OFFICIAL ORGAN
• • ,

apora? ;
The largest Slovenii Weekly in the Unit< States of America.
Ixaaja Taako at NaroSaiaat
Issued


Wednesday
• • • .$O.M
........IIJO
t NASLOV
uredništva in uprav-ništva:
1951 W. 22nd PUca, 4 Chicago, III.
Tolefoa: Carnal 2487
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter Janoary 1915. at the Post Office at Chiesco, Ullnoia, under the Act of Aagiut 24. 1912.
Snbtcriptioa pric«t For member«, y—rif. .|QJI
Far nonmembers.....91-SO
Foreign Countries----$24»
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Placet Chicago, 1U.
TaUphona: Caaal 2487
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191 ft.
No. 47.—Štev. 47.
Chicago, 111., 26. novembra (November) 1919.
Leto V. Volume V.
Senatna zbornica je zavrgla mirovno pogodbo.
VSI KOMPROMISNI POSKUSI IZJALOVJENI. POGODBA BREZ REZERVACIJ NIMA POMENA. KONGRES ODGODEN.
Washington, D. C. 19. nov. — Dasiravno se je danes v senatni zbornici zopet trikrat poskusilo rešiti pereče vprašanje glede ratifikacije mirovne pogodbe, so se vsi ti poskusi izjalovili.
Pri glasovanju za ratifikacijo je bilo namreč oddanih 41, proti pa 51 glasov. Večina senatorjev je bila za to, da se mirovne pogodbe ne sme odobriti brez Številnih pridržkov, ali rezervacij.
Ob enajsti uri zvečer je bila sprejeta resolucija za odgodenje skupnega kongresa. 47 senatorjev je glasovalo za, 27 pa proti, takoj zatem so se senatorji podali na svoje domove.
Pred odgodenjem zasedanja, se-natske zbornice so republikanski senatorji se sestavili, in predložili posebno resolucijo, na podlagi katere se proglaša konec vojnega stanja med Nemčijo in Združenimi državami. Resolucija je bila izročena odseku za zunanje zadeve. Zadeva glede ratifikacije mirovne pogodbe pride zopet na dnevni red, ali glasovanje pri prihodnjem zasedanju začetkom decembra t. 1. Vse okolnosti. kažejo na to, da se republikanski senatorji tudi tedaj ne bodo udali manjšini demokratov. Morda se bode pri prihodnjem kongresnem zasedanju sklenilo separatno premirje z Nemčijo, kar je edina pot k rešitvi te važne zadeve.
PREMOGARSKA STAVKA.
Pogajanja glede plačilne lestvicc.
Washington, D. C. 22. novembra. — Danes je pomožni predsednik premogarske zveze John L. Lewis v imenu stavkujočih premogarjev sprejel ter odobril ponudbo delavskega tajnika za povišanje plače kakor sledi: 31.61 odstotkov izboljšanja za delavce po dnevu in 27.12 odst. za kopa* če premoga.
Mr. Lewis je pri tem naglašal, da zahtevajo premogarji tudi sedem urno dnevno delo, ob sobotah pa samo polovico dnevnega dela; dalje se mora sprejeti v pogodbo točko, da se mora vse medsebojne sporne točke izročiti zopet raznim distriktom v svrho poravnave
Posebni odsek za sestavo plačilne lestvice bo nadaljeval svojo sejo zopet v pondeljek.
Delavski tajnik Wilson je priporočal to povišanje plače na podlagi sedanje draginje; življen-ske razmere v
deva, katero bo tedaj	najvišje
zvezno sodišče rešilo, bo	določba,
če je vojna prohibicija	ustavna/ ali ne.
Prevozna tovomina za nemške Inke.
Washington, D. C. — Državni prometni urad je izdal v javnost nove prevozne cene' ali tovornino za-razno blago iz New Yorka do Hamburga, Bremena in Gdan-skega. Ista znaša $1.50 za 100 funtov za blago v kantah do prvih dveh pristanišč; do Gdanskega pa $1.80; tovornina za blago, ki mora biti v hladilnikih pa znaša za vsa tri mesta $3.50 pri 100 lbs.
Novodobna stavka. Cedar Rapids, Iowa, 22. nov. —
V mestecu Vinton, Iowa, je te dni zastavkalo vseh šest gostačev ta-mošnje ubožne hiše. Stavkarji zahtevajo boljšo hrano, pred vsem pa bolj mehek kruh.
Masarykov sin na potu v Washington. ., Washington, D. C. — Jan O.
Masaryk, sin prof. Masatjfka. prvega predsednika Čdho^Slova-kije je odpotoval iz Prage, ker je bil imenovan za člana čeho-slo-vaške legacije tukaj v Washing-tonu.
Mr. Masaryk bo zastopoval tukaj svojo vlado, dokler ne pride novi čeho-slovaški minister Bc-drih Stefanik; dosedanji čeho-slovaški komisar, Karel Pergler, je prestavljen za čehoslovaškega ministra v Tokyo na Japonskem.
Filipa. Te slavnosti se je udeležil italijanski konzul Bolognesi več uglednih 'polentarjev' in kapitan Ugo D'Annunzio, sin znanega reškega komedijanta Gabrijela D' Annunzio.
Kapitan D'Annunzio jc imel slavnostni govor, v katerem jc naglašal, da mora sleherni ameriški Italijan podpirati ideje njegovega očeta. — "Podpirajte ta program
Zgodovinska knjiga padlih junakov.
Zgodovinska komisija države Indiana bo izdala posebno knjigo v počast junakom iz označene države (moškim in ženskam) ki so jadli v minuli vojni. Knjiga bo obsegala sliko junakov, ter kratek životopis.
I. O. Oliver, ravnatelj komisije je že poslal tozadevne vpra-
za večjo Italiji vpoštevši Reko in jšalne pole na vse okraje te države, vk.i—---- — —- —	da bo mogoče sestaviti sezn—
vojnih žrtev iz države Indiana.
Dalmacijo. Samo ena' stvar lahko da bo mogoče sestaviti seznam reši Italijo, to je ujedinjenjc z I-> talijo! To je načrt ali program mojega očeta." je naglaš'al slavnostni govornik.
Škoda, da ni bilo pri tej slavnosti nekaj naših orjaških Dalma-tincev z Wentworth ceste! Ti, bi mu bili že pokazali, da Chicago ni Reka!
Antverpen bo zopet odprto pristanišče.
Pariz, 30. novembra. — S prvim decembrom bo pristanišče Antverpen v Belgiji zopet izročeno prometu za prevoz parnikov v Ameriko in naobratno. Namesto v Brestu se bodo ameriški • vojaki jn potniki vkrcavali v Antwerpnu.
Parnik "Leviathan" določen
Združenim državam. Lontfon, 23. novembra. — Vlada
je n§ročila "Pacifiško parobrodni družbi" da naj prevzame vse ln-lernirane nemške parnike v Chile. Zaeno se tudi uradno naznanja, da bo dobila orjaški nemški potniški parnik "Leviathan" preje "Va-terland" Ameriška parobrodna družba. Leviathan bo vozil med New Yorkom' in Southamptonom.
Žrtve viharja na jezeru. . Sault Ste. Marie, Mich. 23. nov.
— Vsled sjlnega viharja na Superior jezeru se je danes potopil parnik "Myron" fialožen z lesom. Pri fiej katastrofi je utonilo vseh 18 mornarjev parnika Myron s kapitanom vred. Na lice mesta je prihitel nek drugi tovorni- parnik, toda že prepozno.
Ponenečeni parnik je bil last O. W. Blodgett družbe iž Bay City.
Smrt v plamenih. Ville Platte, La. 23. novembra.
— Sinoči je nastal v neki veliki leseni hiši tuk mesta nožar, ki je zahteval 25 človeških žrtev, povečini žen in deklic.
V gornjem nadstropju dotične hiše je bila velika plesna dvorana,
.Koncert Fritz Kreislerja 4 preklican.
Nedavno je neki umetniški zavod v Louisville, Ky. povabil slo-večega avstrijskega virtuoza na gosli, Fritz Krcisler-ja, da naj priredi koncert v tem mestu. Za ta načrt je pa kmalu izvedel lokalni odsek Ameriške legije, ki je javno protestiral proti nastopu tega avstrijskega umetnika. Kreisler je bil vsled tega prisiljen svoj koncert' preklicati.
Na zadnji konvenciji Ameriške legije je bilo namreč sklenjeno, čla naj ta legija deluje zoper vsako javno prireditev nemških in avstrijskih umetnikov, ker sta bili ti državi sovražnici naše domovine.
Mlad rezervnik.
Homer, 111. — ' Naae mesto se lahko ponaša, tla ima v svoji sredini najmladšega rezervnika, ki jc pod gen. Pershingom služil dw
Velika zaloga volne.
Washington, D. 0. — Poljedelski department poroča, da imajo Združene države sedaj v zalogi 729,373.000 funtov volne; ta količina bo zadostovala za celo leto. Lansko leto ob tem času je znašala zaloga volne komaj za polovico toliko.
Iz sovjetske Rusije. Boljše viki ropajo starišem otroke.
Washington, D. C. — Iz glavnega urada boljševiške vlade v Moskvi prihajajo semkaj poročila, da hoče "sovjet" vso rusko mladino nacionalizirati, ali podr-žaviti.
Oblasti jemljejo s silo starišem otroke v starosti od 3—10 let z namenom, da jih bo vlada izšolala ter izobrazila po svojem načinu.
Taki otroci so nastanjeni v ta-kozvanih otroških palačah, ki pa tiiso nič drugega, kakor velike, nezdrave lesene "barake pod skrajno slabim vodstvom. V mestu Tula se nahaja v eni izmed takih"o-troških palač" nad 1000 šolske mladine.
A ko se stariši protivijo ropanju otrok od strani sovijetske vlade, jih vlada kaznuje z zaporom kot izdajalce domovine. Poroča se dalje, da je zadnji čas vsled tega več ruskih mater znorelo, ali pa izvršilo samomor.
kjer je plesalo okrog 300 osob. _ raznih "premogar-1 Ogenj je nastal v pritličju ter na-skih krajih so se namreč zadnja enkrat zajel plesalce. Pri begu iz
leta podražile za 79.80 odstotkov.
Predsednik Wilson bo skušal urediti stavko premogarjev.
Washington, D. C. 24. novembra. — Ker lastniki premogovnikov nočejo odobriti kompromisne plačilne lestvice, katero je priporočil delavski tajnik, bo skušal sedaj predsednik Wilson končati stavko premogarjev.
Jutri bodo imeli svojo konferenco generalni zvezni pravdnik Palmer, kurilni administrator Garfield in železniški ravnatelj Hinea. Ti bodo naprosili pred sednika Wilsona, da naj on pod-vzame odločilne korake v svrho ureditve velike ^premogarske stavke.
8. decembra bo odločilen dan za
prohibicijo. . .Washington, D. C. 24. nov. Uradno poslovanje najvišjega sodišča je bilo danes prekinjeno do
Boljševiki odpravili krstna ime-imena otrok.
Stockholm. — Voditelji ruske sovijetske vlade bodo izdali ukaž, da otroci na Ruskem ne smejo več nositi krstnih, ozir. krščanskih imen, ker so krščanska imena v protislovju? z novim, reakcionar-skim vladnim sistemom. Namesto imen, bodo morali stariši naziva ti svoje otroke po številkah; n. pr. Petkov št. 1, 2, 3, i. t. d.
Ženska volilna pravica na
% Ogrskem. Budimpešta. — U lavne, držav-nozborske volitve za Ogrsko se bodo vršile letos, dne 20. decembra, zasedanje parlamenta pa dne
leti v Franciji; ta mladenič je ko-|3. januarja prih. leta. maj 17. let stari Frank Chapman. Volilno pravico nnajo vsi mo-Ob izbruhu vojne jc štel samo ški in vse ženske, nad 24 let stari
dvorane jih je 10 zgorelo, 15 je bi- 14 let, tehtal je pa 110 funtov. Ko
lo pa v veliki paniki pohojenih.
Pri tej nesreči je bilo tudi 15 o-sob nevarno opečenih^katere bodo težko okrevale.
Pridigar "rdečkarjev" bo moral bežati.
Reading, Pa. 23. novembra. —
Če ne bo znani pridigar radikal-cev "Rev." Irwin St. John Tucker do jutri zapustil tukajšnjega mesta, ga bodo meščani s smolo namazali ter i-ztirali, s silo venkaj. V West Readingu se že prepravlja-jo doslužni vojaki na% ta važni posel.
Tucker je bil glavni govornik na nekem zborovanju sinoči, katero je pa policija razbila in raz-gnala.
P'Annunzijev sin v Chicagu.
Minulo nedeljo so obhajali chi-kaški Italijani veliko slavnost po-vom blagoslovi jen ja vogelnega
se je prostovoljno priglasil k armadi, je rekel, da je star 18 let: pri vojakih se je zredil za 45 funtov. —
Lov ob nedeljah prepovedan.
Shelbyville, Ind. — Vsi farmarji naselbine Washington s Shelby okraju so nedavno sklenili, da ne dovoljujejo nedeljskega lova po njih zemljiščih. Vsled tega bo gozdni čuvaj vsakega nedeljskega lovca aretiral ter odvedel v zapor.
disea je bilo danes preamjenu	- - - - . , .
8. decembra t. L Prva, važna za- kamna farne sole pri cerkvi sv.
Čudna sodnikova odredba.
Springfield, 111. 22. novembra. — Sodnik T. M. Jett za Montgomery okraj je te dni odklonil 20 premoga r jem iz Hillsboro prošnje za državljans»ki papir; ti premogarji si bili namreč na stavki. O-značeni sodnik je utemeljeval odklonitev iz razloga, ker premogarji stavkajo navzlic prepovedi vlade .Združenih držav.
tako se bodo teh volitev lahko u-deležili oni mladoletni moški, ki so služili \\8l fronsti saj 13 tednov pred novembrom 1. 1918. Volitve bodo razpisane samo za neokupi-rane kraje ogrske republike.
Dragocena slika.
London. — Na neki tukajšnji dražbi je bila nedavno prodana oljnaita slika sv. Evstahija, delo slovečega beneškega slikarja iz XV. stoletja — Vittore Carpaccio — za ogromno svoto $161.000. t
Prva seja Zveze narodov.
Pariz. — Prva seja odbora Zveze narodov se bo vršila v Parizu meseca decembra in ne v Wash-ingitonu kakor je bilo sprva na-meravano.
Odvetnice v avstrijski republiki.
Dunaj. — Na podlagi odredbe justičnega ministra bodo, lahko tudi ženske (odvetnice) nastopale v tožbah pri civilnih sodiščih v Avstriji.
Pred izbruhom splošne revolucije v Italiji.
» • i '
LJUDSTVO SE PRIPRAVLJA NA VELIKO USTAJO. NITTI ODSTOPIL? KONEC ANNUNZIJEVIH KOMEDIJ.
KRALJ BO MORDA ODSTOPIL?	J
Rim, 24. novembra. — (Po Associated Press.) Ko so razne o-blasti zadnje dni aretirale številno oseb, so našli pri njih izdelane načrte za splošno ust a jo na Italijanskem. To ustaško gibanje se je pričelo osobito gibati v severnih pokrajinah dežele in ob jadranskem morju.
London^ 23. nov. — Na tukajšnjem Flee J Street krožijo vesti, da je nastala v Italiji splošna revolucija in da je ministrski predsednik Nit ti odstopil. Bolj podrobno se o tej revoluciji ne poroča, vsled stroge italijanske cen zure.
Rim, 24. novembra. — Ministrski predsednik Nitti skrbno opazuje komedijanstvo Gabrijela D' Annunzio ter njegovih pristašev. Sedaj je prišla vlada na sled njegovi nakani, da je hotel Annunzio zavzeti tudi Rim ter strmoglaviti sedanjega kralja s prestola. D'Annunzio je nameraval najpr-vo zavzeti velika vojaška skladišča z orožjem in strelivom da bi nadaljeval svoje uporno delo. Početje D'Annunzijo že obsoja vlada, javnost in tudi razni časopisi.
Splošna revolucija na Italijanskem je bila napovedana na dan 1. dec. povodom otvoritve zasedanja novega parlamenta, v katerem imajo socialisti večino. Socialisti izdelujejo na tihem načrt, da mora sedanji kralj odstopiti v korist vojvode d'Aosta ki je med ljudstvom posebno priljubljen.
Gibanje med italijanskimi socialisti se je razvilo že celo v tolikem obsegu, da je pričakovati tukaj najhujšega — vlade Wljse-vikov. V parlamentu imajo namreč radikalni socialisti premoč, ali pretežno večino.
Svoječasnoise socialisti niso ni kdar udeležili otvoritvene seje parlamenta pri kateri je prečital kralj svojo poslanico. Letos 1. dec. se bodo pa vsi socialistični poslanci vdeležili otvoritve parlamenta ter nameravajo pri tej pri-'iki izzivati kralja pri čitanju po slanice. Govori se tudi o nameravanem atentatu na vladarja b e bo peljal v palačo parlamenta
Iz tega se lahko sklepa, da 1>< irvo zasedanje v parlamentu zelo lurno, ker ni na podlagi postave j italijanski državni zbornici nič edarjev, da bi delali mir.
Ministrski svet ima noč in dan »voje seje, da bi rešil poreče jad-Iransko vprašanje, pa — vse zaman.
Je li se bo italijanski kralj v resnici osebno vdeležil otvoritve parlamenta, še ni znano. V neka-rili krogih sc zatrjuje, da bo kralj ta dan "diplomatično" bolan, ter da bo njegovo poslanico kak drugi član vladarske hiše v njegovem imenu prečital, ali pa ministrski predsednik Nitti.
Rim, 24. novembra. (Poroča Ed. Ansel Mowrer.) Volitve italijansko državno zbornico so pri kraju s popolno zmago radikalnih socialistov. Isti imajo 30 odstotkov vseh poslancev v pac-lamentu, katoliška stranka pa 20 odst. Obe ste stranki sta zoper sedanjo draginjo in morebitno na daljevanje vojne. Vsled tega socialisti tudi ne odobravajo sedanjih komedij polkovnika in pesnika D'Annunzia, ki hoče s silo zavzeti Reko ter razne dele na dalmatinski obali.
Socialisti v parlamentu bodo odločno obstojali na sledečih zahtevah:	' ;
1) Povečanje trgovskih in finančnih razmer v Italiji in ura^ navo valute. | 2) Znižanje sedanje
draginje, da bo zamoglo ljudstvo zopet živeti kot v mirnem času.
3)	Znižanje stroškov armade in popolna demobilizacija.
4)	Uravnava zunanjih razmer, osobito ureditev jadranskega y)rašanja.
Srbi bodo napadli DAnnunzija.
Benetke, 22. novembra. Semkaj je prispel ameriški podadrai-ral Andrews, ki je poveljnik ameriške posadke na jadranskem morju. Andrews poroča, da imajo Srbi pripravljeno 12,000 izbranih mož močno divizijo, s katero hočejo napasti D'Annunzija, v slučaju da bi hotel slednji zavzeti dalmatinsko mesto Split. Označena divizija je že zbrana v tem mestu kjer pričakuje spopada s sovražnikom.
Zmaga socijalistov v Italiji.
Rim, 21. novembra. — Pri ne-
delskih državnozborskih volitvah so zmagali, socijalisti v pretežni večini; izvoljenih je bilo namreč 156 socijalističnih kandidatov; uspeh volitev drugih političnih strank je sledeči: liberalci 116 klerikalci (katoličani) 100, demokrati 23, reformiraui socijalisti 16, republikancev 9, in 23 doslužnih vojakov.
D'Annunzio pride v Ameriko.
Pariz, 23. novembra. — Iz Rima se semkaj poroča, da namerava Gabrijel D'Annunzio kmalu odpotovati v Ameriko, kjer bo držal svoja predavanja o reškem vprašanju in o napakah, katere so v tej zadevi naredili Amerikanci na minuli mirovni konferenci.
■ ■ ■ t
Jugoslavija bo podpisala mir. pogodbo z Avstrijo. Pariz 21. nov. — Semkaj iz Bel-
grada se poroča, da so dobili jugoslovanski mirovni delegat je v Parizu od svoje vlade pooblastilo, da naj podpišejo mirovno pogodbo ^ Avstrijo, koje niso hoteli podpisali 10. sept. v St. Germainu.
Avstrijski vojni ujetniki. Pariz. — Vrhovni mirovni svet
je odredil da se mora vse avstrijske vojne ujetnike ki so internirani na Angleškem taka j osvoboditi ter poslati domov.
Amnestija v Avstriji.
Dunajska vlada je izdala začetkom sv. t. 1. proglas amnestije, ali pomiloščenja vseh polštimh jetnikov; ^ dalje so bile dne 12. nov. na dan rojstva avstrijske republike tudi pomiloščene vse osebe, obsojene radi manjših civilnih prestopkov in radi vojaške discipline. — Pač pa morajo ostati v za-vsi verižniki, ali profitarji z živili, ki so bili svoječasno obsojeni.
16 novih kardinalov.
