Poitnina plačana v gotovini. Cina 25.— lir > Spediz. in abb. post. I. gr, DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-7S Uprava: Tr*t, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 3-SO-M Goriško uredništvo: Gorica, Biva Plazrutta It. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: meiečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov*! račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 46 Trst - Gorica 16. novembra 1956 Izhaja vsak petek TITO med dvema stoloma Ne pišemo tega zato, ker so prav te dni v italijanskem čašo-/risju in radiu začele krožiti vesti, po katerih naj bi v Beogva? du vladala precejšnja vznemirjen nost. Pravijo namreč, da so Sov? jeti zbrali precejšnje oklepne in druge edinice ne samo na Madt /Brskem, temveč tudi v Romunu ji in Bolgariji, kar naj bi pomenilo, da se okrog Jugoslavije zopet stiska obroč. Morda celo zato, da zdrobi tamkajšnji z mo> skovskega vidika krivoverski in nepokorni komunistični režim? Mislimo, da stvari niso tako daleč in da se tudi beograjski krogi tega zavedajo. Vendar ne moremo mimo ugotovitve, da je že ob nastopu poljske krize, pot sebno pa še tekom madžarske krize postalo očitno, da Beograd v najodločilnejših in najdelikat-nejših trenutkih ni vedel, kaj naj reče. S svojimi izjavami in zadtrzanjem je nekako kolebajoče capljal in še vedno caplja za dogodki. Uradne izjave in časopist je so s pardnevno zamudo zavzemali stališča, ki so bila vse prej kot dosledna. Za Beograd so bili povzročitelji poljskih in madžarskih da monstracij najprej reakcionarni elementi, nato pa pošteni in socialno zavedni delavci. Beograjski glasniki so neprikrito odo'-bravali zahtevo po odstranitvi sovjetskih čet, takoj nato so pa odobrili sovjetski nastop na Madžarskem, medtem ko zadnje dni zopet poudarjajo upr a: vičenost madžarskega odpora. Vse to z isto vestjo in istimi usti! Za odnos Beograda do teh do* godkov je najznačilnejše njegov vo zadržanje do Nagya. V začetku so ga toplo podpirali, toda v trenutku, ko je Nagy obljubil svobodne volitve in večstrankan i>ki sistem, je titovski režim po> kazal, da je to po njegovem preš več. Ko bi se nekaj takega uvet Ijavilo na Madžarskem, potem bi pač prej ali slej morala pot dobna načela zmagati tuudi v Jus $oslaviji. Zato se je Tito kar odt dahnil, ko se je pojavil Kadar. Z uničenjem »kontrarevolucije« — zdaj je namreč v modi, da se upori proti obstoječim totalitars nim režimom označujejo z bese; do »kontrarevolucija«, medtem ko so bili in so še vedno v vsej zgodovini takšni upori označeni kot »revolucije« — je Tito nuj* no moral soglašati, pa čeprav se je to izvršilo s pomočjo sovjet? skih tankov in je imelo za poslet dico, da je v Moskvi porastel vpliv stalinovcev, v vseh satelitt skih državah pa takih glavarjev, ki imajo Tita zelo v želodcu. Toda Kadar se ni izkazal, ni izpolnil nad, ki so jih v njegovo vlado polagali komunistični, tudi jugoslovanski krogi. Na Madžarskem ni miru. In ko je to trat jalo že dober teden, je Beograd zopet začel menjavati barvo. Zot pet poudarja, da so madžarski revolucionarji le imeli prav, da je treba njihovim zahtevam ut goditi, da ni povratka na staro. Nagy in nekateri člani njegove vlade naj bi celo našli zatočišče na jugoslovanskem veleposlanic štvu v Budimpešti. Jugoslovant ski komunisti pač čutijo, kako pritiska sovjetski vojaški škot renj na sosednje satelite in s lem posredno tudi nanje. Njet govo grozeče škripanje postaja neprijetno. Zato bi radi videli, da nekoliko popusti. Lepše je namreč slišati, kako se oddaljut je, kakor pa, kako se približuje! To nihanje seveda opazujejo s tali novci in njihovi somišljenit ki, ki vidijo — upravičeno ali ne (Nadaljevanje na 2. strani) Usodna preizkušnja ZBI Hll bo mednarodna organizacija nueljauila soofo mo£? - PrelsknSnl kamen: madžarska in Bližnji uzhod Pretekli torek je začelo XI. redno zasedanje Glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Važnost lega zasedanje dokazuje že dejstvo, da bo na njem kar 30 držav zastopanih po svojih zunanjih ministrih. Tudi sami dogodki, sredi katerih se zasedanje vrši, utemeljujejo, da gre za odočilno obdobje, v katerem morajo Združeni narodi dokazati svojo življenjsko sposobnost. Ce jim ob skupnih naporih vseh resnično miroljubnih in svobodoljubnih držav ne bo uspelo, potem ;bo neizogibno sledilo padanje njdho vega- ugleda, podobno kot se je to že zgodilo z ženevsko Zvezo narodov. Mislimo, da še niso zgubljene vse možnosti, da. se ito edino svetovno organizacijo, v kateri se srečujejo skoro vse države, ;reši in spelje na tisto pot, za katero je bila ustvarjena. Seveda pa je za to po-tretana dobra volja na vseh straneh, posebno pa odločnost, združena s pametjo in pravilnim postopanjem na. strani tistih, ki to dobro