Ing. Hugo Keržan: 10 LETNICA GRADISA — Ing. Vladimir Šramel: DESET LET PRIZADEVANJA ZA TEHNIČNI NAPREDEK NAŠEGA GRADBENIŠTVA — Lado Macoratti: GOSPODARSKA ANALIZA POD­ JETJA — Ing. Milivoj Šircelj: ORGANIZACIJA DEL NA AVTO CESTI — Ing. Štefan Mesarič: GRADNJA STANOVANJSKO - POSLOVNE ZGRADBE MLO OB TITOVI CESTI V LJUBLJANI — Ing. Leonard Treppo in ing. Dušan Farčnik: DELO GRADISA PRI PROJEKTIRANJU IN IZVEDBI PREJ NAPETEGA BETONA IN OPEKE — Ing. Borut Maister: KAKO SMO GRADILI TOVARNO GLINICE IN ALUMINIJA V KIDRIČEVEM (STRNIŠČE) — Ing. Gorazd Berce: TOVARNA TITOVI ZAVODI LITOSTROJ — Ing. Alfred Peteln: PODDELITEV GRADBENIH JAM HIDROCENTRALE V MEDVODAH — Ing. Leonard Treppo: ME­ HANIZACIJA DEL V STANOVANJSKI GRADNJI — Ing. Janez Žirovnik: ADAPTACIJA KOTLOVNICE PRI TE TRBOVLJE — Ing. Srečko Cvahte: GRADNJA TERMOCENTRALE ŠOŠTANJ — Ing. Alfred Peteln: GRAD­ NJA POLMCNTAŽNIH GARAŽ — Josip Lipovec: RAZVOJ ŽELEZARNE NA RAVNAH — Ing. Ivan Lah: O GRADNJI TOVARNE AVTOMOBILOV V MARIBORU — Ing. Dragovan Sever: TEHNIČNI PROBLEMI V KOK­ SARNI ZENICA — Ing. Ivan Lah: GRADISOV PRISPEVEK K OBNOVI SEVEROVZHODNE SLOVENIJE — Dušan Raič: KULTURNO - PRO­ SVETNO ŽIVLJENJE GRADISOVIH KOLEKTIVOV št. 51-54 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOV ORNI UREDNIK ING. LJUDEVIT SKABERNE. TISKA TISKARNA »GORENJSKEGA TISKA« V K RA N JU . REV IJA IZH A JA V 5 D V O JN IH ŠTEVILKAH N A LETO. LETNA N A RO ČN IN A ZA NEČLANE 10.000 DINARJEV. UREDNIŠTVO IN U PRAV A: LJUBLJA NA, ERJAVČEVA 15, TEL. 23-158 GL ASI L O DRUŠTVA GRADBENI H I NŽENI RJEV IN T E H N I K O V LRS LETO IX — 1957/58 Ing. Hugo Kerian 10-LttnLea {faaclha 1945-1955 Četrti oktober 1945 imamo vsi člani kolektiva Gradbeno industrijskega podjetja »Gradis» za formalno rojstvo podjetja. Ob deseti obletnici je zato sklenil delavski svet podjetja izdati posebno številko Gradbenega vestnika, ki naj v grobih obrisih pokaže tehnični javnosti uspehe in rezultate, ki jih je podjetje doseglo. Jasno je sicer, da deset let za gradbeno podjetje ne pomeni mnogo, zlasti če vemo, da se je podjetje v teh desetih letih razvijalo iz nič do svojega današnjega obsega, da se ni postopoma razvi­ jalo, temveč je bilo ustanovljeno iz potrebe in je moralo takoj pričeti z deli pri obnovi porušene države, njeni industrializaciji in elektrifikaciji. Pri tem se je borilo predvsem z dvema problemoma, in to z organizacijskimi težavami in pomanjkanjem tehničnih kadrov. Ne smemo namreč pozabiti, da se je obseg gradbenih del v primerjavi s pred­ vojnimi bistveno povečal, mimo tega pa ni bilo leta 1945 praktično nobenega podjetja, ki bi bilo kos številnim nalogam, ki jih je bilo treba izvesti. Zato niso bili majhni napori ustvariti ustrezno organizacijo, ki bi ta naročila res lahko opravila. Z druge strani pa je otežkočalo brezhibno delo take enote tudi pomanjkanje sposobnih tehničnih kadrov, tako kar se kvalitete tiče, kakor tudi števila. Zato je razumljivo, da so se morali naši strokovnjaki v začetku boriti predvsem z organizacijskimi in tudi upravnimi problemi, medtem ko so tehnične naloge reševali pogosto v naglici premalo premišljeno in