Rim. — Začetkom meseca decembra t. 1. se bo vršil vsakoletni, redni konzistorij v Vatikanu, pri koji priliki bo imenovanih 16. novih kardinalov.
V kolikor je dosedaj znano, še ni določen za Ameriko noben novi kardinal.
Nemca dobila Nobelovo nagrado.
Stockholm. — Nobelova nagrada za fiziko v vznesku $100.000 Je bila prisojena za leto 1918 Maks Planck-u, profesorju na državni uneverzi v Berlinu, nagrado za le-neznosne to 1919 je pa dobil prof. Stark.
				- • h
1UJ				K ' I
Is urada droitva sr. Jožefa št. % K3WJ. Joliet, HI.
Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo dne 2. nov. t. 1. in na tej seji je bilo sklenjeno, da bo imelo društvo svojo skupno sv. spoved dne 2. nov. in skupno sv. spoved dne 29. nov. in skupno vo adventno nedeljo zjutraj pri 8. sv. maši.
Člani našega društva naj se Airajo dne 30. nov. ob pol 8. uri zjutraj v šolski dvoraui, da potem skupno odkorakamo k sv. maši in potem skupno pristopimo k sv. obhajilu.
Ob enem opozarjam vse člane našega "druitva, da se vrši prihodnja seja dne 7. decembra točno ob eni uri popoldne. Ta seja bo glavna,, ozir. letna na kateri se vrši volitev odbornikov za h 1920. Želeti je, da bi se vsak član te važne seje udeležil, ako se ne udeleži, zapade kazni po društvenem določilu.
Ker imamo pri našem društvu še vedno nekaj članov, ki so bolj počasni pri plačevanju društv. a-sesmentov, zatorej opozarjam vse, tako prizadete, da se malo bolj požurijo in poravnajo društveni dolg še pred koncem meseca. Ako pa komu ni mogoče tega storiti zaradi sedanjih razmer^ je opozorjen, da se oglasi pri meni, ali da pove na društveni seji svoje razmere, da ga bo društvo potem še malo počakalo.
Sob rat ski pozdrav
John Vidmar, tajnik.
imelo svojo redno in glavno se, dne 7. decembra ob drugi uri popoldne kakor pb navadi. Na tej seji se bo vršila volitev odbpra za leto 1920; torej člane društva sv. Janeza Krstnika prosim, da se u-deležite te seje in volite po svoji volji, da ne bo potem kakega govorjenja: "ta ali oni odbornik ni dober"; torej pridite in volite po svoji volji, kdor se ne udeleži te glavne seje, se podvrže kazni po društvenih pravilih v znesku en dolar.
Na prihodnji seji imamo še več drugih važnih točk.
S sobratskim pozdravom vsem članom in članicam društva in K. S. K. J.
Matt R. Tometz, tajnik.
Joliet, HI.
Dne 20. novembra zjutraj je u-mrl rojak John Škof v občinski bolnišnici, v kateri je bil eno leto. Pokojnik je bil član dr. Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. Društvo mu priredi dostojen pogreb, kateri se ima vršiti v soboto zjutraj dne 22 nov. Ranjki jc bil samec, star 37 let, bil je vrlega značaja, rojen je bil v vasi Lo-kvica na Dolenjskem. V Ameriki zapušča dva 'brata, Martina in Jerneja,, katera se pa nahajata neznano kje. Zato jih poživljamo, ako kateri izmed njih izve e smrti njih brata John-a da naj se javi na pristojno mesto zaradi dedšine, katero jima pokojnik zapušča. Ranjkemu svetila večna luč!
Josip Panian,
Tajnik dr. Vit. sv. Jurija št. 3.
NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Jožefa št.
16. Virginia, Minn.
S tem uljudno prosim člane našega društva, da se v polnem številu udeleže prihodnje seje, dne 14. decembra, to bo drugo nedeljo v mesecu.
Pridite na to sejo vsi, ker imamo mnogo važnih točk na dnevnem redu in volitev odbora za prihodnje leto 1920.
Pozdrav vsem članom K. S. K. J. Dasiravno še malo zgodaj, voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto.
S sobratskim pozdravom
Josip Jakše, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 21. v Federal, Pa., se naznanja vsem članom in članicam, da se vrši prihodnja letna (glavna) seja dne 14. dec. v navadnih prostorih v Presto, Pa.
Vplačevanje društvenih in Je-dnotinih asesmentov se prične že ob 9. uri dopoldne.
Cenjeno članstvo prosim, da to vpošteva in da pridejo pravočasno. Vsakdo naj plača svoje prispevke še predno se prične seja in volitev odbornikov za leto 1920.
Vpošteval se bo tudi sklep zadnjega zborovanja, da vsak član, ki se ne vdeleži te seje, plača $1 v društv. blagajno; izvzeti so samo bolniki in člani na potnih listih.
S sobratstkim pozdravom Frank Primozich, tajnik.
rudotopilnici, kjer delaj vsak po W.UU, m iaKa za četrtina mož; zato je pa tudi dmstvoni za udeležbo in krasna mov našega društva odpo- darila. Sobratovsko Dr. sv. Vida. drugam; v takih razmerah K. S. K. J. je darovalo $25,00 zo-teŽko shajamo in živi- pet druga <jr. po 15 jn 10 dol. vseh
____^ tega je pa še huda v\- darov se je nabralo v svoti $238.
ma in sneg, da vse stavbeno delo Nadalje se zahvaljujemo č. g. počiva do spomladi.	Rev. Ponikvarju ž a cerkveno
Ravno takrat nekako, ko je »bil opravilo in pomenljivi govor ob
v naši naselbini oni strašen požar, je prišel novi manager v rudoto-pilnico, še mlad mož. Tedaj je naglo slefkel suknjo ter prišel z drugimi vred reševat pohištvo iz gorečih hiš. Rekel je-poterti, da naj se vse na novo ter moderno zida in postavi j da bo v 3 mesecih tu delalo toliko ljudi ko še nilkdar poprej.
Trije meseci bodo se<Jaj pretekli _ _ v rudotopilnici ni rude, — dela ni--That's aH!
Žal mi je, ker ne morem kaj bolj veselega poročati.
S sobratskim pozdravom.
John Kambič, tajnik
P. S. Za pogorelee tuk. društ va S. N. P. J. se je doslej nabralo menda že $630. — Ali ni to lepo in. posnemanja vredno ?
blagoslovljen ju; O. Antonu Strni šu kot maršalu, G. Antonu Grdinu kot govorniku. Pozabiti pa tudi ne smemo naše vrle natakarje, kuharice in "k^lnarice" (postrežni-eeft da so vsi vršili svajo dolžnost in nam veliko pripomogli do u-speha.	'
Društvo Marije Magdalene bode pa tudi obranilo to v blagemu spominu in hvaležnosti in ob vsaki priliki bode vračalo dobro <z dobrim.
Julia Mally, tajnica.
Iz4ira4a K. S. K.
o svojo
b
dolžnost.	.
S sobratskim pozdravom
; tajnik.
Tem potfom se uljudno naznanja dov. št. 87 K. S. K.'J. Joli» t. lli..
NAZNANILO.
-- Na redni mesečni seji, društva sv. Jožefa štev. 53. S. K. J. v Waukegan, III., vršeči se v nedeljo dne f). novembra 1919, je bilo soglasno sklenjeno, da, vsak član
članom tega društva, da bo prihodnja mesečna seja v soboto, dne 6. decembra v navadni dvorani na 2. Morgan Ave., Brooklyn, N. Y. Pričetek točno ob pol 9. uri zvečer. —
Poleg drugih važnih zadev, katere imamo rešiti na tej seji, je tudi volitev novega'odbora za leto 1920. Društvu želim pri tem najboljši uspeh.
Na to važno sejo pričakujemo one člane, ki se med letom malo-kedaj prikažejo v naš krog.
Kdor se glavne, letne (volilne) seje ne udeleži, in ne bo imel za odsotnost opravičljivega vzroka, bo kaznovan po določbi društvenih pravil z globo 50 centov.
Nadalje opominjam vse one Člane, ki društvu dolgujejo na mesečnih doneskih, da pri itej seji za-
N A ZNANI L O
Iz urada društva sv. Antona Pa-
. NAZNANILO.
, Iz urada Dr. Sv. Družine štev 5 K. S. K. Jednote se naznanja, da se vrši prihodnja redna seja 7. dee. to je prvo nedeljo v dev. v cerkveni dvorani. Odbor želi, da bi se člani polnoštevilno te seje vdeležili, ker na dnevnem redu je volitev društvenega odbora za leto 1920.
Leto 1919 «e bliža h koneu in prosim vse člane kateri dolgujejo 4 na asesmentu, da svoj dolg saj enkrat v letu poravnajo; to vsako leto priporočam, da vsaj približni račun pokažem ob sklepu leta sobratom nadzornikom. Vsak član je tudi dolžan, da se gori 0-menjene seje za gotovo vdeleži, drugače zapade kazni 50c, kakor določajo naša pravila. Izvzeti so samo oni, ki 3 milje od društvenega sedeža stanujejo in bolni sobrati.
Upam da se boste temu vabilu polnoštevilno odzvali in izvolili odbor, ki bo za napredek društva in naše slavne Jednote.
Sobratski pozdrav vsem članom dr. Sv. Družine štev. 5 in vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
John Prazen, tajnik.
NAZNANILO.
S. tem naznanjam članom društva sv. Jožefa Št. 7 v Pueblo, Colo. da se bo pobiral asesment za prihodnji mesec (december) samo pri eni, namreč pri prvi seji, to ho dne 7. dec. Vsakdo naj do te seje poravna društvene prispevke, ker bo treba sestaviti celoletni račun.
Na drugi seji, dne 21. decembra bo volitev novih uradnikov za leto 1920.
Pridite na to važno sejo vsi člani!
Sobratski pozdrav
John Knkar,
II. tajnik dr. št. 7.
NAZNANILO.
Društvo sv. Janeza Krstnilka št. 13 Biwabik, Minn., fc. S. K. J. bo
NAZNANILO.
S tem se daje članom društva Marije Device št. 33 na znanje, da je prihodnja seja letna (fiskalna) ! tudi biranje novega od-bira.
Zatorej so člani naprošeiii, da se gotovo vsi iste udeležite, ter si po volji izbero novi odbor za leto 1920.
Za mesec december bode posebna doklada na vsakega člana v znesku 50c za pokritje asesmenta za umobolne člane našega društva, kakor je to bilo sklenjeno meseca maja na društveni seji.
Bratski pozdrav vsemu vu K. S. K. Jednote in voščim obilo vspeha pri volitvah.
•John Filipčič, tajnik.
East Helena, Mont.
Na zadnji redni mesečni seji našega društva sv. Cirila in Metoda št. 45 je prišla na dnevni red tudi razdelitev darov za društvene pogorelee. — Brat N. predlaga, da ker ni svota posebno velika ($67.80) in ker so društvene stvari vse zgorele, da naj bi ta denar ostal v društveni blagajni. Nek drugi brat je proti predlogu, češ: mojo revščino, nesreča in ime ste razglasili po vsi Ameriki, sedaj pa naj nič ne dobim zato? Denar naj se razdeli med prizadete! — In to je bilo pojtrjeno.
Ker ni bilo težko razsoditi, ke-do je najbolj potreben, se je sklenilo, da se svota razdeli na 8 jed-nakih delov (pri tem je tudi društvo) ter pride na vsalkega $8.40, par centov še preostane. Dva člana sta darovala svoj del društvu« za kar jima lepa hvala!
Kot razvidno, sc je dosed a j od-, zvalo naši prošnji 10 ali 11 društev K. S. K. J. sirom Amerike in trije posamezniki. Kaj pa drugih 120 društev? Ali ne bi še katero izmed teh nam priskočilo na pomoč js par dolarji. Boljše je nagla, pomoč, kot pozna. Vsak, tudi najmanjši dar se hvaleino sprejme.
Za drugo, posebno za zaslužek je zelo slabo pri nas letos; že od
> ■


m
se naznanja sledeč t važno določl-ločbo:
Na redni seji dne 9. novembra
t. I. je bilo sklenjeno, da, ak.i hi e liiiteremu članu pripetila kaka nezgoda, da bi bil poškolcvan ali pobit v slučaju stavkokaza (scab), ne dobi od našega dru-žtvf nobene podpore. Torej 'irat-je pozor!
Nadalje se naznanja, da bo dne 14 decembra letna seja, na kateri *e bo volilo odbornike ^a prihodnje leto. Vsled tega ste vsi napro-šeni, da se udeležit« te glavne seje, ker bo na dnevnem redu več važnih točk in da se ne bo pozneje ugovarjalo, da društvo ni kaj v redu napravilo.
Jaz mislim, da ni več kot prav, da se sleherni član udeleži te seje. — Dalje »te naprošeni, da bi vsak član poravnal »voj dolg, da mi bo mogoče računske knjige u-rediti za oddajo drugemu (novemu) tajni&u. — Uljudno vas še enkrat vabim in prosim, pridite vsi na letno sejo dne 14. decembra in poravnajte-'svoj društveni dolg vsaj do konca meseca decembra.
Sobratski pozdrav ,
Frank Bambic, tajniki
ZASTAVA DRUŠTVA MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 V CLE VELA ND U, O. IN GDČ. FRANČIŠKA VELJAK, KI JE TO ZASTAVO NAREDILA.
Cleveland, Ohio.
Iz urada Društva Marije Magdalene št. 162 si usojamo naznaniti sosestram in sobratom K. S. K. J., kako se je vršila slovesnost blagoslovlenja naše društvene zastave dne 28. sept. t 1. Štejemo si v čast naznaniti v prvi vrsti to, da je zastava našega dru-qjva izdelana ročno od sosestre našega dr. gospodične Frances Veljak. Slika društvene patrone stoji ob zastari od zgoraj; vsa zastava je svilnata in vse delo je roč-jio narejeno, raznn samo obličja IsV. Marije Magd. je vse drugo šivano iz svile z rokami. To je v resnjci krasno deilo, nad vse čisto in umetno, da boljega nihče ne more pogoditi; in a'ko pomislimo, da je to še mlada sosestra navdušena za vero in narodno stvar, ji moramo dati priznanje, da je izvršila tako veliko delo, katero bode ositalo v dolgotrajen spomin pri našem društvu, pa tudi v slovenski metropoli Clevelanda. — Društvo iskreno čestita sosestri Frances Veljak za njeno truda-polrto delo, za njeno obnašanje in za njeno vztrajnost. Bog živi našo umetnico in želimo, da bi naša K. S. K. J. imela še več tako nadarjenih iu zmožnih deklet. Slav-nost blagoslovljenja se je vršila nad vse povoljno; velika udeležba sosester, «kakor tudi od strani bratskih društev nas je novdušila, in obilna darila so nas razočarala tako,.da je bilo mnogo več kakor smo kedaj pričakovale.
V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo vsetai, ki so nam pripomogli k tako lepemu uspehu. Zahvaljujemo se za Obilno udeležbo sosester in drugih društev. Hvala za tako Obilna darila, red in simpatije; zahvaliti se moramo botru G. Paul Schnelerju in botri
našega društva, kateri gre delat kot stavkokaz, v žičarno, za časa sedanje jeklarske stavke, se sam, z dnem tko gre iv tovarno kot stavkokaz, suspenduje od društvene bolniške podpore. Z drugo besedo povedano: Z osebo, ki gre skebat, sam sebi in drugim kruh od ust trgat nima nase društvo, kar je društvenih stvari ničesar opraviti. Ne pobira od njega nobenih mesečnih prispevkov, v slučaju nesreče mu tudi ne plača nobene bolniške podpore, v slučaju smrti mu društvo ne preskrbi pogreba, in tudi ne plača pogrebnih stroškov. Od članov-sftavkokazov se pobirajo le Jednotini prispevki, kateri pa morajo biti plačani vsaiki mesec naprej, to je vsakega prvega dne v mesecu; društvo ne bo iz svoje blagajne zanj plačevalo, ampak kakor hitro mu a-sesment poteče, da nima več plačano, se ga bo tudi iz Jednote suspendiralo radi neplačanih mesečnih doneskov. Po končani sedanji jdklarski stavki se bo pa za vsakega člana-stavkokaza,, glasovalo ali se ga naj sprejme nazaj v bolniški oddelek ali ne?
Ravno na isti seji je bilo tudi sklenjeno, da, vsak član, kateri ne more vsled stavke, svojih mesečnih prispevkov plačati, naj se na seji društva priglasi, in društvo mu, bo rade volje pomagalo.
Kakor je skoro vsaikemu znano, je v mesecu decembru, društveno glavno zborovanje, katerega se mora vsak član udeležiti; kdor se tega zborovanja ne udeleži, se ga po pravilih kaznuje z globo en dolar. ($1.) Na tej seji pridejo vse važne zadeve v rešitev, kakor plačevanje asesmenita, bolniška podpora, premembe, volitev društvenih uradnikov in tako dalje. Vsled tega je dolžnost, da se gp-
nesljivo <dolg poravnajo, to pa radi tega, da bo tajniku mogoče zaključiti letni račem, ki bo Članstvu prečitan na seji meseea januarja.
V nadi da bodo vsi člani našega društva ta opomin vpoštevalf, in se prihodnje važne seje gotovo udeležili, ostajam s sobratskim pozdravom
Gabriel Tassotti, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. Marije Pomagaj, štev. 79 K. S. K. J. v Waukega-nu, IH. se tem potoni naznanja Članom našega društva, da se je vršila izvanredna seja dne 18. novembra t. 1. zvečer v navadnih prostorih.
Seja se je vršila v namenu, da se doda v pravila točko, 'katera bode odgovarjala želji večine članov in pa Času razmer.
Člen XIX (19) točka 10:
"Član kateri opravlja za časa štrajka delo stavkoikaza (skeba) ter s tem škoduje svojim sobratom pri njih boju za zboljšanje svojih razmer, zgubi vso pravico, da bolniške podpore in pogrebnih stroškov. Ta/k član postane deležen podpore in pogrebnih stroškov še le tedaj, ko mu društvo zopet isto določi. Od takega člana se tudi he kolekta nikakoršnega asesmenta za drušitvo.'*
Pri tej priložnosti tudi opozarjam člane igori omenjenega dru-šitva, da se je dolžan vsaki vdele-žiti prihodnje glavne sfcje, katera se bode vršila dne 21. decembra t. 1.
Kateri bi zanemaril se vdeležiti te seje zaptadeNkazni po pravilih. Kakor že slehernemu znano se bode volil odbor za prihodnje leto radi tega je dolžnost vsakega člana, da pride na sejo ter voli vod-
Iz urada dr. sv. Alojzija št. 88. K. . S. K. J. Mohawb, Mich.
Temi potom opozarjam vse člane dr. sv. Alojzija št. 88. da s«' polnoštevilno vdeleže letne, ali glavne seje dne 7. decembra ob drugi uri popoldue točno v navadnih prostorih.
Pri zgoraj napovedani seji se bodo volili društveni uradniki z". prihodnje leto 1920, ter več drugih važnih zadev bo treba rešiti, katerih ni bilo mogoče prej vsled K.krajno slabo obiskanih mesečnih sej urediti. Torej bratje, glejte da sc vsi snidemo vsaj enkrat na leto, ter se enkrat temeljito pogovorimo v z&devah našega doz-daj še dosti dobro »stoječega in uglednega društva. Več važnih zadev že čaka rešitve zadnje tri mesece, kar pa ni v nobeno čast društva .»ker to ni nobeno poslovanje. Torej kličem še enkrat: Ne pozabite prihodnje redne mesečne, oziroma letne seje dne 7. dec.
Z bratskim pozdravom Vaš Geo. Hribljan.. preds.
NAZNANILO.
I urada društva sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J. v Rockdale, 111., se naznanja vsem članom našega društva, da se vrši glavna seja dne 7. decembra ob 1. uri popoldan v Mauričevi dvorani. Na tej seji bo volitev novih društvenih uradnikov za leto 1920. Torej so vsi člani uljudno prošeni, da se udeležijo polnoštevilno te seje. Na zadnji seii je bilo sklenjeno, da, kdor se ne vdeleži glavne seje, bo primoran plačati $1.— (en dolar) kazni v društveno Magajuo.
Sobratski pozdrav
Frank Gutnik, tajnik.
NAZNANILO.
Članicam dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111. se naznanja, da bo imelo naše društvo skupno spoved dne 29. nov. in sv. obhajilo dne 30! nov. pri osmi sv. maši.
S tem vljudno vabim vse članice da se polnoštevilno udeležijo in prinesejo s sabo regalije.
Dalje vam poročam, da bo letna seja dne 7. decembra in volitev novih odbornic za 1. 1920. Znano je vam, da plača vsaka članica 50c kazni, ki se ne udeleži glavne (letne) seje; to določajo naša društvena pravila.; izvzete so le bolue članice.
K sklepu še prosim one članice, ki dolgujejo društveni in Jed. a-sesment, da to zanesljivo poravnajo najkasneje do 20 decembra, ker moram potem oddati knjige novemu odboru.