voljo že imajo. Britanci danes s .upravičenostjo ugotavljajo, da so Združeni narodi do danes znala uveljaviti svojo avtoriteto samo napram državam, ki ise 'ravnajo po morala,ih vidikih ir: 'katerih vlade so odvisne od javnega mnenja. Napram ravnanj«* držav, ki iščejo samo sebične politične koristi in jim je vseeno, 'kaj sodijo množice o njihovih dejanjih, so pa bile resolucije in pozivi Združenih narodov navaden bob ob steno. Nikdar še tako, kot prav na .tem zasedanju svoje Glavne skupščine, ki jt vrhovni forum te mednarodne organizacije, imajo Združeni narodi priliko, da dokažejo veljavnost ali .neveljavnost tega očitka. Prvi dve ‘glavni vprašanji, ki sta na dnevnem redu, namreč naravnost zahtevata ta odgovor. To sta madžarsko in egiptsko vprašanje. Pri prvem imajo Združeni narodi o-pravka z ravnanjem velesile, ki je v brk vsem načelom organizacije, kateri pripada in katere ustanovno listino uradno priznava, posegla v notranje življenja druge države na načtin, ki po svoji nssil-' nostir’—- te izvzamemo "HSIetr jS fflftia pirmere. Za vse pozive naj vrne madžarskemu narodu svobodo, se do danes sploh ni zmenila. Lutkovna vlada, ki jo je postavala, je tudi odbila, da. bi na Madžarsko lahko prišli opazovalci Združenih narodov. Dovolila je .samo, da. lahko pridejo nadzirati razdeljevanje pomoči, ki jo madžarskemu ljudstvu pošilja svobodni svet, medtem ko je madžarski .zastopnik pri Združenih narodih izjavil, da bi že samo .razpravljanje o Madžarski mo;glo kvečjemu poslabšati uspeh prizadevanj za dosego miru in reda v tej deželi. Seveda — sovjetskega miru n reda lutkovne Kadarjeve vlade. Medtem ko sovjetska vlada ob podpori vseh .svojih satelitov odreka Združenim narodom pravico, da bi se vtikali v njene krvave posle, pa zavzema vse drugačno stališče v primeru Egipta, kjer gre za rušenje interesov zahodnih velesil. Tja pošilja tanke, letala, zbira prostovoljce, ščuva, grozi z lastnim nastopom, celo z bombardiranjem Londona in Pariza z vod lj&vimi izstrelki. Toda prizadete sile, med njimi celo dve velesili — Velika. Britanije in Francija —• se obnašajo drugače kot Sovjetska zveza. Izrael, kot napadalec, Francija .in Velika Britanija kot avtorici v nesrečnem trenutku začete in nesrečno krščene »policijske akcije«, so se takoj pokorili ukazu in sklepom Združenih narodov. Ustavili so sovražnosti, izjavljajo, da so pripravljeni umakniti se z egipt-skih tal, čim prispejo tja zadostne mednarodne sile, ki ‘bodo zagotovile mir na egiptskih mejah in varnost nemotene plovbe skozi Sueški prekop. Nobena izmed njih mi zahtevala, da mara Egipt preklicati podržavljen je družbe Sueške- .liiV#:. VOJNA HLI MIR? ______i______________________________ mednarodni polo2a|: ali ZdrnZenl narodi ntrin|e|o mir, ali se Milama oo|nl? Doma: brez posebnih zakonoo so se komunisti IzklJnCIII Iz iaonega 2lol]enia Dogodki se vrste s tako naiglico in položaj se tako nepričakovano in neprestano spreminja, da .popolnoma upravičuje vprašanje: Ali državniki danes utrjujejo mir ali pa se proti vsej dobri volji vsaj večine, če že »e vsega človeštva, bližamo vojni? 'Položaj se je namreč v zadnjem tednu vse prej kot pomiril in v kritičnih središčih, kjer bi lahko skočila prva u-sodna iskra, še vedno močno tli. Kako in kje, nam pokaže že kratek pregled: EGIPT: prvi oddelki mednarodnega policijskega .zbora so siicer že odpotovali v Egipt, toda še vedno ni jasno, ailii bodo tam lathko izvrševali svojo nalogo v takem obsegu, da bodo v tem delu zagotovili mir in varnost plovbe skozi Sueški prekop. Slednje je namreč pogoj za umik anglo-francoskih čet. 'Sporazum, ki ga je 'tajnik OZN dosegel z Naserjem, držijo isicer v tajnosti, 'toda Naser je izjavil, da ne bo dovolil, da bi mednarodne policij,-ske sile šle kam drugam kot na izraelsko-egiprtsko mejo, ob kanalu pa kvečjemu tja, kjer so danes Angleži in Francozi.. Dodal je še, da ne bo dolgo čakal na u-mik Angležev in Francozov ten- bo v pri-meom zavlačevanja prosil za sovjetske in kitajske prostovoljce. SOVJETSKA. ZVEZA je šla celo tako daleč, dai je zagrozila Franciji in Veliki Britaniji, da bo z vodljivimi izstrelki bombardirala Pariz in London., če se čete teh dveh držav .ne umaknejo iz Egipta. Dosedanji poveljnik Atlantskega pakta, general G.ruenther, je na to odgovoril, da 'bi v tem primeru dobila odgovor, kakršnega zasluži, i:n ki bi jo strl. Prav .tako ‘Sovjetska zveza še vedno grozi s pošiljanjem »debrovoljcev« v Egipt in Sirijo, s čemer obenem dokazuje, kako močno jo ■jf prizadela britansko - francoska intf.r-venoija, ki je gotovo prekrižala, kakšne važne račune, ki jih je imela. Sovjetska zveza ob sueškem kanalu. ANGLUA IN FRANCIJA menita, da so takšne omej.iitve glede nastanitve in delovanja .mednarodnih policijskih sili ob kanalu