304
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o XV. odborovi skupščini Matice slovenske.
v Ljubljani 2. septembra 1869. 1.
Pričujoči so bili ljubljanski odborniki: gg. dr. J. Bleiweis, dr. Costa, dr. Zupanec, Lesar, Vilhar, Jeran, dr. Papež, Svetec, Sovan;  izmed vnanjih pa:  gg. Er-
305
javec, Grabrijan, dr. Razlag, dr. Ulaga, dr. Vošnjak in dr. Krek.
Vršila se je ta skupščina tako-le:
1.     Potrdil in podpisal se je XIV. odborove seje zapisnik.
2.    Tajnik naznani, da se je od poslednje seje oglasilo 52 novih družbenikov, med njimi 4 ustanovniki, ter stavi nasvet:   „naj odbor sprejme vse".    (Odbor pritrdi.)
3.    Za prvosednika se po dr. J. Bleiweisovem nasvetu z vsklikom izvoli g. dr. E. H. Gosta, ki častni ta posel dolgo od sebe odvrača, vendar se naposled uda soglasnim željam; za njegova dva namestnika: gg. dr. Leon V on čin a in dr. Radoslav Razlag; — tudi blagajnik g. dr. Zupanec in vsi opravniki lanskega leta se z vsklikom zopet izvolijo.
4.    V gospodarski odsek so izvoljeni gg. odborniki: Sovan, Vilhar in dr. Zupanec.
5.    Odsek za „naučni slovnik" se po predlogu v lanskem občnem zboru sprejetem sestavi tako, da bode v njem ves odbor, a pomnoži se s toliko udi, v Ljubljani bivajočimi, da bode ljubljanski oddelek štel dve tretjini vsega odseka. Po tem takem bode v njem: 18 ljubljanskih odbornikov, 22 vnanjih odbornikov, 26 družbenikov neodbornikov, v Ljubljani bivajočih, ktere določi odsek za izdavanje knjig; ta odsek toraj šteje 66 članov.
6.     V odsek za izdavanje knjig je bilo izvoljenih 8 odbornikov, ti so: dr. J. JBleiweis, dr. E. H. Gosta, Ant. Lesar, Jož. Marn, Jan. Šolar, Iv. Vavru; — dr. Gr. Krek in dr. Rad. Razlag.
7.    V odsek za nabiro narodnega slovstvenega blaga so izvoljeni: gg. Marn, Svetec, Šolar; — dr. Krek in Trstenjak.
8.    V razgovoru, kako bode s tajništvom prihodnje leto, odbornik Lesar stavi predlog: „naj se taj-nikova služba razpiše po 36. §. opravilnega reda." Po daljnem razpravljanju tega predloga Lesar konečno vendar privoli, da obdrži težavni ta posel še za eno leto, da vstreže soglasnim željam slavnega odbora.
9.    O odsekovem predlogu a) naj slavni zbor sklene, da Matica na svetlo da „poljudno verno" (dogmatiko), vname se dolga in živahna razprava. Najprej tajnik prebere gosp. Kosarjevo pismo od 30. junija t. 1., v kterem odboru naznanja mnogih udov želje po tej knjigi, in da je odlašanje te knjige, o kteri je bil govor že v 9. odborovi seji, osupnilo nektere duhovne tako, da so stopili iz društva. Zoper izdavo te knjige sta govorila gg. dr. Vošnjak in dr. Krek ter dokazovala, da ta knjiga ni potrebna, da ni znanstvena, toraj ne po matičinih pravilih, da je le za duhovski stan, a stanovskih knjig se mora Matica ogibati, sicer bodo zdravniki in drugi stanovi jeli zahtevati knjige tudi za svoj stan, a to ne grč, Matici je naloga, knjige izdajati za ves narod; izdavo te knjige imelo bi prevzeti Mohorjevo društvo. — Za izdavo so govorili gg. dr. Ulaga, Svetec, dr. Razlag, Je ran in dr. Costa —'ter so spobijali vse ugovore. Razjasnovali so pomen popularnih knjig ter dokazovali, da so — če tudi ne tako suhoparne kakor   strogo   znanstvene   —   vendar-le   znanstvene   z
| vsemi tehničnimi izrazi, kakor na pr. vsa popularna „Schodlerjeva" knjiga prirode; kdo more reči, da ta ni znanstvena? — dokazovali so potrebo in korist te knjige, da narod slovenski raste tudi v verski znanosti ter se povzdigne na višo nravno stopinjo; ako hočemo, da se narodu ohrani značaj, ohraniti si mora nravnost; prav ta knjiga — pravi dr. Razlag — imela bi biti prava hišna knjiga; — ona je manj namenjena in manj potrebna duhovnikom, nego svetovnim, toraj ni stanovska; če se vendar hoče imenovati stanovsko, naj se imenuje tako, a stan je tukaj vzet v širjem pomenu in to v po-
menu katoličanstva, ker smo Slovenci vsi katoličani; Matica ni akademija, ki se mora držati stroge znanosti; { tudi družba sv. Mohora bi se ve da lahko izdala to knjigo, a zakaj ne bi smela Matica spraviti jo na svetlo? — Po sklenjeni obravnavi se odsekov predlog z 10 glasovi sprejame.
Tudi odsekov predlog: ,,naj se za vred o vanje naučnega slovnika izvoli g. Jož. Noli", se sprejame s tem pristavkom, da mu Matica plačuje 240 gld. na leto in da odsek za izdavanje knjig ž njim sklene natančno pogodbo v smislu današnje razprave.
10. Nasveta posamnih odbornikov bila sta stavljena dva: a) g. dr. Ulaga nasvetuje, naj bi Matica izdala Dupauloup-ovo knjigo „o izreji otrok", prired-jeno po potrebah slovenskega naroda. — Ta nasvet se izroči odseku za izdavanje knjig; — b) dr. Costa na-svetuje: „naj se letos opusti „narodni koledar" iz razlogov, ki jih je tajnik v sporočilu razložil občnemu zboru. — Odbor pritrdi tudi temu predlogu. — In bila je odborova seja sklenjena ob 8. uri zvečer, ravno ko se je na čitalničinem vrtu bila Matičinemu zboru na čast začela pevska „beseda".