S sesterskim pozdravom
Mary Laurich, tajnica.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Joaefa it. 110 K. S. K. J. v Barberton, O.
Cenjeni sobratje imenovanega društva! Prihodnja društvena seja, katera se vrši dne 21. decembra je, kakor vsakemu znano, glavna letna seja. Na imenovani seji se bode volilo društvene u-uradnike za leto 1920, torej ste

na p roženi, da »e vsi do
vdeležite imenovane seje. Sk lo sc je pri zadnji redni seji, da k*ieri član se ne bo vdeležil prihodnje seje, bode plačal $1.00 kazni v društveno blagajno, izvzeta je bolezen in pa delo v tovarni. Prihodnja seja se* prične ob eni uri popoldne; torej ono- uro poprej, kakor ponavadi. Asesment se bede začelo pobirati takoj po dvanajsti uri.
Upajoč da bodete to vpoštevali in da bode vsakdo naredii svojo dolžnost, ostajam
Z bratskim pozdravom,
Joseph Lekšan, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Družine št. 136 K. S. K. J. v Wil-lard, Wis., se naznanja, da se vrši prihodnja seja dne 7. decembra tega leta. Ker jc to glavna seja, ter se vrši volitev novega odbora za prihodnje leto, se opozarja vse člane brez izjeme, da se iste za gotovo udeleže.
S sobratskim pozdravom
Josip Ule.
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja vsem članom društva sv. Valentina št. 145 K. S. K. J. v Bcaverfalls, Pa., da se naj vsi udeleže zadnje seje tekočega leta, vršeče se dne 14. decembra. Ker bo »to zaduja, oziroma glavna letna seja je društvo določilo $1 — kazni, kar bo moral vsak član plačati v društ. blagajno, ki se ne udeleži prihodnje seje.
Na tej seji bo več važnih točk na dnevnem redu, koje morajd^bi-fc ti rešene; tudi bodo Člani birali: (volili) nov odbor, v slučaju, da bode kak stari odbornik pustil svoje mesto, ali če -člani mislijo, da stari odbor ne deluje dovolj za napredek društva.
Člane na potnih listih opominjam da naj pravočasno obnovijo potne liste za nadaljnih 8 mesecev.
S pozdravom
Josip Kemfelja, tajnik.
X
po naši veliki naselbini, da poučuje katekizem. Njegov trud se je pa tudi. vidno pokazal na dan sv. birme. Preč. g. škof so nam tudi podali mnogo lepih naukov v svojem govoru. Ako se bomo po njih ravnali, nam je napredek zagotovljen.
Toraj dragi rojalki farani sv. Družine! Vzemimo si k srcu besede našega nadpastirja in bodimo edini; ne ozirajmo se na malenkosti in osebnosti, katere bi nas razkosale. Vsak izmed nas naj se vipraša: Je li kateri človek na sve tu, ki bi mogel vsem ljudem vstre-či? Odgovor nato je lahek, tako je tudi naš napredek brez velikih žrtev zagotovljen ako bomo složni.	1
-Toraj gojimo med seboj ljubezen in bratstvo kot člani fare, kot člani ene Družine. Storimo to iz ljubezni do naše mladine za čast naše fare in ponos naše naselbine.
Tulkaj imamo tudi več društev. Društvo sv. Družine štev. 136 K. S. K. J. katero že obstoji deset let. Altarno društvo, Napsv. Imena. Dekliško Marijino Društvo in Pevsko društvo "Zvon", Iki oskrbuje cerkveno petje. Vsa ta društva prav lepo napredujejo.
Končno pozdravljam vse sobra-te in sestre K. S. K. J. in želim našemu Glasilu mnogo lepega vspeha.
Prank Perovšek.
Nick

V štev. 37. dne 17. sept. t. 1. priobčen izkaz darov $13.— ; do-sedaj skupaj nabraneara $114.00; ko se nabere se nekaj te svote, jo odpošljemo na pristojno mesto.
Minuli četrtek, dne 20. t. m. je povabil naš znani slovenski gostilničar v Chicagu Martin Nemanich številno svojih prijateljev na večerjo povodom svojega minulega godu. Takega iabornega "marti-novanja" že doljgo ne pomnimo. Vsa čast našemi* gostoljubnemu Martinu pa tudi njegovi fini ku-H!
Pri tej priliki se je med navzočimi nabralo #42.00 (dvainštiri-deset) za slovenske vojne sirote v starem kraju. Ta svota bo kmalu odposlana na pristojn6 mesto. Živeli darovalci in darovalke!
VSEM ONIM, KI SO POSLALI ZABOJE V SVOJO DOMO-VINO.
Na številna vprašanja posameznikov, na katera ni mogoče odgovarjati vsakemu posebej, odj govarjamo tem potom sledeče: Sprejeitanje zabojev za staro domovino je sedaj popolnoma u-stavljeno, In kar pride zabojev po 25. nOvemlbru v New York, bodejo vsi vrnjeni, razven v izjemnih slučajih, kakor razsodijo
namesto v t zopet so poslali prema^ nekateri,
so poslali C. O. D. in delali druge enake nepravilnosti. Mi
smo se določno' in jasno izjavili v časopisih in v naših cir-kularjih, da kdorkoli natančno talko ne naredi, kakor je predpisano, tem« ne garantiramo, da pojde njegova baksa naprej^ Kakih 100 zabojev se bo torej vrnilo onim, ki niso poslušali naših navodil in delali po svoji glavi. Nam je to povzročilo nad en ticoč dolarjev stroškov.
Pošiljateljem teh vrnjenih za-zabojev po $2.50 C. O. D., za stroške, ki smo jih imeli v N. Y. namreč za storage house in za prevažanje. Nas ne zadene nobena odgovornost, ampak one, ki nas niso hoteli poslušati in so po svoji glavi delali.
Mnogo sto rojakov nam je poslalo denar, toda brez vsakega naslova, kdo pošilja, za koga je bo ksa namenjena, in tako dalje. Kaj hočemo mi s temi pismi in denarji, to naj ve Bog. To je skrajna zanikernost nekaterih ljudi, ki mislijo, da smo vsegavedni. To je povzročilo nove stroške, ker smo za vsakega takega morali posebej sporočiti v N. Y., naj pooiščejo, če je taka ali taka baksa tam in nam zopet nazaj poročajo.
Jako grdo je od onih rojakov, ki so p<
S.slali svoje zaboje na ta način, da je morala tvrdka Cava-iiagh v N. Y. plačati za nje eks-
f
NAZNANILO.
Članicam društva sv. Ane šf. 156 v Chisholm, Minji., se naznanja, da se naj vdeleže prihodnje seje polnoštevilno ki se vrši prvo nedeljo v mesecu decembru v Ljudski Čitalnici ob dveh popoldne. Ker imamo dosti važnih dev na dnevnem redu in ob enem volitev odbora za prihodnje leto, zato naj se vsaka vdeleži, da se ne bo po seji v drugih hišah govorilo, kaj da se ni prav naredilo, ali to in ono bi moralo biti drugače ! Pridite vse in se bo vse prav naredilo pri seji v zadovoljnost vseh članic.
S pozdravom •
Tajnica.
Cerkev Sv. Družine na Wiliardu, Wis. Skupina prvoobhajancev 1. 1914.

mL
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Marije Magdalene št. 162 Cleveland, Ohi. naznanja, da se vrši glavna letna seja dne 1. decembra t. 1.
Prošene ste sestre, da se gotovo udeležite »te seje, 'ker bodo jako važne stvari na dnevnem redu. Ob jednom se bode volilo odbornice za prihodnje leto. Zatorej vas o-pozarjam, da sc gotovo "udeležite te seje.
S sosestrskim pozdravom »
Julia Mally, tajnica.
POSNEMANJA VREDNO.
Willard, Wis.
Cenjeni sobrat urednik: —
Že dolgo ni btto nobenega dopisa iz naše slovenske farmarske naselbine; zato upam, da bodete sprejeli nekoliko vrstic od tukaj v "Glasilo."
O delu ne bom pisal, ker štraj-karjev pri nas ni, "skebov" pa tudi ne, vsakdo ima dovolj dela in jela, kdor se kolikaj potrudi. To pa tudi vsakdo rad stori, ker je vsakdo svoj "boss". Lahko rečem, da naša naselbina ima mnogo pridnih in marljivih rok; to se razvidi od lepega napredka vsakega posameznika kaj pa tudi ne? saj slovercs&a kri, nikoli ne "sfali".
Dne 12. novembra je obhajala naša naselbina slavnostni dan sv; birme. To je bil prvi praznik za nas te vrste, odkar obstoji naša fara. Obiskali so nas prevzv. g. škof James Schwebach iz La Crosse, Wis. ter podelil nad 140 dečkom in deklicam zakrament sv. birme.
Č. g. škof so se zelo pohvalno izrekli glede naše fare, ker tega niso pričakovali, kar so tu videli in slišali. Posebno so še pohvalili nage birmance glede veroznanstva. ker so na vsa vprašanja tako
Sobrat John Kukar, II. tajnik društva sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J. v. Pueblo, Co4o. nam je poslal dne 21. t. m. ček za $101. — i(sto en) za bedne slovenske otroke "(vojne sirote) v stari domovini, kat'eri znesek so darovali člani gornjega društva, ka'kor zdolaj označeno.
Iskrena in tisočera hvala vrlemu« društvu sv. Jožefa št. 7! Da bi to društvo pač posnemala še druga naša dru5tva po raznih slovenskih naselbinah! — Iniena darovalcev :
Pugel Louis $5.00, Jerman Matt $5.00, Russ Joseph $5,00, Gorsich John $5.00; — po $2: Virant Frank, Krašovec Martin, Thomas George No. 2.; po $1.: Culig Peter, Kukar John, Cjuha Joseph, Culig Frank, Jeršin Anton, Koz-levčar Frank, Novak Matt, Zupančič Ignac, Slak Frank, Babich Frank, Simonič Jerry, Skufca Jakob, Grahek Frank; — Kerštinc Matt 50c. Petrič Jakob 50e, Na-htigal John 50c, Mehle Anton $1., Rupar Anton $1.00, Genrn John $1.00, Shustar Joe $5.00. Mike tich Nick $2.00, Trontel John $1.-00, Godec Joe $1.00, Pucel Anton $1.00, Pugel Joe $1.00, Novak Anton $1.00, Kenig Martin $1.00, Brodarich Martin $1.00, Petkov-šek Frank $1.00, Pape« Urban $1.-00, Papeš Ignac 50c, Spelič Alston $.1.00, Paučič John $1.00, Vidmar Louis 50c, Rus Jos $$1.00, Pucel Joe $1.00, Kemc Franik $1.00, An-zich Louis $5.00, Kočevar Frank $1.00, Grcgorich Mike ^50c, Klobučar George $1.00, Rabida John 50c, Papeš. Jakob $1.00, Krašo-vec Jaikob $1.00, Novak Jos $1.00, Vidmar Jos 50c, Russ John No. 3. $1.00, Rabida Joe 50c, Ah lin Frank $1.00, Strah Louis 50c. Zdravje Jerry 50c. Glach . Anton $1.00, Gnidica Frank $1.00, Jakle-vlch Anton 50, Grebene Joe $1.00, Glavich Matt $2.00. Bedenčič Jerry 2.00. Okoren Anton $1.00, Novalk Lowenc $1.00, Boic Frairk $5.00, Ah'lin Joe No. 1. $1.00,
to naši zastopniki ki so sedaj v
New Yorku. Ne pošiljajte tofrejihim nazaj. Kčlor je bral naša na-
nobenega zaboja ^eč v New York, ker imate s tem le velike stroške, a dosegli ne bodete ničesar. Parnik je pripravljen in od-plove lahko vsak dan.
Vsem omenjenim, ki so poslali denar za prevoz v leveland, naznanjamo, da ne morejo dobiti prej potrdila od nas, da smo prejeli denar, kot šele tedaj, ko nasi zastopniki v New Yorku pregledajo vsak zaboj in doženejo, da je zaboj v resnici v New Yorku v skladišču ter nam poročajo, da je teža zaboja pravilna, da je plačilo za prevoz pravilno, da je boksa ravno taka„ kakor se je zahtevalo, in da je naslov popolen in v redu. Nihče ne bo dobil režita od svoje bakse pred 10. decembrom, ali pa bo mogoče trajalo do 20. decembra, predno bodejo imeli vsi v rokah režite od nas, kajti pregledovanje v New Yorku vzame časa, nakar poročajo naši zastopniki v Cleveland; tu se vpiše vse v knjige, in šele potem se odpošlje oriigma/lna potrdila posameznikom. Naj se nihče ne boji za svojo bakso. Mi skrbimo bolj kot morete vi za vsako posamezno pošiljatev. Ne pišite torej na glavni urad ničesar, vso stvar i-mamo v rokah in pazimo na vse. Kdor nam piše, samo po nepotrebnem nam krade čas in zaustavlja vse delo. Oglasile se šele po decembru, ako ne bi dotedaj sprejeli režita.
linogo stotin nalili rojakov nikakor ni poslušalo^ navodila, katera smo priobčili V časopisih in v ciiikularjih. Delali so po svoji volji. S tem so povzročili, da se je vsa pošiljatev zakasnila za naj-manj<14 dni. Danes bi lahko zaboji že odšli iz New Yorka, da ni toliko brezmiselnih rojakov delalo po svoji volji. Naj navedemo nekaj vzgledov. Nekateri so pošiljali v N. Y. navadne kovčke, drugi so posfrvH blago v papir zavito, tretji so uporabili vsako bakso, ki jini je prišla pod roke, četrti niso napisali naslova na
pres. Te zaboje smo poslali dotič-
vodila, je vedel, kako je treba narediti, in nekateri so nam nalašč nagajali ter tako zaustavili vso pošiljatev.
Mnogo nam je pošiljalo telegrame, pisma, itd, naj damo pojasnila. Naznanjamo, da smo od-gqvorili vsem po najboljši možnosti, toda telegrafično nikomur, ker nimamo za to denarja. Kdor je tako zakasnel, da jc moral te-legrafirati, naj sam sebe dolži.
Zahvaliti se pa moramo našim zastopnikom, ki so tako točno in v redu opravili svojo stvar. Oni so mnogo pomogli, da se je vsa pošiljatev pospešila. Iskrena jim hvala!
Konecno. opozarjamo, da ni treba pisati na naš urad po ta ali ona pojasnila. Mi nimamo ljudi, da bi odgovarjali, ker ljudje, ki delajo so že itak preobloženi z lom, ki ste jim ga naložili. Pazite na časopise, kjer bodejo' od časa do časa vsa potrebna pojasnila, a v izvanrednih slučajih sami nazna nimo vsakomur kar je treba.
Naj pe omenimo, da je ameriška vlada pri vsej pošiljatvi bila nam- skrajno ljubezniva in šla na roke ter da se ni treba nikomur nič bati. Kar smo rekli, to smo naredili. Zaupajmo vsi, da bo pošiljatev varno in srečno prišla v Jugoslavijo, kjer bo prinesla tisočeri blagoslov našim trpečim rojakom.
U. S. Relief Shipment
Louis J. Pire. predsednik. Prank Hudovernik, tajnik, Anton Grdina, blagajnik.

ZAHVALA.
Sprejemanje zabojev v Chicagu. zaključeno. To delo ni bilo lahko, kakor bi si kedo predstavljal. Koliko potov, dela, skrbi in odgovornosti je bilo s tem združeno, to zna samo tisti, kateri to izkusi. Da pa je šlo vse delo tako gladko izpod rok. se imam zahvaliti rojakom, ki so mi šli na roko. Predvsem moran omeniti gosp. Ivana Zupan-a, urednika "Glasila

je naj
Vee
iveč!
ve-
pomagali tudi gg, J. Oman in Andrej
>
Glavač. Vsem skupaj najlepša hvala in Bog plačaj! To ni bilo delo za plačilo, ampak delo iz usmiljenja do ubogega slovenskega naroda v starem kraju. Bodite torej prepričani, da Vam bode ljudstvo v stari' domovini iz srca hvaležno. Natančen račun bode priobčen prihodnjič.	<
Ivan Gottlieb zastopnik Am. Relief Shipment-a.
Chicago, 111. dne 24. nov. 1919.
POZOR!
Jugoslovani iz Gary in New Dulutha, Minn.
V torek, dne 2. decembra 1919 bo otvorjen v Stowe šoli now tečaj za poduk angleškega jezika za
vse Jugoslovane iz teh mest_
moške in ženske. Ta razred bo podučeval vaš znani rojak John Movern iz Dulutha, ki razume Vaš jezik.
Pridite torej v to večerno šolo in učite se deželnega jezika Amerike kar Vam bo gotovo v veliko korist v vseh zadevah. Pridite v torek, dne 2. decembra ob pol 8. uri zvečer. Odbor za amerikanizacijo za mesto Duluth.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in potrtega srca na znanjamo prijateljem in sorodni kom, da nam je dne 26. okt. t. t! neusmiljena smrt ugrabila pre-;
navada je i«, da
rojaki svojcem v sta-
rem
praznike. Ta darila so bila vedno sprejeta z največjim veseljem, a letos bo to v toliki večji meri, ker je potreba toliko večja.
Vsaka pošiljatev potom moje tvrdke je popolnoma varna pred izgubo in bo dospela na svoje mesto v najkrajšem, pri sedajnih razmerah močnem, času.
100 kron za.........$ .1.45
200 kron za...... 2.85
500 kron za......... 7.00
1.000 kron za......... 13.90
5.000 kron za......... 66.00
10.000 kron za....... . 132.00
25.000 kron za......... 325.00
50 lir za.............. $ 5.00
100 Ur za...................9.75
500 lir za...........t.. 48.00
1000 Ur za.....'......... 95.00
POTOVANJE V STARI KRAJ. Štrajk v New Yorskem pristanišču je končan. Promet z Evropo se zboljšuje in prihaja nazaj v stari tir. Z 21. novembrom se ima pričeti reden tedenski promet na Francoski liniji. Kdor žeU biti za Božič doma, naj takoj piše aU pa pride na spodaj navedeni naslov. POTNI LISTI. Onim ki nočejo sami imeti tega posla preskrbim potne liste v kratkem času.
LEO ZAKRAJŠEK 70 — 9th Ave. New York, N. Y.
QBE
□ □
Krasen roman -"MILIJONSKA NEVESTA"
izhaja v tedenskih zvezkih po lŽc s poštnino vred.	»
V zalogi imam vse, dosedaj izdane
zvezke.
Rojaki! Sezite po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pn:
JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding At«., Chicago, III.
ljubljenega soproga in skrbnega |JSahza3topnik<! p0 očeta svojih otrok g.
Antona Hren-a.
po petdnevni mučni bolezni (pljučnici) v: najlepši dobi 34. let. Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so ga prišK kropit in ki so čuli ob njegovi krsti, ter ga spremili do groba. Posebno se šc zahvaljujemo bratu Frank Fierstu, ker je prevzel v oskrbo vse v teh brid
□E

KJE JE?
Josip Napokoj/ doma iz Bor ovija na. Išče ga njegova sestra I-vanka Napokoj potom poslaništva kraljestva S. H. S. v Wash-ingtonu.
Poslednji njegov naslov je bil ]66 Pleasant Str. Milwaukee,
kih urah. Pokopali smo ga na ka- Wis. toliškem pokopališču v Poplar Bliiff, Mo. Spadal jc k društvu Sv. Srca Jezusovega št. 54. K. S. K. J. v Chisholm, Minn.
Prerano umrlega in nepozabnega soproga priporočamo v molitev in blag spomin. Zemlja mati je trpljenja, katerega se nisi bal; počivaj v miru v grobu zdaj Sveti večna luč Ti naj!
Žalujoči ostali: Fannie Hren, soproga. Mary in Fannie hčere. Tony, Frank in Joseph, sinovi.
Kdor ve za njegov naslov naj ga naznani uredništvu "Glasila K. S. K. Jednote" ali pa naravnost poslaništvu S. H. S.
Naslov poslaništva je: Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, Washington, D. C.
Zlato se preskuša v ognju.
Zlato se preskuša v ognju in zdravila se preskušajo v kritičnih momentih bolezni. Zadnjo zimo z veliko smrtnimi slučaji je bila prava preskušnja ognja. Tri-nerjevo Eliksir grenko vino je preneslo vse zmage in si pridobilo veliko prijateljev. S 'tem da sc drži notranji del telesa čist, to -zdravilo prežene vsako polje za zalego bakterije, nobenega prostora ne ostane za vgnezditev v odvajalnih kanalih in tako vaše telo postane močno in odžene bolezen. In Trinerjeva Angelica grenčica je zopet drligo tako dobro zdravilo. Mr. Ant. Klement pravi v svojem pismu, datiranem Nov. 1, 1919, Andy Wash.: 'Vaša zdravila, Trinerjev Eliksirni grenčec ameriškega vina, Angelica Bitter tonika dela čudovito-sti. Dve steklenici sta ohranili mojo hčerko in ko sem ga dal mojemu sosedu, katera boleha že več let, je prišel k meni čez dva dni ves poln veselja, da je zelo dobro spal in je zopet dobil slast do jedil, ter me prosil, naj tudi za njega pišem po ta zdravila v mesto Spokane." Vi si lahko nabavite teh zdravil pri vašem lekarnarju, Joseph Triner Company, 1333-1343 So. Ashland Ave, Chicago, 111. — (Advert.)