nesprejemljive, ker .bi .te sile ne mogle zagotoviti svobodne plovbe skozi prekop za vse ladje. Tudi menita, da sklepi OZN ne smejo veljati samo za zahodne demokracije. S tem pač mislita, da se jim morata pokoriti tudi Naser in Sovjetska zveza, slednja tudi na Madžarskem. MADŽARSKA še vedno ni dosegla mi- ru. Večji oboroženi spopodi so sicer prenehali, toda prehivalstvo vztraja v pa sivnem odporu. V torek celo ni mogel iziti edini dnevnik, ki je doslej izhajal v Budimpešti .tovarne še vedno stojijo, u-radi ne poslujejo. Delavci, .nameščenci, študentje še kar naprej sprejemajo resolucije, v katerih zahtevajo umik sovjetskih čet, povratek Nagyjeve koalicijske vlade na oblast, spoštovanje sklepov O. Z. N. glede Madžarske, svobodne volitve. Kadar se na eni strani baje pogaja z Navjem in tovariši, za katere zagotavljajo, da niso aretirani, na drugi strani pa «e je prav .'tako bati. da bodo Sovjeti vrgii še Kadarja in prevzeli oblast sami v roke. 'Potrjuje se tudi, da so začeli depor-,tirati madžarsko mladino v Sovjetsko zvezo, kar gotovo ne bo pomirilo madžarskih množic, ki se pa tudi ne pustijo zast rešiti. POLJSKA: Gomulka je odšel z veliko delegacijo v Moskvo, prej pa še sprejel ostavko Rok oso v ske,ga, ki se vrača v SZ ir. je odložil poveljstvo poljskih oboroženih sil, in je podpisal zakon o odpravi tajne politične policije. Mnogi komunisti so Gomulko svarili, naj ne gre na pot, ker so 'Sovjeti istočasno zbrali ob poljskih mejah 14 novih divizij. Najbrž je to sicer samo pritisk, toda če bi Gomulka v Moskvi ne pristal na to, kar bo Kremelj zahteval, potem lahko pomeni intefven cijo kakor na Madžarskem. Bo Zahod tudi v tem primeru mirno gledal še poljsko tragedijo? ZDRU ZEN E DR2AVE so preko svojega predsednika Eisenhowerja, ki je imel preteklo sredo svojo prvo tiskovno konferenco, sporočile, da se bodo v svoji politiki in ravnanju strogo držale sklepov, in načel OZN. Upajo pa, da Sovjeti ne bodo napravili usodne napake, de bi poslali »prostovoljce« na Bližnji vzhod, ker bi se s tem položaj samo poslabšal. Prav tako meni, da bi svobodni svet zagrešil hudo napako, če bi se sprijaznil s trajnim suženjstvom narodov v Vzhodni Evropi. Združene države so tudi zdaj, kakor v preteklosti, ,za dati svo-j prispevek za o-hranitev mvrtu po Združenih narodih. 3 tem je predsednik Eisenhowear spomnil na prispevek, ki so ga dale ZD na Koreji in je posredno, vendar jasno napovedal, da bi napravile nekaj podobnega tudi, če bi se poslabšal položaj v Evropi ali na Bližnjem vzhodu. Tako so stvari postavljene zelo jasno in posamezne sile vedo, s čem morejo računati in kaj lahko pričakujejo. Upajmo, kakor upa vse človeštvo, da bodo ta svarila in jasnost zalegli. V teh napetih okoliščinah je treba pa podčrtati trezno ravnanje italijanske vlade, ki je prišlo do .izraza tudi s sklepom, da v Italiji ne bodo uvedli proti komunistom nobenih izjemnih zakonov, ker bi to ‘bilo proti načelom ustavno zajamčene' demokracije, posebno pa še, ker so se komunisti sami izključili iz italijanskega javnega življenja in se vsak dan bolj ka,-že, kako izgubljajo pristaše i.n so vedno bolj osamljeni. ga prekopa, da mora vreči svojo vlado in postaviti njim prijazen režim. ■S tem še 'nočemo reči, da so Izrael, Velika Britanija in Francija nekakšne ovčice, saj so s preventivnim ukrepom in o-boroženo akcijo same zaščitile svoje koristi, ne 'da bi čakale, da 'to store Združeni inarodi. Toda ko so Združeni narodi sprejeli učinkovite sklepe, ko so se s presenetljivo akcijo začele pod njihovim pokroviteljstvom zbirati -mednarodne obo-ložene sile, so se pokorile sprejetim sklepom. Razlika je torej očitna. Na zasedanju Glavne skupščine (Združenih narodov, ki je zdaj začela, pa je, da dokaže, ali bodo veljali ukazi te organizacije; in načela mednarodnega sožitja, ki jih zastopa* samo tam, kjer jih prizadete države prostovoljno in samo dokler jih prostovoljno priznavajo, torej samo za eno stran, ali pa bodo veljali za vse. Ce bi se zgodilo prvo, potem 'bodo valovi, ki butajo ob 'stavbo ‘Združenih narodov, usodno spodkopali ta, steber, na katerem bi motalo počivati mednarodno sožitje; če se pa 'Zgodi drugo, potem -bomo lahko rekli, da je stavba preizkušnjo prestala. Odgovora pa »e morejo dati ne dobronamerne želje, ne črnogede napovedi, temveč samo dejstva. Poslanica sv. očeta Preteklo soboto je govoril sveitu papež Pij XII. V svojem govoru je pozval vse ljudi k' miru in spoštovanju božjih postav o mednarodnem sožitju. Papež je obsodil dejanja in ideje, ki vodijo k vojni, prav tako pa je obsodil 'nosilce nasilja, laži in zločinov. Spričo madžarske tragedije in spričo dogodkov na Bližnjem vzhodu je papež pokazal edino možno pot. ki vodi k rešitvi mednarodne napetosti, ne da bi zabredli v vojno. Papež je apeliral