RIBIŠTVO NA PRELOMNICI
KURILNICA ■ HLADILNICA I GLASBENA ŠOLA ALI PODRUŽNICA?
(Mef) Prav zanimivo bi bilo izvedeti, koliko Izolanov sploh ve, da ima Izola prvoligaško namiznoteniško ekipo, ki se, brez plačanih igralk, hrabro bori in drži sredine prvenstvene lestvice.
To je le eden od skromnih izolskih športnih kolektivov, ki se prebija skozi vsakdanje težave kot ve in zna, s skromnim sofinanciranjem in velikim prispevkom staršev ter še več volontarizma strokovnjakov in članov uprave. Takšnih kolektivov, ki so trenutno edini zasilni izhod pred nevarnostmi sodobnega časa, ki prežijo na mladega človeka, je v Izoli in Sloveniji veliko. Nadaljujejo tam, kjer so odnehali starši ali obupali šolniki, skrbijo za svoje mlade člane in jih vzgajajo v zrele osebnosti, ki se znajo spoprijeti z življenjem. Tega se zavedajo vsi, ki to življenje poznajo, z izjemo države, ki je v svoji birokratski izkrivljenosti dosegla stopnjo, ko več ne zmore zaznati utripa realnosti. Namesto, da bi poskrbela za preventivo, ki jo predstavljajo šole in
lil Banka Koper

različna društva, od športnih do kulturnih, raje troši denar za kurativo, nenehno ustanavlja in sofinancira različne centre, središča, inštitute in podobno, kjer lahko namešča "prave" ljudi in si tako zagotavlja podporo za vladanje. V tej svoji nerealnosti je šla tako daleč, da je nad društva spravila še davkarijo, ki je te dni marsikatega od klubov presenetila z obračunom zamudnih obresti ob plačevanju prispevkov za zaposlene strokovnjake v športnih društev. Prav nič jih ne zanima, da je ta ista država zamujala z izplačilom subvencij za društva, zdaj pa tem istim društvom zaračunava zamudne obresti zaradi zamud pri izplačilu plač. Takšno morbidnost si lahko privošči le birokratski aparat, ki se veseli Evrope in se ne zaveda, da ga bo ta ista Evropa odvadila takšnih perverznosti.
www.slò-istra.com
izolske spletne strani
fRGOVINA Z AVTODELI
d.o.o. Izola -1 TRGOVSKA 4 IZOLA
ZIMSKA OPREMA
POCENI SNEŽNE VERIGE
tel.: 05/641 57 78,641 66 08 e-mail: tecom.izola@siol.net odprto od 8.00 do 17.00 ure
(Tl
MA€ STROl
Istrski županji in župan so spet obrali nekaj oljk in tako neuradno odprli letošnjo oljkarsko sezono. Če gre v tem primera za akcijo, ki je bolj ali manj protokolarne narave pa je bil za oljkarstvo veliko pomembnejši mednarodni posvet, ki se je v četrtek in petek zgodil na Belvederju, kjer so se zbrali vsi, ki v slovenskem oljkarstvu kaj pomenijo. Ob tej priložnosti so podpisali tudi pismo o nameri da ustanovijo Zvezo oljkarskih društev, ki so v zadnjih letih gotovo doživela neverjeten razcvet in postala prava gibala kmetijskega razvoja Istre pa tudi Goriških Brd. Oljčno olje je postalo proizvod novega časa, nekakšno zdravilo, nujni spremljevalec zdrave prehrane in najbolj originalen spominek slovenske Istre. Kako bo preživelo prihod podobnih a bistveno cenejših izdelkov združene Evrope? Oljkarji se zavedajo, da bo patriotizem premalo, še posebej zato, ker patriotizem ne nastane kar tako. Oljčno olje slovenske Istre mora priti najprej v naše domove in na naše mize, toda zaradi tržnih interesov proizvajalcev gaje tukaj še najmanj.
'avte
'EREBB
IZOLA, tel.: 616 80 00
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8-12
Tel : 640 - 40 - 64
IS.november 2001
DIVJAD NAJ SAMA POSKRBI ZASE !
To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali.
PROMETNI ZNAKI IN DIVJAD
Prva močnejša burja je ta mesec pripihala prve nižje temperature. Te bodo, če se obdržijo, kmalu vplivale tudi na vedenje živali. Čas bo za postavitev krmilnic z ustrezno ptičjo hrano. Siničke na primer se zadovoljijo tudi z govejim lojem, obešenim na vejo drevesa ali na balkon, vendar iz dosega brezdomnih mačk, ki jih je po mestu in okolici čedalje več.
Naj še opozorim na možnost prometnih nezgod z udeležbo divjadi, predvsem srnjadi. V zimskem času se srnjad zbira v manjše trope in kaj lahko se zgodi, da prečka vozišče več srnjadi skupaj in se s tem poveča možnost trčenja z vozili.
Vzdrževalec cest v občini Izola (Javno podjetje Komunala d.o.o.) s postavitvijo ustreznih opozorilnih znakov "divjad na cesti" označujem dele cest, kjer obstaja možnost prehoda divjadi čez vozišče.
Vozniki pogosto opazimo ob vozišču uničene ali poškodovane prometne znake, delo objestnežev, ki verjetno ostaja nekaznovano. V enem izmed takšnih podvigov je izginil tudi prometni znak, ki je opozarjal na nevarnost divjadi na cesti Izola - Korte v bližini občinkse deponije odpadkov.
Zasoljena cena z ustreznim postopkom bi na objestneže gotovo vplivala pomirjujoče in bi v bodoče vzdrževalec cest imel s tem manj stroškov.
Komunala v interesu varnosti cestnega prometa odstranjene ali poškodovane prometne znake zamenjuje ali postavi nove na odsekih cest, kjer je to potrebno.
Iz izkušenj vemo, da divjad lahko prečka vozišče kjerkoli in ne samo tam, kjer je to označeno z opozorilnim prometnim znakom, zato previdnost ni nikoli odveč. (K.Z).
Uganka iz mesta ribjih konzerv
Je velika sovražnica nepismenih in prav tako velika prijateljica vedoželjnih.
Če jo imate za steklenimi vrati rezljane omare kot polnilo in okras se bo povečal vtis o vaši kultiviranosti, razgledanosti, dobrem okusu. Ima tudi vsestransko uporabno vrednost: Lahko jo uporabite kot podstavek za vročo posodo, kot orožje za obmetavanje med zakonskimi prepiri, kot uspavalno sredstvo v dolgih zimskih večerih, kot darilo prijateljem, itd. V hudih časih pa je njeno poslanstvo naravnost univerzalno, saj lahko odlično nadomesti določeno toaletno potrebščino, le da je njena uporabnost omejena s številom strani. V kulturno shirani izolski občini se največ tako opisanih sirot stiska v utesnjenih pritličnih prostorih nekdanje železniške restavracije. Koliko svetlobnih let bo še potrebno, da mati županja s svojimi cruditskimi svetovalci dojame vsaj dva latinska pregovora, na primer: Littera scripta manet (po domače: Kar je napisano ostane) ali Ncque mittatis margaritas ante porcos (po domače: Ne mečite biserov pred svinje).
p.s. Za pravilne odgovore podarjamo komplet kislih umaric z belim praškom (sponzor: Droga in Gavioli ecstasy), etikitiran z občinskim grbom mesta s šarlatanskim nasmehom...
Civilna družba za opismenevanje analfabetov in zaščito knjig
(okrajšano: CDOAZK Izola) v.d. za stike z javnostjo Okvals Crebag
ZAKAJ SE DRAŽIJO SMETI ?
Naš redni bralec Ernest Lupine je uredništvu poslal vprašanje v zvezi z cenami komunalnih storitev, natančneje, storitev odvoza smeti. Opazil je namreč, da se cene odvoza smeti nenehno zvišujejo in v svojem imenu ter v imenu drugih občanov ga zanima zakaj tako.
Vprašanj te vrste je bilo že veliko in v Komunali redno pojasnjujejo, da gre za izvrševanje tistega, kar so sprejeli na občinskem svetu pred slabima dvema letoma.
"Veliko občanov je prišlo na Komunalo s tem vprašanjem in vsem smo pojasnili zakaj so te podražitve potrebne" je povedal direktor JP Komunala, Marino Domio. Pred dvema letoma je občinski svet sprejel predlog povišanja cen teh storitev in sicer na 2.000 tolarjev za kubični meter smeti Da povišanje ne bi bilo preveliko so svetniki sprejeli sklep, da se cena zvišuje postopoma vse do 31. decembra tega leta. Mesečno smo tako dvigali ceno za približno 5 odstotkov in konec leta bomo dosegli predlagano ceno, ki pa seveda zdaj ni več takšna, da bi bili z njo lahko povsem zadovoljni. Treba je vedeti, da v Kopru plačujejo občani po 2.400 Sit za kubik smeti, podjetja pa po 5.700 tolarjev za kubik."
"Še posebej je treba ob tem upoštevati, da se lotevamo projekta ločenega zbiranja odpadkov, kar seveda podraži to storitev, vendar se bomo o tem, pa tudi o ceni takšnega zbiranja še pogovarjali tudi na občinskem svetu in nadzornem svetu javnega podjetja" je še povedal direktor Komunale in ob tem povabil g. Lupinca in druge zainteresirane, da za odgovore povprašajo direktno na Komunalo, saj so javno podjetje katerega poslovanje mora biti javnosti vedno dostopno.
PRIJAZNO PISMO
V uradu županje so prejeli prijazno pismo Martine Sedej iz Železnikov, ki je s soprogom letovala v Izoli in bila nad mestom in ljudmi tako očarana, daje svojemu pohvalnemu pismu dodala še pravo odo Izoli. V pismu pravi, da je vesela, ker imamo Slovenci še vedno tako lepo obmorsko mesto z arhitekturo, morjem in ljudmi, ki po svoje prispevajo, daje Izola živa, topla, vabljiva z umetniki, slikarji in kiparji, z ribiči na barkah, prijaznimi gostinci in trgovci. Posebej so ji ostale v spominu mlade metere z otroškimi vozički in hotel Delfin s plesom in tombolo. Zato je v odi, ki jo je posvetila hčerkama, ki sta ji svetovali dopustovanje v Izoli ob koncu zapisala:
Radovedno raziskuješ ozke ulice, cvetoče trge.
Z Izolo se navdihuješ, navdušuješ, osrečuješ, ko nad tabo plapola oprava žehta, pod njo očaran pohajkuješ.
30. SEJA OBČINSKEGA SVETA
ALI JE SEKRETAR LAHKO SVETNIK?
Na današnji seji občinskega sveta bodo uvodoma razpravljali o odgovorih na vprašanja in pobude svetnikov. V nadaljevanju bo največ govora o športu v izolski občini. Dodatno še o zagotavljanju pogojev za redno izhajanje Mandrača.
O ZDRUŽLJIVOSTI FUNKCIJ
Občinski svetnik Tomaž Martin Jamnik (ZLSD) je vložil pobudo naj statutarno pravna komisija prouči, ali j funkcija člana občinskega sveta združljiva z delom v državni upravi na mestu državnega sekretarja.
Vobrazložitvi je še napisal, da osebno meni, kako delo v občinskem svetu in na mestu podžupana (v mislih ima g. Branka Mahneta -svetnika ZZP) ni združljivo z delom v državni upravi kot to določa Zakon o lokalni samoupravi, še posebej pa to velja za resorje, ki nadzirajo področje (morje), kije naši občini dano v rabo in upravljanje. Urad za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za notranje zadeve je na vprašanje odgovoril, da z občinskimi funkcijami ni združjiva funkcija državnega sekretarja, ki v posameznem ministrstvu vodi področje dela, ki je neposredno povezano z nalogami za katere je na podlagi zakona pristojna občina. Ker v dopisu občine ni bilo navedeno za katerega državnega sekretarja gre tudi njihov odgovor ni decidiran, tako da si z njim svetniki ne bodo prav veliko pomagali.
Za tiste, ki še zdaj ne vedo v čem je pravzaprav problem naj pojasnimo: Občinski svetnik Tomaž Martin Jamnik je dal pobudo za oceno združljivosti funkcije občinskega svetnika in podžupana, ki jo opravlja Branko Mahne (ZZP) z njegovo novo funkcijo sekretarja za pomorstvo. Mnenja o združljivosti teh dveh funkcij so tudi v občini deljena, še posebej takrat ko gre za razprave v zvezi z upravljanjem morja oziroma obale (npr. koncesija za marino). Glede na to, da bodo čez leto dni lokalne volitve, tolmačenja zakonodaje pa se bodo še vlekla lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da bo vse ostalo po starem.
DODATNO O IZHAJANJU MANDRAČA
Na pobudo Krajevnih skupnosti bo županja predlagala dodatno točko dnevnega reda tokratne seje občinskega sveta na kateri bodo svetniki razpravljali in odločali o zagotavljanju pogojev za redno izhajanje tednika Mandrač.
Mandrač je namreč tudi nastal kot glasilo izolskih krajevnih skupnosti, zaradi spremenjene zakonodaje pa je moral dobiti založnika. Tako je stroške izdajanja časopisa prevzelo podjetje Graffit Line, ki je polnih sedem let brez kakršnihkoli subvencij zagotavljalo izhajanje tednika. S povišanjem stroškov tiska, pošte in stroškov dela pa je bilo vse težje zbrati potreben denar za tisk in distribucijo časopisa, pred štirinajstimi dnevi pa časopis celo ni izšel.
Sledile stTŠtevilne pobude občanov in možnih sofinancerjev, na pobudo krajevnih skupnosti pa bodo občinski svetniki danes najverjetneje odločali o tem, da občina Izola dokapitalizira založnika in zagotovi subvencioniranje tiska v naslednjih letih, tako da bi Mandrač lahko še naprej redno izhajal ter hkrati ohranil uredniško neodvisnost. (DM)
RIBIŠKA OSMICA
		
Mali, operativni pomol na katerem je bilo njega dni montirano dvigalo za dvig v* manjših čolnov, bo naslednjo pomlad dobil novo funkcijo. Upravljalec pomola, flflm jp Komunala ga bo namreč uredil za postavitev takoimenovane ribiške osmice s katero naj bi popestrili turistično ponudbo starega mesta. Gre za ureditev svojevrstnega lokala v katerem bodo nudili predvsem izolske specialitete: sardele, bakala in nekatere druge ribje izdelke ter vino domačih proizvajalcev.
