u 1 tem: -M CERKVEN LIST ZA SLOVENCE Izlhafa začetkom všakega mesca iMiaja Katoii^k« bukvama Tiska KatoliSka tiskarna Stari« : za ©6lo leto k a-— > za Nemčijo K 2'50; za Ameriko In vse ostale zunanje kraje K 3 -. Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu. naročnina in darovi pa upravništvu Bogoljuba v j^tibljanl §piši še iriofajo pofelati (Jo lO., dopisi do ie^.lJrejŠnfega meseca. Pijte samo 147! „3olstovrško slatino ki je edina slovenska ter naj -boljša zdravilna in namizna kisla voda.--- Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. Snoji k SUOjim! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu lir, oerižic in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen. 186 Ljubljana. Kopitarjeva ulica 4. L. Vilhar, lirar. :: Nakupujoči :: oblačilno blago za ženske in moške obleke, blagovolite se ozirati na priporočil, trgovino JANKO CESHIK Ljubljano, Marievn-Ungarievii ulica Popolna oprema za neveste. - Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platnu v poljubni širokosti. - Različne preproge, linoleji, zastori, garniture itd. itd. Cene nizke. Stroga solidna postrežba. 1559 priredi že mali dodatek „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje ne-dosežne izdatnosti in svoje nepre-košene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Edina izborna priložnost za nakup za trgovce kakor tudi za zasebnike! 40—45 metrov lepo sortiranih ostankov samo po K 16-- Ia, Ia ostanki po K 18 —, obstoječi iz flanele za bluze in srajce, modnega ripsa, cefira, oksforda za srajce, posteljne prevleke, blaga za predpasnike, belega -platna za srajce in kratka oblačila. Ostanki so 6—15 m dolgi, pristno pralni in najboljše kakovosti, razpošilja proti povzetju tkalnica platna Kari Kohn, Nachod, št. 23. — Na željo pošljem vzorce od vseh svojih izdelkov zastonj in franko. ca a Šolske sestre v Trstu Vla P. Besenghl 14 sprejmejo takoj a 1598 mladega, pridnega S mizarskega pomočnika. ! POLOŽNICE! za obnovitev naročnine so priložene tel številki I Naročite ostanke lepe, po znižanih cenah, brez napake: do 20 m dolge, po povzetju. 20 m flanela K 7 20 30 m flanela za srajce K 12'-. 20 metrov ostankov barhenta K 8-40 30 metrov flanela za bluze K 14'—. 20 m ostankov barhenta Ia K 10--. 30 metrov boljšega barhenta Ia K 16 -. 30 m kretona za srajce K ti- -. 20 metrov oksforda za srajce K 12 -. 20 metrov kanafasa 5/4 šir. K 8 80. 20 ra kanefasa 6/, šir. Ia K » 20. 20 m platn. kanafasa, 120 cm Širokega, rdečega, K 16 — 15 m lep. perilnega barhenta ovoj (bala) samo K 11S0. 30 m šifona Ia K 14 —. 12 m platna za brisače K i 60. 9 m fustiana za moške hlače K 9 -. » metrov žameta Ia K 17'-. 8 m volu blaga za celo obleko K 11'—. Lepa preproga za tla 1 m K —-90. 10 komadov predpasniki in krila, lepo šivano, samo K 14'—. Pišite po vzoroe blaga iz tkalnioe. THalniea 0SWAbD bELLCK, ToieBeH, Češko Haše gospodinje!88 SfHtJS 1 aannnnonancaaaLJuaaanaaaannuuDacjaLmDnanacjaaao D I Kolinsko kovino primes i S. v korist obmeinih Slovencev. I 0 D •v • l l i i ■ •v za lenine m en« (nasproti kavarne „Evropa") na Dunajski cesti št. 22 — LJUBLJANA konces, podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin tn petrolin ter Dlesel-ovili motorjev. — V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventiletorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni instalacijski materijal, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko In plin ter sploh vse tehnične potrebščine. m K ■■ 9 v Ji • sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila Menanicna UCl9VniCi vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah. Proračuni nazahtevo zastonj. Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave. | | Denarni promet do 31. decembra 1910 I čez 87 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Stanje vlog dne 31, decembra 1910 čez 21 milijonov kron. registrouana zadruga z neomejeno zauezo Lastna glavn. K 608.996*84 I Ljudska posojilnica Ljubljana, MiHIo^ičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo j sprejema hranilne vlege vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4 in pol odstotkov brez I kakega odbitka, lako da I prejme vložnik od vsa- i kih vloženih 100 kron | čistih K 4-SO na leto. 4 I Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoCi račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredt (proti poroštvu) in ziastavi vrednostnih papirjev.Menjice se naj- *Jariiin trS- kulant. eskomptirajo. Dr. Ivan Susteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu n L Fran Povše, vodja, araščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in traovec, 3req p B. Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trq in obrt zbornice in hišni posestnik v Ljubljani Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice". Ivan Pollak'ml. ^^ tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slf*-— "-----■• -- llibar, župnik na Rudniku Mesečni koledar za junij 1911. 1 "Dan ' Godovi (Oelotinev. feše.jpresv.tft.tC. ' ljublj. škpf. | lavant. škof. I 11 i ; 2 f1 8 četrtek Rs tik Sobota 'juveitcjj, nate. Ifirazenj, Skd/, muč. iKtdtilda, '-kraljica tUjpb|j.OJ^«iinke >SikoejjaiipIf)(Jbravi Seteska ftflfcop \v 1 ^lcvv-^of- } (fcjufcaner ! 4 5 6 7 8 9 1 11» Ned. Pondelj. Torek J Sreda Četrtek Petek Sdbota Binkošti dli Prihod sv. Duhi Binkoštni pond. Ktotbctt, Stoti ff 4 Pondelj, Torek Sreda Čfetrtek; Pfetfek Sobota . -21 pcbink.i FeRks iti Fortunat.m. Julijana Kalkon.,dev. Silvei;ij, ^papež-imuč. Alejajij, spozn. Abacjij, muč. Srce Jezusovo J 1 J. a n e z a -K b s t j r o j s t v>q ^Krcs)| *Št.Vid p. Cerkfticil cŽelimlje PPrest^je -Kov.or SSkOtja Uka Trata Preska 'Reminik JBrezno Muta ;P«nice .SviOžbalt "Sopota ■>Sy. Jjfnej. v i,8ad*anju 25 iS '29; 3CH Ned. i Pondelj i šTorfck , ';Sreda • Četrtek Pfetek 3. pobink. Vitjem,v opat janezitin: Pavel, imuč. 1 Heina.včdova f« heon!1I., papež PMer1 in1 Pave;i, {ipostola. : c Spomin svS*Pavla: Emilijana;dev'. /Za^ip vVojsko t rDrggftloš ! ■ Črnomelj Ljubljana Sv.Peler Rsldeče na*Obl. • ^Šmarje t;SvjJnfij„eb ( •■ fuž. žel, J Ponikva Razne slovesnosti iKaaotJ^iJfi vviijj^ija- in iJjirffiovanie^ JjfMjansJti 11. Dole 12. Sava 14.fflotič 15.^Žagorje 19.(jDobovec 20. Konjšica 21. PolNk. 33.4t..;JiiBj •25. Svibno 29.vVrhnika Odpustki »me&eca junija 11811. 1. Četrtek. I. v mesecu, iBppolni -Odpustek udom bratovščine Sv. Rešnjega Telesa. V2. Pet ek. 1■ mese cxi. 'Popčrini odpustek ddom bratovščine presvetega-SrcaJ Jezusovega danes ali pitibodi^jo unddejljo. •3. SN eid e 1 jia b i.ri.k>dš tma.i J. vnraeeeeu. Udom bratovščine s vrro žncg.avve-n eai itrije »popolni odpustki: ! liže \ v i braitovSki kap&li mOlijo v namaii sv&tegaooč&ta;-2xče-8o pri mesečni .procesiji; :53i ee«v bbjratovfeki cerkvi nekaj ''časa pobožno imotijo i precl iapaBtav-Ijerrim svfcrtim 'Hešjijim ITblssom. — 1 Udom bratovščine. ,preswfetega>Srea,i Jenasovflga ((po-polni "odpustek i>pjmti : navadnim pppgpjam. IVtrtjerddnikom'' vestjljnaoddraaa. i 11. Nedelj«a. PRresveiia ITricj jioa. Udomi rožndvBnBketib*atGvšuinelrt»ije ppppbliii dflpu&tki: ' 1; če-v brtitorski kapeli mttfijo v namen svetega očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; Hvče. v brutovskii cerkviimekaj« aasa pobožno mbjijq predizpostaVljeninv presvatim -Rešnjim i Telesom.« Udom hratovšcinejipresTe-tega Srca Jezusovega, kakor. I, petek..Tretje-rčdriikom resbljna Odveza. ; 45.t&d t«t e k. i kv-fcs ve t %g a !4t e š ri j e g aTf e 1 esa: 300 dni odpustka vsem veimibwi,Kki) prejHio sveto obhajilo, in,grpdo za procesijo. — Popolni odpustek: a) udom bratovščine presvetega Rešnjega Telesa-d^nes Kli med osmino v bratovski cerkvi, če te,brez • viBbLkeutelavei.neiimorejo. obiskati, pa v ffirni ; cetk vi; i .b). utdom ubifatovžčj.riez^a .uboge duše : % wwieah. {Tre(tje*'«9rtnikQm, vestna,.odveza. : SJ.sStoet&a. -Sv.vUoitjj. I IRaUton šolpko | anlettttne. •J3B. iRetfek. .-»^.s vet $ga J sSrea I J-ea;u»»o v .S,o>b.ota. Svetil JiaaeztvK-PStiiik. i-PppOlni,d|ipuBtfik tr^tjjp^ednikom;-b) udom t bratoVSčine preevetega^ešnjegaiTelesa kakor prvi četrtek aniip,..ki.09;$0 yišnjeyi fcka- plllir; d) udom bratovščine Srca Marijinega. Leto IX. Za kaj se nam gre? Za kaj se nam gre ? — Pri čem pa in kje? boste vprašali. Malo potrpite, boste hitro izvedeli. Mesec junij je zopet tukaj, in — kakor je bilo lansko leto osorej povedano — ta mesec nam stopi pred duhovne oči posebno božje Srce Jezusovo in pa veliki spokornik sv. Janez Krstnik — glas vpijočega v puščavi —, po katerem se ta mesec imenuje tudi mesec „krsnik". In ta Janez Krstnik s svojim kožuhom iz kamelje dlake, s svojimi kobili-.cami, ki jih je jedel, s svojim postom in zdržnostjo, ki jo je gojil, nas nehote spominja onega dela, ki ga nekaj let sem pod njegovim varstvom započe-njamo, kakor drugod po svetu, tudi pri nas; namreč dela za streznenje našega ljudstva in boja zoper razširjeno strast pijančevanja. Oh, kaj bo že zopet ta reč na vrsti! bodo morebiti nekateri nevoljno zavzdihnili. Mar bi nam kaj lepega povedali o češčenju Jezusovega Srca! Zakaj pa vendar ne daste tej ljubi pijačici miru? Zakaj se toliko ženete za to? Za kaj se vam pa pri tem toliko gre? Vrjemite, da nam ni preveč prijetno, o tem pisati in ljudi s tem nadlegovati. »Bogoljub" sam bi morda imel več prijateljev, če bi o tej stvari previdno mol- čal, kakor molče nekateri drugi listi, da se ne zamerijo. A kaj hočemo? Noben oznanovavec pokore še ni bil ljudem prijeten; tako nas uči zgodovina. Enega so izgnali iz domovine, drugega kamenjali tretjemu vzeli glavo, četrtega prežagali. Pa niso nehali oznanovati resnice; rajši so dali glavo. Tudi mi oznanujemo neke vrste pokoro. In naj je ljubo ali neljubo, ne moremo in ne mislimo nehati, dokler bo kaj življenja v nas, pa naj velja kar hoče! Torej, za kaj se nam pri tem gre, to vam želimo danes razložiti, — ker vidimo namreč, da mnogi še zdaj te reči ne razumejo, ne morejo ali nočejo razumeti. Tudi mnogim pobožnim osebam ne more iti v glavo, zakaj bi bilo to dobro, boriti se zoper pijančevanje. Čudno zares! Oni ne morejo razumeti nas, zakaj se mi za to reč „ženemo." Mi ne moremo razumeti njih, zakaj so za to reč tako ravnodušni. „En mal' ga je dober, zakaj bi ga pa ne?" tako in podobno modrovanje se sliši večkrat, ko govorimo o potrebi boja zoper pijančevanje. „En mal ga je dober" — tega tudi mi ne tajimo, in nočemo vsake kaplje vina ljudem ubraniti. Marveč ko bi ga vsi samo „en mal", kdo bi imel kaj zoper to ? Kakor se ne borimo ti zoper kruh, tako bi se tudi zoper pijačo ne, ko bi bilo nje uživanje tako nedolžno kakor je uživanje kruha. Toda vi, ki govorite vedno samo o „en mal", pomislite enkrat, kaj stori pa pijače „velik". Žalibog, da jih je v naši domovini toliko, ki ta „dar božji" uživajo nezmerno in grešno. Povzdignite svoje glave in poglejte malo naokoli, — kakšni prizori se vam kažejo?... Če malo natančneje pogledate okoli sebe in če živo premislite, ali ne boste odbolečin zaje čali nad vsem tem, kar se godi v preobilni pijači?!... Le kratkovidnost more prezreti vse to neskončno gorje. Kar pravi pesem o kmetu: Kdor zaničuje težavni moj stan, ta nima al' srca al' nima možgan, — ravno to velja tudi o naši stvari. „Ta nima al' srca al' nima možgan", kogar nič ne zadene, nič ne boli vse to, kar na-pravlja hudega preobilna pijača. Vprašamo še enkrat: Za kaj se nam gre? Gre se nam za sto milijonov kron, ki jih slovensko ljudstvo vsako leto izda za pijačo; in med temi kakih 20 milijonov, ki jih vrže vsako leto v žrelo tujcem, Nemcem in drugim, sovražnikom naše vere in narodnosti, da nas s pomočjo teh 20 milijonov, ki jim jih mi darujemo, potem lahko tlačijo, stiskajo in uničujejo ... Kako bi se človek ne zjokal nad slepoto našega ljudstva, ki si na ta način koplje lastni grob — zraven se pa še veselo smej a!... Gre se nam za zdravje in življenje našega ljudstva, naših možakov. Malo nas je Slovencev, sovražniki nas stiskajo, mnogo naših ljudi se potujči, cele trume pa se vzdigajo, zapuščajo rodno zemljo in beže na tuje, ljudstvo na kmetih — namesto da bi naraščalo — se zmanjšuje. Škoda nam je vsakega človeka. In vendar nam jih brez potrebe jemlje še pijača. Šel sem nedavno skoz gorenjsko vas v spremstvu domačega gospoda. „Glej",pravi, „Ta hiša nima gospodarja, ta ga nima in ona ga nima." Zakaj pa ga nima? — Šnops ga je pokopal ... V eni sami žup, niji, so oznanili nekje na novega leta dan, jih je alkohol pokopal v enem letu devetnajst! ... Toda več kot milijoni denarja in več kot zdravje in življenje so — neumrljive duše. Za kaj se torej nam še gre? vprašamo tretjič. Gre se nam za duše, z božjo krvjo od« kupljene. In to je, kar moramo v »Bogoljubu" najbolj uvaževati. Da, za to se nam gre najprej in najbolj! Drugo bi se kako preneslo in pozabilo, to se ne da prenesti, ne preboleti, ne popraviti, vekomaj ne! — In kdo jih ima na vesti, toliko ne-umrjočih duš? Pijača, tista pijača, katero večina ljudi ima in poveličuje kot najboljšo prijateljico človekovo na zemlji, kot sladkost vseh sladkosti, in srečo vseh sreč. „Pijanci ne bodo videli nebeškega kraljestva," je dosti naravnost in določno povedal sv. Pavel. Za duše se nam torej gre v prvi vrsti in za vse, kar je s tem v zvezi. Že sveto pismo stare zaveze vprašuje tako pomenljivo: Komu gorje? Čegavemu očetu gorje? Kdo se prepira? Kdo pada v jamo? Kdo prejema rane brez vzroka? Kdo ima zatekle oči? Ali ne oni, ki pri vinu sede in pridno kozarce praznijo? (Pregovori, XXIII, 29, 30). — Mi pa podobno vprašamo: Kaj naj bolj kvari naše versko življenje? Kdo skruni dneve Gospodove? Kdo zanemarja božjo službo? Kdo posurovlja naše fante, podivjava naše može? Kdo naprav-lja nemir in razdor po družinah? Kdo stiska ženam solze iz oči? Kdo ima na vesti toliko zanemarjenih otrok? Kdo toliko nesrečnih smrti? Kdo kolje in mori naše fante, naše može? ... Ali ne beremo ali pa slišimo vsak teden, da je tukaj eden zmrznil, tam drugi vtonil, tretji se povozil, četrti se potolkel, petega so ubili? Ali ne vidite na tisoče objokanih žena ki imajo može pijance? Ne slišite krika obupanih neutolažljivih mater, ki so jim v pijanosti umorili sina? Ali niste slišali, da se v pijanosti vzdiga in pobija sosed soseda, tovariš tovariša, prijatelj prija- telja, celo brat brata, otrok očeta in oče otroka? Niste slišali, da je nekje na Štajerskem oče pijanec umoril svojo hčer, drugje nedavno brat brata? Pred kratkim v Ljubljani prijatelj prijatelja. V bližini Ljubljane pa oče dva svoja otroka, hoteč povrh še samega sebe. Na Notranjskem nekje tovariš-delavec svojega tovariša? In ne daleč od tam zopet drug