PREDSEDSTVO RS ZSS O NALOGAH SINDIKATOV PRI RAZVOJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Svoje naloge pri razvoju krajevnih skupnosti so slovenski sindikati opredelili že na VIII. kongresu, še posebej pa je bil v okviru RK SZDL Slovenije sprejet dogovor o usklajeni aktivnosti vseh družbenih dejavnikov pri uveljavljanju krajevnih skupnosti v novih ustavnih razmerah in pri njihovem povezovanju v celoten splet družbene reprodukcije. Ta dogovor še posebej poudarja neposredno aktivnost osnovnih sindikalnih organizacij na tem področju. Analize kažejo, da so osnovne sindikalne organizacije zvečine izpolnile svoje naloge pri vzpostavljanju delegatskih odnosov v krajevni skupnosti, da pa se vsebinskih vprašanj šele lotevajo. Taka ugotovitev je bila povod, daje predsedstvo RS ZSS na zadnji seji vnovič razpravljalo o nalogah sindikatov pri razvijanju krajevnih skupnosti.
Razprava je opozorila, da delavci v TOZD večinoma še niso dovolj seznanjeni s svojimi nalogami pri razvijanju ustavne vsebine samoupravnih osnov v krajevnih skupnostih. Zato morajo
. , ' ' ' ' - . .
izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij poskrbeti, da bodo delavci na svojih zborih posebej obravnavali ta vprašanja vselej, ko se bodo — gledano v celoti — odločali o nadaljnjem poglabljanju samoupravnih odnosov. Prav tako je treba zagotoviti, da bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter njihovi samoupravni organi v vseh fazah planiranja obravnavali tudi programe tistih krajevnih skupnosti, v katerih živi večje število delavcev iz posameznih TOZD. Skladno s potrebami in možnostmi se morajo razmere v teh krajevnih skupnostih odraziti tudi v planih TOZD. Način zagotavljanja sredstev za uresničevanje dogovorjenih interesov in potreb je treba, za zdaj, opredeliti s samoupravnimi sporazumi, kajti osnove za dolgoročno zagotavljanje razvoja materialne osnove krajevnih skupnosti še niso dovolj jasno družbeno opredeljene. Seveda pa je že zdaj jasno, da mora postati ta del splošne in skupne porabe sestavni del tovrstnih bilanc na vseh ravneh druž-
bene organiziranosti. S tem bodo delavci v TOZD nedvomno dobili tudi jasnejšo osnovo za planiranje in za združevanje sredstev za razvoj krajevnih skupnosti. Naloga sindikatov v občini in republiki je, da spodbudijo iskanje najbolj sprejemljivih dolgoročnih rešitev s tega področja.
Predsedstvo RS ZSS je tudi sklenilo, da naj predsedstva občinskih sindikalnih svetov na svojih sejah v najkrajšem času obravnavajo te in druge naloge sindikatov pri razvijanju samoupravljanja v krajevnih skupnostih. Na teh sejah bi morali že sprejete akcijske programe dopolnili tako, da bodo naloge opravljene skladno s prizadevanji SZDL in da se bodo vanje aktivno vključile vse osnovne sindikalne organizacije. Dogovor o nadaljevanju že začete akcije v naslednjem letu pa bo sprejel RS ZSS na eni od prihodnjih plenarnih sej.
—MG
SINDIKATI IN USKLAJEVANJE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Z USTAVO
DO ROKA LE
NAJNUJNEJŠE
V pristojnih organih so se že začeli razgovori o usklajevanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavo SFRJ. Rok za to je določen z ustavnim zakonom do konca naslednjega leta. O tej problematiki je na zadnji seji spregovorilo tudi predsedstvo RS ZSS.
Predsedstvo republiškega sveta je ugotovilo, da usklajevanje, kot ga nakazuje doslej pripravljeno delovno gradivo, zahteva daljši čas, v katerem bi morali opraviti vsestranske analize in ocene o ekonomskih in političnih posledicah predlaganih rešitev. Vse to terja širše dogovarjanje in usklajevanje stališč. Zato se je predsedstvo zavzelo, da bi do konca 1976. leta izvedli le najnujnejšo uskladitev, takoj pa pričeli pripravljati plan dela za vsebinsko usklajevanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavnimi načeli. Ena prednostnih nalog na tem področju je tako preoblikovanje sistema, da bi zavarovanje izražalo dejanski delovni prispevek, torej minulo delo rednih in invalidskih upokojencev, medtem ko zdaj temelji zgolj na osebnem dohodku, ki so ga upokojenci imeli v času aktivnega dela. Že omenjeni plan bi moral konkretno opredeliti naloge federacije, republik, avtonomnih pokrajin in samoupravnih interesnih skupnosti, seveda pa tudi roke in nosilce za izvedbo posameznih nalog.
Že zdaj pa obstajajo zahteve za nekatere pomembne spremembe, denimo za omilitev pogojev za pridobitev posameznih pravic, za možnost predčasne upokojitve, glede režima zaposlovanja upokojencev, urejanja posebne pokojninske dobe in podobno. Upoštevajoč poprej omenjeno stališče je predsedstvo RS ZSS menilo, naj pred koncem naslednjega leta ne bi uveljavljali širših sprememb, saj bodo le-te zajete v okviru vsebinske preobrazbe sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Mimo tega ob sedanjih naporih za stabilizacijo gospodarstva tudi ne moremo širiti pravic in s tem obremenjevati združenega dela z novimi obveznostmi.
M. G.
Teorijo je treba spoznati tudi v praksi, kar še posebej velja za učence poklicnih in srednjetehniških šol.
Foto: A.AGNlC
letne skupščine osnovnih
ORGANIZACIJ SINDIKATA
Letna skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani osnovne sindikalne organizacije, je ob članskem sestanku in občnem zboru eden najvišjih organov vsake osnovne sindikalne organizacije. Po statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji se letna skupščina sestane najkasneje v januarju, na njej pa člani sindikata ocenijo dejavnost svoje organizacije v minulem letu in po potrebi sprejmejo spremembe ali dopolnitve pravd, odobrijo finančno poslovanje v minulem in sprejmejo finančni načrt za te-
koče leto, predvsem pa se dogovorijo o delovnem načrtu za tekoče leto.
Predsedstvo RS ZSS je zato priporočilo vsem osnovnim sindikalnim organizacijam, da se temeljito lotijo vsebinskih in organizacijskih priprav na letne konference, ki naj bi bile zaključene do 15. januarja prihodnjega leta. Do tega roka naj bi bde tudi letne seje sindikalnih konferenc oziroma koordinacijskih odborov sindikata na ravni delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela.
(MG)
NA SLOVESNOSTI V CELJU JE SPREGOVORIL PREDSEDNIK RS ZSS JANEZ BARBORIČ
Sto let slovenske šole
Minulo soboto so na L osnovni šoli v Celju slovesno proslavili 100-letnico prve slovenske šole v tem kraju. To priložnost so organizatorji izkoristili tudi za proslavo dneva prosvetnih delavcev in v ta namen pripravili še več drugih prireditev. Pokroviteljstvo nad osrednjo prireditvijo — proslavo 100-letnice prve slovenske šole v Celju je prevzel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Na
slovesnosti je zbranim udeležencem spregovoril predsednik RS ZSS Janez Barborič. Potem ko je orisal nastanek in rast prve slovenske šole v Celju, njen pomen zlasti v procesu narodnostnega prebujanja ljudskih množic v Celju in okolici, je spregovoril o nekaterih aktualnih vprašanjih šole današnjega časa Ta del njegovega govora objavljamo na 2. strani.
ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, Ljubljano, Dalmatinova 4
Odbor za podelitev odličij Svobode
razpisuje NATEČAJ
za podelitev odličij Svobode v letu 1976 posameznikom, skupinam in organizacijam za pomembne dosežke pri organiziranju kulturnega življenja delovnih ljudi in občanov
Odličja Svobode z zlatim in srebrnim listom lahko prejmejo posamezniki, skupine in organizacije za pomembne dosežke:
—	pri organiziranju kulturnega življenja zlasti med delavci in mladino;
—	pri uvajanju in razvijanju sodobnih oblik kulturnega delovanja;
—	pri raziskovanju kulturnih potreb;
—	pri pridobivanju in usposabljanju kadrov za delovanje na kulturnem področju;
—	za večletno obveščanje javnosti o kulturnem življenju;
—	za večletno vodenje kulturnih organiacij.
Pismene predloge naj organizacije in društva posredujejo do 20. decembra 1975. leta Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Dalmativnova 4.
JANEZ BARBORIČ NA SLOVESNOSTI OB 100-LETNICI PRVE SLOVENSKE ŠOLE
Zagotovimo vsakemu otroku možnosti polnega uveljavljanja sposobnosti in nagnjenj
šola moro hitreje prerasti v družbeno središče ter se najtesneje povezati z občani, njihovimi organizacijami, društvi, s krajevno skupnostjo in z organizacijami združenega dela
Za razvoj osnovne šde v povojnih letih ni značilno le povečano število učencev in veliko število novo zgrajenih šol — samo v zadnjih 5 letih smo v počastitev stoletnice osnovno-šdske obveznosti pod geslom „100 let - 100 šd“ zgradili 106 osnovnih šd, večino med njimi z veliko udeležbo samoprispevka občanov. Mnogo pomembnejše so vsebinske spremembe, ki jih je doživljala osnovna šda in ves naš šdski sistem po osvoboditvi.
Z reformo 1958. leta je bila uvedena enotna obvezna osnovna šda, ki pomeni bistven premik k demokratizaciji šdstva in doseganju višje ravni osnovne splošne izobrazbe vse mlade generacije. Osnovno vodilo naših prizadevanj v reformi šdstva in ustvarjanju boljših pogojev za vzgojo in izobraževanje je spoznanje, da je znanje najpomembnejše sredstvo za osvobajanje človeka, za njegovo večjo ustvarjalnost in osebno srečo. Delavski razred ne more izpolniti svoje zgodovinske vloge — osvoboditve človeka in njegovega dela ter odpravo razredne družbe — če v svojo revolucionarno akcijo ne vključi vzgoje in izobraževanja. Zato smo v našo ustavo zapisali, da bomo s pomočjo znanja in dela ter z revolucionarno akcijo ustvarjali možnosti za hitrejši družbeni razvoj ter razvijanje bolj humanih samoupravnih socialističnih odnosov. Ker je pri nas edino merilo za vrednotenje človeka njegovo delo in ker izhajajo vse pravice iz dela in na podlagi dela, je pravica in možnost do izobraževanja in usposabljanja za delo ena od temeljnih osnov za enakopravno vldjučevanje mladine v proizvodne in družbene odnose. Pri doseganju tega cilja ima prav osnovna šda pomembno mesto.
Osnovna šda danes ni več nosilec zaključenega znanja, kot je bila za veliko večino generacije nekoč. Le redki so namreč včasih po osnovni šdi nadaljevali šdanje na srednjih in visokih šdah ter postali izobraženi, medtem ko je večina ostajala le pri v osnovni šdi pridobljenem znanju. Danes bi težko ddočili meje znanja. Hiter znanstveni in tehnološki napredek z novimi odkritji in nalogami postavlja pred človeka vedno nove zahteve. Zato znanje ni nikoli dokončno osvojeno. Znanje tudi ni in ne more biti več rezerviramo le za ozek krog izbranih izobražencev, temveč je potreba in nujnost širokih slojev delovnih ljudi. To pa postavlja pred celoten vzgoj-no-izobraževalni sistem, tudi pred osnovno šdo, bistveno nove naloge in cilje. Nobena šda ne more sama in dokončno naučiti vseh resnic in dati zaključnega znanja. Zato postaja izobraževanje trajen proces, ki se začenja v zgodnji mladosti in se nadaljuje vso delovno dobo človeka.
Naloga šde in drugih vzgoj-no-izobraževalnih dejavnikov je naučiti mladino in odrasle odkrivati resnico, razvijati v njih željo in sposobnost za ustvarjanje, pomagati k uresničevanju človeka v polnem bogastvu njegove osebnosti. Pomagati mu mora razreševati številne vedno bolj zapletene probleme, s katerimi se srečuje kot posameznik v družini, delovni organizaciji in v širši družbeni skupnosti.
Vse bolj prevladuje spoznanje, da je za uresničitev takega
vzgojno-izobraževalnega cilja potrebno bistveno spremeniti ne le vsebino, temveč predvsem tudi metode in organizacijo izobraževanja. Priče smo velikim reformnim procesom v vzgoji in izobraževanju ne le pri nas, temveč v vsem svetu. Bistvo teh procesov je v tem, da postajata vzgoja in izobraževanje vse bolj neposredno povezana z delom ter da učenec v učnovzgojnem procesu aktivno sodeluje pri lastnem kulturnem napredku.
Šda mora predvsem naučiti učence učiti se, ker se bodo le tako v njih zbujale potrebe in sposobnosti za stalno pridobivanje novih znanj in za učenje. V vsebinski preosnovi vzgoje in izobraževanja pa velja poudarek selekciji in prerazdelitvi učnega gradiva, skrajševanju programov na bistveno vsebino ter razvijanju vseh sposobnosti človeka. Zaradi vse večje soodvisnosti materialne proizvodnje na eni strani ter vzgoje in izobraževanja na drugi strani ter ustavne pravice delavcev, da neposredno odločajo o celoviti družbeni reprodukciji, uvajamo na vzgojno-izobraževalnem področju take družbenoekonomske odnose, v katerih bo preseženo etatistično posredovanje med proizvodnjo in drugim družbenim delom ter načelo svobodne menjave dela in prek samoupravnega sporazumevanja neposredno odločanje delavcev o vzgoji in izobraževanju. Delavcem s tega področja pa prek svobodne menjave dela zagotavljamo v osnovi enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci na drugih področjih združenega dela. Samoupravne interesne skupnosti so mesto, kjer se delavci in občani skupaj s šolo dogovarjajo o tem, kakšne šole bodo razvijali ter koliko sredstev bodo za to namenjali.
V bodočem reformiranem vzgojno-izobraževalnem sistemu, kot ga je v idejni zasnovi sprejel 10. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, bo osnov-
in otroke, katerih starši so zaposleni. Opozarja pa tudi na prenatrpanost učnih programov in še precej enostransko — verbalno razvijanje sposobnosti in nagnjenosti učencev. Šola sama — zaprta vase — ne more razrešiti vseh zahtevnih nalog, zato mora hitreje prerasti v družbeno središče ter se najtesneje povezati z občani, njihovimi organizacijami, društvi, s krajevno skupnostjo in z organizacijami združenega dela. Le tako bodo lahko uresničene enakopravne možnosti za celovit in enakopraven razvoj osebnosti.
Na poti k uresničevanju osnovne šole kot šde enakih možnosti za vse otroke postopno uvajamo celodnevno šolo, ki uspešno prerašča tradicionalne okvire ter postaja družbeno, kulturno in rekreacijsko središče krajevne skupnosti.
Samoupravno zasnovana celodnevna šda z odpiranjem navzven in sprejemanjem pobud okolja spreminja življenje v šdi sami in zunaj nje. Pri uvajanju celodnevne šde se znova potrjuje stara izkušnja: kadar hočemo v našem razvoju zavestno, z angažiranjem vseh družbenih dejavnikov nekaj doseči, tudi hitreje napredujemo. In kot so se pred 100 leti na naših tleh kmetje in meščani borili za svojo - slovensko šdo in jo tudi ustvarili, tako danes skupno načrtujemo in si prizadevamo zgraditi in zagotoviti tako osnovno šdo, v kateri bo imel vsak otrok vse možnosti polnega uveljavljanja svojih sposobnosti in nagnjenj. Z jasnim ciljem, ki smo ga ob snovanju celodnevne šole zastavili, bomo z združevanjem vseh prizadevanj občanov, delovnih organizacij in šde to tudi dosegi.
Učitelji imajo v procesu preobrazbe šde izredno odgovorno in pomembno mesto. Njihova naloga je ne le izobraževati, temveč tudi vzgajati mlade ljudi v kritične, ustvarjalne rodove.
V drugačnih razmerah, a z enako prizadevnostjo nadaljujejo tradicijo najboljših učiteljev iz časov narodnega boja za uveljavljanje slovenstva, iz časov NOB in povojne obnove. Naprednost, ugled in veljava učitelja se danes ocenjuje po njegovi zavzetosti za zgraditev samoupravne socialistične družbe, po njegovi sposobnosti in pripravljenosti za uveljavljanje marksistične samoupravne vzgoje in izobraževanja. Tako kot je bila šda skozi stoletja povezana z usodo naroda, mora tudi danes biti v središču življenja Angažirana osnovna šda je v interesu širše družbe, staršev in otrok, ki žele čim popdnejšo socialistično samoupravno usposobljenost za delo in življenje. Tak je tudi interes učiteljev, ki želijo rezultate svojega dela sproti preverjati v neposrednem stiku z delom in življenjem.
na sola skupaj s predšdsko vzgojo morala zagotavljati enak temelj splošne izobrazbe, enake startne pogoje vsej generaciji za njeno nadaljnje izobraževanje, usposabljanje in napredovanje. Pred osnovno šdo so v sklopu celotnih reformnih prizadevanj zahtevne naloge. Kljub velikemu napredku, ki smo ga zlasti v zadnjih letih dosegli v osnovnem splošnem izobraževanju, osnovna šda še ne izpolnjuje v celoti svojih nalog. Čeprav seje odstotek učencev, ki v osmih letih uspešno končajo vseh osem razredov, precej povečal, še vedno skoraj četrtina generacije šde ne dokonča v rednem roku. Med zaposlenimi pa več kot ena tretjina nima dokončane osnovne šde. Podrobnejša analiza osipa odkriva še vedno očitno neenakosj pogojev za šolanje, kar zlasti prizadeva otroke iz družin z nižjim materialnim in kulturnim standardom
Klubi samoupravljavcev
Za dober začetek nam mora biti jasna predvsem temeljna zasnova
20. septembra je bilo v DE objavljeno priporočilo predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljavcev obenem z vzorčnim primerkom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev, da bi ob ustanavljanju klubov zagotovili njihovo enotnost že v temeljni zasnovi.
Zdaj, v oktobru, so že domala v vseh slovenskih občinah ustanovili iniciativne odbore za ustanovitev klubov samoupravljavcev, ustanovne skupščine pa naj bi bile v decembru. Z novim letom naj bi torej klubi samoupravljavcev zaživeli. In ker le dobre priprave na ustanovitev klubov zagotavljajo dober začetek njihovega dela, je republiški svet ZSS minuli petek pripravil posvet z vsemi predsedniki iniciativnih odborov.
POMISLEKI O NOVIH INVESTICIJAH V ČASU STABILIZACIJE NIMAJO NIKAKRŠNE POLEMIČNE OSTI!
Osrednja, tako rekoč izhodiščna misel, h kateri so se vračali vsi, ki so sodelovali na posvetu o ustanavljanju klubov samoupravljavcev, je bila, da nam mora biti za dober začetek predvsem jasna temeljna zasnova klubov samoupravljavcev na Slovenskem. O tem so predvsem govorili Janez Barborič, Slavko Grčar, Marjan Lah in Peter Toš.
Klubi samoupravljavcev, ki že obstajajo v SR Srbiji in še ponekod, so z zasnovo, Iri smo jo izoblikovali v Sloveniji, doživeli precejšno preobrazbo. Razprave o tej zamisli so v Sloveniji trajale skoraj polni dve leti. Odgovor — kaj pravzaprav s klubi samoupravljavcev hočemo — se je dokončno izoblikoval na osnovi ugotovitev zveznega in slovenskega kongresa Zveze komunistov in tudi slovenskega kongresa Zveze sindikatov. Ta ugotovitev pa je: potrebno je storiti mnogo več za to, da se bodo samoupravljavci lahko usposabljali za svoje samo-upravljavske naloge in odgovornosti, da si bodo zagotovili tudi učinkovitejše lastno družbenopolitično izobraževanje.
Delavci, samoupravljavci, naj bi si te možnosti ustvarili z ustanovitvijo klubov samoupravljavcev, z delom in vplivom te svojevrstne samoupravne interesne asociacije. Taka vsebinska zasnova klubov samoupravljavcev pa se seveda povsem odmika od zamisli nekakšnih delavskih klubov, ki imajo predvsem svoje klubske prostore. Tako so torej pomisleki vseh tistih, ki so opozarjali, češ, „ali gre spet za nove investicije, in to v času stabilizacije“, na samem začetku ustanavljanja klubov v Sloveniji izgubili svojo polemično ost. Ne gre za prostore (čeprav je res, da prostorov ob razvejanem delegatskem sistemu nasploh primanjkuje, primanjkuje pa tudi prostorov za izobraževanje delavcev — in te potrebe bi morali delavci vnašati v srednjeročne in dolgoročne raz-’ vojne programe!).
DELAVO NAJ SI USTVARIJO MOŽNOSTI ZA IZMENJAVO SAMOUPRAVLJAVSKIH IZKUŠENJ IN ZA SVOJE SAMOUPRAV-UAVSKO USPOSABLJANJE
Kakšna je torej temeljna zasnova kluba samoupravljavcev v Sloveniji? O tem seveda ne pišemo prvič, nemara pa tudi ne zadnjič. Ponovimo v strnjenih besedah odgovor, ki ga je na to vprašanje na posvetovanju oblikoval Peter Toš, predsednik komisije za samoupravljanje pri CK ZKS:
Gre za samoupravni dogovor, na kakšen način naj poteka stalna akcija samoupravljavcev za njihovo lastno samoupravljavsko usposobljenost. Gre za način, ki naj samoupravljavcem omogoči temeljito analizo samoupravljavskih izkušenj, izmenjavo izkušenj, za možnost, da vnašajo samoupravljavci najboljše rešitve iz samoupravne prakse v sistemske zakone. Prav ta čas nastaja zakon o združenem delu, k njegovi končni podobi pa lahko prav razprave v klubih samoupravljavcev veliko prispevajo. Gre tudi za to, da bodo klubi samoupravljavcev s svojim vplivom razbili vse subjektivne ovire, ki se postavljajo na poti nadaljnje družbene oziroma ustavne preobrazbe delavskih univerz in njihove večje vloge pri družbenopolitičnem izobraževanju samoupravljavcev.
Dve funkciji sta torej v opredelitvi klubov samoupravljavcev najpomembnejši:	samo-
upravljavci naj si omogočijo izmenjavo praktičnih samoupravljavskih izkušenj, da bi se lahko v praksi samoupravljanja uveljavljale najboljše rešitve. V razpravi je tovariš Grčar dejal, da za takšno temeljito analizo praktičnih izkušenj na sestankih samoupravnih organov ali organov družbenopolitičnih organizacij največkrat ni dovolj možnosti, ker ni dovolj časa. Seveda klubi samoupravljavcev ne bodo o ničemer sklepali, odločali, imeli pa bodo vso možnost, da na podlagi skupnih spoznanj samoupravljavcev oblikujejo stališča, svoje konkretne predloge in se na ta način zavzemajo za širše družbeno uveljavljanje najboljših samoupravnih rešitev.
Druga temeljna funkcija klubov samoupravljavcev pa izhaja iz potrebe da si samoupravljavci prek klubov zagotovijo lastno učinko-
vito družbenopolitično izobraževanje. V Sloveniji je 680.000 samoupravljavcev, le nekaj deset tisoč pa je zajetih v družbenopolitično izobraževanje. V zadnjih dveh letih je bilo sicer precej storjenega za družbenopolitično izobraževanje aktivistov družbenopolitičnih organizacij, pa tudi za izobraževanje delegatov. Obseg tega izobraževanja pa je vse preskromen, programi ne nastajajo iz potreb samoupravljavcev, še vse preveč je verbalnega izobraževanja, premalo izobraževanja, ki bi samoupravljavce vodilo od analize praktičnih primerov k teoretičnim opredelitvam in sintezam. Te ugotovitve sicer ne morejo zmanjševati doseženih rezultatov pri družbenopolitičnem izobraževanju, ki so ga doslej organizirale delavske univerze. Toda klubi samoupravljavcev si bodo morah zagotoviti učinkovitejše družbenopolitično izobraževanje, je med drugim dejal Janez Barborič. Terjati bodo morali še boljše metode izobraževanja, seveda pa bodo morali samoupravljavci združevati v te namene tudi več sredstev iz svojih skladov skupne porabe. Ne nazadnje bo treba tudi omogočiti, da se delavske univerze kadrovsko usposobijo za to delo.
NAMEN: USPOSABLJATI SE ZA SPREMINJANJE ODNOSOV V PRAKSI
Končni namen klubov samoupravljavcev je torej jasen: usposabljati se za spreminjanje odnosov v praksi. Kako to doseči, o tem je bilo na posvetu marsikaj izrečenega. Klubi samoupravljavcev naj bi lokacijsko“ delovali čim bliže delavčevemu delovnemu okolju, tem, kjer se tudi sicer srečujejo delavci kot samoupravljavci. Klubi samoupravljavcev, njihove skupščine in izvršni odbori, naj bi za operativno delo praviloma ne imeli lastnih profesionalnih delavcev, saj bi nujne tehnično-admi-nistrativne posle lahko zanje opravljali bodisi
/	_	------------------N
Pri Državni založbi Slovenije je pravkar iafla knjiga;
JOSIP VIDMAR
Publikacija je izšla v počastitev osemdesetletnice Josipa Vidmarja, književnika, kritika, esejista, prevajalca, politika in predsednika SAZU.
V publikaciji je objavljeno pomembno pričevalsko in kritično gradivo o življenju in delu Josipa Vidmarja, ki ga je prispevalo šestnajst uglednih političnih, kulturnih in znanstvenih delavcev Knjigo je uredil profesor dr. Anton Ocvirk.
Reprezentativno edicijo, ki je vezana v celo platno, grafično vzorno opremljena in ki ima 283 strani velikega formata (cena: 130 din), dobite v vseh knjigarnah. Pismena naročila sprejema tudi založba.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
V_____________________________________/
delavci ah službe pri delavskih univerzah, občinskih sindikalnih svetih ah pa pri večjih delovnih organizacijah. Zato pa bi naj klubi samoupravljavcev omogočih kadrovsko okrepitev delavskih univerz, ustvarih možnosti za pridobivanje novih predavateljev in za njihovo strokovno izpopolnjevanje. Na pomanjkanje predavateljev so mnogi resno opozarjah. Klubi naj bi se zavzeli, da bi se bodisi pri delavskih univerzah bodisi pri občinskih informacijskih centrih razvijale dokumentacijske službe, kjer bi se zbirali vsi samoupravni normativni akti-Podobno velja za dokumentacijske knjižnice, brez katerih si družbenopolitičnega izobraževanja ni mogoče zamishti. Klubi samoupravljavcev naj bi koristili za javno publikacijo svojih razprav tovarniški in lokalni tisk. Organizirali naj bi strokovne skupine, ki bi lahko nudile pomoč pri izdelavi normativnih samoupravnih aktov. Nemara bi bile koristne tudi skupine svetovalcev, ki bi samoupravljavcem pomagale razreševati nekatera vprašanja iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu.
Klube samoupravljavcev naj bi v republiki povezovala zveza delavskih univerz, ki bi tako postala tudi zveza klubov samoupravljavcev-Klubi samoupravljavcev morajo videti v delavskih univerzah svoje strokovno institucionalizirano zaledje. Prav zato bodo morah zastaviti svoj vpliv za to, da se delavske univerze ali njihove enote ustanove tudi v krajih, kjer jih danes še ni (v Sloveniji je 40 delavskih univerz). Ne smeli bi zavreči prednosti, ki jo v Sloveniji s tradicijo delavskih univerz že imamo, kajti prav te institucije za izobraževanje odraslih bodo mogle opraviti največ operativnega in izobraževalnega dela, kakršnega bodo terjali samoupravljavci v svojih klubih. Nesmotrno bi namreč bilo, če bi klubi sami prevzemali operativno in izobraževalno delo, je dejal Marjan Lah. Delavci pa imajo pravico terjati od delavskih univerz tako delavno usmeritev, kakršna lahko najbolje koristi samoupravljavcem in njihovemu usposabljanju za samoupravne naloge.
SONJA GAŠPERŠIČ
18. oktober 1975 stran 3
Kot kaže, na slovenskih železnicah ne poznajo niti nove ustave niti svojih samoupravnih aktov, če jih sploh že imajo. Težko je namreč verjeti, da delovni kolektiv, ki šteje 18.000 članov, noče upoštevati tistih zakonitosti naše samoupravne družbe, ki smo sijih določili in izglasovali vsi za vse.
Ta trditev je ostra, morda preveč splošna, toda ob dogodkih v Prometni sekciji Pragersko se taka sodba vztrajno vsiljuje. Še posebej ob zadnjem pisanju „Nove proge", ki skuša sklep družbenega pravobranilca samoupravljanja ovrednotiti kot dejanje, ki ne upošteva mnenja delavcev.
O delu samoupravne delavske kontrole v PS Pragersko smo že nekajkrat pisali, vendar naj obnovimo nekaj dejstev.
Pred približno letom dni je samoupravna delavska kontrola v Pragerskem začela delovati. Odkrivala je napake v gospodarjenju in nepravilnosti v medsebojnih odnosih. S temi ugotovitvami je javno seznanila delavce na zborih. S tem pa je prišla v nasprotje z vodilnimi delavci in že do takrat nenormalni odnosi so se še poslabšali, tako zelo, da so prestopih „normalne“ meje in prodrU v javnost. Prav zaradi odmevov v javnosti so na železnici očitno sklenih napraviti konec s primerom „Pragersko“. „Carski rez“ smo temu rekli v članku, objavljenem v Delavski enotnosti pred tedni. Najvidnejše udeležence tega spora so iz-
ključili iz TOZD Pragersko oziroma jih premestih v druge temeljne organizacije. Med njimi je bil tudi nekdanji predsednik in ponovno izvoljeni podpredsednik samoupravne delavske kontrole PS Pragersko Jože Štumf. Ta sklep je na podlagi predloga posebne komisije izglasoval delavski svet PS Pragersko po uradnem zagotovilu Feliksa Vindiša, diplomiranega pravnika pri Prometni sekciji Maribor, da je sklep zakonit in v skladu z ustavo.
Že v poročilu o tem zasedanju delavskega sveta, ki je bilo 10. septembra letos, smo napisali, da lahko kateregakoli voljenega predstavnika razrešijo oziroma odpokličejo le tisti, ki so ga izvolih. Jožeta Štunfa so v organ samoupravne delavske kontrole izvolili vsi delavci, razrešil oziroma izključil iz TOZD pa ga je delavski svet na podlagi nedokazane obtožbe, daje svojo funkcijo izrabljal za osebne interese. O odpoklicu članov delavske kontrole tudi jasno govori statut PS Pragersko. Kje je potemtakem pravni svetovalec PS Pragersko našel oporo za svojo trditev o zakonitosti sklepa?