SVETNIKI VPRAŠUJEJO IN PREDLAGAJO
Točka z nazivom vprašanja, pobude in odgovori občinskim svetnikom je zdaj že tradicionalno ena od uvodnih točk sej občinskega sveta. Na ta način so svetniki zagotovili, da lahko sploh zastavljajo vprašanja ali dajejo pobude, saj se je pred tem velikokrat zgodilo, da je vsem zmanjkalo moči in potrpljenjapo nekajurnem sejanju, saj je bila ta točka običajno med zadnjimi. Tudi na 30. redni seji bodo poslušali nekaj odgovorov na zanimiva svetniška vprašanja.
ANTENE IN TELEFONIJA
Alojz Padar (SDS) in Loridan Kaligarič (nestrankarski - LDS) sta postavila vrsto vprašanj v zvezi s postavitvijo antenskih stolpov in baznih postaj za GSM telefonijo. Občinska uprava je za odgovore zaprosila Ministrstvo za okolje in prostor in njegov Urad za prostorsko planiranje. Od tam pa so prejeli naslednji odgovor:
1.	Za tovrstne objekte lokacijsko in nato še enotno gradbeno dovoljenje ter pred začetkom obratovanja še uporabno dovoljenje. Ta dovoljenja izdaja Ministrstvo za okolje in prostor, Upravne enote pa le operativno izdajajo lokacijsko in gradbemo dovoljenje.
2.	Inšpektorji za okolje in prostor so dolžni ukrepati v primerih, ko investitorji nimajo lokacijskega in enotnega dovoljenja za gradnjo. Enako tudi v primeru, če se naprava uporablja brez uporabnega dovoljenja.
3.	Ministrstvo pripravlja spremembe srednjeročnega in dolgoročnega plana RS, da bi bolje načrtovali in urejali sistem telekomunikacij v državi. Te usmeritve pa govorijo le o prostoru, ne pa o ljudeh in varovanju njihovega zdravja pri čemer pričakujejo usmeritve Ministrstva za zdravstvo. Ministrstvo za okolje in prostor pravi, da od Ministrstva za zdravstvo niso prejeli nobenih usmeritev ali napotkov s tem v zvezi.
Prav zato so občinske strokovne službe omenjena vprašanja in nekatere objavljene članke ter priporočilo kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope v zvezi z mobilno telefonijo poslale tudi Ministrstvu za zdravstvo, vendar od tam odgovora še niso prejeli.
ZDRUŽLJIVOST FUNKCIJ
Občinski svetnik Tomaž Martin Jamnik (ZLSD) je vložil pobudo naj statutarno pravna komisija prouči, ali j funkcija člana občinskega sveta združljiva z delom v državni upravi na mestu državnega sekretarja. Vobrazložitvi je še napisal, da osebno meni, kako delo v občinskem svetu in na mestu podžupana (v mislih ima g. Branka Mahneta -svetnika*ZZP) ni združljivo z delom v državni upravi kot to določa Zakon o lokalni samoupravi, še posebej pa to velja za resorje, ki nadzirajo področje (morje), kije naši občini dano v rabo in upravljanje. Urad za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za notranje zadeve je na vprašanje odgovoril, da z občinskimi funkcijami ni združjiva funkcija državnega sekretarja, ki v posameznem ministrstvu vodi področje dela, ki je neposredno povezano z nalogami za katere je na podlagi zakona pristojna občina. Ker v dopisu občine ni bilo navedeno za katerega državnega sekretarja gre tudi njihov odgovor niswo rešili problema.
Kongres športne rekreacije
UMIRAMO PRE) IN POCOSTEJE KOT EVROPEJCI

mr ant

tammaammmmmmmmtmmmm
■ESI
Na Rogli je bil konec prejšnjega tedna 2. kongres športne rekreacije, ki ima za cilj spodbujanje in podporo kakovostnega dela številnih posameznikov in organizacij ki delujejo na področju športne rekreacije.
Na dvodnevnem kongresu so sodelovali tudi strokovni delavci Centra za kulturo, šport in prireditve iz Izole, ki so se ob tej priložnosti sznanili z napori za hitrejše in množičnejše vključevanje otrok in mladine v športno rekreacijo in interesne športne dejavnosti nasploh. Dejstvo je namreč, da se zanimanje za šport med otroci in mladimi izredno zmanjšuje in da je vpisovanje mladih v športna društva v upadu, kar je seveda tudi posledica pogojev dela v športu nasploh. Glede na pripravo nove strategije razvoja športa v izolski občini je bilo zanimivo slišati, kako se teh problemov lotevajo v drugih sredinah, temeljna ugotovitev pa je, da brez strokovnega dela in boljših pogojev enostavno ni mogoče računati na spremembo trenutnega negativnega trenda.
V nadaljevanju so udeleženci kongresa poslušali Judi predavanja o povezanosti športa in zdravja ter ob tej priložnosti izvedeli, da man j kot tretjina Slovencev skrbi za svoje zdravje tako, da se ukvarja z rekreacijo, dobra četrtina pa se sploh ne ukvarja z nobeno vrsto rekreacije. Rezultati takšnega načina življenja so vidni tudi v statističnih pregledih zdravstvenih organizacij, ki kažejo, da je skoraj 40 odstotkov smrtnosti med Slovenci povezane z boleznimi srca in ožilja. Prav tako je zaskrbljujoč podatek, da umiramo prej in pogosteje kot ljudje v državah Evropske skupnosti.
Drugega dne kongresa so govorili tudi o povezanosti športa in turizma, o aktivnih dopustih in podobno. Ob tem je bil presenetljiv podatek neke raziskave, kije ugotovila, da si komaj 2 odstotka vprašanih želi preživeti takoimenovane "aktivne" počitnice. Drugačne vrste podatke je zbranim predstavil predsednik izolskega turističnega društva Alojz Pečan, ki je povedal, da so v lanskem letu športniki, rekreativci in njihovi spremljevalci v Izoli prispevali kar 22.000 nočitev s čimer so bistveno podaljšali turistično sezono. Seveda pa je treba poskrbeti za prave pogoje takšnega turizma in zato v Izoli tudi načrtujejo gradnjo športnega centra Jadranka (med Mehanom in avtokampom), atletskega igrišča ob OS Livade, pokritega balinišča v Arrigoniju in kegljišča v kraški ulici, pomožnega nogometnega igrišča v Kortah, bazenov v Aqualandiji in Simonovem zalivu ter wllness in fitness centra na Belvcdcrju. Seveda pa bo treba urediti tudi poti za kolesarjenje, ježo in teke po izolskem podeželju.
Selitev zdravstvenega doma
OD PONEDELJKA V NOVIH PROSTORIH
Tisti, ki so že ali še bodo ta teden obiskali izolski zdravstveni dom, bodo prav gotovo srečali katerega od tamkajšnjih zaposlenih, ki prenaša ali polni škatle in se pripravlja na selitev.
Do ponedeljka do sedmih zjutraj bo v starem zdravstvenem domu še delovala dežurna služba in nujna medicinska pomoč, tisti pa, ki so naročeni v ordinacijah v ponedeljek dopoldan pa bodo zdravnika ali zobozdravnika že obiskali v novem zdravstvenem domu. Vsi bodo začeli delati po običajnih urnikih. V ponedeljek dopoldan bo v splošni ordinaciji delal dr. Pejič, popoldne pa dr. Veselinovič.
Sicer pa seje v teh dneh že začelo cepljenje proti gripi, ki bo od ponedeljka dalje seveda potekalo v stari stavbi. S preselitvijo v novo stavbo bodo začele delovati tudi nove telefonske številke, svojo številko, na katero bo možno naročanje, pa bo odslej imela vsaka ordinacija.
NEKAJ TELEFONSKIH ŠTEVILK Nujna medicinska pomoč 66 35 000 dr. Pejič 66 35 022 dr. Gregorič 66 35 024 dr. Veselinovič 66 35 026 Medicina dela 66 350 10 Šolski dispanzer dr. Oblak 66 35 032 dr. Višnjevec Tuljak 66 35 034 dr. Hercegovac 66 35 036
Oljkarska sezona se začenja
OLJKA ZUPANOV OBRANA
Minuli petek so se v oljčniku pod Belvederjev spet zbrali župan Kopra ter županji Izole in Pirana, ki so se jim tokrat pridružili šolska ministrica dr. Lucija Čok, državni sekretar za zdravje dr. Dorijan Marušič, predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice, direktor Slovenske kmetijske zadruge Trst Boris Mihelič, dr. Anton Svetlin, direktor Agencije za kmetijske trge, domači oljkarji in oljkarji Goriškega in Brd ter strokovnjaki s področja oljkarstva, ki so sodelovali na mednarodnem posvetu, ki je potekal dan prej. Burja in zimske temperature jim niso preprečili, da ne bi tudi tokrat obrali oljčnega drevesa in napolnili "balige" ter tako simbolično odprli oljkarsko sezono v Slovenski Istri. Po oceni oljkarjev je letošnja suša povzročila od 35 do 50 odstotkov škode, kar se bo odrazilo v manjšem pridelku. Sicer bodo v Slovenski Istri letos pobrali okrog 1800 t oljk iz katerih bodo iztisnili od 250 - 300 t oljčnega olja, kar je skoraj toliko kot lani. Ta količina gre tudi na račun okrog 650 ha novih nasadov, ki sedaj prihajajo v rodnost. Ocenjujejo, da bodo letos iztisnili od 250 - 300 t oljčnega olja.
Ob koncu srečanja so predsednik Društva oljkarjev Brda, Bruno Podveršič, Goriškega oljkarskega društva Miha Lipušček in predsednik DOSI-ja Danilo Markočič, podpisali pismo o nameri za ustanovitev Zveze društev oljkarjev Slovenijev katerem so zapisali, da bodo do junija 2002 tudi formalno ustanovili omenjeno zvezo. Ob istem času pa bo preteklo tudi natanko 10 let od ustanovitve Društva	oljkarjev
Slovenske Istre. (K.B.)
Popravimo
“‘H €& -	"{2 ~.
Zobne ambulante dr. Žagar 66 35 001 dr. Brajnik 66 35 030 dr. Nikolič 66 35 031 Ginekološka ambulanta 66 35 042 Fizioterapija 66 35 045 Patronaža 66 35 055 Tajništvo 66 35 050, fax. 66 35 051
Ribiška zakonodaja	v	v
EVROPA BO RIBIČEM DRUGA MAČEHA
Hi
O tem, da bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But, prišel v Izolo in se pogovarjal o prihodnosti morskega ribištva ter o pripravljanju ribiške zakonodaje v Mandraču nismo bili obveščeni. Morda zato, ker Ministrstvu ustreza odsotnost javnosti, ko gre za področje dela, ki ga še najmanj obvlada, ali pa zato, ker so enostavno pozabili. Kakorkoli že, o njegovem obisku in o tem kaj je govoril slovenskim morskim ribičem smo izvedeli od kolegov, ki so jih na obisk opozorili v njihovih uredništvih v Ljubljani. Zato je ta zapis skromnejši in manj avtentičen kot bi bil, če bi se avtor na lastna ušesa lahko prepričal, kaj je minister But povedal slovenskim morskim ribičem. Minister But v katerega delokrog sodi tudi morsko ribištvo, je prišel prejšnji četrtek v Izolo seznanit ribiče z dolgo pričakovanim osnutkom predloga zakona o morskem ribištvu. Na posvetu so se menda zbrali vsi, ki imajo karkoli opraviti z morskim ribištvom, od ribičev do ribiške predelovalne industrije in trgovcev z ribo.
Minister je začel z ugotovitvijo, da imamo v Sloveniji veljavni zakon o morskem ribištvu iz leta 1976 in tudi drugi predpisi s tega področja niso dosti mlajši, vsi pa so bili napisani v nekdanji Jugoslaviji, ko smo vsi še lovili v velikem in z ribo bogatem Jadranskem morju.
Kot smo lahko prebrali v dnevnem časopisju je minister But povedal, da je Republika Slovenija na področju ribištva pred veliko in težko nalogo. Z majhnim morjem in majhnim številom ribičev ne more konkurirati v mednarodnih vodah. Tudi naša poraba rib je nizka, saj menda vsak lovenec na leto zaužije slab kilogram sladkovodnih in štiri kilograme morskih rib.
To seveda ni nič novega, saj s temi podatki razpolagajo politiki in ribiška industrija že vrsto let, novost pa je ribiška zakonodaja, ki naj bi jo sprejemali v začetku prihodnjega leta. Zakonodaja je po eni strani sicer v pripravi, po drugi strani pa se o njej s prizadetimi komaj začenjajo pogovarjati.
Pogovor pa seveda ne bil niti najmanj preprost, saj je jasno, da mora biti tudi zakonodaja s področja morskega ribištva usklajena z evropsko zakonodajo za kateroše laiki vedo, daje zelo restriktivna. Letne količine ulova rib za posamezno državo namreč določijo v Bruslju in tako bodo določali tudi nam, ko bomo postali člani EU.
ZDAJ v Revito
prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli
Tomažičeva 10 (Hotel Delfin - vhod s parkirišča)_
VSAK nakup
sodeluje v nagradnem žrebanju:
- VIKEND PAKET
ZA 2 OSEBI V HOTELU NA BLEDU
in druge nagrade
ŽREBANJE 24.NOVEMBRA
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko slovite za svoje zdravje. Obiščite ms.
Izdelki za zdravo življenje
Prav zato osnutek predloga zakona, pri pripravi katerega ribiči niso imeli še nobene prave besede, vsebuje tudi določila skupne evropske ribiške politike. Med drugim to za slovenske ribiče pomeni, da bodo po novem namesto stalnih dovoljenj za gospodarski ribolov prejeli samo letne licence, za obvezni odkup celotnega ulova pa zakon predvideva organiziranje ribiške borze, ki bo najverjetneje v Izoli (predviden je prostor sedanje Pristaniške kapitanije), tako da bo lahko država natančneje nadzorovala ulov rib in njihovo ceno.
