Frančišek Košar. (Spisal dr. A. Medved.) T; ežko je pisati življenjepis velikim, slavnim možem. Kdo ve, ali popis zadene resnico, ali doseže vrline slovecih velikanov? Ni se-li bati, da narod ne bo dobil dostojnega pojma o njih, da bo prenizko čislal njih zasluge in preskromno slavil njih zlate Čednosti, ko bo Čital borne vrstice o njihovem delavnem življenju? Je-li torej Čudno, da se ustavlja pravicoljubno pero, ko je treba opisati življenje Frančiška Kosarja — nepozabnega Kosarja, katerega bi imeli še tako radi med seboj in katerega sveži grob zalivamo z grenkimi solzami ? Toda jedno tolažilo vendar imamo: to so vnete besede, katere je govoril čudotvorni Gre-gorij ob smrti svojega nedo-sežnega učitelja, veleučenega Origena, rekoč: „Tvojih Čed-nostij, o predragi, ne more nikdo zmanjšati, nikdo obsen-čiti. Kar je božjega, ostane neizpremenljivo; slab, neza- dosten govor mu ne more škoditi. Plemenit in hvalevreden pa je že poskus, tebe proslavljati, ako tudi se govor ne more po-vspeti do tvoje visokosti ..." Te besede nam dajo pogum, ko zremo na preminulega Kosarja z namenom, da bi popisali njegovo življenje. * Rajsko lepa je savinjska dolina na spodnjem Stirskem. Kdo ne bi je ljubil? Cvetoči vrtovi krog in krog, plodovito polje se ti smehlja. Ob straneh pa se razprostira venec zelenih gričev in gor z belimi cerkvicami. Zdrav slovenski „DOM in SVET" 1894, št. 15. Frančišek Košar Veseli se mati prava, Ko časti se njeni sin; - T.e raduj se mati Slava: Tvoj najboljši ta je sin! Košar Slomšeku. rod biva tod, čil in bister mu je duh, blago in za narod neupogljivo srce mu bije v prsih. Savinjčani so dika in ponos vrlih Slovencev. — Sredi te prekrasne, od Boga toli blagoslovljene doline stoji prijazen trg, „vesele" Bra-slovče. Tu se je rodil v hiši štev. 6 dne 10. ki-movca leta 1823. Frančišek Košar. Njegov oče Jožef je bil imovit tržan, usnjar po obrtu. Zraven je opravljal dolgo vrsto let do svoje smrti častno službo trškega župana. Mati, rojena Marija Kovačeva, je bila posebno dobrotljiva in pobožna, Čislana daleč okoli. Da je bila odgoja mladega Frančiška skrbna, pač ni treba zatrjevati. Sedemletni Francek je začel obiskavati domaČo šolo. Ko jo dovrši v treh letih, vzame ga k sebi njegov stric, ki je bil priljubljen gvardijan očetov frančiškanov v Kamniku. Tam dovrši vrli mladenič 1. 1834. tretji razred izredno dobre samostanske šole. Stric se preseli to leto kot provincijal v Novo mesto. S seboj pa vzame prebrisanega Frančiška ter mu pomore, da pride 1. 1835. v latinske šole. Košar je tu vedno prvi, najboljši dijak. V njegovih spričevalih — pač zlata vrednih — ni videti drugega, kakor same „velike eminencije". Ko dovrši leta 1840. novomeško gimnazijo, gre v Ljubljano v modroslovje (1840 do 1842). Premenil je kraj svojega delovanja, a ne jeklene marljivosti in angelsko lepega vedenja. Kosarjevi veliki nadarjenosti se je vse čudilo, v spričevalih se kažejo zopet same „velike 2Q 45° Dr. Anton Medved: Frančišek Košar. eminencije". Posebno zgodovina in matematika sta mu bila najljubša predmeta, v njiju je dosegel najboljše uspehe. Zraven zapovedanih predmetov se je pa učil še mnogo lepega