomlju, Simerl v Šoštanju, Meršol v Bohinjski Bistrici, Osolnik v Kočevju, dr. Hračo-vec v Šmarju, Banič v Brežicah, Robar in Verhovnik v Prevaljah, Sušel v Slovenjgrad-cu, dr. Tomšič in Rendla v Krškem, v Ljub-
Pregled državnih uslužbencev v Sloveniji.
Zap. št.	Državni uslužbenci v resoru ministrstva	Število drž. uslužbencev vseh vrst (uradniki, profesorji, učitelji itd.) uvrščeni v kategorije			Število zvani- čnikov	Število služite- Ijev	L Število drugih iz drž. sredstev plačanih nastav-ijencev	Skupaj
		1	II	III				
1.	Vrhovna drž. upr. (Mesna kontrola)		6					6
2.	Ministr. za finance	51	397	79	1570	75	70	2242
3.	„	„ agr. ref.	6	3	4	4	1	9	27
4.	„	„ nar. zdr.	99	31	34	43	89	793	108-1
5.	„	prosvete	354	4078	171	32	105	192	4932
6.	„	notr. del	105	14	134	417	40	51	769
7.	„	ver	33	—	—	—	2	833	868
8.	„	trgov, in industrije	48	42	39	6	13	22	170
9.	„	soc. pol.	4	9	6	4	—	15	38
10.	„	kmet. in voda	111	31	27	13	9	24	215
11.	„	pravde	282	134	127	275	125	28	971
12.	„	javnih del (gradjev.)	37	5	10	29	166	446	693
13.	„	šum in rudnikov	29	6	39	15	7	7	103
14.	„	pošte in telegrafa	17	648	123	500	120	637	2045
15.	„	prometa	99	564	1243	3222	It 1	5435	10664
16.	Monopolna uprava	1	17	12	11	1	1120	1162
17.	Poštna hranilnica	3	25	41	22	6	22	119
18.	Carinarnica	3	124	14	5	7	49	202
	Skupaj . .	1282	6134	21(3	6168	867	9761	26315
To statistiko smo objavili, ker je zanimiva in ker bo gotovo še naneslo, da jo bomo rabili. Dostavimo naj še, da so v teh številkah zapopadeni samo aktivni nameščenci.
Auguste Bailly:
Tihotapska zgodba.
»Za hudiča,« mi je šepnil Mihael, »če boste tako tulili, naju še viamek).«
/To mi je čisto vse eno,« sem rekel, »saj vendar ni prepovedano hoditi ponoči preko 'Rizbuja. Moj potni list je v redu.«
»!Moj tudi,« je odvrni oni, »toda imam za prijatelja; Laberthea zavojček tobaka pri sebi in zato ne bi rad, da naju vjatnedo.«
Presenečenje in srd sta mi vrnila nekaj moči.
»Vi bedak, vrzite vendar vaš tobak k vragu. Zakaj skušate pretihotapiti tobak? Sai mi je vaš oče sam dejal, da je pri vas tobak danes mnogo dražji od francoskega.«
»Za božjo voljo, nikar vendar ne tulite tako strašno,« mi je zapovedal oni, »in pazite. Tu sva v skalnem žlebu in če ne boste pazili, dospele z glavo naprej na Francosko in jutri zjutraj bom moral pobirati vaše kosti po pečinah.«
Zaškrtal sem od jeze in dolgi dve uri nisem zinil ne besedice več. Skoro bi se 'bil zjokal od besa, ves život me je bolel, slabo mi je postajalo. Kakšna akrobatika! Še danes se mi zvrti, če se spomnim na to.
»Pozor!« le rekel Mihael, »sva že skoro na ravnem.«
Zaklel sem in kakor v odgovor na to sta se naenkrat začula z desne in z leve dva žvižga v razdalji, ki je nlisem mogel zlepa presoditi.
Počeniti, kakor stara krastača, to sem' prč-čite,« mi ukaže vodnik.