Seveda največ jeze med nekaterimi ribiči (kočarji) povzroča določilo, da v pasu treh navtičnih milj od obale (danes je ta meja ena milja) ne bodo smeli ribariti s povlečnimi mrežami ali kočami. Glede na to, da naše teritorjalno morje sega vsega 4,5 milje od obale, bo kočarjem ostalo območje široko največ miljo in pol, kar zagotovo ne zagotavlja ekonomsko donosnega ribolova. Prav nesreča enih je sreča za druge, kot je pri ribičih itak že v navadi. Kočarjev je namreč največ 20 % vseh ribičev, vsi ostali pa so s takšno omejitvijo zadovoljni, še posebej tisti, ki se z ribištvom ukvarjajo kot s popoldansko obrtjo.
Zakon govori tudi o uvajanju ribiškega informacijskega sistema s katerim bi država rada končno uredila podatke o številu ribičev, o njihovih plovilih, vrstah mrež in njihovem ulovu. Uvedli bodo tudi nekatere nove dokumente, ki jih bodo morali voditi ribiči. Za dnevni nadzor ulova bodo za ribiče, ki imajo daljša plovila kot deset metrov, uvedli knjigo plovbe in ulova, ulov tistih s krajšimi barkami pa bodo spremljali s pomočjo vzorčenja. Pomembna novost je tudi prepoved proste prodaje svežih rib, ki jo zdaj v Izoli dobro poznamo. Glede na usklajenost zakonodaje z Evropsko skupnostjo bo prva prodaja možna šele na ribiški borzi. V Izoli se na njeno ustanovitev že nekaj časa pripravljamo, nekateri ribiči so tudi včlanjeni v ribiško zadrugo, ki naj bi vodila to ribiško borzo, ki bo pravzaprav nekakšna urejena tržnica, kjer se bo, glede na količino ulova in povpraševanje oblikovala dnevna cena sveže ribe. Glede na to, da bo borza opremljena tudi z ustreznimi hladilnicami naj bi ribiči v prostorih borze lahko začasno shranili ulov, če bi odkupne cene nenadoma padle. Seveda vsi slovenski pa tudi izolski ribiči nad ribiško borzo niso navdušeni, saj onemogoča sedanjo povsem svobodno in celo neobdavčeno prodajo rib. Minister But je na posvetu poslušal tudi vprašanja o urejanju ribolovnega režima v rezervatih ter o športnem ribolovu s katerim se danes ukvarja skoraj 700 športnih ribičev. In čeprav se na prvi pogled zdi, da je njihov prispevek k "izplenu" rib v slovenskem morju nepomemben v resnici ni tako. Prav zato čaka športne ribiče nekaj podobnih omejitev, kot jih že vrsto let poznajo gobarji. Seveda pa se ob vsem tem	pojavlja še	vprašanje
učinkovitosti ribiške inšpekcije, ki doslej ni uspela opraviti vseh nalog, ki bi jih, tudi po starem zakonu, morala.
Kol nam je povedal Srečko Kovačič, eden od	v-'
ustanoviteljev izolske Zadruge profesionalnih ribičev, ~~ 3».
se država še naprej obnaša do ribiška huje kot
mačeha. To, da jih ne povabijo k pripravi osnutka ‘	' «n»
zakona o ribištvu je le eden od problemov s katerimi se	o	«L v	k
srečujejo. Moti pa jih še cela vrsta stvari, od tega, da	1 ’	'bZl .	Jr
po mnenju Ministrstva za kmetijstvo ribiška zadruga
sploh ne sodi v resor tega ministrstva, do tega da je 1 jJBf .
država nedosledna do lastnih sklepov. Pri povračilih »	" ■ M
škode je zahtevala natačne podatke o ulovu, ob razpisu	^ J|
za ulov cipljev pa je kljub takšnemu določilu sprejela B
tudi ponudbe ribičev, ki podatkov o ulovu sploh ne
vodijo. Glede ustanavljanja borze pa je zanimivo, da predloga, ki so ga pripravili
za ureditev borze v prostorih sedanje pristaniške kapitanije nihče na ministrstvu
niti povohal ni._______________________________________________________________
Novosti v Splošni bolnišnici Izola
OD NOVIH APARATUR DO NADSTANDARDA
V Splošni bolnišnici Izola so letošnjo jesen zaključili pomembne investicije v diagnostično opremo, ki so jo nabavili iz lastnih sredstev . Gre za še en korak k izboljševanju dela v bolnišnici in bogatejšo ponudbo dodatnih možnosti za zdravljenje.
Gre za aparaturo, imenovano spiralni CT, nemškega proizvajalca Siemensa, za katero odšteli 120 milijonov tolarjev, kijih bodo odplačali v naslednjih petih letih. Nova aparatura je nadomestila dotrajan in tehnično zastarel CT aparat, ki so ga v izolski bolnišnici uporabljali od leta 1993 in na njem opravili 12.237 preiskav. Aparat, ki so ga začeli uporabljati konec septembra, omogoča rentgenske preiskave organov ob bistveno zmanjšani dozi rentgenskih žarkov, kar je seveda velika prednost za pacienta. Kot je povedal dr. Branko Cvetičanin, vodja radiološkega oddelka, so preiskave z novim aparatom opravljene izredno hitro. Če so prej porabili npr. za preiskavo trebuha okrog 30 minut, opravi nov CT aparat isto preiskavo v 20 sekundah. Ob manjšem sevanju pa daje aparat tudi izredno kakovostno sliko in hkrati omogoča boljše diagnostične možnosti in rezultate.
Na radiološkem oddelku pa so poleg omenjenega aparata pridobili tudi novo programsko opremo, s čimer so digitalizirali svojo dejavnost. Radiologi namreč slike digitalno opravljenih preiskav odčitujejo le z ekrana in jih ne izdelujejo več v materialni obliki, preko računalniške mreže pa so slike rentgenskih preiskav dostopne tudi zdravnikom, ki so avtorizirani za njihovo pregledovanje, in sicer na vseh oddelkih bolnišnice. Z novim načinom dela bo bolnišnica letno prihranila nekaj manj kot 4 milijone tolarjev na račun RTG filmov in kemikalij. Sodoben razvoj gre v smer popolne digitalizacije in v tujini že obstajajo bolnišnice, ki delujejo popolnoma brez RTG filmov. Pri nas zaenkrat RTG filmi ostajajo pri vseh klasičnih RTG preiskavah - slikanju prsnih organov, skeleta in mamografij. Kljub hitrejšemu opravljanju preiskav, pa se čakalna doba ni skrajšala in še vedno znaša okrog 6 mesecev. Odvisna je namreč od normativov ZZZS, ki veljajo za izolsko bolnišnico. Se je pa skrajšala čakalna doba za hospitalizirane bolnike, saj pridejo na vrsto praktično takoj.
Na oddelku za nuklearno medicino pa so pridobili nove prostore, kar je omogočilo namestitev gama kamere, aparature za izvajanje ti. scintigrafije, vrste nuklearno medicinske preiskave, ki omogoča dodatne podatke o delovanju organov. Najpogosteje se opravljajo tovrstne preiskave kosti, ledvic, ščitnice, jeter, pa tudi srca, kar bodo v izolski bolnišnici začeli opravljati prihodnje leto. Samo gama kamero so v izolski bolnišnici nabavili že leta 1998, vendar je republiški zdravstveni inšpektor tedaj zahteval, da se za njeno namestitev zgradijo novi prostori. Tako so za to dejavnost usposobili prostore v pritličju bolnišnice, za obnovo le-teh in nakup kamere pa so skupno porabili 90 milijonov tolarjev.
Kot je povedala predstojnica oddelka nuklearne medicine dr. Edvina Gregorič, pomeni nova aparatura veliko pridobitev za bolnike, saj seje čas od postavitve diagnoze do zdravljenja v nekaterih primerih bistveno zmanjšal. Tako je na primer doslej moral bolnik, pri katerem se je npr. nepravilnega delovanja ščitnice pokazala potreba po zdravljenju z radiojodom, na hospitalizacijo na nuklearno kliniko v Ljubljano. Z vsemi pregledi in čakalnimi dobami je lahko minilo leto dni od postavitve diagnoze do začetka zdravljenja. Ker vse preiskave in zdravljenje z radiojodom lahko sedaj opravijo v Izoli, traja takšen postopek sedaj le nekaj dni.
izolski I
d
v

Med novostmi bolnišnici pa je tudi ureditev	petih
nadstandardnih sob in sicer na kirurgiji, na internem oddelku, na ginekologiji in pediatriji.
Možnost namestitve v nadstandardnih sobah imajo bolniki z dodatnim zavarovanjem, ki obsega tudi višji standard bolnišničnega zdravljenja.
Nadstandardno nastanitev omogočajo	tudi
samoplačnikom, pri čemer stane bivanje za bolnika 5.000 tolarjev na dan, za spremljevalca pa 7000 tolarjev na dan. Takšen nadstandard zajema izbiro lečečega zdravnika -specialista, bivanje v enoposteljni sobi, svoje sanitarije, TV sprejemnik, počivalnik za obiskovalce, prehrano v dogovoru z dietetičarko, dodatno pospravljanje in čiščenje prostora ter možnost uporabe telefona.
Direktor izolske bolnišnice dr. Tomaž Gantar ter strokovna direktorica dr. Nataša Černič Šuligoj pa sta na novinarski konferenci predstavila tudi poenostavljen pritožni postopek, ki so ga uvedli v bolnišnici. Odslej bodo evidentirali in obravnavali vse morebitne pritožbe pacientov, ki so nezadovoljni z delom zaposlenih, tako po strokovni kot organizacijski plati (naročanje pacientov ipd.). Novost je v tem, da bodo v postopkih rednega ali izrednega strokovnega nadzora obravnavali tako pisne kot ustne pritožbe, v 30 dneh pa bo pacient, ki seje pritožil, prejel tudi pisni odgovor. Obravnavali bodo tudi anonimne pritožbe, čeprav v teh primerih odgovorov seveda ne bodo mogli posredovati.
Vse te in še druge novosti, kijih pripravljajo v izolski bolnišnici pa sodijo v sklop aktivnosti za zagotavljanje kakovosti, s čimer so se intenzivneje začeli ukvarjati v letošnjem letu, potem ko so se lani ukvarjali bolj s poslovanjem, je povedal dr. Tomaž Gantar. (Karmen Bučar)
CEPITE SE PROTI GRIPI
Najbolj učinkovito se obvarujemo gripe s pravočasnim cepljenjem. Pri nas s cepljenjem začnemo ponavadi v oktobru. Cepljenje je priporočljivo za vsakogar, še posebej pa za bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo in malignomi ter njihove družinske člane.
EPIDEMIJE GRIPE
V Sloveniji so bile zadnjih 20 let večje epidemije leta 1978/79, 1983/84, 1984/85, 1989/90, 1993/94 in 1997/98. V vsaki od teh epidemij je zbolelo okoli 60.000 ljudi. Umrljivost se v času epidemije gripe običajno vselej poveča, vendar natančnih analiz nimamo. Epidemije se pri nas pojavijo običajno v decembru in trajajo lahko do marca.
NEKAJ BESED O GRIPI
Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki jo spremlja vročina, glavobol, bolečine v mišicah. Značilnost gripe je nenaden pojav visoke temperature, bolečin v mišicah, dražečega občutka v žrelu ter suhega kašlja. Za razliko od drugih prehladnih bolezni gripa lahko traja do 7 dni. Pogosto se pojavijo resni zapleti s pljučnico. Starejši ljudje in kronični bolniki so v večji nevarnosti zaradi zapletov.
Zaradi tega v epidemijah gripe število sprejemov v bolnišnice močno naraste, poveča se umrljivost ne le zaradi gripe in pljučnice, temveč tudi med kardiovaskularnimi bolniki in bolniki z drugimi kroničnimi boleznimi, ki jih lahko gripa poslabša ali celo sproži. V največji nevarnosti zaradi gripe in njenih zapletov so ljudje, starejši od 65 let. Gripo prepoznamo po njenih značilnostih, čeprav se jo težko loči od drugih prehladnih bolezni, ki jih povzročajo ostali virusi. Diagnozo postavimo s pomočjo laboratorijskih preiskav.
Gripa je pomembna zaradi hitrosti širjenja, velike zbolevnosti in resnih zapletov, katerih povzročitelji so virusi ali bakterije. Povzročitelj se prenaša s kužnimi kapljicami po zraku zlasti v zaprtih prostorih. Virus lahko preživi več ur v posušeni sluzi in se lahko prenese z direktnim vdihavanjem. Inkubacija je kratka, najpogosteje traja 24-72 ur.
Učence je malo zeblo
KURILNICA JE BILA HLADILNICA
Na zdravstvenem domu je sodobna kurilnica, ki pa je bila za dotrajano inštalacijo premočna. Danes bo pouk v OS Vojke Smuč potekal normalno.
Tisti, ki poznajo napeljavo centralnega ogrevanja ob šoli Vojke Šmuc in do kulturnega doma so že pred leti povedali, da jo skupaj drži le še ponos. Dokler je bila edina kurilnica za šolo in gledališče tista v osnovni šoli je še nekako šla, saj je komaj zmogla potiskati toplo vodo skozi ogrevalni sistem, ko pa so priključili novo kurilnico na novozgrajenem zdravstvenem domuje bilo tudi ponosa konec. Cevi so enostavno popustile in radiatorji v šoli ter v stavbi kulturnega doma so ostali hladni.
Kot naročeno seje ravno konec tedna ohladilo in temperatura se je spustila pod 10 stopinj Celzija, to pa je seveda povzročilo vrsto težav v obeh ustanovah. Hud mraz so najprej občutili obiskovalci kulturnega doma, saj je bilo med sobotno plesno predstavo dovolj toplo le plesalcem, gledalci pa so v glavnem zmrzovali.
Če je obiskovanje kulturnih prireditev stvar odločitve posameznika, ki s tem pač sprejme tudi to, da ga bo med predstavo zeblo pa so manj možnosti imeli šolarji, še posebej tisti na predmetni stopnji, saj jih je tako zeblo, daje vodstvo šole sprejelo posebne ukrepe dokler se razmere ne uredijo.