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru je sklep delavskega sveta PS Pragersko začasno zadržal, proti pravniku pri PS Maribor pa vložil kazensko prijavo, zaradi zlorabe uradnega položaja.
Pa še nekaj je zanimivo v sklepu delavskega sveta PS Pragersko: to, da so štirje delavci morali zapustiti TOZD v
roku dveh dni, torej se na ta sklep niso mogli niti pritožiti.
Opozoriti velja tudi na vzdušje, v katerem so člani delavskega sveta PS Pragersko sprejeli omenjeni sklep. Tik pred glasovanjem o odstranitvi štirih delavcev so delegati DS poslušali predstavnika ŽTP Ljubljana, ki jim je nedvomno povedal, da za tako formuliran sklep morajo glasovati, čeprav se lahko svobodno odločajo, ker je to pomembno za razmere v prometni sekciji, pa tudi za celotno slovensko železnico, kajti gospodarstvo, ki pokriva izgubo železnice, že kaže na razmere v Pragerskem, to pa bi lahko postalo zelo neprijetno ob dejstvu, da bo letos treba pokriti še znatno večjo izgubo kot lani.
Po takem prepričevanju izid glasovanja bržčas res ni bil dvomljiv.
V naslednjih štirinajstih dnevih so v PS Pragersko na zborih seznanih delavce s sklepom delavskega sveta in izvedli glasovanje, ki je po pisanju Nove proge z večino glasov potrdilo sklep delavskega sveta. Prav gotovo pa na teh zborih nihče ni povedal delavcem, da sta sklep DS in prav tako tudi njihovo glasovanje protiustavna, da sta v nasprotju z določilom njihovega'statuta, kije, čeprav je še vedno zastarel, še vedno zakonit v tistem členu, ki govori, da izvoljenega predstavnika lahko odpokliče le tisti, ki ga je izvolil.
In kot da bi vsemu temu hoteh postaviti še piko na i, so v glasilu slovenskih železničarjev obsodili sklep družbenega pravobranilca samoupravljanja kot dejanje, ki je uperjeno proti volji delavcev.
In kot smo napovedah že v prejšnjem prispevku, je „carski rez" na PS Pragersko že začel dobivati svoj epilog. Kaže pa, da ga ne bo izrekel samo družbeni pravobranilec samoupravljanja, ampak ga bodo morale izreči tudi družbenopolitične organizacije z vso kritičnostjo oziroma samokritičnostjo.
Ob pisanju glasila slovenskih železničarjev Nove proge o vlogi družbenega pravobranilca samoupravljanja iz Maribora smo zastavih nekaj vprašanj republiškemu pravobranilcu samoupravljanja Vinku Kastelicu, ki je na vprašanja takole odgovarjal:
DE: „Nova proga" je sklep pravobranilca samoupravljanja v Mariboru nedvomno označila kot dejanje proti volji delavcev. Kaj sodite o tem?
V. KASTELIC: Nedvomno je to poskus zavajanja delavcev in njihovih samoupravnih organov s pomočjo potvarjanja dejstev ter poskus pravnega" rušenja sociahstične samoupravne zakonitosti in obenem poskus diskreditiranja funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja pred delavci.
DE: Obsodba je ostra* — kako jo utemeljujete?
V. KASTELIC: Po členu 125 Ustave SR Slovenije in po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu odloča delavski svet o zadevah iz medsebojnih delovnih razmerij in imenuje in razrešuje člane izvršilnih in poslovodnih organov. Po členu 132 ustave ureja sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole statut organizacije. Člen 64 statuta Prometne sekcije Pragersko pravilno določa, daje komisija samoupravne delavske kontrole za svoje delo odgovorna delavcem, ki so jo izvolili. Podobna določila vsebuje tudi poslovnik o delu delavske kontrole v tej organizaciji.
Delavski svet pa je razrešil podpredsednika komisije delavske kontrole dela na delovnem mestu referenta za stimulacijo kadrov zaradi — kot navaja obrazložitev - izrabljanja funkcije člana delavske kontrole za osebno obravnavanje in zaradi kršitve poslovnika o delu samoupravne delavske kontrole.
Taka odločba je nezakonita, kajti zaradi dela v organu delavske kontrole lahko delavca odpokličejo le neposredno delavci, ki so ga v ta organ izvolili.
To je huda kršitev samoupravnih pravic delavcev in je bil družbeni pravobranilec samoupravljanja dolžan zadržati tako odločitev po 8. členu za-1 kona o družbenem pravobranilcu sa-Mnoupravljanja.
Sam bi storil v takem primeru enako; to je tudi načelno stališče družbenih pravobranilcev samoupravljanja, sprejeto na skupni seji 22. septembra letos. Dopuščati tako prakso bi pomenilo, da lahko začenjajo postopke in odločajo po predpisih iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu proti članom samoupravne delavske kontrole posamezniki in organi, torej tisti, katerih delo je samoupravna delavska kontrola dolžna tudi kontrolirati.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ni ravnal proti volji delavcev, pač pa je samo opozoril, da imajo le delavci, ki so člana delavske kontrole izvolili, tudi pravico odpoklicati takega delavca.
DE: Pravobranilec je vložil kazensko prijavo proti pravnemu svetovalcu ŽTP iz Maribora. Zakaj?
V. KASTELIC: Kazensko prijavo proti pravnemu svetovalcu pri Prometni sekciji Maribor je vložil zato,
ker je pravnik na izrecno vprašanje predsednika delavskega sveta, ali so predlagani sklepi pravno utemeljeni in ni pravnih zadržkov, decidirano odgovoril, da je pravno vse v redu. To je pravni svetovalec zatrdil kljub temu, da statut te organizacije določa drugače in da je splošno znano, kdo voli in kdo odpokliče člane samoupravne delavske kontrole.
S tem je z napačno razlago pravne situacije povzročil nezakonito razrešitev delavca — člana samoupravne delavske kontrole, kar pomeni, da je zlorabil svoj uradni položaj. To pa je zloraba samoupravljanja.
DE: Kaj menite o načinu naknadnega seznanjanja delavcev s sklepom delavskega sveta? Alije tako odločanje delavcev post festum sprejemljivo v samoupravnih odnosih?
V. KASTELIC: Iz člankov v Novi progi pod naslovom „Pod krinko delavske kontrole" in „Tako je sklenil ves kolektiv" povzemam, da so bili delavci le seznanjeni z omenjenim sklepom delavskega sveta in so sprejeli stališča delavskega sveta. Iz teh člankov pa ne izhaja, da bi bili seznanjeni tudi s svojo pravico, da sami volijo in odpokličejo člane delavske kontrole. Iz teh člankov tudi sledi, da strokovnjaki" še vedno z napačnimi pravnimi razlagami zavajajo delavce.
DE: Ali ne daje prav „primer Pragersko" oprijemljivih dokazov, da je pomanjkanje samoupravnih aktov na železnici vzrok za take in podobne konfliktne situacije?
V. KASTELIC: Da. Temeljna organizacija združenega dela oziroma njen delavski svet se je po „pravni“ razlagi posluževala pri odločanju čelo osnutka sporazuma, ki ga delavci še niso sprejeli. Obenem so bili delavskemu svetu napačno pojasnjeni predpisi. Skratka', gre za nespoštovanje lastnih samoupravnih aktov po nasvetu prav-l nih strokovnjakov organizacije same.
DE: V čem vidite bistveni pogoj za delo samoupravne delavske kontrole, če upoštevate pri tem pragerske izkušnje?
V. KASTELIC: Bistveni pogoj za delo delavske konttrole je dosledno izvajanje načela, po katerem izključno delavci sami volijo in odpokličejo člane delavske kontrole. Če v delovnih skupnostih to ni zagotovljeno, delavci niti ne bodo hoteli biti voljeni v ta organ, kajti zaradi dela v organu delavske kontrole — čeprav obveznosti na delovnem mestu v redu opravljaš — izgubiti delovno mesto — ni šala. To ne velja samo za železnico!
DE: Kaj mislite o pisanju „Nove proge" in o takšnem obveščanju delavcev?
V. KASTELIC: Iz člankov v omenjeni številki „Nove proge" nedvomno sledi, da so članki pisani z namenom zavajati delavce. Kako temu reči drugače, če v članku „Branilec samoupravljanja proti volji delavcev" pišejo: „na tem mestu se ne spuščamo v. razglabljanje, ah je bil postopek pravilen v pravniškem smislu", v drugem članku na isti strani pa, „da izraža sklep (delavskega sveta) o razrešitvi delavca Jožeta Štumf a na delovnem mestu referenta za stimulacijo kadrov, voljo celotnega kolektiva in je to voljo tudi v pravnem smislu vrednotiti kot sklep celotnega kolektiva".
Taka trditev ne pomeni nič drugega kot to, da je kršitev ustave in lastnega statuta upravičena že s tem, da naknadno seznanimo delavce in ti potrdijo nezakonite sklepe organa uprav-Ijanja.
To so odpori doslednemu izvajanju socialistične samoupravne zakonitosti, za katero se je na pomlad letos še posebej zavzela zveza komunistov. Prav bi bilo, da bi tako ravnanje in pisanje resno obravnavala samoupravna delavska kontrola in družbenopohtične organizacije na železnici in zunaj nje.
ANDREJ AGNIČ
18. oktober 1975
stran
4
Minuli teden je bil v Škofji Loki dvodnevni seminar za predsednike komisij za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke pri občinskih odborih in občinskih $vetih zveze sindikatov.
, Ta seminar, ki sta ga organizirala center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu ZSS, je že drugi zapored v seriji sedmih, kijih načrtujejo za predsednike občinskih komisij. Udeležilo naj bi se jih več kot 350 sindikalnih funkcionarjev, končani pa bodo do srede novembra letos. Ti seminarji naj bi dali osnovo za uresničevanje v juliju sprejetih sklepov o aktivnosti sindikatov na tem področju.
Poleg teh seminarjev pa načrtujejo še seminar za člane republiških odborov, seminarje za predsednike osnovnih organizacij in sindikalnih konferenc ter sedem do desetdnevne tečaje za tiste profesionalne delavce, ki se v delovnih organizacijah ukvarjajo z razporejanjem dohodka in z delitvijo sredstev.
Program za seminarje, od katerih je bil eden v Škofji Loki, je dokaj obširen in obsega teoretično razpravo o dužbenoekonomskih funkcijah dohodka pa vse do praktičnih osnov in meril za razporejanje na tem področju. Še posebej pa je poudarjena naloga sindikatov pri urejanju dohodkovnih odnosov.
POGOVORI PREDSEDNIKA ZVEZNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI JOŽETA MAROLTA V NOVI GORICI IN V CELJU
Dragocenost informacije brez posrednikov
DELAVEC ZA »RENTGENSKO MASKO«
CARINIKA
Prejšnji teden smo opazili, da je imel Jože Marolt, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, pravi „slovenski teden“. Bil je namreč na obisku v Novi Gorici in Celju. Resnici na ljubo, vse je bilo daleč od tega, da bi šlo zgolj za obisk, saj je bila v obeh slovenskih mestih poudarjeno v ospredju izmenjava mnenj o nekaterih žgočih vprašanjih, ki jih naplavlja plima družbenega življenja.
Morda je bilo še največ govora o stabilizaciji. Posredno in neposredno. V zvezi s tem bi morali opozoriti na zanimivo ugotovitev, da so vprašanja »gospodarskega vedenja" -čeprav gre za »negospodarske dejavnosti" — v resnici izrednega pomena za trdnost in počutje vse družbe. Pri ocenjevanju razmer in prizadevanj pa nikakor ne smemo biti zaletavi in še manj površni, saj smo prav zadnje čase spet lahko opazili, kako utegne ocenjevanje razmer kar »povprek" povzročiti ukrepe, ki bolj zavirajo razvoj kot pa ga spodbujajo.
Pogovori v Novi Gorici in Celju so na več konkretnih primerih pokazali izkušnje, kako ocene, da družbene javnosti porabijo za svojo dejavnost več denarja, kot bi bilo potrebno in prav, vse prevečkrat streljajo mimo tarče. Konkretneje: prizadevne tolčejo po glavi in jim jemljejo pravo voljo do dela, lenuhi so pa tako ali tako zadovoljni, ker jih je kritika zaradi nekonkret-nosti v glavnem zgrešila.
Nasploh bi veljalo ugotoviti, da se bomo morali sčasoma otresti utvar, kako bomo lahko v prihodnje — denimo v zdravstvu ali v šolstvu - »gospodarili" z manj denarja. Edina realna usmeritev je, kako s sredstvi, ki so na voljo, ustvariti več. V nekaterih primerih bi celo lahko rekli »bistveno več".
Ko smo omenili ocene
»povprek" in ukrepe, ki so se rodili iz takih ocen, se nam zadnje čase kot najbolj svež primer ponuja 50-ostotni obvezni depozit ki ga je uzakonil zvezni izvršni svet. Menda že lep čas nismo srečali »dejanja", ki bi sprožilo večji plaz negodovanja, kot prav to. Da se razumemo: ukrep ima jasno izraženo hotenje, da je treba zajeziti stihijo in pretirano porabo na področju investicij. ZIS seje že sam zavedal, da bo ukrep resnično pozitivno vplival v primem, če ga bomo uporabljali selektivno. Torej, sam je povedal, da bo v najkrajšem času imenoval tudi tiste investicijske dejavnosti, za katere depozit nikakor ne more veljati v tako zaostreni obliki. Toda obljube ni izpolnil — negodovanja zaradi ukrepa in potem pa še zaradi zastojkarskega čakanja je vse več in več.
V slovenskih razmerah ima namreč ukrep še poseben odtenek, ki nikakor ne pušča sence zgolj na področju gospodarjenja. Gre predvsem za to, da je posebna oblika zbiranje sredstev — referendum — za gradnje splošnega družbenega pomena (šole, vrtci . . .) v Sloveniji prej pravdo kot izjema, torej široko priznana in sprejeta oblika reševanja problemov, medtem ko se v drugih republikah oprijemajo referenduma le bolj poreko. Z drugimi besedami to tudi pomeni, da ima »vprašanje referenduma" — gledano iz jugoslovanske perspektive, ki si jo je ZIS moral vzeti za izhodišče ukrepanja — bolj lokalni značaj in pomen, kurje oko pa zato ne tišči nič manj .. .
Gospodarstvenika morda še najmanj, saj se mu nakazuje edino možno »sprejemljiva rešitev": sredstva v hladilnik in čakanje na boljše in bolj sproščene čase Sindikati, ki so bili pravdoma med nosilci ustvarjanja ugodnega vzdušja za uspeh referenduma, pa se nikakor ne
morejo sprijazniti s tako preproščino, kar — saj ni treba, da hote — spodrezuje korenine zelo uspešnega političnega delovanja, političnega ugleda in ne nazadnje tudi zaupanja ljudi v lastne sile. Gre torej za sestavine družbenega življenja, ki jih nikakor ni možno ustvariti kar čez noč — zapraviti pa jih je moč, kakor se zdi!
Ce že razmišljamo o nekaterih poudarjenih zanimivostih iz pogovorov Jožeta Marolta s »sindikalno bazo" v Novi Gorici in v Celju, nikakor ne moremo mimo vprašanja, kakšen je ali naj bi bil pravi pomen takih srečanj. Vprašanje je toliko bolj upravičeno, ker so vsi - tako predsednik zveznega odbora kot sindikalni delavci — ves čas kazali pravo »delovno vnemo in so se hote izogibali morebitnim nevarnostim" »kurtoaznega sestankovanja".
Pogovori v Novi Gorici in Celju so navrgli oprijemljive koristi vsem, ki so se jih udeležili. Težko bi ocenili, kdo je pridobd več, vendar je bd predsednik zveznega odbora prav gotovo med tistimi, ki so bili najbolj zadovoljni z rezultati. Zdi se, da zato, ker informacije o resničnem življenju in dogajanju »v bazi" po poteh našega delegatskega sistema nikakor ne potekajo tako, kot bi si želeli, saj so informacije tja do vrha že nekajkrat prefiltrirane.
Za oceno kvalitete pogovorov pa lahko vzamemo tudi drug pristop. Slišati je bilo namreč tudi mnenja, da so »stvari jasne" in so jih tudi v »Beogradu" že večkrat povedali. V zvezi s tem je bilo torej treba ovrednotiti, ali so bila mnenja, predlogi in kritične pripombe stvar »osebnega pritstopa" delegata ali pa so za njimi stale širše in v praksi prekaljene izkušnje.
Pogovori so argumentirano potrdili drugo tezo . . .
IT.
Cariniki so menda poklicno obremenjeni s tem, da pri poprečnem državljanju niso posebno v čislih. Ko se srečata na meji — namreč mož v ijavo-zeleni uniformi in z radarskimi očmi ter državljan SFRJ, ki ga pesti slaba vest, če kaj tihotapi, ali pa že zato, ker bi rad tiho-tapil, a si ne upa - je vzpostavljen prav poseben kontakt, ki ga najbolje označujejo »verodostojne in osebno preverjene zgodbe."
Vendar vse, na kar smo hoteli namigniti, sodi bolj ali manj v folkloro, življenje pa gre, kot vsi prav dobro vemo, svoja pota. Tudi na meji in tudi med cariniki.
Vsekakor je treba priznati, da si večkrat, kadar steče beseda o naši carini, in ko v pogovoru skušamo ostati na realnih tleh, zaželimo predvsem tega, da bi nas cariniki »obravnavali" na višji kulturni ravni. Ob izražanju take želje smo že premaknili v območje, kjer nas ne zanima več carina »kot taka", temveč skušamo posvetiti več pozornosti ljudem, ki jo sestavljajo. In prav tega se moramo ves čas prav dobro zavedati, da so namreč cariniki ljudje, ki se bolj ali manj uspešno trudijo, da bi prizadevno opravljali svoje odgovorno, izpostavljeno in nemalokrat tudi nevarno delo.
Zanimivo bi bilo vedeti, kakšni so pogoji tega dela in ali so cariniki zadovoljni z njimi. Saj ne gre samo za zanimanje, temveč si moramo kot člani družbe prizadevati, da carinikom, če že zahtevamo od njih kvaliteto in vzorno neoporečnost, tudi nudimo pravo mero »kvalitete".
Kako je pravzaprav s tem? Smo se že kdaj vprašali, kakšen je dejanski delovni položaj pripadnikov te najbolj izpostav-
ljene obmejne službe? Smo sploh poskrbeli, da bi bili kot delavci enakovredni vsem drugim delavcem?
S temi vprašanji - morebiti še posebej s slednjim — smo po vsej verjetnosti že dovolj natančno namignih, da s carinsko službo nikakor ni vse tako, kakor bi si želeli.
Kaže, da gre najprej za to, da v njej razvoj družbenih odnosov ni šel dovolj hitro naprej, tako da lahko govorimo že kar o resnem zaostajanju. Carinska služba, strogo centralizirana in zaprta pred zunanjimi vplivi, če se lahko izrazimo tako strogo, je počasi — vendar vztrajno — okostenela v svojem vztrajanju pri »enotnosti v nastopanju" pred domačo in tujo javnostjo, ki se pomika v obe smeri čez mejne prehode. Da se prav razumemo, ne gre morebiti za uniforme ali predpise, saj vsakdo razume, da morajo biti enaki in enotni za vso Jugoslavijo. Povsem nekaj drugega pa je, če se vprašamo — naj bomo kar moč preprosti in neposredni — ali je možno »polvojaško" carinsko službo posodobiti in jo prilagoditi novim samoupravnim tokovom v naši družbi. Torej — ali pred vhodom v carino gori rdeča ali zelena luč za samoupravne odnose?
Morda se bo našel bralec, ki bo rekel, da smo vprašanje zastavili preveč povprek, saj vendar znotraj samoupravljanj^ ne more obstajati organizacija, ki bi bila uspešno cepljena proti njemu. Res, ne more, čeprav je tudi res, da imamo že kar dovolj vzrokov za negodovanje, ko opazimo, da gre v »prilagajanju samoupravnim tokovom" za vse preveč očiten razkorak z bistveno hitrejšim razvojem okolja.
Znotraj carine tak položaj — povzroča samo obilo negodovanja in vse preveč nepotrebnih sporov in razprav.
Bistvo nesporazumov se skoraj gotovo skriva v pretirani centralizaciji »mišljenje in odločanja". Tisti, ki znotraj carinske organizacije mislijo, da lahko edino pravilno razsojajo, odločajo in nakazujejo nadaljnjo pot, imajo vse preveč pred očmi beograjske razmere in se vse premalo soočajo z realnostjo na naših mejah. Tragika v takem pristopu je pravzaprav v tem, ker je velika večina carinikov operativcev na mejah in v bistvu edino oni — v očeh poprečnega državljana — predstavljajo »tisto pravo carino".
Vprašanje je torej, kako približati urejevanje razmer znotraj carine dejanskemu položaju delovnega človeka v obmejnem področju, kjer carinik živi in dela.
Na kratko bi lahko dejali, da imajo cariniki predvsem pripombe na to, ker so še vedno plačani »po šolski izobrazbi in strokovni usposobljenosti" in ne tako, kot to velja za veliko večino delavcev v njihovem okolju: po rezultatih dela. Saj ne gre samo za osebni dohodek. Da prav razumemo negodovanje - še posebej je izrazito za carinike, ki delajo v Sloveniji, ti pa predstavljajo dobro tretjino vseh jugoslovanskih — moramo opozoriti na vse ugodnosti, si jih imajo delavci v Sloveniji na osnovi sprejtih samoupravnih sporazumov in ne nazadnje tudi sindikalne liste. Vsi — razen carinikov!
Ce pustimo ob strani dejstvo, da je služba, ki si že dolga leta za svoje najbolj ogrožene člane (gre za operativce na mejnih prehodih) brezuspešno prizadeva, da bi dosegla zanje beneficirano delovno dobo - pravijo, da uspeha ne more biti zaradi nekaterih »agilnih" komisij v Beogradu — poleg vsega še docela brez posluha za plačevanje stroškov prevozov na delovno mesto (na mejni prehod, ki nemalokrat sploh nima redne avtobusne posvezave), da je nekaj podobnega z regresi za toplo malico, z možnostmi letovanja in podobnimi zadevami, se namreč sama po sebi nakazuje edino možna rešitev. Namreč taka, da bi carinski delavci, ki delajo v Sloveniji, lahko krojili svoj plašč v skladu z življenjskimi in delovnimi razmerami in navadami v Sloveniji.
In predvsem — da bi bili nagrajevani na osnovi delovnih rezultatov in razmer na delovnih mestih, na katerih so zaposleni.
Pravzaprav se ob razmišljanju o nekaterih značilnostih in »neusklajenostih" iz carinikovega življenja in dela ne moremo upreti vtisu, da morebiti ta čas od njih zahtevamo preveč. Namreč takrat, ko govorimo o odnosih. Carinikov do nas. V bistvu se na meji srečujeta delavec z delavcem, čeprav smo mi — vsaj tako kaže — pripravljeni ta status priznati samo sebi.
Tig
Kmetijska zadruga Cerknica
TOZD -
Sodelovanje Cerknica o. sol. m. o. j.
TOZD — Lastna proizvodnja o. sol. o.
SKUPNE SLUŽBE CERKNICA
Čestitamo vsem občanom občine Cerknica za občinski praznik in jim želimo še veliko delovnih uspehov!
RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV 0 POVEZOVANJU V PANOGI
TEMELJ RAZVOJA: CELOVITOST POVEZOVANJA
Slovensko gradbeništvo je že v dobršni meri povezano med seboj, saj sedanje skupine povezujejo blizu tri četrtine delavcev in opravijo osem desetin vseh gradbenih del na Slovenskem. Vendarle pa te povezave niso ne dovolj v duhu ustavnih določil ne dovolj obsežne v vertikalnih povezavah in tudi ne teritorialno dovolj široke, da bi lahko bili z doseženimi uspehi zadovoljni. Zlasti pa ne moremo biti zadovolni zavoljo tega, ker so pred gradbeno operativo velike naloge tako doma kot na tujih trgih, kjer bi se gradbeništvo lahko mnogo tiolj vključevalo v prizadevanja gospodarstva za izravnavo zunanjetrgovinske bilance.
Integracije so kajpak različno obsežne in različno globoke, najhuja očitek, ki ga pa lahko v splošnem povemo na račun povezovalnih gibanj v gradbeništvu, pa je, da so se doslej podjetja povezovala predvsem zavoljo lastnih koristi - torej zavoljo delitve trga in ohranjanja monopolnih odnosov na tem trgu. Ni še torej dosežena celovitost povezovanj gradbeništva, manjka torej tisti element, ki je temelj za uspešnejši nastop gradbeništva tako doma kot na tujih trgih in ki lahko zagotovi znatno boljše rezultate gospodarjenja. Prav v tem pa lahko gradbeništvu očitamo, da se zapira v zelo ozke meje, da celo največje grupacije, razen enega primera - v povezovanju niso segle prek republiških meja.
Ob tem se moramo spet vrniti k nastopom na tujih trgih. Le-ti postajajo namreč vse pomembnejša dejavnost gradbeništva, ki je marsikdaj že preveč razvito za potrebe domačega trga. Dobiti delo na tujem zato postaja vse pomembnejša deviza gradbene operative, pri čemer pa moramo dodati, da se v zadnjih letih delež slovenskega gradbeništvo v jugoslovanskem zmanjšuje, kar zadeva nastopanje na tujih trgih. Zahteve tujega trga so tudi takšne, da jim je slovenska gradbena operativa vse teže kos ne zavoljo tehničnih vprašanj, pač pa zavoljo tega, ker prak-
tično ne moremo zagotoviti celovite ponudbe.
Tako se zavoljo razdrobljenosti gradbeništva v širšem smislu, slabe povezanosti gradbene operative z drugimi dejavniki v gradbeništvu in zavoljo premajhnih zmogljivosti ne moremo uspemo postaviti ob bok drugim ponudnikom.
Rezultati nepovezanosti pa so vidni tudi doma, dokazujejo jih gradnje, premajhna uporaba moderne tehnologije, visoki stroški gradnje. Kako se boriti proti naštetim in drugim težavam, ki spremljajo integracijske procese v gradbeništvu in ki slabo vplivajo tudi na končni rezultat te dejavnosti — na sorazmerno nizko akumulativnost, na slabe osebne dohodke gradbenih delavcev in tudi na ne povsem zadovoljivo raven opravljenih del. S tem vprašanjem se je na svoji zadnji seji ukvarjal RO sindikata delavcev gradbeništva, ki je ob tem kot podlago za razpravo uporabil študijo o integracijskih gibanjih v gradbeništvu.
Iz razprave se je jasno izluščila misel, da je treba predvsem doseči, da bodo delavci v TOZD sami začutili korist povezovanja sredstev in dela, da je treba povečati neposredni vpliv delavcev na povezovalna gibanja. Le tako bodo povezovanja pomenila resnično združevanje dela in sredstev in ne bodo samo odraz vpliva tržnih odnosov, kot je to bilo doslej v mnogih primerih. Le tako bo tudi v gradbeništvu prišlo do najbolj učinkovite specializacije in delitve dela.
Sindikat - od republiškega vodstva do osnovnih organizacij, se bo moral zavzeti za povezovanje gradbeništva v celovite enote, ki bodo sposobne opraviti tudi najbolj zahtevne naloge, kar je zlasti pomembno pri nastopanju na trgih dežel v razvoju pa tudi drugod. Ob tem pa na seji seveda niso pozabili opozoriti tudi na dohodkovne odnose med TOZD; le-ti morajo biti povsem razčiščeni, saj bi v nasprotnem primeru kaj hitro postali zavora, ne pa spodbuda procesov povezovanja.
RB
Razdrobljenost nikomur ne koristi
Delegati republiškega odbora Sindikata delavcev kulture Slovenije ugodno ocenili samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka na področju kulturnih dejavnosti
Republiški odbor sindikata delavcev kulture je pred dnevi ocenil postopek sprejemanja samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke na področju kulturnih dejavnosti. Načelno je republiški odbor ocenil sporazumevanje kot uspešno, saj so vse kulturne dejavnosti - knjižnice, arhivi, muzeji, galerije, reproduktivna kinematografija, filmska umetnost, radiodifuzija ter gledališča in glasbena dejavnost — stopile v novo kulturno sezono z novimi samoupravnimi sporazumi. Ugotovili pa so tudi več pomanjldjivosti.
Še vedno ni možno govoriti, da se sporazumevajo delavci-samoupravljavci, kajti postopek sporazumevanja je širok le formalno. Delo na tem področju v glavnem ostaja v skupnih komisijah. In iz te ozkosti po navadi izhaja
druga pomembna slabost: samoupravni sporazumi se v TOZD v največji možni meri uporabljajo neposredno. Tako pridemo do anahronizma, ko samoupravni sporazumi povzročajo uravnilovko in zato postajajo temeljna prepreka pri uresničevanju načela delitve po delu. Pozitivno je to, da se tako delegati republiškega odbora kot predsedniki skupnih komisij, ki so seji prisostvovali, zavedajo tega problema.
Republiški odbor je tudi ugotovil, da so samoupravni sporazumi, sprejeti v začetku leta ali ob koncu minulega že zastareli in pomanjkljivi. Delegati so ocenili, da je najpomembnejša naloga za sindikat delavcev kulture, da v postopek sprejemanja samoupravnih sporazumov ustrezno vključimo tudi kulturne skupnosti. Le-te bi se morale angažirati predvsem pri dogovarjanju o določanju kriterijev za
pridobivanje dohodka. Prav pridobivanje dohodka je v sedanjih samoupravnih sporazumih praktično neobdelano in zato se je republiški odbor odločil, da je potrebno celotno problematiko pridobivanja dohodka prenesti tudi v kulturne skupnosti.
Delegati republiškega odbora so skupaj s predsedniki skupnih komisij ocenili, da bi bilo smotrno zliti samoupravne sporazume, kajti sedanja razdrobljenost — gre za šest sporazumov — dejansko nikomur ne koristi, saj sporazumi glede razporejanja dohodka in vrednotenja tipičnih skupin delovnih mest niso toliko različni, da bi njihovo zlitje lahko prizadelo katero od dejavnosti ali ji celo onemogočilo razvoj v skladu z že sprejetimi programi. Tako naj bi se zdru-žili samoupravni sporazumi naslednjih dejavnosti: gledališč in glasbene dejavnosti, ra-
diodifuzije in filmske umetnosti ter reproduktivne kinematografije. Drugi samoupravni sporazum pa naj bi združeval knjižice, muzeje, arhive, galerije in varstvo spomenikov.