Počeniti, kakor stara krastača, to sem1 precej razumel in ubogal sem. Toda razumel nisem zakaj, ker se mi ni 'bilo česa bati, a Mihaelu je bilo treba samo. da vrže tobak vstran. Toda bolečine, ki sem jih to noč prestal, so me napravile upornega. Zdaj tudi jaz nisem več maral, da me vlove. Brez besed, z obrazom pri tleh. sva ležala pol ure, ne da bi se bila premaknila. Ničesar več ni bilo slišati.
»Kmalu se zdani,« iamrmra Mihael, »ipojdiva naprej, samo brez šuma.«
Srce mi je bilo, ko sem se dvignil iti šla sva dalje. Komaj sva napravila deset korakov, ko je pet alt šest strelov iz samokresa prerezalo noč. Raskav glas je ukazal: »Roke kvišku, obkoljena sta!«
Naenkrat, naju je obdajalo šest obmejnih stražnikov, ki so odprli svoje svetilike in naju merili s strogimi pogledi.
»Poglej no,« je dejal eden izmed njih ves presenečen, »to je pa Verdu razov fant iz Brassu-sa. Kaj pa počneš tukaj, smrkovec?«
»Gospoda sem privedel sem čez,« je fantč rekel brez razburjenja.
»A vi. kdo ste vi?«
Videti je bilo, da je ta, ki mo je izpraševal, nekak predstojnik. Vljudno sem mu odgovoril, mu povedal svoje ime in pokazal listine ter dostavil, da serh dopisnik velikega pariškega tista.
Ker reš nisem imel ničesar na vesti, se mi je ravnodušnost takoj vrnita in ker se mi je do-
godek zdel skoro zabaven, sem mu dal to podatke smehljaje in z izvestnim humorjem, ki se je vrlemu carinskemu uradniku zazdel vendar malo čuden.
»Ah,® je dejal oči vidno v zadregi, »vi imate križec častne legije? Dogodek mi je zelo neprijeten. Če gre morda za pomoto, mi boste oprostili. Toda tu imamo stroge predpise. Slediti mi morate na najbližjo obmejno postojanko v Chapelle des Bois, kjer bo poročnik preiskal zadevo.«
Na čelu številne, za naju ne posebno laskave čete, smo dospeli v vasico. Prav nič več nisem bil utrujen. Krasota vzhajajočega sobica me je oduševila, nikoli še nisem tako občutil tišine jutranjega svitanja n niti najmanjša skrb mi ni tlačila srca.
Kakor sem pričakoval, poročnika je Mia sama vljudnost. Ali je sploh moglo biti drugače? Razložil sem mu, da me je edino le želja, da doživim kaj izrednega, napotila k tej nočni pustolovščini. Pokazal sem mu potni list in izkaznico policijske prefekture in sem ga prosil, naj me preišče in pregleda tudi moj nahrbtnik. Toda zastopnik države se je na najvljudnejši način branil, mi delal poklone zastran moje .poslednje knjige, iki jo je bil bral, izjavil, da je velik občudovalec mojega talenta in ponudil nama je za zajtrk izvrstno kavo, potem P<> se je iznova opravičil Zaradi pomote carimariev.
Ločila sva se in si medsebojno izrazila najgloblje spoštovanje. Dvajset minut nato sem pri
Ijani pa: Društvo računskih uradnikov in g£.: dr. Stegenšek, Pirc, Dolžan, Pestotmk, Rus in Beguš, za kar 'bodi izrečena vsem naijlepša zahvala.
Število naročnikov je po zaslugi vseh navedenih v prvih mešecih letošnjega leta naraslo za skoro 200.
Ako pri »Zvezi« včlanjene organizacije slede njenemu nedavno izdanemu pozivu za propagando 'za »Nalš Glas« v večji meri kakor so storili doslej, moramo pričalkovati, da se bo število naročnikov dvignilo tako, da za obstoj lista ne bo bojazni.
K temu poročilu naj še pripomnimo, da je od 25. sept. 1927 dalje pa do danes prirastlo zopet dobrih 100 novih naročnikov.