Tako so v ponedeljek učenci višjih razredov imeli manj šolskih ur in še tiste, ki so jih imeli so bile krajše. Tako so dejansko pouk končali že pred poldnevom in tudi za torek je veljala ista napoved. Delavci TMP-ja so se sicer takoj lotili dela, začeli so krpati preperele cevi, toda dela je bilo za več kot dan ali dva. Prav zato so se v šoli odločili, da bodo sredo namenili športnemu dnevu in tako vsaj delno ^ zapolnili učni program.
Toda vreme se ni dalo in sredin športni dan je minil v znamenju hladnega vremena in močne burje, tako da tudi od tega dneva učenci in učitelji niso imeli prav veliko.
ŠE EN UREJEN KOTIČEK MESTNEGA JEDRA
Ob Sončnem nabrežju bo v prihodnjih dneh začel nastajati še en kotiček, ki naj bi prispeval k večji urejenosti starega mestnega jedra.
Gradbeni delavci bodo namreč pričeli s pretlakovanjem makadamskega dvorišča za stavbo na Velikem trgu 1 (kjer domuje tudi naše uredništvo).
Kot nam je povedal Boris Stupar , ki je na izolski Občini zadolžen za komunalno urejnje zemljišč in investicijsko vzdrževanje površin v javni rabi, so s pridobivanjem dokumentacije za ureditev 150 kvadratnih metrov zemljišča, kije občinska last, že leta 1997, vendar jim je Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine šele sedaj predložil izhodišča za ureditev tega prostora.
Prostor bodo pretlakovali s sivim peščenjakom, kamnom, ki so ga uporabili tudi na Verdijevi ulici in Manziolijevem trgu. Poleg tega bo izvedena sanacija hišnih kanalizacijskih priključkov, ter meteornih in fekalnih voda. Po sredini bo potekala 4 m široka kamnita dostopna pot, po kateri bo zagotovljena dostava za tamkajšnjo trgovino, vendar parkiranje vozil odslej tam ne bo več dovoljeno. Večina tamkajšnjih dreves bo ostala, odstranjena bodo le poškodovana drevesa. Tako kot doslej bo mejo med pločnikom in
dvoriščem ločeval kamnit zid, na zahtevo zavoda pa bodo odstranili gredico, ker po njihovem mnenju ogroža fasadni omet, ki je tudi spomeniško zaščiten. Pod drevesi naj bi namestili tudi nekaj klopic in tako ustvarili še en kotiček za posedanje za turiste in domačine.
Z deli bodo pričeli v teh dneh, rok izvedbe pa je 30 dni, tako da bodo dela končana še pred božičnimi in novoletnimi prazniki (K.B.)

Za danes (četrtek,!5. novembra) so upravljale! kurilnice napovedali normalizacijo stanja, tako da so se tudi na šoli menda odločili za običajen šolski dan, čeprav so najprej načrtovali še naravoslovni dan za tiste učence, ki ga niso imeli v sredo. Tudi v kulturnem domu se veselijo toplih radiatorjev, saj seje stavba v teh dneh pošteno shladila.
Sicer pa je kurilnica na zdravstvenem domu sodobna in bo brez večjih težav skrbela za ogrevanje vseh ustanov v okolici, poleg osnovne šole in kulturnega doma še za vrtec, osnovna šola Dante Alighieri in novozgrajen stavbenikov blok.
POGREŠAJO STARO DVIGALO
Številni domačini, lastniki manjših čolnov, so te dni zelo slabe volje, saj so ugotovili, da jim nenadoma manjka dvigalo s katerim so vrsto let dvigali na suho svoja plovila in jih na malem pomolu prebarvali oziroma drugače oskrbeli.
Nekako so se navadili na tisti delovi pomol, kjer so lahko opravili manjša popravila.
Tudi cena teh storitev ni bila previsoka in tako so se nekako navadili teh "komunalnih" cen.
Toda potem je komunala v začetku leta JP Komunala prekinila pogodbo z najemnikom pomola in dvigala, še pred začetkom sezone pa so odstranili tudi dvigalo, saj po mnenju mnogih, posebej pa ekologov in turističnih delavcev, takšna dejavnost ne sodi v središče turističnega mesta.
Težave so se začele takrat, ko so se ob koncu sezone prvi lastniki čolnov lotili vzdrževalnih del in so v obeh marinah iskali ugodnosti, podobne tistim, ki so jih poznali v časih "starega dvigala" na pomolu. Toda tam o nekakšnih popustih za domačine niso nič vedeli. V suhi marini pri ladjedelnici so sicer povedali, da so pripravljeni domačinom dati določen popust, seveda pa cena vseeno ni enaka tisti, ki so je bili domačini vajeni.
Sedaj sprašujejo, kaj je z obljubo, da bo na pomolu ob hladilnici Ribe postavljeno dvigalo za takoimenovane "komunalne storitve". Odgovor na to vprašanje seveda ni preprost, saj je marsikaj odvisno od uresničevanja projekta gradnje komunalnih privezov kot del projekta gradnje marine. Glede na zaplete pri dodeljevanju koncesije za marino se zdi, da je tudi rešitev problema cenejših dvigov plovil vse bolj oddaljena.
NOGOMET-3. DNL-zahod
AVTOPLUS:KOMEN 1:2 (0:2)
Strelci: 0:1 Vodopivec (7), 0:2 Djuzdanovič (24), 1:2 Sredinšek (64)
Avtoplus: Sirotič, Sorgo, Softič (Brkič), Bogdanovič, Jankovič, Furlanič, Banica (Filipčič), Peršič (Pucer), Jureš, Gregorič,
Sredinšek
Kakšnih 200 gledalcev je bilo v prvem delu prepričanih, da so domači bolj nazdravljali Martinu kot gostje, saj so Komenci povsem prevladovali na igrišču in zlahko povedli z dvema zadetkoma prednosti. V drugem delu so se domači le zbrali, začeli pritiskati proti golu gostov a več kot častnega zadetka niso dosegli. Škoda, saj bi se z zmago prebili celo do tretjega mesta z enakim številom točk kot drugouvrščena Šampionka iz Bilj. V nedeljo bodo Kortežani gostovali pri ekipi Adrije iz Mirna.
JADRAN Rokava:MNK Izola 0:2 (0:2)
Strelca: 0:1 Stračevič (13), 0:2 Dam. Božič (15)
MNK IZOLA:	Boškovič, Radovac,
Markežič, Kavalič, Maletič, Dam. Božič, I.
Božič, Gerič, Apollonio (Mrak), Mujkič (Durmič), Starčevič (Hasič)
Izolani so že na začetku vzeli stvari v svoje roke (noge) in po 15 minutah že vodili z dvama zadetkoma prednosti ter bili absolutno boljše moštvo na igrišču. V nadaljevanju so domači zaigrali malo bolje, enkrat zadeli tudi prečnik, več pa niso zmogli in Izolani imajo spet 5 točk prednosti na prvenstveni lestvici. V nedeljo bodo doma igrali s povprečno ekipo iz Šmarij.
1. MLADINSKA LIGA	________
MariDor Dranik:MNK Izola 2:1
Izolski mladinci so po 14-tih tekmah še vedno na zadnjem mestu prvenstvene lestvice.
1. KADETSKA UGÀ - Maribor BranilcMNK Izola 5:1
Tudi kadeti so z eno zmago v 14-tih tekmah še vedno na zadnjem mestu lestvice z malo možnostmi za obstanek v 1. ligi.
STAREJŠI DEČKI - Komen:Avtoplus 3:3
Izolani, ki so bili tokrat prosti so tretji, Lortežani pa so na osmem mestu lestvice
MLAJŠI DEČKI -Korte Avtopus:Ga!eb 12:6 (6:6), MNK IZ0la:P0St0ina 24:2 (12:0)
KAPUČINO
ROKOMET-1. DRL-moški
MRK Izola - RK Sevnica 25:32 (13:13)
V'
^ —

miimmM
KEGLJANJE-
SHP Ljubelj: IZOLA 1:7 (2473:2578)
Izolanke so v derbiju sredine lestvice prepričljivo zmagale v gosteh in tako prehitele celo vrsto ekip ter se po številu točk izenačile s četrtouvrščeno Adrio. V soboto 24. novembra bodo Izolanke gostile prav ekipo Adrie in ob zmagi bi se lahko zavihtele proti tretjemu mestu.
3. LIGA-moški:
CALCITII-IZOla 3:5 (4798:4805)
IZOla: Vončina, Božič 4, Grujčič 4, Cetin 4(2), Sovdat 1, Muha M. 4, Vukovič 5(1), Žeger 1, Kleva, Hodžič, Čebular 2, Cah, Slama, Gregorič Sevnica Marco la l,Mičevič ll.Požek 4, Ošlovnik, Povše 3, Grizolt 1, Kozlina, Štuhec 2, Brečko 1, Teras 5(2), Kisovec, Robida, Simončič 3, Zupančič 1 7-M: Izola 4(3), Sevnica 3(2)
Izklj.: Izola 14 min, Sevnica 8 min Diskv. Cetin 58' 3x2 min V derbiju dna lestvice, kjer sta se pomerili ekipi še brez točk so bili na koncu usešnejši gostje. Prve tri četrtine srečanja sta bili ekipi ves čas tesno skupaj. V prvih 30 minutah so le enkrat gostje vodili z dvema zadetkoma prednosti - 10:12 v 25'- izolani pa so takoj izenačili, tudi drugi del se je nadaljeval s podobno vse do 44', ko so gostje po uspešnih obrambah Marcele, kije dobesedno 'branil z glavo', povedli najrej z dvema goloma in takoj povišačo na 4 razlike (47' 19:23). Kljub slabim obrambam domačih vratarjev so domači le uspeli znižati in se v 52’ približati na 23:24. Gostje so vzeli minuto odmora, Izolani pa so imeli napad za izenačenje. Nazaustavljivi Mičevič je prestregel
----------- podajo izolskih zunanjih igralcev in
realiziral protinapad. Do konca pa so Izolani zapravili kup napadov z nerpremišljenimi streli, oziroma napakami pri podajah, prekrški v napadu, Sevničani pa so vsako napako kaznovali in prednost v zadnjih minutah povišali na prevelikih 7 zadetkov razlike. Še vratar Marcela se je vpisal med srelce, skupaj z izkušenim, vendar poškodovanim Simončičem, ki je vstopil v igro v ključnih minutah in realizatorjem Mičevičem pa je prispeval levji delež k zmagi.
NAMIZNI TENIS-1.SNTL -Članice
V soboto so članice igrale v gosteh proti ekipi Šampionke iz Vrtojbe. Igralke Arrigonija so dvoboj začele zelo slabo, saj so domačinke visoko povedle s 4:0. V nadaljevanju pa je bila igra povsem enakovredna, tako daje bil končni izid dvoboja 6:2 za Šampionko V dvoboju velja pohvaliti igro RahOtinOVO, ki je dvoboj odgrala res dobro in ekipi prinesla eno zmago. Pravo presenečenje pa je pripravila Ludvikova z zmago nad Shen Nam.
3. KLUBSKI TURNIR UUK0VIČU IN JAUŠEVČEVI
V nedeljo je potekal v Izoli 3. klubski turnir za kadete, kadetinje in mlajše. Pri kadetih je bil najboljši Vukovič Gregor, ki je gladko premagal vse nasprotnike. Drugi je bil TrbOVC Matjaž, tretrji pa Kotrlo Martin. "
Pri dekleti je zmagala JaUŠOVaC Natika pred Ačimovič Alenko in Fatorič Kristin.
Frodi ROdOjkOVlČ: "Nismo odigrali slabo, vendar smo v odločilnih trenutkih zatajili in zapravili priložnost. Takšno je pač stanje in moramo nadaljevati s treniranjem in igranjem - nabiranjem izkušenj. Na koncu smo se predali, čeprav ne bi smeli in bi morali igrati do zadnje sekunde, tako da je razlika previsoka!'
Dejan Marcola : "Mislim, da smo zasluženo zmagali, pa čeprav smo zaradi različnih težav nastopali s pomlajeno ekipo. Izolani imajo zelo vztrajno in borbeno, vendar neizkušeno ekipo."
/m POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Prvoligaške stopnice so že tako visoke, da Izolani ne uspejo premagati niti direktnih tekmecev v boju za obstanek. Verjetno zadnja bitka, katero bi lahko zmagali, so spremenili v poraz. Vse preveč starih slabosti, napak in nerazpoloženosti se ponavlja na tekmah. Proti
Sevnici je bilo dobro le v prvem polčasu, ko se je zapravilo (zaradi egoizma) preveč priložnosti za izdatnejše vodstvo. V drugem delu so fantje stalno lovili goste, ob prilikah, ki so se pokazale, pa so kot za stavo odpovedali. Težko bi bilo enakomerno porazdeliti odgovornost, vendar je obramba precej slabši del ekipe. Kako bi vse bilo dugače, če ne bi bilo "razlik" med ekipami. Izolanom se poznajo vsi primanjkljaji, ti ki jih spremljajo že nekaj let. Mladost ekipe pa zahteva več dela na psihološkem "utrjevanju", vse dosedanje tekime se je izgubljalo v končnicah. Nekaj izgovorov bi Izolani lahko ašli med sodniki, vendar bi bilo to le "mašitev lukenj". Ekipo sedaj čakajo srečanja z ekipami zgornjega razreda, kjer naj bi fantje brez pritiskov odigrali in nabirali nove izkušnje. Seveda bo
težko prenašati kanonade in prerešetane mreže, davek bo visok. Kot vedno pa ni vse tako slabo, res se je podrlo nekaj "iluzij" in želja, povleči kaj izkušenj in vse obrniti v svoj prid bo olajšalo delo in mogoče tudi nagradilo. Ženski rokomet (prvoligaški) že počiva. Ocene odigranih tekem so pustile precej odprtih vprašanj. Dekleta so točkovno v minusu, v igri pa je še vedno preveč nihanj. Tudi one se bodo morale psihološko "ojačati", čaka jih Evropa in tam moraš biti "lep".