Kaže, da bodo prizadevanja za združitev samoupravnih sporazumov uspešno dokončana na jesen prihodnjega leta. Pri snovanju novih samoupravnih sporazumov pa bo potrebno posebno pozornost posvetiti tistim elementom dohodka in razporejanju dohodka in delitve osebnih dohodkov, ki so kar v največji možni meri skupni gospodarskim in družbenim dejavnostim. Tako so se dogovorili delegati in pri tem izhajali iz dejstva, da bomo le tako tudi na področju kulture pospešifi prizadevanja, da se vsako delo meri in da je osebni dohodek resnično odraz delovnih prizadevanj kulturnega delavca in ustvarjalca.
MILAN BRATEC
Nova samoupravna organiziranost
do konca leta
Na zadnjem zasedanju konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Ravne na Koroškem, na katerem so pregledali uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela v tej največji delovni organizaciji koroške regije, so se delegati zavzeli, da je treba najpozneje do 1. januarja prihodnjega leta uveljaviti novo samoupravno organiziranost. Posebna komisija, ustanovljena je bila na pobudo vodstev družbenopolitičnih organizacij, da bi ugotovila pogoje za organiziranje delov sedanjih temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb v nove temeljne organizacije združenega dela, mora zdaj pospešiti svoje delo, predvsem pa mora določiti odgovorne nosilce in roke za dosledno realizacijo ustavne vsebine samoupravljanja v železarni.
Z VSEBINO SAMOUPRAVLJANJA NISO POVSEM ZADOVOLJNI
Ustanavljanje novih temeljnih organizacij združenega dela je pogoj za dobro gospodarjenje in poslovno uspešnost, združevanje dela in sredstev pa proces, ki ga je treba nenehno dograjevati, da bi uveljavili dejansko odločanje delavcev, poudarjajo v ravenski Železarni. ,.Dosegamo zadovoljive proizvodne rezultate, čeprav samouprava še ni v celoti razvita tako, da bi že lahko govorili o dejanskem odločanju delavcev na vseh ravneh," so ugotavljali delegati na zasedanju konference.
V ravenski železarni torej ugotavljajo, da z vsebino samoupravljanja v delovni organizaciji ne morejo biti zadovoljni, posebej zavoljo tega, ker
POSVET 0 PROBLEMATIKI ZAPOSLOVANJA V LJUBLJANSKI REGIJI
ŠE VEDNO ODSTOPANJA
\
Medobčinski svet ZS ljubljanske regije in samoupravna skupnost za zaposlovanje opozarjata na posledice preveč ekstenzivnega zaposlovanja
Analiza letošnjih potreb po kadrih kaže, da se je nekajletni proces ekstenzivnega zaposlovanja v ljubljanski regiji, ki zajema 18 občin, nadaljeval v nezmanjšanem obsegu tudi letos. Načrtovani 3-odstotni porast zaposlenosti, ki ga s sprejetimi dokumenti o letošnjem družbenoekonomskem razvoju republike in regije ne bi smeli preseči, je bil kljub temu krepko prekoračen, saj je zaposlenost v regiji porasla ob koncu letošnjega junija v primerjavi z istim obdobjem lani kar za 4,9 %. Za dosedanji razvoj zaposlovanja na območju ljubljanske regije je značilno, da je prispeval k sorazmerno visoki stopnji zaposlenosti prebivalstva, vendar je treba posebej opozoriti na močan dotok delavcev iz drugih krajev in republik, zlasti slednje pa je povzročilo ekstenzivno zaposlovanje, hkrati pa precej zaostrilo gospodarsko in socialno problematiko.
Omeniti velja, da so v letošnjem prvem polletju v ljubljanski regiji precej porasle potrebe po novih delavcih, saj so organizacije združenega dela potrebovale nekaj več kot 22.000 delavcev ali za 32,7 % več kot v istem obdobju minulega leta. Prav tako analize ljubljanske skupnosti za zaposlovanje kažejo, da lahko združeno delo z naravnim prilivom kadrov ta čas krije manj kot 50 % vseh svojih potreb po novih delavcih, preostala delovna mesta pa zasedajo delavci z drugih območij.
Na osnovi teh ugotovitev so udeleženci zadnjega posveta o problematiki zaposlovanja in gospodarski stabilizaciji, ki sta ga organizirala medobčinski svet Zveze sindikatov ljubljanske regije in samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana,
opozorili to, da z dosedanjim obsegom in strukturo zaposlovanja v regiji ni mogoče nadaljevati v prihodnjih letih, ker je v stabilizacijskih prizadevanjih potrebno omejiti predvsem ekstenzivno zaposlovanje. In pri zaposlovanju je namreč treba upoštevati, da nastajajo pri odpiranju novih delovnih mest razen stroškov zanje še mnogi drugi stroški (sociala, kultura itd.), ki praviloma niso nič manjši od cene delovnega mesta. Če bomo to dejstvo upoštevali pri sprejemanju investicijskih odločitev, potem bomo tudi
dosledneje iskali rešitve, ki bodo omogočale kvalitativno rast gospodarstva breh pretiranega naraščanja števila zaposlenih. ‘
kNa posvetu so posebej opozorili na to, da je letošnje ekstenzivno zaposlovanje v ljubljanski regiji v odločilno vplivalo na to, da v mnogih OZD in TOZD ugotavljajo nizko produktivnost, nižji dohodek in ostanek dohodka na zaposlenega od načrtovanega, da se borijo z neustrezno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, z nizkim družbenim
standardom itd. Na drugi strani pa v strukturi sredstev za delo še vedno prevladujejo taka, ki zahtevajo ročna,, enostavnejša in manj zahtevna opravila. Zato so na posvetu poudarili, da bo pomemben ukrep v nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo predvsem boljše koriščenje proizvodnih zmogljivosti, delovnega časa in boljše organizacije dela. Le tako bi se tudi povečali dosedanji poslovni uspehi, ne da bi bili za to potrebni novi kadri in nove investicije.
-IV
SLOVENSKA MLADINA SE VKLJUČUJE V STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA
TRAJNE AKCIJE
Tudi slovenska mladina se je odločila prispevati svoj delež k splošnim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo v republiiki. Med mnogimi akcijami, ki jih zadnje čase mladi razvijajo, je najbolj pomembno ..tekmovanje za najboljšega mladega delavca-samoupravljavca in najboljšo osnovno mladinsko organizacijo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela." Tekmovanje je steklo aprila letos, končano pa bo 1. aprila prihodnjega leta. Ta akcija bo po sklepu vodstva slovenske mladinske organizacije poslej trajna.
Naj nekoliko pobliže predstavimo obe tekmovanju Tekmovanje za najboljšega mladega delavca - samo-
upravljavca v TOZD oziroma v delovni skupnosti poteka po sistemu točkovanja, ki ga je doslej izdelala že skoraj vsaka tovarniška konferenca ZSMS, upoštevaje pri tem razmere in način svojega dela (industrija, trgovina, gostinstvo, zdravstvo in druge panoge). Akcija naj bi med mladimi delavci prispevala predvsem k večji delovni stonlnosti, zniževanju stroškov, večji angažiranosti v delu samoupravnih organov, v družbenopolitičnih organizacijah in v sindikatih. To tekmovanje so mladi razdelili na izbiro najboljših mladih delavcev - samoupravljavcev, najboljših mladih delavcev po posameznih gospodarskih dejavnostih ter na
izbiro najboljših mladih novatorjev.
Za razi iko od tega tekmovanja spremljajo konference mladih delavcev in sproti mesečno objavljajo seznam najboljših v tekmovanju za najboljšo osnovno organizacijo iZSMS v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
Ob obeh akcijah kaže opozoriti, da so se mladi odločili prispevati za stabilizacijo še poseben delež. Tako so doslej v mnogih krajih že organizirali zbiranje odpadnega materiala, v številnih delovnih organizacijah so se vključili v programe varčevanja ter v drugih oblikah prispevajo k dvigu storilnosti.
-IV
ne spoštujejo skupnih dogovorov in sprejetih dokumentov. Za primer navajajo, da sta bila dva delavska sveta sklicana s takšno naglico da v pripravah za samoupravne odločitve izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata niso utegnili prebrati niti gradiva, kaj šele, da bi ocenili politične in socialne posledice različnih predlogov. Niti se niso mogle sestati delegacije, da bi zavzele enotna stališča ali pa se posvetovale z delavci. Ugotavljajo tudi, da so delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela komaj sklepčni, da se samoupravne delovne skupine poredko sestajajo, nekatere sploh ne, da na posameznih odborih in na delavskih svetih TOZD ali delovne skupnosti razpravljajo v glavnem le povabljenci itd. ,.Delavski sveti postajajo vse bolj mesto prepričevanja tistim iz vodilne strukture kot pa mesto odločanja ali dogovarjanje delegatov," so ugotavljali na konferenci.
Na delavskem svetu železarne sta lani in letos razpravljala le dva delegata iz neposredne proizvodnje pa tudi drugi razpravljavci - delegati so bolj redki. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje, ali je gradivo za delavske svete pripravljeno tako, da o njih ni potrebna razprava, ali pa, da delegati problematike oziroma nalog ne razumejo in glasujejo, ne da bi se v celoti zavedali vseh posledic sprejetih odločitev.
POTREBEN JE POSLOVNIK ZA DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Najmanj je razvito samoupravljanje v delovni skupnosti skupnih služb. Težave imajo tudi s sklepčnostjo sej-delavskih svetov TOZD. Res na to vpliva delo v izmenah, vendar ob tem ne gre prezreti dejstva, da delegati tudi niso dovolj usposobljeni za svoje delo, da gradivo ni najbolje pripravljeno, da ni najboljša obveščenost itd. Kaže pa se tudi potreba po čimprejšnji pripravi poslovnika za delo samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela in v železarni, s katerim bi določili osnovna pota samouprave in odgovornost posameznikov ter služb.
V dosedanjem delu še ni uveljavljena praksa, da bi bile samoupravne delovne skupine osnovne celice samoupravljanja, v katerih se delavci seznanjajo in pripravljajo za odločanje na zborih. Premajhno pozornost so doslej posvetili tudi izobraževanju in usposabljanju vodij samoupravnih delovnih skupin. Lani so sicer pripravili seminarje za sindikalne funkcionarje in za vodje delovnih skupin, niso pa omogočili delegatom, da bi si pridobili osnovno družbenoekonomsko znanje.
Družbenoekonomsko izobraževanje mora poslej postati sestavni del samoupravnega izobraževanja, se pravi sestavni del celotnega dela.
Zdaj bo potreben dogovor o tem, da si v določenem času sleherni železar pridobi ustrezno znanje. Plan kadrov pa mora vsebovati tudi način in pogoje družbenoekonomskega izobraževanja zaposlenih.
UGOTAVLJATI URESNIČEVANJE SKUPNIH DOGOVOROV IN SPORAZUMOV
Kot rečeno, konferenca osnovnih organizacij sindikata železarne se zavzema tudi za poseben poslovnik o delu samoupravnih organov, s katerim bodo določena osnovna pota samouprave ter odgovornost posameznikov in služb. Za dobro delovanje samouprave ne zadošča samo primerna organiziranost pa kadri, pač pa tudi dobra - po široki demokratični poti - sprejeta samoupravna zakonodaja. V zadnjem času je bile sprejetih več temeljnih aktov, vendar v železarni ni službe, ki bi skrbela za sprotno izpolnjevanje in dopolnjevanje sprejetih aktov. Tudi ni službe, ici bi ugotavljala, kako uresničujejo sprejete samoupravne odločitve oziroma sklepe. Šele na začetku je tudi delo samoupravne delavske kontrole, čeprav so člani komisij za samoupravni delavski nadzor pokazali veliko pripravljenost za razreševanje problemov.
Predsedniki delavskih svetov in drugih samoupravnih organov pa morajo postati, kot menijo v ravenski Železarni, bolj vsebinski usmerjevalci , razvoja samoupravljanja, manj pa samo operativni vodje zasedanj.
Center za informiranje in samoupravljanje, za njegovo ustanovitev se je zavzela konferenca osnovnih organizacij sindikata ravenske železarne, pa bi moral kot strokovno tehnični organ za vsa samoupravna telesa v delovni organizaciji nuditi vso strokovno pomoč predsednikom delavskih svetov, vodjem samoupravnih delovnih skupin ter predsednikom komisij. Center naj bi pripravljal tudi plan sestajanja samoupravnih organov, od strokovnih služb pa zahteval pravočasne in primerne informacije o njihovem delu. Skratka - center za informiranje in samoupravljanje bi skrbel za dosledno neposredno odločanje delavcev na vseh ravneh.
V prihodnje bo treba s samoupravnim sporazumom o združevanju bolj jasno opredeliti pravice in dolžnosti delavcev iz živega in minulega dela, opredehti solidarno odgovornost med TOZD in odnose med delavci. Nasploh pa bo treba še bolj spodbujati združevanje dela in sredstev ter ustvariti take integracijske oblike, ki bodo omogočale dejansko odločanje delavcev. To nalogo morajo uresničiti vodilni delavci železarne ter odgovorni tovariši v vodstvih družbenopolitičnih organi-zacij-	(Mi)
ZA BOLJŠE DELO DELEGATOV
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ravne na Koroškem je na zadnji seji obravnavalo predlog programa za družbenopolitično izobraževanje, ki ga je pripravila ravenska delavska univerza. Ob tem so spregovorili še o programu izobraževanja sindikalnih aktivistov. Ugotovili so, da bo že v kratkem zaključen prvi krog usposabljanja sindikalnih poverjenikov in članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindi kata, takoj zatem pa bodo začeli z drugim krogom.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na seji razpravljalo še o tezah o uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih .organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skup-
nostih in organizacijah v občini Ravne na Koroškem ter sprejelo več mnenj in stališč, kijih bodo posredovali Občinski konferenci SZDL. Razpravljalo pa se je tudi o dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Ugotovili so, da delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih že nestrpno čakajo na prva poročila o dosedanjem delu samoupravnih interesnih skupnosti ter o predlogih programov za leto 1976. Ta poročila bi morala čimprej priti do vseh delovnih ljudi in občanov, v prihodnje pa bi morale samoupravne interesne skupnosti nameniti več pozornosti seznanjanju javnosti, posebej pa še delegacij, z njihovim delom in uresničevanjem sprejetih delovnih progra-
mov.
(Ma)
OCENA DOSEDANJEGA DEU LITIJSKEGA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV
RAVNE NA KOROŠKEM
Združevanje
osnovnega
šolstva?
Na zadnji seji občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Ravne na Koroškem so ocenili rezultate, dosežene v akciji za stabilizacijo. Ob tem so znova opozorili na potrebo po proučitvi možnosti in pogojev za povezovanje in združevanje osnovnega šolstva v Mežiški dolini, kar bi nedvomno pomenilo največji prispevek na področju vzgoje in izobraževanja v akciji za stabilizacijo. Ker so se pred časom že povezali vrtci v enoten vzgojno izobraževalni zavod, pravzaprav ni večjih zadržkov, da se ne bi povezale in združile ■tudi vse osnovne šde v ravenski občini.
(ma)
NOVO MESTO
Neustrezna gospodarska gibanja
Čeprav težave — uspešno
Dejstvo, da dela v sindikalnih vodstvih več kot 500 aktivistov, od tega največ neposrednih proizvajalcev in mladih delavcev, da je v različnih komisijah aktivnih še 250 ljudi, je nazoren dokaz, da je nova organiziranost sindikatov tudi v litijski občini sprožila vsestransko dejavnost te družbenopolitične organizacije. V zvezi s tem ugotavljajo, da je v občini vsak sedmi zaposleni vključen v delovna telesa zveze sindikata. Vsebino dela litijskih sindikatov bo treba še poglabljati, najpomembnejša n a loga vseh sindikalnih vodstev in članstva pa bo skrb ta dosledno izpolnjevanje letošnjega delovnega načrta in programa za prihodnje leto.
V Litiji dela zdaj 13 sindikatov, od katerih so delavci organizirali 7 občinskih odborov, za vse druge pa opravljajo to funkcijo izvršilni odbori. S tem je nova organiziranost sindikatov v tej zasavski občini v celoti izoblikovana. In čeprav so že vidni nekateri vsebinski premiki v delu občinskih odborov sindikatov, tudi v Litiji ugotavljajo, da delegati osnovnih organizacij na sejah občinskega sveta zveze sindikatov še vse preveč nastopajo v svojem imenu, namesto v imenu delavcev, Id so jih izvolili, oziroma v imenu svoje osnovne organizacije. Tudi občinski odbori sindikatov, vsaj nekateri, še niso prišli dlje od tega, kot da so sprejeli pravilnike o svojem delu. Tudi ti se bodo morali organizirati tako, da bo v celoti uveljavljeno delegatsko načelo in da bo vsak občinski sindikat resnično povezal interese delavcev. Za zdaj je Litiji ustanovljenih 13 aktivov mladih delavcev, vendar z nekaterimi izjemami še ne delajo v skladu z ugotovitvami in sklepi VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
Občinski svet zveze sindikatov je vprašanjem nadaljnjega razvoja samoupravljanja posvetil vso skrb, zavzemal pa se je tudi za nadaljnje izpopolnjevanje samoupravne organiziranosti ter za ustanavljanje novih temeljnih organizacij združenega
dela tam, kjer so Za to možnosti Med drugim je organiziral tudi seminar za člane samoupravne delavske kontrole v združenem delu, ta mesec pa bo predsedstvo sindikalnega sveta imelo pogovor s člani odborov samoupravnega delavskega nadzora o perečih vprašanjih, dosedanjem ter nadaljnjem delu. Precej je občinski svet naredil za razvoj delagatskih razmerij in za začetno usposabljanje delegatov in članov delegacij. Njegova aktivnost pri urejanju številnih za občino pomembnih vprašanj, zlasti na področju družbenega načrtovanja in sestavljanja osnutka srednjeročnega razvojnega načrta občine pa je precej prispevala k temu, da je bilo to delo pravočasno opravljeno.
Že dlje pripravljajo v Litiji vse potrebno za podpis območnega družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Doslej so v javni razpravi pregledali teze in prvi osnutek tega dogovora. To delo vodi in usmerja zbor delegatov podpisnikov družbenega dogovora. Za litijske sindikate je in bo-ena od osnovnih delovnih usmeritev skrb za resnično dosledno izpolnjevanje stališč in sklepov v zvezi s stabilizacijsko politiko. Sindikati so vztrajali pri tem, da imajo vse delovne organizacije svoje akcijske načrte in da jih odbori osnovnih organizacij ne samo spremljajo, temveč tudi da sledijo temu, kako jih v delovnih kolektivih uveljavljajo.
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto je na zadnji seji obravnavalo analizo poslovanja organizacij združenega dela v občini v prvem polletju letošnjega leta. Ugotovili so, da je tudi poslovanje novomeškega gospodarstva precej pripomoglo temu, da ne uresničujemo resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije v letošnjem letu. Ob 32-odstotnem povečanju celotnega dohodka se je dohodek povečal le za 20,5 %, ostanek dohodka pa komaj za 3,4 %. Zaloge gotovih izdelkov so se letos povečale za 65 odstotkov, izgube TOZD za 25,1 %, izplačani osebni dohodki zaposlenih pa so višji za 30,4 %. Razmerje med terjatvami in obveznostmi se je občutno poslabšalo, število blokiranih žiro računov se je povečalo itd.
- Da bi izboljšali razmere in dvignili reproduktivno sposobnost ter ekonomičnost in likvidnost gospodarstva v občini vsaj na raven, kot smo jo določili v resoluciji, morajo tudi sindikati prispevati svoj delež. Predsedstvo je sklenilo, da morajo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki so polletno poslovanje sklenile z izgubo, razpravljali s članstvom o vzrokih za tako stanje. Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi morajo zahtevati od strokovnih služb izdelavo takih sanacijskih in stabilizacijskih programov, ki bodo zagotovili boljše poslovanje in večjo socialno varnost delovnih ljudi. Seveda si morajo sindikati prizadevati tudi za dosledno uresničevanje teh programov, službe in posameznike, ki sprejetih obveznosti po programu ne bodo izpolnjevali, pa morajo poklicati na odgovornost
Prav tako morajo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v katerih so stroški poslovanja, bruto osebni dohodki in drugi kazalci uspešnosti poslovanja naraščali hitreje od stopnje rasti celotnega dohodka oziroma hitreje od stopnje, ki smo jo zapisali v resoluciji, oceniti vzroke za tako stanje in skupaj z drugimi organi zahtevati od ustreznih strokovnih služb
PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI
Razgaljeno oblastništvo
Osnovna organizacija sindikata v TOZD Klavnica Kmetijskega kombinata v Šentjurju je prekinila večletno samovoljo direktorja in analitika. Kolektiv bo zdaj moral popravljati nepravilnosti in odnose, da bi izboljšal gospodarjenj
nevsakdanjih posegih direktoija Karla Vrečaija in Jurija Belaka, analitika v TOZD Klavnica, smo pisali pred nedavnim, ko je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata poklical na pomoč Rudija Peperka, družbenega pravobranilca samoupravljanja iz Celja ter predstavnike občinske konference sindikata iz Sentrjuija. Na omenjeni seji so vodilni delavci sindikata v imenu članov razgrnili kopico problemov, ki so že dlje pestili ta kolektiv.
Šlo je predvsem za samovoljne posege Karia Vrečarja pri obračunavanju osebnih dohodkov mimo pravilnikov, za vodenje TOZD, ki je bila nekaj časa v izgubi, za spreminjanje kriterijev pri ocenjevanju odkupljene živine. Kot smo lahko povzeli iz kritičnih pripomb delavcev, so svojemu dolgoletnemu direktorju zamerili tudi to, da je ščitil samovoljo in fami-
liamost Jurija Belaka, ki je kot analitik prejemal lepo plačo, čeprav člani kolektiva že dolgo niso mogli ugotoviti, kaj njihov analitk v resnici - analizira ...
Problemi v šentjurski klavnici niso včerajšnji. Ogorčenost kolektiva je tlela že dolgo, izražali pa so jo na najrazličnejše načine, celo s prekinitvijo dela. Toda njihov glas dolgo časa ni prodrl izza Havniške ograje in če je, so ga utišali v vodstvu kombinata, kjer so vodilni vedno znova uspeli ost upravičenih kritik obrniti nazaj v — kolektiv. Problemi večje storilnosti, boljših delovnih razmer in prehrane zaposlenih pa so ostajali nerešeni.
Kolektiv TOZD Klavnice je najbolj razburjalo dejstvo, da niso imeli vpogleda v gospodarjenje in vpliva na vodenje svoje TOZD. Pravilniki in samoupravni akti jim praktično niso bili dostopni, nikoli niso mogli razčistiti, kdo in zakaj dobiva premije, plačilo za nadurno delo, kako se v resnici deli zaslužek.
Zbor delavcev je v celoti potrdil navedbe sindikalnega vodstva osnovne organizacije in direktorju ter analitiku izrekel nezaupnico, js
Vprašanje:
V rudniku sem delal 15 let. Zaradi poklicne bolezni sili-koze sem postal nezmožen za delo v jami. Ocenjen sem bil za invalida III. kategorije in premeščen na delo zunaj jame. Zanima me, ali se mi čas dela zunaj jame šteje v zavarovalno delo s povečanjem.
S. F. - Kamnik
Odgovor:
Čas dela na novem delovnem mestu zunaj jame, kamor ste bili premeščeni zavoljo invalidnosti, se vam šteje v zavarovalno dobo s povečanjem le v naslednjih primerih:
—	če je tudi novo delovno mesto zunaj jame, na katero ste bili premeščeni, evidentirano kot delovno mesto, na katerem se šteje zavarovalna doba s povečanjem;'
—	če je bila pri vas poleg invalidnosti III. kategorije ugotovljena tudi najmanj 70-odstotna telesna okvara.
V prvem primem se vam šteje zavarovalna doba s povečanjem tako, kot je določeno za novo delovno mesto. V drugem primeru pa se vam šteje 12 mesecev dejanskega dela za 15 mesecev zavarovalne dobe po 58. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovalna (Uradni list SFRJ št. 35/72).
Ce ne gre za nobenega od navedenih primerov, se vam zavarovalna doba na novem delovnem mestu ne šteje s povečanjem.
P. S.
izdelavo takih programov varčevanja, ki bodo zagotavljali bolj umirjeno in usklajeno porabo s proizvodnjo, oziroma s celotnim dohodkom.
V tistih organizacijah združenega dela, kjer stabilizacijskih programov še niso izdelali in sprejeli na zborih delovnih ljudi, morajo izvršni odbori
osnovnih organizacij sindikata skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami poskrbeti za to, da bo to opravljeno čimprej, in se zavzeti, da bodo potem skupno sprejete programe tudi dosledno uresničevali.
R. S.
OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV TRGOVINE V OBČINI KOPER
VSE MOŽNOSTI ŠE NISO IZKORIŠČENE
Več poudarka vsebini samoupravnega sporazume* vanja • Doseženi rezultati v dosedanjih stabilizacijskih prizadevanjih obvezujejo
-j
Občinski odbor sindikata delavcev trgovine občine Koper je na zadnji razširjeni seji, udeležili so se je tudi predsedniki osnovnih organizacij sindikata, obravnaval doseženo stopnjo in vsebino samoupravne organiziranosti v trgovskih delovnih organizacijah. Ugotovil je, da so delavci v organizacijah združenega dela v glavnem že sprejeli temeljne samoupravne akte, usklajene z novo uitavo. Ostaja pa aktualno vprašanje dopolnjevanja sprejetih samoupravnih aktov. Odbor sodi, da bo potrebno ob ponovnem preverjanju pripraviti oceno o tem, ali morda že obstajajo pogoji za organiziranje temeljnih organizacij v posameznih delovnih organizacijah, kar bo še v večji meri pospešilo nadaljnje uveljavljanje samoupravnih odnosov v združenem delu. V, to se bodo morale vključiti vse osnovne sindikalne organizacije ter se zavzeti, da se sedanje poslovne enote organizirajo v temeljne organizacije združenega dela povsod, kjer za to obstajajo ekonomski in drugi pogoji.
Hkrati morajo osnovne organizacije sindikata neposredno sodelovati pri sprejemanju vseh samoupravnih aktov, izoblikovati o vsebini svoja stališča ter poskrbeti za zakonit postopek sprejemanja, še zlasti pa zagotoviti seznanjanje vseh delavcev o vsebini teh aktov.
Mnogo je bilo storjenega tudi na področju delovanja organov delavskega nadzora, samoupravnega obveščanja delavcev in družbenopolitičnega izobraževanja vseh nosilcev samoupravnih ftinkcij. Iz analize ob-
činskega siridikalnega sveta tudi sledi, da delavci na področju trgovine v večini primerov neposredno sprejemajo razvojne programe temeljnih organizacij, programe investicij, letne gospodarske načrte, zaključne račune in podobno.
Pri usmerjanju dohodka za potrebe splošne in skupne porabe je še vedno precej pomenjkljivosti. De lavci namreč ugotavljajo, da njihov neposredni vpliv na tem področju še ni zadovoljiv, zato niso redki predlogi, da bi se morali dogovoriti za določene osnove, na podlagi katerih bi izločali sredstva za skupno in splošno porabo (prispevne stopnje TOZD iz dohodka), vendar bi bilo potrebno zagotoviti tudi to, da obveznosti organizacij združenega dela prenehajo, ko so dosegle višino prispevkov, dogovorjenih v absolutnih zneskih.
Po temeljiti razpravi, v kateri je sodelovala večina članov odbora, so ; se dogovorili, da bodo vodstva j osnovnih organizacij sindikata še nadalje prizadevno sodelovala pri vsebinskem izpopolnjevanju in dograjevanju samoupravne organiziranosti na področju trgovine ter od strokovnih služb zahtevala nadaljnje korake. Še zlasti si bodo prizadevala za čim popolnejše uveljavljanje delegatskega nadzora na vseh področjih. V nadaljevanju seje je občinski odbor še ocenil prizadevanja in dosežene rezultate v akciji za stabilizacijo in opozoril, da morajo doseženi uspehi ustvarjalno angažirati vse dejavnike v trgovskih delovnih organizacijah.
MILOŠ S VAN JAK
Skupščina
občine
Cerknica
Občinska konferenca ZKS Cerknica
Občinski svet Zveze sindikatov Cerknica
Občinska konferenca SZDL Cerknica
Občinska
konferenca ZSMS Cerknica
Občinski odbor ZB Cerknica
čestitajo vsem delovnim ljudem za občinski praznik -19. oktober in 30. obletnico osvoboditve ter jim želijo še veliko delovnih uspehov!
ZR NEMČIJA: ZAHTEVE SINDIKATOV OMEJUJE BREZPOSELNOST
Pogajanja bodo težavna
Sindikati kovinarjev še zavzemajo na svojem področju prevladujoč položaj. Ob vditvah v obratne svete te pomladi so si priborili 83,9 % od skupno 66.000 sedežev v teh svetih, medtem ko so predstavniki teh sindikatov pred tremi leti zasedali 81,4 % sedežev v obratnih svetih. Nemški sindikat nameščencev si je priboril 2,2 % (prej 2,5 %) sedežev, krščanska sindikalna zveza jih je kot poprej obdržala 0,5 % in neorganizirani sindikalisti 13,3 % (prej 15,7 %). Vsekakor bo prodorno moč sindikata kovinarjev omejevalo visoko število brezposelnih in zaradi skrajšanega delovnega časa le delno zaposlenih
delavcev v nemški jeklarski industriji.
O kritičnem pdožaju zahod-nonemške jeklarske industrije pričajo naslednji podatki: od januarja do julija 1975. leta je proizvodnja surovega železa v ZR Nemčiji znašala 18,5 milijona ton, surovega jekla 24,9 milijona ton in jeklarskih valjanih proizvodov 17,6 milijona ton.
V primerjavi z lanskim sedemmesečnim obdobjem se je proizvodnja surovega železa zmanjšala za 20,9%, surovega jekla za 20 % in valjanih proizvodov za 23,5 %.
ek
ČEDALJE VEC
„Tarifha runda“ za leto 1976 v ZR Nemčiji naj bi se po napovedih industrijskega sindikata kovinarjev kmalu začela v Nordheimu — Vestfaliji, in to za 200.000 zaposlenih. Za zdaj omenjeni sindikat napoveduje naslednje pogoje za pogajanja z delodajalci: mezde in mesečni zaslužki naj bi se zvišali za 8 %, povišek nadomestila za dopuste pa še ni predviden. Te zahteve delavcev, ki bodo bržčas na pogajanjih delno omejene, se zde zvezni vladi pretirane, še zlasti pa zveznemu ministru za gospodarstvo, kije pred nedavnim dejal, da nujna krepitev investicijske fronte trenutno ne dopušča nikakršnega zviševanja zaslužkov. Po drugi strani pa očitno govori v prid nadaljnji rasti delavskih zaslužkov zvišanje cen za 5 do 6 %, višji prispevek za socialno zavarovanje in tudi večje davčne obremenitve.