POZOR! . .. POZOR!
Izšel je novi obširni cenik Do-MAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu.)
Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi
Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju.
Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno.
Math. Pezdir,
Box 772, City Hall Sta.
. New York, N. Y.
STANOVANJE V NAJEM.
Odda se. v najem (reiut) stanovanje s štirimi sobami plinom in straniščem, sobe* so zračne in svi'tle. Najemnina znaSa samo $9 na aneseč. Vprašajte v grocorijski prodajalni na
1821 W. 22nd St., Chicago, 111. §
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
♦♦♦♦♦♦
Glavnica in preostanek $100,000.00
Skupno premoženje $1,500,000.00
Nasvet starišem: — Vaši otroci rasejo in bodo kmalu potrebovali izobrazbe. Prihranite si nekaj malega vsak mesec, naložite svoto v našo veliko in močno banko, in ko bočlo Vaši otroci dovolj stari, boste imeli za njih izobrazbo dosti denarja. S tem boste izvršili svojo dolžnost napram njim, da Vam bodo otroci enkrat v zabavo ter ponos. Vaš domačin, ali rojak Jakob Osbolt Vam bo ves ta načrt razložil; zglasite se torej pri njem.
Banka je odprta vsak dan od 9. do 3. ure, ob sobotah pa tudi zvečer od 7. do 8.
MI POŠILJAMO DENAR NA VSE KRAJE JUGOSLAVIJE.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.	n
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških.	Združenih državah
* / Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Telefon: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Naročnina: Za člane, na lete.............. ......V,.	.........____$0.96
Za nečlane.................... ..........	.............. 1.50
	...........2.00
OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA	
Issued every Wednesday.	
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States Of America.	
OFFICE: 1951 West 22nd Place, Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Subscription price: For Members, per year..........................	..............$0.96
For Nonmembers ..............................	.............. 1.50
For Foreign Countries..........................	.............. 2.00
	
	
Zahvalni dan.
liste samo onim potnikom, i* Jugoslavije, ki so naturalinrani ameriški državljani; le v izjemnih slučajih dobijo potno dovoljenje tudi naši nedržavljani; menimo name? one potnike, ki so se nedavno vrnili v staro domovino, pa bi se zopet radi podali nazaj v Združene države.
Iz tega poročila lahko posnemamo, da torej ne more vsakdo vzeti senika j svoje družine iz starega kraja; pravico in udobnost imajo le oni. ki so ameriški državljani. Če ameriški konzul ne sme potrditi potnega lista nedržavljanu ki je že živel tukaj v Združenih državah, tudi gotovo tega ne bo storil kaki osebi, oziroma sorodniku, v Ameriki živečega nedržavlj^na iz Jugoslavije.
v v Kdor je torej ameriški državljan, pa bi dobil morda rad semikaj svoj*) ženo, otroke, brata, sestro, nečaka ali nečakinja, to lahko stori. Poslati pa mora svojcem v domovino zapriseženo izjavo, da si je izbral Združene države za stalno bivališče, da bo skrbel za -dotično*osebo toliko časa, da si ne bo služila sama kruha, v slučaju bolezni in nesreče bo pa on skifoel zanjo, da ne bo javnosti v škodo. Take izjave vam naredi za malo svota vsak javno notar .(Notary Public( ali pa mirovni sodnik (Justice of Peace). Na podlagi te zaprisežene izjave bo ameriški konzul dotičtii osebi potrdil potni list; ona oseba tudi ne bo imela pri prihodu v New York sitnosti od strani naselniške oblasti. Vaša žena in nedoletni otroci (izpod 21. leta) postanejo z istim trenotJkom ameriški državljani, ko stopijd na ameriška tla . Tudi vam ni treba plačati od njih predpisanega osebnega davka $4.00 če ste vi ameriški državljan. Običajno računa parobrodna družba ta davek že pri karti; svoto dobite pa nazaj od družbe ko pride dotičnik v New York.
Naj še pri tem omenimo, da ima vsak ameriški državljan pravico do uvoza do $200. vrednosti »blaga te, ali one vrste.
Vemo, da že marsikdo izmed naših rojakov nestrpno čaka in hrepeni dobiti semkaj svoje sorodnike, katerih ni videl že več let. Te vrstice smo napisali vsem tako prizadetim v poduk in pojasnilo, da
se bodo znali ravnati.	- y
V kolikor smo informirani, sedaj še nobena parobrodna družba ne prejema naročil za "Prepaids" ali karte iz starega kraja za Ameriko. Nikar torej nepošiljajte denarja kakim agentom, ki vam obljubujejo, da bodo dobili vaše sorodnike v Ameriko. Dotični agent, pa najsibo še na taki dobrem glasu, ne more delati čudeža. — Denar bo seveda hvaležno sprejel — a na potnika boste pa morda čakali š» mesece in mesece. Agentje in šifkartarji so le mešetarji in priganjači paro-brodnih družb in se morajo ravnati po navodilih istih.
S^HHSMMIH^P H^p	Umestno in prav bi pa bilo, če pošljete že sedaj denar naravnost
dan zahvalo, in leta 1784 je bil določen dan zahvale ^o, ^ se je mir,	P P ^ ^ ^ ^	^ ^ ^
povrnil. (Isto je napravil predsednik Madison leta 1815.) Washing-, ^	b y. , ,L Krone sQ §edaj
ton je ustanovil ta dan po prejemu ustave in leta 1795 kakor dan za-' AmeriKo pri	J,w ^	»r^iin n«
hvale za obče dobro in napredek dežele. Od leta 1863 so predsedniki stalno določili zadnji četrtek mcseca novembra kot Dan Zahvale.
Za letošnji Zahvalni dan je izdal predsednik Woodrow Wilson i tkdečo	*"
PROKLAMACIJO: "Letni čas je zopet prišel, ko se narod Združenih držav po običaju združi, da daje Bogu Vsemogočnemu zahvalo za blagodare, ki jih j je on podelil naši zemlji v poslednjih dvanajstih mesecih. Pred letom dni je naš narod izlil svoja srca v slavi in zahvalnosti za to, da jc z • Božjo pomočjo pravičnost nadvladala in je mir došel narodom, ki so se tako hrabro borili v obrani svobode in prava človečanstva. Sedaj, ko je končano to strašno podjetje in plod dela je naš, mi gledamo z zaupanjem v bodočnost naproti nastopu nove dobe, v kateri bodo žrtve narodov našle plačilo v življenju miru.
"Ali pa pride do dovršenja onega velikega dela, kateremu je
(F. L. G. S. Jugoslav Bureau.)
Thanksgiving Day ali Dan Zahvale je v Združenih državah vsakoletni praznik zahvale za prejete dobrote tekom tega leta. Pravzaprav je to narodna proslava žetve, katero odredjuje predsednik Zdru ženih držav, kakor tudi governer vsake države s posebnim proglasom na narod. Zahvalni dan se smatra kot eden glavnih zakonitih praznikov.	• "
Že očetje Pilgritni so leta 1621 obdržali v Plymouth svoj Zahvalni dan za žetev. Za časa revolucije je kongres vsako leto odrejevai
- li lil ,
te uredbe izvajajo, izkazujejo, da je ta program neprecenljive vrednosti ne samo za poedinega šol-dJinega šolskega otroka, marvfcč za ves kraj.
Ali je vaša občina že uvedla ta sistem zdravstvenega nadziranja šolskih otrok? In če ne, zakaj ne zahtevate, da se uvede?
JUGOSLOVANSKI LES ZA ITALIJO.
izredno nizki ceni. Na spomlad, pa ko se vse razmere zunaj uredijo pa naj pride vaš sorodnik semkaj. Potovanje v zimskem času je zelo neprilično in tudi nevarno vsled zdravja. ,
Nihče naj nam ne zameri da smo napisali danes ta članek o "šif-kartah" kar sicer ne spada v uredniške predale. — Napisali smo pa te vrstice na podlagi dejstev, iz lastne skušuje in v korist ter v nasvet slehernemu sobratu naše Jednote, ali čitatelji*lista, ki namerava vzeti kakega izmed svojih sorodnikov k sebi iz starega kraja. Koristi in uspehe tega opiramo na sledeče razloge:
Če ima morda kak naš sobrat v starem kraju ženo in par otrok, bo gotovo dali iste takoj po prhiodu semkaj zavarovati pri oni Jed-noti, kjer je že sam toliko in toliko let (pri K. S. K. J.). Na ta način se bo število našega članstva za nekaj pomnožilo.
Še enkrat povdarjamo, da uredništvo "Glasila" nima nikake, zveze in ne stika s kako "šifkartašaico", ali agenturo, vsled tega smo
... . \ ........	.	, tudi odločno odsvetovali, da ni treba nikakemu agentu pošiljati do
ameriški narod posvetil življenje svojih ljudi m ogromne proizvode luul. UIUU,,IW w»vnu»«i, 111 j	®	A
*	» j	&	narja za potne stroške vaših sorodnikov, namenjenih v Ameriko.
Prav nič se ne bojimo glasil "šifkartaških" biznesov, Če nas bodo
vsled tega kaj napadla, ker smo jim s tem prečrtali morebitni "ko-
svoje zemlje, treba da se on, ki sc Bogu zahvaljuje, posveti onim principom prava, ki so zmagali z Božjo milostno dobroto. Naša hvaležnost ne more dati bolj dovršenega izraza, kakor da ščitimo z udanostjo in
patriotizmom ona načela, za katera so se svobodni mirodi te zemlje ™išcn'' P" kartah. Kako je najbolj primerno pošiljati denar v staro
i domovino, Vam bomo pa natančno pojasnili v prihodnji številki.
borili in za katera so poginili."	, ,	• . , • *	* u ♦
V ravpokar minulem letu smo imeli dosti tega, za kar nam je tre- * sklTl odstavka navajamo tukaj ae nasvet našega sobrata
ba biti hvaležnim. Vzlic zmedi v našem ekonomskem življenju, na- [*<** Sltar^ kl nam Je Plsal ^ Ljubljane dne 2/. oktobra ti. tako e: stali radi vojne, mi smo pitaperiralr. Nase žetve so bile obilhe in iz na- "Uptmo, da boste tukaj poročali v časopisih da so krone sedaj v Lju-šega izobilja smo bili v stanu ponujati pomoč manj obdarjenim na- Pijani po 82 kron za en dolar (dva in osemdeset). Naša demokracija ostane neomajana sredi sveta, raztrganim
rodom.
po političnih in sooijalnih nemirih. Naši tradicionalni ideali so še naši vodjo na poti napredka in civilizacije.
Veliko ljudi je
tukaj, katerim je bil denar poslan iz Amerike še pred šestimi meseci, pa ga še danes niso prejeli. — O pošiljanju kron v Jugoslavijo, bomo priobčili v prihodnji številki obširno pojasnilo, kakor že gori orne-
"Ti veliki blagodari, ki so nam zasigurani in za katero svečano njeno
dajemo zahvalo, bi morali dvigniti nas do popolnejšega pojmovanja o naših dolžnostih proti sobi in proti človečanstvu in da gledamo na to, da nič naj ne moti dovršenosti zmage, katero smo pomagali priboriti. Xikak sebični namen nas ni navdahnil, ko smo se udeležili svetovne vojne, in z istim duhom nesebičnosti moramo prispevati, z našim primerom in našim sodelovanjem, da ustvarimo stalno blagostanje vseh narodov, da stvori mo svet, v katerem vlada prijateljstvo iu dobra volja.
"Zato jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav, s tem odred ju jem četrtek, sedemindvajseti dan meseca novembra, ka kor dan zahvale in molitve mojih sodržavljanov, porivajoč jih, naj zaustavijo ta dan svoje običajno delo in da sc sestanejo v svojemu domu in v raznih božjih hramih, dajo slavo in zahvalo Bogu, Stvarniku vseh dobrot in Gospodarju naše usode."
"V svodočanstvu česa, sem jaz podpisal to in odredil, da so na to stavi pečat Združenih držav.
"Dano v Distriktu Kolumbije, petega dneva meseca novembra v Gospodovem letu tisočem devetstotem in devetnajstem, in v letu neodvisnosti Združenih držav 144.
WOODROW WILSON. "
Počat po nalogu predsednjka.
V pojasnilo.
\
Ali je mogoče dobiti semkaj svoje« iz stare domovine?
Ker smo prejeli zadnji čas več vprašanj, če je mogoče dobiti semkaj svojce iz stare domovine, smo pisali za pojasnilo generalnemu konzulatu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v New York.
O tej zadevi nam je odgovoril ta urad dne 17. t. m. sledeče:
"Naznanjamo Vam, da je"sedaj zelo težko dovoditi kako osebo iz starega kraja semkaj v Ameriko. Vsled, že vedno nerednih razmer je sedaj težavno potovati iz kraja, ker razne zunanje oblasti ne dajejo rade potrebnega potnega dovoljenja. Ako kdo želi da pride njegova družina (sorodniki) v Ameriko, se to izvrši samo tedaj, če dobi dotf-čna oseba dovoljenj*, ("pos") od tamožnjih oblasti in če je dotični potni list potrjen od amerikan&kega konzula v Belgradu.'*
Iz tega pojasnila je razvidno, da mora imeti vsak" izseljenec, ki hoče potovati iz Jugoslavije v Ameriko dva potna lista: potni list od domače (jugoslovanske) oblasti in potni list od ameriškega konzula v Belgradu.-	• . -
Ce živi na primer Vaš stfrodnitk v Ljubljani, mora najprvo zaprositi potni list pri Deželni vladi v Ljubljani. Z onim potnim listom je pa treba iti še osebno v Belgrad, glavno mesto v Jugoslavije, kjer živi ameriški konzul, da potni list potrdi. Podaniki z od Italijanov okupiranega ozemlja, morajo iti k ameriškemu konzulu v Trst, ali Reko.
Iz gornjega pojasnila posnemamo dalje, da zamorajo potovati samo družine, oziroma 'bližnji sorodniki iz Jugoslavije k svojcem v Združene državo; druge osebe pa ne.
Zdaj pa nastane glavno vprašanje, če lahko vzame vsakdo svojce iz starega kraja k sebi v Ameriko? Nedavno smo priobčili na prvi strani "Glasila" obširno pismo Mr. Walter Predovieh-a, ki se je mudil dne 14. oktobra t. 1. pri ameriškemu konzulu, Mr. K. S. Patton-u v Belgradu. Mr. Predovich poroča, da izdeluje konzul Patton potne
PAKETNA POŠTA V JUGOSLAVIJI BO MORDA KMALU
OTVORJENA. •
Kakor smo prejeli zadnji čas več vprašanj, če je mogoče dobiti iz stare domovine svojce v Ameriko, tako nam prihajajo tudi številna pisma, glede paketne pošte za Jugoslavijo. Vsled toga smo se obrnili na drugega pomož. generalnega poštarja v Washingtonu za nasvet. Kor je promet paketne pošte za Trst in okupirane kraje v Dalmaciji otvorjen, smo zaeno vprašali poštno oblast, če je mogoče tudi pošiljati zavitke v goriško okolico, in na Notranjsko, kjer je naše ozemlje okupirano od Italijanov.
Dne 18. t. m. smo prejeli na naše vprašanje vtej zadevi sledeči odgovor od generalnega poštarja v Washingtonu:
"S tem Vam poročam, da paketna pošta med Združ. državami za okupirane kraje na Kranjskem in Goriš-kom, ikaker tudi za Jugoslavijo še ni otvorjena. Vršijo se pač sedaj pogajanja za uvedbo paketne pošte v te krajo.
Takoj, ko bo ta zveza z Jugoslavijo urejena, sc bo to potoni vladnega uradnega glasila in drugih časnikov obelodanilo.
Otto Praeger.
Drugi pomožni generalni poštar.
Napisal ameriški trgovski ata-šej v Rimu, Alfred P. Dennis, — Rim, 1. oktobra. 1919.
Les,, ki predstavlja sedaj najvažnejši trgovski vir Jugoslavije, sledi starim predvojnim trgovskim potom. Veliko jugoslovansko podjetje za lesno trgovino "Sava" je dobilo dovoljenje zp izvoz 4,000 vagonov lesa v I-talijo.
Jugoslovanska vlada je s tem izrazila željo za izmenjavo produktov z Italijo. V slučaju lesa, prodanega v Italijo, bodo izkupi-la vložena v italijanskih banikah kakor kredit ki naj ga Jugoslovani rabijo za blkgo uvoženo iz I-talije.
Italija potrebuje veliko količino lesa, ker so bili njeni itak slabi gozdovi preveč izsekani, da se je zadostilo vojnim potrbam in je bilo le malo ali nič uvoza za privatne potrebe tekom štirih let
Ameriška borovina (yellow) pine) je jako cenjena v Italiji in je velika želja po njej, ali ob sedanjih razmerah, ko je cena a-meriske borovine okoli $125 za 100 Čevljev. Italijani je ne more jo kupovati po takih cenah.
kaferem so korakali rimski legi-j on ar ji, lomijo si danes noge delavci Ameriškega Rdečega Kri-it' za.
"Skoraj ob istem času, ko je
Cohimbus dokazoval, da jc zemlja okrogla, so Turki zavzeli mesto — s silo, seveda. Važnost mesta je padla pod njihovo upravo. Otvoriene so bile nove trgovske poti, daljše, ali bolj udobne, ki so odvzele važnost starim karavanskim cestam. Po petstoletnepi turškem gospodstvu je mesto prišlo nazaj v srbske roke 1. 1912. Ali predno so se prebivalci oddahnili, začela je velika svetovna vojna in z njo je zavladala zopet beda, muka in neznosno trpljenje.
Danes ta narod, ki je bil napreden in bogat, ko Amerika nikomur še sanjalo se ni, dobiva svojo najvišjo inspiracijo in pomoč od naroda preko velike luže. Ameriške obonošene obleke darovane Rdečemu Križu ,nosijo sedaj moški — ženske, katerih pradedje so bili napredni trgovci v 1. 1492. Njihovo mladino vzdržuje ameriška hrana, zdravila in oskrtba.
Ta pomoč daje temu narodu nado in pogum, in narod začenja lotiti se dela, da povzdigne svoje rodno mesto, ki mora zopet postati shajališče iztočne in zapad-ne trgovine.
Mestni trgovci ustanavljajo trgovsko komoro — in vsi Arac-rikanci v Skoplju imajo postati častni podpredsedniki.
DALJNI PRISPEVKI ZA JUGOSLOVANSKE OTROKE.
Uncle Sam ka«cor zdravstveni svetovalec.
Te članke piše za "Glasilo K. S. K. Jednote" The United States Public Health Service. Rupert Blue, vrhovni zdravnik.
Uncle Sam kakor zdravstveni svetovalec bo odgovarjal pod to rubriko ali potom pošte na vsa vprašanja plošnega interesa glede zdravstva, sanitacije in obvarovanja pred boleznimi. Njemu ni mogoče odgovarjati na vprašanje povsem osebne naravi ali pa dajati predpise za poedine bo lezni. Naslov:
Health Advisor, 124 E. 28th Str. New York. N. Y
OBVARUJMO ZDRAVJE ŠOLSKE MLADINE.
Šole so se zopet otvorile, in je dolžnost starišev po vsej deželi, prepričati se, da vživajo njihovi otroci vse prednosti, ki izvirajo z pravilnega sistema zdravstvenega nadziranja šolske mladine.
Proučevanje izvedeno po United States, Public Health Service, dokazuje, da velik del šolske mladine trpi na ozdravljivih in prepričljivih telesnih pogreških,
ki pa jako ovirajo njihov telesni in duševni razvoj. Razen tega so razmere, pod katerimi se otroci zbirajo v šoli — in ne šola sama na sebi — v veliki meri odgovorne za bolezni, ki se jih otroci na-lezujejo tekom pohajanja v šolo.
Uspešen sistem zdravstvenega nadziranja moral bi poskrbeti:
1.—	Za popolno sanitacijo vseh šolskih poslopij.
2.	— Za umno nadziranje šol skih sob, da se najdejo in popravijo okolnosti, škodljive zdravju otrok, čim se te okolnosti pokažejo.
3.	— Za službo, skozi ves čas šolske dobe, zdravstvenih nadzornikov, sposobnih izvrševati sanitarne in zdravstvene dolžnosti šolskih zdravnikov.
4.	— Za nastavljenje bolničark tekom cele šolske dobe.
5.	— Za zobazdravniško pregledovanje.
6.	— Da se omogoči revnim o-trokom, da dobe brezplačno zdravniško pomoč, primerno njihovim potrebam.
7.	— Za popolno pregledovanje duševnega stanja vseh otrok, ki ne morejo napredovati v šoli na normalni način.