Gostišče lasna
Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354
http//izola.gvcri.net
ŠPORT-ROKOMET - STARUŠI DEČKI
RK NOVA GORICA:MRK IZOIA 15:16
Izolski starejši dečki so pred kratkim zamenjali trenerja. Petra Mičoviča sta zamenjala Klavdijo Radojkovič in Vlado Hrvatin. Tekma v Novi Gorici je bila za naše zelo težka preizkušnja. Ob polčasu je vse kazalo na lahko zmago naših (6:12), nato pa seje vse ustavilo. V napadu so naši dobesedno proslavili vratarja domačih, v obrambi pa niso mogli ustaviti motiviranih gostov. Na koncu vedno štejejo točke in ne igra s katero se ekipa pokaže, ta pa je za pozabit.
Za Izolo so igrali: Jasmin Dedič, Miran Kaligarič, Matic Čebulj 3, Matjaž Žeger, Amel Rediič, Alen Kuburič, Uroš Srabotič 3, Matej Srabotič 2, Rok Gomezelj 2, Rok Jurman 4, Matej Kleva 2, David Ivančič, Rok Kocjančič in Jan Radojkovič
STAREJŠI DEČKI - RK HRPEUE-KOZINA:MRK IZOLA 10:10
Starejši dečki so še enkrat pokazali svoje kvalitete in zmagali tudi v Hrpeljah. Skozi vso tekmo so bili boljši nasprotnik in zasluženo zmagali. V napadu je bil najuspešnejši Srabotič, na golu pa seje izkazal tudi vratar Dedič.
Za Izolo so igrali: Jasmin Dedič, Alen Kuburič, Rok Jurman 4, Matej Srabotič 6, Uroš Srabotič 4, Rok Gomezelj 1, Matjai-Piantoni Žeger, Matic Čebulj 3, David Ivančič, Matej Kleva, Amel Rediič, Jan Radojkovič, Miran Kaligarič, Tilen Slama
KADETI - RK GORICA LEASING:MRK IZOLA 20:18
Izolski kadeti so doživeli prvi poraz v tej sezoni. Premagala jih je boljša Nova Gorica, ki jim je, kot kažejo rezultati edini konkurent za prvo mestò v ligi. Kot ponavadi so naši začeli dobro in bili v prvem polčasu celo boljši od domačinov (9:12). Nato pa so v druge polčasu popustili in borbenim Goričanom pustili da jih dohitijo in prehitijo. Pri naših seje izkazal samo Kleva.
Za Izolo so igrali: Zoran Štampfer, Andrej Kleva 9, Luka Gomezelj 3, Rihard Destradi, Kristjan Vajukič 1, Jure Zrinski 2, Elvin Čosič, Mitja Lukežič 1, Miha Stanič, Luka Volk 2, Matej Marinac in Alen Iliševič
KADETI- RK HRPEUE-KOZINA:MRK IZOLA 17:23
Tudi Izolski kadeti so zasluženo zmagali v modri dvorani. Takoj na začetku so povedli in pokazali, da ne bodo ničesar prepustili naključju. Izolani so na začetku drugega polčasa naredili lepo razliko (9:18) tako daje trener Hrvatin dal priložnost vsem igralcem. Nato so dovolili Hrpeljčanom, da so naredili delni izid 5:0, vendar so na koncu zasluženo odnesli domov dve točki.
Za Izolo so igrali: Rihard Destradi, Aleks Destradi, Zoran Štampfer, Kristjan Vajukič 2, Luka Gomezelj 8, Mitja Lukežič, Elvin Čosič 4, Andrej Kleva, Alen Iliševič 3, Miha Stanič, Dejan Starman, Jure Zrinski 5, Luka Volk, Matej Marinac 1
)EETKUNE DO
Vabljeni vsi (z znanjem ali brez) k spoznavanju najučinkovitejših tehnik napredne samoobrambe - osebni stil znamenitega Bruce-a Lee-ja.
Začetni tečaji se bodo odvijali v ponedeljkih in sredah ob 16.00 v telovadnici stare italijanske Osnovne šole, Gregorčičeva 21, Izola Izven rednega urnika pa še dodatni zasebni tečaji za posameznike.
2 tedna brezplačno!
Infn: 031/2fi0-288____
ŠPORTNO
DRUŠTVO
is
^ " V fitnessstudio
IZOLA / Ljubljanska 51 / tel. 6418-042
fWPRWA «lieiEsl. to
NOVI URNIK
Obiščite nas pon ■ pel od 16- 22 na LJUBLJANSKI 51 v Izoli SODOta lil nedelja Od 17 ■ 21
21. MARTINOV TEK-KORTE 2001
V nedeljo je bil v Kortah na sporedu že 21. Martinov tek, ki se je razvil v množično in kvalitetno tekaško prireditev. Še posebej je podbudna vedno številčnejša udeležba Izolanov, letos jih je bilo že več kot m vseh udeležencev. Prireditev je, v organizaciji Centra za šport Izola, uspela v zadovoljstvo udeležencev in organizatorjev.
Letošnja prijetna novost je bil glasbeni "vložek" med ogrevanjem, ki ga je pripravila Ksenja.
Teklo je 263 udeležencev, med njimi izredno dobro pripravljeni tekači, ki so progo pretekli v manj kot 28 minutah, ter tudi tisti, ki so potrebovali skoraj eno uro. Na koncu so, ob čaju in enolončnici na Medljanu, bili vsi zmagovalci. Zmagovalci po kategorijah:
MOŠki:
Hrovatsoštjan -Begunje Kosovelj Mitja - Kobarid Goranič Marko - Materija Pieruzzo Diego - Trst Kalan Tomaž - Škofja Loka Rijavec Aleš - Ribnica Lešnik Štefan - Ljubljana Žigon Boris - Nova Gorica Ambrož Janez-Bohinj Savič Vladimir - Pivka
Pred štariom se je treba najprej segreti
® ES :	Ženske:
U 1 Kosovelj Mateja - Kobarid ^111	<= sjKK.Br Šuštaršič Mateja - Ljubljana
Lindič Metka - Novo Mesto Lampe Rožica - Bohinj Širca Ivanka-Pivka
Najstarejša udeleženka je bila Lampe Rožica, Stara 60 let (zasedla je 177. mesto), Lucijan Kozlovič, organizator najstarejši udeleženec pa je bil IZOlan Fabio teka in Branko Vrabec, Ivančič, Star 64 let (zasedel je 144. mesto) zmagovalec med novinarji
Pokrovitelja prireditve sta bila Fundacija^^-*^^ za financiranje športnih organizacij v:.
Republiki Sloveniji in OMV IstrabenZ|
Koper.
Na štartu se je nekaterim kar preveč mudilo pod nogami
Eni so tekli hitro, eni (olimpicovi optimisti s trenerjem) pa bolj počas.

Športna šola MAESTRAL l organizira:
v
Športna delavnica za predšolske otroke (3-5 let) - sreda od 18-19 ure v telovadnici vrtca Livade
v
D
Športna delavnica za dečke in deklice (6-9 let -torek in petek od 16.30-17.30 v športni dvorani Livade
Gimnastika za deklice (7-11 let)
- ponedeljek in četrtek od 15.30-16-30 v športni dvorani Livade
*
-* 1 f
Info: Tone Barič 041/644-r8T7
Smučanje med zimskimi počitnicami na Pohurju
(osnovnošolci, srednješolci, odrasli)
SLOVENIIA CRE NAPREJ
ROMUNIJA:SLOVENIJA 0:1
Strelec za Slovenijo: Rudonja
To je bila tekma za ljudi z dobrimi živci, posebej ob koncu, ko so Romuni oblegali naša vrata v upanju da bi dosegli vsaj drugi zadetek s katerim bi izenačili izid iz Ljubljane.
Prvi čudež se je zgodil v začetku drugega polčasa, ko je po uvodnih napadih Romunov iz protinapada zadel nihče drugi kot nekdanji igralec Izole, Mladen Rudonja. V 51-tem nastopu je bil to njegov prvi in gotovo najpomembnejši zadetek v karieri, ki je slovensko nogometno moštvo popeljal na svetovno prvenstvo na Japonsko in Korejo.
Romuni so sicer izenačili z izrednim zadcdcom Contre in potem je trener Hadji, poslal v napad nove moči toda na koncu se je vse isteklo po naših željah in Slovenija bo nastopila na svetovnem prvenstvu.
Takoj po končani tekmi so se tudi po Izoli zaslišale petarde in po mestu so pripeljali avtomobili z navijači in slovenskimi zastavami, nekateri pa so se že odločili za odhod na Brnik kamor so naši reprezentanti prileteli že ob polnoči.
MANZIOLIjE BIL PRAZEN
Sobotno prvo tekmo so si nekateri kljub dežju ogledali na Manziolijevem trgu, še več pa bi jih bilo včeraj zvečer, saj je bilo vreme bistveno boljše in napoved projekcije na velikem platnu je bila zanesljiva. Toda v sredo popoldne smo ugotovili, da nihče od kinopodjetja ne ve, da bi morala biti projekcija tekme na Manziolijevem
trgu in mnoge mimoidoče je bilo treba odslavljati z odgovorom, da je nekaj narobe s tehniko. Prišla je tudi televizija, da bi posnela vzdušje ob gledanju prenosa pa niso imeli kaj posneti. Kako je prišlo do te dezinformacije ni čisto jasno, vsekakor pa je škoda, saj bi bilo na trgu veliko ljudi, ki so kasneje zasedli križišče na trgi republike in povzročili pravi prometni infarkt.
Na PUM «
(projektno učenje za mlade) so še prosta mesta za novo šolsko leto. Vpišejo se lahko mladi med 15. in 25. letom, ki trenutno niso vključeni v redno šolanje, so brez poklica, službe in so pripravljeni narediti kaj zase. Pokličete ali obiščete nas lahko na Izobraževalnem centru Memory, Ferrarska 30 (na barki) v Kopru.
Tel.: 05/631-13-13; e-mail: irena@kid-pina.si._
NOGOMETAŠI NA CERKVI
Filmski distributer Celjski kinematografi je dan pred prvo tekmo slovenske nogometne reprezentance dobil naročene videoprojektorje od katerih bo eden domoval v Izoli.
Uporabljali ga bodo seveda v kinodvorani, zelo prav pa bo prišel tudi za nekatere zunanje projekcije.
Za prvi preizkus so lastniki v dogovoru s Centrom za kulturo, šport in prireditve pripravili ogled nogometne tekme med Slovenijo in Romunijo. Kljub izredno slabemu vremenu seje na Manziolijevem trgu zbralo kar nekaj gledalcev, ki so lahko uživali v slovenski zmagi pa tudi v zelo kvalitetni sliki, ki sojo projecirali kar na novo fasado cerkve Marije Alietske. Podoben video podvig so uprizorili tudi včeraj ob povratni tekmi v Bukarešti.
Prvi polčas	v
ZMAGA NA PLEČNIKOVI UTRDBI
Od našega posebnega poročevalca Tončija /.logarja
V	prvi dodatni kvalifikacijski tekmi za nastop na Svetovnem nogometnem prvenstvu 2002, ki bo na Japonskem in Južni Koreji, je Slovenija premagala Romunijo in si tako priigrala morda odločilno prednost pred povratnim srečanjem, ki bo 14. oktobra v Bukarešti.
Slovenska nogometna reprezentanca je znova potrdila svojo kakovost in nepremagljivost na Plečnikovi "utrdbi" in s kančkom sreče premagala reprezentanco Romunije, toda vedeti moramo, da sreča spremlja le hrabre in tiste, ki jo znajo poiskati.
Romuni so potrdili, da gre za zelo kvalitetno reprezentanco,sestavljeno večinoma iz igralcev, ki igrajo v najmočnejših evropskih ligah ter nekaterih igralcev, ki igrajo sedaj v njihovem domačem prvenstvu, so pa že igrali v tujini (Sabau v Nogometnem klubu Brescia). So reprezentanca, ki se redno udeležije vseh naj večjih tekmovanj (evropska in svetovna prvenstva) in to svojo kakovost so potrdili tudi v soboto v Ljubljani.
Že od prvega sodnikovega žvižga so začeli narekovati tempo igre, držali so žogo zelo dobro v svoji posesti in ogrožali Simeunovičeva vrata, v fazi branjenja pa so bili zelo agresivni in tako onemogočali, da bi bili slovenski nogometaši nevarni za njihov gol. Svojo dobro igro so tudi kronali z zadetkom, ko je zadel Niculae. Toda zadetek Romunov je našim fantom vlil novih moči in tako so naši reprezentanti e na krilih navijačev iz svoje prve prave priložnosti izenačili. Zelo lepo akcijo je začel Rudonja, asistiral je Nastja Čeh, šolsko pa je akcijo zaključil Ačimovič. Ki je s strelom za glavo dobil romunskega vratarja na napačni nogi in povzročil pravo evforijo na stadionu in po celi Sloveniji. Za prvi polčas bi lahko dejali, da se je potrdilo nepisano nogometno pravilo, da ekipa, ki zapravi toliko priložnosti ponavadi zadetek dobi.
Romuni so v drugem polčasu delovali manj nevarno kot v prvem polčasu, kar je predvsem posledica še bolj agresivne igre naše reprezentance, ki jim je onemogočala, da bi si pripravili priložnosti (edino pravo je imel Contra, pa še to po napaki naših igralcev) in nasploh, da bi razvili svojo igro.
V	70. Minuti pa je val evforije zajel vse slovenske navijače. Akcijo, ki stajo izpeljala Milinovič (asistent) in Osterc (realizator) je nakazala, na kakšen način je ranljiva romunska obramba oziroma sam sistem igranja s štirimi branilci v liniji. Po našem vodstvu so Romuni še bolj pritisnili, toda zanesljivega Simeunoviča niso uspeli več premagati.
Slovenija je potrdila, daje izredno močna reprezentanca, ki je tokrat dokazala še eno novo kvaliteto, kljub nekoliko slabši igri je zmagala, kar je kakovost največjih ekip in dosegla je dva zadetka iz dveh priložnosti, pomanjkanja borbenosti in fanatizma ter srčnega pristopa pa našim fantom nikoli ne moremo očitati.