V zadnjem letu se je sindikat kovinarjev nameraval udeležiti pogajanj z delodajalci na osnov zahteve, da se zaslužki in plače delavcev ter nameščencev zvišajo za 11%, vendar pa se je ta sindikat, ne nazadnje zaradi visoke nezaposlenosti v avtomobilski industriji, odločil za
6,8 % zvišanje. Ta sklep je bil tedaj vsaj navidezno v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji, vendar pa bi ob inflacijski stopnji 6 % in ob nazadovanju družbenega bruto proizvoda za približno 3,5 % pomenil nadaljnje povečevanje mase zaslužkov. Da bi uskladili razhčna stališča obeh strani, ki se pogajata, obstajajo predlogi, po katerih naj bi zaslužki delavcev in nameščencev začasno obmirovali ali pa naj bi jih uredili z „revi-zijsko klavzulo14 v novih tarifnih pogodbah. „Mezdni odmor44, ki bi pomenil praktično podaljšanje sedanjih pogodb za približno pol leta, pa bodo sindikati kajpak odklonili.
Kot kaže, je Danski uspelo izogniti se hudi gospodarski krizi. Ko je izbirala med nezaposlenostjo in inflacijo, se je danska vlada odločila za zamrznitev cen in zaslužkov, pri čemer je poleg teh ukrepov sprejela še več drugih, ki naj bi spodbudili gospodarsko rast. Davek na presežno vrednost je
vlada znižala od 15 % na 9,25 %, in to pri vsem blagu, izvzemši motorna vozila, bencin, električno energijo in telefonske tarife. Da bi spodbudila porabo, je danska vlada sklenila večino skladov, ki so se lani oblikovali iz prihrankov prebivalstva, nameniti za kreditiranje blaga oziroma prodaje, hkrati pa je državne subvencije industriji zvišala od milijarde na poldrugo milijardo kron. Od tega je bUzu 630 milijonov kron namenila za javna dela.
Več kot 100.000 brezposelnih v mah Danski naj bi se za polovico zmanjšalo, ko bodo začeh učinkovati omenjeni in drugi stabilizacijski ukrepi. Ni pa izključeno, da se bo Danska zaradi multiplikacijskih učinkov industrije na razvoj drugih dejavnosti verjetno že v kratkem spet uvrstila med države, ki poleg kapitala za naložbe potrebujejo tudi delovno silo.
Znake oživljanja gospodarstva je mogoče opaziti tudi na drugi obali Baltika. Na Norveškem si obetajo podobne impulze pri oživljanju gospodarstva in proizvodne aktivnosti od uveljavitve „dokumenta o zaščiti delavcev44, ki bo varoval predvsem zaposlene na težkih in nevarnih delovnih mestih. Zakon o zaščiti delavcev bo veljal tako v javnem kot zasebnem sektorju, izvzemši ladjedelnice, ribištvo in zračni promet, za katere bodo sprejeti posebne zakone že v nekaj tednih. Omenjeni zakon še posebno ščiti delavce, zaposlene pri raziska-
DELA
vah in črpanju nafte, kar je razumljivo glede na težavnost teh del in tudi glede na razvojne perspektive mladega norveškega naftnega gospodarstva.
Na Švedskem je vlada storila še več, saj je odobrila sredstva iz skladov za ustvaritev 100.000 novih delovnih mest še to zimo. Ta ukrep je vlada sprejela, brž ko so se začeli kazati recesijski znaki. Švedi si zdaj z vso odločnostjo prizadevajo preprečiti padec proizvodnje in nastanek brezposelnosti. Doslej je Švedski uspelo zaposlovati celotno aktivno prebivalstvo, mimo pa še veliko število tujih delavcev. Razen tega je Švedska vlada za izboljšanje delovnega vzdušja ter zato, da bi obvarovala naravno okolje pred onesnaževanjem, ki ga povzroča industrija, skupaj z drugimi družbenimi dejavniki začela kampanjo za „humanizacijo“ industrije. Tistim industrijcem in podjetnikom, ki namenijo ustrezne zneske za izboljšave oziroma posredne ati neposredne pozitivne spremembe proizvodnih struktur v ekološkem smislu, vlada nadomesti tri četrtine izdatkov in jim v celoti črta davek na tovrstne naložbe. Te pobude so že naletele na pozitiven odmev v švedskem proizvodnem sektorju, toliko bolj, ker bo ta spodbuden ukrep pripomogel tudi k hitremu napredku industrije čistilnih naprav in tudi uvoza tovrstne opreme.
r~~	\
% KNJIGA ZA VSAKO KNJIŽNICO.
Zvonko štaubringer TITO >- DRŽAVLJAN SVETA
Pri založbi CZP Delavska enotnost, Ljubljana, lahko naročite knjigo Zvonka Staubringerja
TITO — DRŽAVLJAN SVETA
Avtor knjige opisuje 30 let 'dolgo pot predsednika Tita, da bi pokazal in dokazal človeštvu, kako se je vendar le možno izogniti novi katastrofi. Na tej poti se je predsednik Tito srečaval z mnogimi uglednimi državniki, politiki, kulturnimi, družbenimi delavci, pa tudi s preprostimi ljudmi.
Knjigo je izdala CZP Delavska enotnost v sodelovanju z NIP Radnička štampa iz Beograda^
Knjiga je vezana v platno, opremljena s ščitnim ovitkom, tiskana na finem brezlesnem papirju. V knjigi je 16 strani ilustracij na umetniškem papirja. Format knjige je 17 X 24 cm, obsega pa 258 stran*
Cena za izvod knjige je 150 din.
Naročila pošljite na naslov: CZP Delavska enotnost Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
______—-------------^
VRTIMO GLOBUS: SINGAPUR
Izvoz dela in uvoz kapitala
V	septembru je republika Singapur slavila desetletnico osamosvojitve. Na viharnem območju jugovzhodne Azije je ta mala država zgled, ki zbuja občudovanje kljub temu, da delavski razred Singapura plačuje visoko ceno za gospodarsko in socialno stabilnost dežele.
Prihodnost te države je delno povezana z malezijsko, čeprav ministrski predsednik Lee ni imel težav pri ohranjevanju politične avtonomije, ki je Singapuru potrebna pri razvijanju gospodarstva v sodelovanju predvsem z razvitimi, pa tudi z obdajajočimi jo slabše razvitimi državami.
Singapur si je s svojo miroljubno politiko v Južni jn Vzhodni Aziji pridobil ugled, ki ni sorazmeren z njegovo majhnostjo. V tem je tudi razlaga za nesporno veljavo, ki si jo je ta državica brez lastne surovinske osnove pridobila v svetovni proizvodnji in v mednarodni trgovini med Vzhodom in Zahodom. Z nekaj sreče in marljivim delom si je komaj 2,2 milijona prebivalcem Singapura uspelo zagotoviti ne le zaposlitev, marveč tudi skromno blagostanje, ki v tem delu sveta velja kot zgledno.
Skrivnost socialno-gospodarskega uspeha te miniaturne državice je politika odprtih vrat za tuje naložbe. V obdobju gospodarskih kriz in politične negotovosti, ki so značilne za številne dmge azijske države, je Singapur tako rekoč „zadnja obala44. Olajšave pri naložbah za produktivne namene so tu številne. Kdor nalaga denar v proizvodne in druge obrate, je oproščen davščin za dobo desetih let. Nove industrije in razvijajoči se sektorji gospodarstva so deležni državnega financiranja v višini do 50 % z možnostjo kasnejšega odkupa tega državnega deleža Komisija za gospodarski razvoj raz-pdaga za te namene s skladom, težkim več kot 100 milijonov dolarjev. Industrije, ki proizvajajo prvenstveno za izvoz, so deležne davčnih dajšav tako, da se jim zniža davek na dobiček od 40 % na 4 %. Med drugimi spodbudami velja omeniti predvsem izdatno finančno pomoč pri strokovnem usposabljanju osebja, ki ga potrebuje novo podjetje. Ker gospodarstvo Singapura temelji izključno na delu in izvozu izdelkov predelovalne industrije, tamkajšnja vlada vabi vse tuje industrije, ki razpdagajo z naprednimi tehnologijami, naj se udeležijo neposrednih naložb v deždi
Načrtovanje industrije temelji na čimvečji tehnološki di-verzifikaciji, spodbuja pa predvsem nastajanje in napredek kovinsko-predeloval ne in finomehanične dejavnosti, industrije motorjev, turbin, obdelovalnih strojev, industrijske in pisarniške opreme, gradbenih montažnih elementov in gradbene opreme, optičnih instrumentov, industrijskih vozil in delov letal, naprav za kemično industrijo, opreme za znanstvene raziskave, dalje elektronske in petrokemične proizvodnje. Te industrijske dejavnosti so v Singapum najbdj zaželene. Vlada je tujim investitorjem omogočila poleg prostora in ugodnih delovnih razmer tudi specializirano in dokaj ceneno delovno silo, naposled na tudi svoboden pretok kapitala in popolno neodvisnost posameznih podjetij ali sektorjev.
Singapurska vlada sklepa tudi sporazume s posameznimi državami, jim zagotavlja pokritje morebitne škode, ki bi nastala zaradi vojne ali razlastitve. Takšen sporazum je bil pred nedavnim sklenjen z Veliko Britanijo, velja pa za dobo najmanj desetih let in ga je moč podaljšati.
V	zadnjem desetletju se je v Singapum nateklo več kot 3 milijarde dolarjev tujega kapitala, ki je naložen v industrijskem sektorju. Zanimivo je, da v tej ,,mini44 republiki preganjajo štekrilativni kapital, tem bolj pa spodbujajo uvoz kapitala, ki bi se hotel usmeriti v proizvodne dejavnosti, še zlasti pa v industrijo in ladjedelništvo. V letošnjih prvih petih mesecih je singapurska komisija za gospodarski razvoj prejela ponudbe najmanj 17 tujih družb, ki se potegujejo za status pionirskih podjetij. Njihove naložbe samo v naprave in nepremičnine dosegajo vrednost 120 milijonov dolarjev. Težišče predvidenih naložb je zgraditev ogromnega petrokemičnega kompleksa Letos naj bi tuje investicije v republiki Singapur dosegle vrednost dveh milijonov dolarjev, n. Ž.
NAŠ PODLISTEK
PRIMER HOFFA ŠE NI RAZJASNJEN
Le malo je verjetno, da se bo sploh kdaj razjasnilo, kako in zakaj je izpnil nekdanji sindikalni vodja James R. Hoffa. Ze od septembra se višje ameriško zvezno sodišče ukvarja s tem tajin-stvenim primerom.
Do predsednika mogočnega sindikata transportnih delavcev (teamsterjev) se je Hoffa povzpel tedaj, ko je moral njegov prednik Dave Beck za dalj časa v ječo, ker je utajil dohodek in so prišli na sled še drugim njegovim sleparijam. Transporme delavce oziroma njihov sindikat so zato, ker niso hoteli izdati svojih zvez z mafijo, izključili iz zveze sindikatov AFL-CIO, čeprav štejejo več kot pol milijona članov, večinoma transportnih delavcev.
Tudi Hoffa je zašel na kriva pota. Obsojen je bil na osem let zapora zaradi poneverb in podkupovanja porotnikov, vendar pa ga je Nvcon tik pred ponovno izvolitvijo pomilostil. Med njegovo odsotnostjo je prevzel vodstvo „teamsterjev“ Frank Fitzsimmons, najboljši prijatelj in sodelavec Hoffe. Vedeti je treba, daje ta funkcija zelo dobro plačana, saj predsednik sindikata trans-pormih delavcev zasluži blizu četrt milijona dolarjev letno.
Hoffa je bil izpuščen na prostost pod pogojem, da se odpove sindikalni politiki. Toda kakor hitro je bil spet svoboden, je nekdanji sindikalni vodja začel izpodbijati ta pogoj, izgubil je pravdo na prvi stopnji in je še lahko računal z odločitvijo prizivnega sodišča.
Jimmy Hoffa je s svojim odločnim nastopom
dosegel višje zaslužke za znatno število članov svojega sindikata, Ker je bil priljubljen kot malokdo, je pričakoval, da bo na sindikalnih volitvah leta 1976 spet izvoljen za predsednika. Trenja med njegovimi privrženci in pristaši Fitzsimmonsa so se končala s krvoprelitjem. Nekateri atentati z razstrelivom so ostali vse do danes nepojasnjeni.
Zadnji domenek, s katerega se Hoffa ni vrnil, pripisujejo mafiji, ki je stike z nekdanjim sindikalnim vodjo vse do tega trenutka tajila. Tony Giacalone na primer velja kot gangsterski „bos“ v avtomobilski metropoli Detroitu. Proti njemu so vložili obtožbo, ker se je okoristil z zavarovanjem na škodo teamsterjev. V tej dvomljivi druščini se je znašel tudi Tony Prevenzano. Ko je bil„Tony Pro“ ravno obtožen izsiljevanja nekega transportnega podjetja, je Hoffa prijatelju, ki je tedaj zavzemal tretje mesto v hierarhiji sindikata transportnih delavcev, zvišal zaslužek na 95.000 dolarjev brez upoštevanja stroškov. Kmalu nato sta se oba znašla v zaporu.
Članom sindikata teamsterjev od trgujejo po 22 dolarjev od tedenskega zaslužka kot prispevek za pokojninski sklad. Do sredine leta je znašal odtegljaj še 19,50 dolarja. S 60 % tega denarja upravljajo avtonomne krajevne skupine. Samo v tri največje pokojninske sklade se letno nateče 400 milijonov dolarjev. 'Pokojninski skladi Central States, South-east in South-west, ki razpolagajo s premoženjem dveh milijard dolarjev, so pod neposrednim vplivom vrha teamsterjev.
Zadnji obračun so ti skladi opravili 29. februarja 1972. leta in to šele na pritožbo enega od upornih članov, ki je zahteval vpogled v knjige teh pokojninskih ustanov.
Tedaj je bilo 89 % premoženja teh skladov vloženih v nepremičnine in v hipoteke. Tako so pokazale knjige, vendar pa je uradna kontrola ugotovila, da je bilo poprečno manj kot 5 % denarja teh skladov vloženega v nepremičnine. Tudi kvaliteta vlog sindikata teamsterjev je bila pod standardi drugih nepremičninskih družb. Že leta 1972 je bilo 30 % naložb domala brez vrednosti. Skrajno kritične so bile naložbe v visoko špekulativne in tvegane načrte. Samo pri projektu, imenovanem Penasquitos (stavba zemljišča) je bilo v obdobju 1965-1972 investiranih 116,7 milijona dolarjev. Osebni prijatelj Hoffe odvetnik Morris Schenker je bil pri teh naložbah udeležen z 20%.
Največje koristi od posojil, ki so jih podeljevali iz sredstev omenjenih pokojninskih skladov, so imeli kasneje aretirani člani vodstva sindikata teamsterjev, ki so uživali zaupanje tedaj že med seboj sprtih vodij Hoffe in Fitzsimmonsa. Številni posojilojemalci so bili že prej kaznovani, nekateri celo označeni kot mafijci. Allen Dorfman je kot finančni svetovalec sklada teamsterjev prejemal letno 75.000 dolarjev honorarja. Leta 1967 so mu dokazali podkupnino v višini 55.000 dolarjev, ki je pripomogla, da je tekstilni podjetnik George Horvath prejel posojilo v višini 1,5 milijona dolarjev. Dorfmana so obsodili na leto zapora
Iz pokojninskega sklada transportnih delavcev je Michael Santo Poliži, detroitski mafijec, imenovan tudi „BigMike“, prejel posojilo v višini 1,2 m ilijona dolarjev. Nadaljnji posojilojemalec je Anthoy Zerilli, ki je bil vpleten v afero v Las Vegasu. R. Crancer, predsednik Valley Steel Products Comp. - njegov sin je poročil Hoffovo hčer - je prejel posojilo v višini 13,3 milijona dolarje^.
Z oprostitvijo sedmih sindikalnih funkcionarjev in njihovih namestnikov se je 10. aprila letos končal devettedenski sodni proces. Obtožnica je tem sindikalnim funkcionarjem očitala, da je od naložbe teamsterjev pri Gaylor Products Inc., New Mexico, odteklo v njihov žep 1,4 milijona dolarjev. Da ne bi to vplivalo na odločitev po-rotnikov, je predsedujoči sodnik prepovedal omeniti, da je bila le malo pred začetkom procesa umorjena glavna priča.
Druge priče je ta umor tako prestrašil, da so umaknile ali vsaj ublažile izjave, ki so jih poprej dale na zapisnik pri FBI. Knjige poslovne banke so deloma izginile, deloma pa so bile vanje vnesene vknjižbe, ki so razbremenjevale obtožence. Na osnovi teh dvomljivih „dokazil“ je nadzorna družba Arthur Young and Co. podala mnenje za obrambo. Poleg Allena Dorfmana so bili oproščeni „Tough Tony“ Spilotoro, mafijski morilec, Joseph „The Clown“ Lombardo in Ronald de Angeles. Soobtoženi mafijec „Milwaukee Phil" Alderisio pa je že prej umrl v ječi, kamor so ga vtaknili zaradi izsiljevanja neke tvrdke.
z"
"N
Kako obdavčevati dohodek
GOZDNO GOSPODARSTVO Postofia
TOZD gozdarstvo Cerknica
'Vmt
Si S "
čestita vsem občanom za občinski praznik -19. oktober in 30. obletnico osvoboditve ter jim želi še veliko delovnih uspehov!
v

PREOBRAZBA BANK V DUHU NOVE USTAVE
.Vse kaže, da bodo do konca leta v zvezni skupščini sprejeli zakon o bančnem poslovanju in bančnih organizacijah. Po novem zakonu naj bi banke postale organizacije, s pomočjo katerih združeno delo uresničuje del svoje funkcije v enostavni in razširjeni reprodukciji z združevanjem in zbiranjem prostih sredstev.
Bistveno razliko med starim in predlaganim zakonom lahko zasledimo v tistem delu zakonskega osnutka, ki zadeva bančne posle. V veljavnih predpisih so bančni posli označeni kot zbiranje sredstev, dajanje kreditov in opravljanje drugih bančnih in kreditnih nalog. Od tod tudi sedanji položaj bank, ki samostojno oblikujejo in razdeljujejo kreditna sredstva, mimo organizacij združenega dela, v njihovem poslovanju pa prevladujejo koncentracija sredstev in kreditni odnosi.
Prav na tem področju prinaša novi zakon bistvene spremembe. Po predlogu zakona o bančnem poslovanju je banka posebna samoupravna finančna skupnost združenega dela, v kateri se združujejo sredstva družbene reprodukcije „na podlagi
združevanja dela in dohodka"; Banke potemtakem nimajo svojih sredstev, ki so bila v preteklosti vir njihove moči. Če pa se poleg z združevanjem ukvarjajo tudi z nekaterimi „klasičnimi" bančnimi posli, z zbiranjem sredstev, so le-ti podrejeni osnovni nalogi — združevanju.
Glavna naloga bank bo v skladu z našo novo ustavo omogočiti združevanje sredstev na osnovi združevanja dela in dohodka. Zato so imeh predlagatelji zakona pri opredeljevanju bančnih poslov v mislih predvsem združevanja sredstev v bančnih organizacijah, druge, tako imenovane klasične bančne posle zbiranja in zagotavljanja denarnih sredstev pa so podredili ciljem združevanja sredstev. S tem banka ni več samostojni bančni subjekt, ki združuje in razporeja sredstva neodvisno od združenega dela, marveč postaja posebna samoupravna finančna skupnost svojih članov.
Pravice upravljanja naj bi bile po predlogu enake za vse člane banke ne glede na višino združenih sredstev. Omejili naj bi jih samo za tiste, ki ne izpolnjujejo obveznosti do bank.	v. O.
Že leta ugotavljamo, da se v različne sklade za poravnavanje skupnih potreb steka več denarja, kot ga je treba. Tega presežka pa ne vračamo tistim, ki so ga prispevali, marveč ga po navadi porabimo za reševanje tistih proizvajalcev, ki životarijo na robu ekonomske rentabilnosti - ali pa za nove investicije. Bolj pametno kot vedno znova zmanjševati davčne in prispevne stopnje bi se bilo torej vprašati, kako obdavčevati dohodek združenega dela, da bo obdavčitev spodbujala proizvodnost dela ter da bo pravično obremenjevala vse davčne zavezance.
Odgovor na to vprašanje je: poleg davkov na osebni dohodek bi moral postati glavni vir za pokrivanje družbenih potreb - prometni davek Ta davek je najbolj progresiven v socialnem smislu: bolj zadene tistega porabnika, ki ima več, zato ta davek dodatno obdavčuje visoke osebne dohodke. Dosedanja praksa pa opozarja na nevarnost pretiranega obremenjevanja osebnih dohodkov kot osnove obdavčevanja, iz česar sledi tudi nesorazmerno večja obremenitev delovno intenzivnih dejavnosti v primerjavi s kapitalno intenzivnimi To, da so med prednostnimi razvojnimi dejavnostmi prav kapitalno intenzivne, je prav gotovo pomembno za vzpostavljanje smotrnih odnosov pri obdavčevanju. Za spreminjanje sedanjega položaja delavca in za njegovo postopno uveljavljanje kot samoupravnega dejavnika pri določanju davščin pa je bržčas odločilnega pomena oblikovati drugačne odnose med posrednimi in neposrednimi davki. Dejstvo, da se steka največ denarja za skupne potrebe s pomočjo posrednih davkov, kot denimo s prometnim davkom, oddaljuje to področje od delavčeve kontrole mnogo bolj, kot to velja za skupni dohodek občanov, obdavčevanje
osebnih dohodkov ali dohodka organizacij združenega dela. Razumljivo, da imajo posredni davki poleg fiskalne tudi ekonomsko in socialno funkcijo, vendar je treba analizirati njihove razsežnosti v celotnem davčnem sistemu, zlasti zato, ker se njihovi pozitivni učinki lahko uresničujejo na temeljih, ki so bliže samoupravnim odnosom in vsaj soodločanju združenega dela kot odločitvam organov družbenopolitičnih skupnosti.
Ne samo to: postopno bi morali omejiti celotno proračunsko porabo na dejansko družbeno porabo. S tem bi omogočili neposrednejšo kontrolo združenega dela nad porabo dela sredstev, zbranih z davki, združeno delo pa bi sodelovalo pri odločanju o njihovem delnem usmerjanju s prepričanjem, da bomo del davčnega zajemanja sredstev postopno zamenjali z združevanjem sredstev. Spremeniti bi kazalo tudi oblike zbiranja denarja, kakršna je denimo prometni davek. Možno je določiti, koliko sredstev iz tega vira je treba zagotoviti za splošno porabo. Prav tako je moč zagotoviti, da se bo združeno delo dogovarjalo in sodelovalo pri sprejemanju odločitev, katere proizvode obdavčiti in po kakšni stopnji, ter mu omogočiti, da tudi na tem področju sodeluje pri oblikovanju ekonomske politike in obvladuje pogoje za ustvarjanje dohodka
Odnosa med gospodarstvom in negospodarstvom torej ni mogoče omejiti le na dajanje in prejemanje. Izhod iz tega kroga je v ustvarjanju pogojev, v katerih bodo delavci v temeljnih in drugih OZD neposredno vplivali na obseg dajatev, določili njihov namen, potrjevali programe razvoja ter nadzorovali celotno porabo sredstev na področju razširjene reprodukcije.
V.B.
Zakaj je JZ v izgubi
KREDITI
ZA
OZIMNICO
Meščani Beograda bode lahko dobili prek svojih de lovnih organizacij kredit z; nabavo ozimnice v vrednost 2000 dinarjev brez lastni ■udeležbe in pologa, z od plačilnim rokom šestih me secev in z beneficirane obrestno mero 6 %. Predlog o tem so sprejeli na skupni seji upravnega in izvršnega odbora Beograjske banke, skupščina pa bo o njem skle pala 15. oktobra. Kredite, ki jih bodo lahko najemali tudi upokojenci, bodo odobravali do konca leta. Potrošniških kreditov ne bodo dajali v gotovini, pač ča jih bodo na osnovi tekočega računa vplačevali neposredno delovni organizaciji, ki prodaja živila. Na seji so tudi pred-lagali, naj skupščina sprejme sklep o dodelitvi 68,033.000 dinarjev kredita beograjskim organizacijam, ki prodajajo živila, da bi si lahko zagotovile zadostne količine ozimnice.
Železničaiji ugotavljajo, da ima skupnost jugoslovanskih železnic v prvem polletju letos 850 milijonov izgub, ki pa se lahko do konca leta podvojijo. Kljub težkim razmeram, v katerih so železnice poslovale v preteklosti, pa tudi železničarji ugotavljajo, da se njihovi kolektivi zelo počasi odpirajo tako do družbe kot do uporabnikov njihovih storitev. Tudi poslovnost in racionalnost dela sta na nizki ravni.
Predstavniki slovenskih železnic so naslovih na družbeno skupnost veliko kritičnih pripomb zaradi neopredeljene oziroma nikakršne prometne
politike, čeprav bi morali prav s smotrno prometno politiko zagotoviti prednosti tistim prometnim panogam, ki lahko družbi v celoti dajo največje ekonomske rezultate. Delegati skupščine JŽ so se zavzeli za to, da bi družbenopohtične skupnosti pričele urejati probleme železnice pod enakimi pogoji, kot jih imajo avto-transportne delovne organizacije. Le-tem vse stroške infrastrukture plačujejo drugi, zato je stališče železničarjev, da ne bodo zahtevah niti večjih tarif niti kritja izgub, če bo družbena skupnost skrbela za njihove proge.
Doklej vsak po svoje?
Naša industrija je sklenila mnogo mednarodnih kooperacij, še največ pa v avtomobilski in elektronski industriji. Gospodarstveniki predlagajo, da bi -bilo treba to obliko vključevanja našega gospodarstva v mednarodno delitev dela podrobneje proučiti. Nekateri namreč govorijo, da smo v tej mednarodni razdelitvi zastarele tehnologije drago plačah tujo pamet.
Cena se lahko izrazi le v milijardah. Te kooperacije redno spremlja tudi velik uvoz reprodukcijskega materiala in delov. Kakih 70% našega celot-
nega uvoza odpade prav na reprodukcijski material!
Ob vsem tem pa ima vsak od naših proizvajalcev avtomobilov, traktorjev in električnih naprav še naprej svoj program razvoja ne glede na druge proizvajalce v državi. Tak način gospodarjenja že ogroža obstoj teh industrij. Razlog je preprost: v zadnjih dveh letih se je naš izvoz v države, s katerimi največ sodelujemo, zmanjšal s 56 % na 36 %. Taka gibanja vsekakor prispevajo k naraščanju negativne zunanjetrgovinske bilance in povzročajo nestabilnost na domačem trgu.

V deželi retorike


POČASI
DO VIROV PREMOŽENJA
V Vršču je bilo te dni posvetovanje predstavnikov Makedonije, Srbije in Vojvodine o proučevanju virov lastnine. Ob tej priložnosti je predsednik pokrajinske komisije Vojvodine navedel, da so v pokrajini v zadnjih dveh letih in pol sprožili 1500 postopkov (od 5600 prijav), da pa so samo v 31 primerih odvzeli
premoženje v vrednosti 4,000.000 din. Od 44 vojvodinskih občin samo v četrtini stalno proučujejo vire premoženja. Predstavnik novosadske komisije je navedel, da je več kot polovica od 450 prijav anonimnih, da so družbenopolitične organizacije posredovale samo 3 prijave, 35 krajevnih skupnosti pa samo eno.
Kaj bo s pokojninami?
Samoupravna interesna skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Hrvatske je opozorila, da s 26-odstotnim povečanjem dohodkov v prihodnjem letu nikakor ne bo uspela kriti vseh obveznosti, ki jih narekuje zakon in na katere ne more vplivati, saj bi celotno povečanje dohodka porabih za povečanje pokojnin, ki jih je
potrebno usklajevati z življenjskimi stroški. V naslednjem let p se izteka tudi triletno obdobje, v katerem bi morala skupnost obvezno uskladiti stare in nove pokojnine in oboje uskladiti še s porastom življenjskih stroškov.
Za vse to bi morala skupnost imeti za 43 % večje dohodke od lanskih.
Dr. ANTON VRATUŠA, podpredsednik ZIS, v pogovoru z novinarji:
Končali smo prvi del razprav o splošnih določilih zakona o združenem delu, zdaj pa prehajamo na bistvena vprašanja, na primer o osnovnem cilju samoupravnega združevanja dela. Odgovor bi lahko bil dokaj enostaven: cilj združenega dela je, da postane gospodar nad celotno družbeno reprodukcijo. To je lahko reči, težko pa pravno urediti zlasti zato, ker mora biti novi zakon o združenem delu nekakšen priročnik, instrument, ki ga bomo uporabljali v vsakodnevni praksi združenega dela.
Zdaj pravzaprav formuliramo pravni kodeks samoupravljanja oziroma samoupravnih odnosov. Iz tega kompleksa ostaneta še dve vprašanji: organizacija in delovanje gospodarskih organizacij in delovanje reprodukcijskih dohodkovnih odnosov. Delo pri izdelavi zakona o temeljih sistema družbenega načrtovanja je bilo uspešno opravljeno. Kmalu bo ta zakon v obliki osnutka prišel pred delegate v skupščini SFRJ.
Hkrati pripravljamo dokument o srednjeročnem razvoju države in vse spremljevalne zakone. Svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko pripravlja stabilizacijski program, ki bo temelj ekonomske politike v naslednjih petih letih. Sveta sta razpravljala o sistemu in politiki cen, o enotnem jugoslovanskem trgu, davkih in dohodkih, vendar bodo o tem delegati še govorili.
Dr. BERISLAV ŠEFER, podpredsednik ZIS, v govoru ob otvoritvi 22. mednarodnega sejma Sodobna elektronika na GR v Ljubljani:
Naši gospodarski odnosi z razvitimi evropskimi državami so se ugodno razvijah in se nenehno širili. Tega si želimo tudi v prihodnje. Toda razvite države, ki dobavljajo opremo, sklope, dele in reprodukcijski material, ne da bi z nami delile koristi in tveganja, imajo zaradi tega tak položaj, da lahko znaten del svojih težav valijo na naše gospodarstvo. Potemtakem bodo nadaljnje možnosti jugoslovanskega uvoza odvisne od možnosti našega izvoza. To bo mogoče doseči s prizadevanji, v katerih ne bo sodelovala samo jugoslovanska stran, temveč tudi naši zunanjetrgovinski partnerji.