Iz strokovnih organizacij.
Pisarniški uradniki.
X. redni letni občni zbor društva državnih pisarniških uradnikov se je vršil dne 15. januarja tega leta.
Na občnem zboru se je razpravljalo o vseli aktualnih vprašanjih, kakor o korakih, ‘ki jih je društvo podvzelo radi uvrstitve pisarniškega uradništva v II. kategorijo, o izplačilu razlik, uvrstitvi 'Ljubljane v 1. draginjski razred, o imenovanju pisarniških uradnikov v višje položajne Skupine in drugih važnih zadevah, katerih pa zaradi ozko odmerjenega prostora ne moremo priobčiti v celoti kot se je to zgodilo druga leta.
Pri volitvah, odnosno na prvi seji dne 23. januarja 1928 je bil izvoljen sledeči novi odbor: Rus Ignacij, predsednik; M i k ek Davorin, podpredsednik; iMislej Rudolf, tajnik in gospodar; Fišer Evgen, tajnikov namestnik; Vedam Josip, blagajnik, in IB 1 a it č Franc, blagajnikov namestnik.
Odborniki:	Beguš Joško, Gregorič
Franc, Del Cott Anton, Jurca Anton in Slana Franc.
Namestniki odbornikov:	Bogataj Janko,
Ferjan Karol, Kuhar Jakob in Zima Ignac.
Preglednika računov: Zal es jak Henrik in S o t e 1 š e k. — Namestnik preglednikov računov: K ra to c h w M1 Kamilo.
Pri slučajnostih se je razpravljalo največ o društvenem pogrebnem skladu, pri katerem je včlanjenih sedaj samo še 18 članov. Sklenilo se je, da se pogrebni sklad opusti in se pristopi h
kakemu drugemu močnejšemu društvu, pri katerem tak sklad že obstoja.
'Redna članarina ostane za leto 1928. ista 'kot doslej, to je 5 Din mesečno, i stot a ko tudi vpisnina za novovsto'pajoče člane 10 Dim.
Tudi članarina pogrebnega sklada ostane ista dokler se sklep glede pridružitve h kakemu drugemu društvu ne izvrši.
Zelo živahna debata se je vršila pri razgovoru o nameravanem zidanju uradniškega doma v Ljubljani.
Vsi dosedanji društveni poverjeniki izven ; Ljubljane se tem potom vljudno naprošajo, da I vrše poverjene jim funkcije še nadalje ter podpirajo odbor s predlogi, nasveti in z rednim pobiranjem članarine.
Nabavljalne zadruge.
'Nabavljalne zadruge so zakonito ustanovljene institucije. Vsak državljan ima pravico, da se poslužuje pravic, ki mu jih daje državni zakon v svojo korist in svoj napredek. Vsak človek nosi v sebi željo, po izpopolnjenju, izboljšanju v telesnem in duševnem oziru. Zato 'je tudli popolnoma prav, da se tudi uradnik loti poštenih sredstev, ki so zmožni žboljšati njegovo telesno in duševno, stanje.
Gospodarsko načelo življenja stoji na principu svobodne konkurence. Doslej se je ta princip Izrabljal Vedno v škodo delavskih stanov.
Torej če se človek enkrat oprime istega orožja za ziboljšamje svojih socialnih razmer, s katerimi je bil tolikrat tepen, se temu ne moremo in ne smemo čuditi. Po načelu svobodne konkurence se odira ljudstvo, za to se pa ima po ravnoistem načelu pravico braniti.
Nabavljalne zadruge imajo samo gospodarski pomen in so samo zakonite oblike v gospodarskem življenju. Niso še popolne, drže se jih hibe, kakor vsacega druzega novoustanovljenega podjetja. — Svoboden je prav vsakomur pristop vanje. Komur niso všeč, naj jih pusti, če mu 'drago, tudi se lahko bojuje proti njim, če ga veseli, toda samo s poštenimi sredstvi, toraj samo na gospodarskem polju.