Omenil bi rad še nekaj podobnosti, ki povezujejo to tekmo s tekmo z Ukrajino, ko smo si priigrali vstopnico za evropsko prvenstvo. Tudi takrat se je prva tekma igrala v Ljubljani, tudi takrat so gostje povedli in nato izgubili z rezultatom 2:1 in tokrat je bila tekma odločena z evrogolom Osterca, tedaj z evrogolom Mileta Ačimoviča.
Fantom lahko zaželimo vso srečo in ugoden rezultat v Bukarešti!!!!
p.s. Tanči je poročilo napisal neposredno po lekini v Ljubljani in pred
povratno tekmo v Bukarešti
Glasbena šola Izola	v	v
SAMOSTOJNA SOLA ALI PODRUŽNICA?
Glasbena šola Izola je bila ustanovljena leta 1952, v šolskem letu 2001/2002 praznujemo torej 50 let obstoja. Od leta 1967 let deluje v okviru centra za glasbeno vzgojo Koper kot samostojna šola. Novejša zakonodaja je organiziranost treh obalnih šol v Center spregledala, zato bi se morale soustanoviteljice, občine zdaj odločiti za samostojnost posameznih šol ali pa naj bi pristale na to, da piranska in izolska šola postaneta podružnici. Učitelji v Izoli upamo, da bo mogoče zakon popraviti, saj se je omenjena organiziranost izkazala za racionalno in ekonomično, zlasti pa uspešno za vse: vse tri šole so se v zadnjih 35 letih številčno in v kvaliteti strmo povzpele, izolska se je v primerjavi z 61 učenci ob ustanovitvi z zdajšnjimi 210 več kot potrojila! Še en pokazatelj uspešnosti je dejstvo, da smo v Kopru tudi z našo pomočjo pred 3 leti po hudih bitkah in napornih prizadevanjih končno uspeli z ustanovitvijo umetniške gimnazije oz. oddelka za vzporedno glasbeno izobraževanje.
Danes v Izoli poučujemo skoraj vse simfonične instrumente od pihal, trobil in godal pa tja do tolkal, močan je oddelek klavirja in kitare ter harmonike, imamo jazz skupino, otroški in mladinski pevski zbor in otroški pihalni orkester. Za prihodnje leto načrtujemo ponovno odprtje pevskega oddelka Kar 17 učencev sodeluje tudi v godalnem orkestru CGV. Sola seje kadrovsko pomladila, dvignila seje izobrazbena raven, v zadnjih letih pa smo se tudi pomembno obogatili s kvalitetnimi glasbili. Žal nas pestijo tudi problemi - največji je prostorska stiska, saj zdaj delujemo na dveh lokacijah, s 4 učilnicami tudi v prostorih bivše osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Besenghijevo palačo, kjer je naš sedež že vseh 50 let, si namreč ves ta čas delimo z ital. skupnostjo. Po izselitvi te v prenovljeno Manziolijevo palačo naj bi glasbena šola pridobila za svojo dejavnost stavbo v celotj, kar bi seveda ob ustreznih nujnih posegih zadoščalo za potrebe glasbene šole v prihodnjih letih.
V letošnjem prazničnem šolskem letu načrtujemo 11 prireditev, pravzaprav še 10 - minuli konec tedna smo namreč uspešno zaključili prvo: Seminar jazzovske igre in improvizacije, ki ga je vodil morda najuspešnejši, vsekakor pa najbolj znani naš bivši učenec Renato Chicco. Dvodnevnega seminarja se je udeležilo skupno čez 25 udeležencev, od tega v glavnem naših učencev in dijakov. Na zaključni "Jam session" - nastop udeležencev je prišla tudi množica radovednih svojcev in učiteljskih kolegov, saj je malokomu ostalo prikrito, kakšno veliko in ugledno glasbeno osebnost je dala Izola:
Renato Chicco je nižjo glasbeno šolo končal prav pri nas, v razredu prof. Lilje Kranjec, nato nadaljeval šolanje na srednji stopnji v Ljubljani, zaključil jazz akademijo v avstrijskem Grazu in se odpravil "čez lužo" na znameniti Berklee School of Music v Boston. Nato je kar nekaj let živel v New Yorku, kjer je sodeloval s številnimi velikimi imeni svetovnega jazza. Trenutno živi in dela v Veroni. Aktivno muzicira po mnogih evropskih državah, pred kratkim sta izšli dve zgoščenki s slovenskimi ljudskimi v jazzu (Lipa zelenela je in Slovenian Folk Songs in jazz), s katerima je ponesel lepoto naše pesmi v širni svet, obenem pa z njima doma pustil delček bogatega znanja, pridobljenega v svetu in svoje prirojene široke muzikaličnosti. Prav v teh zadnjih tednih pa je pričel Renato Chicco tudi s predavateljsko kariero, in sicer na jazz akademiji v Graza
Sicer pa v kolektivu ob tej častitljivi okrogli obletnici načrtujemo še nekaj dogodkov, med njimi 3 koncerte: naših učiteljev, bivših učencev in dijakov, ki nadaljujejo šolanje na umetniških gimnazijah,
2 koncerta pihalnih orkestrov in zborovskega; pop-rock nedeljo (otroški žur) za naše učence, predstavili se bomo tudi na mestnih ulicah in trgih.
V sodelovanju s koprskim Društvom prijateljev glasbe načtrujemo jazz koncert skupine Renata Chicca, pa izid zbornika ob 50. Obletnici in priložnostjie zgoščenke.
Želeli smo, da bi bila osrednja prireditev nekaj čisto posebnega in smo prav v ta namen naročili glasbeno igro Figov top, tekst zanjo je napisal naš priznani tekstopisec in dramaturg, Izolan Dimitrij Kralj, komponiranje glasbenega dela pa te dni končuje kolega, pianist in skladatelj Bojan | Glavina. Pri izvedbi bomo združili H moči naši učenci v orkestru in solisti -pevci, dirigent bo Koprčan, prof. Marko Vatovec, delo bo režirala Pirančanka Katja Pegan.
Osrednja slovesnost bo na prostem, na Manziolijevem trgu v Izoli, in sicer 14. junija zvečer.
Bralce tednika Mandrač prisrčno vabimo na vse prireditve, saj želimo, da bi bila naša obletnica pravzaprav izolska "fešta" in praznik glasbenikov in kulture nasploh! (Darinka Jug)
Obnavljanje Manziolijeve palače
POŽREŠNA IZOLSKA PALAČA
Redni in občasni bralci priloge II Mandracchio gotovo niso spregledali rednega odštevanja dni od predvidenega zaključka obnovitvenih del na Manziolijevi palači. Zdaj bo kmalu leto dni prekoračitev, palača pa še zdaleč ni pripravljena na sprejem svojih novih stanovalcev. Po dosedanjih dogovorih naj bi na 690 kvadratnih metrih površin prostor dobila italijanska samoupravna narodna skupnost, ob njej pa še nekatere klubske in društvene dejavnosti italijanske narodnosti v Izoli.
Čeprav obnavljanje traja že skoraj deset let, začrtala pa sta ga že nekdanja zunanja ministra Italije in Jugoslavije Goria in Mikulič, je nekaj konkretnejših določil zapisanih v protokolu o skupni italijansko-slovenski obnovi palače, ki so ga podpisali leta 1997, po tem protokolu pa bi morali gradbinci palačo zapustiti že oktobra leta 2000. Vzrokov za zamude je veliko, domači izvajalci pa vedo marsikaj povedati na račun italijanskih projektantov in izvajalcev, ki so marsikaj počeli po svoje, zadnje čase pa je bilo še največ pripomb na račun kovinskih oken in vrat, katerih namestitev je dokončno zrušila ves ugled in kredibilnost Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki takšnih vrat in oken ne dovoli vgrajevati niti v navadne, nezaščitene stavbe v starem mestu. Potem ko je Stavbenik, ki je izvajal gradbena dela za slovensko stran, zapustil gradbišče, sta občina Izola in italijanska narodna skupnost, ki je lastnik stavbe, podpisali pogodbo z novim izvajalcem, Makro 5 iz Kopra. Pogodba je "težka" približno 50 milijonov tolarjev, vendar je že zdaj jasno, da bi za dokončanje del potrebovali vsaj še enkrat toliko denarja. Tajnik meddržavne komisije za obnovo Manzioljeve palače Bruno Orlando je za Večer ob tem povedal, da upajo, da bodo preostali nujno potreben denar pridobili s pomočjo vladnega amandmaja. Po njegovih besedah je Italijanska stran izpolnila vse svoje obljube in dolžnosti, saj so v projekt vložili skupno 2,6 milijarde italijanskih lir. Seveda so ves ta denar prispevali v obliki strokovnjakov, ki so v Izoli preživeli skoraj dve leti in v obliki materialov ter nekaterih obrtniških del. Glede na to, da z druge strani meje ni več mogoče pričakovati ne denarja ne dodatnih strokovnih nasvetov ali obrtniških storitev upajo, da bodo manjkajoči del sredstev dobili na razpisu za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov iz proračuna RS za leto 2002.
Do takrat pa se bo palača in trg pred njo spet spremenil v gradbišče in skladišče tudi za obnavljanje stavbe za Manziolijevo palačo do katere dostop s Smrekarjeve (čeprav je všteta v to ulico) skoraj ni mogoč. Gradbišče na Manzioliju naj bi bilo v funkciji do aprila meseca 2002, do takrat pa se bodo tudi lastniki verjetno že domislili, kaj bodo v tej veliki stavbi zares počeli. Dosedanji načrti so se namreč podrli kot domine, novih pa kar ni na spregled. (DM)
Pogled nazaj in naprej
DOLGČAS JE SAMO VRSTA LENOBE
(DM) "V tej Izoli se nič ne dogaja" mi vsake toliko potoži kateri od someščanov in pričakuje, da bom pritrdil njegovi ugotovitvi. Včasih to tudi storim, ker je tako pač bolj udobno, velikokrat pa vseeno povem, da je dogajanja v Izoli toliko, da ga komaj spravimo na dve strani Mandrača.
Še več. Dogajanja je toliko, da nekatere dogodke najavimo v vsega nekaj stavkih, pri poročilih in ocenah dogodkov pa smo nasploh skromni oziroma napišemo manj kot si izvajalci zaslužijo.
Takorekoč ne mine teden brez otvoritve slikarske razstave, brez gledališke, plesne ali kakšne drugačne predstave, brez koncerta ali katere druge prireditve, ki bi lahko bila zanimiva za Izolane. Seveda pa je treba za obisk katere od teh prireditev kaj več kot golo željo. V mislih smo vsi pripravljeni oditi kamorkoli, ko pa se je treba ločiti od udobja domače kuhinje ali naslonjača seveda vse postane veliko bolj komplicirano.
Z obiskovanjem prireditev je namreč tako kot z odvajanjem od kajenja. Ko te prime, takrat potrebuješ močno željo ali vzpodbudo nekoga drugega, da stvari premakneš iz njihovega običajnega toka. Dolgčas je namreč samo vrsta lenobe, premagati pa se jo da tako, da naredimo v odločilnem trenutku tisto, kar bi radi pa se nam ne da. Teoretično torej ni težav, praktično pa ...
ZMELKOOW SE VRAČAJO
SUPERHEROJI NAPADAJO KORTE
Sobota ,17. november KD Korte ob 21 h
Promocija novega digitalnega jajčka "Superheroji v| akciji 7 Plačaš 3 dobiš 1 /
Specialni gosti:
ANÀPUPEDAN
f AKOJ/
Mm&šM
Najboljši in dosmrtno legendami bend iz Pivke, največji zabavljači med glasbeniki in najboljši glasbeniki med zabavljači.
INTERNET BEND
Največja dalmatinska atrakcija, prvič na konvertibilni slovenski turneji predstavlja cd "Kompilacija Turbo Dalmacija "
NEW YORK SKA JAZZ ENSEMBLE
PREDSKUPINA: THE LUCKY CUPIDS (Lj)
NEDELJA, 25.11. OB 21H, METELKOVA MESTO, LJ
Skupina New York Ska Jazz Ensemble je nastala v začetku devetdesetih, odločena nadaljevati in ohranjati pristne jamajske zvoke - ska, rock steady in reggae. Prvotni elani so se zbrali iz nekaterih odličnih tovrstnih skupin kot so The Toasters, The Scofflaws in The Skatelites. Po vzoru The Skatelites so svojo glasbo ovili v tancice jazza in ji obenem vtisnili svoj lasten razpoznaven slog. Ze na samem začetku svoje poti so New York Ska Jazz Ensemble privabili večtisočglavo občinstvo in navdušili. Nic čudnega, saj so njihovi koncerti pravi izlivi energije in strasti, zlitja energičnih jamajskih ritmov in pretresljivih jazzovskih izpovedi. Zato New York Ska Jazz Ensemble povsem upravičeno veljajo za enega najboljših sodobnih ska bendov, ki ohranja tradicijo tega avtohtonega j amajskega zvoka. Zasedba benda seje z leti sicer nekoliko spremenila, vendar pa ustanovno jedro skupine ostaja isto. To sta imenitni saxofonist in flavtist "Rock Steady" Freddy Reiter in bobnar Jonathan Mccain, ki tvorita gonilno silo. Trenutno jima pomagajo se kitarist Andy Stack, klaviaturist Peter Truffa, pozavnist Mark Paquin in basist Chris Weiger. New York Ska Jazz Ensemble so pri nas pred dobrim letom ze nastopili v nabito polni Gala hali na Metelkovi._________
Četrtek, 15» Hi ob 20>00
KUD Baladoor / JSKD- 01 Koper in Kulturni center Izola
KO JE
TANČO JAZZ
SREČAL
Daris tango project Roberto Daris - harmonika,
Arianna Storace in Franco Giombetti - ples
V drugem delu koncerta bomo poslušali duet Javier Giretto (Argentina) - saksofon, klarin in Daniele Dl Bonaventura (Italija)-bandonei Vstopnina: 1.500 SIT
17. NOVEMBER-SILICONE SOUL
Za imenom SILICONE SOUL se skrivata C RAIČ MORRISON IN CRAEME REEDIE. vodilna škotska house producenta in' didžeja, ki se bosta v novembrskem Ambasadinem večeru prvič predstavila slovenski publiki. Vrhunec njunega dosedanjega ustvarjanja je lanskoletni album rTS A SOUL TTHfNC, ki je izšel pri znani škotski založbi Soma Records.