delavec svojega sodruga? Vse to v zadnjem času! • Kakor bi bila res prava krvava vojska, taka poročila nam prinašajo teden za tednom časniki. Vprašam Vas: katera stvar napravlja toliko gorja med nami, katera ; strast dela iz ljudi take zveri, da se koljejo in more med seboj?!.. In koliko takih prežalostnih, sramotnih zgodb med nami, leto za letom!... Če je kri ubitega . Abelna klicala na maščevanje, potem tudi [ s krvjo teh umorjencev napojena zemlja . do neba vpije in kliče na pomoč: Kje ste prijatelji ljudstva? Ali ne vidite, kaj se godi? Doklej boste še mirno gledali to morijo, te grozne prizore, ki se dogajajo v pijanosti?! Zemlja se zgraža nad njimi in nebo nad njimi žaluje — in kaj pra-; vite na to, ljudje krščanski?! Ali nimate na vse to nobenega drugega odgovora, kakor „En mal ga je dober?..." Kje je naša vera? Kje ljubezen?... Ali ne slišite večkrat reči: ena duša je več vredna, kot ves vidni svet? Ali so to prazne besede — ali je resnica? Da, resnica je to! Mi bi bridko žalovali in glasno jadikovali, če bi se zrušila skupaj ena lepa in velika cerkev; še bolj, ako bi se zrušilo celo mesto. Kak stok je bil v Ljubljani, ko jo je Bog samo malo potresel! Pa naj bi se zrušilo ne eno samo L mesto, ampak cel vidni svet, — in škoda ni taka, kakor če se večno pogubi ena . duša. Če je pa tako, kaj potem pravite na zgubo in pogubo toliko duš, ki jih zakrivi pijančevanje? Koliko naglih, nesrečnih smrti vsako leto! Na stotine samo med nami Slovenci. Kaj pa še drugod po svetu! Nešteto! Mi ne bomo vseh teh množic obsojali v pekel — Bog varuj! — in Bog jim bodi milo-stljiv! Toda odločna beseda sv. Pavla „Pi-janci ne bodo videli nebeškega kraljestva," nas navdaja z velikim strahom za njih duše . . . Kaj bomo na to rekli, in kaj storili? Reči je pač lahko kaj; toda storiti le kaj malega za odpravo teh žalostnih kričečih razmer se zdi ljudem že tako preveč. — Kaj pa zdaj vidimo? Če se primeri kje kak tak nesrečen slučaj, (in to je tako pogostokrat) ljudje malo zavzdihnejo „oh, ta nesrečna pijača, ti grdi pijanci!" — in s tem je vse opravljeno! . . . Za vse drugo se dela in skrbi — ta reč je pozabljena in prepuščena šamana sebi. Ko so se pojavile pred nekaj časom v Ljubljani „koze" na eni ali na par osebah, — brž je bila vsa Ljubljana pokonci časniki so klicali alarm, vlada je izdala odredbe, vsi zdravniki so bili na nogah. Vse prav in lepo, - če pa iz dežele prihajajo žalostne in sramotne novice o ubojih, se ne zgodi in ne ukrene nič odločnega. Živi se mirno in veselo naprej, kakor bi se nič ne bilo zgodilo . . . Mnogo, premnogo bi imeli še o tem pisati, a zavedlo bi nas predaleč. Tukaj ne moremo vsega povedati. Berite še druge knjige o tem („Sveta vojska," „Mali protialkoholni katekizem," „Zlato dobo" itd.), da se prepričate, da ne zahtevamo nič preveč in nič nemogočega. Tukaj smo iz te žalostne in dolge zgodbe povedali le nekaj malega, da pokažemo, za kaj se nam gre. Ali zdaj razumete, za kaj se nam gre? Gre se nam predvsem za zveličanje neumr-jočih duš in za vse, kar je s tem v zvezi. Gre se nam za čast božjo, gre za krščansko življenje, za mir in srečo družin, za dostojno praznovanje dni Gospodovih, za krščansko vzgojo otrok, za vredno prejemanje sv. zakramentov. Ali verjamete, da so vse te velike reči vredne nekaj truda, nekaj „gnanja," nekaj žrtev? Ljudje krščanski, ali zdaj razumete? In če razumete, vprašam Vas: ali li ne boste hoteli, — če imate nekaj ljubezni 11* do Boga in bližnjega v sebi, pri tem velikem, pri tem težkem, pri tem ogromnem delu, ki ima svoje korenine na zemlji, pa sega v večnost, — ali bi ne hoteli vsaj nekaj malega pomagati? Ali hočemo biti podobni judovskemu duhovnu in levitu, ki sta šla mimo ranjenca ob potu, pa ga pogledala in si mislila „Hvala Bogu, da imam le jaz zdravo kožo!" in šla zadovoljna naprej. Ali nimamo v sebi vsaj nekoliko samaritanskega duha? . Kako pa naj pomagamo? boste morda vprašali. Ali morem jaz kaj pomagati? — Posameznik izmed ljudstva res ne more bogvekaj storiti, toda če se vzamemo skupaj, bomo gotovo nekaj opravili. Če bi kamen, ki tiči v hiši, rekel, kaj je mene, enega samega, treba? pa bi ne bilo hiše. Za hišo je treba več kamenov in za dosego splošne treznosti je treba mnogo — zdržnih. Čim več jih bo, prej in večje poslopje treznosti bo dozidano. Zdržnosti, pravite? Da zdržnosti! Ali še niste nikoli slišali, da se vsaka pregreha popravi z ravno nasprotno ji pokoro? Ošabnost s poniževanjem, lakomnost z radodarnostjo itd. Hudobci so različni. O enem pa je rekel naš Gospod: Ta vrsta hudičev se ne izžene drugače kakor s postom, z zdržnostjo. Ta mala žrtev ne bo zastonj. Če je Jezus rekel, karkoli ste kateremu teh malih storili, ste meni storili; če bo on sodni dan ljudi sodil po dobrih delih, katere so storili ali ne storili; če je rekel, da bo poplačal vsak kozarec vode, ki jo podamo bližnjemu, bo kraljevo in nebeško poplačal tudi vse, česar se na ljubo njemu in od njega odkupljenim dušam zdržimo. Vsi prav vsi so poklicani, povabljeni k temu delu. Ali do Marijinih družb se obračamo še posebej. Lansko leto smo jih že pozvali, naj se oglase one družbe, pri katerih imajo te odseke. Oglasile sta se menda dve družbi. Zares žalostno! Med tem časom se je pa že. marsikje zboljšalo. Zato znova prosimo in pozivljemo, da se nam priglase v teku tega mesca vse družbe, ki imajo treznostne odseke, in koliko štejejo udov. Vse družbe pa, kjer tega dela še niso pričeli, prosimo, če imajo kaj apostolskega duha, da v teku tega mesca začno in pri seji predstojniš-tva pretresajo vprašanje: Kaj bi naša družba mogla storiti zoper pijančevanje v naši župniji? Ako se ima apostolski duh in delovanje kje pokazati, potem ga ni širšega in hvaležnejšega polja kakor je ravno to, pri katerem se gre za milijone narodnega premoženja, pri katerem se pa gre tudi za toliko duš, ki so odkupljene ne z zlatom in srebrom, ampak z dragoceno krvjo božjo. Torej — na delo apostolsko! Pridi Sv. Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje 1 j ub ezni! Presveto Srce Jezusovo, z zasramo-vanjem nasičeno, zavoljo naših hudobij potrto, — daj nam svojega duha požrtvovalnosti! Sv. Janez Krstnik, izprosi nam duha spokornosti in samozataje-vanja! Moj srčni mir. V podobi kruha Jezus biva kot Bog in človek tu navzoč. Ljubezen svojo nam razkriva, deli tolažbo in pomoč. V očeh se solza mi utrne, kesanje loti se srca. Gospod pa k meni se obrne, s tolažbo rajsko me krepča Zakladov večnih tukaj nudi Zveličar mili, naš Gospod; sprejema prošnje v stiski hudi kot vsemogočni Kralj dobrot. Bojazen vendar se me loti: kako naj prosim ga darov; ki žalil sem ga v svoji zmoti, — nevreden hlapec sem njegov. Ko tu spoznavam svoje zmote, ljubezni božje zrem skrivnost, so puhle mi sveta dobrote, le Jezus prava je sladkost. Le Jezusa nad vse bom ljubil, ki prave je tolažbe vir. Sicer bi z grehom njega zgubil ki je moj Bog, moj srčni mir. Br. Gervazij. PRESVETO RESnJE TELO. Pomen mednarodnih evharističnih shodov. Kolikega pomena je najsvetejši Zakrament za posameznika, kaže nam življenje svetnikov, ki so našli v njem vir vse svetosti in zagotovilo večnega življenja. Kako čudovito more prenoviti ta božji Zakrament cele župnije, izpričujejo nam delovanje in uspehi blaženega Janeza Marije Vianeja ter mnogo drugih vnetih častivcev Najsvetejšega. Da, učinki pre-svetega Zakramenta so bili odločivni za cele narode in države. Zgodovinskega pomena je bila zmaga poljskega kralja So-bieskega nad Turki leta 1863. pri Dunaju oia nedeljo po Malem Šmarnu. Kralj in njegova hrabra armada so bili prej pri sv. maši in pri mizi Gospodovi. Nato so udarili na sovražnika ter ga slavno premagali. Sv. Klara je rešila svoj samostan, ki je bil že obkoljen od Saracenov ali Turkov, z Najsvetejšim. Na Španskem so hrabri Španci v mnogih slavnih bitkah pobili Mavre, kakor so tam imenovali Turke. Občudovano hrabrost in zmago so zajemali v sv. obhajilu. Zanimivo je, kar sem letos čital o bitki pri Kraljevem Gradcu leta 1866., ki je tako nesrečno izpadla za Avstrijo. Nova pruska armada, ki je prodirala v Avstrijo, se je dobro zavedala, s kako nevarnim sovražnikom ima opraviti. Hrabrost avstrijskih vojakov je dobro znana. Toda nemški vojaki so iskali pomoč v sv. zakramentih. Katoliškim vojakom niso zadostovali lastni vojaški duhovniki. Zato so porabili vsako priliko, kadar so prišli do katoliških duhovnikov. Dogajali so se prizori, da so n. pr. v Draždanah vojaki kar na ulicah se spovedovali ter prejeli sv. obhajilo, kjer in kadar se jim je nudila srečna priložnost. Tu tiči skrivnost njihove zmage, katere pa niti javnost, niti zvita diplomacija še dozdaj ni spoznala. Kako pa se je Avstrija pripravila na resne boje? Ne vem, kako bi imenoval s pravim imenom pripravo na poraze. Saj se je naravnost delalo na poraze! Čujte in strmite! Avstrijski vojskovodja Bene-dek se je naravnost bogokletno izrazil: „Ako bo Bog nevtralen (nepristransk), bo šlo izvrstno." Nemški katoliški vojaki so se poslužili pred bojem najboljšega sredstva svoje.svete vere, namreč sv. zakramentov. Kaj pa Avstrijci? No, pokazali so zares svojo nevtralnost, da se Bog usmili! Neposredno pred bitko pri Kraljevem Gradcu je namreč odredil avstrijski poveljnik, da naj se vsi vojaki — obrijejo. Tako slepa stranka, ki v najresnejšem trenotku nima boljšega dela mora biti poražena. Hotel sem s tem pokazati, da je sreča in nesreča narodov, držav, da celega sveta večkrat odvisna od najsvetejšega Zakramenta. Zato moramo reči, da je ni srečnejše in pravičnejše misli na svetu, kakor mednarodno in svetovno češčenje presv. B. T. „Bogoljub" je v majniški številki naznanil spored takega mednarodnega svetovnega češčenja presv. B. T. na evharističnem kongresu v Madridu, ki se ima vršiti letos v drugi polovici meseca junija. Za leto 1912. je določen evharistični kongres v avstrijski prestolnici, na Dunaju. Zadnji evharistični kongresi v Rimu, Mecu, Londonu, Kolinu in Montrealu so bili tako velikanski, sijajni in pomenljivi, da je gospod urednik Bogoljuba posvetil vso pozornost temu predmetu ter me naprosil opisati vsaj v glavnih potezah evharistični kongres, ki se je vršil lani o Malem Šmarnu v Montrealu, glavnem mestu angleške Kanade v Severni Ameriki. Poročila o izborno uspelem kongresu, ki so mi na razpolago, so tako obširna in mno-golična, da bo zelo težko, o njem le na-kratko pisati. Naj omenim najprej, da je glavno mesto angleške Kanade, Montreal, polmi-lijonsko mesto, ter se imenuje po svoji pretežni večini katoliškega prebivalstva in lepih cerkvah amerikanski Rim ter je sedež katoliškega nadškofa. Kanadski in drugi amerikanski škofje, med njimi Ire-land, kardinal Gibbons in drugi 'so si pridobili nevenljive zasluge za katoliško cerkev v Ameriki. Duhovščina v Kanadi je požrtvovalna in vzorna. S svojo ude- ležbo na kongresu — okoli 4000 duhovnikov — je pokazala, kako umeva in rešuje svoje božje poslanstvo. Montreal je bil torej zares srečno izbran. Mednarodni evharistični kongres, ki se je vršil v Montrealu, od Malega Šmarna (8. septembra) do nedelje sladkega Imena Marijinega (11. septembra), je bil splošno 21., v Ameriki pa je bil prvi. Ta evharistični kongres je obrodil med vsemi dosedanjimi najboljše sadove ter pokazal najobilnejše uspehe. Na njem se je prvikrat pretresavalo obojno vprašanje pogostnega in prvega sv. obhajila! To je bil glavni predmet, kateremu se je po želji sv. očeta izkazovala vsa pozornost. Kdo more popisati navdušenje v prvi odsekovi seji za duhovnike dne 8. septembra, ko je papežev zastopnik vpričo 2000 zbranih duhovnikov izrazil svoje prepričanje glede prvoobhajilnegaodloka, da se bo brez velike težave odstranila razvada, otroke po nastopu dobe spoznavanja in razločevanja odvračati od obhajilne mize? Viharno priznanje je sledilo kardina-lovim besedam. Nato vstane montrealski nadškof Brukezi (Bruchesi) ter poda v svojem imenu ter vimenu cele duhovščine slovesno izjavo, da ni misliti, da bi ne bile sprejete papeževe besede z največjo pokorščino. Najslovesnejši trenutek je nastopil, ko je v prvi glavni seji na isti Marijin praznik vpričo treh kardinalov, skoro vseh došlih nadškofov in škofov, vpričo več kot 12.000 broječe množice, med njimi 4000 duhovnikov, pred zastopniki vseh delov sveta prebral P. Bailljr v imenu papeževega zastopnika prvoob-hajilni odlok. Veselje in navdušenost, ki sta sledila, sta nepopisna. Božja previdnost je za to veliko papeževo delo naklonila tako velikansko manifestacijo, da je prvo oficielno ali cerkvenouradno prebranje in sprejetje prvoobhajilnega odloka zunaj Bima bilo tako sijajno in slovesno sprejeto, kakor na kakšnem občnem cerkvenem zboru, ki ima vsesve-tovni značaj. Tolika čast pač ni bila no- benemu papeževemu odloku izkazana, kakor temu. Pomenljivo je tudi, da se je ta manifestacija izvršila na praznik Marijinega rojstva, tega preljubeznivega deteta, ki je postalo jutranja zarja našega odrešenja. Jutranjo zarjo izveličanja smemo tudi imenovati odlok o zgodnjem sv. obhajilu otrok. Župnik Alojzij Šoba. Pred sv. obhajilom. Molči zemlja! Kralj prihaja, Jezus bo obiskal stvar. Pridi božji zbor iz raja in pripravi mu oltar! Kerubini žarnočisti, dajte ognja mi v srce, da kot vi v ljubezni isti iščejo ga vse želje. Pridi, pridi, Mati mila, s tabo k Jezusu naj grem! Če boš ti ga povabila, rajši bo prišel, to vem. Ti me za oltar pripravi, za obisk tako visok; ti me Jezusu predstavi, reci, da sem tvoj otrok! Verujem besedi tvoji, ljubim, Jezus, te na moč; grešnosti, slabosti moji pridi skoraj na pomoč. Eno še te prosim vneto: daj mi kapljico krvi, in pa hrepenenje sveto v mojo revno dušo vlij! In potem pa pridi, pridi! Prosim, ne odlašaj več! Naj srce te moje čuti, duh objame koprneč! O, odpri se kelih zlati, hostija prikaži se! Pridi v milosti bogati Jezus sladki, moje vse! Po sv. obhajilu. Zdaj si ves moj in jaz te ne pustim, objamem te prisrčno in poljubim. Ostani v meni, da se posvetim! Zvestobo večno, Jezus, ti obljubim. Odprite se nebesa, pridi raj, poglejte angeli nizdol z višave! On, ki ga molite, je v meni zdaj . . . Molite z mano Kralja večne slave! Ti, moja Mati, glej me pred seboj, ozri se s trona doli na otroka! Magnifikat zahvalni z mano poj, da bo molitev srčna in globoka! Zadivi se nebo, čuj zemlja vsa: On, ki svetovom pota odkazuje, on, ki kraljuje večno vrh zvezda, pri meni zdaj prebiva in gostuje. Odpri, danica jasna, zdaj oko, poglej, kako je moja duša lepa! Živ tabernakelj je, še več, — nebo, ki večnoživega Boga, oklepa. Cvetice ve, ki stražite oltar, ki se priklanjate nad kelih sveti: kot jaz sem srečna, niste ve nikdar, Bog je ves moj, ve smete ga le zretL Verujem, upam, ljubim te na moč. O, da ljubezen vseh bi src imelal Da serafov sem ogenj žarnovroč, kako bi rada zate, Bog, gorela! Pa saj ti veš, ti, Jezus, me poznaš, pogled tvoj mi v globino duše sega: najrevnejša sem, kar stvari imaš, pa vendar up sladak mi v srce lega. Prišel $ k meni, da me posvetiš, o prosim, zdaj odpri dobrotno roko, darove vse, vse lahko odložiš, glej, ker sem revna, je srce globoko. Iz svoje duše več te ne pustim, pri tebi bom in ti ostani v meni! Ko zadnjič te v popotnico dobim, usmiljenje nad mano razodeni! M. Elizabela. Posvetitev Jezusovemu Srcu. Predigra m M -JZ - P. P. Perica, D. /. v Bosni. t- f f- j - i 1 Orgle ali harmonij J i A J f 1 Vel/častno in navdušeno f 4 S 3= —j:— —t---e —# » » Zbor. Do ne ^Ieežež: / * p — # i; n T 1 f bes naj se raz - le - ga Na - ših ^ ! j 1 I ^ -j—*—*—j——*—h— Li -b ! I/ 1 1 prs gro - me - či i h I I ih -i 1 H— ♦ » ^ | * r ii ? 