uspešno. Neznatno število teh kadrov je še povečalo težave, ki jih je imelo podjetje, tako da „ danes objavljeni članki morda ne bodo pokazali vse teže problemov, ki so nas breme­ nili; vsekakor pa bodo podali pregled o najzanimivejših delih gradbene dejavnosti po vojni, kakor tudi metode, s katerimi so se naši strokovnjaki lotevali reševanja različnih tehničnih problemov. Prepričan sem, da pomeni teh deset let dela zelo dobro šolo za naše inženirje in tehnike, ki so v tej dobi napravili zrelostni izpit iz svoje stroke, hkrati pa tudi nakazali smernice našega bodočega tehničnega razvoja, usmerjevali in pomagali grad­ beništvu, da se bo dvignilo na primerno raven, izvedlo modernejše načine dela in smo­ trnejšo organizacijo. Kolikor je v člankih ta pot prikazana, menim, da bo ta številka Gradbenega vestnika izpolnila svojo nalogo. P ro je k ta n t: P ro jek tivn i b iro G rad isa : ing. D. U m ek ing. J . U ršič Izv a ja lec : S. Pirc U pravno p oslop je SGP G rad isa v L jub ljan i GRADIS CENTRALNI OBRATI L J U B L J A N A , Š M A R T I N S K A 32 ♦ M A R I B O R - S T U D E N C I , S O K O L S K A 2 POPRAVLJA: vse stroje: motorje, kompresorje, buldožerje, bagre, žerjave itd. IZDELUJE: konzolna dvigala 250 kg, konzolna dvigala 500 kg, ročne skreperje (mehanične lopate), stabilne pralne in sortirne valje, japanerje na gumi kolesih, ročne vitlje, mešalce za malto, stroje za ravnanje beton­ skega železa do 0 12, žerjavne posode za prenos betona, rijače za ceste, prevozne kotle za kuhanje asfalta, prevozne peči na nafto za sušenje agregata za gradnjo cest, kompleksne strojne opreme za separacije, strojne dele za vakuum betoniranje, strojne dele za prej napeti beton, laboratorijsko opremo, betonske mešalce z ver­ tikalno osjo, železne kalupe. Deset let prizadevanja za tehnični napredek našega gradbeništva Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis« je v desetih letih svojega obstoja, od skromnih začetnih del ob ustanovitvi do danes, zgradilo največje in­ ženirske objekte po vsem ozemlju LRS in daleč iz­ ven njenih meja, nenehno bojujoč se za dvig teh­ nične ravni ter prizadevajoč si za kar najboljšo or­ ganizacijo in racionalizacijo graditve. Spremljale so nas najrazličnejše ovire; predvsem so nam prepozno izvrševali projekte, primanjkovalo je osnovnih gradbenih materialov, strojna oprema je bila nezadostna in nismo imeli dovolj izkušenih tehničnih kadrov. Sl. 1 Shem a o rg an izac ijsk e ob like p o d je tja V času naglega razvoja in velikih naporov smo gradili ter tudi sproti projektirali. Posledica tega je bila, da gradnje niso bile vedno dobro projekti­ rane in tehnično najbolje rešene, zaradi česar je bilo seveda neizogibno, da gradbena dela niso bila vedno racionalno izvedena. Marsikaj je močno ovi­ ralo pravilno in ekonomično izvedbo gradenj. Tako niso bile včasih lokacije dovolj premišljene, nismo primerjali variantnih rešitev, organizacija je bila prehitra in nezadostno pretehtana, poznali nismo novih materialov in postopkov, primanjkovalo je tehničnega kadra in včasih nas je zavedel tudi pre­ več zakoreninjeni konzervatizem. Toda kljub temu