Nikar pa naj ne vlači boja drugam, kamor ne spada.
VOIKA
tvornicä čevljev
Ljubljana
Zahteval te naš ilustrovanl cenik.
Nabavljalne zadruge ne smejo imeti namena iškodovati človeku, marveč vedno le koristiti.
S tem načelom je zares podan pošten gospodarski konkurenčni boj. Prezreti pa ne sinemo, da je ta 'boj združen z vsakim gospodarskim podjetjem in da ta boj ne sme biti vodilo, marveč samo neodstranijiva posledica.
Biti pa mora pri vsem zadružnem gibanju v prvi vrsti merodajen socialno-izobraževal-ni pomen.
Današnji čas nujno zahteva, da se nauči tudi prav vsakdo gospodarsko živeti s svinčnikom v roki.
Vsak se mora privaditi točnoi voditi zapiske o- izdatkih za svoje gospodinjstvo, ker končna slika točno pokaže in daje lepih opominov, kjer je treba varčevati. — Uspehi tega so se že pri marsikateri gospodinji pokazali.
Ob tem dejstvu se sesede v nič vse očitanje, češ, da se v nabavljalni zadrugi pospešuje zapravljanje, ker načelno redno ne daje blaga proti gotovemu plačilu.
Prva stvar je socialen pomen nabavljahih zadrug. Po njih se zanaša združevanje med nameščenstvo. Ta misel pa je tudi edino rešilna.
V načelnem bolju med' liberalnim individualizmom, t. j. načelom, da bodi v gospodarskem načelu vsak sam zase in med socializmom, kot svedoči naše ime, stojimo na strani poslednjega.
Produkcijo in kroženje blaga morajo po naši sodbi imeti v rokah gospodiarski organizmi in to so zadruge. Zadružno gibanje mora
Jugoslovanske tekstilne tovarne Mautner d. d.
Tovarne: Beograd, Litija, Sv. Pavel pri Preboldu *
Izdelujejo rjavo in belo kotenino in prvovrstne šilone iz najboljšega ameriškega bombaža.
*
Prodaja na veliko in malo pri tvrdki
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, Mestni trg št. 10.
ZAHTEVAJTE DOMAČE IZDELKE!
najboljši volji sedel v mali kupčijski avto gospodu Labcrthca.
Bilo je skoro poldne, ko smo prispeli v Morbier.
»Pri Pessejevi mami izpijemo čašico encijana,« je rekel kupec, ki se je topot prvič obrnit name. »Dobro vam bo dčlo, če se ogrejete.«
Pessojeva mama, stara kmetica, ki se mi na o j cm e m posestvu ni zdelo prav nič nenavadnega, nam je prinesla brez besed močno dišeče jursko žganje in spet -izginila.
»No,« je rcikel kupec, ki je trčil z mojim spremljevalcem, »kaj mi prinašaš?«
-»'Dva kilograma,« je odvrnil -Mihael.
Nisem razumel, kaj je hotel reči in trenot.ki, ki so sledili, so mi bili največje presenečenje Vsega življenja.
Mladi švicarski junak s pohlevnimi, kakor gorski potok čistimi očmi, je segel v nahrbtnik, katerega sem nosil vso noč, vzel iz njega konzervno škaitljo s Comed bedo m in jo pomolil trgovcu.
»En kilogram,« ie rekel.
Nato }e prelomil hleb kruha in vzel iz njega drugo škatljo, ki je bila oči vidno vpečona v kruh, In dejal: »Tu je pa drugi kilogram.«
»Izvrstno,« se je smejal kupec. »To je kupčija!«	•
izvlekel je šop tisočakov iz žepa in ga položil predse na mizo.
»Tu- jih je tri tisoč zate,« je rekel Mihaelu.
Nato se je z vljudno kretnjo roke okrenil k meni; »In tu jih -je tri tisoč za vas.«
»Tri tisoč? Kaj naj se to pravi? sem odprtih ust zajecljal. »Kaj pomeni vse to?«
Ona dva sta med tem že vstala.