7 u i> rr -fif i* f i; l; glas! -sr Naj nad zvezd vi - ša - ve se - ga, Pa bo Je - zus sli - šal J- =t£=tC i i= p ■Gh I nas: ^=K==I= rr -i- /77 / -51- Sr - ce Tvo - je, o Go - spod, Bo -di -«-•-—5——« f L/ I 1 hva - Ije - no po- — --'—b— F-p—f^-Ff-"H----® e 71--1---m-------J I 1 1 ^ 1 V D I n r [f s- vsod! Zve-sto du-šo in te - lo Zdaj po - sve-ti Ti vsa - kdo. I dL ** '- i | h i-ij. e si TZ3S ^ l/ I u Zdaj po - sve-ti Ti vsa h / i"*"" ' Do nebesa nek se ori Naših grudi gromki glas, Neka jeknu rajski dvori, Nek nas čuje Isus Spas: Isukrste, Srcu Tvom S nama naš se kune dom: Dušom, t'jelom v'jek sam Tvoj, Za krst časni bijuč boj! Čujte puci širom sv'jeta, Oci naši čujte sad, Čujte sluge pakla kleta, Kako Hrvat kliče mlad: Isukrste . . . Stjeg Hrvata Srce Krista, Tu nam rudi sreda, spas; Tu sloboda zlatna blista, Tu se ori slavski glas: Isukrste . . . Pregji naši kano lavi Za krst časni biše boj, Ko je sinak ovoj slavi, Krstu vjeran v'jekom poj: Isukrste . . . Neka grmi pako hudi, Neka b'jesni c'jeli sv'jet; Neka borba lomi grudi, Čvrsto stoji zavjet svet: Isukrste . . . Kralju slave silni, blagi, Blagoslovi zavjet taj; Blagoslovi rod nam dragi, U Svom Srcu stan mu daj: Isukrste . . . Do nebes naj se razlega Naših prs gromeči glas! Naj nad zvezd višave sega, Pa bo Jezus slišal nas: Srce Tvoje, o Gospod, Bodi hvaljeno povsod! Zvesto dušo in telo Zdaj posveti Ti vsakdo. Čujte ljudstva vsega sveta, Čujte nas očetje vi, Pekla sila čuj zakleta, Kaj prisegamo zdaj mi: Srce Tvoje . . . V boju svitla nam zastava Jezusovo je Srce, Ono nam je sreča prava, Ono vteši vse želje: Srce Tvoje . . . Kakor levi so očetje Nekdaj šli za vero v boj, Kdor njih vrli sin in vnet je, Z nami glasno zdaj zapoj: Srce Tvoje . . . Naj sovražnik nas napada, Naj nad nami svet besni, V naših vrstah hrabrost vlada, Pesem nam iz prs doni: Srce Tvoje . . . Kralj Ti slave, silni blagi, Sprejmi to prisego zdaj! Blagoslovi dom naš dragi, S Srcem Svojim mir mu daj: Srce Tvoje . . . Ta pesem je, kakor vidite, preložena iz hrvaščine. Pojejo jo Hrvatje, ki Jezusovo Srce posebno £astč. Želeti je, da bi se je oprijeli tudi Slovenci. Zato se bo posebe odtisnila. En iztisek velja 20 vin. Šola krščanske popolnosti. Drugi tečaj. (Dalje.) 7. Hren. Med drugim zelenjem je oživel in ozelenel zdaj po naših vrtih, njivah in povsod, kjer je vsajeno, tudi hren. Čudne lastnosti ima ta koren! Če ga uživaš, takoj čutiš, kako je »hud«, kako peče in kako gre v glavo, v nos, v oči, da ti stopijo vanje solze. Odkod pa ima hren to moč? Dobro vemo, da od premodrega in dobrotnega Stvarnika. Hudomušen na-gajivec si je pa izmislil pravljico, da je enkrat sv. Peter vsadil v zemljo — ženski jezik, in iz tega da je zrastel hren. Toda tej pravljici se takoj pozna, da jo je izkuhal sin očeta Adama, ki je hotel vse jezične grehe ravnotako Evinim hčeram naprtiti, kakor je Adam že v paradižu vso krivdo na Evo zvračal, češ, žena me je zapeljala. Ne tako, ampak vsakega človeka jezik, najsi se obrača v ženski jezik, in iz tega da je zrasel hren. poln goresti in gorjuposti. To nam potrjuje samo sv. pismo ki pravi (Jak. 3, 8): »Jezika noben človek ne more ukrotiti.« Da je pa res pravi hren in še hujši kot najhujši hren, nam pa tudi potrjuje sv. pismo (Jak. 3, 5; 3, 6; 3, 8): »Jezik je sicer majhen ud, in vendar velike reči napravi. Glejte, majhen ogenj velik gozd zažge; tudi jezik je ogenj, vesoljnost hudobije. Jezik je postavljen med našimi udi, ki ognuša vse telo in, vnet od pekla, zažiga tek našega življenja . . . Nepo-kojna hudoba je, poln smrtnega strupa.« Hej, taka je hvala, ki jo poje jeziku sv. pismo! Res, anarhist prve vrste in prave sorte je neukročen jezik. Zato nam pa sv. pismo tudi čisto naravnost pove (Jak. 1, 26): »A k o pa k d o m e n i, da je pobožen, pa svojega jezika ne brzda, temveč (s takim mnenjem) zapeljuje svoje srce (vara sam sebe), j e prazna njegova p o-b o ž n o s t. in upor, ne strašimo se, to je dobro znamenje, da smo na pravem potu; to trpljenje je poroštvo zmage. Šesta vadba. Praznik sv. Reš. Telesa nas spominja velikih skrivnosti sv. vere in velikih milosti presv. zakramenta. Za podlago naše vadbe naj služijo besede Gospodove : „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje; in jaz ga bom obudil poslednji dan." (Jan. 6, 26.) In besede sv. Janeza Krizostoma: „Sv. Obhajilo izpreminja one, ki so bili prej boječi, v leve; zato trepeta peklenski sovražnik, ko gleda usta rudeča od krvi Jezusove." — Potem pretehtajmo ta-Ie vprašanja: 1. Kolikega pomena bi bilo pogosto sv. Obhajilo za razvoj krščanske omike med našim ljudstvom ? 2. Kaj moremo mi storiti, da zlasti moške privadimo na pogosto sv. Obhajilo? 3. Kolikokrat so v dobi preganjanja kristjanov prejemali sv. Obhajilo mučenci? 4. Ali je za mučeniško srčnost potrebno vsakdanje sv. Obhajilo? Slovenci prvič v Sveti deželi. (Piše urednik. — Dalje.) Nekatere kraje in svetišča, ki smo jih videli v Jeruzalemu, sem že opisal. Zdaj pa ostaja še mnogo, mnogo svetih in zanimivih krajev, ki smo jih tudi videli. Ko bi hotel vse to natanko opisati, bi ne bilo zlepa konca. Napisala bi se mi cela knjiga. Zato pa mislim, da namen tega mojega popisa ni in ne more biti, da bi vam natančno opisal vse posamezne kraje, ki jih romarji v Jeruzalemu in njega okolici vidijo. O tem že govore druge knjige. Slovenci imamo Sveto deželo in nje znamenitosti že popisane trikrat. Opisali so jo v posebnih knjigah Mihael Verne (1. 1857), Luka Jeran (1872) in dr. Frančišek Lampe (1892). Razen tega so dobili naši romarji v knjižici »Jeruzalemski romar«, ki so jo dobili pred odhodom v roke, popis jeruzalemskih svetišč in drugih znamenitosti. Zato mislim, da ni treba iste stvari tolikokrat ponavljati; da je namen mojega popisa, podati samo vnanjo podobo ali tek in razvoj našega potovanja. In zato podajam samo skupen pregled posameznih krajev, katere emo videli v svetem mestu. Nadaljujmo najprej s cerkvami, s katerimi smo bili pričeli. 1. Cerkev božjega groba in 2. cerkev na Sijonu sem vam že opisal. Razen teh dveh so še sledeče katoliške cerkve v Jeruzalemu: 3. P a t r i a r h a t ali patriarhova stolica, posvečena sv. Imenu Jezusovemu. Lepa cerkev s tremi ladjami, gotskega sloga. Takoj tik cerkve je palača patriarhova, v kateri pa stanuje tudi druga svetna duhovščina jeruzalemska: kanoniki in tudi bogoslovci. 4. Cerkev sv. Salvatorja ali Od-rešenika. Farna cerkev jeruzalemska. Pri frančiškanskem samostanu. Lepa in velika cerkev z mnogimi oltarji in s čednim zvonikom naše domače oblike. Stoji nedaleč od božjega groba. 5. Cerkev Ecce ho m o. (Glejte, človek!) Stoji na mestu, kjer je Pilat Jezusa kro-nanega in z rdečim plaščem ograjenega pokazal ljudstvu; to je poleg križevega pota. Nova, silno okusno, fino, dasi.priprosto izdelana cerkev. Krasen je zlasti veliki oltar. Pri cerkvi so francoske redovnice. Pod cerkvijo doli kažejo prav tisti tlak, po katerem je Jezus hodil. 6. Cerkev bičanja. Nekoliko od prejšnje dalje v isti ulici. Bolj mala preprosta a čedna cerkvica s tremi oltarji. Stoji na mestu, kjer je bil Jezus bičan. Zidana je bila menda v prvi polovici preteklega stoletja. 7. Cerkev sv. Ane. Tudi lepa in precej velika cerkev. Tudi tukaj je zelo lep velik tabernakelj - oltar. V kripti pod cerkvijo, pravijo da je mesto, kjer je bila Marija rojena. Mal ličen oltarček stoji na tistem mestu. Pri cerkvi so francoski misijonarji »beli očetje«, ki imajo tukaj semenišče za unijate^ Stoji še bolj proti vzhodu v ravno tisti ulici kakor prejšnji dve. 8. Cerkev sv. Štefana. Stoji že zu-« naj mestnega obzidja, na severni strani mesta, blizu Damaških vrat. Nova, velika in krasna cerkev. Pri njej so francoski domini-kani. To so katoliške cerkve v Jeruzalemu. Omeniti pa moram še 9. armensko-ka- t o 1 i š k e cerkve, katere pa žalibog nismo obiskali, dasi stoji takoj poleg avstrijskega bospica. Tudi ta je zunaj videti nova in lepa cerkev. Poleg cerkvS, je še nekaj kapel, ki so tudi v katoliški lasti. Torej, kakor se vidi, cerkva katoličanom v Jeruzalemu ne manjka. Tudi, bvala Bogu, v prav dobrem stanu so, da delajo na potnike dober vtisk. Bazen cerkva je prva stvar, ki jo morajo obiskati romarji v Jeruzalemu, k r i ž e v pot. Razume se, da smo ga tudi mi obiskali in molili; vsaka skupina zase. Križev pot gre od vzhoda proti zahodu. Dolg je pičlo četrt ure; v desetih minutah bi se morda tudi prišlo, ko bi se šlo naravnost in hitro. Prva postaja je na dvorišču turške vojašnice. Toda turški vojaki, ki stoje tam okoli, so popolnoma mirni in dostojni. Sploh se nikdo nad tem nič ne spotika, če se kar na cesti moli in pokleka. Do pete postaje je pot precej ravna; od pete postaje dalje se začne vzdigati, pa ne strmo ampak polagoma. Pri peti, šesti in sedmi postaji je znotraj v zidovju kapelica dotične postaje, pri drugih postajah ni nika-kega znamenja, samo na zidu je v kamen vklesan napis, da je tu ta in ta postaja. Ob času trpljenja Gospodovega je šlo mestno obzidje tam, kjer je zdaj sedma postaja; kar je bilo dalje, je bilo zunaj mesta; danes pa je vse to v mestu. Zadnjih pet postaj (10—14) je v cerkvi božjega groba. Poleg teh svetih krajev si ogledajo romarji tudi tempeljski trg in kar stoji na njem. To je prostor, na katerem je stal nekdanji judovski tempelj; jako velik in lep, čisto raven trg, na vzhodni strani mesta proti Oljski gori. Danes je ta prostor izključno turška last. Na njega sredi stoji Omar-j e v a mošeja, okrogla, velika in lepa zgradba. Na spodnjem koncu pa še druga, ki se imenuje E1 Aksa-mošeja, kateri se na prvi pogled vidi, da je predelana v mošejo iz — krščanske cerkve. Bridek je za katoličana ta pogled . . . Vsak čas se ne more semkaj priti, in posamezniku sploh ni dovoljeno. Skupno pa smo si smeli ob gotovem času vse ogledati, tudi mošejo od znotraj. Pa je združen obisk mošej s pravimi ceremonijami. Natakniti smo morali vrh čevljev coklje, copate ali škrpete, ki jih imajo vedno pripravljene, nekatere tudi prav — strgane. Ker je pa copatov zmanjkalo, smo morali drugi sezuti čevlje in tako, s škrpeti na nogah ali pa s čevlji v roki, smo stopicali ali štorkljali tam okoli po mošej ah in po trgu. Druga stvar, ki igra pri vhodu v mošejo veliko vlogo, je pa — bakšiš. Bakšiš, ko greš noter; bakšiš, ko greš ven; za bakšiš pri Turku vse dobiš. Ko bi smel, bi te za bakšiš gotovo spustil noter tudi brez škrpetov! — Omarjeva mošeja je znotraj lepa in dragocena; toda kaj je notri svetišče in središče? Nič drugega kakor velikanska mrzla skala, ki leži tam na sredi skoro po celi dolgosti. O tej skali verujejo Turki, da visi v zraku, da ni podprta od nobene strani. No, mora pač vera Turkov biti živa in močna, da to vidijo, česar ne vidi nobeden drug, oziroma da ne vidijo tega, kar vidijo vsi; zakaj mi smo na prvi pogled videli, da je skala dobro podprta na vseh straneh, da jo pravzaprav le zgornji del moli iz zemlje, drugi je pa v zemlji. Domnevajo, da je bil na tej skali žgalni dar v judovskem tempeljnu. Na spodnjem, južnem koncu tega trga, vodijo stopnice pod zemljo. Notri so velikanski, obokani in od silnih stebrov podprti prostori. Imenujejo jih Salomonove hleve. Zunaj obzidja, ki obdaja ta trg, na južni strani tik pod zidom, je kraj, kjer Judje jokajo. V petek popoldne smo jih šli gledat. Bilo jih je mnogo, moških in žensk, samo — jok jim ni šel prav iz srca. Nekateri so stali in se pogovarjali, drugi so brali iz hebrejskih bukev, le nekatere ženske so imele prav dobro voljo, jokati se; pa ni hotelo dobro iti, zato se jim je videlo, kako se posili Cmerijo. Bazen dosedaj navedenih krajev smo si ogledali še na Sijonu armensko cerkev sv. Jakoba in Kajfovo dvorišče, kjer je bil Jezus sojen ter ga je Peter zatajil, in še nekaj drugih manjših spominskih prostorov. — Na drugem koncu mesta pa, že zunaj mestnega obzidja, blizu cerkve sv. Štefana in Damaških vrat, kraljeve grobove in Jeremijevo votlino, v kateri je menda ta sveti mož spesnil svoje »žalostne pesmi«. — Omeniti moram še ribnika Betezda, kjer je Jezus ozdravil 38 letnega bolnika. Ta je ravno pod cerkvijo svete Ane; a je vsled tega, ker se je mesto pogostokrat porušilo in so se razsipine nabirale na razsipine, tako globoko, da je treba iti zelo navzdol do njega. Pri vhodu je evangeljska zgodba ozdravljenja onega bolnika napisana v raznih jezikih. Dr. Ehrlich jo je napisal tudi v slovenskem jeziku. Silno zanimiv je mali mu z e j , ki je tik cerkve sv. Ane v oskrbi belih očetov. Spustili pa so noter samo duhovnike. Tukaj so razstavljeni predmeti, ki so nam znani iz svetega pisma. Videli smo, kakšna so imeli mlinska kolesa, kakšne svetilke, kakšna je bila drahma, cimbale in mnogo, mnogo drugih reči, o katerih beremo v svetem pismu. Kdor to vidi, potem sveto pismo vse bolje razume. Ko bi bilo časa, bi bil človek tukaj cele ure in študiral. — Slišal sem povedati, da je še en drug ali celo par takih muzejev, pa jaz drugega nisem videl. Druga zanimivost so »Šikovi modeli«, to je pomanjšana, iz lesa narejena, pa kolikor mogoče natančna podoba nekdanjega tempe-Ijna, ki jo je napravil na podlagi svojih preiskav neki šik, raziskovavec Jeruzalema. Razkazuje te modele njegova hči, ki od nabranih darov menda tudi živi. drugega, kakor velik portal ali nizka fasada, drugo se izgubi v zemlji. Je pa ta prostor v lasti razkolnikov, ki so ga ugrabili katoličanom. Blizu zraven je votlina Jezusove smrtne bridkosti. Tudi to je v cerkev ali veliko kapelo spremenjena podzemeljska votlina, pa ne tako globoka kakor ona. Ta pa je, hvala Bogu, katoliška last. Notri so trije oltarji, na glavnem je podoba Jezusa, krvavi pot potečega. Za »lučaj kamna« je oddaljen vrt G e t -z e m a n i. Tudi tega imajo v lasti in oskrbi Dva romarja — s častnim spremstvom. P. Hieronim Knoblehar G. Karol Polak S tem bi bile omenjene vse večje znamenitosti v mestu samem. Razen mesta samega je najbližja in najbolj zanimiva Oljska gora s svojimi svetišči. Oljska gora je na vzhodni strani Jeruzalema. Iz mesta se gre tje skoz Štefanova vrata, ki so na vzhodni strani mesta. Loči jo od mesta dolina Cedron. To je globoka in ozka dolina, po kateri teče v deževni dobi potok, v naših dnevih pa je bila struga suha. Takoj na vznožju gore so tri znamenitosti. 