Izikušnje dežel in občin, kjer se
V zvezi s pomožno akcijo American Relief Adbinistracije Euro pean Children's Fund, dobivamo sledeče:
American Jugo-Slav Relief, 511 Fifth Avenue, New York City, prejel je od strani g. Milo ša opoviča, šefa vladnega oddel ka države Srbov^Hrvatov-Sloven-cev za oskrbo otrok, brzojavno izraža najprisrčnejšo zahvalo za zahvalo, s katero v imenu vlade pomoč, ponujano siromašnim o-otrokom.
G. A. Šolan, predsednik deželne uprave Bosne in Hercegovine je tudi poslal temu odboru zahvalo za dano pomoč in prosi v imenu tisočerih sirbmašnih otrok, naj nadaljuje v svojem delu.
American Jugo-Slav Felief bo i nadalje vporabljal vse svoje sile, da zalaga s potrebnimi sredstvi Hooverjevo organizacijo katera izvršuje v Jugoslaviji prehrano potrebnih otrok.
Prispevki American Yugoslav Reliefa.
do 6. novembra 1919.
Poprej objavljeno
(do 30. oktobra) . .$296,102,20 California Committe for Relief in Serbia
and France.....
War Council ob Ashtabula, Ohio . ..... celsior, Minn. . . Stephen Mioch, Excelsior, Minn.....
John Jag*M\ Minitea
polics, Minn.........
A. Enkema, Minneapolis, Minn......
2,768,48
360.00
10,00
10.00
Griža (diaenterija) nastopa kakor že v zadnjih lotih tudi letos zopet precej pogosto. Povzročajo jo bacili griže ki s hrano pridejo v črevo in tam povzročajo vnetja, je torej nalezljiva bolezen črevesa. Krčevite bolečinev spremljajo pogosto izločevanje jako žlemnatega, včasih 'krvavega blata. Bacil griže, povzročitelj bolezni izloča se z odpadki in se drži vsega, kar se ž njimi neposredno ali posredno onesnaži (roke, perilo posode, stranišče.) Muhe, ki oblezejo izločke, prenašajo bolezenske (kali tudi na jestvino. Po umazanih prstih žlicah itd. in po jesrtvinah pridejo <te kali v pre-bavi-kie organe zdravega in povzročajo tako obolenje. Po zraku se bolezen ne prenaša. Vsa'ka ne-rednost v prebavnih organih pospešuje okužbo. Da se ubranimo griže, pazimo na sledeče : 1!) Varujmo sc vseh težko prebavnih jedi, pred vsem onih ki so morda o-ncpiiažne; ne uživajmo neoluplje-nega sadja, ne fcumar, ne solate. Ne pijmo surovega mleka. V obče uživa jmo le kuhane jedi. 2) Na straniščih paziti je na največjo snago po možnosti uporabljati je le domače »stranišče. 3) Osnažimo si roke po vsaki uporabi stranišča in pred vsakim ikoisilom ozir. ju-žino. 4) Po sumljivih znakih (bolečine v trebuhu, bljuvanje, driska) poprašati je ta'koj zdravnika.
10.00
Skupaj..........$299,260.00
STARODAVNO MESTO SE MERIKANIZIRA.
Spisal William D. Hines.
Skoplje. (Po pošti.) — Da, to je ^koplje, znan poprej pod imenom Uskub — mesto, kjer se srečata iztok in zapad.
Ko je bil Chicago pusta ravnina, je bilo to mesto shajališče vseh trgovskih poti med Evropo in Orijentom. Prej ko je Columbus zagledal ameriška tla, so trgovski agenti obiskovali svoje odjemalce v Skoplju.
Skoplje' je bila glavna postojanka na glasoviti cesti, znani pod imenom "Via Igiiatia", ki je spajala Carigrad z Jadranskim nabrežjem. Tu so se shajali ma-haradže in paše iz iztoka s trgovci zapadne Evrope in razpravljali so v malih kavarnah svoje trgovske posle.
Cezar je začel graditi to mesto in Turki so mu konec napravili — malone. Slavni rimski vojskovodja zgradil je tu taborišče z velikim zidovjem naokoli in po o-nem samem kainenitem tlaku, po
Nagrade K. S. K. J.
NAGRADE V ODRASLEM ODDELKU ZA DRUŠTVA SO:
Prva nagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 1. jan. 1920.
Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.
Dalje je določena posebna nagrada $2.50, ozir. $5.00 za vsakega člana(ico), ki pridobi tekom leta 5, oziroma 10 novih članov.
Nova, ali posebna nagrada, v veljavi od 1. avgusta dalje je pa še $1 za vsakega novega člana-(ičo). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo prejel od KSKJ. $7,50 nagrade v denarju, za 10 pa $15.00, oziroma $1.50 za vsakega. To je že lepa svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija.
NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU:
Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 1. jan. 1920. Druga $10.00 tretja pa $5.00. Tudi imena teh drutšev bo- . do vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.
Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva 10c (deset) za vsakega novega člana: najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka.
Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade.	_____I
Ustanovljena t JoUetn, m., dna 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jolietn, «avi Illinois, du« 12. jannarja, 1808. GLAVNI URAD: JOLIET, tt.t. Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. novembra 1919 skupna izplačana podpora $1,699,402.69.
GLAVNI UBADNTKI:
Začasni grl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 807 N. Hickory St., Joliet, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Olivni blagajnik: John Grahek, 1012 N/Broadway St., Joliet, 111. Dnhovni vodja: Bev. Franeis J. Aibe, 620—10 St., Wankegan, 111. Pooblaščenec: Ralph P. Kompare, »206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Josip Pund*. 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Neinanich, 1900 W. 22 St., Chieago, HL Math Kostainftek, 302 No. 8rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Hadage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Prank Frančii, 311—2nd Ave^ Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOB: N
Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St, Anaconda, Mont. Geo. Flnjnik, 4413 Bptler St., Pittsburgh, Pa. Anton GregoTieh, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Prank Plemel, Bock Springs, Wyo.	•
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Plaee, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. ' Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet) 111., dopise, droit vene ▼esti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chieago, HL
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote«
SPOJITEV DVEH DRUŠTEV.
V smislu pravil člen 24, točka 146, ugodilo se je prošnji članstva društev sv. Alojzija 52, K. S, K. J. in sv. Družine 151, K. S. K. J. x Indianapolis, Ind. ter dovolilo dne 14. t. m. spojitev omenjenih društev pod eha**ter dr. sv. Alojzija 52 K. S. K. Jednote. Od 14. nov. t. 1. dalje se smatra člansrvo društva sv. Družine 151 K. S. K.'J., kot članstvo dr. sv. Alojzija številka 52, K. S. K. J., Indianapolis, Ind.
Josip Zalar, gl. tajnik.
Glavni urad 17. nov. 1919.
GLAVNE ALI LETNE SEJE.
Po predpisih Jednote; vršiti se imajo tekom meseca decembra volitve uradnikov in uradnic krajevnih društev. Zaraditega se opozarja in prosi vsa društva, da to pravilo vpoštevajo in izvolijo odbornike in odboraice po določilih in predpisih Jednote. Priporočati je, da si društva izvolijo dobre in za napredek društva in Jednote delujoče moči v urade. Pri volitvah društvenih uradnikov(ic), naj se opusti vso politiko »osebnost, prijateljstvo, sorodstvo itd. ter naj se izvoli v cdbor osebe ,ki znajo, kaj je društvo, ki znajo, kaj je Jednota in ki se zavedajo dolžnosti uradniškega posla. Napredek in naraščaj društva je odvisen od društvenega gospodarstva. In ker so društveni uradniki (ice) za dobo izvoljenega časa oskrbniki in upravitelji društva, vsled tega je neobhodno potrebno, da se uprava in gospo darstvo društva poveri osebam, ki jim ni ležeče samo na tem, da vži vajo čast kot uradniki (ice) , marveč, ki so zmožAi opravljati uradniške posle pravično in nepristransko, ki se zavedajo odgovornosti napram društvu in Jednoti in ki so voljni delati za napredek društva in K. S. K. Jednote. Če je društveni odbor agilen, energičen, vstrajen, delaven in marljiv, je tudi društvo živo in napredujoče, če je pa dr. odbor mlačen ter mrtev, je tifdi društvo mrtvo. In ker je napredek pri vsskem podjetju odvisen od gospodarstva, radi tega priporočam, da si cenjena krajevna društva izvolijo v odbor za prihodnje leto izmed najboljših, najboljše.
Z ases. za mesec december bodo razposlani listi "IMENIK URADNIKOV". Te liste je treba po izvolitvi dr. odbora izpolniti in poslati enega na glavni urad Jednote, a drugega na upravništvo "Glasila".
Ker so društvene seje vršeče se meseca decembra glavne ali generalno seje in so velikega pomena, radi tega je priporočati, da se jih članstvo v polnem številu vdeleži.
Želeč obilega vspeha pri volitvah, ostajam z brattkim
pozdravom vdani sobrat, '
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Glavni urad 21. nov. 1919.
- . , .kito podpornim organizacijam poslovanje z otroki, si taki nastopi so sem jim obnesli do leta 1917. Od leta 1917 dalje, pa so pričeli izgubljati trdnjavo za trdnjavo in zakonodajci od države do države so pričeli sprejemati zakon, ki dovoljuje bratskim podpornim organizacijam poslovanje z otroki. Danes je že večina držav in med te spada tudi država Illinois sprejela in uveljavila tak zakon in pričakovati je, da bo ta zakon v najbližji bodočnosti uveljavljen \ vseh ameriških-državah.
Zakon dovoljuje bratskim podpornim organizacijam poslovanje. Mladinskega oddelka. Predpisuje pa, da se morajo, otroci podvreči zdravniški preiskavi, prej ko se jih zamore sprejeti v Mladinski oddelek. Ravno tako je fudi na podlagi zakona določena lestvica po kateri se izplačujejo posmrtnine. Ta lestvica določuje izplačilo posmrt-nine po starosti v času smrti in sicer: Dve leti $34.00; tri leta $40.00; štiri leta $48.00; pet let $58.00; šest let $140.00; sedem let $168.00; osem let ^00.00; devet let $240.00; deset let $300.00; enajst let $380.00; dvanajst let $460.00; od trinajst do petnajst let $520.00 in od šestnajstega do osemnajstega leta $600.00. Torej potom državnih predpisov, čc otrok umrje, ki bi bil po smrti sledečega rojstnega dne star 2 leti, se ne sme več plačati posmrtnine kakor $34.00; za onega, ki bi bil po smrti sledečega rojstnega dne star tri leta, se jie sme več posmrtnine plačati nego $40.00 itd. Mesečni ases. v ta' namen so predpisani, da se morajo nanašati na takozvano lestvico "Standard Industrial Mortality '\z obresti 4%.
' Če primerjamo predstoječe določilo državnega zakona s pravili in določili sedanjega poslovanja Mladinskega oddelka, uvidimo, da naš sedanji sistem ne odgovarja državnim predpisom in zahtevam. Ker je pa absolutno potreba, da se podvržemo zakonu in takoj spočetka poslujemo v okrožju zakonitih predpisov, radi tega je neobhodno potrebno, da se Mladinski oddelek preustroji ali reorganizira ker moramo zadostiti državnim pravilom. Radi tega pripravljam načrt pre-osnove Mladinskega oddelka. Kakor hitro prejmem od aktuarja pojasnila radi lestvice, po kateri naj bi se uredila smrtninsFa izplačila, proti 15c mesečnim asesmentom, bom celo stvar takoj poslal bratu predsedniku J.ednote v pregled in potrdilo. In kakor hitro bo brat predsednik načrt odobril, izročiti hočem Istega skupno z v ta namen prirejenimi pravili pravnemu odboru. Ko pravni odbor Jednote potrdi pravila in načrt, bo vse skupaj priobčeno v Jednotinem "Glasilu*'.	;
Uverjen sem, da ko se uresniči preosnova Mladinskega oddelka, bo še bolje napredoval kakor je do sedaj.
Za glavni urad K. S. K. Jednote
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Vsled zakona, ki je bil odobren od predsednika Wilsona 6. okt. 191X, izplačati se je'morala vsaka posmrtnina ali delež iste oskrbniku tujezemskega premoženja v Washington, D. C. in sicer za vse one dediče, ki so se nahajali za časa vojne v državah, proti katerim je bila Amerika v vojski ali, ki so bile za časa vojske sovražne Združenim državam ameriškim.' V smislu tega zakona sd je izplačalo na omenjenega oskrbnika sledeče posmrtnine:
Ime umrlega (e) Št. dr. Datum izplačila. Plačana vsota.
MLADINSKI ODDELEK K. S. K. JEDNOTE.
V številki 39 Jednotinega "Glasila" z dne 6. okt. 1915, nasveto-
Cert. št.
38 John Verbič......... 1
6420 John Bučar........... 2
4807 Frank Kastelec ...... 2
6556 John Koren ........... 2
13237 Marka Kočevar ...... 2
18496 John Sitar .......... 2
3430 Josip Lavrič ........ 2
21749 Primož Košir........ 5
717 Anton Kralj......... 7
213^2 Frank Vampelj ...... 11
844 Ignac Kaučič ........ 12
19384 John Skube.........12
4330 Frank Zakrajšek . . .... 13
19689 John Glava......;..
11463 Anton Kolenc ...---- 15
1103 Marka Škoff......... 16
10433 Josip Mostovar......16
1088 Peter Colarič........16
16864 Vinčent Terlep.......25
16872 John Obšteter.......29
2360 John Nemanich......29
17939 Mihael V/Madronich . . 30 4573 Frank Jeras ......... 32
17447 Mirko Ložnjak.......33
19162 Josip Simčič . . ....... 33
21401 Frank Benac........33
1819 John K reus......... 38
20516 George Staudohar . . 38
20722 Josip Grebene.......40
21298 Louis Strah.........41
20929 Jakob Krabina......43
20345 Jožef Matešič........43
9088 Bartol Čorak........44
8585 Matija Gerbetz......44
22006 Josip Kete..........44
20251 Mihael Gorše........45
20585 Alojzij Sfiligoj......47
19215 Josip Veselič........49
5.	avg. 1919.........$ 100.00
4. jun. 1918 .......	495.00
4.	jun. 1918..............100.00
29. jun. 1918 ..............700.00
29. jun. 1918 .............800.00
31. dec. 1918 ..............900.00
14. junija 1918 ..........550.00
31. jan. 1919 ..............900.00
6.	jun. 1918 ....... 1000.00
19. sept. 1918..............150.00
5.	avg. 1918 . ...........50.00
31. dec. 1918 .......	900.00
1918 . . ..;...	800.00
1918	..............500.00
1919	..............800.00
»7*5 Matija Ifatič........89
17676 Anton Laurich......93
20882 Josip Turk..........93
21608 Louis Mramor........93
16023 Ignac Petelinšek.....96
9985 John Kaplja........97
17746 Bernard Kelin.......103
17414 John Stonich........112
16157 George Hiti.........113
15001 Ivnikar John.......131
15942 Viktor Mihelič......131
1840 Frank Potokar......131
19554 John Trhlen.........135
4332 Jakob Žovne........144
20359 Jakob Berdajs........145
6191 Jožefa Sav. Markovina 147
19047 John Illar...........151
20843 John Turk.........151
22834 Frank Skrajnar . . ....151
21839 John Spretnjak . _____152
20413 Mile Sertič.........152
21165 Blaž Šimac ..........152
22376 Jakob Sarič.........152
21371 Josip Ključevšek . . ..158
21369 John Jamšek........158
21368 Anton Lovše........158
""Jiff "ippi. 14. jun. 1918 19. sep. 1918. 18. okt. 1918 5. avg. 1918
725.00 600.00 350.00 875.00
14. jun. 1918 ................200.00
14.	jun. 1918 ................1000.06
5. avg. 1918 ................200.00
31. jan. 1919 ................900.00
4.	jun. 1918 ................550.00
9. avg. 1918......500.00
15.	nov. 1918................2OO.0O
5.	avg. 1918 ................250.00
5. avg. 1918 ................500.00
5. avg. 1918 ................850.00
5. avg. 1918 ................800.00
4.	jun. 1918 ..........400.00
19. sep. 1918 ............400.00
31. jan. 1919 . . ________350.00
5.	avg. 1918 ................450.00
5. avg. 1918 .........400.00
5. avg. 1918 ................800.00
19. sep. 1918................150.00
4. jun. 1918................150.UU
4. jun. 1918 .................400.OU
31. jan. 1919 ........ 900.00
Izplačana posmrtnina ... ......................$ 62,273.00
Izplačana poškodnina: \	} 1
16564 Mihael Kasunich...... 50 5. avg. 1918......$ 50.00
Skupaj nakazana svota......................$ 63,323.00
Vsa ta izpolačila so bila priobčena v "Glasilu" onočasno, ko se je denar izplačal. Prosil sem, da naj društva izplačane vsote vkpjižijo in vpoštevajo zakaj in komu so bila nakazana. Ker pa vedno dobivam pisanje od društav, pok. dedičev iz stare domovine, ali sorodnikov, ki povprašujejo kaj je z denarjem, kje je in kedaj vse bo izplačal, radi tega sem napravil ponovni gornji izvleček izplačil sestavljen po društvenih številkah. Prizadeta društva prosim, da si izplačila zabilje-žijo in to poročilo shranijo, da ne bo potreba vedno pisati na gl. urad za pojasnila, kedaj je bil denar izplačan in kje je? Vsakdo naj vpošte-va, da denar se je izplačal in se je moral izplačati na podlagi strogega vladnega zakona. Denar se nahaja pod varstvom vlade in se torej ni treba bati, da bo izgubljen. Kedaj bo pa vlada denar izplačala, tega pa ne vem; mislim, da se bo to storilo kakor hitro bodo razmere urejene in mirovna pogodba podpisana. Jednota nima ničesar več pri omenjenem denarju opraviti. Kakor hitro je bil izplačan denar vladnemu oskrbnika bila Jednota od vezana vseh nadaljnih odgovornosti in obveznosti, vsled tega ne morejo dediči in nc njih pooblaščenci denarja zahtevati od Jednote, marveč se morajo obrniti naravnost na vladnega oskrbnika, ki nadzoruje ta denar. Prosim torej vse prizadete stranke, da naj to vpoštevajo in naj me ne nadlegujejo s pisanjem v tem ozira, kajti dovolj je, ako moram odgovarjati dedičem v stari kraj. Kakor hitro bom izvedel, da bo vlada pripravljena denar izplačati, hočem takoj poročati v "Glasilu", do tedaj pa naj se za vsa nadaljna pojasnila in informacije piše na: "Alien Property Custodian, Insurance Division, 16th & P. Sts., Washington, D. C.
Z bratskim pozdravom,
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Glavni urad, 20. nov. 1919.
Pismo iz stari domovine.
14. jun.
6. jun. 31. jan. 5. avg.
Rojakinja Marija Venišnik v Jolietu, 111., je prejela te dni od č.
g. župnika v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah na Štajerskem, sle-1918 ....... 500.00 deče zanimivo pismo:
19118 Josip Gangl . . 12495 John Ivolič . . 17856 Peter Migalič
19117 John Maradin.......50
-18020 Anton Poje . . 16565 Mihael Kasunich 8701 Nikolaj Matešich
4509 19390 10890' 10903
val sem ustanovitev "Mladinskega oddelka" pri naši Jednoti. Ta nasvet in pitporočilo je članstvo z veseljem pozdravilo. Od dne 6. okt. 1915 do seje gl. odbora Jednote, ki se je vršila v sredi jan. 1916, oglasilo se je 30 krajevnih društev, ki so se strinjali z mojim nasvetom in podpirali moj članek ali inicijativo za ustanovitev "Mladinskega oddelka". (Pripomniti moram* da niti eno društvo K. S. K. J., se ni izrazilo proti temu.) Zadeva je bila predložena pred glavni odbor meseca jan. 1916 in odbor je določil, da se ustreže želji članstva, ter da se prične s poslovanjem Mladinskega oddelka, kakor hitro se prijavi za vstop 300 otrok. Ko se je dal sklep gl. odbora v javnost, pri-	iMKoiaj luaiesici čela je marljiva agitacija za vpisovanje otrok in prej ko se je za- J°s\p./ldo™ V moglo urediti vse priprave za pričetek s poslovanjem, prijavljenih je Alojzij Loviscek bilo veči število otrok kakor je določil gl. odbor. oK so bile priprave vsaj deloma gotove, pričelo se je s poslovanjem Mladinskega oddelka z dnem 1. junijem 1916 in sicer s številom 1313 članov in članic.