»To je vaš delež,« je dejal Mihael priprosto. »Le vzemite jih, saj ste jih pošteno zaslužili.«
»Zdpj pa na svidenje, gospod, pa srečno!«
'Odšla sta že, ko sem s steklenimi očmi in praznimi možgami- še vedno topo bulil v teh troje tisočakov, tako nekako, kakor bi krava ogledovala svilen ženski čeveljček. Končno, dasi se še nisem odločil, kaj naj storim, sem se zbral in šel ven.
Avto je izginil in Pessejeva mama so ravno gonili krave iz hleva. Prav nič se ni zmenila zame.
Šel sem torej proti kolodvoru in premišljal, da - li sanjam ali sem zblaznel. Nato sem si spet dejal, da sta se z menoj grobo pošalila in bil sem prepričan, da so 'bankovci ponarejeni.
Toda bili so pravi. To sem spoznal, ko sem . pri kolodvorskem okencu v Morbieru enega zamenjal. Tedaj sem se vdal v čudovito usodo, ki je bila končno močnejša od. mene in me zoper mojo voljo vplela v najbolj čudne dogodke.
V vlaku sem takoj zaspal. Naenkrat sem v polsnu zaslišal besedo »tihotapec«. Dva obmejna stražnika sta bila vstopila v moi oddelek in sta se pogovarjala.
»Dobro spite,« mi je dejal eden od njiju prija zno.
»No seveda,« sem odvrnil, »kje smo sedaj?«
»V Saint Laurentu.«
In ker smo že pač pričeli govoriti, smo se pomenkovali naprej. Med drugim sem iu vprašal,
če visoka valuta ne dela strogega nadzorovanja prav za prav nepotrebnega.
»Nepotrebno?« se je na glas zasmejal starejši med njima. »Za vraga, ne, dragi gospod, vi1-di se, da niste iz teh krajev, Seveda se ljudje ne zabavajo s tem, da ibi prenašali svoj seneni tobak, pač ipa kok ai n. Ha, ne bi verjeli, koliko ga pride preko IRizbuja. Potoke bi napolnili z njim. In vendar je to vražje nevaren posel. Za en sam gram, ki ga v obmejnem pasu najdejo v potnikovem žepu, dobi pet let prisilnega dela in če bi bil sam papež. Seveda, dobiček je tudi neznanski. Celo tako velik, da je prav čudno, da si obmejni stražniki sami ne polnijo čevljev z njim. Pomislite,« in mož je dejal to, obrnjen proti meni, da bi mi še bolje predoči! neznanski dobiček, »pomislite, tak dečko, ki ga prenese en kilogram sem -čez, dobi za to tri tisoč frankov.«
»(Ali vam ni čisto dobro? — Bože moj, slabo mu postaja ...«
»Nič. prav nič mi ni,« sem zajecljal in z ogromnim naporom volje sem se spet zbral, »samo mal napad omotice«.
Vrla stražnika sta mi drage volje dala piti svoje močno žganje, ki me je zdramilo in mi spravilo otrplo kri spet v tok. V And do tu sem ju zapustil. Jecljaje sem se jima toplo zahvalil in na vsi poti do doma mi je pogled strahoma begal od desne na levo, čim sem videl, da se je pojavila kaka uniforma. Od tistega časa ne morem več pogledati nobenega carinskega stražnika, ne da bi mi zašklepetali zobje, in nobenega Švicarja, ne da bi me pograbila želja, zadaviti ga.
izostati jedina pravna oblika proizvajanja in kroženja blaga. K temu cilju pa korakamo vsi, ki smo se oprijeli zadružnega delovanja, ako to delovanje posvetimo v veliki meri izobraževalnemu delu.
V tem delu pa 'tiči tudi glavni pomen zadružništva.	»Zadrugar«.
Vestnik.
Nujna prošnja. Tajništvo Zveze proisi vse včlanjene organizacije, da mu na okrožnico z dne 11. februarja t. L. št. 95/28 (»Dom drž. nameščencev« v Ljubljani) pošljejo izčrpne izjave vsaj do 7. marca.
Izjave naj bodo stvarno utemeljene in po možnosti talko opredeljene, da bo mogla ' Zveza z vso izanesljivostjo računati z o b 1 i- i ga torn o materijalno podporo svojega član- i istva. Event, protivne razloge je prav tako ; ■utemeljiti. — Tajnik.
Nova vlada. Po več kot 20dnevni vladni krizi j smo dobili novo vlado. Sami ne vemo. kaj so se '
šli tam doli; to vse je za nas precej špansko. Neke vrste bolcizen je to, ki že ni več kronična kriza, pač pa griža. Vsaka družina se boji bolezni v hiši, samo mi se je ne — mi. »k znama, mi, k mama«.
Ustanove vdovam in sirotam državnih nameščencev.
Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928. iz sklada Ivana Postana 20 ustanov po 300 Din za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale po onih narodnih borcih, ki so padli v boju za naše osvo-bcjcnje. — Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 30. aprila 1928.
Prosilke naj prošnjam' prilože od občinskega ali župnijskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne ali radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje.
Pomen univerze. Narodna društva, kulturne institucije itd. so razposlale širom domovine lično brošuro o pomenu naše univerze. Žalostno ie dejstvo, da se moramo za obstoj univerzo, ki smo si jo sami ustanovili in jo z lastnimi duhovnimi
ter materijabrimi sredstvi vzdržujemo, ponovno in ponovno boriti. Razlogi, ki so bili odločilni za ustanovitev popolne univerze, v teku 9 let, kar zavod deluje, na svoji tehtovitosti niso niti najmanj izgubili, pač pa sc je moč razlogov za neokrnjeni nadflljni obstoj univerze okrepila, a nada, ki se je v novi zavod stavila, v celoti upravičila, Im sedaj prihaja finančni zakon, ki grozi z občutno demontaž-o naše najviše kulturne ustanove. Na nas vseh je, da podpremo odpor proti okrnitvi ob vsaki zato nudeči se priliki. Brošuro st naj vsak pazljivo in vestno prečita.
»Jerala in drugi.« Črtice in noveiete iz življenja malih ljudi, večji del iz vrst uradništva, izidejo v kratkem kot prvi zvezek, na kar opozarjamo naše naročnike.
»Hitro, kaj je noviga.«
Kako dolg je mesec? A: »Grozno, kako beži čas! Kot bi mignil, je mesec pri kraju; ampak od prvega do zadnjega se vendar vleče.< — B: »Ne, ampak vleče se samo od 1. do 15., kajti od !5. do 30. ga sploh ni ne konca, ne kraja.«
C J Hamann Vam nudi RajsoHdnei$i vir nakupa perila, opreme nevest, e e	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Litlbljana	Predtiskarlja modernih ročnih del.
Priporoča se
I. CERME
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
Cenejše kot pri
razprodaiah
se dobi vsakovrstno manulak turno blago pri
J. TEPIN, Mar bor
Glavni trg ttev. 1#.
najmodernejše konštrnkclje.
The Rex Co
L JU 31, JAN A, Oradišče številka 10.
Kupuite
pri onih tvrdkah ki inserirajo v „Našem Glasu**.
L. Mikuš
UDbljang, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se Izvršujejo točno In solidne.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec ml K. Soss
Liubjana, Mestni trg 18, 19.
(htawljeci 1.1889
Telefon štev. 2.016
MESIM MltllLtllCA LJUBLJANSKA
OstaiioTljena L1889
Poštni ček 10.533
r--------------------------n
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
Prešernova ulica
[
Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron.
sprejema vlos;e na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg ^ ^
lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pti njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
* 0
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Udaia Zve«« državnih nameščencev «a Slovenilo v Ljubljani.
Odgovorni «rednik Anton Adamič Za Nerodno tiskamo Pr. Josertek. Vsi v Unbijani.