Čeprav sta bila prej bolj usmerjena v punk, sta začutila, da ima house glasba ekvivalentno energijo, nevarnost in intenziteto, ki ju je pritegnila. Pri obeh zvrsteh kot pomembno navajata usmerjenost v občinstvo, vibracije ter njihove reakcije, zato sta le prenesla koncept med zvrstmi. V letu 1996 sta ustanovila založbo DEPTH PERCEPTION RECORDINCS, na kateri sta najprej izdala komada Roy is thè Teacher in Seed/Yoni. Ta sveži in novi pristop seje priljubil tudi DAVEU CLARKU, ki ju je povabil k sodelovanju na založbi Soma. Njun debi na tej založbi je bila plošča Climbing Walls, sledila ji je AH Nite Long, ki se je hitro znašla na gramofonih svetovno znanih imen kot so Pete Tong, Laurent Garnier, idr. Njuno najbolj priljubljeno delo iz tega obdobja je komad Right on 4 the Darkness.
Trenutno se Silicone Soul pripravljata tudi na ekstravagantni live nastop, ki ga bosta v živo izvajala po svetu. Kadar ne vrtita ali producirata sta zaposlena z remiksiranjem za vplivne angleške založbe (Skint, Skyline Records,...) in najnovejši single ROCERJA	SANCHEZA.
Ustanovila sta tudi še eno založbo. DARKROOM DUB$, na kateri želita izdajati nekoliko bolj temačne, atmosferične, abstraktne stvari.
"Underground je 'feeling', odnos," sta enotnega mnenja Silicone Soul.
rfT 1 ; TfVsM »TA
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA KOPER KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV
17. november ob 19.00 - Kulturni dom OSP SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN V OSPU
Vokalna skupina Aquarius Eve / Ženska pevska skupina Osp / Lovski oktet Javorniki / Vokalna skupina Rihemberk Branik / Šavrinski godci
19. november ob / alle 20.00- Koštabona Kulturni večer ob 10-letnici smrti Alojza Kocjančiča
V programu sodelujejo: KD Alojz Kocjančič Puče-Koštabona, člani revije Brazde s trmuna, ženski pevski zbor iz Škednja in Založba Libris, ki bo predstavila nov ponatis "Šavrinskih pesmi" A. Kocjančiča
Kulturni center Izola / Bazoviška 4 / Tel.: 641 55 71
Petek. 16. II ob 20.00
Simon: VEČNA MLADENIČA - komedija
Režija: Vojko Zidar,
igrajo: Dare Valič, Aleš Valič, Nina Valič in Irena Prosen
Dva upokojena, nekdanja superzvezdnika komedije, poskušata obnoviti in za televizijo posneti svoj legendarni komični skeč...
Skupnost Italijanov
"PASQUALE BESENGHI DEGLI UGHI" Izola
galerija
INSULA
razstava slik in kipov
ERIK
LOVKO
"SOBE"
galerija ALGA
V soboto, 24. novembra ob 20. uri bo v Cerkvi Svetega Mavra v Izoli
XIV. Mednarodno Srečanje Pevskih Zborov
Na tradicionalni reviji pevskih zborov bodo letos nastopali: mešani pevski zbor HALIAETUM iz Skupnusti Italijanov "Pasquale Besenghi degli Ughi" iz Izole, vokalna skupina VOCALENSEMBLE iz Italijanske skupnosti Novigrad (Hrvaška), mešani pevski zbor PANARIE iz Artegne - Udine (Italija) in mešani pevski zbor JACUBUS GALLUS iz Glasbene matice iz Trsta.
V nedeljo, 18. novembra bo v izolskem Kulturnem domu
predstava gledaliških skupin "associazione GRADO TEATRO" iz Gradeža in "EX ALLIEVI DEL TOTI" iz Trsta.
Predstavljene bodo 3 veseloigre, in sicer:
"L'IMBRIAGO DE SESTO", "LA SCORZETA LIMON"
in "UN BASO"
avtorja Gina Rocca v režiji Tullia Svetlini ter Bruna Cappellettia.
Prireditev organizira Skupnost Italijanov "Pasquale Besenghi degli Ughi" iz Izole.
Vstop prost
človeško telo - risba
v sodelovanju z Javnim skladom za ljubiteljske kulturne dejavnosti 01 Izola
kino ODEON
četrtek, 15.11.2001
Dr. Doolitle 2
nižinska komedija, ob 18.00
Režija: Steve Carr; v glavni vlogi: Eddie Murphy
Moulin Rouge
ljubezenska glasbena drama, ob 20.30
Režija: Baz Luhrmann; vloge: Ewan McGregor, Nicole idman, John Leguziamo

J
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino
vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic,
ki bo v torek, 20. novembra 2001 ob 17. uri
v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9.
Prisluhnili bomo pravljici
NELI IN ŠČETINKO
ki jo je napisala Anne Liersch, iliustrirala pa Christa Unzner. Pridite in s seboj prinesite copatke!
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
Borza znanja zagotavlja le informacije o ljudeh, ne preverja pa kakovosti njihovega znanja. Prav tako je oddolžitev ponudnikov znanja ( menjava znanja za znanje ali brezplačno) zasebna stvar obeh uporabnikov Borze znanja. Posredovati skušamo podatke o najrazličnejših znanjih in informacijah, tudi takšnih, ki jih ni mogoče pridobiti drugje.
Tako vam naši člani ponujaj«* Znanje fotografiranja * Znanja izdelovanja vitražev * Kako gojiti ostrigarje * Spoznajo pa se celo na vzrejo polžev.....
Povprašujejo pa po: * Po znanju starogrščine * Po budistični meditaciji * Po znanju solo petja * Po bio-kmetijstvu * Po tehnikah in načinih tetoviranja
Vse to in še več v primorski Borzi znanja.Dosegljivi smo vsak delavnik od 8. do 13. ure ter ob četrtkih še od 16. do 18.30 in sicer na tekšt. 05/ 66 31 285 ali osebno v matični knjižnici Izola.
petek, 16.11 in sobota, 17.11.2001
Dr. Doolitle 2 ob 16.00 in 18.00 Moulin Rouge ob 20.00 in 22.30
nedelja, 18.11.2001
Dr.Doolitle 2 ob 16.00 in 18.00 Moulin Rouge ob 20.30
ponedeljek, 19.11. in torek, 20.11 2001
Dr. Doolitle 2 ob 18.00 Moulin Rouge ob 20.30
sreda, 21.11.2001
Moulin Rouge ob 18.00
Art KINO - Odeon
sreda 21.11. ob 20.30 uri PREDPREMIERA
KRUH IN MLEKO
Nagrada "Zlati lev prihodnosti" Benetke 2001 in še več mednarodnih priznanj!
scenarij in režija: Jan Cvitkovič
Igrajo:Peter Musevski, Sonja Savič, Tadej Troha
Ivana zaradi zdravniške stavke en dan prezgodaj odpustijo s programa zdravljenja alkoholizma. Vrne se k ženi Sonji in šestnajstletnemu sinu Robiju. Prvo popoldne mine v prijetnem vzdušju, naslednje jutro pa Sonja pošlje Ivana v trgovino po kruh in mleko, medtem ko gre sama v službo. Na poti domov Ivan po dolgih letih sreča sošolca Armanda in skozi pogovor ob šanku se izkaže, da je Armando nekoč, še pred Ivanom, preživel noč s Sonjo. Ivana to dejstvo tako vrže s tira, da skoraj nevede spije prvo travarico in sproži tragično družinsko dramo. KRUH IN MLEKO je surov, a hkrati nežen film o ljudeh, ki iščejo toplino in ljubezen, pa vendar storijo vse, da ju ne bi našli. Preprosta zgodba o ljudeh malega slovenskega mesta, ki živijo med peklom in nebesi, o ljudeh, ki bi lahko bili naši sosedje in jih tako vsi poznamo.Mladi režiser in scenarist JAN CVITKOVIČ iz Tolmina, je diplomiral leta 1999 na arheologiji, hkrati pa se posvetil filmu. Napisal scenarij (skupaj z Janezom Burgerjem) za film "V leru" in igral v njem glavno vlogo, zanjo dobil nagrade v Portorožu 1999, Cottbusu, Kijevu in Moskvi 2000.
BOR Z A znanj/ \_
"RAD IMAM VELIKE IZZIVE"
Pogovor z Vladom Jeremičem
Vlada Jeremiča verjetno poznate vsi, ki vas je kdaj peljal v bolnico. Tisti, ki te (ne)sreče še niste imeli, pa ga lahko poznate iz MMS-a ali iz Videospotnic. Voznik rešilca in inovator, ki je postal glabenik in seje z svetlobno hitrostjo lansiral na glasbene odre. Prvič smo lahko slišali za njega malo pred novim letom, ko je izšel njegov prvi demo CD s pesmimi Bil je šum in Ko vračam se s Črnega Kala, ki sta takoj postali nekakšna lokalna hita, pred kratkim pa smo ga videli kot gosta na videospotnicah kot prvega Izolana, ki so ga uredniki povabili v goste. Skratka, zares vrtoglav vzpon, vprašanje pa je, kako naprej?
-	Najprej, kako se je začela tvoja glasbena pot?
Že kot otrok sem čutil, da je glasba v meni, zato sem šel v glasbeno šolo v Kopru, in sicer sem hotel igrati harmoniko, vendar pa sem bil malo prepozen z vpisom, tako da so mi rekli, da bi lahko igral edino kontrabas. Ampak sem mislil, da kontrabas ni zame, zato se nisem vpisal, kar še vedno obžalujem.
Tako daje glasba padla v pozabo do pred nekaj leti, ko sta me dva sodelavca naučila par osnovnih prijemov na kitari.
In ko sem se naučil treh prijemov, sem ugotovil, da lahko z njimi zaigram dosti pesmi. Kmalu pa sem začel pisati tudi lastne pesmi, ki so bile v bistvu še brez besedil in kakšne konkretne oblike, zato sem se odločil poiskati koga, ki bi lahko te pesmi spravil v živijepje.
-	Sedaj sodeluješ z Jadranom Ogrinom, ki je tudi tvoj producent. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Te pesmi, ki sem sijih snemal na kasete, sem odnesel Mefu, mislim, daje bilo nekje januarja 1999. Mefje na njih odreagiral zelo pohvalno, in mi je dejal, da moram tako nadaljevati naprej. Dejal pa mi je tudi, da bi potreboval nekoga, ki bi za njih naredil aranžmaje. Nekje ob istem času pa sem vozil kolega, kije bil odličen glasbenik in je poznal dosti ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo, v Ljubljano na terapijo in sem mu omenil, da sem naredil toliko in toliko pesmi in, ker sam nisem niti inštrumentalist niti aranžer, iščem nekoga, ki bi mi pomagal. Rekel mi je, naj se obrnem na Jadrana, povedal mi je, kje je studio, in res sem se en dan oglasil pri Jadranu s prvo pesmijo, ki sem jo naredil. To je bila pesem: Bil je šum. Prinesel sem mu posnetek in tekst in tako seje najino sodelovanje začelo.
-	Kakšne so tvoje izkušnje iz snemanja?
Seveda sem se imel ogromno za naučiti, ker sem bil popolen začetnik na tem področju. Moram pa se zahvaliti vsem, ki so sodelevali pri snemanju; Goranu Velikonji, ki je igral harmoniko, Rokiju Petkoviču in Zdenku Cotiču, ki sta igrala kitare, Jadran je posnel bas ter klaviature, Guliano Rosseli pa bobne. Z nami so pa sodelovale še štiri back vokalistke. Sedaj smo posneli že ves material za prvi album, Jadran ima še par pesmi, ki jih mora še zmiksati, drugače pa je že vse pripravljeno
-	Omenil si prvi album. Kdaj lahko pričakujemo izzid?
To je zelo težko reči. Bomo videli, kako bo, kako se bodo obrnile stvari in kaj bo pokazal čas. Mislim pa, da bomo še letos vedeli na čem smo. Album se bo imenoval, oziroma se imenuje Ne mi točit pene, kar je tudi ena izmed pesmi na albumu, govori pa v bistvu o tem, da mi ne prodajati laži za resnico. Poleg te bo na albumu še enajst pesmi, vse pa so avtorske.
-	Kakšno je tvoje mnenje o priredbi tvoje pesmi Bil je šum, ki so jo posneli Primorski Fantje za njihovo novo ploščo?
No, moram reči da se z Bogdanom (Gerkom) poznava že dosti časa, celo sodelavca sva bila. Vendar pa se nikoli nisva poznala po glasbeni plati. En dan pa je prišel do mene in rekel, da je pač slišal mojo pesem in da bi jo radi uporabili na njihovi novi plošči in seveda sem bil takoj za to. Slišal sem tudi končni izdelek in mi je všeč, in vesel sem, daje band, kakršni so Primorski Fantje izbral eno izmed mojih pesmi za predelavo. Upam, da bomo tudi v prihodnje tako dobro sodelovali.
-	Nastopil si na letošnji Novi sceni MMS-a, pred nedavnim smo te lahko videli na Videospotnicah, kakšne imaš izkušnje iz teh nastopov?
Izkušnje iz vseh mojih dosedanjih nastopov so zelo dobre, še posebej iz nedavnega nastopa na Videospotnicah. Voditelji so izredno prijazni, tudi ostala ekipa je enkratna, skratka, super. Negativnih izkušenj v bistvu nimam, razen tistih, ki izhajajo iz mene samega. Tako se moram navaditi na malo več komunikacije s publiko, malce uskladiti gibanje in petje, ampak to je vse stvar mene samega.
-	Planiraš v kratkem kakšne nastope?