Rad bi poudaril, da je tudi pri elektroniki, zlasti pri uvozu elektronike, prišlo do velike ekspanzije. To je znamenje velike pozornosti, ki smo jo posvečali razvoju elektronike pri nas.
Toda izkoriščanje teh sredstev ni smotrno, saj ni skupnega programa za razvijanje informativnega sistema na podlagi elektronike ipd. Vse to zmanjšuje celo učinkovitost izkoriščanja tiste opreme, ki jo že imamo. Potemtakem nadaljnja ekspanzija nikakor ne bi smela biti tako nenadzorovana kot doslej. Morali bi jo bolje načrtovati. Z drugimi besedami: potrebna sta 'boljša delitev dela v državi in prav tako tudi bolj selektiven uvoz.
IMBRE BALINT, podpredsednik PK SZDL Vojvodina, v razgovom z novinaiji „Borbe“:
Izredno so škodljivi pojavi kršitve in nespoštovanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. To je danes eno najaktualnejših vprašanj. Posledice kršitve teh dogovorov in sporazumov, ki imajo v našem samoupravnem sistemu moč zakonov, delujejo na našo skupno politiko in na uresničevanje ustave ter jih lahko resno ogrozijo. Pogosto jih sprejemamo ru hitrico, ne da bi puščali možnost za popravke in spremembe v interesu podpisnikov, zaradi česar jih bodisi ne začenjajo izvajati ali pa jih kršijo in odklanjajo po prvih izkušnjah.
SZDL mora redno spremljati uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter se zavzemati, da za vsako kršitev opredelimo konkretno odgovornost: politično, materialno in tudi kazensko. SZDL je dolžna javno razpravljati o družbenih problemih, če tega ne bo delala, bo v javnosti izgubila ugled.
Ena najbolj požrešnih pošasti našega časa so - kar čudite se, čeprav se ni za kaj - cene. Kaj srednjeveške čarovnice, kaj predpotopni zmaji, kaj krvoločni volkodlaki, s katerimi so nas v mladosti strašili otroški pravljičarji - cene posekajo vse te grozljivosti. Po dolgem in povprek skačejo po naš ljubi domovini, nobene prave mere ne poznajo, nobene prepovedi ne spoštujejo in		tek, dobrohotno prikima verzi-rani krotitelj cen. Politika na področju trga in cen opredeljuje glavne smeri in naloge za dosego kvalitetnih rezultatov pri stabilizaciji trga in cen. Osnovno težišče politike na tem področju je na obvladovanju inflacije. Z ukrepi ekonomske politike na vseh področjih naj bi zagotovili pogoje za zaviranje nadaljnje rasti cen in s tem tudi življenjskih stroškov. S politiko cen je treba preprečevati, da se z zviševanjem cen pokrivata neracionalno poslovanje in nizka produktivnost Naprej prosim! Kdo je dolžan izvajati politiko cen? se oglasi nekdo iz dvorane. - Zagotoviti je treba, da se		tudi na realizacijo politike cen v naslednjem obdobju. Ljudje postajajo rahlo vznemirjeni, s skrbjo pogledujejo govornika in zmajujejo z glavo. Končno pa se nekdo le ojunači in reče: tovariš Zvijačnik, ne gremo se radi slepe miš. Hočemo, da se nam nalije čistega vina! Kako bo s cenami v prihodnje? Bodo še tako divjale? Na temelju dosedanjih gibanj in drugih spoznanj lahko v naslednjih mesecih pričakujemo nadaljnjo rast cen na vseh sektorjih, reče odkrito Jaka Zvijačnik. - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih bodo v naslednjih mesecih porasle zaradi v zadnjem času odobrenih spora-		vsem tistih odločitev, ki so usmerjene le v ozke podjetniške interese in so v nasprotju s Sr Šimi družbenimi interesi, z načeli socialistične solidarnosti in med-sebojne povezanosti in odgovornosti. Aktivirati je treba zbornice in druge asociacije organizacij združenega dela, da se odločneje zavzamejo za sprejeto politiko cen in da se aktivneje vključijo v njeno izvajanje. Zatem spodbuditi organe tržnih inšpekcij na vseh ravneh, da povečajo svojo aktivnost pri nadzoru spoštovanja predpisov o cenah, posebno tistih proizvodov in storitev, ki so pomembni za stro&e poslovanja delovnih organizacij in življenjske stroške prebivalstva. In ne nazadnje, pospeiSti
Krotitev (ali dresiranje) cen • - -						
ni ga človeka, Id bi jih ukrotil, nikjer Martina Krpana, ki bi jim oskubil peruti. Nič čudnega torej, če je na ustni časopis na temo KAKO UKROTITI CENE prišlo veliko ljudi vseh starosti in poklicev. Na plakatu je pisalo, da bo na vprašanja občinstva odgovarjal eden glavnih mojstrov za problematiko tržnega valovanja - veliki Jaka Zvijačnik. In tako se zdaj ljudje tarejo v sindikalni dvorani in odprtih ust čakajo, kaj se bo zgodilo. Ko se veliki Jaka Zvijačnik končno le prikaže, ga pozdravi burno ploskanje. Z energičnim korakom stopi k mikrofonu, počaka, da se ploskanje poleže, in začne: -	Tovarišice in tovariš, k vam nisem prišel v svrho uvodne diskusije, ampak s ciljem akceptirati probleme, ki vas težijo na sektorju problematike zadnjih cenovnih premikov, in z namenom formulirati čimbolj ustrezne odgovore na vaše dileme. Se strinjate s tem, da se glede te problematike neposredno kon-frontiramo? — Strinjamo! navdušeno odvrne publika. -	Prosim za prvo vprašanje? Nekdo iz publike dvigne roko in vpraša: -	Ali sploh imamo kakšno politiko glede cen ali pa plavamo s tokom? -	Dobro vprašanje za zače-		bodo cene vse bolj urejale prek družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov znotraj proizvodno-prometnih celot ob maksimalni udeležbi potro stikov, kar pomeni, da je za realizacijo letošnje politike cen odločilno stališče, daje treba odločitve o cenah v največji možni meri prenesti na združeno delo, obenem pa tudi ustvariti pogoje za vse širš proces oblikovanja cen po pogojih trga, v okviru dogovorjene politike. Vsi dejavniki družbenega razvoja, od temeljnih organizacij združenega dela in njihovih asociacij do družbenopolitičnih skupnosti, so odgovorni za izvajanje sprejete in dogovorjene politike, poudari Jaka Zvijačnik. -	Vsi je enako kot - nihče! zabrunda nekdo v kotu dvorane. -	Pa rezultati? vpraša nekdo drug, da bi presekal mučno ti-šno. -	Rezultati so optimistični, reče visoki gost veselo. - Politika cen se vgrajuje v sprejeti sistem splošne ekonomske politike razvoja in v obstoječi sistem cen. Pri tem se računa na splošne tendence gibanja cen doma in v svetu, na strukturne probleme, neusklajene odnose med bazno in predelovalno industrijo, energetski deficit in podobno. Velik del neusklajenosti pa izhaja iz dolgoročnih trendov razvoja, ki bodo zato v znatni meri vplivali		zuniov za spremembo zadržanih cen kakor tudi zaradi postopnega reševanja sporazumov, ki so predloženi organom za cene. Poleg tega bo na rast proizvajalčevih cen vplivala liberalizacija cen, saj proizvajalci, ki jim je to dovoljeno, večkrat spreminjajo cene po tržnih pogojih. Tudi cene storitev v občinski pristojnosti bodo v naslednjih mesecih znatneje porasle, ker so bili operativni načrti izvajanja politike cen pri občinah sprejeti šele v zadnjem času. Pri tem bo prišlo do premikov cen pri stanarinah, povečale se bodo tudi cene komunalnih in obrtnih storitev pa tudi cene v gostinstvu. Pričako; vati je tudi, da se bo rast cen proizvodnje v naslednjih mesecih hitreje prenašala na drobnopro-dajne cene in na življenjske stroške, kar bi lahko povzročilo novo spiralo gibanja cen. — Kaj res ne bo od nikoder pomoči v boju proti naraščanju cen? Vzdihne nekdo od poslušalcev. — O, bo, kako ne! reče govornik veselo ... Za vsako bolezen se najdejo zdravila, pa bi se jih za cene ne! — Kakšna zdravila? vpraša več ljudi hkrati. - Zaostriti je treba odgovornost vodstvenih struktur in samoupravnih oiganov organizacij združenega dela pri sprejemanju odločitev o povečanju cen, pred-		kaže ustanavljanje organizacij potroaiikov na vseh ravneh, da bi se čimprej uresničilo načelo, da delovni ljudje v okviru krajevnih skupnosti odločajo o vprašanjih, ki so pomembna za življenjske razmere potrošnikov ter da bi se organizacije potrošnikov čimprej lahko vključile v sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o cenah. Vse kaže, da je naporno delo končano. Jaka Zvijačnik si z robcem otira pot s čela in pogleda na uro. Vendar se dvorana noče raziti. Kakor da visi še kakšno vprašanje v zraku. Izreče ga Pepe Pohojen, delavec Splošnega pleskarstva:	A kdo naj vso stvar zaostri, aktivira, spodbudi, pospeši in tako naprej? - Delavec v združenem delu kot neodtujljiv subjekt v procesu sporazumevanja in prevladujoč dejavnik v vseh fazah samoupravnega odločanja! pribije Jaka Zvijačnik in grdo pogleda Pepeta Pohojenega. - To se vendar ve! - To se vendar ve! potrjuje publika z olajšanjem in se začne razhajati. Kako ne, saj se je neposredno konfrontiranje glede problematike cen na ustnem časopisu kljub napetemu vzdušju še kar srečno končalo. VINKO BLATNIK
PRVA FAZA
V	starovaški komuni so „prvo fazo v akciji za stabilizacijo", kot so poimenovali obdobje, v katerem so sprejemali stabilizacijske programe, uspešno končali in njihov delegat se je na seji zbora obč.n v Ljubljani pohvalil:
,.Storili smo vse, kar je hilo v naši moči!“
Dejal je še:
,,Čeprav smo se v tem obdobju morali ukvarjati tudi z drugimi še kako pomembnimi akcijami, smo vendarle uspeli dati stabilizaciji tisto mesto, kiji gre-.“
PRVO POGLAVJE, V KATEREM ZVEMO, DA JE AKTIVIZEM UMRL IN DA SE VSAKDO DRŽI ZA SVOJ ŽEP
Medtem ko je starovaški delegat na zasedanju zbora občin pripovedoval navzočim, kaj vse so storili, da bi se zavzeli za stabilizacijo, so v občini Stara vas plačevali avtorje stabilizacijskih programov.
Takole je bilo.
V	tej komuni namreč deluje pet tozdov in ob začetku stabilizacijske akcije so družbenopolitične sile v občini ugotovile. da posamezniki pač ne bodo mogli storiti vsega tistega. kar od njih zahtevajo zdajšnje razmere. In so ustanovih skupni štab ter tudi tako imenovane skupine strokovnjakov, ki so z združenimi močmi v kakih treh mesecih naredile zahtevane programe.
Ker so strokovni možje iz Mizarne, tozda v Stari vasi, naredili stabilizacijski program tozdu Čevljarne; ker je ekipa strokovnjakov iz tozda Komunala naredila stabilizacijski program za tozd Mizama: ker je strokovni kader iz Čevljarne naredil stabilizacijski program za Komunalo (in tako dalje naprej), so pač v vseh podjetjih plačali to delo. Seveda so pri tem upoštevali tudi kvaliteto; zato so, denimo, program stabilizacije Mizarne, ki je zahteval 26,7 odstotka zmanjšanja uvoza, plačali 70 tisoč novih tisočakov, za program stabilizacije Čevljarne, ki terja 17,8 odstotka zmanjšanja uvoza surovin, pa le 40 tisočakov.
DRUGO POGLAVJE, V KATEREM ZVEMO, KAJ SE BO DOGAJALO V TAKO IMENOVANI DRUGI FAZI STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJ
Delegat iz Stare vasi je na zboru občin v Ljubljani tudi dejal:
„Vsa ta naša prizadevanja pa seveda ne bodo le trenutna akcija: spremenili jih bomo v stalno skrb za ozdravitev našega gospodarstva."
Zato zdaj v starovaški komuni že pripravljajo drugo fazo bitke za stabilizacijo, v kateri bodo posebej izvoljene komisije družbenopolitičnih organizacij ugotavljale koristnost in oportunost stabilizacijskih programov. Težava je v tem, da za zdaj še ne vedo, od kod naj bi vzeli denar, s katerim bi plačali dejavnost teh komisij. Pa vendar jih ta ovira ni ustavila na stabilizacijski poti. Te dni so naročili svojemu stabili-zacijemu štabu, naj s prostovoljnimi prispevki občanov zbere dovolj sredstev, da bi prešli v drugo fazo bitke za stabilizacijo, kajti gospodarstvo je v ta namen že povsem izpraznilo svoje blagajne.	JANEZ VOLJČ
Minuli teden je bilo v Ljubljani pod pokroviteljstvom Franca Leskoška - Luke delovno tekmovanje varilcev Slovenije, ki se gaje udeležilo 19 varilcev in na katerem so izbrali tekmovalce za državno prvenstvo, ki je prav sedaj v Skopju.
Varilci iz vse Slovenije, predtekmovanja so bila po vseh temeljnih organizacija združenega dela in regijah, so se najprej pomerili v teoretičnem delu. Morali so odgovoriti na strokovna vprašanja in vprašanja o poznavanju samoupravnih aktov. V praktičnem delu pa so imeli 4 discipline, ki so si jih tekmovalci poljubno izbrali.
V posameznih disciplinah so bili v teoretič-
nem in praktičnem delu najboljši:
V	ročnem elektroobločnem valjenju: 1. Jernej Markež; Železarna Jesenice; 2. Dragojlo Sekulič, Termoelektrarna Šoštanj; 3. Rasim Ligata, Hidromontaža Maribor.
V	valjenju v zaščiti C02: 1. Ivan Belina, Emo Celje; 2 Ivan Rat, SIP Šempeter; 3. Anton Brozovič, Hidromontaža Maribor.
Plamensko valjenje: 1. Dušan Škijanec, Železarna Jesenice; 2. Štefan Petaver, Emo Celje; 3. Vlado Geršak, Železarna Štore.
Valjenje v zaščiti argona: 1. Franc Rebernak, Impol Slovenska Bistrica; 2. Stanko Žnidarič, TAM Maribor; 3. Vojko Gal, Impol Slovenska Bistrica.
V sredo so v Karto-nažni tovarni v Ljubljani izvedli vajo civilne zaščite in gasilcev, s katero so preverili pripravljenost in usposobljenost štaba in operativnih enot za primer zračnega napada oziroma požara. Podobne vaje organizirajo v Karto-nažni tovarni vsako leto.
Vaja, ki so jo izvedli v sredo, je pomenila prikaz gašenja in reševanja po letalskem napadu, pri katerem je bila „zadeta“ tudi njihova tovarna. Po znaku alarma so vsi delavci prekinili delo in odšli v zaklonišče. To so opravili v najkrajšem možnem času — v eni minuti, kar jim je uspelo zato, ker imajo natančno izdelan načrt za takšen primer. Prav zaradi tega so lahko skrajšali prekinitev dela od predvidenih 30 le na 10 minut, in to za celotno izmeno, ki šteje 600 delavcev.
Ševeda so takoj stopile v akcijo enote civilne zaščite, gasilcev in štab, skupno 80 delavcev. Tudi ti so nalogo hitro in strokovno opravili. Pogasili požar in oskrbeli ranjence. Ob koncu so lahko ugotovili, da je vaja dobro uspela.
18. oktober 1975 stran 1
0 vlogi
moralnopolitičnih kriterijev v kadrovski politiki
Ena izmed najpomembnejših nalog v kadrovski politiki je upoštevanje moralnopolitičnih kriterijev, posebno še, ko gre za izbiro ljudi na vodilna delovna mesta tako v TOZD, na ravni občine ali republike kot v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in na drugih področjih. S pojmom , .moralnopolitični kriteriji" je treba razumeti ustvaijalen odnos na takšna mesta predlaganih ljudi do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, do samoupravljanja in delitve po delu ter dober odnos do dela, ljudi in sodelavcev. Oceniti je treba tudi, kako spoštujejo zakonitosti in kakšna je njihova odgovornost pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi oziroma njihova sposobnost za povezovanje svojih pravic z dolžnostmi in odgovornostjo.
Čeprav ni mogoče trditi, da teh kriterijev doslej nismo upoštevali in spoštovali ter uveljavljali, je vendar treba ugotoviti, da smo jih pogosto v praksi kršili. Te kršitve se
kažejo v pojavih tehnokratiz-ma, liberalizma, samovolje, izigravanja vpliva samoupravnih organov na kadrovsko politiko itd. Ti pojavi se izražajo tudi v privatizaciji, nedemokratičnem ravnanju, monopolu, v sektaštvu, kadrovanju tudi takih oseb na vodilna delovna mesta, ki so bile kaznovane za gospodarske prestopke, za prekrške in kazniva dejanja, kar vse zelo neugodno učinkuje na kadrovsko politiko.
Analiza, kako v naši republiki uveljavljamo moralnopolitične kriterije pri izbiri ljudi na vodilna delovna mesta in za odgovorne družbenopolitične funkcije, govori, da pri razpisih še vedno prevladujejo formalni razpisni pogoji.
Ponekod so na vodilna delovna mesta izbrali ljudi, ki so s svojim ravnanjem in dejanji ter karierizmom in lažnim humanizmom prišli v nasprotje s politiko zveze komunistov in s socialistično samoupravno stvarnostjo. Vendar v praksi vse bolj prevladuje spoznanje, da samoupravni socialistični
razvoj terja celovito osebnost, ki se izraža tako v usposobljenosti za strokovno-tvomo delo kot za neposredno družbenopolitično delovanje.
Na nekaterih delovnih področjih in mestih pa strokovnega in idejnopolitičnega dela niti ni mogoče ločevati. Delavci zahtevajo, da pridejo na vodilna mesta ljudje z jasno razredno in samoupravno usmerjenostjo. Še posebno ostro reagirajo, če posamezniki, katerih ravnanje je že povzročilo javno kritiko in odvzem vodilnih funkcij, kasneje spet zasedejo vodilna mesta v drugih delovnih organizacijah ali občinah. Tudi letos je bilo nekaj takšnih primerov. V prihodnje bi morali samoupravni organi še bolj odločno ukrepati proti takšnim ljudem. Razumljivo je, da novih družbenoekonomskih odnosov ne bodo oblikovali nosilci birokratskih ali tehnokratskih idej, zato je treba z njimi politično obračunati in to takoj, ko jih začno razglašati. Če ne gre drugače - tudi z ukrepi, kadrovske politike.
V. O.
OBČINSKI PRAZNIK ŠALEŠKE DOLINE V ZNAMENJU NOVIH PRIDOBITEV
Obdobje nezadržnega razvoja
Tudi v Šaleški dolini so letošnje občinsko praznovanje, ko so se spominjali uspelega napada borcev 1. Štajerskega bataljona na Šoštanj v noči na 8. oktober 1941, združili s slavjem na čast 30-letnici zmage nad fašizmom in osvoboditve.
Zadnjih 30 let pomeni tudi za Šaleško dolino obdobje nezadržnega razvoja občinske skupnosti. Ob velikem naravnem bogastvu, lignitu, je zraslo novo Velenje, ki so ga gradili in ga še gradijo ljudje. Ob izjemnih naporih vseh delovnih ljudi in občanov je Velenje za zgled, kako je treba hkrati z razvojem in poglabljanjem neposredne samouprave reševati probleme delovnih ljudi in občanov.
Pred letom dni, ob lanskoletnem občinskem prazniku, so delovni ljudje in občani sprejemali srednjeročni občinski razvojni načrt do leta 1980. Po končani javni razpravi so delegati temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter krajevnih in sam oupravnih skupnosti podpisali posebno listino o izvajanju družbenega plana razvoja občine Velenje do leta 1980. S tem so v imenu več kot 30.000 delovnih ljudi občanov prevzeli odgovornost za uresničitev sprejetih razvojnih usmeritev.
Osnovna nosilca gospodarskega in družbenega razvoja ostajata tudi še do leta 1980 energetika in kovinsko predelovalna industrija, ki iz le ta v leto krepita vlogo tako v našem, kot v mednarodnem gospodarskem prostoru. V Šoštanju gradijo novo, četrto fazo tamkajšnje Termoelektrarne, v jami pa povečujejo zmogljivosti za proizvodnjo premoga, da bi ga lahko leta 1977 nakopali že 4,7000.000 ton. Velenje
se je uveljavilo kot pomembno žarišče usmerjenega izobraževanja pri nas ter v novo središče visokega šolstva na Slovenskem.
Leto dni od sprejema novega srednjeročnega razvojnega načrta je priložnost za prvo oceno uresničevanja zastavljenih nalog. Dosedanje razprave so, kljub visoki stopnji rasti gospodarstva, opozorile na potrebe, da v Šaleški dolini ob energetiki in kovinsko predelovalni industriji začnejo z razvojem nove, tretje gospodarske dejavnosti, ki bo spodbujevalec prihodnjega razvoja. Pred letom dni sprejeti srednjeročni občinski razvojni načrt pa bodo znova preučili in ovrednotili ter ob upoštevanju stabilizacijskih nalog dopolnili tako, da bo dejansko srednjeročni načrt stabilizacije.
Delovni ljudje in občani Šaleške doline so sc letos že drugič odločili, da bodo s samoprispevkom pospešili reševanje problemov družbenega standarda. Najnovejši pridobitvi letošnjega leta pa sta novo poslopje za posebno šolo v Velenju ter novo poslopje občinskega sodišča z domom družbenopolitičnih organizacij prav tako v Velenju.
V novi večnamenski dvorani v Velenju pa je bila osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku občine Velenje. V slavnostnem govoru je sekretar komiteja Občinske konference ZKS Franjo Korum med drugim tudi poudaril, da delovni ljudje in občani občine Velenje niso nikoli doslej pozabili na solidarnost. Seveda pa bo treba v prihodnje načelo solidarnosti še bolj negovati. Solidarnost mora priti do vseh delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, ne samo v Šaleški dolini, pač pa tudi
v drugih občinah.
Franjo Korun je tudi dejal, da v teh dneh v občini Velenje ocenjujejo družbenopolitično akcijo za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja in uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. „Še marsikaj bo treba storiti, da bomo delali v prihodnje tako, kot smo se dogovorili. Vsa naša ponašanja morajo biti stabilizacijska. Celoviti razvojni načrti, katerih temeljni nosilci morajo postati delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, morajo biti načrti stabilizacije, samoupravni organi in delovni ljudje pa bodo morali sproti ocenjevati njihovo družbenopolitično utemeljenost. Pred nami je druga faza široke družbenopolitične akcije in naloge, zapisane v akcijskih programih, moramo kar najbolj dosledno in odgovorno uresničevati. V tem bodo uspeli predvsem v tistih okoljih, kjer konkretno in kontinuirano krepijo samoupravne odnose in kjer so prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo in uveljavljanje novih samoupravnih odnosov enovit proces." Po besedah Franja Koruna je treba delo z ljudmi vedno znova in znova utrjevati in mu dati vso veljavo. Krajevne skupnosti, temeljne celice naše samoupravne družbe, pa morajo postati ob praksi celovitega uveljavljanja njihove ustavne vloge praktična šola samoupravljavcev - delovnih ljudi in občanov ter temeljna šola samoupravnega izobraževanja vodstvenih in vodilnih delavcev iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
(VS)
NOVI ZAKON 0 KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH
ZA NEPOSREDNO ODLOČANJE
Po več kot dvoletni javni razpravi bo slednjič po tolikih pričakovanjih novi republiški zakon o komunalnih dejavnostih nadomestil dosedanji zakon o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, sprejet 1967. leta. Novi komunalni zakon prinaša vrsto sprememb, ki se nanašajo na položaj občanov pri odločanju o opravljanju komunalnih storitev, s starim zakonom pa je bilo to odločanje prepuščeno zgolj občinskim skupščinam. Ta zakon je dopuščal možnost zunanje intervencije, v največji meri organov
občinskih skupščin, ki so zagotavljali, da so komunalne delovne organizacije delovale v interesu občanov kot uporabnikov komunalnih storitev, seveda pa tudi v interesu razvoja občin kot celote.
Taki obliki delovanja komunalnih delovnih organizacij je bilo večkrat očitano, da gre za docela etatističen značaj intervencij občinskih skupščin, prihajalo je do interesov „obeh strani", saj so komunalci skoraj povsod po Sloveniji očitali občinam, da postavljajo le zahteve, ne zagotavljajo pa jim normalnih delovnih pogojev. Toda, bili bi enostranski, če bi mislili.
STE ŽE
NAROČILI
STENSKE
KOLEDARJE
1976
ČZP »DELAVSKA ENOTNOST« je za I. 1976 pripravila dva stenska koledarja z barvnimi turističnimi motivi Slovenije in Jugoslavije.
Format koledarjev je 33 x 49 cm z možnostjo dotiska reklamnih besedil delovnih organizacij.
Cena je izredno ugodna!
Zahtevajte vzorce!
Naročila sprejema: ČZP »DELAVSKA ENOTNOST«, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4/11.
da so očitki leteli le na eno stran. Nič koliko jih je šlo tudi na račun komunalnih organizacij, ki so doslej uveljavljale predvsem svoje podjetniške interese pred interesi občin in občanov.
Pred sprejetjem novega zakona sta ostali nerazrešeni predvsem dve dilemi, pravzaprav dvoje možnosti, ki ju predvideva ustava, izhajajoč iz dejanskih razmer na področju urejanja komunalnih zadev. Najprej, ali naj občani samo organizirajo v svojih krajevnih skupnostih posamezne komunalne dejavnosti, drugič pa, ali naj te dejavnosti, podobno kot doslej, opravljajo same komunalne delovne organizacije.
ODLOČAJO NAJ TUDI OBČANI
Novi komunalni zakon predvideva neposredno sodelovanje, bolje rečeno odločanje uporabnikov komunalnih storitev v samoupravnih organih komunalnih delovnih organizacij, kjer naj bi bili občani v enakopravnem položaju z delavci teh organizacij pri odločanju o zadevah skupnega pomena. Vsa
nesoglasja pa naj bi v bodoče normativno reševali statuti komunalnih organizacij.
Vendar je treba dodati, da se na osnovi novega zakona izvajalci in uporabniki komunalnih storitev srečajo še enkrat, in sicer v komunalnih samoupravnih interesnih skupnostih. Le-te naj bi v skladu s posebnim družbenim dogovorom prevzele tisti del komunalnih funkcij v občinah, ki se nanašajo na delovanje komunalnih organizacij. Skupnosti bodo predstavljale samoupravno organizacijo zainteresiranih in prizadetih, torej bodo vsi dogovori in sklepi izključno stvar sporazuma.
Tretja oblika vplivanja na dejavnost komunalnih organizacij krajevne skupnosti, zlasti tiste na podeželju, kjer je tudi največ komunalnih problemov in so ti pogostokrat širšega krajevnega pomena. Zato novi komunalni zakon predvideva v tem pogledu posebno institucijo -skupnost krajevnih skupnosti — ki naj bi v prihodnje na delegatskih osnovah odločala o vseh pomembnejših komunalnih vprašanjih, ne samo posameznih okolišev, temveč tudi več krajev skupaj.
-iv
0 ZAČETKU D06DVARJANJA 0 SKUPNI IN SPLDŠNI PORABI ZA LETO 1976 V ZASAVJU
NAJPREJ Z DELAVCI
Tudi v Zasavju ugotavljajo, da smo s postopkom sporazumevanja in dogovarjanja o skupni in splošni porabi za leto 1976 že nekoliko v zamudi. Zato so umestna opozorila, da kaže s tem pohiteti, da se ne bi ponovila stara praksa, ko smo s sporazumevanjem čakali do prvih pomladnih mesecev. V Zasavju imajo vse skupnosti pripravljene osnutke svojih delovnih in finančnih načrtov. Pričakujejo, da se bo javna razprava o njih začela najpozneje konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. Združeno delo bo torej moralo ovrednotiti vse načrte, šele nato naj bi jih uskladili na občinski ravni. Prvič bo torej akcija stekla od spodaj navzgor in ne narobe, kot doslej. Toda:
tudi po uskladitvi bo imelo zadnjo besedo združeno delo, čemur doslej tudi ni bilo tako.
V Zasavju s tem želijo, pravzaprav morajo resnično zagotoviti kar najširši vpliv združenega dela na vse oblike porabe in dosledno izpeljati ustavno načelo resničnega povezovanja združenega dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Ob tem pa seve ne bo odveč opozoriti še na potrebo, da v akciji dogovarjanja o skupni porabi bolj sodelujejo delegati splošnih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Doslej so morali delovne in finančne načrte teh skupnosti razlagati na zborih delavcev samo člani izvršnih od-
borov samoupravnih interesnih skupnosti, delegacije pa so bolj ali manj stale ob strani. Škodljivost takšne prakse je bila več kot očitna, saj delegati zelo pogosto niso znali niti pojasniti nekaterih postavk v finančnih načrtih ali pa so nastopali proti osnutkom teh načrtov, čeprav so predhodno na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti že Vasovali zanje. Zaradi tega je prišlo na zborih delavcev do marsikaterih nejasnosti, včasih pa celo do resnih zapletov. Vloga delegacij v procesu družbenega oziroma samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja mora priti tokrat do polne veljave, prišla pa bo Te, če bodo delegati dobro poznali problematiko teh ali onih samouprav-
nih interesnih skupnosti in če bodo hkrati prenašali na seje skupščin teh skupnosti pripombe ali predloge združenega dela in narobe. Enkrat za vselej pa bo treba iz besednjaka v dogovarjanju o skupni in splošni porabi pomesti tudi z izrazi, kot so financiranje in podobna Pri zadovoljevanju skupnih potreb združenega dela ne gre za nobeno finansiranje ali sofinanciranje, gre samo za družbene potrebe, ki jih je mogoče zadovoljevati z delom ustvarjenega dohodka delavcev, ti pa imajo seveda polno pravico in tudi dolžnost odločati o tem, kolikšen del ustvarjenega dohodka bodo namenili za svoje skupne potrebe.
-m-
a. ,
NA OBALI VSE BOU PRODIRA SPOZNANJE, KOLIKŠNEGA POMENA SO NALOGE KADROVSKE POLITIKE
Od ugotovitev k spreminjanju stanja
oj in nadaljnji razvoj samoupravnih : le od hotenja ljudi, marveč tudi in
Uspešen gospodarski razvoj
odnosov sta zelo odvisna ne le	.jv—.,---------------
predvsem od njihove usposobljenosti. Zato toliko govorimo o pomenu dobre kadrovske politike.