1. Cerkev Marijinega groba. To ni navadna cerkev, ampak velika podzemeljska v cerkev spremenjena votlina, v katero se gre po mnogih stopnicah. Zunaj se ne vidi frančiškani. Dobro je ograjen in skrbno obdelan. Na njem stoji nekaj zelo starih in debelih oljk; pravijo, da so še iz Kristusovih časov; no, če že niso same od takrat, so pa vsaj tistih otroci, pognale iz njihovih korenin. — Zraven vrta je v tleh mozaičen tlak stare porušene cerkve. — Nad vrtom gori pa iz zemlje mole tri velike skale, na katerih so baje počivali in spali trije apostoli med Jezusovo smrtno bridkostjo. Vse to je kmalu na vznožju gore. Vrh gore je pa zelo pokrit s poslopji. Najbolj na kraju proti mestu stoji katoliška »cerkev o č e n a š a«. Francoske karmeličanke imajo pri nji svoj samostan. Tu je enkrat učil Je- zus apostole očenaš moliti (enkrat ga je učil v Galileji). Zato je po lepem samostanskem hodniku, deloma pa v cerkvi na 32 velikih in lepih ploščah v raznih jezikih vzidan očenaš v steno. Kot 33. pa je prišel mednje naš slovenski. S tem »očenašem« smo imeli nekoliko »smole«. Izdelan je bil v Parizu, v Trstu smo ga vzeli na ladjo, a v Jafi, ko smo stopili na suho, smo nanj pozabili. Šele ko smo prišli nazaj v Jafo, smo ga dobili nekje globoko doli v ladji. Vzel ga je v varstvo sedanji rektor avstrijskega hospica, dr. Leopold Danglma-jer in ga dal vzidati znotraj v cerkvi pri vhodu na levo. Ne smete pa misliti, da je stvar majhna. Plošča je visoka vsaj dva metra, zato je stvar tudi stala precej lepe de-narce. Pa naj bo v zahvalo Bogu in v čast slovenskemu jeziku, v katerem zdaj molimo to najimenitnejšo molitev, katere nas je učil On sam! Ne daleč odtod v smeri proti vzhodu je mesto Gospodovega vnebohoda. Na tem mestu stoji zdaj mala in čisto priprosta mošeja, v katero pa smo lahko šli brez vsake ovire. V njej ni nič drugega videti, kakor v tleh ograjen kamen, v katerem se vidi odtisk leve noge, o katerem se pripoveduje, da ga je zapustil Gospod pri svojem vnebohodu. — Turki ne kažejo tukaj nobene nestrpnosti. Na praznik Vnebohoda imajo katoličani tukaj celo sveto mašo. Dalje proti vzhodu je malo turško selo; za tem naprej pa r u s k i samostan. V cerkvi Po svetu. Romanja v Rim. Sv. oče Pij X. so poslali vsem škofom okrožnico, v kateri izražajo željo, naj bi katoličani priredili 1. 1912. večja romanja v Rim. — Sv. oče so se popolnoma pozdravili. Telesne ostanke f kardinala Ledochow-skega, ki je umrl 1. 1902. v Rimu, bodo prepeljali na Poznanjsko, kjer je bil svoj čas škof. Ker se ni pokoril državnim postavam ob času verskega boja 1. 1874. na Nemškem, so ga obsodili v ječo, kjer je moral trpeti dve leti. V tem času je bil imenovan za kardinala. KardinalLedochowsky je torej mučenec, ki se je neustrašeno boril za svobodo svete Cerkve. smo slišali peti ruske nune; petje je zelo podobno našemu. Zadaj za samostanom je visoki ruski stolp, ki se vidi daleč na okolu — tje do Mrtvega morja. Pa tudi Mrtvo morjie se vidi od tukaj z vrha gore. Malo pod cerkvijo očenaša je kraj, kjer se je Jezus nad Jeruzalemom jokal (»Domi-nus flevit«). Kakor ob vzhodni strani Jeruzalema gre dolina Cedron, tako je na južni in deloma na zahodni dolina Hinom. Obe dolini sta precej globoki. Tako da stoji Jeruzalem od teh strani res na gori ali vsaj na griču. Blizu kraja, kier se obe dolini stekata (na južno-vzhodni strani mesta), je potok ali ribnik S i 1 o e, znan iz evangelija, ker je Jezus tukaj ozdravil sleporojenega. Onstran doline Hinom na jugu je gora slabega sveta, ker je tukaj Kajfa dal svet, Jezusa umoriti. Malo bolj proti vzhodu pa gora pohujšanja, (se drži oljske gore), na kateri je Salomon daroval malikom. Na pobočju gore slabega sveta je apostolska votlina, v kateri so se apostoli skrivali, ko so Jezusa vjeli; in blizu tam tudi Hakeldama ali njiva krvi, katero so kupili za 30 krvavih Judeževih srebrnikov v po-kopavanje tujcev. S tem smo omenili vseh glavnih stvari v mestu in najbližji okolici. Prihodnjič gremo pa v njega bolj daljno okolico. f Kardinal Benjamin Cavicchioni. V Rimu je v noči od 17. na 18. aprila umrl 75 letni kardinal Cavicchioni, rodom Italijan. Bil je poprej poslanik v Južni Ameriki, kot kardinal pa član raznih kongregacij. Vojaški škof je postal prelat Emerik Bjelik, ki je služil kot vojaški duhovnik že od leta 1888. dalje, in sicer v Sarajevu, potem v Požunu in na Dunaju. Pomemben dan. Dne 13. junija bo letos velepomemben, kajti odločilo se bo, kakšni možje bodo vladali našo širšo domovino. Za vse, ki osebno ne posegajo v volilni boj, velja — moliti, da bi prišli na krmilo možje krščanski, možje reda in dela. Volilci pa naj se zavedajo, kako vestna in odgovornosti CERKVENI RHZGLED. polna naloga jih čaka. En glas je lahko od-ločiven! Zastopnik Avstrije pri sv. stolici, novi poslanik pl. Schonberg - Hartenstein, je bil sprejet dne 25. aprila pri sv. očetu Piju X. v Rimu. Poslanik je sv. očetu izrazil v imenu cesarjevem posebno spoštovanje ter je poudarjal, da se bo trudil, da bodo vladale najboljše razmere med avstrijsko državo in med Vatikanom. Lurška božja pot. Lani je bilo v. Lurdu 174.621 romarjev; med njimi sta bila dva kardinala, 13 nadškofov in 71 škofov. V zdravniški pisarni se je oglasilo 477 zdravnikov. Protestant dr. Jeliffe iz New-Yorka je rekel: „Srečen sem, da morem izjaviti, da je tu izključena vsaka misel na kako prevaro." Visoko starost je dosegel bavarski princ-regent Luitpold; praznoval je te dni 90 letnico rojstva. Ob tej priliki je dobil tudi od papeža Pija X. brzojavno čestitko, v kateri mu sv. oče želijo, da bi vrsto njegovih slavnih dejanj še prekosilo število let. Albanci, črnogorski sosedje, so že dalj časa v boju zoper Turke. Katoličanov je doli okrog 170.000, ki jim mladoturška liberalna vlada vsiljuje mohamedansko vero in turški jezik. Radi tega je umevno, da so ondotni katoličani in drugi kristjani prijeli za orožje, da so se dvignili in da si hočejo s silo priboriti, oziroma obdržati svoje pravice, in braniti svojo vero in svoj jezik. Turčini, ki imajo že precejšnje izgube in ki so se morali že dostikrat umakniti, požigajo kristjanom cerkve in domove. Skupen pastirski list bodo izdali te dni ogrski škofje zoper skvarjenost in nenrav-nost. Portugalska revolucionarna vlada je izdelala postavo o ločitvi Cerkve od države; vsebina teh določil je pa taka, da se mora zgražati nad njimi tudi človek, ki ni ravno bogve kako naklonjen Cerkvi. Duhovščina v Lissaboni se je zbrala pri ondotnem patriarhu ter se je izrazila, da je pripravljena za vse žrtve in za brambo katoliške Cerkve do skrajnosti. Enake izjave so podpisali duhovniki tudi po drugih portugalskih škofijah. Pogum velja. Nedavno se je predstavilo odposlanstvo 15 španskih gospa, na čelu mejna grofinja pl. Comillas, žena najbogatejšega španskega veljaka, ministrskemu predsedniku Canalejasu, da je ugovarjalo in protestiralo zoper Cerkvi sovražno delovanje. Mejna grofinja je zatrjevala, da prihaja v imenu 200.000 članic ženske zveze Srca Jezusovega ter v imenu vsega španskega ženstva. Ministrski predsednik se je izgovarjal, da ga pri njegovem ravnanju vodijo važni domovinski oziri. Dame so nato odgovorile: Nad domovino in nad vsem drugim je za nas katoličane Bog, naš Gospod! Po domovini. Ljubljanski gospod knezoškof so se odpeljali dne 20. aprila na znanstveno romanje v Sv. deželo. Obiskali bodo vse znamenitejše kraje, ker nameravajo spisati večje literarno delo. Na popotovanju jih spremlja provin-cial P. Placid. Duhovske izpremembe v ljubljanski škofiji: Župnija Senožeče je podeljena č. g. Janezu Bešter, župnijskemu upravitelju istotam; Bohinjska Bistrica pa ondotnemu administratorju č. g. Frančišku Žvan. — Duhovni svetnik č. g. H. Dejak, župnik v Vrhpolju na Vipavskem, je stopil v stalni pokoj. — Za škofijskega tajnika v Ljubljani je imenovan č. g. I. Marenčič iz Kranja. Tržaški škof dr. Andrej Karlin je na tiho nedeljo prvikrat pridigoval v cerkvi sv. Antona, in sicer slovensko. Razume se, da je judovski list „Piccolo" takoj zagodrnjal. Čudno ! judovski, liberalni in drugi njim podobni ljudje se jeze, ako škof svojim vernikom govori v domačem jeziku, dasi sami nikdar ne poslušajo božje besede. Naj le pridejo v cerkev; škof bo tudi njim po italijansko povedal, kakšne dolžnosti imajo in kaj jim je treba storiti, če hočejo, da bodo pošteni kristjani. Nesreča. V Hinjali je na velikonočno nedeljo zadel zvon dijaka Frančiška Pele v sence s tako silo, da je na mestu umrl. Med procesijo je pri trk a val z drugimi fanti; po neprevidnosti je prišel v bližino zvona, ko je hotel pogledati procesijo, pa ga je zadela taka nesreča. Bil je zelo priljubljen, pošten in nepopačen mladenič. Namesto nazaj v šolo, — je šel v grob. Zagovorniki (?) ženske časti. Kako globoko se je zarinilo sovraštvo do Cerkve med neke vrste ljubljanskega prebivalstva, je pokazalo ostudno obnašanje najete fakinaže nasproti učiteljicam iz uršulinskega reda in proti šolskim sestram, ki so kot svobodne državljanke prišle oddat glasove na volišče ter izvrševat volivno pravico, ki so jo dobile kot odgojiteljice ljubljanske ženske mladine. Tudi splošno priznani liberalni listi dunajski, graški, praški in drugi obsojajo divjaško početje poulične drhali, ki se je obnašala kot pobesnela, ko je zagledala vrle naše redovne učiteljice. Na odgovornost treba poklicati tiste, ki so te škandale uprizorili, oziroma jih niso preprečili. Gorje vam zapeljivcem in pohuj-šljivcem, ki celo dijaštvo zavajate na to ne- varno pot! Pride dan obračuna, kajti pošteno ljubljansko prebivalstvo se zgraža nad takim lopovstvom ter se bo še v večjem številu pridružilo S. L. S., ki je že pri zadnji volitvi v občinski svet ljubljanski kar namah priborila 14 zastopnikov. Načelstvo slov. ljudske stranke je bilo kmalu po volitvi sklicalo protestni skod žensk in volilk zoper sramotilce ženskega ponosa in časti. Na tem sveča-nostnem in veličastnem shodu je ljublj.žcnstvo odločno obsodilo pocestno drhal in vse tiste, ki so se tako spozabili, da so Ljubljano na ta način ol^latili pred vnanjim svetom. — Mi pa kličemo: Ženstvo krščansko! Na tebi je, da ohraniš Ljubljano neomadeževano, čisto in krščansko! Književnost. „Maii protlalkoholni katekizem" za male pa tudi za velike ljudi. Mala drobna knjižica ima le 12 strani, 83 vprašanj, dve podobici, eno molitvico in eno pesmico. Stane samo 10 vinarjev; na vsakih 10 eden povrh. — Ta drobna knjižica naj bi se pač vpeljala po vseh šolah! Starši naj z veseljem dado svojim otrokom po 10 vinarjev, da jo kupijo, ker bodo s tem na drugi strani tisočkrat več denarja prihranili; prihranili si pa tudi mnogo skrbi in žalosti, če bodo njih otroci zdržni in trezni. — Če starih pijancev ne moremo vseh spreobrniti (nekateri se že tudi spreobrnejo, če postanejo popolni absti-nentje; poznamo take), a če večine starih ne moremo poboljšati, vsaj mlade obva-rujmo pred kugo pijančevanja! In ta katekizemček jim bo k temu pripomogel. Zato naj bi ga dobil vsak slovenski otrok v roke, — potem bo čez 30 let v tem oziru drugače po naši domovini. — Starši in prijatelji mladine, kupite ga malim! Gospodje katehetje vam bodo pri tem gotovo radi pomagali. Pa tudi sami, je prav, če ga preberete; ne bo škodovalo. Ta mala knjižica naredi lahko med nami veliko dobrega, če se bo razširila. Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani. _ Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu uglasbil Frančišek Kimovec, odobril častiti kn.-šk. ordinariat v Ljubljani. — Cena parti-turi K 2-40, glasovi po 50 vin. — Katoliška Bukvama v Ljubljani je pravkar v zelo lepi obliki izdala hvalevredno zbirko, katera obsega 21 napevov in sicer: 6 masnih, 11 raznih, tri blagoslovne in eno slovesno hvalnico (150. psalm; veličastna skladba za slovesne prilike). — Odkar je pobožnost presv. Srca Jezusovega splošno vpeljana, smo pogrešali take zbirke kakor je omenjena; je torej našim cerkvenim zborom prav dobrodošla. — — Želimo, da bi v obilnem številu segli po nji in na čast božjemu Srcu gojili te lepe, v najpobožnejšem duhu in lahkem slogu zložene napeve, ki se dobivajo in naročajo v Ljubljani. — Strokovnjaško oceno prines« „Cerkveni Glasbenik". V molitev se priporočajo: Javne zadeve: Nameni sv. očeta. — Vsi škofje katoliškega sveta. — Volitve za državni zbor v Avstriji. — Tržaška škofija. — Versko življenje na Koroškem. — Katoliško gibanje med Hrvati. — Mladina po mestih. — Naši rojaki na tujem. — Delo za treznost. — Zedinjenje razkolnikov. — Misi-joni med pogani. — Da bi nas Bog varoval nagle neprevidene smrti. — Vsi, ki bodo ta mesec umrli. Zasebne zadeve: Neka žena za srečen izid sitne pravde. — Marijina družba v Velikem Dobu pri Komnu priporoča eno nevarno bolno sosestro. — Neka Marijina hči, da bi bila sprejeta v samostan in za stanovitnost do smrti. Zahvale. Za razne od Boga prejete milosti se zahvaljujejo: T. M. iz Ljubljane luški Materi božji. — M. Švara iz Gabrovice pri Komnu. — A. M. Marijino Celje nad Kanalom za ozdravljenje brata-duliovnika Pravila za „vrtce Marijine družbe". Prihajajo nam poročila, da misel o teh ...vrtcih" ugaja, in da so misli, razvite z zadnjih dveh uvodnih člankih „Bogoljuba", prave in takorekoč rešivne. Ker nekateri žele imeti že pravila za te „vrtce", jih danes prinašamo. Ta pravila bodo zaenkrat kratka in preprosta. Kakor pri družbah sploh, tako nas bo tudi pri vrtcih učila izkušnja, kaj je najbolje. Zato se bodo pozneje kdaj izdala natančnejša pravila in navodila; za sedaj zadostuj to-le: 1. Takoj po prvem svetem obhajilu — ali pa že pri pripravi — se otroci povabijo, kateri žele (hrepene, aspirirajo) v Marijino družbo stopiti. (Marijina družba namreč bo hranila in gojila sadove prvega svetega obhajila). 2. Glavna dolžnost in obveza je, da od prvega svetega obhajila dalje gredo k izpovedi in sv. obhajilu vsaj vsak mesec. (Če namreč to dosežemo in to težavo premagamo, zlasti pri fantih, smo dosegli veliko reč in glavno stvar pri Marijini družbi. Pogostno, vsaj mesečno sveto obhajilo med moško mladino in moškim spolom sploh je pa mogoče doseči le, če se to vrši od prvega obhajila dalje nepretrgoma. Ako se namreč vedno v tem vadi, mu preide v navado, v kri in meso in potem mu je lahko. Kakor se pa enkrat pretrga ali koj od vsega početka ne izvršuje, potem skoro ni več mogoče doseči). 