Ne, planiram ne nič. Če me bo kdo poklical in bom imel čas, seveda, ni problema. Samostojnih koncertov pa zaenkrat še ne morem izvesti, ker mi kot prvo manjka skupina, ki bi me v živo spremljala na koncertih in pa
nimam zadosti programa, da bi izvedel celovečerni koncert, tako da se zaenkrat držim festivalov. Sem pa poslal eno novo pesem na natečaj za EMO 2002, kar je zame velik izziv, in rad imam velike izzive.
- Omenil si skupino, ki naj bi te spremljala v živo. Imaš mogoče že koga v mislih?
Ne, zaenkrat še ne. Zaenkrat se je treba skoncentrirati na izdajo albuma, potem bomo šli naprej.
-	Kakšni bi bili tvoji pogledi na trenutno stanje v slovenski glasbi?
To je vprašanje, na katerega je zelo težko odgovoriti in jaz se ne počutim poklican, da bi nanj odgovarjal. Lahko ti rečem edino to, da manjka originalnosti in da je vse preveč imitiranja in kopiranja svetovnih zvezd. Razvilo seje mišljenje, da lahko tujci vse naredijo boljše od nas, in zato jih kopiramo. Ampak če lahko oni to naredijo dobro, zakaj ne bi mogli tudi mi? Seveda pa takšno stanje v Sloveniji ni vezano samo na glasbo, ampak tudi na vsakdanje življenje.
-	Morda še kakšni plani za prihodnost?
Tudi to ne. Že pred časom sem nehal planirati stvari, ker več kot pričakuješ, manj dobiš. Kar se bo izcimilo iz tega, kar delam, se bo. Če bo odziv publike dober in če bodo finance, bomo posneli še eno ploščo in potem še eno in tako naprej. Če pa ne bo šlo, pa pač ne bo šlo. Rad pa bi se za konec še zahvalil vsem, ki so mi kakorkoli pomagali oziroma z menoj sodelovali, in mojim sodelavcem, ki so me skoraj presenetili s pozitivnim odnosom do moje glasbe. Na kratko, hvala vsem.
STOJI Ml LIPICA
V soboto, IO. II. 2001 je bila v KUD France Prešeren v Ljubljani prav
poiittbkMt promocija novega albuma Izolauke Klarise Jovanovič in Vena Doltnca "Stoji mi liplca" (slovenske ljudske pesmi za otroke).
Kot glasbeno - plesno predstavo sta joj pripravila z odlično plesalko izraznega plesa, Koprčanko Jasno Knez. Tako so združili prvinskost glasbe in giba, ki je otrokom najbližja, ker še ne vsebuje "nasilja" pop ritma in tempa.. Zato ne preseneča "vdor" otrok na oder na zadnjo ponovljeno naslovno pesem -Stoji mi lipica - ki, tako kot še mnoge druge, kar kliče po plesu.
Klarisa M. Jovanovič ponovno razkriva izjemno glasovno znanje in imanje, paleto interpretacij ter izjemen občutek za različna narečja. Tako glavne vloge nastopajočih v pesmi kar oživijo, oder postane zbirališče pisane druščine z vseh vetrov, zbrane pod lipico in "v tem čudežnem vrtu namesto rož dehtijo
pesmi - poskočne in okrogle, igrive in - ^	1
hudomušne."
Klarisa, Veno in Jasna računajo na to, da se bodo šole, vrtci, knjižnice ali organizacije, ki skrbijo za prireditve za otroke, odločali za drugačno - poučno, prijetno in avtohtono slovensko -zabavo. Otroci so željni tovrstne glasbe in plesa.

jworld Music Charts Europe
Jselect monili j] |Belaci year
NOVEMBER 2001
Dejstvo je, da Mediteran festival vsako leto gosti prvovrstne World - music izvajalce, in še en dokaz za to je lestvica WMCE (World music charts Europe), ki jo vsak mesec pripravlja Evropska zveza radijskih in TV postaj.
Tako na zadnji lestvici na drugem mestu najdemo Maročana El Houssaine Kili-ja, ki je odprl ^«gbari Mediteran festival leta 2000, na sedmem mestu romunske pihalce Fanfare Ciocarlia, ki so nastopili leto predtem in nato na dvanajstem mongolske Huun Huur Tu, ki so na Mediteranu nastopili leta
1997. Lestvico in tudi vse V BAND OFGVPSIES -Tarai<l»Haldoiiks. Roman» (Crammal)l««o»
lestvice za pretekle mesece pa si lahko ogledate na internetnem http://testl .multikulti.de/wmce/.
IS
At?
SIN FRONitKAS or:i[)čini uurua,
. PIRATE'S CHOICE - Orchestro Baobab. Senegal (V«torld Circuii)
S GIGI • Gigi. Ethiopia (Palm Picture») r».«w / SIDI • H amid Batoudi Aloena/Germany (VieKlang) Rv»w>
Fanfare Ciocarlia, Romania (Piranha)
/ THE BIKIH O UAR • Muiii-j, Mim-ULUK l'niWlihenf?!')
/ AKATA MESO - D'Gary Madagascar (Label Blue) k«***
> THE GUINEA YEARS • Miriam Makeba. Soulhafrica (Slern's) r«*«» i** c-'i—f	i-i i
^j;he Bf
THE BEST LIVE - Huun Huur Tu, Tuva (Jaro) Res*w / ORIENTATION - Vorious Artists, vaiiou» (Poets Club) Revuw / AZA ARINAO - Jaojoby Madagascar (Label Bleu)

J>SJ>
sss
naslovu
KRIMIN ALIJE
ENI TEKLI DRUGI DIRKALI
Medtem ko so rekreativci v Kortah tekli na zadnjem letošnjem rekreacijskem teku sta dva mlada Koprčana z nujnimi potrebami iskala kaj vrednega v njihovih avtomobilih, ki so bili parkirani ob cesti. V enem od avtomobilov sta našla denarnico in 15 tisoč tolarjev pa sta si jo prisvojila in se hitro odpeljala iz te lepe istrske vasice. V naglici pa sta spregledala, da ju ljudje opazujejo in ena od deklic si je zapomnila registrsko številko njunega avtomobila. Povedala jo je oškodovanki, ta policistom in ni minilo prav veliko časa pa so mladeniča že odkrili koprski policisti. Kar tako se sicer nista dala in sta bežala proti Bošamarinu, kot da bi imela terenski avto, toda končno soju ustavili in pobrali njiju ter denar, ki ga še nista uspela porabiti.
MOJSTER TRIKOLESNIKA
Pravi podvig je uspel vozniku, ki je najverjetneje v čast. Martina dosegel svojevrsten rekord. S svojo katrco se je pripeljal od bolnišnice vse do glavnega izolskega križišča na trgu republike po vsega treh kolesih. Zadnje desno kolo je namreč izgubil oziroma odlomil nekje pri bolnici a se ni pustil motiti. Citroenu in formuli ena, ki smo ju doslej poznali kot avtomobile ki lahko vozijo po treh kolesih moramo zdaj dodati še katrco, sfrizirano pri Martinu.
PARANGAL JE GOREL
Pravzaprav je zagorelo zaradi kratkega stika v električni napeljavi, požar ki je ob tem nastal pa so zaposleni v Parangalu kar sami pogasili. Lokal so zaradi sanacije začasno zaprli.
DOBITEK BO POVEČAN
V	Astra baru je bilo kar veselo, ko je eden od gostov dobil na igralnem aparatu, ko pa je hotel vnovčiti dobitek seje zapletlo. Ker z besedami nejasnosti niso razrešili so letele močne besede in tudi pesti, tako da bo država od te igre na srečo dobila še kazen, ki jo bo izrekel sodnik za prekrške.
NEZAVESTNA DO BOLNICE
Italijanska državljanka, ki je prišla na zabavo v Ambasado (izolsko) je zaužila toliko poživil, daje obležala nezavestna in sojo takšno tudi odpeljali do bolnišnice na hribu. Zdravniki soji rešili življenje, tako da zdaj ni več v življenski nevarnosti, ostala pa je na opazovanju.
ŠE TRI SRAKARSKE
Oče je prijavil neznanega storilca, ki je njegovemu sinu na OŠ Vojke Šmuc ukradel teniske.
V	čakalnici zdravstvenega doma je neznanec občanu iz žepa plašča, ki gaje tam odložil, ukradel telefon Audiovox črne barve.
NAVADIL SE GA JE
Dečki so prejšnji teden obravnavali kaznivo dejanje zatajitve. Kaj to sploh pomeni? Hrvaškemu državljanu je slovensko podjetje zaupalo stroj za poliranje tal. Očitno mu je bil tako všeč, da je kar pozabil čigav je stroj in si ga je za nekaj mesecev prisvojil (gaje zatajil).
POZABLJIVI REVOLVERASI
Koprčan se je preselil v Izolo. To že dolgo ni več nekaj nenavadnega. Bolj nenavadno pa je to, da je v kupljenem stanovanju, natančneje v omari v tem stanovanju našel pištolo z nabojnikom in naboji. O najdbi je obvestil policiste ki so orožje prevzeli, o pravem lastniku pa se bodo še pozanimali.
BENCINSKI UBEŽNIKI
Dečke so poklicali z bencinskega servisa Istrabenza na Prešernovi cesti in povedali, daje voznik avtomobila z registrsko tablico LJ .... natočil za nekaj več kot 10 tisočakov goriva in se nato naredil Francoza ter odpeljal brez lačila. Po opravljeni prijavi in pogovoru so dečki napisali kazensko ovadbo.
Z bencinskega servisa Petrola pa je na enak način odpeljal voznik rdečega kombija znanih registrskih številk. Tudi v tem primeru so dečki napisali ovadbo.
DELO GA VESELI
V trgovini Merkurja na Rudi se nekdoi očitno opremlja za obrtniške storitve, saj dokaj pogosto izginjajo različni manjši stroji. Tokrat je nekdo ukradel vbodno žago Black&Decker, pnevmatski izvijač Rems in vrtalni stroj istega proizvajalca. Škoda znaša več kot 100 tisočakov.
ARIJA Sl JE IZBRAL
To, da kradejo skuterje je že znano, tokrat pa so policisti dobili prijavo, da je neznanec ukradel neregistriranega API - ja znamke Piaggio, temno zelene barve. Ovadba je napisana, api pa še ni izsleden.
Neznani storilci so vdrli kar v tri avtomobile in iz njih pobrali avtoradio Pioneer, avtoradio Kenvvood in vozniško dovoljenje.
DROBIŽ
Zakonca sta v ločitvenem postopku, ki sta ga vzela tako resno, da se ne moreta sporazumeti o nobeni stari in je spet prišlo do spora in uporabe fizične sile. Končala bosta pri sodniku za prekrške.
Tam sta bili tudi dve državljanki Romunije, ki sta nezakonito prebivali v Sloveniji. Po končanem postopku so ju napotili iz države.
Prejšnji teden so policisti zaradi suma storitve kaznivih dejanj pridržali kar pet oseb, eno osebo pa so zadržali zaradi storjenega prekrška.
MARTINOVI REKORDI
Policisti sicer niso pretiravali s kontrolami vinjenosti voznikov a je vendarle Marin sovpadel z akcijo Natakar, taxi prosim, in tako so v policiske zapisnike prišli nekateri novi rekorderji. Brez vozniškega dovoljenja je prejšnji teden ostalo deset voznikov, napihali pa so od 2,31 do 2,29 in 2,07 gramov alkohola na kilogram krvi (da omenimo le najvišje zadetke). Kar trije vozniki so vozili brez vozniškega dovoljenja, eden ni hotel preizkusa opraviti po navodilih, dva pa sta zavrnila alkotest. Trem osebam so policisti odvzeli manjše količine mamila.

je tednik izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
e-mail: M ANDRA C @ S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
OBVOZ DO KONCA LETA
Gradbišče na cesti pred kulturnim domom postaja že prava izolska mora. Z zaprtjem ceste se je dostop iz Izole do Kort neverjetno zakompliciral, na dela pa opozarja en sam prometni znak dobrih 10 metrov pred gradbiščem. Za povrh pa se gradbincem niti ne mudi, saj je ob delovišču videti bolj malo delavcev, ki seveda delajo le v t.i. rednem delovnem času. "Saj so potrpežljivi ti naši občani" si verjetno mislijo investitorji in izvajalci ob napovedih, da bo tako še do konca leta.
POMOL Z LUKNJO
Izolski stari pomol je že nekaj časa pravo gradbišče, prav zdaj pa se izvajalci pripravljajo na vgraditev velikih pretočnih blokov, ki jih bodo postavili ob korenu pomola. Prav ti pretočni bloki naj bi pomagali k čiščenju vode v zalivu, potem ko so z gradnjo pomola 3 resno posegli v morske tokove, ki so doslej opravljali to ekološko funkcijo.
zapeljimo VARNO in UGODNO v zimo
Ernrr^fdo "20%

do -15%
STRESNI NOSILCI THULE
SNEŽNE
VERIGE
V
K
'r-
U^goNEliiìii
VSE ZA VASE VOZILO NA ENEM MESTU
■ MOTOHOV KOT
ROČNA in VODNA
MASAŽA
FINSKA in TURŠKA
SAVNA
MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 10.00 do 20.00
ob ponedeljkih zaprto
263 TEKAČEV
Primorski rekreativci so z Martinovim tekom od Kort do Šareda in nazaj zaključili letošnjo sezono rekreacijskih tekov. V Kortah jih je bilo spet rekordno število, med njimi pa je bilo tudi veliko Izolanov. Tudi ta podatek bi lahko služil kot argument tistim, ki že leta čakajo na atletsko stezo ali urejeno rekreacijsko progo, ki ju Izola še vedno ne premore. V teh dneh, ko se svetniki pripravljajo na resnorazpravo o prihodnosti izolskega športa in o investicijah v športne objekte se ta informacija zdi še toliko bolj pomembna. Tako kot tista, da v obmorski občini nimamo plavalnega ali vaterpolo kluba, saj ne premoremo niti bazena, kjer bi lahko vadili.
rMAeSTfVCh
Affi
popolnoma naravna mešanica začimb

GOSTILNA
Veliki trg 1 / tel.: 05/ 641 83 13
Š&tM,
IT/ / CT7 IT V' H R/TG R 71 7R7riT7 \t,7 r flTTITk 7G7F.7T7/ IK 7RWRT&