Ob času ustanovitve Mladinskega oddelka pri naši Jednoti, še ni bilo državnega zakona v državi Illinois, ki bi predpisoval način, po katerem se mora poslo.vati. Opirali smo se le na pismeno izjavo od strani načelnika zavarovalninskega oddelka države Illinois, v kateri je izjavil, da če stariši-člani Jednote želijo zavarovali svoje otroke, to lahko storijo in da je podpornim organizacijam postavno inkorpo-riranim v državi Illinois, poslovanje Mladinskega oddelka, dovoljeno. Ker je torej manjkalo državnih predpisov in določil na kakšni podlagi se zamore izvršiti ustanovitev Mladinskega oddelka, radi tega je glavni odbor Jednote po najboljšenl prevdarku določil, da se sprejema otroke od dovršenega enega leta do 16. leta njih starosti. Poleg tega je bila določena pristopnina na 50c; prispevek za vplačilno knjižico 10c in redni mesečni asesment 15c na uda. Smrtninska ozir. po«rebniška podpora je bila določena na $100.00. Določeno je bilo tudi, da Mladinski oddelek upravlja glavni odbor K. S. K. Jednote. Potem sistemu danes poslujemo in reči moram, da lepšega napredka za K S K Jednoto se ni moglo napraviti, kakor se ga je storilo z ustanovitvijo Mladinskega oddelka. Danes šteje ta oddelek nad 5000 udov in njih blagajnično stanje nad $15,000.00. Od meseca do meseca prestopi lepo število- mladih, čilih in čvrstih moči iz Mladinskega oddelka med aktivno članstvo Jednote, kar je največjega pomena m
50 50 50
bus i lies'' z za-
koristi za dolgotrajen obstanek nase dične organizacne 'Velike "Life Insurance Co." so delale največji " varovanjem otrok in do leta 1917 je bilo to zavarovanje^ prava "Meka" za omenjene družbe. Radi tega so te družbe pri vsaki zako-
.. 50 .. 50 .. 50 .'. 50
Alojzij Lovišček . . ... 52
Karol Herauer.......53
Matevž Skala.......55
Martin Gradišar.....56
John Kamoli........56
20161,Josip Klun .......... 56
10965 Josip Virant........59
4287 Frank Malevich.....59
19837 Nick Drvodjelič.....64
12633 Peter Starešinič......64
'22310 Mate Skrbin......... 64
9741 Josip Hren..........65
20907 John Ribič......!..... 65
12245 Mihael Šavor........65
21006 Josip Gjurich....... 70
20612 Frank Kostelec......72
8166 Frank Majcen.......72
13719 Frank Bizjak . . ...... 71
3793 Anton Papeš........73
3570 Katarina Kamerički . . 81
21865 Mile Meandžija......84
21781 Paul Merle..........84
20824 Frank Kresal . ...... 87
20994 Frank Jurkovich .... 89
8634 Frank Maršič........89
22664 John Miškatovich .... 89
16773 Peter Mihalič........89
18544 Štefan Periček Graša.. 89 20231 John Benkovich......89
5. avg. 1918 ..............700.00
19. sept. 1919..............50.00
5. avg. 1918 ..............500.00
5. avg. 1918...............100.00
15. nov. 1918 ..............1000.00
5. avg. 1918 ..............1000.00
14.	jun. 1918 ..............790.00
29. jun. 1918 ..............700.00
5. avg. 1918.......' 800.00
25. sept. 1918 ..............600.00
29. jun. 1918 ..............350.00
5. avg. 1918 ..............1000.0(1
15.	nov. 1918 ..............750.00
5. avg. 1918 ..............800.00
* avg. 1918..............900.00
jan. 1919 ..............900.00
jun. 1918 ..............550.00
jun. 1918 ..............1000.00
1918 ..............1000.00
1918	..............1000.00
1919	..............800.00
1918 . ...........800.00
1918 ..............850.00
1918 ... ...... 50.00
1918 ..............800.00
1918 ..............300.00
1918.......j	150.00
1918.....V.,	800.00
1918 ........	600.00
1918......j	800.00
1918 ..............388.00
1918 ..............300.00
1918 ..............1000.00
1918 .......	800.00
o. 31.
4. 18.
5.	avg. 31. dec. 31. jan.
5. avg.
4.	jun. • 4. jun.
5.	avg. avg. avg. avg. avg. avg. avg. avg. dec. dec
Šmarjeta pri Rimskih Toplicah,
26. X. 19. Velespoštovana gospa! Dne 17. avgusta se je po prej-
000 kron. Kajne, to je nezaslišano?
Koncem oktobra obišče regent prestolonaslednik Slovenijo, Ljubljano, Maribor, Celje, Žalec, \ ran-sko itd.
O naših domačih dogodkih o-menim, da je dne 24. avgusta g. nadučitelj Pečar umrl. Zadela ga je kap. Štirinajst dni ni mogel govoriti. Bil je dvakrat sprevideli. Njegov sin, g. Leopold I
obleka in druge prav potrebne in koristne reči med najbolj ubožneJ
šnjem. oznanilu v cerkvi razdelila Re je QŽenil gedaj je na postajl
Šošt anju.
m ,r ....	- , 'Sadia je bilo letos precej, 1 1
farane. To Vam je bilo veselja m|jabolčnika že prodajajo po 5 K.,
tpdi prošenj: meni... meni se ... -a bo 7elo malo? ker vedllo dcžu_
V cerkvi smo zmolili za blage da-|je |n grozdje zeIo pnije> httVIl0 SP.
5. 5. 5. 5. 5. 5. 5. 31. 31.
31. dec. 1918 ..............1000.00
31. jan. 1919 ..............1000.00
29. jun. 1918...........150.00
5. avg. 1918 ................1000.00
4.	jun. 1918 ................850.00
5.	avg. 1918 ................600.00
31. jan. 1919.............800.00
4.	jun. 1918 ................500.00
5.	avg. 1918 ................500.00
15. nov. 1918 ...............300.00
jun. 1918 ................800.00
jun. 1918 ................900.00
avg. 1918 ................1000.00
jun. 1918..........900.00
avg. 1918........' 400.00
jun. 1918 ................400.00
avg. 1918 ................700.00
avg. 1918................500.00.
jun. 1918................100.00
4.
4.
5.
4.
5.
4.
5. &
4.
rovatelje molitev, v Lurdu se je služila sv. maša.
Pa zares! To delo usmiljenja a-merikanskih Slovencev je kakor delo svetopisemske Tabite! Je med vso grozoto svetovne vojske svetel utrinek krščanske ljub^ni. Vojska je zatrla skoro vsako ljubezen do bližnjega — vse je hotelo hitro obogateti, cene so šle skokoma kviško.
Sedaj smo. v prosti Jugoslaviji. 28. oktobra 1918 se je porodila. Začetkom so bile vse stranke združene, klerikalci, liberalci in socialni demokratje. Proklamirali so u-jedinjenje vseh treh plemen Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov m Srbov. Države pa niso imenovali Jugoslavija, ampak državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, na kratko: Država SHS.
Dolgo pa se stranke niso sporazumevale; kmalu je prišla demo-kratsko-socialistična vlada, potem neprimerno dolga kriza in sedaj zopet ista vlada.
Draginj-a pa je zopet še huje poskočila. Po razsulu Avstrije je bilo n. pr. usnje nekaj dni po 22 K en 1 klg, kmalu se je cena zopet dvignila na 60 K itd., zdaj nad 200 K; meso je bilo med vojsko po 7 K, o Veliki noči po 16 K, zdaj po
daj, 20.—26. okt. najbolj trgajo.
Še enkrat zahvalim v imenu ol>-darovancev Vas, vse blage in požrtvovalne gospe in gospodične pri Rdečem križu. Bog vsem obilno povrnj!
Da ne pozabim se sporočiti o vpokojenem župniku g. Janžeku -. Hvala Bogu! čvrstega zdravja so in imajo po nedeljah in praznikih še drago opravilo, da je vsem okoličanom s tem močno postreženo.
Tudi Tončka je zdrava. Stari Purg je umrl.
Se Vam klanjam udani
Franc Trop, , župnik.
Novi koledar.
Cleveland, Ohio. — V našem mestu se je pričelo gibanje za sestavo novega "Liberty" koledarja. Leto naj bi štelo 13 mesecev po 28 dni. Novoletni dan naj bi bil povsem sam zase, tako tudi posebni dan prestopnega leta. Ta dva dneva bi se ne prištevalo k nobenemu mesecu.
Novi, oziroma 13. mesec bi se pridejalo med februar in m are, ter nazivalo s "Svobodo" (Liberty). . Dnevi v tednu bi bili na podlairi
tega koledarja tekom celega leta
I IV, o vciiivi uw, Kv, ^ ----j	.1	1 j: .
12 K., cuker dosedaj po 7 K, zdaj KaK0S 8ieai"
naenkrat po 12 K
21., 22. maja so zaštrajkali železničarji (soc. dem.), stavka ni uspela. Imeli so svoje kremplje vmes Italijani, da bi zasedli Slovenijo, ko bi nastali nemiri. Od 8. oktobra štrajkajo črkostavci; sedaj že ne dobivamo 14 dni nobenih
Časnikov.
Stavijo pretirane zahteve, da
4.	jun. 1918 ..................800.00
5.	avg. 1918..........l50 00
5. avg. 1918 . .........650.00
31. jan. 1919........
qi	1Q1Q	...	800.00 —
31 jan! 1919 ! ^ • • •	»OO.OOIOOO do 24,000 kron. pa tudi do 30,-
Ponedeljek ...	1.	8
Torek..............2.	9.
Sreda.....;...	3.	10.
Četrtek..............4.	11.
Petek..................5.	12.
Sobota................6.	13.
Nedelja..........7.	14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
.22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
jim lastniki tiskarn ne morejo u^ goditi. Prišli bi po svojih zahtevah stavci na leto najmanj od 18,-
Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto!
AGITIRAJTE DNOTO!
ZA K. S. K. JE-
M
DRUGO BERILO ZA OBČE LJUDSKE ŠOLE.
Sestavil dr. prof. A. De Micheli Založil Licinio Cappeli.
Stvar slovem&ih učiteljskih organizacij je, da se pobavijo te meljito š pričujočim delom in ; njeiga duševnim očetom. Zadeva šolskih učnih knjig pa ni izključno stanovska ree, ampak je problem, ki zanima tudi sirotko javnost, ker sta vzgoja in pouk mladine,. najdražje lasti narodove, stvari, nad katerima mora čuvati s pašnim očesom narod sani in ne samo posamezniki. Zato izprego-vorimo par 'besed v poUtiškem dnevniku o 4tnepričakovanem in nezaželjenem daru", ki ga je po-, klonil v teh dneh slovenskemu narodu in njegovi mladeži posebej, g. ravnatelj idrijske realke prof. dr. AJ De Micheli. Mimogrede naj omenimo, da bi bilo morda še : najpravičneje ih najdostojne, ee bi se lotil »te zadeve katerisikoli-bodi list za humor in satiro. Teiga, žal, v Trstu še ne premoremo; potem je menda zaradi razmer in časa, v kterem živimo, rajši porabimo drugod; prilike je menda povsod dovolj, nego pa da (bi ga zapravljali na tako brezmiselen način. Pobaviti se hočemo torej z delom g. profesorja resno, ker smo resni ljudje, navajeni gledati v svet z jasnim pogledom in presojati lastne moči s pravično mero. —
Prvo vprašanje, ko smo prelistali novo šolsko knjigo, je bilo: Kaj je hotel pisatelj, če iga smerne tako imenovati, s item svojim delom? Ali nam je mislil podati kaj dobrega (o boljšem in najboljšem molčimo!), ki bi bilo koristno za našo mladino? Ali je pa hotel sa-J mo za silo zamašiti vrzel, ki je nastala na tem (polju vsled zadnjih političnih izprememb? Odgovor je povsod negativen. Njegova učna knjiga je tako zmašilo, ki bi ga ne zaslužil niti najprimitivne;ši narod centralne Afrike, kanioli mi Slovenci, ki nismo storili na kulturnem polju šele prvih korakov, ampak pogumno in trdno gremo po svetli cesti omike in napredka sredi med drugimi narodi T* idealu človeštva, ki je; popolnost! O (tem se je lahko preiprieal g. profesor sam na lastne oči, ko je listal po slovenskih šolskih knjigah, ki so bile v rabi .pri nas tik do onega hipa, ko se niti je zahotelo »kulturnega dela med nami. In listal je po njih res pridno, a uspeh tega listanja leži pred nami; in v resnici ne pretiravamo, če trdimo, da nas vsakokrat, ko pogledamo delo De Michelija, kar strese od groze in sramu. Kaj se je primerilo našim štirim strokovnjakom-pešten-jakom: Josinu, Ganglu, Schrei-nerju in Hubadu? Večletni trud in delo njihovo je dr. De Micheli tako zmrcvaril in raznesel na vse vetrove, da bi se obrnil v grobu od fizičnega neugodja najzakrknje-nejši sovražnik letpe knjige, če bi bil primoran ipobaviti se z njegovim delom. Pisatelj je res črpal iz solidnega njihovega dela, ali pri tem je pozabil, de sta metodiška dispozicija in snovna grupaeija Josin-Gamglovega "Drugega berila" čisto drutgačni, nego pa oni Schreiner-Hubadove * * Čitanke' On sam se je hotel postaviti sicer tudi na čisto samosvoje stališče, grupiral je berilne sestavke po nekakem časovnem redu, tako da bi moral začeti učitelj obravnavanje učne snovi v začefku šolskega leta na prvih straneh in bi se potem polagoma prerival od meseca do meseca vedno naprej, ter dospel o«b 'koncu leta do zadnjih strani nepreobšime čitanke. Ali tudi tu je pisatelj temeljito pogorel, ker se ne najbrž potrudil niti toliko, da bi bil pri vsakem sestavku posebej določil, kam naj spada; ali v jesensko, ali zims'ko, pomladansko ali poletno rubriko! To bodo čisto natančno dognali in dokazaJi učitelji-strokovpjaki, ki si bodo knjigo gotovo temeljito ogledali od vseh strani, preden jo vpeljejo v šolo. Dognali bodo pri tem marsikaj smešnega a tudi čudnega Razni sestavki, pobrani iz prej omenjenih beril, nimajo na koncu nobenega znamenja, ki bi nas poučilo o viru. Danes smemo zahtevati od vsdkega čsloveka, da ne prodaja 'tujega (blaga za svoje! Potem>smo zasledili »tudi berilea, ki jasno kažejo, da so nastala iz posameznih stavkov, okleščenih in
pre narejenih, enoinkto snov ob-
delujočih borilnih sestavkov prejšnjih učnih .knjig. Pri tem delu, sumimo, so bili soudeležni ljudje slovenskega rodu, ki pa ne poznajo dobro svojega jezika. Nekatere korekture k popolnoma »pre-tiskanim sestavkom nas tudi navajajo k tej misli. Dalje imamo tretje vrste »beril, ki so pisana, snovno sicer zelo neokretno, a jezikovno precej pravilno a niso zopet podpisana, kalkor da se jih avtor sramuje. Ne vemo, zakaj? Končno imamo berilne sestavke iz peresa Italijana, ki lomi neke vrste "kanibalske" slovenščine in ki izborno fcarakfterizirajo vso "učiteljsko in fiilolpško" sposobnost človeka, ki jih je spisal. —■-Vrhunec vsega pa dosega pesem "Na vrtu," katere avtor je, kako kažejo spodaj postavljene inicijal-ke ,sam gosp. profesor dr. A. De Micheli. .".Pesniški" produlkti našega skromnega in ponižnega Blaža Bevka so prava malenkost proti liričnemu razmahu tega "umotvora", ki gahočemo kasneje ponatisniti v celoti.
O jezikovni strani "Drugega berila" bi pa lahko spisali debelo razpravo. Naj primitivnejša slov-niška pravila, ki morajo biti znana osemletnemu otroku, so za gospoda, oziroma govpode avtorje španske vasi, do (katerih se še niso potruditi. In človek* ki hoče pi-sati šolsko knjigo, mora jezik obvladati vsaj tolfko, da zna povedati svoje misli v pravilni in tudi
—	lepi, povsem (umetniški obliki.
—	to je pa zahteva denašnjih dni! Krparjev šolska, knjiga ne trpi; ti so kvečjemu za domačo, privatno porabo. Naj navedemo nekaj primerov, ki se vanj slučajno pri roki: Iz se.ftav.ka "Kraljeva družina": Kralja ni bilo; toda Viktor Emanuel III. se je (bojeval s svojimi hrabrimi italijanski vojaki v Trentu za razširiti in ediniti domovino. Iz sestavka: "Kralj v vojjJki'': Zajutnkuje kamor ipr? do: bodi si v avtomobilu, v kmečki lg*čmi ali planinski koči, ja 'r.udi na travi sedeč kakor pripfosti človek. — Nekoliko niže govori o "šunki". Iz sestavka "Hvaležnost": Franc ne zaničuje (!) prijateljstvo ubogega i. t. d.'Isrtofart:< ... ker ve, 'da ni nobena zasluga biti bogat, ampak prava zasluga je, priden in dober biti. Iz sestavka "Kraljeva družina": Ona lepa gospa je bila v resnici italijanslka Helena z sinovi princom Umbert, princezinja Jolanda, Mafalda-, I-vanka, Marija. Takih in enaikih reči je v knjigi na grmade. Seveda jih ni zagrešil stavec Spazza-love tiskarne, na katerega je hotel zvaliti vso krivdo g. ravnatelj De Micheli v svojem "Poslanem" v "Edinosti" z dne 16. okt. t. 1. štev. 283. Tudi glede vejic, ki ne stoje j&oraj nikjer na pravem mestu, moramo resrio dvomiti, kdo jih ne zna prav postavljati: ali stavec, ali avtor? Vsekakor je stavec postavil čisto vestno in točno vsa ona berila, ki so bila enako vestnoj>repisana; če ni morda prejel v roke že tiskanega in iz sitarih 'knjig iztrganega čtiva! Pri pesmih naj ikonštatiramo samo dvoje: Včasih so uvrščene na pametno mesto, dj-ugič razmetame semintja, kamor jih je butnil slučajen sunek nervozne Tdke; moderni človek piše v pesmi veliko začetnico le takrat, kadar prične
"Jaz nočen*, Da jočem (!!!) Ker punčka si Ti'
A. D. M.
Tudi popravek v goriomenje-nem "Poslanem" ne ifcpremerii ničesar na vsem. Kaj naj rečemo »k temu? Bog nam odpusti, če občutimo v tem hipu veliko, veliko u-smiljenje do... No, pustimo to. in oglejmo si končno še sestavek na strani 85., ki govori o Italiji. Obsega toQno pet tiskanih viutic in se glasi:
Lepa pokrajina.
Italija je ena izmed najznamc
JT
licejririh gimnazij in vodov (realk) se bodo president! (presidi). i Kako j« v Gorici.'' Era N«aova■' je objavila pred nedavni« po Cola jannijevi "Rivisti popolare" pi-' smo nekega Goričana, tki je živel dalje časa v pregnanstvu. Pisec v svojem pkmu zelO datro graja razmere v Gorici, napada btvšo laško liberalno stranko, 'kateri o-čita. da nadaljuje politiko, kakor jo je vc-dlla pOd Hakfburžani, in pravi: "{n kflflbr bi ne bilo dovolj, da liberalna strarika zadržu-1 je politično emancipacijo, je tu še skupina uradnikov, ki nam jo je zapui> il Kobarid. V uradih se ni! izpremenilo nič drugega kot-da se I je »>ika Franca Joiefa ali pal

nitejših pokrajin vsled lepih mest, zadnjega Karlčka zamenila s sliko jesnega neba, prijetnega podhe- Viktaipn Emanueta III., in urad-j bja, rodovitne zemlje in različnih niki. ki so prisegali zvestobo prve- j pridelkov. Vsled svoje lepote in, mu in ^drugemu, govore sedaj v/se| bogatosti, je bila že od nekdaj najlepše o tretjem, 'ki je postal1 močno obljudena in lahko rečemo njihov novi gospodar klede plač. da je bila do danes Žrtev tujcev. Oni črnonimeni možalri natezajo Na koncu smo! Ako ni vedel sedaj italijansko zastavo na oni j pisatelj tega", seftavka drugega nevredni drog, ki je še včeraj no-povedaiti nego samo to, potem bi j sil njihovo sveto habsburško za-si bil lahko prihranil še ta trud. stavo. Tu ise ni izpremeAilo nič, Da kone&o situaciji primerno, avstrijski vohuni iz let 1914. do naj pokažemo, kako izvrJ no opa- 1918. so vsi na svojih mestih ka-zujc ndri drug pisatelj življenje ! kor pred vojno. Deželni komisar na cesti Sestavek "Kraljeva je novi komendator dr. Anton družina: "Lep automobil je tekel Pcttarin, ki je leta 1915. nosil u-hitro po prašni eesti. Naenkrat je niformo c. »kr. iporočnlka, izvrSe-začel teči o^čameje in se je usta- val rekvizicije po Furlaniji in navil. Z težavo se je začel zetpet biral mladeniče za zbor "mlado-premikati, toda naredil je samo strelcev", ter jih z vnemo vadil v par korakov i. t. d. To je" ista Italijanom in neodreifenim prosto-stvar, jtakor oni genijalni nasvet veljcem, ki so se borili ob Soči. naj "popravljamo" čnko^tavea!! Tega novega komendator ja je re-Toda to je že hvaležno polje zi šil <?a Italijo njegov najboljši pri-humorista in rMo, zvesti svojim jatelj, Jurij Bpmbig, načelnik li-zočetnim trditvam, zaključejcmo. beralne stranke in igpriški župan, Tržaška "Edinost." ki je hotel da bi mu bil drug v
. -----komendatorstvu. V trgovin:'ki
Spomeniki is habsburške dobe v zbornici to prejšnji bebci, ki jih Ljubljani. Neki primorski rodo- vodi tajnik, »kateri je znal na leto ljulb toži iz Ljubljane: Še jc tu v spraviti v žep za plačo in komisije Ljubljani spominov iz našega .av- tepo svoto 36 tisoč kron, ki se mu strijfko-nemškega služenjstva, ki dane* zamenjavajo v italijanske žalijo narodni čut onih, ki priha- lire. Kobarid jc pustil v zbornici jajo v središče Slovenije na oddih kot obrtnega uadzornika inžemir-in v pričakovanju, da dobe tu du- ja Pensa, M je dan poraza plače-ševne^a okrepila. Na Gradu čaka val šampanjec v proslavo avstrij-

irenda na povratek Karliča iz Švice spomenik, na katerom so —
sfce zmage in voščil "sraipotni I-aiiji" smrt nesramne izdajalke.
v resnici nov odstavek. Tu pa imaš uporabljeno oboje načelo, ka'kor je že kanilo in kakor je tbjlo storjeno v praviru. Tudi tu opažamo, kakor tudi druge, vso ono veliko površnost in lahkomiselnost, s katero je opravjal sesta-vljalec švoje delo. Ker smo ze pri pesmih, naj citiramo še najnovejši "umotvor" na slovenskem Par-nasu, o katerem smo že prej govorili:
Na vrtu.