3. Molijo naj vsako jutro in vsak večer po eno češčenomarijo. 4. Nekaterikrat na leto, recimo štirikrat, naj jih vodnik zbere skupaj, da jih potrdi v dobrih sklepih, opominja k dobremu, zlasti k vztrajnosti, in kontrolira, če pač vsi še izvršujejo bistveno dolžnost mesečnega svetega obhajila. Pri takem sestanku naj se kaj malega moli 5. Da imajo nekaj vidnega pred seboj, naj se jim da kaka podobica Matere božje, kakršne so se časih dajale pri pravem sprejemu v Marijino družbo, (Cfr. Vodnik marijanski str. 51). 6. Istotako naj se jim da svetinjica M. B. (takozvana „čudodelna"), ki naj jo nosijo pod obleko; če jih veseli, pa lahko tudi vidno. — Izročitev teh dveh vidnih znakov se lahko (po kratkem nagovoru) izvrši že na dan prvega svetega obhajila popoldne (če so razmere temu primerne) — ne da bi se delal s tem kak pritisk na tiste, ki se za to niso priglasili ali bi se s priglašenimi sicer sploh kaj drugače ravnalo kakor z nepriglašenimi, kar bi na oboje slabo vplivalo. 7. Ko izstopijo iz vsakdanje šole (na Kranjskem in Primorskem, na Štajerskem še ne; torej sploh okoli izpolnjenega 12. leta) — ako so ostali vztrajni in 12* se izkazali vredne — prestopijo med novince ali kandidate Marijine družbe. Takrat se jim izroče pravila družbe same in odtlej se imajo udeleževati vseh družbenih prireditev: shodov, skupnih zakramentov in procesij, — samo pravic še nimajo, dokler se pri izstopu iz ponavljavne šole, to je okoli 14. leta starosti ne sprejmejo kar mogoče slovesno med prave ude z vsemi dolžnostmi in pravicami. — Kateri se niso izkazali vredne ali še dosti zanesljive, se ali odlože na poznejši čas ali če sploh niso za to, odklonijo. — Taki pa naj bi vstopili vsaj v kako necerkveno katoliško društvo. Toliko zaenkrat — za poskušnjo. Dobrohotni nasveti, potrjeni po skušnjah, : se rade volje sprejemajo in se bodo uporabili v splošno korist. Hvala Bogu, mladeniške družbe se zopet oživljajo in poživljajo. — V nedeljo, 14. maja smo vpeljali zopet novo mladeniško družbo v Šmarju pod Ljubljano. Sprejetih je bilo 24 fantičev v starosti 14. let. — Vedno bolj prodira prepričanje, da le krepka verska podlaga nam more dati zanesljivo dobrih fantov. In ta podlaga se mora začeti staviti čimprej mogoče. < Naj se vzbujaj o (najprej stare zaspale, potem tudi nove) mladeniške Marijine družbe; naj rastejo in cveto! Otroci sveta in Zadnjič smo že vdrugič primerjali otroke Marijine z otroci sveta, zlasti socialnimi demokrati. Postavili smo jih vštric in jih primerjali, kateri so bolj jaki, bolj odločni, bolj navdušeni za svojo stvar-V štirih rečeh zlasti smo jih primerjali in na našo žalost videli, da nas otroci sveta marsikdaj močno prekašajo in zadej puščajo. Število Marijinih družabnikov ni majhno. O, ko bi vsi ti otroci imeli toliko ognja v sebi kakor otroci sveta, kaj bi se dalo narediti! Da bi bili Vi videli zadnjič pri volitvah v Ljubljani, kako so se otroci sveta — zlasti nekatere liberalne ženske — kako so se gnali! Cel dan na straži, s jezikom in rokami, s silo in zvijačo, z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi — vse, vse so poskušali, da bi nekaj več glasov vjeli. Pa ne samo en dan. Že prej so cele tedne in tedne delali podnevi pa tudi ponoči — brez plačila. Človek jih mora nehote občudovati in se vprašati: Zakaj se jim vendar gre? In mi, ki vemo, zakaj se nam gre, — ali nimamo če je treba kaj dobrega storiti, polno izgovorov: enkrat je prevroče, drugič premraz; enkrat ni denarja, drugič ni poguma itd ... Po pra- otroci Marijini. vici nam očita modri Tomaž Kempčan: „Dalečhodij o ljudje za majhnim dobičkom, za večno življenje pa se mnogi komaj premaknejo. Sram te bodi zato, leni in mrmrajoči služabnik, ker se drugi bolj trudijo za pogubljenje, kakor ti za večno življenje." (III. 3). Zdaj pridemo še do zadnje točke, v kateri se moramo primerjati s socialnimi demokrati. Poslušajte šolskega oskrbnika, kako pravi o rdečih bratih: Darežljivi so in veliko naberoza namene svoje zveze. Zato je njihova zveza močna in je dosegla marsikje po svetu že velikih uspehov." Zares, zopet moram občudovati otroke sveta — socialiste. Kako veliko plačujejo v svoje namene in kako radi, dasi od tega nimajo skoro nič! Od njih denarja prijetno in razkošno žive njih vodniki in zapeljivci: oni se pa tolažijo, da bo že enkrat bolje — na zemlji namreč, za nebesa ne vprašajo. Kako je pa v tem oziru z Marijinimi družabniki? No, tega vam nočemo očitati, da niste radodarni. Tudi nečemo, da bi vam Marijine družbe napravljale ve- liko stroškov in plačevanja. Tako nespametni bi pa ljudje spet ne smeli biti, kakor so nekateri starši — prav veliko takih ni, a dobe se pa že — ki otrokom svojim zato branijo v družbo, „ker je pri družbi treba plačevati". No, zaradi Marijine družbe pa grunt že ne bo prišel na kant, če za kaj drugega ne bo! En par grošev na leto je pa dekletovo ali fantovo poštenje tudi še vredno! Velikih stroškov vam Marijina družba in krščansko življenje sploh ne napravlja, — kaj malega za dobro stvar dati se pa tudi ni treba bati. Pomislimo samo, koliko izmečejo ljudje za druge, večkrat nepotrebne in škodljive stvari! Ali Vam je znano, da pride za pijačo pri nas na vsakega človeka, velikega in najmanjšega poprek 60 K na leto, za družino s petimi udi pa 300 kron! 300 kron na družino, to je res že denar! S tem se lahko že plačajo davki, ali stanovanje ali se otrokom obleka kupi. O, pa za pijačo jih ni škoda! — Pridi pa do teh ljudi in jim reci, naj se naroče na Bogoljuba ali na drug dober list, kaj ti bodo rekli? Nimamo denarja, je že toliko plačevanja itd. Saj bi jim človek že ne zameril toliko, ko bi povsod tako varčevali! A denarja je škoda le za dobro stvar, za kako neumnost ne. Koliko pa stane Bogoljub? Toliko kot dobra dva litra vina! Vprašam: Kdo nima za dva litra vina na leto ? Še berač ima toliko. Od česa pa imaš več dobička: od dveh litrov vina ali od dobrega časnika? Kako hitro je vino po grlu — par-krat usta odpreš, pa je vsega konec — in koliko dobička in užitka imaš od časnika celo leto! Iz tega vzroka pa povem, da me v resnici žali. ker Marijine družbe za Bogoljuba še vedno premalo store. Ne toliko iz drugih vzrokov; ampak najbolj ravno zaradi tega, ker moram sklepati, da družabnikom manjka tistega ognja, tiste gorečnosti, tiste gibčnosti, katero imajo in razodevajo — otroci sveta. In zdaj smo pa zopet skupaj: Otroci sveta so modrejši v svoji vrsti! Kako je razširjeno social-demokraško in liberalno časopisje, — katoliško pa v primeri s tem kako slabo! No, pri nas Slovencih ni tako slabo kakor drugod po svetu, — a dalo bi se še dosti več storiti. Dasi smo že večkrat poudarjali: Noben družabnik bi ne smel biti brez družbenega glasila! in: družbeno glasilo brati je skoro tako potrebno kakor k shodom hoditi — je vendar število Marijinih družabnikov še vedno trikrat večje kakor število naročnikov, dasi je še mnogo naročnikov, ki niso v družbi. Ljudje ne vzamejo naših besedi za resno. Pač nekateri že! Z Gorenjskega nekje vprašuje neka skrbna prednica, če sta pri eni hiši dve ali tri sestri v dfužbi, ali mora imeti vsaka svojega Bogoljuba? Bodi takoj odgovor dan: Ne, tako daleč ne gre naša zahteva; za eno hišo zadostuje en list. — A ta, ki to vprašuje, vzame naše besede vendar za resno. Ona kaže, da ima res dobrega pravega duha. Marsikje pa to reč premalo zaresno vzamejo. Poprek ima približno šele vsak četrti ali peti družabnik svoje glasilo. Kje smo še! In ker so nekatere družbe v tem oziru zelo pridne, so toliko bolj daleč zadej druge! Ne moremo drugače, kakor da sklepamo iz tega, da jim manjka gorečnosti, manjka duha. Če v tem niso goreči, ali bodo v drugem? Morda, a ni prav verjetno. Boste rekli, zakaj pa to tolikokrat ponavljate. To je vendar samo ena stvar! — Vprašam: Zakaj pa zdravnik človeka potipa samo na enem kraju, za žilo, pa ve, pri čem da je? ... Oh, res je še vedno: otroci sveta so modrejši v svoji vrsti kako otroci svetlobe! Cerkvene družbe in volitve. Cerkvene družbe: Marijine družbe in tretji red ali kakorkoli se že imenujejo, ki imajo namen kristjane raznih stanov zbirati in napeljavati k popolnejšemu življenju, nimajo same na sebi nič opraviti z volitvijo ali sploh s politiko. Toda posamezni udje imajo pa vendar večkrat pravico volitve, in tu je vendar treba, da vsak ve, pri čem da je in kako ima ravnati. Ena prvih zahtev cekvenih družb je, da njih udje živo z Cerkvijo čutijo; to se pravi: da se zanimajo za Cerkev, za božje kraljestvo na zemlji, da jih veseli njega napredek, žaloste pa stiske in krivice, ki se Cerkvi prizadevajo. Skratka: biti morajo pravega katoliškega duha. Liberalce ali liberalke imeti po takih družbah, — še tega se manjka! Ljudi, ki eno svečico prižigajo Bogu, drugo pa hudiču — take bi Jezus, kakor je sam rekel, izpljunil, in cerkvene družbe jih ne smejo trpeti v svoji sredi! Kaj pomaga, če ti sam zase še tako lepo moliš, v javnosti pa pomagaš, da pridejo do moči in veljave ljudje, ki Cerkev in vse, kar je cerkvenega, črtijo, ji težave delaj o, krščansko življenje zavirajo in bi najrajši vse skupaj zatrli. Kako gre to skupaj? Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani se je primerilo, da je par takih oseb, ki hočejo veljati za pobožne, iz tretjega reda ali Marijine družbe, volilo liberalno. To je v resnici škandal! Kaj storiti ž njimi? Nič drugega kakor brez vsakega obotavljanja in pomišljevanja jih izključiti v svariven zgled vsem drugim! To je edini pomoček, da se reši čast družbe, na tako sramoten način oskru-nj ena. Seveda so se pa drugi toliko bolj zavedali svoje dolžnosti v tem oziru in jo tudi storili, kar je edino pravo. Ob tej priliki pa še eno besedo, ki se je — kakor kaže — ne upa spregovoriti noben drug list; »Bogoljub« si pa ne da vezati ust od nobenih ozirov. — Mislimo namreč na ljubljanske Nemce. Ti so imeli med svojimi kandidati, kolikor nam znano, enega rojenega protestanta, in kar je še hujše, tri odpadnike od katoliške vere, in sicer na prvih mestih. Na isti listi z odpadniki vred so bila pa zadej tudi imena kongreganistov!! Kako gre pa to skupaj?! Kar je škandal pri Slovencih, je ravnotako pri Nemcih, toliko bolj, ker to niso navadni liberalci, ampak grdi apostati! In pri nadomestni deželnozborski vo-litvi je bila ravno tista. Nemci med svojimi 4—500 volivci niso imeli nobenega drugega za kandidata kakor zopet apo-stata! Nemška politična stranka v Ljubljani je po svojem bistvu skoz in skoz liberalna. To priča že dovolj jasno to, da imajo ravno apostatje pri nje vodstvu glavno besedo. Pa dasi se bije politični boj med rodnimi brati, da presega že meje dostojnosti, se ne dobi nikdo, ki bi Nemcem to povedal. Mi pa nimamo nobenega vzroka, resnice prikrivati. Take stranke in takih rojakov bi katoliški Nemci nikdar ne smeli podpirati. To se pravi narodnost staviti nad vero. Ko bi Slovenci to storili, bi mi obsojali; zato obsojamo tudi pri Nemcih. K a t oli š k i Nemci bi se morali sami zase organizirati; ali ako so za to prešibki, bi morali voliti može krščanskega prepričanja druge narodnosti. To zahteva katoliški princip, ki je neskončno vzvišen nad narodnim. Torej vsi: Slovenci in Nemci, s cerkvi j o misliti in čutiti in sovražnikom Cerkve nikoli in pod nobeno pretvezo roke podajati J Dekleta, učite se od fantov! Od neked nam poročajo: Povem naj Vam lepostorjo od nekega našega far^ta. Star je 20 let, pa živ, kolikor more biti zdrav fant pri teh letih. Lansko jesen je prišel v gostilno, kjer je bil ples, v domači vasi. Sedi za mizo, pa ga začno, naj gre plesat. „Ne bom plesal." Čedalje bolj so silili vanj. Seže v žep pri suknji, vzame ven svetinjo Marijine družbe, jo položi na mizo in pravi: „Pri tej-le sem obljubil, da ne bom plesal, pa ne bom!" Nobeden več mu ni rekel besede za ples . . . To mi je vesela pripovedovala njegova mati, in sam je tudi potrdil. — Pa še eno. Letos pred pustom je kakor vsako leto napravila naša požarna bramba veselico. Načelnik pride prosit dekleta Marijine družbe, naj gredo prodajat srečke. „Če bo ples, ne gremo sploh nič zraven. Lansko leto so ravno na tej veselici štiri malo plesale, eno je še oče silil, pa so bile izbrisane. Plesale bi itak ne, pa tudi ne gremo nič. zraven, če imate godca." Načelnik je obljubil, da ne bo plesa. Pa so šle. Nekaj čez deveto uro pride nekaj fanta-linov in liberalcev z muziko. Že je zavpil eden: „Zdaj se začne veselica, ples!" (Te besede imajo naši fantje še sedaj za šalo, da se smejejo.) Fantje in možje Marijine družbe stopijo pokonci: „Nocoj ne bo nobeden plesal." Nekaj časa je precej šumelo in grmelo, nesreče pa ni bilo nobene. Naši začno peti, muzika je pa šla ven in za njo tisti liberalci in liberalni p obje. Hudi so bili, pa pomagati si niso mogli. Marijina družbo jim je vzela „veselico, ples". Nebo in zemlja Te blagruje . . . Ko prvi. vetrič je zapihal, Mariji v slavo je zadihal, in zvezdice so zablestele, Mariji v slavo zažarele; sam Večni jih je v venec zbral, da v vencu njenem lesketajo in v njeni kroni se igrajo, da lepšajo ji prestol zal. In solnca žar in luna mila, svoj prvi soj sta posvetila obljubljeni Kraljici raja, Kraljici cvetk, Kraljici maja; ves raj jo gleda in strmi. — O umotvor. modrosti božje, obseva luna ti podnožje, obličje solnce ti zlati! Zapele so krilate ptice, v naravi vsklile so cvetice; akordi mični, novi spevi, prijetni vonji in odmevi so spluli v prvi ti pozdrav. In v tistem hipu, o Devica, postala stvarstva si Kraljica, nebes in zemeljskih višav. Nebo in zemlja sta strmela, ko zarija si zažarela; pozdravil raj Te je, Devica, pozdravlja sveta Te Trojica: pozdravljena, prelepa vsa! Pozdravljena, o hčerka zvesta, vsa lepa, blažena nevesta, brez sence greha madeža! Vsa zemlja se s Teboj ratluje, človeštvo srečno Te blagruje; vsa ljudstva, narodi, jeziki, donijo v čast Ti glasni vskliki: o, glej nizdol nas, Mati Ti! Poslušaj milo-glasne speve in varuj nas v dolini reve, Ti rajska krona vseh stvari! J. U. Limbarski. Kako se gibljemo. Družba sv. Marije milostljive v Trstu. Za glavni družbeni praznik pripravljale smo se z velikim veseljem in gorečnostjo z osemdnevnimi vajami, katere je vodil preč. g. o. Ksaver Tome, duhovnik Jezusove družbe, v cerkvi Srca Jezusovega zjutraj in popoldne. K govorom hitele smo kolikor so nam stanovske dolžnosti dopuščale. Ognjevite