na vzajemnost narodov in posameznikov, ki čutijo, da so otroci ‘božji in kot taki priznavajo veljavnost neke višje morale, ki j« nad njimi in kateri se morajo v vsakem primeru in v vseh okoliščinah pokoravati. Ta morala ne dopušča, da bi kršili svete pravice posameznikov in narodov. Papežev govor, v katerem je sveti oče opazno in namerno obsodil, povzročitelje .sedanjega nemira- in nasilja, je obenem opomin svetu, maj si ne dela preveč u-tvar in si ne domišlja, da z.golj trdna, vzajemnost med zahodnimi narodi in -preureditev Organizacije 'združenih nairodo,v -že lahko zagotovita mir in obnovita red v tistih pokrajinah in državah, ki jih pretresajo krči pretiranega nacionalizma. Evropa sama ne 'zadošča več, ugotavlja sveti oče. Potrebna ji je Amerika. Združena Evropa pa naj bi bila prvi korak k svetovni enotnosti in bratstvu. Papeževim besedam ie prisluhnil ves svet, saj so padle prav v trenutku, ko je človeštvu uteha tako zelo potrebna. Petrolej in kriza na Bližnjem vzhodu Ena najvažnejših surovin, ki so jo vozili skozi Sueški prekop in je v Evropo prihajala v .glavnem iz Bližnjega vzhoda... je 'nafta,. 'Zdaj. ko je Sueški prekop za nekaj časa zaprt in je vprašanje, kdaj bo plovba skozenj sploh zopet varna, se v Evropi že govori o krizi skrbe z nafto in derivati, tern vsakdanjim kruhom sodobne motorizacije. Nekateri domnevajo, da bodo mnoge evropske države morale racioniraiti potrošnjo, drugi pa, mislijo, da se to vse nekako izteklo in da bo sledilo kvečjemu majhno povečanje cen. Oboje je seveda •odvisno od nedalj^ ;ega-j-azvoja kriz« v i tem delu sveta, iz katerega prihaja,, oziroma preko katerega se pretaka petrolej. V naslednjem podajamo (po londonskem »Financial Times«) kratek pregled posledic, ki bi jih imela za oskrbo Evrope 6 to surovino ustavitev plovbe skozi Sueški prekop. Evropa dobiva tri četrtine potrebne nafte in derivatov iz držav Srednjega vzhoda, v glavnem iz predelov, ki ležijo ob Perzijskem zalivu. To pomeni, da u-važa Evropa od tam vsako leto Okrog 100 tisoč ton teh proizvodov, od česar gre skozi Sueški prekop 75.000 ton. Ce bi hoteli to nafto in derivate, ki so potovali doslej skozi Sueški prekop, pošiljata o-kro.g Afrike, t. j. okrog rta Dobre, nad«, potem bi rabili v ta namen okrog 300 dodatnih petrolejskih ladij po 15.000 ton. Pot je namreč daljša in za prevoz: določene količine v istem času se rabi več ladijskega prostora, ilz Perzijskega zaliva v severozahodno Evropo je pot dolge nekaj nad 9 tisoč km, okrog rta 'Dobre nadc skoro 17.000 km. V svetovni itonaži petrolejskih ladij pa, ni danes nobene rezerve. Ce ostane Sueški prekop zaprt in ne dobi Evropa na. razpolago dodatnih petrolejskih ladij, bi ji ob vseh naporih obstoječega, tankerskega brodovja in preureditvi nekaterih tovornih ladij v 'tankerje še vedno primanjkovalo letno vsaj po 30 milijonov ton nafte in derivatov, To pa, je ena dobra petina skupne evropske potrošnje. Temu bi se lahko odpomoglo na dva načina: ali tako, da Amerika začasno zmanjša ali sploh odstopi od svojih nakupov petroleja na Srednjem vzhodu eli pa, da se Evropa 'začne v povečanem obsegu oskrbovati iz Amerike, posebno Venezuele. Oboje pa je malo verjetno, oziroma je za Združene države zvezano z izgubo .za Evropo pa s povečanimi izdatki, ker je ameriška nafita v dolarjih veliko dražja od one, ki prihaja s Srednjega vzhoda. Svojo odvisnost od plovbe skozi Sue ški prekop bi Evropa lahko zmanjšala im »časoma tudi odpravila samo z uporabo čim večjih petrolejskih ladij. Računa se namreč, da stane prevoz skozi Sueški prekop, oziroma okrog rta Dobre nade za ladje z različno tonažo v odstotkih (prevoz ,skozi Sueški prekop z ladjo 19.500 ton je 100): Iz Perzijskega zaliva Ladja ton Skozi Suez Okrog Afrike 19.500 100 139 38.000 82 103 45.000 85 91 65.000 — 85 Kakor vidimo je prevoz okrog Afrike tem cenejši, čim večja je tonaža ladje. I-stočasno je tudi razlika napram prevozu skozi Sueški prekop vedno manjša. Pri ladjah s tonažo nad 50.000 ton 'bi bila, prt okrog Afrike celo ekonomične j ša, tudi če ne upoštevamo, da tako velike ladje sploh (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. VESTI z GORIŠKEGA V Poadižju so volili Volitve za deželni svet dežele Trident-Južna Tirolsika so y glavnem pokarale, da so ostale pozicije posameznih strank takšne, kakršne so bile leta 1952. V Bocenski pokrajini je dobila nad 64 odstotkov glasov in s tem' 15 od 22 deželnih svetnikov, rki odpadejo na to pokrajino, tamkajšnja nemška Ljudska stranka (Volks-partei), v Tiridentski pokrajina pe je najmočnejša Krščanska demokracija, ki je dobila nad 67 odstotkov glasov in 18 od 26 deželnih svetnikov, ki odpadejo na to pokrajino. V skupnem deželnem svetu rima nobena stranka absolutne večine. Krščanski demokrati imajo v -njem 21 mest, Volkspartei pa 15. Na vse ostale strasnke jiih odpade 12. Glavni volilni re-ru-ltati so naslednji: V vsej deželi Kršč. demokracija Volkspartei PSI, PSDI in USI MSI KPI Trid.