Mati in Damjanka S punčko se igrali, (?) Sladko se obe, -Glasno smejali, Ne ve se kdo rajši, (?) Al mati ali hči.
S (!) drevesa na enkrtft En (!) ptič odleti, Damjanka se strese In punčko izpusti.
Tedaj se jokali, Ne ve se kdo huje. Ali mati ali hči. Tolaži se in smeje,
seveda v švabščini! — reproduei- Ta človek —; vsaj kakor se govori rane z zlatimi črkami besede iz —bo baje imenovan za obrtnega manifesta dd. 27. 7. 1914, s kateri- nadzornika za vso Julijsko Berte-1 mi je pekojni Fran Jcisip hotel čijo. Taki so današnji in jutri-! zakriti svoje sovrašitvo do Slova- <fiiji ljudje, ki tbodo po volji kr. j nov potem, ko je že od Krimske vlade krojili usodo-naše Gorice,> vojne sem neprenehoma izziv&l dh Rusijo in naše rue*ke krvne so-brate. — Na "Narodnem domu" in na bližnjih hišah blet«te še vedno zelene tablice z belimi napisi "Franc Jožefova cesta". — Na vhodnih vratih deželne vlade Slovenije se lahko še vedno čita na steklu pozlačeni napis :"Aufgang zum k. k. Landespraesidium — I. Stock." — Na hiši veletrgovine Fran Devenda na vogalu Cojzove ulice z Emonske eesto se smehlja še vedno zelena ulična tabla z napisom: "Nadvojvode Evgena (!!) cesta." — V "deželnem dvorcu" je čitati še vedno II. Stock; isto-tako pri orožniškem poveljstvu na Bleiweisovi cesti. — Vse to so
rešene za Italijo. Na drugi i strani pa so vojaške Oblasti storile težke pogreške. Njihovo delovanje. ki se je imenovalo spravljivo, | ni bilo nič drugega kot žalitev pravih italijanskih državljanov. | General Pavlini je dajal prednost: plemenitim damam žaltavega avstrijskega plemstvk ter jih sprejemal in dal obnoviti njihove palače in vrtove, »ki so jih večinoma že obnovili Avstrijci leta 1918." — "Era Nuova" pripominja k tem izvajanjem: "Obtožbe v tem pismu so težke in imajo tem večjo veljavo odtod/ker mora čv. Co-lajanni* da se je odločil za > njih j objavo, poznati obtožitelja kot j verodostojno osebo. V resnici pa, same malenkosti — morda za Lju- nas te obtofbe nepresenečajo, ker
bljano! Kako vse drugače so po-medli Italijani z vsemi takimi habsburškimi spomeniki po primorskih krajih! — Pa še nekaj! Nekateri uradniki iz zasedenega ozemlja Kranjske, ki ne znajo laškega, dopisujejo z deželnimi o-blasti "v Trstu v nemščini tudi brez kakega višega ukaza in s tem ne zapostavljajo samo našega je-zfka, temveč vzbujalo tudi pri sedanjih gospodarjih zelo neugodne misli o nftš tfer ' jih naravnost vzpodbujajo k preziranju našega jez?ka. Čemu naj bi se drugi učili naše besede, ,če je ne ralbimo in spošiujemo samil ? — Proč s temi spomini iz avstrijskega sužen-
jštr&l
Tržaške srednje Šole dobe druga imena. Izredni tržaški komisar je odredil, da se imena tržaških srednjih šol izpremene in sicer: Občinska višja gimnazija Dante A'lighieri v "občinsko licejsko gimnazijo Dante Alighieri"; občinska višja gimnazija Francesco Petrarca v " občira&o licejsko gimnazijo (Francesco Petrarca"; občinska višja realna šola na Ac-quedot't.u v "občinski tehniški zavod Galileo Galilei"; Občinska višja realna šola pri Sv. Jakobu v "občinski tehniški zavod Leonardo da Vinci"; I. občinski ženski lice j v "občinski ženffti licej (iiosue Cardueei"; II. občinski ženski lieej v "občinski ženski licej, Riecardo I*it'teri.'1 Licejska gimnazija bo imela dva tečaja in sicer gimnazijo (prvih 5 let) in
se enake stvari dogajalo tudi j drugje, ne pa samo v Gorici. Vendar pa pričakujemo pojasnil višjih oblasti." — Mi pa ne pripominjamo ničesar in ne pričakujemo ničesar.
Preselitev urada za potne liste. Urad za • potne liste (Ufficio Passaporti) se je preselil iz -poslopja generalnega civilnega ko-misarij^ta v pritličje prostorov bivšega policijskega ravnateljstva v Trstu v ulici 30. oktobra.
Srčne pozdrave pošiljajo vsem prijateljem in znancem Mirko Mi-klavič, učitelj v Škednju,. Josip Schweitzer, postaje načelnik v Sv. Soboti, in Matej Polonijo, škofijski kancier v Krtui. Njihov
naslov je: Tresnuraghes, Sardini-
• •• '
ja. —
Dr. Trumbič odgodil svoj odhod v Parte,
čBelgrad, 18. okt, 1' R i ječ S ITS" piše, da ostane mister dr. TruinbiČ v novem soeijalnodemdkratskem kabinetu; dr. Trumbič je odgodil svoj odhod v Pariz, dokler ne prinese vlada svojega odloka o podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo. -
Ureditev valute.
BelgTad, 1. nov. Finančni odbor je razpravljal o ureditvi nax,e valute. V spflOšnem prevladuje mnenje, da se imajo naši kronski bankovci kolkovati s posebnimi znamkami, najkasneje do meseca deeebmra t. 1. pa zamenjati za di narje.,
NAR
v Slovenijo, na Hrvatsko, ali katerikoli kraj
JUGOSLAVIJE
obrnite se preje za nasvet
na našo banko. Mi
v . vam bomo to preskrbeli po
najnižji centi ločno in zanesljivo H
Današnje cene kronam za Jugoslavijo so
K	100	•	•	$ 1.50
K	200	•	•	$ 3.00
K	300	•	•	$ 4.40
K	500	•	•	$ 7.40
K	1.000	•	•	$ 14.00
K	2.000 .	•	•	$ 28.00
K	3.000	•	• t	$ 41.00
K	5.000	•	•	$ 65.00
K	10.000	•	•	$130.00
Denar pošiljamo, ali po pošti, s posedovanjem zanesljivih bank, ali po kablju (brzojavu.) —Cene po kablju so jednake, izjemši male pristojbine za kabel j.
Mi izdajamo tudi čeke na Prvo Hrvatsko Stedionico v Zagrebu. Ček lahko pošljete Vi sami s pismom vnM določeni osebi. To je zelo priporočljivo. Stranka dobi zunaj polno svoto brez odbitka izplačano ko menja naš ček.
Ako živite izven našega mesta in nameravate poslati denarje v staro demovino pišite nam preje za ceno, ali pa izpolnite doljni kupon. 2al Vam ne bo, ker boste gotovo že na kurzu, ali pri ceni nekaj prihranili. /
Naša cans kron so kakor znano najnižja.
Izpolnite ta kupon in pošljite nam v pismu:
State Commercial and Savings Bank, 1935-37 Milwaukee Ave., Chicago, 111.
Ime in naslov pošiljatelja....................
' -M ' "f ' ..........................,....................
Znesek v dolarjih ............................
Znesek v kronah..........................
Ime prejemnika..............................
Naslov (vas, selb,) in pošta....................
■■■^■■■■^■■MBii^HMHaHnwnHa
Naša banka je državna banka, torej pod nadzorstvom in kontrolo vlade. Vsled tega se ni treba nikomur bati, da denar ne bo prišel sigurno na svo-svoje mesto.
URADNE URE:
Odprto sleherni dan od 8:30 do 10 ure zvečer, tako je banka tudi odprta vsak dan od 7ih do 8ih zvečer; ob ponedeljkih in sobotah pa od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah imamo uradne ure od 10. do 12. dop.
Dopisujemo v slovenskem in hrvatskem jeziku,
Commercial
h
1935-37 Milwaukee Av.
blizu Western Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS
proti oteklinam, i otrpljenju udov rodaj v v»«h lain to davka aU
PATENTI
KNJIGA ZASTONJ
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narod um po »voji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plačujemo na branila« vlog*
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka j« pod nad-gorstvom vlad« Združenih držaT in Slanica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljaniu denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker ae hočejo oko-riatiti z nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati donar ▼ staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili br—plaža o.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 8. pop.
JOLIET, ILLINOIS
ERS STATE BANK
CHISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da nam je zopet mPr goče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOj-SLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo pO dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vase uloge so pri nas absolutno varne.
Za pojasnila nam pi&itQ v slovenščini. .
k opise, "knjige,
slovanskega polnjuje obletnica dne, ko se je sesedel našega naroda pod
ski h grehov in vsled nezmožnega
vodstva svojih izmožganih voditeljev pod neodoljivimi udarci nesmrtnih čet, ki so od Kajmakčala-na do Belgrada hitele od zmage do zmage, osramočen in poražen, in t drhtečimi ustnami priznal Citiranim narodom svobodo, osuplo gledajoč, kako se bliža Donavi pravnuk Ornega Jurja, za njim pa nepregledne čete Šumadincev, Bosancev, Ličanov, Vojvodincev in Dalraatincev. Gledal je in se spraševal, ali ni bila vsa Srbija pctkopanav leta 1915? Ali so visi njeni mrtveci od Donave do Jadrana vstali iz svojih grtfbov! Obrni) je pogled na doslej svoje narode, a cul je eno edino zmagovito pesem, 'ki so jo pevali njegovi narodi od Sudertov do Lovče-na, pesem svobode in Tušenja spon. Naš jugoslovanski narod, ki ga je v prošlosti nevednega, Va-ranega in nahujskanega vsled vere in imena, zatiral in na čigar brezprimerni hrabrosti je zidal svojo moč, je prestal v tej vojni nezaslišno mučeništvo in pokazal navzlic morju krvi in sumi ve«al
mladino. >malne *
upravitelja
viim
čaka. Napolnimo še enkrat srca j s sijajem onega svetlega dne iu j
nezlomljivo voljo po svobodi. Ves i	■ 11
zedinjeni narod iz vseh južnih po- zato So češki otroci na Dunaju krajin 'bivše monarhiji je v Za- stavkali. Da bi pa pokazali pred grebu po svojih predstavnikih svetom svojo resnp voljo, skrbeti izrekel zgodovinsko besedo ,da je za narodno vzgojo*«vOjih otrok na vez med njim in monarhijo ter Dunaju, zfoero te dtii en milijon habsburško dinastijo pretrgana, samo za češke šole na Dunaju. T<f Na mučnem potu našoga naroda bo najizdatnejši protest proti Du-od robstva k svobodi in zcdinjen-1 najčanom. Zbirka je že dasegla ju se danes ustavimo, da ogleda- pol milijona. Zopet dajejo Čehi nio obal, od katere Htuo onega dne sijajen zgled nam^Sloveu-cem, ka-odrinili, da napolnimo brce z no- ko je treba skrbeti za kulturni na-silami za daljni pot, ki nasjPredek celokupnega naroda!'
Tiskarska stavka v Sloveniji.
Tiskamka stavka v Sloveniji verujmo, da se veti jugoslovanski traja dalje. Ne izhaja seveda narod, vsak .košček naše zemlje, noben list, a v nadomestilo izdaja ki je onega dne zagledal solnce svdbode, ne pomiri prej, dokler ga •zopet v vsem sijaju ne ugleda. S^ominjajmo !se ta dan viseh 'boli in vsega^zla, vseli verig in žrtev boto in se tiska v M. Hrovatinovi preteklosti in složno ter odločno tiskarni v Ljubljani. "Novice" ; klenimo, da se s tolikimi mukami j označajo zahteve osobja kot pre-priborjeni svobodi mora nemudo- tirane in absolutno nesprejemljive ma ma zgraditi dostojen hram v ter opozarjajo občinstvo, da bo edinji veni, silni in demokratski treba potrpeti "nekaj tednov in( Jugoslaviji. — S»j>lit, 29. oktobra tndi nekaj mesecev! Tiskarne da 1919. — Predstojnik občine: Dr. se morajo itak že boriti z neprili-lvo Turtaglia."	kami, 'ker morajo večino tiskar-
Vesnič odstopi? Belgrad, 1. nov. skih potrebščin uvaiaiti iz inozem-"Pravda" poroča iz Pariza, da stva in je na vse uvedena visoka namerava dr. Vetrnic predložiti o- carina. Ako sprejmemo sedanje stavko kot . delegat na mirovni konferenci, in sicer za to, »ker mu
"Konfeorcij slovenskih dnevnikov po obsegu neznaten lisitič pod imenom "Novice", ki »bo izhajal "po možnosti" vsa-ko sredo in so-
je vlada odbila prošnjo za dopust. Nagrada za nove šolske knjige.
Agencija Stefanh poroča, da je razpisala italijanska vlada več nagrad za seistavo novih šolskih
zahteve pomočništva, pišejo "Novice", ne uničimo le slovenskega tiskarstva, »temveč pademo kulturno Slovenci najmanj za 50 let nazaj. Časopisi ne bodo mogli izhajati, slovenske knjige so že sedaj silno drage. Čo se ugodi zahte-knjig za zasedeno ozemlje. Pose- j vano zvišanje, pa ibude naravnost bna komisija v "osrednjem uradu strašno. Kje zmore ubog oče za za nove provinci je", ki je pregle- ljudskošolskega otroka K100 — dala predložena dela, je določila do K 200'—, kje dijaik K 500'— najboljšim nagrade v .*kqpnem:do K 1000'— samo za knjige! — znesku 12.000 lir. Nagrajene sq' Strokovni, znanstveni in lepo bile knjige, spisane v italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvatskem jeziku. — Tako Štefani. Radovedni smo res, kako neki
slovni lisiti bodo morali prenehati, saj ise že sedaj vedno borijo za obstoj. Toliko.novih srednjih šol in tudi univerzo smo dobili, pa kaj je presojala Slovenske in hrvatske bo (pomagalo vse' ito, če ne bo šolske knjige ona komisija v Ri- knjig t In strokovne knjige so že *niu. (Zaplenjeno.) Ker nam je sedaj tako drage, da jih mnogi
znano, da se doslej ni lotil spisa vanja" slovenskih šolskih knjig nihče drug kot ravnatelj idrijske realke dr. De Micheli, in ker so bile nagrajene tudi slovenske
niti kuipiti ne morejo, kako pa.še le, ie bodo morale biti še enkrait dražje? Slovenska kukura bo pokopana, importirala pa se bo tuja, predvsem nemška, ki bo hujše
knjige, je bilo potemtakem nagra- j suženjstvo za slovenski narod, ka-jeno tudi njegovo "delo". Kakšne' k™ -Pa je bilo prej politično. Kdor
ima količkaj treznega poudarka in objektivne sodbe, prizna, da so zahteve tiskarjev ne le pretirane, temveč tudi za ves slovenski narod kulturno in (politično pogu-bonosne. — Jutri povemo pa, kako govore delavci v sitrokovnem listu "Hrvatski Tipograf" — da se boste čUli obe plati zvona. Petem naj bo sodila jevnost. Toliko na pravimo že danes: v teh hipih, (ko &i morali bili listi glasniki in gromovniki naroda, je ta stavka [naravnost nesreča, in grozna odgovornost pade na tiste, ki bodo spoenani za krivce.
Zakaj je vstopil Biankifd v vlado.
Belgrad, 18. okt. Govori se, da je Biankini vstopil v vlado zaradi nekaterih razlogov zunanje politike. Čeravno se je v začetku ministrske krize trdilo, da vstopi v novo vlado dr. Tresie-Pavičie, je danes ta trditev vedno foolj negotova. V kratkem se izpolni mini-nrtrska kriza in db tej priliki se izvrši tudi obnovitev.
so te knjige, je pokazala ocena v predzadnji nedeljski "Edinosti", ki je bila še vse preblaga. Sedaj naj pa zaključujemo od -knjig na "pisca", od "pisca" na nagrado, od nagrade na ocenjevalno komisijo, ali narobe, moramo reči in priznati, da so vredni drug drugega: (Zaplenjeno.)	«
Ncčni napad na tiskarno "Pu-čkega Prijatelja" v Pazinu. Iz
Pazina nam sporočajo: Tudi nas narod v Pazinu je dobil v noči od 31. oktobra na 1. novem'bra t. 1. dokaz znane kulture nekaterih naših nasprotnikov. Neznani razbojniki so ponoči vdrli v tiskarno Tiskovnega društva, v kateri sc malo časa sem tisfca edini hrvatski list v Istri, skromni "Pučki Prijatelj", ter so s svojim vandal-skim dejanjem napravili tiskarni okoli stotisoč škode. Zelo ae poškodovali veliki in mali stroj,. Taz* metali po tleh m deloma poškodovali, pokvarili cele omare tiskovnih črk. Skozi okna se pometali
črftilo po tleh in po papirju, kradli so urednttStveni pisalni stroj, razbili svetilJke itd. Ni do* stojno, gabi se nam, ali vendar moramo omeniti tudi še to; pustili so nam tudi svdje posetnicb,'] namreč s črnilom so napisali na zil: "Perche si ricordino degli Italian i." ("Da se boste spominjali Italijanov!"), blizu tega napisa pa so pustili svoje človeško
;----Wa*o!!! — Zjutraj je
politična komisija proglgdala tiskarno, vzela stvar na zapisnik iu obljubila nadaljno preiskavo. — Jutri pričakujemo sodno komisijo. Seveda "Puški Prijatelj" zaradi tega prihodnji petek ne izide. List bo zopet redno izhajal, kakor hitro popravimo stroj in uredimo »tiskarno, ako se zopet na prigodi kaj, o čemer že čujemo nekaj. Ako bo kaj novega, sporočimo. — Tako je torej. tudi "Pučkega Prijatelja" zadela enaka usoda, kakor naš list. Vsakakor znamenje — kulture in civilizacije! Več pač ni treba reči. — Tržaška "Edinost".
Čehi sbero en milijon za češke šole na®Dunaju! Po mirovni pogodbi bi moralo dunajsko mesto samo skrbeKi za Češke šole na Dunaju, kjer živi okoli 300.000 Čehov. Dunajski Nemei pa nilso ha-tedi izpolniti-zahtev pogodbe in
v ftltt-__ _ tukaj fli za t« reči kakor .j
Gothard Oil
W. F. SEVERA CO. EDAR RAP 1D5, IO'«VA
POZOR SO JAKI I
nekaj kole-1 rjev y domovino še meseca sep in en mesec pozneje atpj prejel sahvalna pisma da so pre
jeli koledarje v redu in nepoškodovane. Poleg tega sem prejel tu-di več prošenj od drugih, ki mej prosijo zanje; to je dokaz, da pošta v domovino redno posluje io da so koledarji za rojake v stari domovini zanimivi.
Naročite jih tudi zase, ker ser daj je še čas; kako dolgo bo trajala zaloga, še ne vem; pošiljam jih pa redno v velikem številu.
Ti krasni stenski koledarji so vredni mnogo več kakor vas stanejo in sicer samo 24c en-komad bodisi za tukaj, ali za staro domovino. Delajte vedno točne na-1 slove. Pošljite denar, poštne znamke, ali poštno nakaznico na
Anton Grdina, 1053 East 62 Str. Cleveland, O.
Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakorfeno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vati.
Prodajam farme in neobdelano zemljo po 'nizki cen? in na lahke odplačilne obroke. !
Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov:
Ignac Česnik, Willard. Wis.