besede govornika niso šle mimo nas, poživile so naša srca k pravi- gorečnosti in obrodile bodo obilo sadu. Nad vse slovesna je bilu sklepna po-božnost 30. aprila v armenski cerkvi, katere so se udeležili tudi prevzv. g. škof dr. Andrej Karlin. Ob 5. uri zjutraj imeli so prevzvišeni sv. mašo, kratek govor pred skupnim svetim obhajilom, katerega se je udeležilo 444 oseb, v cerkvi Srca Jezusovega 300, v raznih drugih cerkvah nad 300. Popoldne v sklepnem govoru so prevzv. nam na srce polagali če-ščenje B. D. M. in sprejeli 27 kandidatinj v Marijino družbo. Sreča je sijala raz lic novo sprejetih. Neka novinka je pravila, kako bo pisala materi: praznovala sem oni srečni dan, po katerem sem hrepenela postati hči nebeške Matere; srečna, nad vse srečna! Ni treba se vam več bati, čeravno ločena od vas, nahajajoča se v sredi pretečih nevarnosti. Ona, kateri sem se posvetila, me ne bo zapustila. — Prevzvišenemu pa izražamo najsrčnejšo zahvalo za njih ljubeznivost, iskrena hvala za udeležbo tudi preč. kanoniku F. Koscu, veleč. gg. dr. M. Vraberju in J. Ukmarju. Č. p. Tomcu pa kličemo: Bog plačaj trud in požrtvovalnost ! V Kožbani ob beneški meji imajo poleg stotnije vojakov tudi četico Marijinih hčera, ki so 23. aprila, na god sv. Jurija, tukajšnjega patrona, slovesno bile sprejete v vojsko Marijino. Malo jih je — 16 članic in 6 novink — pa so krepke in junaške dovolj, da se ne ustrašijo trojnega sovražnika: hudobnega duha in sveta ter poželenja mesa ... V boj — za Marijo in Jezusa! Trbovlje. K letu se zopet oglasi trboveljska Marijina družba; mogoče so si že nekateri Marijini častilci mislili, da smo v Trbovljah že zadremale, pa to se ni zgodilo. V pretečenem letu smo imele šestkrat skupno sv. obhajilo, ravnotolikrat tudi nauk za Marijino družbo. Kakor vsako leto, tako smo tudi letos pohitele dne 11. maja k cerkvici Marijini v Reki ter tam kar najlepše počastile Kraljico majnikovo. Pojoč lavretanske litanije smo prišle v cerkev, kjer je bilo naj-prvo spovedovanje, potem govor. Po nauku je bila slovesna sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom; med sv. mašo pa skupno sv. obhajilo. Ko je vse končano, gremo v žup-nišče, kjer so nam dobri gospod župnik Albin Slavec pripravili potrebnega okrepčila. Po obedu so sledila predavanja in ena dekla-macija. Za odhod se zberemo zopet v cerkvi ter pojoč lavretanske litanije zopet odidemo. Dobrova pri Ljubljani. Na god sv. Flori-jana (4. maja), ko ljudje pri nas praznujejo, je šla naša Marijina družba na božjo pot v Velesovo. Zelo je sicer deževalo, toda dekleta se niso dala oplašiti. In to vztrajnost je Bog poplačal: zvedrilo se je. Ob 3. uri zjutraj smo jo odrinile z Dobrove, ob pol 12. uri smo dospele v Velesovo, vse tešč, ker smo hotele iti k sv. obhajilu. G. župnik Brešar nas je razveselil z lepim in jako primernim nagovorom, v katerem nam je na njemu lasten izviren način priporočal — ponižnost, ki se kaže v pokorščini do predstojništva. Poživljene in vesele smo se vrnile domov. — V nedeljo potem pa nam je g. vodnik povedal zgodovino Velesovske cerkve in samostana. — Naj še dodam, da smo imeli na Dobrovi od 11. do 19. marca sv. misijon, katerega so vodili gg. lazaristi: Nežmal, Klančnik in Plantarič. Bil je prav dobro obiskan. Sad sv. misij ona se kaže med drugim tudi v tem, da je dobila Mar. družba nad 50 novink. Dolenjavas pri Ribnici. Naša dekliška Marijina družba lepo uspeva. Članice pridno in z vnemo pogosto prejemajo sv. zakramente, mnoge vsak dan. Doslej šteje družba 136 deklet, novink se je pa zopet veliko oglasilo za sprejem. Belo nedeljo smo imele prvo sv. obhajilo; obhajanih je bilo mnogo otrok, in ti se sedaj večinoma udeležujejo vsakdanjega sv. obhajila. V teku kratkega časa se je prenovila naša župna cerkev od zunaj in znotraj, da se zdaj lahko prišteva med najlepše. Ribnica. Med naročniki upamo da nismo zadnji, a med dopisovalci smo prav blizu konca. Poročali smo že o odsekih, ki smo jih že ustanovili, pa jih še ustanavljamo. Sad svetega misijena se kar vidoma razodeva. To se kaže v pogostnem, da, vsakdanjem prejemanju sv. obhajila, h kateremu v prav velikem številu pristopajo. Glasna molitev in lepo petje je pomoglo, da verniki v velikem številu ostajajo pri molitveni uri. Tudi izobraževalno društvo vrlo napreduje. Sredi majnika bo priredila družba krasno igro v proslavo majnikovi Kraljici Bloke. Letošnjo pomlad je obhajala Marijina družba svojo desetletnico. Prelep spomin je praznovala s tem, da je priredila svojim Članicam duhovne vaje. Vodil jih je preč. g. Kovačič z Rakovnika, ki je z vnemo malo manj kot en teden deloval med nami. Duhovne vaje so se razvile v pravi misij on, ki se ga je udeleževala cela fara. Na praznik Marijinega Oznanenja je bilo popoldne slovesno sprejetih 42 novih članic. Slovesnost se je končala z lepo igro „Mater Dolorosa". Ustanovitelj naše Marijine družbe g. Jernej Prijatelj že počiva v hladnem grobu tam v Podkraju na Vipavskem. Upali smo, da ga povabimo k desetletnici. A Bog je obrnil in ga poklical pred letom dhi po zasluženo plačilo. Naša Marijina družba pa ga bo pomnila in mu ostala hvaležna. 380 deklet je bilo sprejetih v teh desetih letih; 98 se jih je izkazalo nevrednih in bilo izključenih. Umrlo jih je 10, v samostan jih je vstopilo 16, omožilo pa 74. Sedaj šteje družba 197 članic. Tvorijo večino „Dekliške zveze". Družba ima abstinenčni in olepševalni odsek. Od Sv. Križa pri Litiji. V enem tednu smo imeli dve lepa dneva, na katera se z veseljem spominjamo. 30. aprila je bilo prvo sv. obhajilo otrok. Še lepši pa je bil 3. maj, ki je bil dan celodnevnega češčenja. Dopoldne je bila cerkev vedno napolnjena molivcev, pa tudi popoldne jih ni zmanjkalo. Ob petih popoldne je bil govor za tretji red, ob šestih slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega in Te Deum. Iz šmartna pri Litiji. Tukajšna močna dekliška Marijina družba bo obhajala letos o binkoštnih praznikih svojo desetletnico z duhovnimi vajami za članice. Na binkoštni pondeljek bo skupno sv. obhajilo. Obenem z desetletnico naše Marijine družbe bo tukaj v Šmartnem shod vseh dekliških Marijinih družb iz cele dekanije. Na binkoštni ponde-ljek popoldne po cerkveni slovesnosti bo skupen slavnosten sprevod z zastavami, po obhodu pa dekliški shod v Društvenem domu z zanimivim sporedom. Binkoštni torek bo skupno sv. obhajilo za umrle članice naše družbe. Prijazno povabljene vse hčere Marijine na lep dan v Šmartnem, v medsebojno spodbudo, v potrjenje medsebojne ljubezni in v proslavo nebeške Kraljice! Na veselo svidenje! Sv. Janž na Dr. p. Štajersko. Belo nedeljo zasijalo je zopet zlato solnce med naše Marijine otroke. Veselo kakor še ne kmalu je bilo istega dne, ker Marijina družba je slovesno obhajala sprejem novih udov. Sprejetih je bilo v družbo 82 deklet in 17 mladeničev. Pod zastavo Marijino se vnovič zbirajo mladeniči in upati je, da bo kmalu zopet sprejem Marijinih sinov v družbo. Marijini otroci v obilnem številu vsak mesec in mnogi celo vsak teden prihajajo k mizi Gospodovi. Skoraj že vsa dekleta so v družbi in vkratkem si nabavijo novo zastavo, pod katero se bodo še veselejše zbirala. Nekatera dekleta iz Marijine družbe so kupila in cerkvi darovala: pult za mašne bukve, lepo modro štolo in dvojni krasni pokrivalci za pult ter popravljeno svilnato štolo z obojnima barvama. Sami župljani so kupili novo izvrstno uro v zvonik. Ura teče in bije do sekunde natančno s srednjo evropejskim časom. Dobrim župljanom poplačaj ljubi Bog stotero njih rado volj ni dar! Sostro pri Ljnbljani. Naša M. družba vrlo cvete in se razvija. Šteje 135 članic, ktere skoraj brez izjeme, prav spodbudno žive. Saj imamo tudi vedno izvrstne voditelje. Odseke imamo za sedaj tri: pevski, igralski in olepševalni. V kratkem ustanovimo še abstinenčni in časnikarski odsek ter društvo „Bogomila". Veliko družbenic se z vso vnemo poslužuje milosti vsakdanjega sv. obhajila in še več tedenskega. Z velikim veseljem opravljamo ob nedeljah in praznikih skupno molitveno uro, pri k ter i vedno prav krepko zapojemo tudi nekaj pesmic, kakor tudi pri skupnem sv. obhajilu, katega vedno težko pričakujemo. V kratkem bomo tudi obhajali slavnost blagoslovljenja našega društvenega doma, pri katerem imamo tudi me svoje zasluge. — V nedeljo 30. aprila je obhajala M. družba praznik druge družbene patrone Sv. Katarine Sijenske. Zjutraj smo imele skupaj sv. obhajilo, pri kterem smo skupno glasno molile in pele. Popoldne po slovesnem shodu pa smo imele v društvenem domu poučno-zabaven sestanek. Na sporedu je bil govor, potem deklamacija, nato petje ter dvogovor dveh družbenic. Kostanjevica. Dne 8. maja so priromale k znani cerkvi M. B. dobrega sveta Marijine družabnice iz Studenca in Boštanja s svojimi voditelji. Sestram iz daljnih far so se priklopile tudi kostanjeviške družabnice, tako, da se je razvila prav lepa procesija. Vreme se je držalo bolj kislo, vendar pa Bog ni uslišal nekega liberalca, ki je želel, da bi se bila vlila najhujša ploha takrat, ko se je procesija začela razvijati. Skupno sv. obhajilo jih je prejelo 170. Po glavnem opravilu je g. župnik iz Boštanja sprejel v družbo 23 deklet kostanjeviške fare. Čast dekletom, ki se ne zmenijo za pikre opazke liberalnih meščanov in trgovskih sotrudnikov. Dasi ne poročamo med svet, kaj delamo, vendar se gibljemo prav pridno. Bogoljub je poskočil letos v številu skoro za polovico, abstinenčni odsek tudi pridno izpolnjuje svojo nalogo. — Romanje je bilo vsem zelo všeč, in upati smemo, da bodo kmalu zopet prišle hčeri k Materi iskat dobrega sveta. Iz Košane. Dne 30. aprila 1911. so v tukajšnji župnijski cerkvi zopet čez 28 let postavili prelepo Marijino podobo v cerkev. Posebno Marijine hčerke so korakale kot častna 3traža pred njo, za svojo zastavo. Prvi so Marijo počastili majhni otročiči in so se ji priporočali v varstvo in čistost. Dalje je v imenu Marijine družbe eno dekle prav iskreno počastila Marijo in ji priporočila vse svoje sosestre v njeno varstvo. Potem se je zapela krasna pesem na čast Mariji. Nato se je prenesla v cerkev med popevanjem litanij. Sedaj se leskeče njena krona, njena roka kaže na otroke in njene oči gledajo nanje. Iz Komende. V našo dekliško Marijino družbo je bilo letos 2. postno nedeljo sprejetih spet 42 deklet, v mladeniško pa na praznik sv. Jožefa 13 fantov. Tako šteje sedaj dekliška Marijina družba pod vodstvom gospoda župnika okrog 190 deklet, mladeniška pod vodstvom gosp. kaplana okoli 50 fantov, Izmed odsekov se je zlasti odlikoval časni-ski, ki je pripomogel, da hodi 121 izvodov Bogoljuba v župnijo, Domoljuba pa tudi čez 100 izvodov samo pod skupnim zavitkom. Za spravno sv. obhajilo vsak dan v mesecu je tudi preskrbljeno med družbenicami. Orli so imeli v adventu skupno sv. obhajilo, v postnem času se pri nas spoveduje po stanovih. V Cirkovcah na Dravskem polju imamo Marijino družbo, ki šteje nad 200 deklet, izmed katerih jih mnogo pristopa k sv. obhajilu, nekatere vsako nedeljo, nekatere tudi vsak dan. Tudi mladeničev imamo nekaj pogumnih, ki v cerkvi krepko popevajo. 7. in 8. marca imamo češčenje sv. R. T. Oba dneva je bila cerkev polna, ljudje so molili, prepevali in ne jenjali. Vsak dan smo imeli tri sv. maše in eno pridigo. V kratkem času so nam umrle tri Marijine hčere, med katerimi je posebnega spomina vredna Liza Kampel, ki je dve leti trpela grozne bolečine, katere je prenašala z nepopisno potrpežljivostjo. Bolj ko ji je meso gnilo, bolj je prepevala in pobožno molila. Najljubše berilo nam je Bogoljub, katerega lepo število prihaja v našo župnijo, nas krepča in priganja k stanovitnosti, saj najdemo v njem tako lepe zglede in nauke. Sv. Peter v Savinjski dolini. Kakor drevje zdaj spomladi požene svoje mladike, tako tudi Marijina družba prikazuje pridno svoje mladike. Na praznik sv. Jožefa so ustanovili vlč. g. dr. Jančič družbo treznosti za može. Oglasilo se jih je precej. To je za može nekaj nenavadnega. V nedeljo 2. aprila se je zopet ustanovila družba treznosti za fante, ki so se večinoma vsi oglasili. Pa tudi dekleta ne spijo. Bog nam ohrani našega č. g. dr. Jan-čiča še mnogo let! Loče. Obhajali smo sv. misijon od 12. do 20. svečana, katerega so vodili častiti očetje kapucini iz Celja. Ljudstvo je vrelo skupaj kakor čebelice v poletju na svoje delo. V nedeljo popoldne je bil sklep sv. misijona s procesijo s sv. R. T., ki je bila tako veličastna in v takem redu, da dvomim če se naša ločka župnija kake tej enake spominja. Bila je spremljana od č. g. naddekana iz Konjic, ki so nosili sveto R. Telo, od častitih gospodov misijonarjev, domačih gospodov in deklet Marijine družbe. Na Brezovici smo spremili k večnemu počitku dne 1. maja sosestro Marijo Gabrov-šek, staro 21. let. Bila je skoraj 9 let neprenehoma priklenjena na bolniško posteljo. Z udanostjo v voljo božjo in otroškim zaupanjem do Marije si je gotovo zaslužila večno plačilo. — Priporočamo sosestram v molitev tudi 27. januarja zamrlo Ivano Marinko, staro 22 let; in 10. aprila zamrlo Marijano Marinko. Spominjajte se umrlih sosester: Liza Kampel, 14 let, 16. aprila, župnija Cirkovce. Ana Krošelj, 56 let, 24. aprila, župnija Cirkovce. Ana Žumer, 14 let, 28. aprila, župnija Cirkovce. Franca Potočnik, 17. let, Selca. Amalija Kink, 31 let. Marija Oblak, 19 let. Ter. Zupan, 64 let. Jožefa Kink, 19 let. Mar. Raje, 55 let, prednica. Marija Pec, vse te iz Loke pri Zidanem mostu. Marija Zaje, 45 let, 7. maja, Sv. Jakob v Ljubljani. Listnica uredništva. Iz Trsta sta prišla dva dopisa. Vzeli smo krajšega. Od drugega prihodnjič en odstavek. — Pesmi je došlo zopet nekaj, ki niso zrele. S pesmimi smo sploh zelo založeni, torej ne pošiljati, če ni v resnici dobro! — Tudih drugih spisov je več nerabnih. Ne moremo vsakemu posebe odgovarjati. Bodi še enkrat povedano: Kar se ne objavi, to pač ni godno za objavo, četudi je pisano z naibolišim namenom. SLOVENSKI MISIJONAR Napredek katoliške cerkve v Moskvi. Kdor je letos pred Veliko nočjo prebiral ruske politične in cerkvene časopise, ta bi mislil, da je Busija v veliki nevarnosti. Časopisi so obširno pisali, da se je v osrčju Busije, v Moskvi, vgnezdil nevaren sovražnik „pravoslavne" (raz-kolne) Rusije. Rusko ministrstvo notranjih zadev je iz Petrograda nalašč poslalo posebne uradnike, da preiščejo veliko nevarnost in preženejo sovražnika. In kaj je bilo? Po prizadevanju gorečega katoliškega duhovnika Feliksa Vjerčinskega se je v Moskvi in v bližnji okolici izpreobrnilo okoli 1000 Rusov in prestopilo h katoliški cerkvi, med njimi je nekoliko ime-nitnejših starih ruskih meščanskih ro-dovin. Buska