Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarmci jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Obseg: Predlogi novih davkov z oziroin na kmetijstvo v Dunajském državnem zboru. — Kako bi se Unska dolina dala posušiti. (Dalje.) — Poročilo o našem predivstvu. — Gospodarske skušnje. — Gospodarske novice. — Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) — Slovensko slovstvo. — Popotne crtice. (Dalje.) — Govor grofa Hjhenwarta v zbornici poslancev 14. in 17. nov. o reformi politične uprave. — Nasi dopisi. — Novicar. Gospodarske stvari. Predlogi novih davkov z ozirom na kmetijstvo v Dunajském državnem zboru. Napoved novih davkov ni ljudém, ki davke plaču-jejo, nikoli prijetna novica. Opravicena je tedaj rado-vednost posebno kmetovalcev gledé na predrugačenje davkov, ki ga je ministerstvo že predložilo zbornici poslancev na Dunaji. Tega predrugačenja davkov pa — pravi Dunajski kmetijski časnik ,,Qesterr. landw. Wo-chenblatt" — mali posestniki nimajo vzroka,'1'") s strahom pričakovati, kajti njih gruntni davek bode za 10 od 100 znižan brez strahu, da ga zadene novi dohod- kini davek. Gruntni davek, ki se je, kakor je znano, dozdaj pobiral v večem delu dežel z 262/3 odstotkov od katastralnega čistega dohodka, se bode od leta 1878 pobiral le s 24 odstotki, kar je enako znižanju tega davka za 10 odstotkov celega davkovskega zneska. Na-sproti temu pa bode kmetovalca zadel nov davek,*ki ga je dozdaj v obliki doklade odrajtoval. Ta novi davek se imenuje osebni (personalni) dohodkini davek, ki bo vsacega člověka, po takem tudi kmetovalca zadel, če njegov vsakoletni čisti dohodek doseže 600 gold. Ta davek bo zadel kmetovalca, če sam obdeluje svoja zemljišča ali pa če jih v najem (štant) daje, ali Če dohodek izvira iz stvarnega prava (dingliches Recht). Ce kmeto-valec sam obdeluje svoja zemljišča, bo plačeval ta davek od dohodkov, ki mu jih zemlja ali gozd donašata po odbitém gruntnem dávku in po odbitih deželnih in občinskih prikladah, kakor tudi po odbitih stvarnih bremenih gruntnega posestva in pa po odbitih obrestih (činžih), ki jih ima od izposojil odrajtovati , katera je na ta zemljišča vzel. > * i : To pa utegne vendar naše kmete nekoliko nemirne narediti; al potolažijo naj se s sledečim razjasnilom. V našem cesarstvu je v vsem skupaj 3 milijone in 400.000 gruntnih posestnikov ; med temi pa jih je 3 milijone in 298.000, katerih katasterski čisti donesek znaša le do 200 gold.; ti so tedaj gotovo pod tisto mejo, s katero bo osebni dohodkini davek se začenjal. Odmeril se pa ne bo dohodkini davek na podlagi ka-tasterskega čistega dohodka, ampak le od čistega dohodka , ki je zmirom veči kakor je bil ob svojem času preračunjeni katasterski dohodek. *') Bog daj, da te besede ne bodo prazne! Vred. Statistične tabele, ki so ministerskému davkov-skemu predlogu od leta 1874. priložene, kažejo, da je poprek katasterski čisti dohodek v razmeri z resničnim čistim dohodkom tak, kakor 1 do 2. Po takem se sme misliti, da gori omenjeni 3 milijoni in 298.000 gruntnih posestnikov bode v šio osebnemu dohodkenemu davku. Zadel bo tedaj ta davek le onih 102.000 posestnikov, pa še med temi jih bode morebiti veliko, ki ostanejo pod mejo 600 gld. čistega dohodka po odbitih vseh tistih davkih , prikladah in obrestih, ki smo jih gori omenili. Kakor se sliši, utegne pa to predrugačenje zemljiškega davka še-le v 10 letih na vrsto priti. Kako bi se Unška dolina dala posušiti. Spi sal M. Perući. (Dalje.) Naplavje, katerega ni obilo nad 1*5 metrov debe-1 osti, ima v sebi gozdno ilovico, zmešano z rodovitno prstjo; samo pri izvoru Unške vode je tudi nekoliko proda videti. Nikodar ni tod nič peska in modrikaste (plavkaste) lednotvorske gline, kar nahajamo nekoliko pod zemeljnem površjem po vsem barji ali močvirji. To nas uči, da je ta dolina p03tala v poznej četrto-tvorni dobi ter je takój od začetka bila presihajoče jezero, katero je do malega vse leto bilo brez vode. Ne-ravnotno podobo so tej dolini dale mnoge višave, ki se nam vedno pred ocrni ponavljajo. Ker voda neprestano izpodjéda in odnaša zemljo , zato so se njenemu odte- kanju vrata pri Vrhniškem bregu do Borovnice kar dalje tem bolj širila ter notranjske reke so se bolj in bolj obraćale k ravnini • Ljubljanskega barja. Kakor so dotoki v tej dolini rastli in se pomnoža-vali, tako je tudi rastla izpodjedljiva krepost vodi, ki se je zbirala na močvirji. Ljubljanica, povečana z raz-nimi izvirki okolo močvirja, predrla je siloma Jrdni jéz, katerega je bilo Savsko naplávje storilo med Sišenskim in Golovškim hribom. Struga se je Ljubljaniei polagoma globoČila ter voda je naplavino vedno prinašala in zatorej so se močvirska tla vzdigovala, ker so Notranjske reke začeniale blato , kar so ga pobrale med svojim čudovitim tékom, odkladati na barji, kodar je voda malo ne samo stala. Rodovitna prst, katero je hitreje in hitreje odtekajoča voda kradla Notranjskim dolinám, delà zdaj Ljubljaniei bregove. Tedaj, kedar so je to godilo j kaže y da je močvirsko ravnino že ne- vanja. Poglejmo zdaj kak kako ua debelo pokrivala šota ; kajti notranjsko blato teku treh let speh imelo to po pr po ob e stranéb Ljubljanice leži malo ne samo na šotni akor sem rekel plastične sezáje obilo globokéje drugaoa v zemljo. so se kmetovalci takrat pridno Ce pregledamo naplavino po bregovih Ljubljanice, deiovanj přijeli Ruskega semena in tudi novega izdelo Naše ni težko razumeti, koliko rodovitne prsti je Krasu od- goj enj e lanú nase poskušnje so se posebno raztezale na v d tako da in tega so se nesene, posebno ako tudi pomislimo, da to je le majhen privadili ko8ec naplavine; kajti nekoliko blata je ostalo po stru- Toda manjkalo nam je casa, da bi se bili môgl kateri še dosti so potem mogli sami naprej delati. i tudi gah pod zemljo y a Savo in Dunaj (Donavo). nekoliko ga je voda nesla dalje v izdelovanja popolnoma privaditi, kajti kdor se hoće Bel Voda giškega izdelovanja le nekoliko privaditi, potřebuj samo ) podpirana s posekavanjem gozdov , nam je zato vsaj en mesec časa. Kdor vé, kako težko se kak storila, da so se Notranjske doline v zvezo odprle Ljub- nova reč v kmetijstvo ljanski Pelj bo ravnini in njenim razrastkom. Dokler je še 14 dneh se ne dá tako važna reč hko kako zumel v prediva, v celi okolici Kras imel drevje in gozde, ni burja mogla prsti jemati; izdelovanje vodam je požiralnike mašilo povsod listje in rožje ali jen samo zaćetek, in jaz sem že takrat pisal v da je to dračje; potoki in studenci so tekli največ vrhu zemlje, poročilu v tla poniknivši stoprav (še le) potem, kedar je topo- pričali, glavi svét posekal gozde, kateri so nalašč odmenjeni, v ako bi se energično poprijeli redu držati zračno mokroto. Kar dalje tem več se je poročal napravo izdelo val Belgijsko peljati. Bil je stor- vojem poskušnja, po kateri smo se pre y vodi v zemljo odprlo požiralnikov , ter ko je vso prst v roke vzele da moremo tudi pri nas predivstvo povzdigniti sem že takrat pri-katere bi vso stvar da y ker v uui v li uj i j yj uupuu pufliiciiumu v , vv^j. au j »ov jjiok v iuao » ocic , rv ^ i ui kakor ne moremo pricakovati , burja odpihala in voda odnesla, potem že ni mogla vrhu bi se kmetovalci sami přijeli Belgijskega izdelovanj zemlje teči mokřina, s katero so zdaj tudi oblaki za- skale ni majo Čenjali po redkem deževati. Apnenikove nič gostote, in zato so deževnico srebale, kakor rešeto; Gospodarjem, kateri se g°.je nj dopadlo y so se novega načina poprijeli, pa teritev na mašini še precej nič jim ni všeč bilo otrepanje in izdelo v vodi y ker to delo jako sitno in naj studenci so usehnili, ter voda , rastlinam živa potreba, vanje na Belgijskem stolu začela je ponicevati, pod zemljo iskaje potov svojemu potřebuje ročnosti in vaje. Svetoval sem jim tora), ua, odtočilu. Golo, razpoklo skalovje in suhe struge nekda- za zdaj samo na terilnici tarejo in potem predivo na njih potokov nam pričajo, da je nekdaj bila zemlja tod naših trlicah izdelujejo, ker se je to delo po mojih vse drugače obdelana. Kras požira kar dalje tem vec prejšnjih skušnjah precej dobro skazalo in se pri ljud- svetá, in ako temu ne najdemo konca, to bodo v ne- stvu za prvi začetek težko več doseći dá. °"y — ~ —j----~--------y — ' davnih letih pustoto ležali rodoviti kraji, kateri so zdaj še vsi polni ljudi. Pri tem tudi ostalo. Čerav niso bili v novem ravnanji še posebno vaj in vtrjeni, vendar so vsako To se mi je potrebno zdelo povedati, da bi laže leto godili lan v vodi; toda nekaterekrati se jim je .......................... " " , kajti to opravilo notrebuie mnoero nazliivosti in skušini. ka« pokazal, kako bi se Unška dolina dala usušiti, ter da tudi skazil, da je bil ali preveč ali premalo gode bi tudi odkril, kako voda zemljedelstvo tukaj pospe-šuje, tamkaj uničuje. Notranjske doline, posebno Unška, imajo po sebi pravilo potřebuje mnogo pazljivosti in skušinj terih še niso imeli. Enaka težava je bila z izdelova njem ker tudi tega niso bili tako vajeni Zato Je čisto naravno, da u j j ^/^/u v v civ/ v^ lauuim i ji uj i4j v/ y j še zeleno rast, katero so jim ohranili gozdje, ki okolo treba njih stojé, in tudi povodnji, katere jih časi zalivajo. grajali in da ga niso mogl Kar globoče in hitreje voda beži v podzemeljske poži- čakovali y kot bilo tako so jim kupci pridelek prodati, kakor so pri ralnike, tem več blata s seboj odnaša. Vodna žrela po ravninah rastó od leta do leta , ker valovi, vrvraje v K tem neprijetnostim so prišle še druge. Kakor sem že omenil , je bilo lanéno seme, ki ga je kmetijška dobro, al krepkih vrtincih , izpodjedajo prhko naplavljeno prst, družba dobivala iz Ruskega, prva leta precej predno poniknejo. Globoke zaréze pri žrélih spodnjega leta 1874. in 1875. je bilo tako slabo, da mnogi, ki so Unca nam kažejo, kaj voda zna in more, ter ogoljeno veliko semena kupili, ga drago plaćali in velike stroške kamenje, gledajoče izpod naplavja y ući y da moč jako slaba, kedar se z vodo bojuje. Ze zdavnej človeška z obdelovanjem imeli, niso přidělali ne pol funta pre- zemlja tod ne dobiva toliko povračila, kolikor ima popolnoma zadušil in so mogli vse prekositi. vedne izgube, ter vse kaže, da se Kras misli skoraj mnoge oplašilo, da niso kupili tudi v to dolino razširiti. diva, ker je bilo seme tako sme tj ivo, da ga je plevel ■■■■■■■■■M vec Ruskega semena. To (Dalje prihodnjič.) Porocilo našem predivstvu. To je pa napravilo tudi zastopnikom novega izdelovanja neprijeten vtis. Vendar se je pri vseh teb napakah in uimah obdr-žala nova naprava in posebno se je pogajal za njen napredek gospodar Jože Seršen iz Vesce. Ce prav niso sejali izvirnega Ruskega semena, so pa sejali ono seme, ki so ga poprej sami přidělali iz Ruskega semena, katero, če tudi ni prav tako, kot izvirno, vendar se je pravili prve veČe poskušnje v predivstvu po Belgiškem dalo enkrat ali dvakrat sejati. Izdelovali so tudi do- Napravili smo godilnico, v kateri se godi lan mači lan z novim orodjem in nekateri si iskreno prise stvar boljše vravnala in razširila. Spisal Andrej Piskar. Leta 1873. smo v Vodiški okolici, v Ves ci y na- nacinu. da v vodi in kmetijška družba je podarila tje potrebno zadevajo orodje. Kmetovalci so sejali takrat precej mnogo izvir- Posebno želijo ondotni kmetovalci, da bi dobili zopet nega Ruskega semena, in naše poskušnje, ki smo jih zanesljivega semena in pa da bi bilo nekoliko napravili takrat z Ruskim lanom, so pokazale, da tudi cen ej e; radi bi od kraja vsi sejali Rusko seme, samo pri nas moremo napraviti tako lepo blagó, kakor po če bi bilo zanesljivo. drugih deželah, v katerih je predivstvo na visoki stopinji. Prepričali smo se, da iz 1 mernika semena moremo napraviti 1 cent prediva, 30 gold, vrednega , in kako Tako je s to rečjo po preteku treh let. Opisal sem stvar, kakor je, kajti vedeti moramo y in kaj y da moremo potem poiskati pomočkov y 9 to v srednjih letih. Ta nova naprava je kmetovalcem prav všeč bila katerimi se odpravijo ovire. Kakor iz vsega razvidimo, ne manjka pri tem po- in so se mnogi z veseljem poprijeli novega izdelo- četji nič druzega kot energičnoga, navdušenega d e lo v an j a. Ce imamo dobre pogoje, da lahko lepo blago napravimo, potem ni skrbi, da bi ne mogli napredovati, če le hočemo! Stvar smo dobro začeli, toda do konca izpeljali je še nismo. Zato je treba dobro pre-vdariti, kako hoćemo delati za naprej, da bomo delali z vspehom. Ozirati se moramo na dosedanje skušnje in jih koristno porabiti, da dosežemo avoj namen. Kuralt, učitelj na deželni kmetijski šoli Goriški, je mož večletne prakse, tedaj strokovnjak v predmetu, ki ga v tej brošurici obdeluje in tako jasno razklada, da ga res vsak otrok lahko ume. Ce tudi imamo mladih in starih sadjerejcev v slovenskem jeziku obilo, vendar z dobro vestjo rečemo, da marljivi gosp. Kuralt ni 3 tem navodom po nepotrebno pomnožil naše literature. logarja v Gornji Avstriji (Gospodarske novice. Vrane kot velike sovražnice luhadarja (podkož- nega smrekovega crva), je potrdila skušnja nekega nad- , ki je nalašč dal ustreliti nekoliko vran, ki so v gozdu okoli neke smreke se zbi-rale. In kaj je našel v njih želodcih ? Vse polno lu-badarjov, ki so jih s smreke požrle. Poljedelci in gozdarji morejo prepričani biti, da tudi vrana, kateri kmetovalci neradi kako žitno zrno privoščijo, je do-brotnica polju in gozdom s tem, da pobira škodljive mrčese. * Dobrota hrušek se dá prav lahko spoznati po po- ročilu časnika „Bulletin de Société Horticulture de Genève" s tem, da se na kožo hrušek s tinto kaj napiše. Tište hruške, katere se napis tinte dobro prime, so bolje od takih, katerih se tinta ne prime. Morebiti utegnil kak sadjerejec to za šalo imeti. al navedeni časnik , da je sadjerejec Buchetet to skušnjo že pred 15 leti naredil, in da se mu še zmirom potrjuje. pravi Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca novembra. Dné 19. Leta 1694 Je prišla prva kava, kakor je v zrnih, v 20. 