-tirol. ljud. str. Liberalci Ost ate stra nke Glasov Odst. Mest 176.508 42,8 21 124.164 30,1 15 54.373 13,2 6 16.163 3.9 2 12.991 3,1 2 9.545 1,9 i 7.782 1,9 1 10.179 — 1 412.851 Evropska zveza, 48 Zve- za neodvisnih, Tirolska ljudska zveza in Italijanska zveza) Položaj y deželi Trident - Južna Tirolska torej izrazito obvladujeta dve glavni stranki. Značilno je tudi, da nemška Volkspartei v Bocenski pokrajini ni nazadovala tako, kot bi to pričakovali po v zadnjem času tolikokrat omenjenem dotoku italijanskega, življa v tamkajšnje kraje. Odstotek glasov, ki jih je ta stranka dobila \ Bocenski pokrajini, je sicer nekaj manjši kot pri prejšnjih deželnih volitvah, kar pomeni, da je povečanje števila volivcev, s katerim so se več ali manj okoristile vse stranke, šel predvsem v prid italijanskih stramk, toda število svetovalskih mest, ki jih .ima nemška manjšine v deželnem zboru, je vkljub temu ostalo nespremenjeno. Volkspairtei je torej v bistvu ohranila svoje pozicije. Krščanska demokracija je v obe* pokrajinah povečala število glasov, toda medtem ko je « Bocenski pokrajini obranila dosedanje število svetovalskih mest, je v Tridentu dobila enega svetovalca več. Socialisti so šli v Boemu na. volišče ločeno in so dobili vsak po enega svetovalca, v Tridemtski pokrajini pa so šli na volišče skupno in so dobili 4 svetovalce. Značilno pa je, da vkljub skupnemu; nar »topu na Tridentskem niso zbraOd niti toliko glasov, kot so jih dobili na upravnih volitvah leta 1953. Napram deželno-ibarskim volitvam leta 1952 so sicer število glasov povečali (od 33.246 na 35.894), toda ker je zdaj tudi več volivcev, so o-stali, V primerjavi z drugimi strankami, dejansko na istem. Komunistična ftnutka je sicer ohrani-ta po en sedež v Bocenski in en sedež v Tridentski pokrajini, toda dobila je manj glasov kot na prejšnjih volitvah. Z dobrih 17.000 glasov, tai so jih dobili leta 1952, so nazadovali na slabih 13.000. V Bocenski pokrajini so padli od 3 na 2 odstotka, v Tridentski pa od 5,6 na 4 odstotke. Značilno je. da so komunisti iz- gubili več glasov v večjih središčih, kjer imajo med svojimi volivci tudi velik del simpatizerjev, 'kako rpa v manjših krajih, kjer so pri prejšnjih in sedanjih volitvah volili zanje samo maloštevilni aktivisti. Ti namreč težje in počasneje spregledujejo goljufivo komunistično politiko in obljube, medtem ko so se množice strankarsko neorganiziranih že začele oddaljevati od komunistične stranke. Značilno je, da so misini v Bocenski pokrajini, povečali število svojih glasov (od 8317 na ll.«25), medtem ko so v Tri-dentski pokrajini nazadovali. Tudi na Južnem Tirolskem se je torej pokazalo, da nezdarvo iredentistično okolje hrani ekstremizme. Podoben pojav smo ugotovili tudi pri zadnjih upravnih volitvah na Tržaškem. Toda prav tako kot na Tržaškem, se tudi na Južnem Tirolskem varajo tisti, ki mislijo, da jačanje in podpiranje ostankov fašizma ščiti državne interese v obmejnih pokrajinah. Popoln neuspeh so zabeležile razne manjše stranke, posebno disident,; iz Volkspartei, ki so zbrali komaj 1400 glasov. Nemška narodna manjšina je torej politično še vedno kompaktna. V drugih 154 večjih občinah severne in Južne Italije, kjer so volili preteklo nedeljo, so kandidatje strank demokratične sredine dosegli 73 odstotkov sedežev v primerjavi z 62,4 odst. sedežev, ki so jih osvojili pri prejšnjih upravnih volitvah. SLOVENSKA LISTA znaki lipona »ejica Vsem slovenskim volivcem sporočamo, da nastopa na u-pravnih volitvah dne 16. decembra 1956 SLOVENSKA LISTA Z LIPOVO VEJICO pri pokra* jinskih volitvah v devetih okrož-jih. Prav tako pa tudi v štirih ob= cinah: Gorica, Doberdob, So- vodnje in Števerjan. V občini Doberdob so zastop« niki Slovenske liste z lipovo ve« jico predložili v sredo 14. nov. 1956 naslednjo listo kandidatov, ki je bila odobrena: 1) FRANDOLIČ Evgen Doberdob 2) FERLETIČ Miloš Doberdob 3) KOJNC Jožef Jami j e 4) FRANDOLIČ Lojze Dol 5) JARC Roman Doberdob 6) 7) 8) 9) 10) 11) 12) PAHOR Anton FERLETIČ Štefan Jami j e Dol LAVRENČIČ Stanislav Doberdob PAHOR Jožef Jamlje FERLETIČ Miroslav Doberdob FERFOLJA Jožef Doberdob DEVETAK Ludvik - Dol Vsi Slovenci in Slovenke vo lijo SLOVENSKO LISTO Z LIPOVO VEJICO/ Delaoci soobodne Evrope Ce se boste puščali zapeljevati po ljudeh, ki vas snubijo za »ljudsko jronUv-štvo«, potem boste prekas.no spoznali, da pomeni objemanje s komunisti smrtni poljub socializmu in demokraciji! AjLFRED ROBEN S, [glasnik Britanske delavske stranke HečioueŠko preganjanje Souodenica Bivšega partizana Ladislava Pahorja preganjajo titove oblasti s