vlada je dognala, da ima katoliška vera v Moskvi veliko veljavo in da se še mnogo ruskih rodovin na-giblje h katoličanstvu. Tako piše ruski notranji minister v svojem ukazu, s katerim je dne 10. aprila duhovnika Feliksa Vjerčinskega pregnal iž Moskve in Busije. Pokazalo se je namreč, da je goreči duhovnik Vjerčinski rojen Poljak iz Nemčije in še nemški podložnik, zato ga niso mogli drugače kaznovati kakor da ga preženejo. To čudno junaštvo ruske vlade tudi razkolnim, še vernim Rusom ne dopada kaj posebno. Pametni Rusi so namreč izprevideli, da katoliška cerkev napreduje ne vsled kake zunanje sile, ampak vsled svoje čudovite notranje moči. Ruski cerkveni listi sedaj pišejo, da ima katoliška cerkev veliko notranjo moč, proti kateri se ne da vojskovati z zunanjo silo ali pa z izgnanjem kakega duhovnika. Brez ovinkov priznavajo, da je na Ruskem ni moči, ki bi mogla preprečiti napredovanje katoliške vere v Rusiji in zabraniti prestopanje vernih Rusov h katoliški cerkvi. Vsa znamenja kažejo, da je že blizu čas, ko se bodo začeli Rusi v večjem številu vračati v naročje katoliške cerkve. Molimo, da bi Bog na pri-prošnjo Marije, matere krščanske Rusije (o tem bereš v knjižici „Marijino kraljestvo na Jutrovem"), ter sv. Cirila in Metoda pospešil napredek katoliške cerkve v velikem razkolnem ruskem cesarstvu! Marijini otroci in naša Bosna. Minulo je četrt leta, odkar smo poročali bralcem „Bogoljuba" o adodarnosti naših Marijinih otrok. G. urednik „Bogoljuba" mi vedno žuga z velikimi škarjami, ko mu prinašam članek za Bosno. Zato se je glasila moja zadnja obljuba: za mesec maj pride pa le izkaz darov za Bosno. Par besedic pa moram k izkazu vendar primakniti. Naj so be- sede iskrene in prisrčne zalivale za velikodušne darove, ki so dospeli iz vseh krajev slovenske domovine. Kdor je imel srečo, slišati govor o. Puntigama v Unionu v Ljubljani dne 2. aprila, ta je prepričan, da ne skrbimo za nevredne, ne za tuje ljudi, ampak za najpotrebnejše naše krvne brate. Hvala torej najtoplejša vsem blagim do- brotnikom. Kar je za novomašnika, je ostalo še tu, da odpošljemo junija meseca skupno. Vse drugo je bilo odposlano dragim bratom za pirhe ali pisanke. Oče Puntigam je poslal vsem prijateljem Bosne najlepše pozdrave iz Sarajeva, kamor se je podal naravnost iz Ljubljane. M. Darovi, ki so došli za Bosno od 22. decembra 1910 do 10 aprila 1911. Meseca januarja: Gospodične: T. šušteršič, 1 kos kvačkanih čipk za paramente; M. Jeglič, 1 kos kvačkanih čipk za paramente; H. Stiene, 1 kos kvačkanih čipk za paramente; gospa Klein, 3 rjuhe; neimenovana, sukanec za pletenje nogovic. Dekleta Marijine družbe v Dra-gatušu nabrale 62 m domačega platna. Mana Hubad, Cerklje, Gorenj., 1 rjuho iz domačega platna. Ga. M. Ločniškar, Ljubljana, 13 komadov oblek za otroke in odrasle. Neimenovana po gospe Goričanovi 2 para nogovic. Gdč. Izabella Lemaire, vezenino za oltarni prt. Meseca februarja: M. in F. Fabian, vezenino za oltarni prt. Neimenovana v Jozefi-nurn splela 6 parov nogovic; neimenovana 1 odejo. Č. g. Premk, 1 zaboj knjig. Nepoznana iz Vikerč, Gorenjsko, 20 m belega ši-fona za srajce primicijantu. Ga. šušteršič, trgovka, črno sukno za obleko primicijantu. Gdč. Lemaire, 15 komadov otroške obleke in perila. Dve sestri, dve prevlaki iz domače preje za žimnico in za 2 zglavnika, primicijantu. Meseca marca: Po č. g. p. Nastranu 3 komade obleke, 48 komadov različnega perila, 4 pare obuvala. Neimenovana 3 klopke črne pavole za nogovice. Frančiška Rems iz Nevelj, 4 kranjske klobase, 1 kos prekajenega mesa. Julči in Franja Koder, Marijini hčerki iz Vrhpolja pri Vipavi, 2 obleki. Neimenovana, 2 srajci. Dekleta Marijine družbe v Št. Jerneju na Dolenjskem, 13 kranjskih klobas, 30 jajc, 7 rjuh iz domačega platna, č. g. župnik Hurt, Muta na Štaj., 3 mašne plašče z vso opravo, 2 dalmatiki, 1 velum. Meseca aprila: Neimenovana, Jezuščka v skrinjici. A. Bogataj, Celje, 5 oblek. 5 srajčk, 2 predpasnika, 16 otroških kapic, 2 zavitka znamk. Cilka Lukman, Črni vrh, Sv. Jurij ob Taboru, 1 kočo, 5 in pol m domačega platna. Marija Rogelj, Ljubljana, 1 moško obleko, 2 spodnjih hlač, 2 para belih rokovic in nekaj drobnarij. Neimenovana 1 zaboj ček slaščic. Ga. U. Sou- van, Ljubljana, 1 kos belega blaga za primi-cijanta. Gdč. Drofenik, ovojno platno in 4 kranjske klobase. V gotovini je došlo od 22. decembra 1910 do 10. aprila 1911. Januarja: Čč. gg.: župnik v pokoju Baltazar Bartol, kruh sv. Antona K 5-—, župnik v pokoju Baltazar Bartol, za mladinski dom 5-—, dr. Grivec od Apostolstva sv. Cirila in Metoda 10-—. Februarja: Gdč. Izabella Lemaire za mladinski dom nabrala 16'—. Iz nabiralnika pri Ničmanu 10-20. Gospe: Antonija Hrovatin, Goriško 20-—, M. Vodušek 5-—, neimenovana, kruh sv. Antona 1-— Marijana Kumpova 1"—. Neimenovana iz Ljubljane 2-—. Neimenovana po č. p. Kunsteljnu 5-—. — Marca: Neimenovana iz Ljubljane 2-—. Iz nabiralnika pri Ničmanu 17-70. Gdč. Frančiška Vertof nabrala pri Sv. Frančišku Ksaverju v Savinjski dolini 7-30. Kongregacija gospa nabrala na zabavnem večeru in po č. g. p. Hajeku izročila 34-20. Č. g. dr. p. Nastran za razglednice 5 — Neimenovana za primicijanta 5-—. Gdč. Milica Schumi za podobice 21—. C. g. Avg. Ja-ger, katehet v Ptuju za cerkev Srca Jezusovega v Bosni 20-—. Neimenovana nabrala v Mošah pri Smledniku 10-—. Marjeta Kalinšek, Ljubljana, za podobice nabrala 20 24. Č. g. župnik Franc Dolinar v Cerkljah za kruh sv. Antona 20-—•. Slovenske delavke iz Ober-vvalderjeve tovarne na Dunaju po Mariji Rode 22- — . Marija Zaplotnik za 1 mč zemlje 4-— Neimenovan prijatelj Bosne v inozemstvu 35-—. Neimenovan prijatelj 12-70. Marijina družba v Nevljali za Marijin dom 40"—. Gdč. Leopoldina Rozman iz Gorice 2 —. Marijina družba deklet v Št. Jerneju na Dolenjskem po svojem voditelju č. g. P. Likarju za Marijin dom 58-30. Marija Nerat iz Celja za 1 kos bosanske zemlje 10-—. Gdč. Derganc, šivilja 1-—. Iz nabiralnika pri Ničmanu 10-—. Aprila: Neimenovana po Amaliji Kepic za primicijanta 2-—. Terezija Tušek, Draženci, Ptuj za Marijin dom v Bosni 6-—. Ga. Marija Smrke, Stožice pri Ljubljani 10-—. Č. g. dr. Alfonz Levičnik, Ljubljana 5-—. Neimenovana po č. g. Kunstelju 5-—. F. Gašpar, Vogrče pri Pliberku 20-—. Po predavanju v Unionu dne 2. aprila zložili poslušalci in poslušalke 157-—. Neimenovana za novomašnika 11-—. Gdč. Franč. Fabjan 5-—. 1911 Bogoljub št. 6_213 Novice iz Svete dežele. Sneg v Jeruzalemu. Tisti teden okolu 29. januarja je padel po hribih okoli Svetega mesta, tudi po Oljski gori, prvi sneg letošnje zime. V mestu pa je mraz, da se v jutro bleste strehe in mestno zidovje in stolpi, kakor bi bili posuti z dijamanti. Nenavaden prizor v Jeruzalemu. Ljudje, mraza nevajeni, drhte in prezebujejo, da je joj. Dne 17. februarja pa je Sveto mesto doživelo nekaj, kar nikdo ne pomni izmed tamošnjih prebivalcev. Ta dan se je pojavil vihar, ki je Jeruzalem v noči od petka na soboto zagrnil v snežno odejo. Snega je padlo 30 centimetrov. Vlaki med Jeruzalemom in Jafo niso mogli voziti, ker nimajo snežnih plugov; en sam vlak, zjutranji, je prišel po šesturni zamudi v Jeruzalem. Tudi z vozom je bilo težko in le za drag denar mogoče naprej priti. Vozniki so zahtevali 15 do 20 frankov za vožnjo od jafskih vrat do kolodvora. Neki podjetnež pa je brž uredil nekake sani in zaslužil pri tem lep denar. Jeruzalem je bil tiste dni poln turistov in romarjev. Težava ie bila s pošto; avstrijski, nemški, francoski, ruski in italijanski poštni uradi odpošiljajo pošto v Jafo s posebnimi poštnimi vozovi, kakor pri nas povsodi, kjer ni železnice; pravico oddajati pošto na vlak ima samo domači turški poštni iirad. Le-ta je ponujal 100 frankov tistemu, ki bi bil hotel v soboto, 18. februarja turško, poštno pisemsko vrečo spraviti v Jafo; nihče se ni oglasil. Brzojavna zveza je bila tudi pretrgana, Jeruzalem ločen od sveta. Še celo Jeriho, ki leži okolu 400 metrov pod gladino Sredozemskega morja, je okusila moč tega viharja. Strehi je namreč pobral iznad hotelov Jordan in Bellevue. V Jeruzalemu je bilo poškodovanih več hiš, ena tako, da so jo morali pozneje kar podreti. Veliko poslopje Avguste Viktorije ustanove na Oljski gori je zelo trpelo. Posebno grozni so bili ti viharni dnevi v Jafi. Vihar je gnal po več metrov visoke valove na jafsko obrežje, k; so tuintam podrli obrežno zidovje, polomili omrežje ob morskem carinskem uradu in uničili dvoje hiš v bližini. Pričakovanih parnikov ni bilo nobenega blizu. Govorilo se je že, da se je potopil romarski parnik Tirol, kar pa se, hvala Bogu, ni zgodilo. Tistih velikih bark, v katerih prevažajo Arabci blago z ladje in na ladjo, je vihar -42 razbil ob skalovju. Drznost jafskih brodarjev je bilo mogoče prav posebno ob tej priliki občudovati: hiteli so v največji smrtni nevarnosti na varno spravljat svoje čolne. Pa saj so ti čolni vse njihovo premoženje; od njih žive; vredni so 500—1000 frankov. Dvoje italijanskih ribiških ladij, ki sta pluli od Port-Sajda proti Jafi, je vihar potoma zalotil. Mornarji so izprevideli, da so izgubljeni, ako ne pride očividna pomoč božja. Vsaka taka italijanska ribiška ladja ima pod krovom poseben prostor, chiesola imenovan, t. j. kapelico s kipom Matere božje in svetega Nikolaja, patrona brodarjev. Eni izmed prej omenjenih ladij je vihar že polomil krmilo. Brodarii v smrtnem strahu hite pod krov, vzamejo kip svetega Nikolaja in ga na krovu privežejo prav na sprednji del, s katerim ladja reže valove, potem pa kličejo sv. Nikolaja na pomoč, naj jim reši vsaj življenje. In glejte! Vihar je gnal ladjo proti jugovzhodu in jo vrgel nekaj ur južno pod Jafo na peščen brod. Mornarji so se vsi rešili; seveda izgubili so ladjo in tudi še to, kar so na sebi imeli. Zakaj beduini so jih opazili, prišli navidezno pomagat, v resnici pa jih oropat. Pobrali so jim boljšo obleko, vzeli jim za ribiški posel neobhodno potrebne vodne črevlje in kar je sploh kdo kaj imel. Pustili so jim le mreže. Reveži so bili veseli, da so jim roparji pustili vsaj življenje. Napol nagi in premra-zeni so mornarji prišli po deseturni hoji v Jafo. V frančiškanskem gostišču so našli zavetje. Italijanski konzularni agent jim je preskrbel obleko, frančiškani pa so jih imeli v svoji hiši, dokler ni prišla prilika, da so se mogli vrniti v svojo domovino. Drugo ribiško ladjo z 10 brod ar j i je morje vrglo ob pečine pri Kaizariji, nekdanji Ceza-reji, kjer je bil sv. Pavel dve leti v ječi. Kapitan in en mlad mornarček sta utonila, osmero drugih, ki so se rešili, je padlo v roke beduinov, ki so jih ravno tako oropali, kakor njihove tovariše pod Jafo. Usmilil se jih je neki felali (kmet), jim preskrbel najpotrebnejšo obleko in jim pokazal pot proti Jafi. Samo v Jafi je ta vihar napravil škode za .300 tisoč frankov. Ne še zrelih pomaranč je otresel za 40 tisoč zabojev. Pomaranče so glavno izvozno blago iz Jafe. Nezrelega sadja seveda ni mogoče izvažati. Kar ga je količkaj za rabo, se prodaja za smešno nizko ceno, sto pomaranč za nekoliko metalikov (1 meta-lik = 5 vinarjev). Edini zadovoljneži za časa viharja so bili gostilničarji: 10 do 15 kron so računali na dan turistom in romarjem, ki niso mogli iz Jafe ne naprej, ne nazaj. " P. J. K. Romar št. 104 nam piše: Naši romarji jeruzalemski se še spominjajo, kako prijazno in slovesno so nas pozdravile ob prihodu v Jeruzalem častite sestre v azilu poleg kolodvora. Razobesile so celo več slovenskih zastav ter nam s pahljanjem robcev klicale: Živijo, dobrodošli na sveti zemlji! V tem samostanu biva tudi Slovenka Antonija Germ iz Rake na Dolenjskem. Ona je pisala še za Božič romarju št. 104: Radovedna sem kako ste domov potovali, upam da srečno. Pri Vas je gotovo že zima in sneg; tu smo imeli desetega grudna prvo slano, dežja pa je še prav malo in vode še ni nič prišlo. Ubogi ljudje jo morajo kupovati. Me imamo vode še precej, a drugega nam primanjkuje. Naša prednica so nam bili za smrt zboleli, pa sedaj so hvala Bogu že boljši. Če potrebujete Vi ali drugi kakih spominkov ali odpustkov, le pišite, bolem vse preskrbela. Antonija Germ, usrni-ijenka, Greisenasyl »Maria Konigin der En-^el« Jeruzalem. V drugem pismu piše, da so imeli ondi • letos tako hudo zimo, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. 13. januarja je bilo malo dežja, da so nekaj pšenice in ječmena pose- jali. A 10. in 11. februarja je noč in dan sneg padal, pa 18. je že močno izginil. Tudi velike nevihte so bile. Več hiš se je podrlo; v Jerihi je z hotela »Jordan« odneslo vso streho s strešnim stolcem vred. Draginja je sedaj ondi velika. Sto kilogramov slame stane 15 K! Pomeranče, katere je nevihta otresla, so pa poceni. Za en belič se dobe dve. Halejev komet je strašil tudi po Palestini. V Ramali vasi, 18 km oddaljeni od Jeruzalema, so razkolni Grki priredili nekako nadomestno pogrebno pobožnost po svoji litur-giji, za tiste, katerim ne bo nihče po napovedani katastrofi storil kaj v dušni prid. Več noči so tamošnji Grki ponoči prebili pod milim nebom iz strahu pred kometom in potresom, ki ga je imela ta zvezda povzročiti. Na Oljski gori so našli v vrtu pred cerkvijo Očenaša velike ostanke nekdanje cerkve iz prvih stoletij. Te razvaline smo romarji videli. Že v spisili iz sedmega stoletja se ta cerkev omenja. Za časa križarskih vojska sta jo dala prenoviti škof Swein iz Viborga in njegov brat Eskil, nečak kraljice Botilde. Oba sta tudi tu pokopana. Drobtine. Janica-Vardar. Kakih 8 ur hoda od Soluna proti severo-zapadu blizu jezera Janica (turški Jenidje) leži mesto Janica-Vardar, ki ima krepko misijonsko postajo v sredi med razkolnimi Bolgari. Med (8.000) prebivalci je se 270 družin (1.300 duš) katoliških, ki imajo 3 bolgarske duhovnike in 1 lazarista, ki je obenem spovednik usmiljenk in katehet v loli za dečke in deklice. — To šolo vodijo sestre usmiljenk e in se prav veselo razvija. Revščina sicer zadržuje še silnejši razvoj, vendar, hvala Bogu, gre šola dobro naprej, ker gorečnost učiteljic in skromnost učenk premagata te nedostatke. Seveda je treba revnim učenkam dati vsega, knjige, obleko in še jesti opoldne. Večja je zapuščenost pri cerkvah, zlasti po onih vaseh, ki so nedavno tega pristopile k nam. Te vasi so: Cigarovo, 11 družin (95 duš), ima cerkev brez duhovnika in šole, je šele 5 mesecev katoliška. — Kirkalovo, 11 družin (62 duš), 1 cerkev brez vsega dru-zega; 5 mesecev naša. — Tigremiševo, 8 družin (52 duš) brez vsega. — Al ari, 5 družin (30 duš) 1 pop (oženjen duhovnik) brez cerkve, ker so jim Turki cerkev vzeli; je katoliška že 12 let. Vse te vasi so v oko- lici mesta Janica-Vardar, pa nekatere