1810 20. 1818 21. 1768 23 23 24. Lipsko; pred tem se je le žgana in zmleta kava dobivala iz Holandskega. Je bila oklicana postava za zboljšanje moč-virnih zemljišč na Laškem. So v Hohenheimu na Virtemberškem odprli slavnoznano višo kmeti i sko šolo. Je bil oklican ukaz cesarice Marije Tere-zije, po katerem se imajo odpraviti sopaš-niki (gmajne) z ozirom nato, da se ubrani razširjanje živinskih kug. 1855. se je ustanovil ribški klub v Zgornji Frankoniji za vpeljavo umetnega ribštva. 1870. Je cesar Franc Jožef potrdil program za uravnavo kmetijskega in gozdarskega poskuševalstva v našem cesarstvu. 555. Sta dva kristjanska mniha vpeljala svilorejo v Evropi; ona sta pod cesarjem Ju-stinijanom v svojih izvotljenih romarskih pa-licah skrivaj přinesla jajčica svilnih črvičev v Carigrad iz Serbenda na Kitajskem. (Dalje prihodnjič.) * Slovensko slovstvo. Krotek navod o cepljenji sadnih dreves. Fr. Kuralt v Gorici (s podobami). Spisal Ozir po domovini. Popotne crtice Spisal političen sitnež. (Dalje.) Cez kake pol ure hodá zagledamo majhno a lično hišico na griču, pod katero se Kolpa leno valí v svoji strugi. ,, To je gosp. plovanovo stanovanje, cerkev pa Je se pol ure dalje na gricu u razlaga najin sprem- ljevalec. „Gospodje bodo najbrže v hiši, ker stoji voz pred njo, tedaj idimo tje. o se približamo, se prikaže moj znanec in prijatelj na pragu, ter nas prijazno vabi, da vstopimo. sobi zagledam majhno drušcino, nekaj katoliških du hovnov in nekega učitelja. Moj prijatelj me predstavi gospodu plovánu, mlađemu, nekoliko šibkemu možu z rujavkasto brado v narodni Hrvaški obleki. Jaz že prej prav r a d o v ede^^J n bil vtis stava kazala je vljudnost da sem ie hil ,J -vy ÍA^ m oSebev trn prav prijeten. vsa po- se ai ate onižnost lastnosti glave o * - ? in ___ __ _ __ ki svoje vednosti niso zajemali iz kakega „konversations-lexikona". Gospod plovan nam postreže po domaći navadi in ker je bilo še dopoldne i,;:«« f AU m iTAřl/lA !r lili K kije s kupico dobre in čiste „rater s koscem kruha. Po kratkem postanku pa se odpravimo, poslovivši se od njegove mlade gospé, nazaj proti Adlešičem in sicer tik ob bregu globoke in tem ne Kolpe. To je vse temno, ljudje in voda družba bila je vesela. Yc/ t' V* " nasa Přišedše nas v Adlešičah caka že obed. Tedaj sedemo krog mize in ko smo potolažili nekoliko želodec, razveže nam izvrstna vinska kapljica tudi jezike in tako se vrsté zdravice in napitnice do noči. Toda „Kranj'C je rad vesel teko. kaj bi ne a zapel? Njemu pesmi iz srca Pričelo se je tudi petje, še celó Marijnodolski gospod plovan se dá pregovoriti ? da zapoje V Rado ide Srbin na vojnike". Lepo je donel glasvnjegov, vendar bilo je petje njegovo različno od našega. Ce poje Kranjec to pesem, glasi se jasno, veselo, spodbudljivo, navduš-Ijivo. Gospoda plovana petje pa je bilo, čeravno lepo in pravilno, vendar nekako bolj tužno, kakor je tužnost razlita nad vsem uka; ta pesem narodom, kakor ) v ce pevec žaloval. glasovih je neka terca in kvinta, katere moj sprem- ljevalec, da-si izurjen pevec, ni mogel zadetL Ni „mol", ne „dur", megleno-milo glasi. ampak tako v sredi mora biti, ker se tako je to V se p^ svobodi, katero mu je grozoviti Turek domu, iz katerega ga je pregnal. naroda ; po sredi te vesele zabave pokliče nekdo gospoda župnika i^-sobe. Naglo pride nazaj in pravi can boiniku in prosi družbe ) da 7 naj mu odhoda }Q za kli-zeló ne jemlje. Nemudoma potem odide; bila je že noč. Cez pičlo uro časa se vrne nazaj k družbi in četrt ure po- zneje pride nekdo naznanit, da je bolnik umri. „Glejte Ta << v» * vi a v w v va j vi y v j/vM v ivy w ui J J y u a v y v* j v wit Tako se zove brošurica, ki nam kot poseben iztis episoda mi je zbudila zopet resne misli. Gosp. Lista" prav na kratko, pa tudi prav lahko sem modroval sam pri sebi — „kako težaven je stan šesterni način cepljenja duhovnika! Iz srede vesele družbe ga iztrga poklic in ter besedni nauk s podobami razjasnuje. Gospod Fr. iti mora, kajti če bi bil na pr. nocoj gospod župnik se a umevno v pogovorih razlaga f^L ? * * količkaj obotavljal, umri bi mu bil bolnik, neprevi den s sv. tolažilom za umirajoče. Ali pač tudi gospodj uradniki delà i bseg Jaz sem temu nasprotnik že zavoljo preskromnega v kakoršneg elej tako vestno ravnajo, kedar jih caka gospoda po G ô i 1 e r i c b skrčil odbor prvotni predio Namesti. da bi cr o led ujnost? Spomnim se neboté neke druge prilike Pred uapuua JJUMČUJUC* uuii cnuua. i^auiesu, ua ui vsiei nega predloga se bilo zahtevalo od vlade, naj kar naj koliko leti sedel sem v veseli družbi pri obedu ne-ne- vec up mog temeljito preiskuj sed anje stanje politične keg ko dej' zdravnik ki pa zdaj v Avstriji m tako skrbi, da se po ustavni poti ze umi , ia i « v Uiacv, «.i ^ " J^ "^"J «« ------ přisel ravno dobro pitan puran na mizo, ga pri- obstoj Med obedom, obravnajo oni predlogi, kateri so sposobni odstraniti klicat naj gre brž kemu drvarju, ki se zlá in jemati ozir na resnične potrebe ter s sekiro v nogo krvi vstaviti. Čakal diti politióno upravo, tedaj po besedab predlog vsekal in kateremu ne morejo nikakor kor tudi po opombah njemu pridejanih izvršiti imenitno purana pojém, bo že še po- obširno reformo, zadostuje predlogu odborovému, zahte- označil danes že eden častitib da pri jedi ima člověk rad mir--«.