Na slovenski obali so te dni začeli znova široko razpravo o kadrovskih vprašanjih, kajti vse bolj v širino prodira spoznanje, da je v sedanjih prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva nujno razreševati učinkovito tudi razna kadrovska vprašanja. Torej ne le ugotavljati slabosti, pač pa se organizirati na tak način, da bi se nezadovoljivo kadrovsko stanje razreševala
Izobrazbena struktura zaposlenih na obali se v zadnjih letih sicer izboljšuje, še vedno pa ne ustreza, in tudi v tem je torej treba videti enega izmed vzrokov za prenizko storilnost, pa tudi za prepočasni razvoj samoupravnih odnosov.
SMOTRNEJŠE RAZPOREJATI STROKOVNJAKE
Primanjkuje delavcev z visoko in višjo izobrazbo, predvsem pravnikov, ekonomistov (čeravno prav teh maisikod drugod
po Sloveniji izrazito ne primanjkuje več), strokovnjakov in pomorcev. Ugotavljajo, da kadri z višjo in visoko izobrazbo tudi niso pravilno razporejeni. Na te probleme so opozorili tudi na nedavni seji obalne konference Zveze komunistov. Ob tej priliki je bila tudi kot opozorilo izrečena ugotovitev, da so si mnogi strokovnjaki poiskali ugodna delovna mesta v majhnih, konjunktumih delovnih organizacijah. Iger pa največkrat niso polno strokovno anga-
Skčanje letošnjih Titovih štipendistov. Prišli so mladi delavci in otroci iz delavskih družin. Z mnogimi od njih so prišli tudi starši, oboji veseli in malce ponosni, saj je Titova štipendija moralno priznanje, ki ga dobijo izbrani ljudje. Izberejo jih njihovi sodelavci, sošolci in učitelji, ki poznajo njihove kvalitete in vedo, da bo takšna štipendija, z vsemi svojimi prednostmi, omogočila študij pravemu človeku.
Pogovor z nekaterimi mladimi delavci, ki so dobili Titovo štipendijo, mi je odkril dokaj podobne življenjske zgodbe.
Doma, v delavskih družinah, kjer v večini primerov služi samo oče, ni bilo dovolj denarja, da bi vzdrževali študirajoče otroke. Zato je bila njihova prva pot po končani osnovni šoli v tovarna Tam so delali kot nekvalificirani di priučeni delavci in čeprav so vedeli, da jim učenje ne bi deldo težav, da bi bili sposobni študirati, niso podcenjevali fizičnega dela Nasprotno — dosegali so izredne delovne uspehe. Mnogi med njimi so se izobraževali ob delu in dokončali poklicne šole, srednjo politično šolo in podobno. Svojo željo po aktivnosti
Veliko priznanje obvezuje
so uresničevali tudi z delom v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v svojih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, bili so akterji v teh organizacijah, dajdi so pobude za delo in spodbujdi ostde člane k delu.
Priznanje za njihovo dosedanje delo je Titova štipendija, ki je višja kot ostde štipendije. Znaša povprečje slovenskega osebnega dohodka, ves čas študija pa imajo status delavca, če so tega že imdi in jim teče delovna doba
Tako bomo zdaj srečevdi na fakultetah nekdanje rudarje, avtomehanike, šivilje..., ki so si s trdim delom utrli pot do študija Prav gotovo je med mladimi delavci še veliko takih, ki bi zaslužili Titovo štipendijo, pa jih ni nihče predlagal, ker v nekaterih delovnih sredinah niso pokazdi zanimanja za tovrstna priznanja delavcem.
Štipendije Titovega sklada pa dobijo tudi dijaki in študenti iz delavskih družin, ki dosegajo nadpovprečne rezultate pri učenju, so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah in gibanju „Znanost mladim".
Tako bo študij na srednji šoli lahko nadaljeval Jože iz Oplotnice, ki ima še šest mlajših bratov in sester, njegov oče pa sam služi denar kot šofer. Tako bo lahko šolanje naddje-vala na Pedagoški gimnaziji Marija iz Črnomlja, s Titovo štipendijo bo študij na Filozofski fakulteti olajšan Majdi iz Maribora in še mnogim drugim. Vsi so bili zelo dobri učenci, pomagdi so sošolcem pri učenju, sodelovali so v raznih krožkih, aktivno so delovali v pionirskih in mladinskih organizacijah, skratka njihovo ime oziroma delo je povezano z delom njihove šole. Titova štipendija bo omogočila, da se bo zares aktivna življenjska pot teli mladih ljudi nadaljevda.
Na vprašanje, kaj jim pomeni Titova štipendija, so skoraj enoglasno odgovorili: priznanje, spodbudo in obveznost
-	To je zame tolikšno priznanje in tolikšna obveznost, da sploh ne pomislim na možnosti, da študija, ki mi ga omogoča Titova štipendija, ne bi dokončal, je dejal eden izmed delavcev.
-	Srečna sem, volja do učenja se mi je podvojila, je rekla dijakinja pedagoške gimnazije.
-	Titova štipendija mi pomeni priznanje za preteklo delo in veliko spodbudo, predvsem pa moralno obveznost za naprej, je zadovoljna dejala brucka Filozofske fakultete in podpisovala pogodbo o štipendiranju.
Tako mislijo vsi moji sogovorniki in gotovo bi dobila enake odgovore, če bi vprašala kateregakoli štipendista. Prepričana sem, da nihče ne bo razočaral. To so govorili njihovi odločni obrazi in tehtni pogovori na srečanju, ki so ga imeli ob podpisovanju pogodb o štipendiranju.
Čeprav so to izbrani mladi ljudje, pa so sami poudarili, da niso nekaj posebnega. Se naprej jim bo velika skrb učenje, v svojih sredina pa bodo kot doslej ali pa še bolj aktivno delovali v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih Trudili se bodo, da bodo upravičili ugled Titovega štipendista,
STANKA RITONJA
žirani, medtem ko v večjih delovnih organizacijah strokovnjakov primanjkuje. Potrebna bi bila torej določena preusmeritev strokovnega kadra, kar pa ne bo lahka naloga, saj si mnogi zaposleni strokovnjaki ne želijo sprememb — želijo ostati anonimni, z velikimi dohodki za sorazmerno majhen trud. Seveda bo zato kadrovsko stisko, kakršna je glede delavcev z visojo in višjo izobrazbo, potrebno razreševati predvsem dolgoročno, začenši pri mladih strokovnjakih in pri tem si mnogi na obali obetajo mnogo tako od novega načina štipendiranja kot tudi od že ustanovljenih oddelkov višjih in visokih šd za izredni in redni študij.
Že ustanovljeni pa so: oddelki za redni študij na fakulteti za strojništvo, oddelek pedagoške akademije in oddelek višje šole za organizacijo dela. Ti oddelki, skupaj z višjo in visoko pomorsko šolo v Portorožu, predstavljajo jedro bodočega višjega in visokošolskega centra na obali, ki ga bodo ustanovili v skladu s policentričnim razvojem šolstva v Slovenije
Menijo, da bodo potrebni ukrepi tudi glede mreže srednjega šolstva. Razvejanost te šolske mreže je dokaj močna, saj šole sprejemajo letno okrog 900 učencev. Toda obstoječa šolska mreža ne ustreza povsem potrebam gospodarstva in družbenih dejavnosti. Danes je veliko učencev na dveh gimnazijah, premalo pa na nekaterih poklicnih šolah. Upravni organi skupščine obalne skupnosti so zato dobili nalogo, da do konca letošnjega leta pripravijo predlog za ustreznejšo mrežo srednjih šol.
Nalog na področju kadrovske politike je na slovenski obali še veliko. Odgovoriti bo treba zlasti na vprašanje, kako zaustaviti še vedno ekstenzivno zaposlovanje, kako izboljšati poklicno usmerjanje mladih in ne nazadnje, proučiti bo potrebno tudi položaj delavcev iz drugih republik, saj obda po njihovem številu v Sloveniji prednjači. Organizacije združenega dela bi morale najprej ustrezno usposobiti kadrovske službe, dogovoriti se bo potrebno za ustrezen sistem, ki naj bi slehernemu delavcu zagotavljal stalno strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje.
Prav vprašanju, kako zagotoviti stalno strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje slehernega delavca, so posvetili posebno pozornost v razpravi na zadnji seji skupščine obalne skupnosti, ko so razpravljali o kadrovski problematiki. V skrbi za strokovne kadre namreč ne bi smeli pozabiti na številne ne-
kvalificirane delavce, za katerih strokovno izpopolnjevanje bi morali še posebej poskrbeti, pa tudi za to, kako obogatiti njihovo družbenopolitično znanje, da bi se lahko bolje vključevali v samoupravno odločanje. Izobraževanje prav teh delavcev je posebna naloga temeljnih organizacij združenega dela, delavskih univerz, seveda pa je to tudi politična naloga sindikata.
SKUPNA OBALNA KADROVSKA SLUŽBA
Da bi se ustrezno organizirali za te naloge, da bi hitreje razreševali kadrovsko problematiko, bodo tudi na obali morali poskrbeti za ustrezne kadrovske službe. Izoblikoval pa se je tudi predlog, da bi za vso obalo zasnovali in usposobili skupno strokovno in močno kadrovsko službo, ki bi delovala pri obalni skupščini. In kaj pričakujejo od te skupne kadrovske službe? Predvsem, da bo dajala strokovno dobro utemeljene predloge za razreševanje osnovnih kadrovskih problemov, da bo imela stalen pregled nad kadrovsko situacijo, njeno problematiko, in seveda tudi pregled nad kadrovsko politiko organizacij združenega dela oziroma TOZD, česar danes na obali nima nihče. Zato so danes tudi mnogi podatki, ki so na voljo in ki se navajajo ob razpravah o kadrovski situaciji in kadrovski politiki, nezanesljivi.
Kadrovska služba pri obalnem svetu torej ne bo imela lahkih nalog, vsekakor pa naj bi njeno sistematično delo dalo boljše osnove za vodenje konkretne kadrovske politike in kadrovske prakse. Tudi na obali se je namreč od ugotavljanja problemov končno potrebno premakniti k razreševanju problemov. Osnove so podane. Sprejet je družbeni dogovor o kadrovski politiki, samoupravni sporazum o štipendiranju. Predvsem pa je treba povedati, daje kadrovska politika končno vendarle postala tudi predmet zanimanja vedno širšega kroga zainteresiranih. Z drugimi besedami povedano, spoznanje o velikem vplivu kadrovske politike in kadrovske prakse na družbenoekonomski in samoupravni razvoj prodira v zavest vedno širšega kroga samoupravljavcev.
SREČKO KAVČIČ
SIGNAL!
14 celodnevnih šol
V Sloveniji imamo 980 osnovnih šd s približno 35.000 učenci. Medtem ko je v drugem polletju lanskega šdskega leta prešlo na celodnevno osnovno šdo pet slovenskih šd, jih to jesen, ob začetku novega šdskega leta, beležimo že 14.
Po podatkih občinskih koordinacijskih odborov za uvajanje celodnevne osnovne šde je mogoče sklepati, da bo do konca leta 1976 imelo
celodnevno šdo 44 osnovnih šd, 1 posebna šda in 1 vzgojni zavod. Ponekod bodo na celodnevno šdo prešli zavodi kot celota, ponekod pa le z nekaterimi razredi.
Žal pa moramo zapisati, da to jesen beležimo porast tistih osnovnih šd, ki so morale uvesti tretjo izmeno in torej lahko o celodnevni osnovni šdi le sanjajo.
Izdatna pomoč
V	naši republiki prejema od 93.000 učencev in študentov družbeno pomoč 67.000 učencev in študentov, to pa je 72 odstotkov vseh učencev in študentov. To lahko sklepamo iz podatkov, ki so na razpdago za prvo polovico letošnjega leta. Po naj novejših podatkih — ki pa niso popolni — bi slika bila gotovo še ugodnejša.
V	prvi polovici letošnjega
leta je bilo razdeljenih
25.000	kadrovskih štipendij,
12.000	štipendij iz združenih sredstev, 5.000 učencem in študentom pa so izplačali razliko do kadrovske štipendije iz združenih sredstev. Če upoštevamo vse te štipendije in 30.000 nagrad iz učnih pogodb (kar sicer ni štipendij), je torej 67.000 učencev in študentov prejemalo za študij družbeno pomoč.
Trikrat večje potrebe
Nova štipendijska politika si uspešno utira pot v prakso. Toda v vseh okoljih zanjo še ni pravega posluha. Med temi so tudi občinski upravni organi, ki ne posvečajo dovolj pozornosti štipendiranju glede na lastne potrebe.
V šolskem letu 74/75 sd občinski upravni organi štipendirali samo 227 šjuden-tov na fakultetah in visokih šolah, na višjih š d ah pa 181. Štipendij niso podeljevali upravni organi občin: Cerknica, Domžale, Dravograd, Ljubljana-Bežigrad, Ljublja-na-Šiška, Lenart, Ljutomer, Metlika, Piran, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Ve-
lenje in Vrhnika ter obalna skupnost Koper.
Največ štipendistov imajo upravni organi občin Murska Sobota in Ptuj, ki imajo sami 37 % vseh štipendistov občinskih upravnih organov. Upravni organi vseh 14 naštetih občin (razen Dravograda) oziroma skupnosti občin, ki nimajo štipendistov, pa imajo zelo veliko število bodisi nezasedenih, bodisi neustrezno zasedenih delovnih mest. S 408 štipendisti bodo občinski upravni organi lahko krili le četrtino svojih sedanjih potreb po delavcih v upravi z visoko in višjo izobrazbo.
V. B.
-I '
f-Mmm
\ j
7
U
> ^	v ^	j	s
• :	J (	I L2L'
-../ •• J
, *
' y. > T
I
t
rS:fP t r
v -v.
-.. k
Rudarska pihalna godba iz Mežice bo praznovala drugo leto 75-letni jubilej. V Mežici so namreč „knapovsko godbo“ ustanovili že leta 1901.
Danes je v godbi trideset fantov. Dvakrat tedensko se zberejo v skromni baraki, kjer pridno vadijo pod vodstvom kapelnika Edija Mauhlerja. Nastopajo pred nidniškim kolektivom, ob raz-
ličnih priložnostih pa tudi v domačem in sosednjih krajih. Ljudje zlasti radi prisluhnejo njihovi izvedbi narodne j^asbe, seveda pa znajo tudi koncertno glasbo in tudi kaj modernega.
Za materialne pogoje godbe skrbi rudniški kolektiv. Ta jim je tudi zagotovil izgradnjo manjšega godbenega doma, ki bo — tako so vsi prepričani — drugo leto že služil svojemu namenu.
Tekst in foto: Kristl VVald
*
komentatorjev stolpec
Zaposlitev za zdomce — stvarnost ali slepilo?
Brez dvoma ni mogoče zanikati neskladja med stanjem in cilji začrtane gospodarske politike, še zlasti pa cilji politike zaposlovanja, kakršni so opredeljeni v razvojnih programih.
Tako bo prihodnje leto, v skladu z občutno omejeno gospodarsko aktivnostjo, število zaposlenih v državi naraslo le za 2,5 do največ 3 %, kar dejansko pomeni, da bo - upoštevajoč tudi delovna mesta, ki jih bodo izpraznili kandidati za pokoj - zaposlitev lahko dobilo okrog 225.000 oseb. Ker znaša dotok mladih kadrov za zaposlovanje letno okrog
150.000	oseb, bi potemtakem ostalo le še okrog 75.000 delovnih mest za vse dmge interesente, med katerimi je nad
500.000	trenutno nezaposlenih, poleg tistih, ki pritiskajo na delovna mesta v mestih in drugih industrijskih središčih zaradi sproščanja delovne sile na podeželju, ter okrog 300.000 šolanih Jugoslovanov, ki za zdaj še ne iščejo dela. Seveda pa pri tem ne kaže p pozabiti na povratnike iz inozemstva, ki jih ocenjujejo na okrog 80.000 oseb letno.
Več kot očitno je, da so glede na nespodbudne napovedi tudi za obdobje naslednjih dveh, treh let omenjene možnosti zaposlovanja zdaleč premajhne, vsekakor pa nezadostne, da bi večjemu številu zdomcev omogočili povratek ob ustrezni zaposlitvi. Gospodarska recesija na Zahodu, ki pušča čedalje vidnejše sledove tudi v našem gospodarstvu, je tako zanikala optimistične in lahkomiselne ocene možnosti zaposlovanja zdomcev, ki smo jih v minulih letih lahko slišdi tudi na najbolj odgovornih mestih in jih zasledili tudi v večjem delu našega tiska. V sedanjih, poslabšanih gospodarskih razmerah, za katere je v svetovnem merilu značilno neustavljivo poslabšanje življenjske ravni prebivalstva kot posledica naraščajoče brezposelnosti in nazadujoče proizvodnje, moramo — žal pozno - pritrditi tistim, ki so še v ugodnih konjunktumih razmerah svarili pred neutemeljenim optimizmom in priporočali graditev delovno intenzivne namesto kapitalno intenzivne industrije ker le prva zlasti območjem z znatnimi presežki delovne sile omogoča odpiranje zadovoljivejšega števila novih delovnih mest.
Upravičena so tudi gledišča, da je žal minil čas, ko bi še lahko s pridom izkoristili nekatere rezerve v proizvodnji, kot so na primer slabo izkoriščeni stroji zaradi dela v maloštevilnih izmenah, kot so nadalje, možnosti odpiranja novih delovnih mest v tako imenovani mali industriji, ki od velikih proizvajalcev prevzame maloserijska naročila in si z njimi deli delo. Toda: če sedanje neugodne razmere na trgu industrijskega blaga onemogočajo izkoriščanje omenjenih in še drugih rezerv v industriji, ni rečeno, da kljub sedanji recesiji ne bi mogli zagotoviti novih delovnih mest desettisočem ljudi v kmetijstvu, obrteh in servisnih dejavnostih, katerih storitve so in bodo iskane zaradi izrazite deficitarnosti raznih obrtnih poklicev.
Če je proizvodnja industrijskega blaga zaradi ogromnih zalog izdelkov ogrožena, pa tega ni moč trditi o proizvodnji hrane. Kmetijstvo in živilska industrija, ki sodita med delovno razmeroma intenzivne dejavnosti, sta brez dvoma perspektivno (četudi manj popularno) področje za zaposlovanje, zlasti še v Jugoslaviji, ki ima vse naravne in druge pogoje za povečanje proizvodnje hrane, a mora trenutno še marsikatero živilo uvažati.
Lahko bi našteli še več argumentov, ki govore v prid pospeševanja kmetijske proizvodnje in nadaljnje rasti zmogljivosti živilske industrije, zlasti tiste, ki je s svojo proizvodnjo usmerjena tudi na tuje trge. Eden najbolj tehtenih dokazov je vsekakor dejstvo, da se iz leta v leto večajo kmetijske površine, ki niso obdelane, medtem ko se zapuščena, a plodne zemljišča divje ali tudi legalno pozidujejo.
Ob koncu bi lahko še ugotovili, da je zdomstvo resnično dvorezen nož, ker problem nezaposlenosti rešuje le začasno, Kdor se slepi z upanjem, da je problem rešen, brž ko si potencialni zdomec kupi-vozno karto za vlak, ki pelje v Nemčijo, je prav tako v zmoti kot tisti, ki upajo, da bo naš delavec, zaposlen v tujini, tam tudi ostal toliko časa, da bo konec recesije.'Dejstvo je, da recesiji ni videti konca in da so tuji delavci prvi na udaru antirecesijskih ukrepov. Tako se vračajo tudi naši delavci, za katere bi bilo doma kljub recesiji na Zahodu še vedno dosti kruha, če bi s premišljeno in odločnejšo politiko zaposlovanja, vgrajeno na primer „v zeleni plan“ in druge prioritetne razvojne programe in projekte (za katere bi kajpak morali zagotoviti zanesljiva in zadostna del nama sredstva) vračajoče se zdomce in sploh sproščene in nezaposlene kadre ob ustreznih spodbudah načrtno usmerjati na tista območja in v tiste dejavnosti, katerim je konjunktura še vedno naklonjena.
Zgjed Brazilije na primer kaže, da je kmetijstvo moč pospešeno razvijati le načrtno ter ob pomoči in žrtvah vsega gospodarstva; odslej bodo izdelovali manj avtomobilov in več traktorjev in tudi pri javnih izdatkih nasploh bo kmetijstvo deležno prvenstvene pozornosti.
NANDE ŽUŽEK
SLOVENSKO INDUSTRIJSKO PROIZVODNJO ŠE VEDNO PESTIJO VELIKE ZALOGE GOTOVIH IZDELKOV
KAKO IZ ZADREG?
Po zadnjih statističnih podatkih je bil količinski obseg industrijske proizvodnje septembra letos v Sloveniji za nekaj manj kot 7 % višji kot avgusta oziroma za 2 % večji kot septembra lani Poprečna stopnja rasti industrijske proizvodnje v letošnjih prvih devetih mesecih je znašala 5,8 %, najbolj porazna pa je bila avgusta, saj ni znašala niti 1 %. V odnosu na prejšnja leta je bila letošnji avgust konjunktura izredno slaba; to pa je tudi vzrok za izjemno slabo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti
Navkljub takšnemu stanju pa vlada v slovenski industriji za čas do konca novembra precej več optimizma kot pred meseci. Ta je pogojen v prvi vrsti s pričakovanji o boljšem položaju na domačem trgu, počasnejši rasti cen proizvajalcev in z naraščanjem izvoznih naročii Toda navzlic temu je bržčas realneje, če si prezgodaj ne delamo utvar o tem, da bi utegnili v zadnjih treh mesecih letošnjega leta nadoknaditi zamujeno in doseči takšne rezultate, kot smo si jih zastavili v letošnji resoluciji o družbenoekonomskem razvoju Slovenije. Zlasti slabi so obeti v celotni panogi barvaste metalurgije ter kemični in lesni industriji, pričakova-
nja pod načrtovanimi pa bi utegnila v dobršni meri oslabiti rast in količinski obseg celotne industrijske proizvodnje. Vzrokov za pesimizem je seveda več, prav pa je, da si pobli-že ogledamo vsaj nekatere med njimi.
PREMALO NAROČIL ...
Se pred dobrima dvema mesecema je kar 38 % od vseh anketiranih proizvajalcev ocenilo, da nimajo zadostnih naročil. Za „polno mero" pa je konec letošnjega avgusta rekordnih 42 % anketiranih organizacij združenega dela sodilo, da ima v primerjavi z možnostmi prodaje še vedno prevelike zaloge končnih izdelkov.
Po vsem tem ni moč pričakovati do konca leta večjih sprememb, zlasti ne, ker tudi gibanja mednarodne konjunkture ne opravičujejo večjih pričakovanj za bistveno povečanje jugoslovanskega in slovenskega izvoza. Običajne sezonske , konjunkture, ki je bila vsa zadnja leta najbolj značilna prav za poletne mesece, letos tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji skoraj ni bilo, toda razlika je vendarle v tem, ker je bilo zmanjševanje njene rasti najbolj opazno prav v naši republiki. Tako
je komaj 17 % anketiranih delovnih organizacij ocenilo svoj položaj kot dober, hkrati pa je bil avgusta in septembra občutno večji odstotek tistih podjetij, ki so svoj položaj na domačem trgu ocenila kot neugoden.
Vse te neugodnosti so se stopnjevale tudi minuli mesec. Skupni saldo naročil glede na običajno raven ta čas je bil pri anketiranih organizacijah združenega dela kar za 37 % manjši v primerjavi z lanskimi prvimi meseci, poleg tega pa se je avgusta in septembra letos zmanjšalo število naročil za domači trg, najbolj pa izvoznih naročil.
PROIZVODNJA BREZ MOČI
Težko se je izogniti stari resnici, da na možnosti poživitve proizvodnje v izdatni meri vplivajo nakopičene zaloge gotovih izdelkov, ki so najbolj porasle v industriji, veliko manj pa v trgovini. V primerjavi s prvimi osmimi meseci lani so bile letos avgusta v vsej slovenski industriji zaloge večje za 28,3 %, od tega pri predmetih za široko potrošnjo za 33,8 %, pri reprodukcijskem materialu za 28,3 %, pri sredstvih za delo 10,7 % in pri ostalih izdelkih za 19,5%.
0, to se po mene sploh ne tiče! Jaz sem vsak dan na svojem delovnem mestu.
I. Antič
Zaloge najbolj tarejo barvasto metalurgijo, kjer so se povečale v letošnjih prvih devetih mesecih v odnosu na lanske za okroglih 65 %, industrija porcelana in keramike ima za 22 % več zalog kot lani v tem času, industrija telekomunikacijskih naprav za 57 %, lesna industrija za 43 %, industrija perila in konfekcije za 22 % itd. Prav na vrhu lestvice pa so živilska industrija (predvsem proizvodi iz moke), ki ima kar za 485 % več zalog kot septembra lani, proizvodnja pnevmatik 105 % in farmacevtska industrija s 64 % več zalog v primerjavi z devetimi meseci lanskega leta. Pa vendar, da bi bila „mera polna'1 beleži še najmanj deset skupin proizvodov letos nenormalno visok porast zalog končnih izdelkov.
Zaradi velikih zalog pa v vsej industriji vendar niso vsi po vrsti tako črnogledi do konca leta. Največ si obetajo v elektroindustriji in lesni industriji, kjer pričakujejo v zadnjih mesecih letos več naročil kot v prvih devetih mesecih. Predvsem računajo na večje povpraševanje po izdelkih široke potrošnje. Prav tako tudi industrija in trgovina, gledano v celoti, še vedno računata na dodatne finančne ,,injekcije" za najemanje potrošniških kreditov, s čimer bi razumljivo močno poraslo tudi povpraševanje po celi vrsti industrijskih in drugih proizvodov.
Navkljub velikim zalogam v proizvodnji pa trgovinske delovne organizacije v zadnjih mesecih zatrjujejo, da pri njih zaloge počasi kopnijo, vzrok za to pa naj bi bilo precejšnje zmanjšanje uvoza blaga za široko potrošnjo, posebno še od poletja naprej. Teh „zatrdil“ seveda ne kaže jemati dobesedno, zlasti ne, ker iz vsakodnevne potrošniške prakse dobro vemo, da ima na primer proizvodnja pohištva še zmerom precejšnje zaloge, izbira v trgovski mreži pa je izredno skromna, ali pa je, vsaj zadnja dva meseca, sploh ni! Prej bi verjeli, da trgovina zadnje čase sploh ne nabavlja dovolj blaga, toda tudi za to ima ,,tehten razlog", saj je vezana na obvezni plačilni rok. Prejkone take razmere niso spodbudne za oživljanje konjunkture do konca leta, od katere vsi, nekateri več, drugi spet manj, toliko pričakujemo.
-IV
PO SLEDI SERVISNIH STORITEV V NAŠI REPUBLIKI
VNEMA M PREVELIKA
Servisov je premalo, premalo je tudi posameznih rezervnih delov, marsikateri servis ni dovolj tehnično opremljen, roki popravil so dolgi # Potrošniški sveti naj bi razreševali tudi to problematiko
Kakovost izdelka, denimo tistega trajnejše vrednosti, je v očeh kupca odvisna od marsičesa; najprej prav gotovo od tega, kako pogosto ga mora dajati v popravilo; in kako dolgo mu služi; takoj zatem pa je žejo važno, kako blizu kupca je servisna delavnica, kako hitro mu okvaro odstranijo in kako dobro to narede. Med avtomobilisti se je izcimil rek, ki ga lahko mirno prenesemo tudi na druge vrste izdelkov. Takole pravijo: avto je tako dober, kolikor je dobra mehanična delavnica ... To velja seveda za vsa vozila, od najcenejših, do najdražjih in, kot smo dejali, tudi za vse druge vrste izdelkov, od akustičnih prek gospo-
IZ RAZPRAV 0 SREDNJEROČNEM PLANU
Kaj pa cesta ob obali?
Na seji koprske občinske skupščine in na skupni seji s skupščinami interesnih skupnosti so že obravnavali osnutek dogovora o družbenem planu Slovenije za obdobje prihodnjih petih let. V glavnem so delegati z osnutkom republiškega plana soglašali in ga podprli, vendar so izrekli tudi nekaj kritičnih pripomb, ki se nanašajo na opredelitev vloge koprske ob-
čine.
V planu je premalo poudarjena perspektiva razvoja obmorskega gospodarstva, kar kaže, da še vedno prevladuje kontinentalna miselnost pri načrtovanju obalnega gospodarskega razvoja. Morju bi morali dati večjo veljavo, njegove nesporne prednosti pa veliko bolje izkoristiti. Slišati je bilo tudi zahteve, naj bi obalno cesto med investi-
cijami uvrstili na prednostno mesto, saj je škoda, ki jo utrpi obalno gospodarstvo vsako sezono zaradi zamud delavcev, dokajšnja, gneča na cesti pa odbija tudi turiste. Vsekakor bo potrebno vprašanje gradnje obalne ceste rešiti, še preden bomo dogradili.Bernardin, sicer bo Bernardin le delno izkori-ščea
vk
..dinjskih aparatov in drugih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Da bi si očuvali ugled solidnega proizvajalca, so si proizvajalci po vsem svetu, se pravi tudi pri nas, izmislili več bolj ali manj učinkovitih prijemov: od bolj ali manj reklamno zvenečih garancijskih rokov, ki v posameznih primerih postajajo kar smešno dolgi (zraven pa vsebujejo še kopico omejitev veljavnosti garancije) do mreže servisnih delavnic, ki naj bi kupcu kar se da hitro priskočile na pomoč. Tako je tudi pri nas oziroma naj bi bilo. Naše lastne vsakodnevne izkušnje nas uče dokaj drugače, nekaj malega je odkrila tudi raziskava servisnih storitev v Sloveniji, ki jo je nedavno tega po naročilu gospodarske zbornice izdelal Inštitut za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave.