stalinsko krutostjo Ze nekaj časa od tega smo slišali o zgodbi g. Ladislava Pahorja iz Sovodenj, in ker je pretekli teden »Gazzettino« pisal o njem, smo se odločili, da povemo, kar o stvari venao. Bivšega partizana Ladislava Pahorja iz Sovodenj so, skoro 'bi rekli, .ugrabili med zavezniško upravo na Goriškem ter ga v Titovini obsodili na več let zapora, menda zaradi sodelovanja z okupatorjem. Po devetih letih težkega zapora so Ladislava Pahorja pred nekaj meseci izpustili na prosto in nastanil se je pri svoji zaročenki v Ozeljanu pri Novi Gorici v Sloveniji, 8 kaitero se je meseca oktobra tu di poročil. Poročiti bi se bil moral že pred devetimi leti, pa je moral v zapor. Tako mu je zaročenka, ki jo je zdaj poročil, rodila hčerko, ki je stara že devet let. Kot italijanski državljan je prosil zai potni m, ki mn ga je zagrebški italijanski konzulat izdal, toda jugoslovanske oblasti mu niso hotele dati izstopne vize. Toko se vsaj govori. Pravijo tudi, da so Ladislava Pahorja nagovarjali, naj ne hodi v Italijo -in da ^#1 se raje nastane v fitovini, kjer d h so noti pripravljeni podeliti državljaii-stvo. Pa bi mu bili obljubili tudi kak denar, nismo -ugotovili! Ko je že upal, da mu bodo tamkajšnje oblasti vendarle izdale vizo za povratek domov \i .Savodnje k staršem, saj mu je kot italijanskemu državljanu ne smejo odrekati, ko je nenadoma osem močno NOVICE IZ SLOVENIJE USTRASILl SO SE ... Prejšnji teden «o komunistične oblas'i pripravljale .tudi po jugoslovanskih mestih naročene demonstracije proti Angležem in Francozom — po vzorcu Moskve. V zadnjem trenutku pa eo nenadoma ia-protipovelje. UDBA, ki so ji madžarske izkušnje močno zmehčal« kolena, je (izvohala, da tol se demonstracije lahko sprevrgle v manifestacije solidarnosti i madžarskim 'ljudstvom. Vražje tvegana zadeva. Zato so hitro razglasili, da mora Titova Jugoslavija pomiriti duhove.... Bdeča zvezda na državni zastavi Titove Jugoslavije je po madžarskih iakuš-injah tudi že precej zbledela. V Ljubljani zatrjujejo, da je z mnogih zasebnih zastav že izginila. KANAL DONAVA -■ TISA - DONAVA Zvezni izvršni svet je sprejel odlok o igraditvi hidrosisema Donava - Tisa -Donava. Prekop bi bil dograjen v desetih -letih in bi znatoo pripomogel pri povečanju žitnih pridelkov. Rešen bo tudi problem obrambe pred taAoo in podtalno vodo v Vojvodini. S tem W preprečili tudi ogromno škodo, ki jo povzročajo vsakoletne poplave. POZAVAROVANJA Po vseh jugoslovanskih mestih vlada po ulicah in javnih lokalih izredno živahno vrvrenje. Ljudje so se kair pomladili. Na obrazih jim gori upanje. Razgovori so glasni in r»ič več tako zatajevani. Partijski oblaatn-tki pa so kar nekam molčeči. V mnoge družine prihajajo na. obisk gostje, ki jih desert let ni bilo na spregled. Po ulicah pozdravljajo mogotci ljudi, ki jih deset let niso več poznali, isgleda, da jt Titova »koeksistenca« končno zajela tudi n dneh, ko je zemlja mokra im ne moremo na polj-u ali na njivi opravljali drugega dela. V VINOGRADU bomo ob prmernem vremenu, to je, če zemlja ni mokra, začeli z gnojenjem s hlevskim gnojem. Tako jesensko gnojenje mam bo koristilo že v prihodnjem leitu. Poleg hlevskega gno ja je prav, da dodamo še po kakih 30-40 kg superfosfa.ta na 1.000 kvadra.tnih»me-trov, ker je hlevski gnoj bolj reven na fosforju. V strmih legah, kjer vinograde ročno okopavamo ali orjemo z obračalnikom, bomo gnojili na ta način, da g,noj najprej raztrosimo po površini in nato zakopljemo ali zaorjemo. Enako bomo postopali v sadovnjaku, kjer so čisti nasadi. kakor nasadi hreskev. Ko listje odpade, bomo lahko ob lepem in ne mrzlem vremenu obrezovali trte, Tega pa ne bomo delali pri mladih trtah in pa v inizkih. legah, kjer spomladi rada. zapade slana, To pa zato, ker zgodaj obrezane tirte spomladi tudi bolj zigodaj začnejo poganjati. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA VIDEM KRŠKO V prvem letu proizvodnje rotacijskeg* papirja v tovarni celuloze Videm Krški* sc dosegli 23.000 ton papirja. Povečala se je tudi proizvodnja celuloze; v zadnjem letu so jo proizvedli 17.000 ton. Tito med dvema stoloma ('Nadaljevanje s 1. strani) — v Titu glavnega povzročitelja težav, ki dežujejo nanje v satelitskih državah. Albanskemu predsedniku Enverju Hodži so celo dovolili, da ponovi napram Titu podobno potezo, kakor jo je napravil leta 1948, to se pravi, da ga prvi napade. V ta namen mu je odprla svoje stolpce kar veleugledna moskovska »Prav* da«, kar je že za ruskega komunista velika, za tujega pa narav* nost izjemna čast. V zvezi z omenjenim škripanjem sovjetskih vojaških škort njev in ropotom sovjetskih lani kovskih gosenic dobiva to zlovešč pomen. Sedenje na dveh stolih postaja Titu neprijetno, a si v podobnih trenutkih, kot je sedanji, ko sta se dva nasprotna