«^«v^*, uaUca eueu uasuuu zdravnik. In res mirno in polagoma spravi več mastnih gospodov predgovornikov z znanim pregovorom: ..veliko i______ a i ____:___^i... ____ ::u __ „ ~.. - —. ~ ______i _ /->»..n • . " od_ vati le malenkost, kar pod streho svojega života, potem jih zalij koso kupicami vina in gre s par vpitj i malo Sredi pota pa ga že sreća moz, lahko popolnem odobril, kajti tudi Predlog poslanca Gollerich sem ki ga je přišel prej klicat, in m naznani da drvar da naše upravne db m prepričan umri y ker m kri odtekla potem zdravnik spat, tega ne vem. — uo^ uc» w» »o^m j/hjumiuviuw ^wiv/uuu tu v»« o^ » zdravnikom s tem primerjanjem očitati hotel malomar- lasati. S predlogi odborovimi S kako Ne stj šel in potřebám sedanjega ćasa --J ^^ J iJ^UL4 ^j i. IVjA 4JL y več ne zadostujejo tirjatvam da tedaj jih temeljita da bi vsem prenaredba potrebna in da se ta ne bode dala dalj ma t • M II • il A cl nost y kazati sem hotel vestega duhovnika v težav- biti zadovolj pa od kakor ne morem nem njegovem poklic Ravno tem bil __ . _ ▼ l^Ul J Wtt(* napOCl.V. WW V. VAC» «VV, J — " ----- -r —... . - ---J ---------<«WVIjOMUjU U IdVC li 1 LL1 U ^ U U C, hom zapazim, ker sem se bil s svojim spremljevalcem ne omenja odbora predlog, v enem obziru jih še celó se trda noč. kar s stra- odstranitve po moj jveóih in najvažnejših napak, brez katerih misii boljšanj uprave ni mogoče za trdno namenil na odhod pristopi in mi smehljaj vedel pripi ljudni gospod pnik povekšuje, ker se hoče že tako zmede se naznani ; da že naprej šineriji udeti še neko novo kol tavljeni ma e več gospodo kako bo, in da je meni in mojemu spremljevalcu predgovornikov je opominjalo vsaj nekaterih teh napak postelje. Prijetna družba odide, ko smo z ve- Naj izpregovorim Semkaj štejem o íikim navdušenjem izpraznili zadnji kozarec na zdravj nasega čaka gospod B l ei w y stirj pa stev in deželnih odboro edj ob kratkem dva li ze m ces. vladar se stanemo skup in se pogovarjamo a ne za usesa laj J nejasnost o y ki m y kaj drug poleg druzeg državnega pravdnika de pada v kompetencij Po veselem večeru sledilo je sladko spanje Drug ene, kaj druge oblasti in zeló škodljivo napako, da so deželni odb po em strani zavezani, dajati ukaz in dan se z zahvalo poslovim od svojega preprijaznega delati postave, po drugi strani pa ti ukazi in te postave prijatelja gospoda župnika in se napravim s svojim nimajo nikakega zagoto za svoje izvršitve i j tltvi j ui j^vvj/vv*!« * «*• w v um^/t w f « ui kj m f vj * uli --—--j — '--------q — -"o - » ^ » • ■ mot w » v | w lù V 1 Oil V u • ( J c^ -J5 / ) 17 moj Vw3 mesti tega pa priporoča napravo, ki meri samo na to i itivfvë) da se oskrbi bolj kraj policij in bi y imela osoba in imovina večo varnost v prvi vrsti No, gospoda moja, v tem obziru bi bil mogel odbor Politične stvari. morebiti predlagati še marsikatero drugo špecijalno postavo in tako bi bil dosegel kaj prav dobrega, a tudi s .ka- tem bi bil izpolnil svoje narocilo ravno tako malo, kor z današnjim predlogom. Narediti bi bil moral ná- črt za ka n s k naša, kakor pravi sam poslopj bere pa pri besedo tega, (iovor grofa Hohenwarta v zbornici poslancev 14. in 17. novembra o reformi politične uprave, o stenograficnem zapisniku.) Ako zá tolikimi gospodi predgovorniki poprimem poročila, umeje poravnavati zahtevanja dostojne politične daj storil Bog vé kaj koristne drugi tako prij , namesti kamen z posebno tega nj i q meni, ako so tudi donašati kamenja kolikor ga je po trebno, in ako je vlada, katera po besedah odborovega y bode le-to našla si. zbornica opravičeno zarad uprave s tirjatvami opravičene avtonomij y ker me jako zanima reforma (predrugačenje) ne umeje (veselost) kar odbor vlada to različno kamenje onega razdelka javne službe, kateremu sem posvečeval ajboljše moči 26 let polnih dogodkov in usode poleg tega je še drug vzrok, zarad katereg svoje ako sestavila v zdravo celoto No, gospoda moja, sestave niti tega niti druzih odstavkov odborovega poročila ne bodem presojal ; a to mi ni mogoče biti molčečemu poslušalcu pri današnj razpravi moram naravnost reči, da na tak način reševati ime-nitnih vprašauj, mi nikakor ne more biti po volji. Ako Jaz imam namreč čast, da sem ud onega odbora, želi si. zbornica reforme politične uprave vzeti za predmet inicijativnega predloga, mora se to zgoditi v takem ki je danes předložil svoje predloge si. zbornici, zato bi se misliti utegnilo, da sem jaz s temi predlogi jed- velikem stilu, kateri je spodoben važnosti predmeta in nakih misli; al ravno nasprotno je pravo in to z ozirom pa dostojanstvu postavodajnega zbora; politična uprava na moje mnogoletno službovanje in kakor so mi v mora se smatrati kakor velika ce lota; ako se pa kot ravno UUU^UIVliUU OlUAUU V auj C , IU , aaaui OU Uli V um vri m wv uluuuimvi v» i uiiuh v v/ . w u w» , ^«v f ~ dvorani nasprotniki prijazno očitali, z ozirom taka obravnava, ne smejo se najvažnejša in temeljna na dobro imé, katero sem si zaslužil v tej službi. vprašanja odrivati iu pomanjkanje velikih prodrljivih t id ej ne sme prikrivati s tako siromašno šušmarijo bi be vidělo , češ , , da saj smo vsaj nekaj storiii. (Dobro! na desni.) Se vé, vsa politična uprava se ne dá kar maboma predrugačiti, vendar pa mora se vsaj náčrt o celoti te reforme predložiti, predno je mogoče izvrše vati njega posamesne u^, x^v*«* ua***« v u««!«« vum®, potem naj se prične izvršitev, kakor dovoljujejo čas in dele. Kedar so misii o tem náčrtu edine tra kot tirjatev, katera se za ustavne in prostostne naprave sploh zrelemu ljudstvu po pravici odrekati ne s mé. Dati kakemu ljudstvu pravico, da pri porotnih sodbah o prostosti, življenji in smrti posamesnih držav-Ijanov izreka odločilno sodbo, ali da v javnih zborih nataborih o najvažnejših in najtežjih vprašanjih dr > žavnega življenja debatira —- * ~ w f *jvmjw v%v vwKi * vu ene m pel roéi^ vic* i o lkj ljudstvo nesposobno, poselski red, stavbeni in gasilni da isto okolnosti; a vsako šušmarenje brez nacrta mora niti ie škodljivo. Ako se moram tedaj že izreči zoper me- red, sejmski policijski red in druge enake stvari todo, po kateri se hoče izvrševati to imenitno vprašanje, moram biti še bolj odločno zoper predloge same. čem pa tici njih jedro ? Ako se odlusi vsa iu v katero so iz dobrih vzrokov zavili jedro, kaže Kar največ mogoče omejiti samo- merno izpeljavati ujv/iuir tM, g08p0dê» JJJUjO., J C piUtiOlU koršnega ned ovoljuje teorija nikdar in kakoršn mo] protislovj > pri ka pravičnejše misliti ne more. (Ploskanj na desni.) se ne- Ako pina > se to-le upravo občin in izročiti njena opravila u rad- vam pa ne zadostuje izrek móž teorije, berite obrav nave parlamentov vsega sveta , in našli bodete potezajo da se tudi nikom katere postavlja vlada. Jaz menim, go- o ^»vi/c» , *«-» u«ou , U.ck OO ajodličnejši možje prakse pri vseh na-rodih in strankah ravno tako odločno za princip samo- na Anglijo uitvv/Lu, . uprave spôda moja, da se bode svet tem predlogom silno čudil kakor Ne bodem v tem obziru kazal > da prav in to po pravici. (Klici : Resnično !) Vprašati se pač sme: kako je mogoče tista stranka, ki je nekdaj pri posvetovanji občinske postave, vsaki priliki tako hudo se upirala temu, da se vlada v vse vtika, da zmirom gled 9 přešel v ljudstvu princip samo uprave že tako v kri in meso, da bi si nikdo ne umi gled slil, boriti se tam zoper to. Bližje imamo izgled y pri posvetovanji politične organizacije in pri ki nam ga je prinesel najnovejši čas , in ki je toliko interesantnejši 9 ker přišel iz neke države, katera se hoče jerofovati občine, in na vse kriplje se potezala za oprostenje ljudstva iz teh okóv ter zahtevala za-nje najooširnejšo samoupravo, zdaj pa naenkrat, zatajivši vso svojo preteklost, išce svojega iz- nam prerada in pri vsaki priliki povzdiguje kot izgledna država. Tudi na Pruskem namreč se pecajo z reformo politične uprave. Pa kako so meni tamkaj vstreči tej logi? No , gospoda moja, Pruski okrožni red odgovarja veličanja le vuradniškem organizmu, kaj naj vse preraste in sleherno samostalno delanje ljudstva vduši. na to vpranje 9 kakor se mi dozdeva, v smi 9 ves (Dobro! na desni.) To, da stranka 9 ki je nekdaj vse dru- asproten današnjim odborovim predlogom (Dalje prihođojič.) ki je gače mislila, danes tako misli, mora res nerazumljivo biti vsem onim, ki niso do dobra seznanjeni z okoino-stimi sl. zbornice; a mi, ki vidimo stvari prav blizo 9 Naši dopisi. se ve 9 da nikakor ne vidimo v predloženih predlogih kake nedoslednosti. Mi namreč vemo, da one svobodno-miselne stranke, katera se je nekdaj pri občinski in politični organizaciji tako toplo potezala za princip samouprave, dandanes več ni; mi le predobro poznamo radikalno proměno one stranke ne le po imenu, temveč Gorici 26. nov. 99 Ti presneti Metternich *) ti! Kaj nas dražiš? Noli turbare circulos nostros" ! *'*) Tako govoré patentirani najemniki vse in vsakošne politike na Goriškem. (Glej št. 47 „Soče" od 24. t. m.) Tedaj o čemur se tukaj povsod govori, kar je vsak 9 tudi po njenem programu. Vsaj je tudi čisto naravno in dosledno 9 da tista stranka, kateri se komur je za to mar, videl in slišal; Nar. kar je še celó „SL « Je posrećilo, z grajal 9 o tem samo „No viški" dopisnik (ali dopisnik „Novic"?) ne sme pisati!! Sem jez reformo volilne postave za državni zbor najvažnejse pra- kriv Vaše blamaže? Kar se je javno, v javnih zborih vice deželam vzeti, danes stavi naši zbornici predlog, na javnih voliščih, po ulicah in gostilnicah govorilo in naj sedaj še tudi vnicimo samoupravo občin (dobro! na desni) 9 češ godilo; kar Vaši las tni ljudje trdijo, zarad česar Vi 9 da našemu času ni več pristojna. S tem 8ami v 8VOjem organu drugi druzega desavoui- pa, da tej stranki damo spričevalo dosiednosti, jej pre-puščamo tudi lavorike tega predloga. Ako je nepremisljena vpeljava samouprave v Avstriji naredila kake uapauvj c* 11/j. v ou uv uauu lajlU, dobro! naj se odpravijo te napake z boljšimi, bolj pre-mišljenimi naredbami. Al 0 tem vam mi nikakor ne napake, katere se ne dadó tajiti rate — o vsem tem bi same „Novice" ne smele ni ene besedice črhniti? „Soča" sama piše 0 iziđu volitev: „ .... še vedno traja prepir mej posameznimi zarad te ali one osobe, zarad tega aii onega agitatorja, kandidata, poslanca....." če pa jez to isto rečem, zdajci vskipi 17 _ x _ • •__» nn„ • 1 ' „ 1 • u:i„ a ----j--------------- — ---- — — --------— Vaša jezica! To ni lepo! Da je bila jjuiu^a ^uiuotvuj bomo roké podali, da bi se zavoljo dosedanjih napak nekaterim(!) poslancem (recte kandidatom) silno po- Sloga (društvo) načelo samouprave, katero ravno tako energično trebna zahteva teorija in praksa ; zdaj kar meni nič tebi nič to potrjujem tudi jez, toda s hotelo vreči za plot, kakor nekaj, kar v novi svobodni državi nima vec prostora! Karkoii pa o tem tudi sklene sl. zbornica, to, upam zanesljivo, se bode moralo konstatirati , da ni bila desna stran sl. zbornice, katera je izrekla smrtno sodbo samoupravi obcin in je z mrežo jim ni mogla nič pomagati (exempla sunt odiosa). pristavkom, da Pa kaj bom še pisal 0 teh rečeh saj ve „Novice" več („Sočine" in mi vprihodnje ne boste pažljivo gledam za lise gledišči so preveč ocitne, gospoda, in ni verjele, ker „premalo 99 Slogine a ku- Marionete v Goriškem slovensko-politiškem treba posebno policijskih komisar jev prepregla vso državo ter ostrega „špeganja za kulise". Samo Riccardini-a ***) tako vtisnila novi dobi jej spodobno znamenje, ob enem ne vidijo in poznajo še vsi, kakor tudi ne poznajo prapa postavila tudi sebi tako pomenljiv spominek. (Dobro! - na desni.) Da takošno sistemo teorija, gospoda moja, ________ ako se sploh sistema sme imenovati, odločno zametava, * To je najnovejši častni naslov „Noviškega dopisnika u i „iz Gorice." Dodana sta mu pridevka „diplomať' in „z a- tega dokazovati z navajanjem citatov iz posamesnih pi- stopnik vlade v slov. publicistik i. sateljev ne bodem poskušal. S takimi stavki, iztrganimi iz pozor !) celote, se lahko mnogokrat zastopa tudi nasprotno mnenje onemu katero je pisatelj postavil za svoje. Nasprotno pa se smem brez strahú pred ugovorom na skupno do- ** tolmači. ## Prosim, naj 2. vrednik „SoČe" to („Novice" Pis. 1. vredniku raz- Pis. tično literaturo 8klicevati, ki uredjeno Riccardini slaven lastnik in regisseur ljudske ga gle samoupravo ama- dišča z marionetami; umri letos v Vidmu. Pis. pa deloma nezmožnih ,, zastopnikov vlade v šlo- celó malo se je železje vpognilo, po odvzeti teži pa v i h venski publicistiki" in poli tiki. Zdaj pa urno kaj mahoma se lepo poravnalo. Narejen je ta most 43 C------------- --l---------------------J I---- —-----j ' «-«V...V. J ^ LU^OI, , resnega. Naš stari farovž pred prvostolno cerkvijo je metrov dolg in 28 metrov nad Kokro viseč , v Korosi- podrt y mesto je svojih 12.000 gold, za novo posiopje jevi fabriki v Gradcu iz vlečenega Štajarskega železa. dovolilo , državna oblast svoj donesek tudi že davno 22. dne t. m. se je tedaj obetala, ali kaj se je zgodilo? V proračunskem odseku cesta čez lepi most državnega zbora so te dni poslanec in še někdo vkljub temu, da so se i oba Bizavika 26. nov. drugi in pa minister nova složna Kokriška dobro došla našemu mestu. Prav lepo in novo ga sil ni co nam je podělila banka „Slavija" v Pragi, ki bode Vendar enkrat! sam za dotično vrsto potegnili — (po nasvetu prihodnjo nedeljo pred hiso poďpisanega zastopnika erjevem) znesek 5912 gold, iz prevdarka izbrisali, na ogled postavljena in se tudi poskusila. Naj častita korni vikarji na grobljo starega banka ,,Slavija'ť po njenem glavnem