Vsekakor si ne naši, ne tudi proizvajalci ne ženejo kaj preveč k srcu anekdotične vneme angleške firme Rolls Royce. Le ta je (v anekdoti!) z letalom pripeljala nekemu lastniku njihovega avtomobila nadomestni del in odpravila napako. Ko pa računa ni hotelo biti od nikoder in je lastnik avta ,,urgi-ral“, so se v podjetju napravili začudene: „Mi da smo kdaj popravljali vaš avtomobil? Nemogoče? Rolls Royce se vendarle ne pokvari!“
Prej bi lahko dejali, vsaj na osnovi izkušenj številnih občanov, da so posamezni naši pro-
izvajalci, pa tudi zastopniki tujih firm, raje zahajali v drugo skrajnost: da so pogosto kupili le izdelke, ne pa tudi potrebne količine nadomestnih delov. Mnogi proizvajalci imajo še danes le redke delavnice, v katerih lahko popravljajo njihove izdelke. V takšnih delavnicah se lahko tudi „raztrgajo“, pa ne morejo občanom ustreči v kratkem času. Največji problem za vsestransko kakovostno opravljeno servisno storitev so vsekakor premajhno število servisnih delavnic, pomanjkanje rezervnih delov, marsikje preslaba tehnična opremljenost delavnic, pa tudi premajhna strokovna usposobljenost kadrov, ne nazadnje pa tudi različne cene servisnih storitev.
Pomanjkanju sestavnih oziroma rezervnih delov botrujejo tako proizvajalci, ker jih premalo izdelajo, pa tudi trgovska mreža, ki preslabo skrbi za tesnejšo in bolj učinkovito povezavo med proizvajalci in servisi. Poleg tega bi bilo zelo dobro uskladiti uvoz izdelkov z uvozom potrebnih rezervnih delov, tudi z zakonsko prisilo, če že trg sam ne sili prodajalcev oziroma zastopnikov v ta korak.
Sicer zakonski predpisi to področje gospodarske dejavnosti dokaj dobro obvladujejo, pomanjkljivo je le njihovo izvažanje in kaznovanje prestopnikov. Tržna inšpekcija kajpak nima vedno možnosti, tudi iz objektivnih razlogov ne.
da bi ukrepala tako, kot je pred časom, ko je v Ljubljani prepovedala prodajati izdelke Slo-bode Čačka, ker je le ta začasno bila brez servisa zanje.
Zlasti kupci avtomobilov nekaterih tovarn, tudi domačih, občutijo^ slabo razvito servisno mrežo. Čeprav se je v zadnjih letih število avtomobilov močno povečalo, se zmogljivosti servisnih delavnic skorajda niso. To pomeni za lastnika vozila dolgotrajno čakanje na vrsto, pogosto pa tudi zavoljo naglice pri delu — slabše opravljeno storitev. Kako zoper to težavo? Sama servisna dejavnost ne ustvarja dovolj lastnih sredstev, da bi se sama širila. Zavoljo tega bo potrebno pritegniti tudi sredstva proizvajalcev izdelkov, morda pa tudi krajevnih družbenopolitičnih skupnosti.
Marsikaj pa bi se dalo izboljšati tudi glede kakovosti same storitve, roke popravil, skrajšanja časa, v katerem servis opravi popravilo na domu, preskrbe z najpotrebnejšimi rezervnimi deli in tako naprej. Ob tem velja nekaj: potrošniški sveti, ki so se ponekod že uveljavili (v ZDA pa so ugotovitve posebne komisije pravi bič božji za slabe proizvajalce), bi morali tudi v Sloveniji spremljati to problematiko in s svojim delovanjem pripomoči k vsestranski izboljšavi servisnih, storitev, posredno pa nemara tudi k izboljšanju kakovosti samega izdelka.
RB
KOPIČIJO SE PROŠNJE ZA UVOZNA SOGLASJA
DOGOVOR BI REŠIL TEŽAVE
Posledice počasnega izdajanja uvoznih soglasij in omejevanja uvoza reprodukcijskega materiala bi gospodarstvo samo lahko zmanjšalo s pravočasnim dogovorom med panogami, kaj potrebujemo in
kaj od tega lahko izdelamo doma
Najbrž trenutno pri nas ni bolj zaposlenih, kot so uradniki, ki na sekretariatu za zunanjo trgovino v Beogradu pritiskajo žige na dovoljenja — oziroma na sogjasja za uvoz posameznih vrst izdelkov, od industrijskih suvorin in polizdelkov prek nadomestnih delov za uvoženo strojno opremo do — whiskyja, če hočete. Na mizah teh delavcev se je namreč ta čas nabralo, tako ocenjujejo, okoli 30 tisoč prošenj za izdajo znamenitih soglasij. Možje s sekretariata hitijo, kolikor morejo, tako pravijo tisti, ki so tam bili, in na dan rešijo takole po 600 prošenj. Kljub temu pa se kupi papirjev na mizah ne zmanjšajo, prav tako pa tudi ne vrste posebnih „poslancev“ vrste podjetij, ki podučena s primeri svojih tekmecev na trgu ali drugih, pošiljajo v Beograd svoje najvišje individualne izvršilne organe, da uradnikom na tak ali drugačen način izpulijo in izsilijo soglasje za uvoz surovin ali rezervnih delov, ki jih nujno potrebujejo.
V tolminski občini, zemljepisno gledano največji slovenski občini, ki pa po gospodarskih dosežkih sodi med manj razvite, z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da letošnji dosežki njihovih gospodarskih organizacij krepko zaostajajo za načrti Upali so, da bodo v naslednjih petih letih ujeli vrsto razvitih slovenskih občin za rep. Obeti blagodati hitrejšega gospodarskega razvoja pa so, vsaj za sedaj, splavali po vodi. Kriza pa je vendarle tolminskemu gospodarstvu prinesla nekaj dobrega: dvoje spoznanj - o lastnih „napakah“ in o smeri, v kateri naj bi krenili dalje.
Tolminski gospodarstveniki so namreč spoznali, da vseh gospodarskih težav vendarie niso krivi samo zunanji dejavniki, kot so razmere na domačem in tujem trgu, razni stabilizacijski gospodarski ukrepi in tako naprej. Največji „krivec“ je pravzaprav dosedanji strukturni razvoj tol-minskega gospodarstva; pri tem pa nimamo v mislih posameznih gospo-darskih dejavnosti pač pa strukturo Proizvodnje v posameznih industrijskih podjetjih. Ne najbolj posrečen izbor posameznih izdelkov in pa marsikje prenizka stopnja dodelave sta danes med najbolj pomembnimi razlogi da tolminsko gospodarstvo teže kot prej najde kupce, da se kopičijo zaloge gotovih izdelkov. V Prvem polletju so se zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje povečale kar za 67 odstotkov v Primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
Sorazmerno s temi napakami in Prekomernim zaposlovanjem so rasle seveda druge težave - kot so upadanje stopnje rasti produktivnosti, povečevanje proizvodnih stroškov in drugo. Obenem s slabim pregledom tolminskega gospodarstva nad dogodki na domačem in tujem trgu - predvsem glede povpraševanja po posameznih izdelkih in pa iudi nekaterimi objektivnimi zadre-8arm, kot so na primer splošna nelikvidnost in inflacijsko gibanje cen, so naštete težave povzročile krepek Padec rasti dohodka tolminskega gospodarstva in seveda njegove repro-čukcijske sposobnosti Med „grehi“ Pa ne smemo pozabiti omeniti pretirane porabe ustvarjenih sredstev -od pretirane potrošnje v samem proizvodnem ciklusu (sem smo priključili tudi osebne dohodkej do porabe “ven ozko pojmovane gospodarske Potrošnje. V tolminskem gospodarstvu so tako spoznali da je za nadaljnji razvoj, ki naj bi jih pripeljal do zastavljenega cilja, treba pred-
Sedaj pa se postavite v vlogo ljudi, la na sekretariatu izdajajo soglasja; ali lahko ti uradniki objektivno pretehtajo vsako prošnjo, ocenijo, ali je zahteva po uvozu takšne vrste surovine ali rezervnega dela upravičena ali ne, ali ni morda zavoljo tega prizadet domač proizvajalec. Ti ljudje svoje delo opravljajo pod dvojnim pritiskom: pritiskom visokega kupa prošenj in pritiskom družbene odločitve, da v prid stabilizacije naše zunanjetrgovinske bilance zmanjšamo uvoz.
Hkrati, ko se veča kup prošenj za soglasja, se veča tudi število izvirnih rešitev posameznih podjetij, ali posameznikov v teh podjetjih, kako hitreje pridobiti soglasje in seveda soglasje za čim večjo količino blaga. Paleta tovrstnih „izumov“ je široka od izkoriščanja osebnih poznanstev, trmastega vztrajanja, dokler se „uradniki ne naveličajo in popustijo", prek navajanja podatkov o tem, da bo podjetje prisiljeno ustaviti proiz-
vsem doma, v lastni hiši marsikaj spremeniti, od tekočih stabilizacijskih nalog, ki naj povečajo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva, do dolgoročne preusmeritve proizvodnje v takšne izdelke, ki jih trg išče; pri tem stopnja dodelave in pa kakovost ne bi imeli najmanj pomembne vloge.
Seveda bodo morali, da bodo dosegli načrtovano stopnjo razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju, vse postavljene razvojne, se pravi investicijske načrte, tudi uresničiti. Tu pa smo že pri drugem spoznanju tolminskega gospodarstva. Pri spoznanju namreč, da družba zaradi številnih drugih sila pomembnih investicijskih načrtov, ki so, čeprav mnogi med njimi investicijsko krepko prekoračeni, vendarle tolikanj pomembni in nujni za splošni družbenoekonomski razvoj, da bo treba predvsem zanje namenjati razpoložljiva sredstva. Za ostale, tako imenovane neprednostne investicije, kamor sodijo tudi vse načrtovane investicije tolminskega gospodarstva, bodo morali potrebna sredstva zbrati predvsem investitorji sami
Ko na Gorenjskem ocenjujejo družbeno akcijo za stabilizacijo gospodarstva, ugotavljajo, da je sicer dobila široko podporo gospodarskih organizacij, vodilnih organov družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin. Vendar pa še vedno ni dovolj zajela delovnih ljudi, saj je v večini delovnih organizacij omejena bolj na ožje strokovne in vodstvene skupine. To ji prav gotovo daje manj upanja na uspeh, kot če bi tudi delavci spoznali smisel in nujnost ukrepov na tem področju ter jih na slehernem delovnem mestu tudi izvajali.
Pomanjkljivosti v stabilizacijski akciji na Gorenjskem povezujejo s slabostmi v razvoju samoupravnih odnosov. Niso tako redki primeri, za katere velja, da so delovni ljudje samo izvrševalci nalog, medtem ko pri upravljanju in odločanju v delovni organizaciji praktično ne sodelujejo. To je značilno še zlasti za enote, obrate in delovne skupnosti, ki imajo matični sedež delovne organizacije v drugi občini. V teh je odmaknjenost od samoupravljanja največkrat povezana s pomanjkljivimi podatki ali pa so sploh brez
vodnjo", do uvažanja surovine, še preden je soglasje izdano, do povečevanja potrebne količine surovin (po modrosti: prosi dvojno, da dobiš svoje") itd. Najdlje pa so šli nekateri proizvajalci, ki kljub temu, da ne proizvajajo vseh izdelkov tiste viste, ki jih naša industrija potrebuje, pri zveznih organih za-tijujejo nasprotno, samo da bi dobili toliko surovin za svojo dejavnost, kolikor jih potrebujejo. S tem seveda zadržujejo nivo obsega proizvodnje na predvidenem obsegu — na račun porabnikov njihovih izdelkov in pa seveda na račun splošnih stabilizacijskih prizadevanj, saj se ne drže tiseega izmed ukrepov, ki pravi, da je treba uvoz surovin zmanjšati...
Navedena dejstva ne govore nič drugega, kot to, kar trdijo mnogi v industriji: da je uvedeni sistem soglasij povsem zgrešen korak. Ne le, da povzroča vrsto zapletov, njegov uspeh pri zmanjšanju obsega uvoza surovin in reprodukcijskih mate-
To z drugimi besedami pomeni, da se bodo morali investitorji odreči marsikateri zamisli v svojih načrtih, ki ne bo izključno v prid recional-nosti in funkcionalnosti objekta, da bodo morali uresničevanje svojih načrtov povsem podrediti - ne svojim željam, pač pa svojim zmožnostim. Tega dejstva so v tolminskem gospodarstvu in kot zatrjujejo, tudi na negospodarskem področju, krepko zavedajo, ko zatrjujejo, da bodo storili vse, da bi se njihovi, za gospodarski in družbeni razvoj občine zelo pomembni investicijski načrti, do leta 1980 tudi uresničili v časovnem zaporedju, karkšnega so predvideli Hkrati je sprejto tudi spoznanje, da se bodo v občini morali odreči marsikateremu drobnemu zadovoljstvu v posameznih podjetjih, prav verjetno pa tudi takšnemu tempu rasti osebnih dohodkov, kakršnega si imeli doslej. Resda leti še vedno v poprečju zaostajajo za republiškim nivojem, vendarle pa je res, da so kljub temu po stopnji naraščanja krepko presegali rast ostalih, za zdravo gospodarjenje pomembnih pokazateljev.
njih. To daje večji prostor razmahu tehnokratizma, zaprtosti v tovarniške plotove in podobnim slabostim. Vsemu temu se največkrat pridruži še nedelavnost političnih organizacij, čeprav , bi jih v takih razmerah najbolj potrebovali.
Na tem področju si obetajo možnosti za izboljšanje položaja prihodnje leto, ko bodo volitve v samoupravne organe. Sindikat in zveza komunistov si bosta prizadevala, da bi bili neposredni proizvajalci v novih delavskih svetili ustrezneje zastopani. Prav tako se bodo morali zavzemati, da bi bolje zaživele druge samoupravne oblike kot so zbori delavcev, delavska kontrola in podobno ter da bi bilo boljše tudi informiranje, kije eden izmed pogojev za uspešnejše samoupravljanje.
Glede gibanj v gospodarstvu pa pri ocenjevanju stabilizacijske akcije na Gorenjskem še posebno s prstom kažejo na neusklajeno zunanjetrgovinsko bilanco. Za gorenjsko predelovalno industrijo je izvoz brez dvoma življensko pomemben. Vendar pa ugotavljajo, da je za sedaj še vse preveč odraz trenutnega položaja brez dolgoročne usmeritve.
rialov bo kaj kmalu zasenčila slaba plat tega koraka. Pokazalo se je namreč že da je rast industrijske proizvodnje v upadanju. Celovite posledice tega dejstva pa se bodo šele pokazale v vsej paleti kazalcev gospodarske uspešnosti podjetij. Odpravljanje težav pa bo prav gotovo vzelo več časa in truda, kot smo zdajle pripravljeni piznati ali celo vetje ti.
Ob težavah zavoljo uvedbe soglasij se je — tokrat lahko rečemo: na srečo! — pokazala še ena slabost našega gospodarstva. Namreč to, da sosed ne ve, kaj in kako dela sosed. V tekstilni industriji so na primer ugotovili: mnogo leže, predvsem pa hitreje, bi lahko dobivali soglasje za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, če bi imeli skupaj z ustreznimi panogami, ki te surovine in repro-materiale izdelujejo (doma namreč), izdelana dva seznama: seznam potreb tekstilne industrije tako {dede potrebnih surovin kot tudi ostalih dopolnilnih repromaterialov in nadomestnih delov za nemoteno proizvodnjo; ob tem pa tudi seznam vseh vrst izdelkov, ki jih tekstilna industrija potrebuje v proizvodnem ciklusu in ki jih domača industrija, bodisi kemična, bodisi strojna, lahko izdela ali pa jih ne more izdelati. Na takšni podlagi bi se seveda tudi na sekretariatu za zunanjo trgovino pri izdajanju soglasij bolje znašli, predvsem pa bi lahko soglasja izdajali tako v skladu z stabilizacijskimi ukrepi, kot tudi v skladu z nujnimi potrebami domačih proizvajalcev.
Žal, koliko vemo, do tovrstnih dogovorov - da bi ugotovili potrebe in možnosti, še ni prišlo, čeprav je od začetka veljavnosti soglasij preteklo precej časa (pa tudi prej smo že poslušali nekatere gospodarstvenike, ki so opozarjali, da takšno sodelovanje med panogami potrebujemo). Nekateri znaki kažejo, da bo sistem soglasij za uvoz blaga, čeprav se je izkazal kot slab, vendarle še ostal v veljavi najmanj do konca letošnjega leta, prav verjetno pa tudi še v prvem tromesečju prihodnjega. Gospodarstvo ima torej časa dovolj, da stori ustrezen korak. V njegovo korist bi nedvomno bilo...
B. RUGELJ
Podatki o uvozu kažejo precejšnjo neracionalnost pri uporabi tujih surovin in polizdelkov v preteklosti, v zadnjem času pa se stvari že izboljšujejo.
Pri novih naložbah so z izjemo jeseniške železarne na Gorenjskem trenutno bolj skromni. Z nepokritimi investicijami sicer nimajo težav in tudi lastna udeležba investitorjev je zadovoljiva. Slabo pa je to, da v investicijski politiki Cbrenjska nima dolgoročne usmeritve in enotnosti, kar je posledica razdrobljenosti gospodarstva ter premajhne povezanosti med občinami. Težnje po novih naložbah so zato še vedno preveč odraz želja in lokalnih interesov; zelo malo pa usklajenih predlogov na osndvi skupnih interesov združenega dela.
Zelo kritična je ocena integracijskih procesov, s katerimi na Gorenjskem niso zadovoljni. Doslej so se povezovali bolj v formalno pravnih in organizacijskih okvirih. Na drugi strani pa je razdrobljenost posebno očitna v kovinsko-predelo-valni in komunalni dejavnosti, trgovini, gostinstvu ter zdravstvu.
-ik
NAČRTI IN STVARNOST TOLMINSKEGA GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
DVOJE SPOZNANJ
rb
NA GORENJSKEM UGOTAVLJAJO
Stabilizacija brez širine
Prejšnji petek so v Kranju doprli 8. mednarodni sejem obrti in opreme. Na njem sodeluje 72 domačih in tujih direktnih razstavljavcev, ki zastopajo več kot 40 proizvodnih podjetij. Skupno je zasedenih 5500 kvadratnih metrov razstavnih površin v zaprtih prostorih. Zanimanje za ta sejem je vsako leto večje, zato je letošnji najobsežnejši doslej, predvsem po zasedenosti razstavnih prostorov. Tudi nepozornemu obiskovalcu sejma obrti pa postane očitno dejstvo, da bi obrtnike oziroma obrtna podjetja, ki na tem sejmu razstavljajo, skorajda lahko prešteli na prste. Razen seveda, če obiskovalec nima toliko smisla za humor in določene težave našega gospodarstva, da prav na tem sejmu najde odgovor za vzroke teh težav. Številne izdelke, ki jih na sejmu razstavljajo in prodajajo, izdelujejo pa jih velika proizvodna podjetja, razkazujejo kot obrtniške izdelke. Večina le-teh tudi z opremo nima nikakršne zveze. Seveda: razstavljavci in prodajalci so skoraj izključno trgovska podjetja, ki skušajo povečati svoj promet na račun znižanja prometnega davka. Gorenjski človek pa je varčen in zato tu trgovina cvete. Na fotografiji vidite paviljon Brivsko frizerskega salona iz Kranja, ki je na sejmu praktično pokazal svojo dejavnost s tem, da vključuje na sejemskem prostoru dejavnost, ki jo skuša vpeljati tudi v svoje lokale v Kranju. Trdijo namreč, da so frizerji najbolj usposobljeni svetovalci za različne kozmetične pripomočke in da je najbolj praktično, da jih v svojih lokalih tudi prodajajo. Na sejmu so to idejo lahko realizirali, v svojih lokalih pa je zaradi veljavnih predpisov še ne morejo.
A. A.
\___________________________________________________________________________J
lil
LETALIŠČE - Največja gospodarska naložba v mariborski občini se je krepko podražila, saj je samo vrednost gradbenih del narasla več kot za 36 odstotkov. Novi predračun za izgradnjo mariborskega letališča znaša namreč blizu 122 milijonov dinarjev, kar je v primerjavi s prvotnim predračunom 50 odstotkov več. Stroški izgradnje pa bi poskočili še bolj, če ne bi letališko podjetje sprejelo stabilizacijskih ukrepov in se med drugim odločilo za nekatere cenejše rešitve. Kljub finančnim zapletom v Mariboru pričakujejo, da bo novo letališče na Dravskem polju, ki naj ne bi bilo le lokalnega pomena, nared že letos.
Načrti predvidevajo, da bi najprej upostavili redne zveze z Beogradom, Splitom in Dubrovnikom. Poleg tega se mnogi zanimajo tudi za čarterske polete in tudi za letalski blagovni promet. Načrti in predvidevanja torej vlivajo upanje, da je ena največjih investicij pri nas dobro premišljena, da se bo sčasoma obrestovala Šele praksa pa bo pokazala, tako kot v večini primerov doslej, če je šlo zares za vsestransko premišljeno investicijo, če je gradnja novega slovenskega letališča v skladu s potrebami in možnostmi ter ne navsezadnje z našimi stabilizacijskimi prizadevanji.
18. oktober 1975 stran
14
USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA NA OBALI
Veliko prepočasen korak
Čeprav so na slovenski obali družbeni dogovor o usmerjeni stanovanjski gradnji in oblikovanju njenih cen podpisali letos spomladi, pa bodo s to gradnjo (in še to morda!) začeli šele konec prihodnjega leta. Priprave na usmerjeno gradnjo namreč niso končane, poleg tega pa je gradbena operativa zasedena s stanovanjsko gradnjo za trg, ker zemljišč, ki jih je za ta namen pokupila v preteklih letih, še ni pozidala.
Samoupravna stanovanjska skupnost sicer že vpliva na cene stanovanj in tržna gradnja postopno že prehaja na usmer-
jeno, vendar je do te še daleč. Bilo pa bi treba z njo čimprej začeti, sicer na obali načrtov, ki so odraz velikih stanovanjskih potreb, ne bodo uresničili in svojega deleža k slovenski akciji - 26.000 stanovanj v 2 letih ne bodo v celoti prispevali. Še manj pa ne bodo zaustavili naraščanja cen stanovanj. Prav tu bi usmerjena gradnja morala dati določene rezultate, čeprav v obalnem družbenem dogovoru o tem, kako poceniti stanovanjsko gradnjo, ni zapisanega skoraj nič konkretnega, ampak so bolj nakazane želje in potrebna prizadevanja. To je
CKN0MEU
Elektrarna tudi na Kolpi?
Na zadnji skupščinski seji so delegati treh občinskih zborov v Črnomlju predlagali, naj bi zaradi pomanjkanja energije v Beli krajini in tudi zaradi gospodarskih in strateških razlogov zgradili dve elektrarni: hidroelektrarno na Kolpi in termoelektrarno pri rudniku Kanižarica. V zvezi s tem so elektrogospodarski skupnosti sporočili, da je v črnomalj-
ski občini potrebno zgraditi več kot 30 transformatorskih postaj.
Edino vprašanje, ki ga doma še niso razčistili, je, ali na Kolpi sploh graditi elektrarno. Proti izkoriščanju Kolpe v industrijske namene je bilo slišati več pomislekov, predvsem zato, ker se bojijo, da bi uničili še zares edino čisto in toplo reko v Sloveniji.	vk
ZAPISALI SO V SVOJIH GLASILIH
ŽELEZflR
TEDNIK — GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SZ ŽELEZARNE JESENICE
Kaj bomo z besedami?
Ko bi besede, ki jih o tem in onem izrečemo vsak dan, spremeniti v kakršnokoli energijo, recimo v toplotno, bi lahko brezplačno ogrevati Jesenice, ne da bi se bilo treba bati za onesnaževanje okolja. Pa pustimo vsesplošno besedičenje in ostanimo samo pri tistih besedah, s katerimi usmerjamo in uravnavamo naš vsakdan, naš nadaljnji razvoj, naloge, cilje in podobno. Množica besed in še več papirja, ko bi vsaj ves našel pot nazaj v papirnice, nas dnevno opominjajo na tisto, kar bi morali, da dosežemo stabilizacijo našega gospodarstva, kar pomeni trdno socialno varnost slehernega zaposlenega, pa se ne spremeni niti v toplotno energijo niti v tisto človeško silo, ki bi v vas delovala kot pobudnik boljšega, odgovornejšega, bolj discipliniranega opravljanja svojih delovnih dolžnosti. Kaj bi, saj je bilo že toliko izrečenih besed, ki niso bile uporabne niti za energijo niti niso našle odmevnosti v našem vsakdanu, zakaj bi si ob teh sedanjih beliti glave. Kaj bi si belili glave ob stabilizaciji, zato so drugi, družbenopolitični delavci, vodstveni in vodilni kadri, kaj bomo mi. Osebni dohodek nam raste po načrtovani krivulji, saj zato skrbijo drugi, mi pa lahko delamo po starih, pa še bolj po novih navadah.
Zakaj bi zapravljati prosti čas, da bi sodelavce povabiti na kozarček ob svojem rojstnem dnevu ali drugem, včasih tudi „narejenem“ jubileju, samo daje, če pa to lahko opravimo med delovnim časom. Zakaj tudi ne, saj imamo celo razne sestanke in seje med delom, pa ne bi smeli proslaviti jubileja sodelavca. Kakšni čudni ljudje, saj nas vendar to zbližuje, „utrjuje“ kolektivnost, „pripadnost“ kolektivu, pa ne bi smeti med delom popiti kozarčka. Saj se nam nemalokrat pridružijo celo tisti, ki bi nam morati to preprečiti, ki so najbližji krogom, kjer se govori o stabilizaciji, delovni disciplini ... pa nam ne rečejo nič. Zakaj ne bi potem te „dru-žabnosti“ opravljati med delom. Včeraj je praznoval Janez, danes France, jutri bom jaz in tako nam v prijetnosti mine teden, pa tudi delo normalno teče dalje. Konec koncev pa nikogar ni, da bi nam rekel, da ne smemo, saj morda tisti, ki bi to morati, tudi sami to počnejo. Pa se žal najdejo tudi taki posamezniki, ki ob vsem tem „tečnarijo“ in se ne udeležujejo takih „družabnih“ srečanj. Nanje se ne oziramo, ker ali nimajo smisla za družabnost ali pa so tako škrti, da jim je žal za steklenico pijače.
Tako se mnogokje obnašamo, besede pa letijo mimo naših ušes, sklepe in dogovore pa nam v predalih prekriva prah. Pa kaj bi, ko pa nam besede o tem, kaj bi morali, prehitevajo tiste, s katerimi bi morati ugotavljati, kaj od dogovorjenega še nismo narediti. Lažje je besedičiti o tem, kaj bi še morali, kot pa o tem, kaj še nismo naredili, ker bi ob tem pač morati pogledati tudi sami na sebe. Pa tudi tu in tam bi se morali sprehoditi po nekaterih pisarnah ali obratih, da bi videti, kako je z besedami, sklepi ati okrožnicami v praksi. Pa niti za to ni časa, ker nam preveč energije jemljejo besede, kaj vse še moramo.
Kaj bi, zopet same besede, čeprav je v njih veliko trpke resnice, za katero pa nimamo pravih besed. Tako se vse suče ■ le okoli besed in zaradi množice besed nam „primanjkuje“
> čašaeza dejanja, ki jih še kako pogrešamo ob množici besed ...
pač posledica dejstva, da denimo komunalna podjetja zaenkrat niso sposobna prevzeti kreditiranja komunalne opreme ati pa se določeni dejavniki svojemu dohodku niso pripravljeni odpovedati, kot denimo ne občine davku na promet stanovanj, s čimer bi k pocenitvi simbolično prispevale nekaj sto tisočakov letno.
Pa vendar: poznavalci pravijo, da z usmerjeno gradnjo do določenih pocenitev mora priti, ne le zaradi bolj organizirane gradnje, pač pa tudi zato, ker skladom za urejanje mestnih zemljišč in pa še komu v stroške stanovanjske gradnje ne bo mogoče mešati tistega, kar tja ne sodi. Dogajalo se je namreč, da so v stroške komunalne opreme za nova stanovanjska naselja vračunavati še kaj več, če so potrebovati denar za reševanje drugih komunalnih problemov, ali pa, kot je bil primer v Izoli, za komunalno opremo industrijske cone. Da so se tako cene stanovanj neupravičeno povišale, je razumljivo. Javnost strukture prodajne cene stanovanj, ki jo zagotavlja tudi obalni družbeni dogogovor, bo najbrž prinesla svoje k razčiščevanju stvari.
Kakorkoli že, usmerjena stanovanjska gradnja ima svoje prednosti, če bodo le tekle stvari tako, kot smo napisati v družbenem dogovoru. Seveda pa vso odgovornost zanjo ne bi smeli prevaliti na samoupravno stanovanjsko skupnost, ampak mora biti njena politika skupna skrb občin, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih, ki so v stanovanjsko skupnost povezani skozi delegatski sistem.
SREČKO KAVČIČ

Vsa leta nazaj je bila cesta, ki povezuje spodnjo in zgornjo Mežiško dolino, tema razprav, saj je zares v zelo slabem stanju. Da bi lahko cesto v celoti uredili, bi morali v zgornjem delu doline zgraditi dva mostova čez reko Mežo. Dolgoletne želje se zdaj vendarie uresničujejo. V tem letu so namreč delavci ravenskega Gradisa začeli graditi v Balosu in v bližini Žeijava dva mostova. Most v Balosu je v
celoti zgrajen, čaka samo še na asfaltno prevleko. Drugi most, ki čaka samo še na betonsko ploščo, bo predvidoma izgotovljen še v tem leta Ko bosta mostova dokončana, bodo lahko v tem delu Slovenije vendarie uredili cesto, ki je eden pogojev za hitrejši razvoj Mežiške doline. Na sliki: nov most čez Mežo v Balosu nared. — Franc Rotar
RUDARJI IZ KANIŽARICE OBETAJO
ENKRAT VEČ PREMOGA
Za Rudnik Kanižarica je že nekaj let značilno, da proizvodnja premoga postopoma narašča. Tako je tudi letos, saj so v devetih mesecih kanižarski -rudarji nakopati 93.000 ton premoga, to je za okrog 6 odstotkov več kot lani. To jim je uspelo predvsem z boljšim delom in z boljšo organizacijo. Številnim težavam navkljub si namreč kanižarski rudarji prizadevajo, da bi ob energetski krizi dati čimveč premoga. Lahko bi nakopali še več, če jih ne bi ovirale razne težave.
Ena teh je tudi geologija.
ZAMUDE PRI GRADNJI NOVE PLINSKO-PARNE ELEKTRARNE V TRBOVLJAH
Vzrokov je več
kajti jama Kanižarica je tektonsko zelo zahtevna, neraziskana in negotova. Tako se pri odkopavanju pogosto srečujejo z velikimi problemi, kar terja od rudarjev velike fizične pa tudi finančne napore.