KUPI SE
Ant. Janežičev nemško slovenski besednjak, katerega je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Kdor ga ima, bodisi že novega, ali rabljenega, naj naznani ceno: Uredništvu Glasila K. S. K. Jed-note, 1951 W. 22. Place, Chicago, Illinois.
USTAVITE BOLEČINE! -
Takoj vam bodo prešle bolečine te vpo-mbite "Saint-John's Llnime-nt". Revmati-ztm je samo bolečina. Niti pri enem izmed pet desetih ae ne zahteva notranjega le-čenja. Ne iščite zdravil v lekarnah I Odjavite Ukoj bolečine. Nadrunite se t ia-bornim St. John's Hnimentom kjer vas boli. in takoj vam' bo odleglo. Ta liniment aatre bolečine; je najboljše zdravilo za revma-tizem, ki vedno pomaira ne da bi vas skelela koia. Pišite nam in pošljite en doiar aa eno steklcnico "St. John's Linimenta"; na mah »c boste oprostili bolečin revmatisma ter okorelosti. St. John's liniment je istotako fino zdravilo za: hrbtoboi. glavobol, nevral-zijo, ixpahke. otekline, pleuro. katar in dru-•■tc slične bolezni. Mi vara jamčimo da boste zadovoljni, ali vam pa vrnemo denar. Pojit« naročilo z denarjem na: Chemical i!y Co.. Dept. B., 425 — 1st Ave.. New City.
Uit Supp! York
n o $ »'M i M i r >»»<»♦♦»♦»» » »♦ am
Pišite po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jaz vam pošljem
KNJIGO ZASTONJ
Jaz imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pozornost. Pišite še danes v slovenskem jeziku * vašemu a<Jvo-katu na:
A. M. WILSON,
Registed Patent Attorney,
315 Victor Bldg., Washington, D. C.
K ICO samo $1.80
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu.
K. 1000—VEUA SEDAJ SAMO $16.00
Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. . Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, 111.
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko- hrvaftka
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Cblcago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hiiah točno vsak dan.
Z velespoštovajem > Frank Grill, slovensko-hrvaiki mlekar
Pozor gg, .tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete kuverte, vabila in vstopnice se aa
nova društvena pravila, lično izdelana pisma, topnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-5« Bloc Island Ave., Chicago, DI.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnact glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem šepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakazniee za bla-za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter po-Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne
10 na-
me. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne rajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih botnice. Tiskane imamo tndi Bolniške liste, večje in pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol ^t&ko v< tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
t?* Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska " plašilo K. & K. Jednote".
O	Of O
^rwilr ■Tfi-Htfft- I~iir n Ti ■ niiT iraalaawa
Ta
l>avima odrael^e za papirnati denar in za srebro. Navadna cena $1.50; ta mesec ga pa prodajemo šamo po $1.00; sedem pasov stane $6,00. Kdor misli potoVati v Evropo, 'bi moral imete en, ali VfC lakih varnostnih pasov. Mi jam-čimo, da boste zadovoljni. Ne odlašajte torej; e<zrežite ta oglas, pripnite en papirnat dolar zraven in pošljite naroeilo na:
ROYAL SALES CO, 137 Pitt St. Dept. 21, New York, N. Y.
a.
Razveselile svoje družine
v stari domovini. Pošljite jim, kolikor Vam mogoč«. Ne pozabite, da za malo Vaših DOLARJEV bodo oni dobili dosti KRON.
Mi pošiljamo deaar » vie kraje Jugoslavije najbrže, najsigurneje in po najbolj nizki ceni. Ker bo ta čas pošta zelo zaposlena, opozarjamo vse cenjene rojake, da naj pošljejo denar čim preje, da ga bodo Vaši sorodniki dobili za Božič. Pilite za cenik.
2ELITE U POTOVATI V DOMOVINO
tedaj se obrnite na nas. Mi zastopamo vse parobrodne družbe, ter Vam dajemo prostor na najboljših in najhitrejših parnikih. Pišite nam za cene šifkart in kretarfje (odlazek) parnikov. Vsa pojasnila dajemo v Vašem materinskem jeziku brezplačno. Pridite osebno, ali pišite takoj. Par vrstic po pošti vam bo doneslo z obratno pošto vsa zaželjena pojasnila.
JOHN NEMETH STATE BANK
I 597 Second Ave.,
New York City
Emil Bachman inc.
2107 8o. Hamlin Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Največja slovanska tvomica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in dragih društv. potrebščin. Se toplo priporoča eenj. društvom K. S. K. J.
Poskusite enkrat a kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem".
"$800.— UKRADENIH IZ KOVČEGA!"
Take žalostne novice čitamo skoro vsak dan v listih. Čemu niste bolj previdni s svojim, težko prisluženim denarjem t Najboljši in najbolj varen uaein za nošenje denarja je, poseben, nalašč zato narejeni denarni pas z impnom "Invisible". Glej sliko. Ta pas je narejen iz moenega neprodornega blaga; je jako prikladen, da ga lahko nosite na "olem životu.
tiiiiiiiiiviiiniitiiiiiiiiiiiiiiiii
TM'
Zapiski iz mrtvega dofria.
| Spisal A. M. Dostojevski. Prevel Vladimir Levstik.
«lllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII"MlfH
''Kajpada sem ptič." "KaikSen?"
"Takšen."
(Nadaljevanje).
Tudi jed se mi je zdela preeej zadostna. Jetniki so zatrjevali, da ji pri jetni&kih četah Evropske Kuisije ni enake. O tem si ne lastim sodbe saj nisem bil tam. Vr-hutega se je mnogim nudila možnost živeti ob lastni hrani. Funt govedine je bil pri nas nas po gro-šu, poleti samo po tri kopejke. Toda posebno hrano so dobivali samo (tisti, »ki so imeli zmerom de-doeim je večina jetnisnice je-
nar, WQtl dla državno. Sicer pa so jetniki, kadar so se hvalili s svojo hrano, govorili samo o kruhu, blagoslav-ljaje posebno to, da imamo «ku-pen kruh, ne pa da bi se delil po teži. Tega so se silno bali če bi ga tehtali, bi bila tretjina ljudi lačna, dočim ga je bilo v družini za vse dovolj. Naš kruh je bil nekako posebno okusen in je slovel zaradi tega po vsem mestu. Njegovo-dobroto so pripisovali srečni napravi ostrogovih krušnih peči. Jako neodlična pa je bila zeljna juha, ki so jo »kuhali v skup-' nem ikotlu ter jo naredko zakuha-vali s kašo, tako da je bila vzla-sti ob delavnikih vsa vodena in prazna. Mene je prestrašila v njej ogromna množina »curkov; are stanti pa se nikokar niso menili za to.
Prve tri dni še nisem hodil na delo; tako so ravnali z vsakim no-vodošeleem, da je mogel odpočiti po dolgi poti. Toda že drugi dan sem moral iti iz ostroga, da so me vkovali. Moji okovi niso bili po predpisih, nego iz obročkov; are-stanti so jim pravili "drobnogla-si". Nosili so se zunaj. Predpisani ostrožni okovi, ki so bili nalašč prisposobljeni za delo, niso sesto-jali iz Obroetkov, nego iz štirih železnih, skoraj prst debelih paličič, spojenih s tremi obronki. Oblačiti jih je bilo treba pod hlače. K srednjemu obročku si privezal jermen ter pričvrstil ta jermen na u-snja'ti pas, ki smo ga nosili neposredno vrhu srajce. '
Spominjam se se svojega prvega" jutra v kasarni. V stražnici pri ostrogovih vratih je foil boben od-bobnal zoro, in deset munit nato je pričel stražni podčastnik odpirati zapore. Jeli smo se dramiti. Ob mrkli svetlobi lojeve sveče so se dvigali arestanti s svojih ležišč, trepetaje od mraza. Večina jih je bila od spanja še molčeča in čemerna. Zehali so, raztezali se ter mršili svoja zaznamovana čela. Nekateri so se križali, a drugi so že začenjali prepir.'Zatohlost je bila strašna. Sveži zimski zrak je planil skozi vrata, kakor hitro so jih odprli, ter splaval z gručami pare po ikasarni. Arestanti so se zgnetli okrog veder z vodo; po vrsti so segali po zajemalnik, jemali vodo v usta ter se umivali roke in obraz iz ust. Vodo je pripravljal vodar že zvečer. V vsaki kasarni je bil po en arestant, ki ga je izforala družina za domačo postrežbo. Imenoval se je paraš-nik in ni hodil na delo. Njegovo opravilo je bilo, da je gledal na snago kasarne, pomival in strgal pograde in pod, prinašal in iz-praznjeval nočno vedro ter prinesel vsak dan dvoje veder sveže vode — zjutraj za umivanje, podnevi pa za pitje. Zaradi zajemal-nika, ki je bil samo eden, so se nemudoma razvili prepiri
"Kam ležeš, mrcina!" je renčal mračen, dolginast aresitant, suh, divji, z neka'kimi čudnimi o-boklinami na obriti glavi, suvaje tovariša, debelega in čokatega človeka z veselim, rdečim obrazom. " Počakaj!"
"Zakaj kričiš! Za čakanje pri nas denar plačujejo; sam se pobe-ri! Pa se ti iztegne .kakor monument. Vidi se, da nima ničesar kavalirskega na sebi."
Kavalir^ko je napravilo precejšen učinek mnogo se jih je zasme-jalo. In prav do tega je * bilo veselemu debeluhu, iki je očividno i-gral v kasarni dabrovoljnega ša-ljivca. Dolgi arestant ga je pomeril s pogledom najglobljega prezi-ranja.
I "Budalo!" je izpregovoril kakor sam pri sebi. "Ali se je pre-objedel ostrogovega hleba! Vesel je, kakor da bi ga čakalo po postu dvanajst pečenih prašičkov.'
Debeluh se je nazadnje razsrdil.
"Kakšen ptič pa si ti pravzaprav?" je kriknil ter nenadoma zardel.
"Pa kakšen takšen?" T.ikšen, z eno besedo." "Pa kakšen?"
Obadva sta se zadrla z očmi drug v drugega. Debeluh je čakal odgovora tter stisnil pesti, kakor da se hoče stepsti na mestu. Zares sem že mislil, da bo pretep. Vse to mi je <bilo novo, in z radovednostjo sem gledal nasprotnika. Toda kasneje sem iz vedel, da so vso podobni prizori sila nedolžni ter se razigravajo v občo zabavo, kakor v komediji; do pretepa ni prišlo skoraj nikoli. Vse to je bilo jako značilna slika šeg, ki so vladale v ost rogu.
Dolgi arestant je stal mirno in ošabno; čutil je, da ga drugi gledajo in čakajo, ali se bo osramotil s svojim odgovorom, ali ne; čutil je, da se mora držati, dokazati, da je v resnici ptič, in poka zati, kakšen ptič je pravzaprav. Z nepopisnem preziranjem je po škilil na svojega protivnika, iaku-šaje ga pogledati v še večje raz-žaljenje nekako prdko rame, od zgoraj dol, kakor da gleda revnega hrošflka; počasi in razločno je dejal
. "Pitana raca!. . ."
To se pravi, da je on ptica — pitana raca. Glasna salva grohota je pozdravila arestantovo iznaj-
djivost.
"•Falot si, pa ne pitana raca P je zarjul debeluh, čuteč, da je pogorel na vsej črti, in besen do skrajnosti.
Toda kakor hitro je postal prepir resen, so 'takoj Obkolili petelina.
"Kaj razsajata!" je zakričala na njiju vsa kasarna.
"Rajša se stepita, kakor da si razdirata grlo," je Ikriknil nekdo izza vogala.
"Da». le držite ju, stepla se bosta!" se je razleglo v odgovor. "Pri* nas smo korajžni in vročekrvni ; sedem se nas enega ne boji. . ."
"To sta fanta, obadva! Prvi je prišel v ostrog zaradi funta 'kruha, drugi pa, vlačuga našemljena, je babnici kislo mleko snedel, zato so ga s knutom po hrbtu.
"No, no, no! Zdaj je pa že dovolj!" je kriknil invalid, ki je ži-vel v naši ikasarni kot reditelj in je spal zaradi tega v kotu na posebni postelji.
"Vode, Otroci! Nevalid Petrovič se je zbudil! Nevalidu Petroviču, rodnemu bratcu!"
i/Brat. . . Kakšna brata sva s teboj? Še rablja nisva skupaj za-pila,, pa bi bil tvoj brat!" je godrnjal invalid, natezaje si rokave svojega plašča. . .
Pripravljali so sp k pregledu. Začenjalo se je svitati; v kuhinji se je nabrala neprodirna gneča ljudi. Arestanti v svojih kratkih kožuhih in dvodelnih kučmah so se tiščali okrog kruha, -ki jim ga je rezal eden izmed kuharjev. Kuharje je volila aresrtantska družina iz svoje srede, v vsako kuhinjo po dva. Oni so tudi shranjevali 'kuhinjski nož, ki so imeli v vsaki ikuhinji po enega, za rezanje kruha in mesa.	,
Po vseh kotih in okrog miz je bilo je polno arestantov v kučmah in kratkih kožuhih; vsi so bili že opasani ter pripravljeni, da odidejo takoj na delo. iPred nekaterimi so stale lesene čase s kvasom; v kvas so drobili kruh ter prisre-bavali. Hrup in šum sta bila neznosna; nekateri pa so si tudi razumno in tiho razgovarjali po svojih kotih.
"Dobro jutro, stari Antonič; Bog blagoslovi!" je izpregovoril mlad jetnik ter prisedel k čemeri-kavemu, brezzobnemu tovarišu.
'Dobro jutro, če ne boš govoričil neumnosti", je govoril starec, ne da bi dvignil oči, dočim je izkušal žvečiti kruh s svojimi brezzobnimi dlesni.
"Mislil sem. da si že umrl. Antonič, bogme da."
"'Ne, le ti prej umri, gaz bom počakal. . ." .
Sedel sem poleg njiju. Na moji desnici sta se razgovarjala, da bi ohranila drug pred drugim svojo resnobnost.
"Mene pač ne ,■ okradejo," je .govoril eden; "jaz bratec, se sam bojim, da ne bi česa ukradel."
"No, tudi mene ni zdravo prijeti z golo roko, kdor se hoče opeči.'
ja »kopejčica njič je prišla sama; kam naj se denera z njof Jel sem prositi rablja Fedjko; on je imel takrat še hišo, v predmestju; od tistega garjevega Satomonke jo je kupil, od Žida, ki se je potem obesil.
"Vem. On je bil pred tremi leti še pri nas zaprt; žganje je prodajal, Griška po priimku — to je tista temna krčma. Že Vem. H
"Nič ne veš! to je druga temna krčma."
"Kaj pa, druga! Ali ti vse dobro veš! Posredovalcev ti pa privedeni, kolikor jih hočeš. ^ ."
"Privedeš! Odkod si ti, in kdo sem jaz?"
"Kdo! Tepel sem te že, a se ne hvalim, ti pa vprašuješ, kdo si!" "Kuga bendersk*!" "Da bi te kuga sibirska!" "Turška sablja naj govori s teboj!. . ."
Začelo se je zmerjanje.
"No, no, no! Razsajata!" so zakričali naokoli. "Na svobodi nitfta znala živeti; vesela sta, da sta prišla tu do hleba. . ." .
Vročekrvneže drže takoj, Zmerjati z jezikom "nabijati" je dovoljeno; to je deloma tudi zabava za vse. Pretepa pa ne dopuste vedno, in le v najposebnejšem slučaju opravita*sovražnika s pestmi. O pretepu poročajo majorju; začne se preiskava, major sam se pojavi — z eno besedo, sitnosti šo za vse, in zato .ne dopuščajo pretepa. Pa tudi nasprotnika sama Se zmerjata bolj v zabavo, da se vadita v slogu. Neredkoma varata sama sebe ter začneta s strašno jezo in gnevom, tako da b^ človek mislil; vsak hip si ibosta v laseh. Toda nič se ne zgodi; kakor hitro prideta do izvestne točke, je prepira konec. Vsemu temu sem se od kraja silno čudil. Nalašč sem navedel zgoraj primer najbol' vadnih arestantovskih razgovorov. Izprava si nisem mogel predstavljati, kako je mogeče zmerjati zaradi lastnega zadovoljstva ter najti v tem zabavo, priljubljeno v vajo m prijetnost. 8icer pa tudi ne smemo pozabiti nečimernost' dialektik-zmerjalec je užival spb-štovanje, le da mu niso ploMkali, kakor igralcu.
Še prejšnji večer sem zapazil, da me gledajo postrani.
(Dalje prihodnjič.)
1726 So. Racine Ave., CHICAGO, ILL.
Agentura za prodajanja parobrodnih listkov za najhitrejše, q največje in najsigurnejše parnike vseh prekmorskih črt, posebno ♦
O
Cunard in francoske čete.
Pošiljamo denar v domovino
po n&lzmernefdlli cenah potom sigurne banke
Izdajamo originalne čeke v izplačilo na Ljubljansko
kreditno banko in vse njene podružnice.
Ob žalita puliti kake Mif« svojem t domovino, obrnite so na naš oksportnl oddelek.

Število gostiln v Chicagu.
Pomožni davčni kolektor mesta Chicago je poročal, da je bilo koncem Oktobra t. 1. 4750 gostiln v tem mestu. Vsi ti gostilničarji niso plačali nikake koncesije na podlagi nove prohibicijsl^e postave, ker so točili le mehko .pivo.
Mesto Chicaga ima vsled tega pjribližno pet miljonov dolarjev škode.
HI&A NA PRODAJ.
Zaradi odhoda na farme je na prodaj hiša z osmimi sobami, 4 v pritličju in 4 zgoraj, z dvema kopalnicama, dvemi stranišči, plin, trdi floor, ograjen vrt, in ugotovljena cesta, na lepem prostoru na 64 Ave., West Allis, Wis.
Za podrobnosti se poizve pri:
John Kegel, 620—64th West Allis, Wis
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" AT. 50. K. S K. J^ N. S. PITTSBURGH. PA.
ima iTojo redno msitino m jo mb drugo nodal jo o mim o Kr«nj«k« SlavMiktn Domu, 87 in Batlor St., Pittsburgh, Po.
Uredniki so loto I919t Predsednik: John Mrayintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, P* I. tajnik: Frank Trempps. 6W Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gregurai, 451.> Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 866 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh Člani se sprejemajo t druitvo od 16. do 60. leta; posmrtnma je $1000, $600 ali $260. Nate druitvo plačaj« vsak dan en dolar, aH $7.00 bolniike podpore na teden.
Slovene! in Hrvati, kteri Je niste
r nobenem društvu upadajočem h K. K. J. se uljudno vtbtfo ped zastavo zgoraj omenjene** društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na Mora j imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tegs društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 6621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., Isti dan ko sboli in nivBO tako zopet ke osdrnvi.
Mariji Slica
~ tm si
mi
Tstapksns Canal 4TS»
izkušena in z državnim dovoljenjem
gl
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprej^pm Tožbe, dola Pooblastila, Kupne pogodbe, Poln« ~ Listo (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj » v starem krajo. Ixvriiqe VSA ▼ Notarsko stroko spadajoča delo še polnih 10 let na istem mestu.


Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
i* »0 let se Trinerjeva sdravila uspešno rablje s nsjrečjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vsre-ka, ker ssupaost isdelovatelja sssluši popolno saupanje in čislan je od strani številnih odjemaleev. Male povišanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo eene nekoliko povišati. Veak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko vel plačevati sa potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemaleem vse kar več plačajo sa nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino *»
torej ime tako saupaaje in vspeh med ivetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odetotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog slotvornih ^varia zavirajočih pravilno delovaaje drobovja. Trinerjevi lekš so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne sdravilae grenke koreninice ter krasto šareče rudeČe vino. V zadevi zabasaaoeti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznoeti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja aH rudarje in ntnge delavce, ke delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našU v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j* v vseh lekarnah
f
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako je dobre tudi v zadevah zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah
prodere vselej v koren bolečine, sato pa ▼ slučaju protina, ali revmatizzaa, ne
v zadevah odrgnin in o te
otrpelosti glešnjev in teklin itd., tudi za drgnenje
drugih, je žive
zlasti je, himna jhitrejša veev in s
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno ca izbiranje grla in ust; istotako za čihleD.ie ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJKOVEJSB KAOJLADE SO DOBILA TUNBBJBVA ZDRAVILA V MEDNABODKIH RAZSTAVAH: GOLD mm air a AH FRANCISCO 1915, OHAHD PBIX—PANAMA 191«.
JOSEPH TRINER CO.
, Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
&
un^iagiaiaigigB/zjereraigfi^
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
Ustanovljena Ida 1857
NacIJonallzlrana leta 18M
ZE 60 LET
je ta banka varna čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupne premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in fiisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v po-sebnem zaščitnem skladu. ,
Naložite torej Vaše prihranke v MJSTABEJrgl IV NAJVEČJI BANKI V JO LEETU.
3%
QQL Hwtttli ibristi so pillitni pripisujejo k glavnici, V70 «11 pi Izpliivjoji NI tinnilDfl ulogo ol $1.00 Naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Jollet,
Illinois.
'LJUDSKA BAZKA'