gospodu zastopniku se zida pri nas v Ljubljani sprejme toplo zahvalo za ta prekoristni dar, katerega ogledati vabi okoličane naše in občinstvo sploh Tomaž Babnik. I^jllblj'a ne. {Iz občnega zbora družbe kmetijske), ki je bil 22. dne t. m. in katerega se je vdeležilo 44 med katerimi tudi deželni glavar vitez Kalten- Na naši Zdaj poj de j o naši farovža spat! tudi zaželena kopel pri mestnem vrtu. laški strani so se vse volitve za deželni zbor prav gladko vršile; samo gosp. poslanců dr. Pajerju vitezu ,,Cittadinou y Monriva-i časnika „Isonzo" (in Tržaški) zdaj dasta miru. Nekatera epitheta ornantia ki udov naznanimo ^v/ «V4V.J WW vit ^ivwwtui w vj/inavvw viumuiuwj «m UU-U Y y LUUU IVat^l UUI IUU1 VA vci vl 11 I ^ X Cl/ Y CL L se dr. P. ju prilastujejo, so si Lahi menda od naših po- egger in vládni zastopnik vitez Schoppl, ilCt6illCb U1I1IV litikarjev^monopolcev izposodili. Tako na pr. strašno danes na kratko le sklepe njegove, drugi pot pa kaj psovko^^ovelmuvo" * ^ " se pri nas končale učiteljske preskušnje, katerih Začel je zbor gosp. predsednik baron VVurzbach se je udeležilo 12 možkih in ženskih. Za ljudske šole z nagovorom, ki je marsikaj v mis«l vzel, kar teži dan- i teden (18. t. m.) so več poročamo o dotičnih razpravah. — — —• - • w . • — ^ — « • —■ " ^ M ^ « - w —— ^ w — ^ • ^ "V^/ ^ T VX V JULI Í JLX X J V ua CiA KJ I VU j f JlU V JLA KJ JL y XX Vil IVJ/J1 VIM U so opravili preskušnjo 3 možki in 2 ženski; iz posam- danes kmetijski stan ter ga končal s slovensko besedo nih predmetov, bodi-si za ljudske ali meščanske šole, tako-le : „Gospoda moja! Slabo letino imamo; lakota oblaki se kažejo na Evro- so se dali izprašati ske šole sta opravila preskušnjo 2 učitelja, katerih raožka, 2 ženski); za meščan- nam žuga sem ter tje; crni pejskem horizontu, krvava vojska preti. Vendar ne je padel (tretji je bil že po pismeni nalogi odstopil) • zgubimo poguma ; upajmo na Boga in pa na svitlega dobro přestal je izpit g. Iv. Merci na, voditelj izobra- cesarja, da se nam pomaga in ne naloži več kakor ževališčne pripravljavnice na Proseku. (On je prvi za moremo nositi." Govor predsednikov je bil pohvalno mešč. šole se slovenskim nemškim^ učnim jezikom sprejet. Tajnik dr. Jan. Bleiweis na kratko razloži poročilo o celoletnem delovanji glavnega odbora potrjeni Slovenec na Goriškem). Med kandidati in kandidatinjami je bilo 6 vnanjih (ne z Goriškega) y drugi domaći. 7 Trsta 25. nov. Volitve v mestni odbor pome- ki ga zbor na znanje vzame. Blagajnik gosp. Brus kaže na natisnjeni račun nijo pri nas vec, kakor drugej , kajti mestni naš zbor leta 1875. in proračun za leto 1877. : oboje je brez ima še to posebno privilegijo, da je ob enem deželni opazke zbor na znanje vzel. Ni tedaj čuda, da so vse politične stranke na točki: „predlogi podružnic in posamez zbor. nogah in da vsaka delà na vse kriplje, da bi zmôgla: nih udov" poprime prvomestnik podružnice Vipavske Ko bi na svetu bilo veliko število izvedenih in zna- f čaj nih ljudi morajo neumni bila 1 j u d j e volilna borba lahka > kjer se podučevati, vehavcem se pa Rih. Dolenec, besedo in vpraša: kaj je včinil centralni odbor z lanskim sklepom , da se v Vipavi vpe- Dr. Bleiweis odgovarja na ljejo vinski mešetarji ii? stanovitnost ubijati; in kjer na zadnje vse to nič ne to interpelacijo z natisnenim porocilom, v katerem pomaga, ondi mora tudi najbolj potrpljiva agitatorska duša reci z ačašni Trstu rakom žvižgat z vašimi volitvami ! • tr*: O ,_____1Mť- ii '—m t>_—,,„1.1 m* «1« » . 1 • 4 û t % «. i»v 1 ». ,» . __ In Je od log motiviran, in izreka voljo odborovo. podružnice naših vinskih krajev o tej zadevi vprašati kjer so italijanissimi tako mogočni Po razpravi, katere so se udeležili gospodje: Ogulin Magjari. Vse drugo pa bi se še Dolenec, dr. Bleiweis in pa predsednik baron Wurzbach sprejme predlog dr. Bleiweisov z dostavkom y t 7 lože potrpělo, kakor to, da celó slovensk duhovnik se Andrej Pahor je Slovencem prokleto njegovo imé agituje za protivnika Slovanov itd. itd. Za koliko bo mešetarjev privzamejo izvedencev. Ogulin o vim, da si podružnico pri obravnavi vinskih vkljub vsem zaprekam zmogla narodna naša stranka s svojimi kandidati, se bode kmalu pokazalo. Ce Prvomestnik V i p a v s k e podružnice v obširnem govoru dokazuje silno potrebo , da v varstvo gozdov se V.VSj.U-.. u.t.uu.v.l.l.., U W ISVJVtW «.» «J M * « V — v. . ~ . v^ - -- V T w * vu f ^ ? — ' ---------~ ~ - ni prijetno o Tržaških volitvah pisariti, je to tem manj za Postonjski okraj, kakor v Dalmaciji, postavi še 0 Tržaških fakinih. To so Vam nekateri pravi ces. kr. gozdni komisar jat, in stavi prediog mesarjl , t u j^ y uni V/IU* ^a« 1 a v uu t«t\v/ uiu v «««u »j vj vj ui u^uci ivm^mjcřivci tu^iv líw^v ▼ w kakor mesar vola. 20. dne t. m. je bil na javnih ulicah deželnem zboru in dež. vladi. to je da oni člověka ravno tako hitro zakoljejo družba kmetijška toplo zagovarja ustanovitev njega pri Po mnogih debatab ; 7 fakin Zanieri umorjen. Drugi dan dopoldne pa sta Za- katerih so se vdeležili gospodje Ogulin, Seitner nierova brata zaklala fakina Sinigoja, ki je na sumu, Solmajer, Pajk in dr. Bleiweis, se je sprejel ta uivi u va ut ata latvia i naj bi J° bode zboru zarad Widmana in velike množice ljudstva častno přestal sila potrebnega uravnanja Vipavskih vodá s po-težko preskušnjo. Za preskušnje, ali je trdno in močjo deželno ali državno. — Predlog se sprejme eno- varno narejen, so naložili na-nj silno težo 119.970 kilo- glasno ter po predlogu g. predsednika razširi tudi na gramov, katero so pustili celo uro na njem ležati. Le druge vode Kranjske, ki so reguliranja potrebne. Po predlogu odborovém se sklene, da marljivi s keg sadje- in vinorejci : Rován v Colu, Kavčič v St. Vidu in Bizjak Jan. mlajši dobodo pohvalno pismo. Po obšírném govoru predlaga gosp. Ogulin, prvo- m so bili z dodatek gosp. Per u ci j Vsi trije predlogi gosp. majhno prenaredbo sprejeti, pa tudi 81J Prvi trije predlog se mestnika podružnice Novomeške namestnik : 1) napravo 1826. ustanovlj Družba kmetijska naj delà na to, da se leta poskuševalnega nograda na Dolenskem z začas- stava za obdelovanje močvi komisija, dokler ne pride nova po 7 pomnoží z izvedenci nim potovanjskim podučevanjem ; vpeljavo začas- da se kapital, ki nad 60.000 gld. zoaša, pa mrtev leží kmetijskih razstav v okraji Novomeškem, obrne za odstranitev tistih zaprek ; nih Krškem in Metliškem ; 3 ) vpeljavo okr a j nih vinskih > ki íijav \j u iv i aj u i íx v 111 o a i u v udoj«-> 11« uiuv; » u j u , in uj id 1 auui ctí v u ičiju , uck zasaditev izglednih no- nova postava za obdelovanje močvirja prav kmalu v na mocvirj in napravljaj trgov na Dolenskem ? ka zbor živo želj po da gradov s pripomočjo državne subvencije j napravo dejanj stopi Gosp. P sklada posebno z sadje- in vinorejske šole na Dolenskem. Vsi predlogi predlogom in stavi predlog: naj se gori omenjeni mrtvo so bili odobreni. logom v se Dodal je Ogulin tem pred- prošnjo za odpust letnih doneskov od po- ležeći kapital porabi zato, da se posebno očisti césar- sk i grab( v U d ma t ) družnice, ki je nekatera leta celó mrtva bila. Gosp. predsednik je radostno podravljal probuditev zaspale podružnice, al izbrisati vse zaostale doneske, ni po druž- majer ni binih pravilih dopustljivo. Enoglasno pa je obveljal pred- O guli na, da njegovi pomočniki pri razstavi ín vrh tega tudi preiskuje posebno Poročila o oskrbi družbinega vrta gosp Sol- bral i ker je bilo že zeló pozno in poročilo se nati8ne v družbinih „naznanilih". loc o z a- Mariborški dobó v imenu družbe kmetijske h va lna pisma, namreč gospodje : Ter ček, Navra til, Za odbornike v centralni odbor so bili izvoljeni gospodje: Jože Debevec, France Solmajer, Maks pl. Wurzbach in pa dr. Karol Ahačic. Simonič, Pezdirec, Stezinski in gospá Simo- („Matica slov.") je nice va. Dr. Bleiweis potem bere pismo podružnice Po- )) naj Prepričan, da se družba kmetijska obrne do c. k. svoje prijazne razposlala, kakor smo zadnji pot omenili, rodoljubom po vsi Sloveniji sledeči dopis: ne boste pospeševanju domače vednosti pomoči odrekli, se podpisani odbor ,,Ma* stoj nske, deželne vlade z prošnjo, da ljudém onega kraja na po- tice slovenske" zaupno obraca do Vas moc pride ; s živežem in semenom s prošnjo, da za kajti lakota trka že znanstvene namene omenjenega društva na ta list napi- na vrata ondašnjih prebivalcev, in zato naj se tudi davki šete vsa geografi Čna imena svoje fare, in pri- Obá predloga se sprej- stavite tudi nemško imé , če je v rabi in se dosti loči ne bi iztirjevali s tako silo. meta enoglasno, in isto tako predlog O gul in o v muta uiiu^iaouu , 111 loiu taivu pituiu^ v g u i m u v , llćij uu oiv r^aoa^ga« bi se milostljivejše iztirjevanje dávko v razširilo tudi na hitro bode mogoče od slovenskega. Izpolnjeni liatek blagovolite, kakor > poslati tajniku „Matice slovenske" > ubogo Dolensko. Predlog gosp. Frid. Homana, predstojnika po- normalke v Ljubljani. gospodu Andrejů Praprotniku, ravnatelju I. meščanske Ako pa iz katerega koli družnice Radoljske, naj bi se družba potegnila zato, vzroka ne mogli odborovi želji Ustreči, ste prijazno da delitev konjskih premij bode vprihodnje v Radolj ici prošeni, ta listek kateremu drugemu izobraženemu rodo-namesto v Kranji, je bil sprejet, tudi tako predlog za ljubu svojega kraja v blagovoljno izpolnitev izročiti. poslavljenje izvrstnega sadjerejca] gosp. Franca Huci over nik a s častno diplomo. Predlog: naj se sl. ministerstvo kmetijstva naprosi subvencije zafstal n ega popotnega učenika kme- Vam Nadejaje se, da boste izrečeno v ze naprej iskreno zahvaljuje prošnjo izpolnili, se odbor „Matice slovenske". (Poslano.) Ker je po tijstva, o katerem je poročal dr. Bleiweis v imenu venije" že preteklo nekoliko mesecev in bi delničarji odbora, je bil enoglasno sprejet; isto tako je obveljal ki so svoj delež vplačali, radi zvěděli občnem zboru banke „Slo- ? kako se 1 z v r- vuwvíu, i w wu uiiv^j luoiiv o|jivjvi j loiu laivw jv/ uu v v^ijai, ai ou o v j ucit-ù v uiaoaii , 1 aui avcu^u , naau oc 1 a v 1- predlog dr. Bleiweisa, naj se popolnoma opravičena šuje likvidacija: koliko so delničarji vplačali, koliko peticija, ki so jo Ljubljanski mesarji izročili družbi je iztirjati, in ali se o iztirjevanji izpolnuje sklep po- kmetijski o přeme m bi klavne tarife v stavku slednjega zbora itd., zato bi častiti likvidacijski odbor 10. in 11., priporočilno předloží c. k. finančnemu vodstvu, gotovo vstregel, ako bi včasih kakošno notico po- log: d imenu odborovém stavil je dr. Bleiweis pred- zbor pripoznáva potrebo deželne postave naj sl. slal med svet, da bi se vedelo, kaj in kako. za povzdigo živinoreje Kranjske o tem oziru, da taki bi ki > ki so o bili licenco, se smejo rabiti za pleme, vornika tako-le: Politik" opisuje Nekateri delničarji. grofa Ilohenwarta kot go- enako licenciranim žebcem . in če centralni odboi po „Ni ga bolj elegantnega in simpatičnega govornika mnogostranskih pozvedbah misii, da bode mogoče izpe- kakor je grof Hohenwart. Predmet, ki si ga izvoli ljati tako postavo, naj náčrt njen predloži prihodnjemu za obravnavo, obdeluie z nenonisliivo lahkoto: beseda dež. zboru. Zbor je pritrdil predlogu. za obravnavo, obdeluje z nepopisljivo lahkoto; je plemenita in v obliki dovršena. Kedar govori ne «J U.« CJk/Ul J ^ JJi ili UH JJi IvUlU^Wé JU LU vUl tu A LI V V/Ull^I VlVS V 1 O vUC*i JLVVJU C41 gO V Ul 1 y LIV Žalostni stan Bohinjskih pašnikov je tako na gane se ne ena očesna vejica na marmorno-mrzlem ob- glasu po deželi, da je centralni odbor po gosp. dr. Po- razu. Hohenwart klukarju zboru stavil dva predloga, namreč 1) si. de- ki špekulira na strasti poslušalcev. On govori zmirom ni tribún, ni ognjen taborsk govornik želna vlada se naprosi z vsemi postavnimi sredstvi va-rovati obstojece paše Radoljškega okraja z enakim, reci se sme, ljubeznjivim glasom ) in naj hvali z vso «.\s.Mb. vuuiujvvv wiaja , iu u j u v ou uiiuioiic moČjo delati na to, da se gozdne in pašne pravne raz- lastnosti ministre ali naj jim bridke resnice soli. Vse te skupne mere tega okraja kar prej uravnajo ) pa slava njegovega imena in veljava > so Temeljito pod- Hohenwarta naredile za najboij popularnoga govor- prta predloga sta po živahni debati, katere so se vde- nika v zbornici poslancev. Kedar Hohenwart govori, težili Seitner, dr. Poklukar, Homan in dr. Bleiweis z zapustijo poslanci vseh straní svoje sedeže in se vsto-veliko veČino glasov obveljala, pa tudi predlog dr. Blei- pijo okoli njega. Isto tako ga tudi ministri jako paz- naj družba kmetijska na prid pravici preiskuje, ljivo poslušajo. To Vam je interesantna slika! Najhuji wei sa kaj je vzrok temu, da se na Gorenskem od onega njegovi politični in osebni sovražniki tišČijo do njega Časa y kar obstoji „Industriegesellschaft", toliko ondi z zaporom in na denarji kaznuje. ljudi želje in ušesa špiČijo govoru njegovemu. Le edino en poslanec je , ki vselej zbornico zapustí, kedar Hoben- dr. Herbst. Ta člo- > Konečná razprava današnjega zbora je obsegala wart začne govoriti in to je da bi se zboljšal žalostni stan Ljublj an- vek je čudna prikazen, ki ne more slišati, ako kak / *' priljubljen in odličen govornik besedo poprime* Na vsa- bava s petjem in slavnoznano vojaško godbo, katera čega nepristranskega člověka delà begún Herb st sme- bode po preprijaznem dovoljenji častitega gospoda pol- ', TTI J 1 -v,. v kolika brezplačno sodelovala pri tej zabavi, pri kateri, na neutralni Tavčarjevi zemlji, se bode Slo- šen vtisek , in tudi Hohenwart menda ni žalostěn med svojimi poslušalci ne vidi Herbsta." če ker se vrši Stolni dekan prečvgospod Župan je imenovan venec in Nemec kratkočasil, s plaćano majhno vstop za s toi ne ga pr^ošta. Jestitamo! Profesor Suklje je zopet v Ljublj ani, zavoljo nino 20 soldov pa podělil darů za blagi namen. ocitne bolehnosti po ministrovem dovoljenji za leto in dan na dopustu. 300 dnevib. ) Kaj politična „pratika" prinese o ,BlaJtna vas": to bi bilo zdaj ani. 4 à Vsaj imamo makadam že vec Iseli meïfiï. škof dr. Pogačar ne vesta. cO, • A^'^ v sóiřo tV Břtt \ a nikoli ni bilo toliko blata kot letos. Makadam je pri menda niti mjnis|OT Stree mjerni t^ k^z o^^ e ten tUk a se mora ♦ V nic e /M^^j y za prav ga ni resantno. kar nam kaže bilo. ^c^ e %. ' Kfp mi 9 9 vendar inte-novodôbni liberalizem n/agi strata. ebna l kot vsak drug tlak. interpelacija do W dežel. ni omajal vere judovske tako, kakor vero kristjan-sko nekaterih katoličanov. Ne enega juda nisi v soboto (judovsko nedeljo) videl na trgu prodajati svoje krame ! Nasproti pa v nedeljah in praznikib ne- uprave, kateri katoliški trgovci mislijo se skazovati „libe- môgli vsi govorniki na vrsto priti, je bila končana pre- Novićar iz domaćih in tujih Iz Dunaja. Razprava o prenaredbi politične je več dni trajala in vkljub temu niso ki ralce", da imajo odprte svoje štacune; vsaj druzega do-bička nimajo, ker ni kupčije v nedeljah. Le katoličan tekli teden. vercev stavi,eni kaj se zgodi ? predlogi na vrsto Ko pridejo od ustavo- pad li so vsi. Po mora tedaj 99 pri svoji veri. liberalec" biti, jud, grk in vsak drug ostane takem še stoji podrtija politične uprave; kje se bode našel stavbenik, ki se loti reforme? Da tega početja niso zmožni ustavoverci, kazala je očitno večdnevna (.Hiralnica v Ljubljani) sprejema že hiralce in hiralke, al zdaj še brezplačno nikogar 9 kajti ona debata. ni niti državen niti deželen zavod, v katerega se reveži brezplačno jemljó, ampak zavod jé, katerega je zidala in napravila dobrotljivost človeška in katerega oskrbo- Ministerstvo od zbornice poslancev zahteva 70.000 gold. za razstavo, ki ima leta 1878. biti v Pa- Pač nepotreoni stroški dandanes , ko so tako rizu. vati hočejo usmiljene sestre. Poleg poslopja, ki še do čista splačano, treba še zdatnih pripomoókov, da se ker tako bodo mogli birajoČi brezplačno sprejemati se bo zamogel doseći zaželjeni namen. Glasé se že prošnje iz mesta in iz dežele, katerih pa vslišati ni mogoče pri najboljsi volji, dokier nima hiralnica obil-nejših pripomockov. Prečastita duhovščina, katera je dobro previdela potrebo take ustanove, je doslej z last-nimi darovi in s prostovoljnimi zbirki to delo blago-srčno pospeševala, in nadejati se je, da tudi v prihodnje ne bode opustila na enaki način delati za to celi deželi koristno dobrodelno napravo. Ker duhovščina naša ne pripada una) sk'a 'Tn(5g e r ska ' vťaua sîe prep frVe cfa 1 i prodajo konj v tuje države. Podoba je, da bode huda borba v zbornici po- slancev zarad dvojne banke (ene na Dunaji, ene v Pešti) 9 ki jo ministerstvo Dunajsko na ljubo Magjarom namerava osnovati. Banka je v pravém pomenu zlato jabelko, za katero se poganjajo ari i druzega in še posebno napuha imajo obilno kateri vsega 9 de narja nič. bogatašem in s časnim blagom večidel ni preobilno preskrbljena, zato pride lahko ta ali oni v položaj in okolišcine prositi sam sprejema v to hišo, in nadejati se mu je, da najde tu proti zmerni odškodnini blagosrčen sprejem. Tem rajše bomo tedaj to dobrodelno da 25. dne t. m. je preteklo 5 let, kar vlada Au- erspergovo ministerstvo; zdaj pa mu celó en dei njegovih privržencev hoče grobokóp biti. Da se razdere véz ljubezni med ustavaki in Auerspergovim ministerstvem, ne bodemo verjeli, dokier tega ne beremo v 99 ustanovo podpírali še sami, ter vplivali na druge pridobimo hiralnici čedalje več dobrotnikov in prija- Wien. Ztg.", kajti ustavoverci dobro vedó, da s pokopanim tem ministerstvom je pokopano tudi gospodstvo nemčursko. Angleški pooblašcenec Sa- vzhodnih zadevah. teljev. Ker je pa prec gosp Heidrich že odšel na kraj li3 bury je bil te dni na Dunaji in v Berolinu 9 kjer s v oj e odločbe 9 naj se milodari za hiralnico pošiljajo . dr. Ivanu je govoril z ministri in cesarjema , najbrže , da bi Av- predsedniku družbe sv. Vincencija prec Gogali, kateri bode darove v imenu hiralnice spreje-mal ter na dotično mesto oddajal. strijo in Prusijo pridobil za „mirna" Angleška načela Tudi v Rim se je podal iz istega namena. Konferenca je odložena do 5. decembra. Menda bo prazno delo 7 (iSlovensko gledišče.) t zadnji predstavi prihodnjič. — V nedeljo se bo igrala že znana dobra igra Materin blagoslov" v spomin rojstnega dne Preširnovega. v Ljubljanski ~citalnici) kajti vse je prepričano , da vojska bo ce 99 (Prva letosnja 99 beseda a tudi Angleška potegnila z Rusijo, ker Turčija noče nič vedeti o zasedanji svojih dežel po kaki drugi državi in bi to Ob Rušcuku nabi- se je vršila gladko in hvalevredno. Med sodelavci smo slišali prvikrat gospico Tratnikovo, ki kaže lep talent za glasovir. (Vabilo.) Dobrodelne večletne navade, po ranjc smatrala za napovedano vojsko, rajo Turki veliko vojno in Rumunci se že bojé, da bi Turek ne vdaril prej v deželo, predno pride Rus z vojsko. — Rusija je razpisala posojilo 100 milijonov rubljev, ki pa je bilo brž samo v Petrogradu in Moskvi dr. Orlu v čitalnici vpeljane 9 da se revni šolski že pokrito. otroci obojega spola obdarujejo z zimsko obleko, tudi letos dotične gospé nočejo opustiti in to tem manj, ker je revščine vsako leto več. Zanašaje se tedaj na znano milosrčnost Ljubljančanov in LjubljanČank so že na up an je vzele blagá ter ga izdeiujejo v različno obleko. N/ Žitna cena v Ljubljani 22. novembra 1876, Hektoliter v nov. denarji: paeniee domače 9 fl. 10. bana>*k& to pripomoć tej milodarni napravi je 2. dne decembra v soboto zvečer v Tavčarjevi gostiinici za- 10 a. 94. tnrsice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 77. rži 6 fl. 40. jeômena 4 fl. 70. prosa 4 fl. 70. ajde 5 fl. 85. ovna 3 fl 57. Krompir 3 fl. 40 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef BlaznikoYih dedicev v Ljublj KJL