Na vprašanje o modernizaciji jame je direktor rudnika inž. Tomo Plečko odgovoril, da si stalno prizadevajo nadomestiti fizično delo s stroji. Tako so tudi letos ob pomoči Sklada Borisa Kidriča nabavili odkopni stroj, ki že daje zelo dobre rezultate in so tudi delavci zelo zadovoljni z njim. Vse to vpliva seveda tudi na večanje storilnosti dela. Čeprav le-ta še ni takšna, kot si želijo, je rast le vidna. Pri hitrejšem naraščanju produktivnosti jih pesti predvsem izrabljena oprema. Letos
so izdelati program za sanacijo oziroma program za obnovo in zamenjavo dotrajane mehanizacije, vendar se je reševanje njihove vloge za posojilo toliko zavleklo, da letos najbrž še ne bodo dobiti potrebnih sredstev za obnovo, ki jih sami seveda nimajo dovolj. Prav zato so s tem programom predvidena sredstva za modernizacijo proizvodnje in s tem zvišanje produktivnosti vključili v program srednjeročnega razvoja rudnika do 1980. leta. Trdno računajo, da bodo v prihodnjem petletnem obdobju, ko jamo modernizirajo, dosegli proizvodnjo 220.000 ton premoga na leto, kar bo predvidoma že v 1980. letu skoraj enkrat več, kot bo znašala letošnja proizvodnja.
R. Š.
Za gradnjo novega energetskega objekta pri stari termoelektrarni v Trbovljah so se, kot je znano, odločili zato, da bi podaljšali obratovanje obstoječih parnih turbin. Z namestitvijo dveh plinskih turbin bo maksimalna zmogljivost rekonstruirane termoelektrarne znašala 115,5 megavata, kar pomeni, da bi iz vročih dimnih plinov, ki jih sicer neizkoriščene spuščajo v ozračje, pridobili še približno 28 do 30 mega-vvatov. Tak način izkoriščanja
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
Solidarni s Kragujevcem
Maja letos so delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb Podjetja za PTT promet Kranj sklenili pobratenje s kolektivom Podjetja za PTT promet Kragujevac. V listini pobratenja so si delavci obeh podjetij obljubili izmenjavo izkušenj in sodelovanje na strokovnem, in družbenopolitičnem področju, čvrsto medsebojno povezanost in, čeprav to nikjer ni zapisano, tudi moralno dolžnost, da tovariško pomagajo drug drugemu v stiski.
Te misli in visoki čut za solidarnost so vodile delavce kolektivov Podjetja za PTT promet Kranj, ko so se na zborih delavcev odločili, da na kragujevški sklad solidarnosti nakažejo pomoč v znesku 50.000 din.
DARINKA JEREB
zastarelih elektrarn je znan tudi po svetu.
Plinski del obnovljene elektrarne bi moral začeti obratovati že konec junija, vendar zaradi različnih vzrokov pred koncem leta še ne bo nared. Zamude so nastale že pri urejanju dokumentacije za pridobitev vseh dovoljenj za gradnjo objekta. Pdeg tega firma ACEC na ^gradbišču nima dovolj ljudi, pa tudi dobave naprav so precej kasnile. Zato bodo po izjavah investitorjev prvo enoto izročili svojemu namenu v novembru, drugo pa mesec dni pozneje.
Predračunska vrednost investicije je znašala 449 milijonov din, zaradi podražitev, predvsem domače opreme, materialov in storitev pa je nastala razlika v višini 78 milijonov din, ki jo bo treba pokriti iz sredstev, zbranih za graditev energetskih objektov v naši republiki, kar je odobrila tudi nedavna skupščina interesne skupnosti slovenskega elektrogospodarstva. S tem je investicija v celoti pokrita.
V Trbovljah pričakujejo, da bo plinski del obnovljene elektrarne redno obratoval najpozneje pomladi, ko bo slovensko gospodarstvo potrebovalo dodatno električno energijo. Prednost plinskih turbin je hiter zagon, in če je potrebno, jih je mogoče aktivirati tudi v tako imenovanem breznapetostnem stanju, kar je zelo pomembno za zasavski rudarski bazen. Če pride namreč do okvar v slovenskem električnem omrežju, jame v zasavskih premogovnikih ne bodo ostale brez električnega toka. Sicer pa v Trbovljah pričakujejo, da bodo najpozneje do 1. maja prihodnje leto obnovili tudi staro termoelektrarno.	-m-
N0VE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V VELENJSKI TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE«
Poglabljanje samouprave
Tudi v velenjski Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje“ želijo kar najbolj dosledno uresničiti akcijski program za pohabljanje samoupravnih odnosov ter za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela.
Potem ko so v okviru velenjskega „Gorenja“ ustanovili več no\rih osnovnih organizacij Zveze komunistov, so dali komunisti iz teh novih osnovnih organizacij pobudo za ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela. Na zborih delavcev delov delovne skupnosti skupnih služb in delov dveh temeljnih organizacij združenega dela so potem, ko so ugotovili, da izpolnjujejo pogoje, sklenili, da organizirajo 5 novih temeljnih organizacij združenega dela,
LJUBLJANA
in sicer Orodjarna, Avtopark in Organizacija sredstev za proizvodnjo (iz delovne skupnosti skupnih služb), Embalažnica (le-ta je bila doslej vključena v TOZD Chrommetal — Embalažnica) in Zmrzovalniki (ki so bili vključeni v TOZD Hladilna tehnika).
Potem ko je komisija za samoupravljanje pregledala splošne normativne akte ter pripravila pregled, katere akte je treba še dopdniti, zdaj na zborih delavcev razpravljajo o usklajevanju obstoječih in sprejemu novih samoupravni h aktov. Pripravljajo pa tudi predlog, katere dejavnosti bodo temeljne organizacije združenega dela v prihodnje združevale v okviru temeljnih organizacij združenega dela, katere pa na drugih ravneh.
(vš)
ENOTNA SLUŽBA ZA VSE SIS
Predlog IS mestne skupščine Ljubljana o ustanovitvi enotne strokovno-finančne službe za vse mestne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti je naletel na zelo ugoden odziv tudi pri drugih mestnih telesih ter v samoupravnih interesnih skupnostih. Enotno finančno službo naj bi imele vse
SIS na mestni ravni, medtem ko naj bi občinske skupnosti imele sekretarje za opravljanje tehničnih ter organizacijskih nalog. Komisija za spremljanje uresničevanja ustave pri mestnem komiteju ZK je predlog podpria, saj omogoča racionalnejše ter uspešnejše strokovno-finančno poslovanje SIS.	vk
Revija malega nogometa
Športniki Združenih podjetij strojegradenj, ki namiznem tenisu. Lovoriko v tej športni pašo se letos prvič srečali na svojih letnih šport- nogi so odnesli litostrojci... (Foto: A. Ul) nih igrah v Novi Gorici, so se pomerili tudi v
MARIBOR
Tečaj za organizatorje rekreacije
Ljubitelji malega nogometa so v ponedeljek, 29. septembra, spet prišli na svoj račun. Na velenjskem kotalkališču so se med seboj pomerile ekipe štirih največjih delovnih organizacij v
KOPER
Med pomembnimi športnimi tekmovanji, ki jih organizira ŠD TOMOS, so tudi medobratne športne igre. Te vrste iger, ki so med člani kolektiva zelo priljubljene, so običajno vsako leto v jeseni. Vsaj taka je bila praksa doslej. Vendar je bilo letos drugače. Člani UO ŠD Tomos so pri sprejemanju koledarja tekmovanj za leto 1975 imeli pred seboj dve pomembni tekmovanji in sicer: delavske športne igre obalnega območja, ki so se odvijale od marca do junija letos, ter jubilejne X. igre motorne industrije Jugoslavije meseca maja letos v Kopru. S tem bi bil koledar športnih prireditev društva izpolnjen za
Z nedavno trim akcijo „Vsi na kolo za zdravo telo“, ki jo je pripravila domača zveza teles-nokultumih organizacij, so v radovljiški občini začeli z jesenskim ciklusom množičnih športno-rekreacijskih tekmovanj pod okriljem TTKS, ZTKO in občinskega sindikalnega vodstva. Akcijo so ponovili iz preprostega razloga, ker je bilo že na prvi prireditvi, ki so jo organizirali sredi junija, med občani tolikšno zanimanje, da organizatorjem ni preostalo nič drugega, kot da jo jeseni ponovijo. Podobno kot na prvi akciji so tudi v nedeljo odprli startna mesta v vseh večjih krajih v občini, vsi tisti občani, M niso „utegnili“ na start v Radovljico, na Hled in v Bohinjsko Bistrico, pa so se akciji pridružili po drugih manjših krajih in zaselkih. Vsem udeležencem so prireditelji po opravljeni nalogi podelili značko trimčka kolesarja.
S SEDMIMI KRIŽI NA START!
Med najbolj množične trim akcije v zadnjem času sodi po-; leg akcije „Vsi na kdo za zdravo telo“ plavanje za plavalno trim značko. Organizirala so jo občinska zveza za telesno kulturo v sodelovanju z radovljiškim plavalnim klubom in delavci blejskega kopališča, udeležilo pa se je je rekordno število tekmovalcev. ,JPlavalni trim“ je namreč zbral skoraj 500 občanov, 300 jih je bilo iz Radovljice, 200 pa z Bleda. Ob tej, brez dvoma doslej najbolj razgibani trim akciji v radovljiški občini velja zapisati, da je bil najstarejši udeleženec 68-letni Bogdan Mešiček iz Radovljice. Ob udeležbi vseh starostnih skupin in delavcev iz domala vseh organizacij združenega dela pa je akcija vsekakor preseda pričakovanja.
Toda, to sta le dve izmed cele vrste prireditev, ki sta zadeti v občinskem programu množičnih telesnokultumih akcij in tekmovanja v počastitev 30-letnice osvoboditve in telesne kulture. Skupno jih pripravljajo TTKS, ZTKO in občinski sindikalni svet že od začetka letošnjega maja, vrstile pa
Velenju; Gorenja, Rudarsko-elektroenergetskega kombinata, Vegrada in Rudarskega šdskega centra.
To je bila pravcata revija malega nogometa, ki je trajala pol-
prvo polletje.
Vendar je na seji eden izmed članov UO ŠD predlagal, naj poleg že omenjenih dveh tekmovanj organizirajo v Tomosu še medobratna tekmovanja. Večina članov je bila proti temu, vendar so na koncu le sprejeli predlog. In kaj se je zgodilo z medobratnimi igrami? Ekipe so bile več kot obremenjene s tekmovanji na obalnih igrah ter pripravami za X. motorijado, tako da je bila udeležba na medobratnih igrah slaba. Do danes so končali tekmovanje le v štirih panogah. Udeležba v teh panogah, razen .v kegljanju in namiznem tenisu, je bila zelo skromna.	ROS
se bodo do konca aprila 1976. leta.
CIM VEC delavcev
IN OBČANOV!
Prizadevni radovljiški organizatorji so program množičnih telesnokultumih akcij, namenjenih v prvi vrsti zaposlenim v organizacijah združenega dela, članom športnih društev in občanom v krajevnih skupnostih, izdelali s precejšnjim posluhom za potrebe vseh tistih, ki se želijo letos in prihodnje leto vključiti v trim akcije in ostala tekmovanja. Medtem ko je med trim akcijami v Sloveniji v tem času v ospredju akcija „Pot pod noge, krepimo srce“, so v Radovljici z organizacijo množičnih planinskih pohodov, ki mimogrede povedano sodijo v poseben program akcij v občini, po „svoje“ potrdili misel, da je hoja najbolj naravna telesna vaja in da je narava že od nekdaj naše skupno vadišče. Pohodom, ki imajo v tej gorenjski občini dolgoletno tradicijo, so letos organizatorji množičnih telesnokultumih tekmovanj in akcij dali - sicer posebno mesto, vendar s tem ni nikjer rečeno, da bodo manj obiskani, kot ostale akcije. Nasprotno, organizatorji, člani PD Radovljica, Bled, Gorje, Bohinj in Srednja vas, so prav letos poskrbeli, da se bo v jesenskih mesecih, dokler traja planinska sezona, udeležilo pohodov čim-več takih občanov, ki bolj redko zahajajo v gore.
Ce pustimo „vnemar“ to akcijo je z druge plati prav, da se nekoliko pobliže seznanimo z letošnjim občinskim programom množičnih telesnokulturnih in trim akcij za člane organizacij združenega dela, športnih društev in občanov v krajevnih skupnostih.
Od maja do aprila prihodnjega leta se je, ali se še bo zvrstilo kar 18 množičnih športno-rekreacijskih prireditev. Med množičnimi akcijami so doslej, kot smo že omenili, ..spravili pod streho1* trim akcijo „Vsi na kdo za zdravo telo“, plavalni trim in planinske pohode, do konca leta pa bo občinska strelska zveza organizi-
ne štiri ure. Gledalci, ki so docela zasedli tribuno velenjskega kotalkališča, so vztrajali pod reflektorji vse do konca turnirja. Kaj tudi ne bi, saj so bile vse tekme zanimive in razburljive. Pogosto je prihajalo do zelo komičnih zapetljajev, to še posebej v finalnem srečanju med ekipo Gorenja in Vegrada. Med seboj so se pomerili številni nogometaši, ki igrajo celo v slovenski ligi. V ekipi Vegrada smo našli lahko vratarja TVD Partizan Šmartno ob Paki in vratarja velenjskega Rudarja, da o igralcih drugih klubov sploh ne govorimo.
Vsi ti igralci pa so Člani sindikalnih organizacij in ljubijo tudi takšen rekreativni nogomet in zelo radi tekmujejo na podobnih srečanjih. Tudi v zadovoljstvo številnih ljubiteljev malega nogometa, ki je priljubljena igra domala v vsaki temeljni organizaciji združenega dela.
Na turnirju je zmagala ekipa Vegrada pred Gorenjem, Rudar-sko-elektroenergetskim kombinatom in Rudarskim šolskim centrom.
Rezultati: Gorenje : RŠC 7:2, Vegrad : REK 3:0, REK : RŠC 4:1, in Vegrad : Gorenje 4:3.	H. J.
rala še vrsto strelskih tekmovanj z zračno puško, na kar bodo od januarja do marca prihodnjega leta na vrsti množični drsalni in smučarski tečaji za odrasle, ki jih bosta pripravila občinska TKO in ZTKO.
Drugi del programa zajema občinska prvenstva, med katerimi je mnogo takih, ki veljajo tudi za občinske sindikalne naslove. Najprej je bil na sporedu spomladanski kros za posamez-rrike in ekipe, junija in avgusta so organizirali občinsko prvenstvo v balinanju in plavanju, že od marca pa teče liga v malem nogometu in ligaško odbojkarsko tekmovanje za moške in ženske. Sredi oktobra nameravajo organizirati jesenski kros, občinsko šahovsko prvenstvo in
Pomanjkanje organizatorjev športne rekreacije v OOS in TOZD je poleg pomanjkanja športnih objektov tudi na področju OS ZSS Maribor ena izmed največjih ovir pri razvoju
kegljaško tekmovanje za ženske in moške ekipe. Pred praznikom republike bo TVD Partizan Podnart za nameček organiziral množično namiznoteniško tekmovanje v obeh konkurencah za najvišje občinske naslove, za konec pa bodo člani TVD Bohinj pripravili še občinsko tekmovanje v veleslalomu.
Prireditelji bodo najboljšim ekipam na občinskih prvenstvih podelili lične pokale, posameznikom pa spominske medalje, razen teh odličij pa bo ob koncu letošnjega leta občinski sindikalni svet v Radovljici podelil osnovnim organizacijam sindikata za najmnožičnejšo udeležbo v športno-rekreacijskih akcijah in na občinskih prvenstvih še posebna priznanja.
množičnosti v športni rekreaciji.
Naloge na področju izobraževanja kadrov so v Maribom začeli reševati z organiziranjem tečaja za organizatorje športne rekreacije. V sodelovanju komisije za športno rekreacijo OS ZSS je organiziral prvi tečaj šolski center za telesno vzgojo Maribor, ki razpolaga s potrebnimi predavatelji.
Tečaj obiskuje 41 tečajnikov iz OOS in TOZD. Predavanja so v popoldanskem času ter ob sobotah, ko je na programu predvsem praktični pouk. Kljub temu, da je takšna organizacija tečaja zelo zahtevna za udele-
RAVNE
V počastitev praznovanja 25-letnice samoupravljanja v Železarni Ravne je komisija za rekreacijo pri svetu sindikata organizirala tekmovanja delavcev železarne v več športnih panogah. Za celotni potek tekmovanj je v železarni vladalo veliko zanimanje. Posamezne tekme si je ogledalo tudi po 100 in več ljubiteljev športa. Organizatorjem se je prijavilo 45 ekip, kar pomeni, da je nastopilo blizu
žence, je dosedanji obisk zelo zadovoljiv... Drugi del tečaja, ki bo namenjen aktivnostim na snegu, bo na Pchorju v mesecu decembru.
Za praktičen del uporabljajo tečajniki igrišča zavoda Štadion, kegljišče Konstruktor in kopališče Pristan. S tem tečajem bodo v OOS dobili 41 novih organizatorjev rekreacije, ki bodo s svojim delan pomagali pri razvoju športne rekreacije v TOZD. Hkrati pa bo komicija za športno rekreacijo OS ZSS Maribor pričela pripravljati kandidate za naslednji tečaj, ki bo prihodnje leto.
360 delavcev.
Največji interes je bil za tekmovanje v malem nogometu. Prijavilo se je 19 ekip. Tekmovali so po izločilnem sistemu, tako smo dobili v polfinale štiri ekipe: OBrat strojev in delov, Obrat strojno gradbenih služb, Obrat elektro tehničnih služb, Obrat livarna. Zmagali so nogometaši Obrata strojev in delov.
D. VRSTOVŠEK
H
ŠPORTNA REKREACIJA V DELOVNIH KOLEKTIVIH - POTREBA IN STVARNOST
Programirani zdravstveno-preventivni in rekreativni odmori
V enem prejšnjih sestavkov smo zapisali, kako pomembneje sodelovanje službe za športno rekreacijo z zdravstveno službo znotraj delovnega kolektiva. Konkretno to pomeni, da se med seboj najtesneje povežeta organizator športne rekreacije in zdravnik.
Če smo omenili 30 minutne odmore in posebne rekreacijske odmore kot protiutež negativnim činiteljem, ki spremljajo delovni proces, potem so omenjeni programirani zdravstveno preventivni in rekreativni odmori namenjeni delavcem z daljšo delovno dobo in posebej tistim, pri katerih so bolj vidne negativne posledice, ki spremljajo določeno delo.
Dejstvo je namreč, da lahko pri mnogih delavkah in delavcih, ki delajo na zahtevnih delovnih mestih, kjer pride do izraza večje vključevanje tako imenovane fizične komponente, mnogokrat že na zunaj opazimo vidne znake kot posledice 10, 15, 20 ali večletnega dela. Takih delovnih mest je na področju posameznih industrijskih vej (težka industrija, metalurgija, lesna, tekstilna in kemična industrija itd.) in rudarstva prav gotovo veliko.
Kot je znano psihofizične in delovne skupnosti takih delavcev mnogo hitreje upadajo za razliko od tistih delavk in delavcev, ki delajo na delovnih mestih, ki zahtevajo večje vključevanje umske komponente. Vendar tudi pri delavcih, ki delajo na takih delovnih mestih, lahko opazimo negativne pojave', ki v določeni meri rušijo ravnovesje na tehtnici zdravja in bolezni. Omenjene negativne posledice se kažejo tako na posameznih organskih sistemih in podsistemih in seveda tudi na organizmu kot celoti. V mislih imamo predvsem obolenja dihal ali zmanj-
šano sposobnost te življenjsko pomembne funkcije, dalje določeno prizadetost srca in ožilja, posebej posameznih organov, ki sprejemajo informacije iz okolja, gre za organe vida, sluha in ostalih čutil itd. Neugodne posledice pa se lahko kažejo tudi v obliki različnih nevroz, glavobolov, slabega počutja, nespečnosti, vrtoglavice itd.
Tudi to je znano, da si službe za zaščito delavcev pri neposrednem delu na delovnem mestu močno prizadevajo, da bi imenovane in neželene spremljevalce dela v kar največji meri odstranili, ali vsaj kolikor je to mogoče, ublažih njihov negativni učinek. Vendar moramo kljub temu ugotoviti, da to vedno ni mogoče in da nam to povsod ne uspeva v taki meri, kot bi želeli
Če ponovno osvetlimo imenovanega delavca, ki sicer največkrat ni bolan v klasičnem pomenu besede in je z vidika medicine mnogokrat težko postaviti diagnozo, se kaže in ponuja rešitev v stiku področja medicine in športne rekreacije, torej v povezavi strokovnega dela organizatorja športne rekreacije in zdravnika. Zdravstvena služba z zdravnikom, ki ima najboljši vpogled v »zdravstveno stanje** delavcev, je torej izhodišče za izbiro posameznikov oziroma skupin, ki bodo aktivno sodelovali v omenjenih rekreativnih odmorih. Poleg drugih dejavnikov je gjavni činitelj pri izbiri torej zdravnik, naloga organizatorja rekreacije pa je v vsebinski izbiri programa oziroma športno rekreacijskih akvivnosti. Celotni potek dela in preverjanje učinka pa potem opravljata skupno.
O praktični izvedbi tega pa bomo govorili v naslednjem sestavku.	HERMAN BERČIČ
Medobratne športne igre
PESTER PROGRAM MNOŽIČNIH ŠPORTNO-REKREACIJSKIH TEKMOVANJ IN TRIM AKCIJ V RADOVLJIŠKI OBČINI
BOGATI SADOVI
Množično športno tekmovanje
KONUS ŠIRI PROIZVODNJO
OB OBČINSKEM PRAZNIKU DVE NOVI TOVARNI
Prav gotovo nas vse razveseli vest, da smo v našem godpodarstvu dobili novo tovarno. Še bolj veseli smo, če je to edina tovrstna tovarna v Jugoslaviji, če je bila zgrajena v rekordnem času in je nastajala z združevanjem sredstev vseh temeljnih organizacij združenega dela v organizaciji združenega dela.
Minuli petek so ob občinskem prazniku Slovenskih Konjic v' Konusu odprli kar dve novi tovarni, ki bogatita proizvodnjo in izbiro kombinata ter zagotavljata naši industriji reprodukcijski material in sestavne dele. Z dograditvijo tovarne Koterm za predelavo visokomolekulamega nizkotlačnega polietilena v izdelke, ki jih potrebuje skoraj vsa naša industrija, ter tovarne Celtex, kjer proizvajajo umetno usnje in notranjike za čevljarsko industrijo, pravzaprav v Konosu že zaključujejo razvoj, kot so ga predvideli s srednjreroč-nim programom do leta 1980-
ZNAČILNOSTI INVESTICIJE
Zadnja tri leta so za Konus značilna po intenzivni investicijski dejavnosti, saj so preusmerili proizvodnjo v Majšperku, obnovili obrat v Lenartu, povečali proizvodnjo opet-
nic, uredili in mehanizirali skladišča kemikalij, dobili nova skladišča surovih kož, uredili nove laboratorije, ter opravili rekonstrukcijo usnjarne. K investicijskim naložbam v proizvodnjo moramo dodati tudi na-
ložbe v izboljšanje delovnih razmer, ureditev okolice tovarne v Slovenskih Konjicah, dograditev trgovine s konfekcijo v Slovenskih Konjicah ter preureditev trgovine v Celju. Za vse te naložbe so porabili nekaj več kot 50 milijonov dinarjev.
Notranja struktura proizvodnje in podoba Konusa se zelo hitro spreminjata, saj se vse bolj uveljavlja kemična proizvodnja. Obe novi tovarni, ki so ju odprli ob občinskem prazniku, sta največja povojna investicijska objekta Konusa, saj znaša njuna investicijska vrednost 155 milijonov in samo še pospešujeta spreminjanje podobe. Konusa.
Proizvodnja v Kotermu, tovarni za predelavo plastike,
pravzaprav ni nova, saj je bila ta dejavnost že doslej razvita v Konusu, sedaj pa so se njene proizvodne zmogljivosti povečale za 400 odstotkov. Kakih 120 delavcev bo v tej tovarni proizvajalo različne dele za potrebe kovinske in elektroindustrije, tekstilne, kemične industrije, industrije alkohola in embalaže, za hladilno in atomsko tehniko, za transport, za potrebe rudarstva ter za galvani-zacijsko in lužno tehniko. Iz te tovarne bodo prihajali sestavni deli iz polietilena za različne stroje in naprave, ki bodo nadomeščali kovinske dele. Že v prihodnjem letu bo po številu sicer majhen kolektiv ustvaril kakih 100 milijonov dinarjev bruto dohodka, kar je trikrat več, kot ga je ustvarjal z dosedanjo proizvodnjo.
V proizvodnji umetnega usnja se je Konus povezal z italijansko tvrdko Breflex Export, ki mu je prodala licenco in celotno opremo za proizvodnjo. V Celtexu, v novi tovarni umetnega usnja, je zaposlenih 26 delavcev, ki bodo v prihodnjem letu ustvarili 55 do 60 milijonov dinarjev bruto produkta. Daleč največji delež v tej tovarni bo imela proizvodnja notra-njikov za čevljarsko industrijo, ki smo jih doslej uvažali.
Čas izgradnje obeh tovarn je
Plastika izpodriva kovinske sestavne dele. Konusov „Koterm“ je že zaoral ledino tudi pri nas.
Nova tovarna umetnega usnja „Celtex“ je pridobitev za Konus, čevljarsko in galanterijsko industrijo, saj je to „domači“ vir za material, ki smo ga doslej uvažali.
bil rekorden, organiziranost in	varni je Konus najel 44 milijo-
sinhroniziranost gradnje pa po-	nov dinarjev deviznega kredita
snemanja vredna. Koterm so za-	pod razmeroma ugodnimi počeli graditi avgusta lani, proiz-	goji, nekaj več kot 44 milijonov
vodnja pa je stekla že v letoš-	dinarjev je posodila Ljubljanska
njem maju, tovarno Celtex pa	banka, preostala sredstva pa so
so začeli graditi v oktobu lani	združile temeljne organizacije
in 1. septembra letos je že ste-	združenega dela v Konusu. Prav
Ida poskusna proizvozdnja.	je, če povemo, da so bila zaradi
Po izdelkih obeh tovarn vla- hitre gradnje obeh tovarn dejan-da na jugoslovanskem tržišču sko porabljena sredstva skoraj veliko povpraševanje, obetavne enaka predračunski vrednosti, pa so tudi izvozne možnosti. V V Konusu so sprva načrtovali Konusu zatrjujejo, da bosta gradnjo teh tovarn leta 1978, kljub uvozu osnovnih surovin in vendar pa so jim notranja.kon-reprodukcijskega materiala ven- solidacija kolektiva, izboljšanje darle obe novi tovarni precej kadrovske sestave in smotrno pripomogli k zmanjšanju uvoza, gospodarjenje omogočili bistve-Računica je taka: en dolar re- no premakniti roke gradnje in produkcijskega materiala, ki ga začetek obratovanja, bodo uvozili," bodo oplemenitili Z dograditvijo obeh tovarn v Kptermu za štirikrat, pri Cel- Konus ponovno potrjuje hote-texu pa bo to razmerje 1:3: Ob nje kolektiva, da bo preusmerjal dosedanjem izvozu v Avstrijo, proizvodnjo predvsem na po-ZR Nemčijo, Švico, Bolgarijo, dročje kemije, kjer so potrebe ČSSR se bo poslej Konus poja- še zelo velike. Mimo tega te in-vil tudi na novih tržiščih. Kar vesticije ne zahtevajo bistvenega polovica izdelkov Koterma bo povečanja števila zaposlenih, po sedanjih ocenih namenjena zato pa se občutno povečuje tujim tržiščem in vsaj 30 od- dohodek. Tako usmeritev je stotkov proizvodnje Celtexa Konus uveljavljal v vseh zadnjih tudi.	petih letih, saj se je celoten do-
INVESTICIJE	hodek povečal za trikrat, med-
IN STABILIZACIJA	tem ko se je število zaposlenih
Vrednost naložbe v Koterm povzpelo od 1800 delavcev znaša 67 milijonov dinarjev in v pred petimi leti na sedanjih Celtex 88 milijonov. Za obe to- 2060.	EP
/ \ V novembru bo izšel v založbi Skupnosti slovenskih občin zbornik
PRAZNIKI
SLOVENSKIH
OBČIN
Zbornik je sad skupnega dela in sodelovanja organov skupnosti, vseh slovenskih občinskih skupščin in skupščine mesta Ljubljana, 53 avtorjev in drugih znanstvenih sodelavcev. Vsebuje opis dogodkov iz NOB in zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja, ki so bili kot dogodki posebnega pomena izbrani za občinske praznike.
Format 22x22 cm, 200 strani, 62 slik.
Prednaročniška cena lOO.- din. Prednaročila sprejemamo do TO. 11. 1975. (Cena zbornika v prosti prodaji bo 150.- din).
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam zbornik PRAZNIKI SLOVENSKIH OBČIN.
Znesek lOO.- din bom poravnal takoj po prejemu zbornika na žiro račun št. 50101-678-48155.
Zbornik mi pošljite na naslov:.
Naročilnico, prosimo, izpišite s tiskanimi črkami in jo pošljite na naslov: Skupnost slovenskih občin, 61000 Ljubljana, Cankarjeva 5.
Kraj in datum:
Podpis:
\__________________________________/
V prihodnjem letu bodo v Totri ukinili nočno delo žensk. Zdaj so sredi dela pri gradnji nove tovarne pozametrijskih izdelkov, ki bo v prihodnjem letu, ko bo dograjena, omogočila ukinitev tretje izmena; obenem bodo v novi tovarni občutno izboljšali delovne razmere in z modernimi stroji kljub ukinitvi ene izmene povečali proizvodnjo za dobrih 10%. Boljša kakovost oziroma večje serije pa jim bodo omogočle prodajo na tuje tržišče.
Nova investicija bo veljala 40 milijonov dinarjev. Od tega so sami zagotovili približno polovico, 24 odstotkov bo znašal kredit Ljub-
ljanske banke, 3 milijone pa bodo dobili iz občinskega sklada skupnih rezerv.
Pozametrijski izdelki, to so vezalke in elastika, ki so bili še pred leti osnovni izdelek tovarne Totra, predstavljajo sedaj le še pičlo tretjino proizvodnje. Nova dejavnost — proizvodnja vodovodnih in drenažnfli cevi - je sedaj krepko na prvem mestu. Za Totro je ta proizvodnja še posebej zanimiva, ker gre znaten del v izvoz. — Foto A. Agnič
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja ČZP Delavska enotnost v Ljubljani. Ust je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor In glavni urednik VOJKO CEKNELC, odgovorni urednik BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-S54, 316-695 in 310-033. Naročninski oddelek — komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, telefon 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din. Naročnina je četrtletna 37,50 din — polletna 75,00 din — in letna 150,00 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana.