Preskrba Ljubljane i .- ! V Ljubljani porabimo letno več kot 80 tisoč ton osnovnih živilskih proizvodov kot so kruh in pecivo, sadje, zelenjava in sveže meso ter okoli 30 milijonov litrov mleka in mlečnih izdelkov. Jasnoje, da vseh teh ogromnih količin brez organizirane preskrbe Ljub-Ijane ne bi bilo mogoče zagotoviti ali pa izredno težko. Lani novembra je bila usta-novljena samoupravna intere-sna skupnost za preskrbo Ljubljane, ki naj bi skrbela za boljšo organizacijo in zagoto-vitev preskrbe Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridel-ki. Zanimalo nas je, kakšno je stanje na področju preskrbe Ljubljane in ali je morda že čutiti vpliv te skupnosti. Pogovor o tem se je razvil s predsednikom izvršnega od-bora samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljub-Ijane, Andrejem Lasičem: »Seveda o kakšnih izrednih rezultatih ali uspehih še ne moremo govoriti. Upoštevati je pač treba, da je od usta-novitve pa do danes poteklo le nekaj mesecev in da smo imeli na samem začetku dela tudi nekatere kadrovske in organizacijske težave. Smo pač samoupravna interesna skupnost, ki na tem področju orje ledino. Sicer pa moram ugotoviti, da je na področju preskrbe Ljubljane vendarle že precej narejenega. V zad-njem obdobju je bilo odprtih kar 18 maloprodajnih trgovin, kar pa je še vedno pod pla-nom. Predvsem šepa malo-prodajna mreža v novih nase-ljih in prav tu so največje vrzeli. Po planu do leta 1980 se bodo tudi te stvari uredile, vendar, kot sem že omenil, na tem področju nekoliko zao-stajamo, Prizadevamo si tudi, da bi vsaka občina imela svoj živilski trg, kar je zaenkrat urejeno le v centru. Kar zadeva samo preskrbo s kmetijskimi živilskimi pridel-ki pa moram ugotoviti, da se Ljubljana izredno odpira nav-zven. Iščemo namreč nepo-sredne proizvajalce z ošnovni-mi živilskimi proizvodi, ki naj bi se direktno vključili v oskrbo Ljubljane. Najprej naj bi svoj asortiman izdelkov predstavili našim potroš-nikom in se seveda pozneje preko naše maloprodajne mreže vključili v oskrbo Ljubljane. Skratka, jugo-slovanske proizvajalce kme-tijsko živilskih pridelkov želi-mo zainteresirati, da s svojimi proizvodi pridejo v Ljubljano. Razgovori v tej smeri že pote-kajo s podjetjem Tikveš, Po-ljoprivrednim kombinatom Beograd in nekaterimi kom-binati iz Vojvodine. Lahko pa ugotovimo, da je Slovenija suficitna z mlekom in to prav v okolici Ljubljane, kjer se proizvede dve tretjini družbene proizvodnje mleka. Ljubljana to družbeno proiz-vodnjo mleka že vrsto let pod-pira in tudi sofinancira. Tako ima Ljubljana v tej proizvod-nji zadostne količine mleka in Slovenija z mlekom pre-skrbuje tudi del Hrvaške in še nekatere druge predele v Ju-goslaviji, izvaža ga pa tudi v Grčijo, Italijo. V Ljubljani imamo tudi dovolj neposre-dnih proizvajalcev, ki so vključeni v oskrbo Ljubljane z mesom. Kljub temu, da je teh proizvajalcev okoli 15, pa še vedno ne moremo zagoto-viti preskrbe s telečjim me-som. Pa tudi o najboljši kvali-teti ne moremo govoriti. Se-veda bomo v prihodnje vso pozornost posvečali pred-vsem kvaliteti in asortimanu, ne le svežega mesa temveč tu-di ostalih kmetijsko-živilskih proizvodov. Če že govorimo o mesu, je treba povedati še to, da se ne le v Ljubljani, ampak tudi ostalih mestih, meso pro-daja pretežno na pultih. Seve-da bo treba v klavnicah spre-meniti in posodobiti pakira-nje svežega mesa, tako da bo potrošnik lahko ob vsakem času imel na razpolago dovolj širok in pester asortiman hi-giensko pakiranega mesa. S sadjem in zelenjavo pa smo bolj slabo preskrbljeni. S proizvajalci teh proizvodov še nimamo dolgoročnih povezav niti v Sloveniji in tudi ne izven Slovenije. Na tem po-dročju imamo največje mož-nosti s povezovanjem proiz-vajalcev iz Makedonije in Voj-vodine. Resda so te razdalje za prevoz precejšnje, vendar si prizadevamo, da bi se za prevoz sadja in zelenjave vključili v železniški prevoz po načinu Nočni skok, ki je dosti cenejši, hkrati pa bi se v to preskrbo lahko vključili tu-di Maribor, Celje, Koper.« Magda Breznikar