in koristnega zasebno. Dobro vedoč, da „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš", pečal se je marljivo z jeziki. Francoščina in laščina sta mu bili najslajša zabava v prostih urah. Ne — ne v prostih urah, kajti Košar takih ni imel nikdar, kakor jih sploh nobeden dijak ne sme imeti; pri Ko-sarju je bilo vse točno razdeljeno za duševno delo, za goli počitek ni bilo Časa. „Počivali bomo v grobu, tam bo za to Časa dovolj!" Po dovršenem modroslovju se dicni Košar ni po-mišljal, kam bi šel; Heraklejevih izkušnjav ni poznal. Z vsem mladeniškem ognjem je plamtel za Boga in njegovo kraljestvo. Kje bi bolj netil to navdušenje, kakor v duhovskem stanu? Pobožno nedolžno srce ga je gnalo v misijonsko družbo Lazaristov v Celju. A zaradi preslabega zdravja zapusti kmalu tihotno samoto. Vendar duhovnik je hotel postati. V jeseni leta 1843. stopi v celovško bogoslovje. Molitev mu je bila najmilejse zavetje. A poboznost sama bogo-slovcu, Še manj pa duhovniku, ni dovolj. Kaj že pravi duhoviti Gorres? Tako-le de: „Po-božnost in učenost sta dve očesi na obrazu duhovnikovem." Potem pa z res Salomonovo modrostjo dovtipno dostavlja: „Injednooki človek ni nikdar lep." Košar je koprnel po dovršeni učenosti v vsakojaki stroki. A kako bi se učil? Njegovo visoko, vitko telo se je itak bojevalo s smrtjo, sedaj so mu pa še oči oslabele tako, da mu je zdravnik povsem prepovedal Čitanje in pisanje. Bila je nevarnost, da popolnoma oslepi. Leta ni smel pogledati knjige; tovariši so mu po jedenkrat glasno Čitali, kar se je bilo učiti, in vendar . . . Košar je vse izkušnje najbolje dovršil; v spričevalih, ki so pred menoj, zopet same „velike eminencije". To je bila torej nadarjenost in pazljivost! Dne 15. kimovca 1. 1846. je bil posvečen v duhovnika, in sicer prvi od preslavnega škofa Slomšeka. Kako je bila uslišana prošnja, katero je molil Slomšek nad prvim svojim posve-čencem ! Leto pozneje se poslovi Košar od toli dragega bogoslovja ter nastopi svojo službo kot kapelan v PoliČanah. Tu je izpolnjeval z apostolsko gorečnostjo vzvišeni duhovski poklic. A kaj ga zadene? Že prvo leto zopet oboli; bilo mu je huje in huje; pomoči ni bilo od nikoder; pričakoval je smrt, odrešenico iz solzne doline. Dne 22. mal. travna 1. 1848. se odpove službi smrtno bolan ter stopi v začasni pokoj. Ni grenkejše žalosti, kakor če ne moremo delati, ko hrepenimo po delu. Ta žalost je razjedala Kosarjevo srce. Poln visokoleteČih načrtov, s celim srcem vnet za neumorno delovanje —¦ videl je tužno zahajajočo zvezdo svojega trnjevega življenja. Sedem let je iskal zdravja v pokoju deloma v Poličanah, deloma v Braslovčah. A dolgo ni bilo upanja. Bila je res očitna božja pomoč, ko se mu je zboljšalo 1. 1855. Odslej je zdravje napredovalo tako veselo, da je že 24. mal. travna 1. 1855. nastopil v Braslovčah kapelansko službo, katero je vestno opravljal do 31. prosinca 1. 1856. Nikdo se ni bolj veselil njegovega ozdravljenja, kakor škof Slomšek, zakaj poznal je dragocene sposobnosti Kosarjeve. „Novi opera ejus et fidem ejus." Zato ga je kmalu poklical k sebi v Št. Andraž na Koroško, kjer je bil potem Košar korni vikar in duhovni voditelj semeniški. Tukaj se je trudil s Slomšekom, da se je premestil škofijski sedež v Maribor. Za to zaslugo so štajerski Slovenci Slomšeku in Kosarju neizrekljivo hvaležni. Mnogo let je deloval tukaj, dokler se ni dne 1. svečana leta 1865. preselil za dekana v Kozje, kjer čislajo še dandanes vsi, ki se ga spominjajo, njegovo delovanje. A to mesto je bilo za njegove moči preskromno; dne 4. grudna leta 1870. postane kanonik v Mariboru. V tej službi si je pri Mariborčanih in po celi naši domovini pridobil neomejeno spoštovanje. Vse ga je čislalo. Tudi sv. oče so ga odlikovali s svetinjo „pro Ecclesia et Pontifke" in mu dali Čast rimskega prelata. Ko je umrl blagi škof Stepišnik, bil je Košar upravitelj lavantinske škofije. — Dne i5.sušca 1. 1893. je bil Košar imenovan stolnim dekanom. Žal, da je tako malo časa živel na tem odličnem mestu. Bolan je šel letos 7. rožnika v pomorsko zdravišČe v Iki, kjer je že v noči 10.— 11. rožnika nagloma umrl. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor ter dne 14. rožnika slovesno pokopali tik groba Dr. Anton Medved: Frančišek Košar. 451 slovenskega vzornika Slomšeka. Krasen je bil nagrobni govor, v katerem je sam vladika dr. Mihael Napotnik proslavljal nepozabljivega pokojnika. „Ime Franca Kosarja se bode vedno s častjo imenovalo v lavantinski škofiji in še daleč čez njene meje. Velezveden v bogoslovskih in posvetnih znanostih je bil luč škofiji . . . Med nami ostane njegov duh, ki se razodeva v dobrih delih in krepostih. Njegova usta so sicer umolknila, toda njegov vzgled nam bode v veden poduk!" Res za nauk naj nam bodo Kosarjev svetli vzgled in njegova lepa dela. Košar je bil jako vesele narave, poln zdravih šal in miČnih dovtipov. Kdo bi se bil naslušal njegovih pogovorov? Jako zanimivo in poučno je bilo občevati ž njim, ker je bil na vsakem znanstvenem polju izobražen. Zraven pa je bil nad vse pobožen in bogoljuben. Najljubši iz-prehod mu je bil na pokopališču, kjer se je šetal med resnimi grobovi, v sveto molitev vtopljen. Kaj neki ga je vodilo tjekajr' Gro-bovje glasno govori: „Spomni se, Človek, da si prah!" „Spominjaj se poslednjih rečij!" Naš narod bo vedno užival sad Kosarjeve pobož-nosti. Malo molitvenih knjig se je namreč ljudstvu toliko priljubilo, kakor njegovo delo „Nebeška hrana", katero je v dveh obširnih zvezkih 1. 1875. in 1877. izdala „Družba sv. Mohorja". Svoje plemenito srce je Košar razodeval v prekrasnih govorih. Slovel je po pravici kot najboljši cerkveni govornik cele škofije. Kjer je nastopil, očaral je poslušalce; njegovi zgovornosti se je upognilo vsako srce. Kar je on nekdaj rekel o Slomšeku, to je govoril narod tudi o njem: „Govorili so, kakor bi rožice sadili." Nur der verdient ein Denkmal gross und erzen, Der selbst sich ein's gesetzt in Menschenherzen. Postavil si je na ta način stotere spomenike. Njegovi ognjeni, duhoviti govori bodo še veke živeli v srcih hvaležnih Slovencev. — Slovenec je bil Košar z dušo in s telesom. Svoje učence je vedno navduševal za neprecenljive narodne svetinje. Boja se on, vrli sin savinjske doline, nikdar ni bal. Z besedo in peresom in dejanjem je stopal vedno pogumno na bojišče. Ko so sovražni valovi najhuje plu-skali ob našo domovino, izdal je Košar 1. 1861. izboren vojevit spis, tiskan v prilogi dunajskega lista „Vaterland"-a štev. 210. z naslovom: „Die Slovenen und ihre Gegner in Marburg." (Slovenci in njih nasprotniki v Mariboru.) Ne vem, je-li kdo našo stvar lepše, krepkeje in odločneje branil kakor takrat Košar. Tako še ni nikdo rogov potrl nasprotnikom. „Ko bi molčali sedaj, izdali bi najsvetejše stvari slovenskega naroda. Zato hočemo potegniti tem hinavcem krinko raz obraz." ]) Navdušen, ponosen zakliČe nasprotnikom v spisu: „Za vašo milost ne prosjačimo, mi hočemo jedino le pravico, da se v vseh razmerah javnega življenja v duhu svoje slovenske narodnosti gibljemo ravno tako prosto in brez ovir, kakor se gibljete vi v duhu svoje narodnosti. Prijateljstvo z vami brez jednakoprav-nosti — bilo bi hlapčevstvo, in vaši hlapci biti ¦— tega nečemo." 2) Jednako odločen duh odseva iz njegovih mnogoštevilnih, temeljitih dopisov v „Novicah" in „Danici" ; jednak duh ga je vodil, ko je bil deželni poslanec, krepek branitelj našega prava. Največja Kosarjeva zasluga v narodnem oziru je pa — po mojem mnenju ¦— ta, da je Slomšeka v pravi luči pokazal in njegov preslavni spomin za vselej utrdil med narodom. Nikdo ni Slomšeka poznal bolj, kakor njegov ljubljeni prijatelj in zvesti svetovalec Košar; nikdo ni Slomšekovih zaslug cenil tako, kakor on. Slomšek —¦ Košar, kako jasno se bliščita ti zvezdi na našem milem obnebju! Košar je še ves mlad v preroškem duhu slutil Slomšekov pomen za nas. Ko je bil 1. 1 846. nesmrtni Slomšek imenovan lavantinskim škofom, priredili so celovški bogoslovci sijajno veselico njemu na čast. Zložili so slavospeve, polne iskrene ljubezni in otroške udanosti do njega; Davorin Grobelnik latinski, Viktor Greč-nik nemški, Franc Košar pa dva slovenska. J) Jetzt zu schweigen ware Verrath an den heiligsten Interessen der slovenischen Sache. Wir wollen also diesen Heuchlern ihre Maske vom Gesichte ziehen. 2) Um Euere Gnade betteln wir nicht; wir wollen einzig nur das Recht, in allen Beziehungen des offent-lichen Lebens im Geiste unserer slovenischen Nationa-litat uns ebenso frei und ungehindert zu bewegen, wie Ihr es thut im Geiste Euerer Nationalitat. Eine Freund-schaft mit Euch o h n e Gleichberechtigung ware nur un-sere Knechtschaft, und Euere Knechte sein — wollen wir nicht! 29* 452 Dr. Anton Medved: Frančišek Košar. Pri slavnosti je govoril vsakateri svoj spev z mladeniškim plamenom; pozneje so jih objavili tudi po tisku. Košar je izrazil v prvem spevu neizmerno veselje labodske vladikovine nad Slom-šekovim imenovanjem. V radosti se srce taja, V radosti oko topi', Ljubav žilco vsako maja, Lice vsakim' se žari. Na stolici že visoki V cerkvi svitli knez sedi, Verno vsak njegovi roki Vdanost svojo izroči. Mislit' to — u tesnem krili Srcu več ostaje ni; — Knez uzvišen, vselej mili V duhu k tebi hrepeni! V drugi pesmi pa poveličuje že dotakratne zasluge Slomškove v res navdušenih, vzvišenih vrsticah. Skoda, da bi se ta Kosarjeva prelepa pesem izgubila; otmimo jo torej temni pozabljivosti! Glasi se ta pač najlepši slavospev na Slomšeka — lepšega ne poznamo — doslovno: Tudi ti Slovenja cela, Kakor dalč tvoj jezik gre; Tudi ti bod dans vesela, Teb' pred vsem spodobi se. Veseli se mati prava, Ko časti se njeni sin; Le raduj se mati Slava, Tvoj najboljši ta je sin!! Bolj, ko vsi, je tebe ljubil, Bolj, ko vsi, te ljubi še; Bolj, ko vsi, za te se trudil, — Al dokazov treba je ? Kdo z otroci tvojmi hodi, Pot čednosti jih učit? „A n g e 1 j" jih „m o 1 i t v e" vodi, Spisal o n ga njim je v prid. Kdo devištva tvojim hčeram Vene prelepi, kdo obran'? On z „devištvam" stopil svojim Zapeljivcu je u bran. Kdo mladenče tvoje zvesto Pot nedolžnosti pelja? O n za čisto jim nevesto „Pot življenja srečno" da. „Evangelja svet'ga hrana" Ukaželnim kruh drobi; Kak bo šola prav peljana, »Blaže v šoli" te uči. Da, na uma tvojga vejih Kar zorilo, shrani se, Po širokih tvojih mejih Tud „drobtince" zbirat gre. Tvoja hčer še ni rodila Toljko pridni ga sinu; Kak boš vredno ga častila? Kaj v zahvalo dala mu? V gorah kresi naj gorijo, V rekah venci naj teko! Kakor dalč Slovenci ž'vi jo Slavo njemu naj pojo: Slava, slava, trikrat slava Svetlim' bratu Našimu! Pa tud slava, slava, slava Ferdinandu milimu! Blagor našemu narodi, Ki ga vlada tak vladar; Ki zasluge same sodi, K' mu le blagor naš je mar. Ko je nedosegljivi Slomšek umrl, spisal je Košar silno zanimiv njegov življenjepis v »Drobtinicah" 1. 1863. Kako lepo pravi v predgovoru o Slomšeku, da je bil „Slovencem visok svetilnik, ki jim je stezo kazal k boljši bodočnosti in lepši narodovi prihodnjosti, in jih s svojo žarno svetlobo ogreval in navduševal v vojski za naroda blagor in pravice. — Vsakkratni pogled te častite (Slomšekove) podobe naj vam pred oČi postavi Njih čednosti visoke, da jih posnemate, Njih nauke prelepe, da se po njih ravnate, Njih mnogo trpljenje in žrtvovanje za blagor naroda, da sad njih del in trudov s hvaležno zvestobo ohranite!" O — Slomšek je bil samo jeden, to je Košar vedel predobro. A ne samo Slovenci, tudi Nemci in drugi narodi naj spoznajo našega velikana Slomšeka neprimerljive vrline. Zato je Fr. Košar spisal izborno, 328 strani obširno knjigo: „Anton Martin Slomšek, Fiirstbischof von Lavant, dargestellt in seinem Leben und Wirken" (1863). To je najboljše Kosarjevo slovstveno delo, vzoren življenjepis, ki je v čast slovenskemu pisatelju in nemškemu slovstvu. Zasluge, značaj in čednosti Slomšekove so tu naslikane kakor nikjer. Ko je bil dne 24. rožnika 1. 1878. odkrit dostojni Slomšekov spomenik v mariborski stolni cerkvi, proslavljal je Košar vkljub velikim sovražnim zaprekam Slomšeka s prižnice v govoru, ki se /. P.: Demeter IvanoviČ Mendeljejev. 453 lahko imenuje vrhunec slovenske zgovornosti. Pozneje je objavil govor v slovenskem in nemškem jeziku v tisku. Kjerkoli je Košar govoril o Slomšeku, hotel je vedno vneti drage mu poslušalce. Imel je pač vedno v mislih Slomšekove ganljive besede: »Prijatelji Slovenci! Rajnih Slovencev posnema bodi naša slava, bodi naše prisrčno veselje!" II. Ivo smo na kratko seznanili Čitatelje z življenjem slavnega ruskega učenjaka Mendeljejeva, izpregovorimo sedaj nekoliko o njegovem znanstvenem delovanju. Ta naloga pa ni lahka, ker je bilo delovanje tega moža jako obširno in raznovrstno; ko bi hoteli natančneje govoriti o tem, spisati bi morali celo knjigo. Pečal se je s čisto znanostjo, pa tudi z njeno porabo. Njegovo delovanje se tiče kemije, fizike, meteorologije, tehnologije, narodnega gospodarstva in mnogih drugih znanstev. Najznamenitejše je pač njegovo delovanje v kemiji; primerjati ga moremo le najslavnejšim kemikom, kakor so bili Lavoisier, Berzelius, Liebig. Njegovo ime je posebno zaslovelo v učenem svetu, ko je odkril perijodiČni zakon, za kar je dobil v Angliji visoko odlikovanje — Davvjevo svetinjo. Pred Mendeljejevom so že nekateri kemiki opazovali, da je neka zveza med atomnimi težami in fizičnimi pa kemijskimi svojstvi nekaterih prvin in da se v tem oziru dade prvine razdeliti v več skupin. Take skupine so klor, brom in jod, žveplo, selen in telur, litij, natrij in kalij. V teh skupinah je atomska teža srednje prvine skoro jednaka polovici vsote atomske teže dveh bližnjih prvin. Demeter IvanoviČ Mendeljejev je to stvar dalje zasledoval in našel po mnogih težavnih preiskavah, da se v tem oziru dado razdeliti vse kemijske prvine v osem velikih skupin. Podlaga tej razdelitvi prvin je bilo to, da so se najprej vse znane prvine postavile v dolgo vrsto po atomskih Ta dragoceni opomin bodi i nam v vspod-budo, ko zremo na Kosarja! On naj nam sveti z velikimi Čednostmi in svetlim vzgledom na potu narodne omike. Da pa dosežemo stotere — stotere uspehe, za to prosi, naš nepozabljivi slavljenec Košar, gori nad zvezdami za svoje ljube Slovence! težah, pri čemer se pa vodik ni jemal v poštev. Prvi člen te vrste je bil litij z atomsko težo 7, poslednji pa uran z atomsko težo 240. Ko se je ta vrsta pregledala, opazilo se je, da se ponavljajo vsakikrat elementi s podobnimi svojstvi, ako se atomska teža povekša za 16. V vsaki teh perijod se polagoma preminjajo kemijska in fizična svojstva. V začetku so prvine s kovinskimi svojstvi, na koncu z nekovinskimi. Na jednem koncu se prvine rajše spajajo s kisikom, na drugem z vodikom, in sicer opazujemo, da se kovine, ki so na jednaki stopinji v perijodi, spajajo z jednakim številom atomov-vodika ali kisika. Jednaka pravilnost se kaže glede na kemijsko sorodnost in glede na spojine z drugimi prvinami. Iz prvin, ki stoje na jednakem mestu v sledečih perijodah zaporedoma, sestavil je Mendeljejev prej omenjenih osem skupin. V vsaki tej skupini se zasleduje zopet neka pravilnost v svojstvih vanjo spadajočih prvin. Prve skupine so redkejše, mnogokrat plini, poslednje gostejše, trda telesa. Prehod pa se vrši le polagoma. Od plinov se preide namreč na tekočine, potem š«ele na trda telesa. Pri sestavljanju tega sistema je Mendeljejev imel večje težave, kakor bi si kdo mislil. Več prvin še ni znanih, in tako ni mogel izpolniti vseh mest v perijodah in skupinah, da bi bil sistem popoln. Prepričal se je, da tu in tam nedostaje še te ali one prvine. Po svoji teoriji je precej določil, kakošno svojstvo bi imela do-tična prvina. Če je pa Mendeljejeva teorija trdna, morale so se najti prvine s svojstvi, katere je Demeter IvanoviČ Mendeljejev. (Spisal /. P.) (Konec.)