bloka tako približala, da med njima za tretjega skoro ni več prostora, ne more pomagati. Zeli si le, da bi se mu še ne bi bilo treba odločiti, kajti naj sklene tako ali drugače, oboje je vsaj osebno za sedanje oblastnike e* nako tvegano. Pomeni korak v neznano, pred katero so že zdaj izgubili vso sigurnost in odločnost. Gre za reševanje kože in oblasti za vsako ceno in odtod kolebanja, ki so z načelnega in idejnega vidika naravnost nerazumljiva in nedopustljiva, poskusi posredovanja, ki naj na Madžarskem rešijo pravzaprav Tita in njegove politične kon-. cepcije. AVT0TAKS1 Marko Kovačič SORICA - VI* A. MANZONI 16 - TEU «8-44 Se priporoča za preooe potnikov po Goriškem in v Jugoslaoijo Kako nastajajo ljudske reoolucije? Meditem ko pišemo te vrstice, so po budimpeštanskih ulicah verjetno že pospravili razmesarjena trupla borcev za svobodo in je Zukov Čerkeze im Tatare, ki -so že pod carsko vladavino kratili u-pore po .svobodi želnega ruskega prebivalstva, zopet potegnil nazaj čez mejo proti Kavkazu. To je revolucija, zmeda; položaj, v katerem se dvigne človek kot gmota, odtočena, vendar brez pravega cilja in zbegana tako, da ob koncu že nihče več ne ve, kdo se bori proti, komu. Imena voditeljev odmevajo skozi o-zrač-je, stara* im nova. imena: Imre Nagy, Zoltan Tildy. Ti dve imeni s*ta še pred dnevi predstavljali za .najširše ljudske plašiti program ,i.n upanje. Danes s,ta zamrli sredi krvavih sovjetskih grozodejstev. Verjetno je oba komunista požrla sovjetska maščevalnost. Revolucija. Ce-prav se nam prikazuje s popolno socialno zmešnjavo, sledi tudi revolucija velikim, zgodovinskim zakonom. Ali katerim? Kruh in svoboda -»Revolucija- nastane, če odpove vojska, in vojska odpove, če ljudstvo strada.« To je kratka definicija revolucije. V celcii najbrž ta definicija ne bo povsem točna, vendar je vprašanje kruha nedvomno glavno vprašanje vsake revolucije. Kruh je važnejši od svobode. Morda zveni ta trditev cinično, je pa resnična. Gospodarski moment je in ostane odločilen. Gola težnja po svobodi ne vžiga revolucij. 'Po,učljiv primer nudi Hitlerjeva diktatura*. Ob popolnem iztrebljenju vseh političnih in državljanskih svoboščin in istočasnem gospodarskem vzponu z naraščajočo blaginjo Nemci niso ustvarjali revolucionarnega gibanja. Nemški komunisti so bili' v tem času popolnoma impotentni. Nasprotno pa je Dollfussova vladavina v Avstriji, ki je bila neprimerno manj diktatorska, v letih 1932 do 1934 doživela dvoje revolucionarnih pretresov. Obremenjena je bila s težko hipoteko gospodarske bede. Ljudi, posameznike lahko mobiliziramo. 'za izvedbo določenih ideoloških preo-snov, ne more-mo pa dvigniti ljudskih množic. Tudi to so dokazala, uporniška gibanja pod Hitlerjem. -Popolnoma isto se je dogajalo v fašistični Italiji. Delavci v Miljah, Trstu ali Tržiču so pokorno In v posameznih primerih celo z navdušenjem gradili vojne ladje, vojaška letala in orožje, ki je bilo namenjeno proti Sov-jetiji. Ti delavci*, ki so danes komunisti, so 'takrat imeli kruh, in to jam je bilo dovolj. Tudi če bi Vittorio V-idali svojih pustolovščin ne uganjal po Mehiki —- in uganjal jih je prav zato, ker v tej deželi ni -bilo kruha na preitek — ‘bi na vsem tržaškem ozemlju ne nalovil komunistov za eno samo partizansko četo. Vžigalni trenutek Tistih nekaj budimpeštanskih visoko-šolcev. katerim so se pridružili inteligentni delavci, ni hotelo, z marselje-zo n;* ustih nič drugega kot razgibati misel, ki se je že nekaj mesecev zakoreninila v •deželi. Zahtevali niso drugega kot temeljito preosnovo madžarskega, do skrajnosti bednega življenja. Skoraj vsaka revolucija pričenja- na podoben način. Pojavi se v času, *ko je pritisk zatiralcev nekoliko popustil in se 'komaj vidno sveti v zgodnji jutranji zarji prvi pramen svobode. Tak primer je bila francoska revolucija-. Pričela je v trenutku, ko je kralj Ludvik XVI. s svojim ministrom Neckerjem že pričel s preosno-vami. Tako je bilo — da se vrnemo v POD ČRTO najnovejše dogodke — pri vstaji berlinskih delavcev 17. junija 1953. Ta vstaja je pričela prav v trenutku, ko je nameraval Malenkov odstraniti U-lhriohta v Vzhodni Nemčiji. Tako je bilo v Poznanju, ko je -sproščenje deatalinizacije že napolnjevalo -ozračje. Kako pa naj si razlagamo okoliščino, da se mirne težnje po preos,novah nenadoma sprevržejo v. revolucijo, »da mirni državljan zagrabi za orožje«? Tu prihajamo do skrivnostnih pojavov revolucionarnih vžigov. Zadostuje en sam strel, en sam krik, govor, ena sama pesem Belgijsko revolucijo 1. 