po več ur daleč. Povsod vlada velika revščina. Vse te (4) cerkve so imele le en star kelih in eno samo borno, strgano in zamazano masno obleko in skoro nič perila za na oltar. Prenašali so to beračijo iz ene cerkve v drugo, kjer so jo ravno potrebovali. To so lazaristi s pomočjo sester prenovili. Z darovi, priposlanimi od zunaj — ker tukaj so ljudje revni in ne dajo kaj za cerkvene potrebe — so napravili za vsako cerkev novo mašno obleko in potrebne prte na oltar in drugega perila. Treba je še ciborija za vsako cerkev — enega imajo že obljubljenega — in mašne knjige; za to potrebujejo še precej denarja. „Apostolstvo sv. Cirila in Metoda" podpira tudi ta misijon iz svojih zbirk; vendar bi bilo zelo koristno, ko bi se še kakšni posebni dobrotniki zavzeli za ta misijon, zlasti zdaj, ko se pripravlja več vasi, da prestopi k edinstvu; ker bodo prestopili v enaki zapuščenosti. V pismu z dne 3. sušča 1911 nam piše S. A. iz Janice, da so se priglasile že tele vasi: Livadica, 1 pop, 1 cerkev, 27 družin. — Petrovo, 1 pop, cerkev in šola. 45 družin. ,__Konikovo, cerkev in 18 družin. — Koši- novo, 1 pop, cerkev in 30 družin. — Giri-kartci, cerkev in 75 družin. — Ramna, cerkev in 25 družin. — Kornišor, cerkev, 2 popa in 90 družin. — Apostol, 35 družin. Žetev je obilna, a delavcev je malo. Odsek za Bosno. Vnete Marijine družab-iiice v Ljubljani so se zavzele za siromašne katoličane v Bosni in v ta namen ustanovile poseben odsek. Ta odsek je poskrbel za redna poročila o katoliški Cerkvi v Bosni in zbudil med Slovenci veliko zanimanje in vnetih da-rovavcev. Ker tudi „Apostolstvo sv. Cirila in Metoda" podpira katoliško Cerkev v Bosni, zato se je odsek za Bosno združil z „Apo-stolstvom". Odsek za Bosno je torej odsek „Apostolstva sv. Cirila in Metoda", ki z molitvijo in miloščino dela za ohranitev in napredek katoliške vere v Bosni, Bolgariji, Turčiji — sploh v onih ju-trovih deželah, kjer prebivajo katoličani pomešani med razkolniki. Zato priporočamo prijateljem Bosne, da se vpišejo v „ApostoI-stvo", ako še niso vpisani; tako se bodo s svojim bogoljubnim delom udeleževali tudi molitev, odpustkov in zaslug „Apostolstva". Misijonske razglednice. „Apostolstvo sv. Cirila in Metoda" je založilo prav lične razglednice, ki predstavljajo dva zanimiva prizora iz bolgarskih misijonov. Na enih so prav živo naslikani bolgarski dečki v narodni noši, ki so ravnokar prišli v misijonsko semenišče (Kara-Agač), na drugih pa je naslikano, kako se novodošli dečki pozdravljajo s starejšimi gojenci misijonišča. S kupovanjem teh razglednic se zelo podpirajo misijoni, ker se zbuja zanimanje za misijone in s samim kupovanjem tudi že daje mala podpora za misijone. Razglednice se dobivajo v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva" (Ničman) po 10 vinarjev, ali pa naravnost pri „Apostolstvu sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani (Semeniška ulica). Razno. Idrija. Imeli smo moški od 30. marca do 2. aprila duhovne vaje. Vodil jih je pater frančiškan s Svete Gore pri Gorici letos že v tretjič. Kljub vsem odporom in zabavljicam sovražnikov Cerkve udeleževalo se je večernih pobožnosti častno število moških, ki so z zanimanjem sledili prepričevalnim govorom č. g. voditelja, ki je v gladki besedi do cela dokazal, da je edina rešitev človeka edinole v Kristusovi cerkvi mogoča. Vsako polovičarstvo ni nič vredno. Hvaležni smo domačim duhovnim pastirjem, da so nam tako izbornega govornika preskrbeli, da v času, ko je polno raznih krivih prerokov, vsak lahko ve, pri čem da je. Krasno petje moškega zbora je poveličevalo službo božjo in v tihi noči marsikaterega mimoidočega opominjalo, da se v hramu božjem nekaj vrši. Blagor mu, kdor se je odzval notranjemu klicu! Občine in razna podjetja delajo proračune za eno leto, kar je pametno, ker nič proračuna kaže nevednost ali nerodnost. Tudi mi smo naredili proračun, toda ne za kako dobo, marveč za večnost. Da izvršimo ta proračun natančno, v to nam pomagaj presveto Srce, kateremu smo se posvetili! Iz Beljaka. Tretji red. 26. aprila je bila v tukajšnem frančiškanskem samostanu zanimiva konferenca, kako bi se dal III. red sv. Frančiška okrepiti in razširiti. Kako pomembno je bilo to posvetovanje, kaže že to, da,; so bili razun kakih 60 duhovnikov tudi prevz. knezoškof krški navzoči. Jako živahna je bila debata in navdušenje navzočih za delovanje za III. red je bilo veliko. Naš preča-stiti knezoškof so s ponosom povdarjali, da si štejejo v posebno čast, biti ud III. reda, od katerega pričakujejo najplodovitejšo prenovitev sveta v Kristusu. Da pa prospeva sv. stvar splošno, je tudi neobhodno potrebno, da je zanimanje zanjo splošna. Ako nadpastir pripor očuj e vsakemu kristj anu naj toplej e vstop v III. red, pa tudi mi ne držimo roke navzkriž, ampak zanimajmo se zanj in delajmo neutrudno! Kdor je ud, naj pridno dela za razširjanje; kdor pa še ni, naj ne zamudi časa vstopa. Zadnjo nedeljo meseca junija bo v frančiškanski cerkvi v Beljaku po sv. blagoslovu ob dveh zopet slavnost spre jema novih udov. Za Slovence bo nagovor in sprejem slovenski. Pokažimo, da je narod slovenski veren! Prihitite tedaj, z velikim veseljem Vas pričakujemo beljaški Slovenci in vsi udje III. reda. Na gotovo svidenje tedaj v nedeljo dne 25. junija ob dveh v frančiškanski cerkvi! N. K. Iz življenja papeža Pija IX. Znano je, da je v teku proces, da se proglasi za blaženega veliki papež Pij IX. Časopis „Gior-nale d'Italia" popisuje čudežno dogodbo iz njegovega življenja, ko je bil še kardinal in vodil škofijo Imola. Dogodek je povzet iz li- stin, ki jih je sv. kongregacija obredov prejela iz škofije Imola. Kardinal Mastai-Ferretti (Pijevo prejšnje ime) se je mudil nekoč v knjižnici, kjer je iskal neko staro knjigo; tu stopi k njemu njegov tajnik ter mu naznani obisk črno opravljene in globoko v pajčolan zagrnjene dame. »Takoj pridem," odgovori cerkveni knez. Mimogrede se poda v svojo molitve-nico ter pobožno moli. Kmalu pride tajnik iznova in opozori na obisk. Toda kardinal kleči dalje tako, da je bil potreben nov in še četrti opomin; pri tem je tajnik še pristavil, da je gospa silno nepotrpežljiva. Sedaj pa izpregovori kardinal čudne besede: „Saj vendar ne govorim z mrtvimi, ampak z živimi!" Škof je moral v duhu videti, kar se je godilo v čakalni sobi. Tajnik, ki izpočetka ni mogel razumeti, kar je govoril kardinal, je našel zunaj mrliča. Poklicana policija je dognala, da je bil v ženski obleki skrit morilec, oborožen z bodalom. Bil je prostozidar, ki je nameraval kardinala umoriti. Bog je čuval nad življenjem kardinala, ker ga je bil namenil — povzdigniti za poglavarja sv. Cerkve. Zadnje besede slovečih mož. Odkar je Kristus umrl na križu z klicem »Dopolnjeno je", radi zasledujemo zadnje besede, ki jih izustijo veljavni možje. Taki izreki veljajo kot neka oporoka, kot nekaj proroškega, svetega, pomenljivega, Nekoliko zgledov: Cesar Friderik je zapisal zadnje besede za god princezinji Zofiji: »Ostani popožna in dobra kot si bila doslej. To je zadnja želja tvojega umirajočega očeta". Bizmark je stisnil roko svoji hčerki, ki mu je otrla orošeno čelo, in rekel: »Hvala, moje dete!" Beethoven je rekel, ko so mu ponudili iz Mainza prinesenega vina: „Prepozno." Hugo Grotius: »Bodimo resni!" Tasso: „V tvoje roke, o Gospod!" Elizabeta, angleška kraljica: »Vse zaklade dam za eno minuto." Tomaž Morus, ko je stopil na morišče: „Prosim, pomagajte mi, da gori stopim; doli mi ne bo treba pomagati." J. C. Adams: »Zadnja stvar, ki jo človek naredi na zemlji." Preglasan je bil. Pri neki blagajni na kolodvoru je stala cela vrsta potnikov, čakajočih na vozne listke. Med njimi je bil tudi neki gosposki oblečen človek, ki je, zapazivši med potniki duhovnika, rekel zaničljivo: »Kakor pri spovedi stojimo tukaj z denarjem v roki«. Duhovnik ga vpraša: »Ste li pri spovedi že kdaj kaj plačali?« »O, vsakikrat,« de s povzdignjenim glasom predrznež. Nato duhovnik: »Potem vam pa svetujem, da take reči bolj tiho pripovedujete, kajti vsakdo ve, da mora pri spovedi ali po spovedi samo tisti plačevati, ki je kaj kradel ali pa goljufal.« Zabavljač je na te besede lepo molčal. Premajhna cerkev. Tujec: Kako pa, da imate pri vas tako majhno cerkev? Saj vendar ne morejo vsi ljudje vanjo! — Domačin: Seveda, ako bi vsi ljudje noter šli, pa bi ne mogli vsi noter iti; ker pa vsi ne gredo noter, zato gredo vsi noter. Darovi. Za cerkev v Derviški Mogili: C.g B. Bartol 80 K, V. Kolar 20 K, prof. dr. Ja-nežič 10 K (II. dar). Za bolgarski vsakdanji kruh: M.Ko-stanjevac 500 K (ustanovnina), J. Pečolar 20 K, neimenovana 20 K, neimenovana 20 K. Za bolgarske misijone: Č. g. M. Saje 10 K, Amalija Kunst 10 K; F. Zlatnar 1 K, neimenovan 2 K. Za najpotrebnejše misijone: Č g. župnik I. Tavčar 60 K, z Dovjega 18 K, neim. iz Hajdina 20 K. Za afrikanske misijone mlade-niška Mar. družbe v Čemšeniku 40 K. Družina Gostinčar 2 K, Matija Sršen 2 K. Za Marijin dom v Bosni: Marijina družba in nekaj žena v Stari Loki 50 K, iz Ajdovščine 5 K, slovenska delavka na Dunaju 26-60 K. Za Bosno: Mar. družba v Budanjali 60 K, A. Kos, Št. Jur. ob T. 20 K, Josipina Pahor 2 K, Mar. družb. Št. Jur ob Taboru 30 K. Za novomašnika v Bosni: Slov. delavka na Dunaju 5 K, Ter. Petrič, Dunaj 5 K, M. Minkuš, Trst 5 K, R. G. iz Opatjega sela 2 K. Za odkup poganskih otrok: g. Marko Kostanjevac 80 K, g. Jos. Žontar, Kranj 30 K, z Bohinjske Bele 30 K. Za cerkev v Derviški mogili: Neim. 4 K, g. Viktor Čadež 10 K. M. družba sv. Peter na Med. selu 7 K. Za cerkev Jez.Srca na Beneškem: Častivka J. S. 20 K. Za stradajoče na Kitajskem: m. g. prošt Sajevic 20 K. Za verne duše: Neim. 60 K. Urejuje: Janez Ev. Kalan. >29. -Četrtek. Sv. Peter in Pa^el, .apostola. »Popolni odpustek: tfg^p .Jjira-tpvs^iie pr^sjvetega Rešnjega Telesa >kakor ■j4. t. m.; b) udom bratovščine presv.^tega Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; izpo- .M&k ^.'totft^i < SMfclP meniti v drugo dobro delo; c) onim, ki.po-sijo višnjevi gkapuljr;, d) udom bratovščine ^iS^e^Se v ,dan^s (pri ž-vpniik" gentiak.©b&lfi,V' ]4ubJjaju ^80 ,.K; j Fgfinc Ojjirušič, me^t.pi'kaplan v > Idrjji, • 100 • K; [Jož. l^e^fipftic.^l^.v tafl^^v.ici,;7(K 7>2 tfn.; J^ft,"j;asteUc, župnik v, Delu , .pri. Lj^l^ni smm priporočata ^^jp ^fURHP. ^-rnuosVi v ^H&tjji & 22 Redfca jpri«n^ Tovarna, katero je uničil požar, prepustila mi je vso Ki $3;; Gustav. Kt>ller,,župnik v Podragi, 6j K; ^go rešenega blaga, t. j. več tisoč krasnih, težkih gdl.^Franciška'Pernič v Kranju, 70 K; z^.yocl *OfMtl vzorci^ " Za odkup poganskega otroka, ki naj ^obi SK^ in ljudi, prav gorke, mehke in močne, i iti) cm dplge PA^u 20j,K. /Zai,k*ubecsv.f4uttma :/Z, L^na^K J}0 v. spodarstvo 10 K. Vsakdo,\i naroči to blag?) je zadovoljen. fftahišnice, Xitč nemudoma izpolniti ia doposjftti na rpčnin o za tfefto ce Jf»o. .PrlMMČfl-K 'Ml *mmMf Z obiskom te^^ftffi^^ p^d-potrebno :: :: :: delo za treznost :: s: it Hitro .o nUfUJ.e: neearips«7,cefira,x)l^loidnzasrajc^Mteljnil pr&vlek,, jUaga 'z&predpaSnlke; b<*I&'tk - n cenah. X 2707 X xxxxxxxxxxxxxxxxx prebavo pospešuje, tek vzbuja, milo odvaja slovito sredstvo za negovanje želodca i dr. Rose balsam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. V vseh lekarnah. 3079 Pristen le s to varstveno znamko. Steklenica 2 in 1 krono. |xxxxxxxxxxxxxxxxx X K X priznano dobro blago za X I moške in ženske obleke | X sukno, platno in drugo X | manufalffurno blago se ^ V l/lini naiMMAiA ^ Pri nakupu ovantnega blaga v Ljubljani najdete veliko .zalogo za moške in žens e obleke, kakor tudi peril-nega blaga, novosti v rutah in šerpah, kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago v doli imenovanih trgovinah kjer le vsakdo dobro in prijazno postrežen R. Miklauc Stritarjeva (Spitalska) ulica št. S Pri Škofu Pogažarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev Pri Miklavžu Medena ulica zraven loterije __2682 15 Boli lajšajoče, hladilno, zdravljenje pospešujoče Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner-ja Praga Dobi se v vseh lekarnah Pristno le po 70 vin. in s to 3079a varstveno znamko. NaMo češka turdka » ^^ cenesa posteljneja perja! 1 kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega 2 K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K, belega skubljenega 5 K 10 v, 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6 K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se igfim^Ja pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, jako , trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinbiaga, 1 pernica 180 cm |ai 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim ra6jim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne Pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 v, 4 K. - Pošilja proti povzetju od 12 K više ranko. S. BEHISCH v Oešenici 766 Sumava, Češko. - Zamenjava in frankovrnitev doouščena. za tieugajajoče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko Benisch - pripordta knjige: Večna molitev pred1 Jezusom v zakramentu beznk- Izdaja- z velikim tiskom. Cena v trpežni vezavi z rdečo obrezo K 3' , z zlato obrezo K 3'90. — Ta izdaja je tiskana s tako Velikimi črkami, kakor ta-le sestavek. Obsega vseh 30 ur pred sv. Reš&^čfr Telesom, mašne m df£t§e molitve in pa pasfon ali popis Kristusovega trpljenja. Voditelj V srečno večnost. Molitvenik. Gena v fini trpeini vezavi z rdečo obrezo1 K l-40, z zlato obrezo in nffld vatfranim? ^žifficašSi — Ta rhoTitvenik je zelo popoln in 06se§a ra Sfratatetf vseh pot(6brrih — za razne prilike jbrirejenih molitev — tudi stvarno razia^fo1 h^fp^febfietših resnič sv. vere'. ftfjut) svoji fnno6'6-sfrartšk? krasni vseMni pa rrfia faktf priročntf žefkti obliki da ga lahko spraviš v vsak zep, ne da bi te količkaj oviral. B op Mt je Božjega. Špišal Finžgar. Dobi se v raznih vezavah po sledečffr cefnaH: K V—t 1-8Q, 2-20, 3—, 450, 4# — Ta molitvenik je zelo iihS oprfemffen fn ifrfa frttfi prav majhno pripravno obliko. Nemščina brez učitelja. Sestavil dr. Leopold Lenard. Ceria K i;2D. — Kdor se hoče fi&učiti nemškega jezika brez učitelja, fiaj si o/nisli to knjigo. T,o je edino jjorabna knjiga, saj pravi pisatelj v predgovoru: „Vsakega jezika še je treba učiti in vsako iičŠfljč ždHt&vti _ trtida; Knjiga, ki ti obeta, da se boš kakšnega jezika naučil brez ihitia iti¥ riekoliko urah Š\i dfi^vih, teži 1H U hoče safho goljufati: — Mi ne ofeeiamo, da se B8§te iz tč sloVnice naučili HemškM ležikS Brez tttida in pa že v nekeliko dnevih, pač pa da se ga boste, naučili i Roilkitf ftlfibfič« ifl§jfinim tflilOR! ffi v mm iflaoEi! Kratkem Mu.