1830 je vžgala svobodoljubna opera »Nema iz Portičev«. Ko so meščani poslušali duet: »Amour sacre .de la patrie« (sveta domovinska ljubezen), so izpraznili gledališče in pričela jt vstaja, s katero 'tridesetletno lojalno izvrševanje vseh državljanskih dolžnosti nasproti Italiji? In zakaj odklanjal italijanska vlada opcije teh svojih državljanov za italijansko državljanstvo? Zato ker nekateri v svojem ožjem družinskem krogu -govore tudi slovenski in zato, ker nekateri pošiljajo svoje otroke v slovenske šole. mo naj bi bil eni »državni -zločin«, ki ga rimska vlada šteje optantom v zlo in, jim odreka vsako pravico do opcije in do ohranitve italijanskega državljanstva. Ali ni slovenska- jezikovna manjšina v 'Italiji priznana- iin uživa zaščito italijanske -ustave? Ali niso slovenske -šole ......... državne šole italijanske republike — popolnoma izenačene in enakopravne italijanskim šolam, kjer se poučuje italijanski jezik prav tako kot slovenski? S kakšno moralno pravico potem vlada odreka svojim državljanom, ki popolnoma obvladajo italijanščino in v svojih poklicih in službah -skozi in skozi govore italijanski jezik, pravico, da ohranijo svoje staro italijansko državljanstvo? Samo zato, ker med štirimi zidovi, v najožjem družinskem krogu govore jezik, katerega jih je mati naučila. Samo zato, ker pošilja italijanski državljan slovenskega po-ikolenja svojega otroka v slovensko šolo. ker želi, da se poleg italijanščine nauči tudi slovenskega- jezika, ki je v državi kot jezik manjšine priznan in zašči-ten. In sedaj vprašamo italijansko javnost in vse one faktorje, ki italijanskim državljanom slovenskega jezika odrekaj« pravico do opcije: ali se strinja in je, združljivo z ugledom i*n prestižem petdesetimi ijons-ke demokratične Italije, ki je ena prvih- nos-iiteljic zahodne kulture, da njena vlada- odreka' nekaj sto slovensk« govorečim italijanskim državljanom pravico do ohranitve svojega starega državljanstva? 'In zakaj? -Samo -zato, ker niso zatajili v ožjem družinskem krogu svojega materinega jezika. Samo -zato, ker pošiljajo svoje otroke v .slovenske šole. Z eno -besedo: sam« zato, ker niso hoteli postati renegati. Modrost državne politike, ugled države in najosnovnejši postulat demokracije- zahtevajo od vladnih krogov, da 'revidirajo svoje nazore o pravici do opcij svojih državljanov, kajti vsi optanti sp še Italijanski državljani, kakor so nedavno razsodili sodniki tržaškega tribunala. Italijanska zakonodaja v pogledu državljanstva izraža nedvomno odkrito in hvalevredno tendenco italijanske države, da dovoljuje največjo zaščito in podporo celo tujim beguncem na svojem -ozemlju, kakor to -določa, čl. 10. točke 3. državne ustave. In svojim državljanom, ki se nočejo vključiti v državno .zvezo nove totalitaristične države, pa naj -bi pravico do ohranitve italijanskega državljanstva odklanjale? Zato z vso pravico pričakujemo, da •bodo odgovorni državni krogi v Rimu revidirali svoje stališče glede opcij. SLOVENSKI ODER priredi 26. nov. ob 20.30 v Avditoriju Večer belih vrtnic pisatelja 'Mihaela Jerasa Vabimo vse Slovence, da se ubežijo te prireditve. jega, ki ga niti ne razumem, pa ne potrebujem.« Nobene besede več. V.isoka gospa je pogladila odejo, se obrnila in odšla. Sedaj se bodo naprej posvetovali. Duhovnika morajo vendar poklicati, če ni slovenskega, pa tujega. To se vendar spodobi že -zaradi ljudi. Saj razume, da se je treba a Bogom spraviti pred odhodom v večnost. Vendar je to njena stvar. Nikoli ni nikomur dopuščala, da bi se vmešaval v njene zadeve, in sedaj, ob zadnji uri tega še posebno ne 'bo dopustila! Zopet se je nekdo prjkazal — njen zet, ki -se je v mestu otresel svojega materinega jezika. Bil je sodnik, diplomat družine. Od vseh sorodnikov ga je najtežje prenašala. Zaprla je oči. Čutila je, da stoji poleg postelje in čakala. Naj le stoji -do sodnega dne, njej je to deveta briga. Končno pa le ni več vzdržala; vsaj z e-nim očesom mora pogledati v njegov o-braz. Hitro je zatisnila veko, aii zapazil je, da ne spi. »Babica,« je dejal v tujem jeziku, »veseli nas, da vam je bolje.« »Tako, bolje mi je?« je pripomnila v lastnem jezdk-u. »Elizabeta je dejala in tudi doktor Perko -pravi tako. Že kmalu boste spet lahka vstali.« »Upajmo, Teodor.« »Mislim, ker vam gre že na bolje — — —- ali ne bi se hoteli spraviti z Bogom?« 'Polgedala ga je polno v obraz. Radovedna je bila, kako bo svojo namero izpeljal. Živčno si je -gladil brčice pod nosom. »No, potem-------------,« je dejal in ob- molknil. -Doroteja se je veselila, da je bila ona, umirajoča, močnejša od tega zdravega, zavaljenega možakarja. Kar zasmilil se ji je, zato mu je priskočila n« pomoč. *Ka| bi še rad, Teodor?« »Ne, gotovo ne — mislim samo — za vsak primer — tako rekoč — to bi vas pomirilo — če bi prišel duhovnik — tako rekoč b-pžji posrednik —-----------« Prekinila ga je z istimi besedami, ki jih je izgovorila svoji s-inahi: »Šloven skega duhovnika ni, tujega pa res ne potrebujem.« »Kakor hočete — mislil sem samo, da vam bc