je Gradis odpravil marsikatero pomanjkljivost in rešil vrsto problemov gradbeništva. Vsa ta leta smo se morali truditi za to, da bi se spoznali z novimi tehnološkimi postopki, rešili številne probleme ope­ rative, dosegli, da bi nam naša industrija dajala nove gradbene materiale, kar bi pripomoglo k ce­ nejši in boljši kakovosti. Da ,niso bile ovire nepre­ magljive, nam dokazujejo številni dograjeni impo­ zantni objekti s področja industrijskih, visokih, niz­ kih, elektrifikacijskih in vodnih gradenj. Vsakdo, ki je spremljal razvoj našega gradbeni­ štva, bo opazil velik napredek, ki smo ga dosegli potem, ko smo prešli od administrativnega uprav­ ljanja podjetij in gospodarstva sploh, na nove oblike samoupravljanja in poslovanja po načelih rentabii- nosti ter svobodnega razvoja v prosti medsebojni konkurenci. Podjetje prehaja postopoma v tako or­ ganizacijsko obliko, ki je primerna za velik grad­ beni obrat, ki naj bi bi! tehnično in gospodarsko na višku. Da bi gospodarsko in tehnično napredo­ vali, je bilo treba spremljati razmah in metode or­ ganizacije dela v nekaterih visoko industrializiranih državah. Temeljito je bilo treba znanstveno pro­ učiti organizacijo dela, moderno gradbeništvo, nove konstrukcije, materiale in načine operativne izvedbe tako klasičnih kakor polmontažnih, oziroma povsem montažnih gradenj. Da bi prenesli izkušnje napred­ nega gradbeništva iz tujine k nam, je poslalo pod­ jetje v inozemstvo nekatere strokovnjake s povsem konkretnimi nalogami. Ogledali so si velika grad­ bišča hidrccentral, industrijskih in stanovanjskih gradenj v Avstriji, Švici, Zahodni Nemčiji, Italiji, Franciji in Angliji in navezali stike posebno s spe­ cialnimi podjetji za prej napete konstrukcije v Švici, Franciji in Zahodni Nemčiji ter z družbo za vacuum beton v Franciji. Na račun tehnične pomoči je or­ ganizirala naša uprava za tehnično pomoč potovanje v ZDA, da bi si ogledali stanje gradbeništva v Zdru­ ženih državah Amerike nasploh. Pridobljene izkušnje so pripomogile k naprednejši graditvi, k še boljši organizaciji naših gradbišč, k racionalnejši uporabi mehanizacije ter k mnogo boljši presoji ob zame­ njavi ali dopolnitvi strojne opreme podjetja. Veza med gradbišči in centralo podjetja je bila po prvotni organizacijski obliki podjetja v tehničnem pogledu šibka; posledica tega je bila, da so reševali Sl. 2 K ovinsk i ob ra ti v L jub ljan i naloge po gradbiščih z večjim ali manjšim uspehom, pač glede na izkušenost in strokovnost zaposlenega kadra, ki je bil navezan večinoma nase. Tudi koor­ dinacija in prenašanje izkušenj z enega gradbišča na drugega sta bila otežkočena. Ta oblika je tudi SI. 3 K ovinski o b ra ti v M ariboru Sl. 4 M ehanična lopata preprečevala enakomeren dvig tehnične ravni stro­ kovnega kadra podjetja do tiste višine, ki je bila za naše razmere tedaj že dosegljiva. Zato smo 1. 1952 reorganizirali tehnični sektor podjetja in sicer tako, da smo pritegnili štiri vodilne inženirje z gradbišč v centralo za glavne inženirje z deljenimi področji, na katerih so za neposredno vodstvo in izvedbo gra­ denj skrbeli gradbeni vodje. Glavni inženirji so tvo­ rili skupno z glavnim in tehničnim direktorjem stro­ kovni svet podjetja, ki je sproti reševal vso tehnično problematiko podjetja. S sheme je razvidna sedanja organizacijska oblika podjetja (sl. 1). Za reševanje vprašanja kadrov, posebno kvalifi­ ciranih in polkvalificiranih delavcev, je podjetje or­ ganiziralo tečaje, na katerih so predavali strokov­ njaki podjetja ter tako usposobili znatno število delavcev za strokovno delo. Vajenska šola za grad­ bene delavce, ki jo je organiziral Gradis v Ljubljani v posebnem naselju, je skrbela za dotok mladih ljudi v gradbeništvo. Tečaji za organizacijo gradbišč in kalkulacijo gradbenih del so mnogo prispevali, da se je tehnični kader pričel resno ukvarjati s hitro in ekonomično graditvijo. Vzporedno s tem je raslo tudi zanimanje za racionalizacijo. Saj je centrala podjetja stalno prejemala od delavcev in nameščencev predloge za uvedbo predvsem drobnih racionalizacij in novator- skih postopkov, predloge za uvedbo novih orodij, novih gradbenih strojev in naprav, ki so jih potem izdelali v prototipu v gradbiščnih delavnicah ali v kovinskih obratih podjetja v Ljubljani in Mariboru. Če tudi vsega ni bilo mogoče uporabiti, je bilo ven­ dar razveseljivo že zgolj dejstvo, da se je tolikšno število članov kolektiva pričelo resno ukvarjati s problemi racionalne graditve; to pa večinoma s pro­ stovoljnim povečanjem odgovornosti brez posebnih izgledov za lastne materialne koristi. Tempo dela so marsikdaj pospešili na račun kvalitete storitev. Pomanjkljivosti, ki so kvarile zunanji izgled, v ne­ katerih primerih pa tudi zmanjšale solidnost kon­ strukcije, niso bile vedno tehnične narave, temveč tudi posledica cele vrste težav povojnega časa, po­ manjkanja materiala in opreme, neurejenega tržišča, sistema plač in ne kot zadnjega pomanjkljivosti in- Sl. 5 S eja ln i boben Sl. 6 T ran sp o rte rji dustrije gradbenih materialov, ki ni vedno skrbela za izdelavo in dobavo kvalitetnega gradiva. Število zaposlenih delavcev se med letom skozi vsa leta ni bistveno spremenilo, četudi so bile po­ trebe v gradbeni sezoni mnogo večje kakor v zim­ skih mesecih. To je za gradbeništvo nenormalen po­ jav, ki je nastal večinoma vsled neurejene tehnične dokumentacije ter pomanjkanje delovne sile v grad­ beni sezoni, hkrati pa smo tudi želeli v zimskem času nadomestiti, kar je bilo poprej zamujenega. Eko­ nomična graditev bo zahtevala, da se letno in zim­ sko zaposlitev v gradbeništvu uredi v takem raz­ merju, kakor je za to stroko ekonomsko utemeljeno. V vsem tem času je bila kapaciteta našega pod­ jetja do skrajnosti izkoriščena. Delovne sile je bilo vedno premalo. V tem razdobju velikih investicij s kratkimi roki graditve je primanjkovalo tehničnega kadra, predvsem kadra, ki bi že bil usposobljen za gradnjo velikih objektov industrije, elektrifikacije, nizkih gradenj in objektov družbenega standarda. Z neverjetno vztrajnostjo smo reševali popolnoma nove probleme, ki so se pojavljali v operativni iz­ vedbi zamotanih inženirskih del, pri katerih so ne­ kateri inženirji in tehniki dosegli s skromnimi sred­ stvi prav lepe uspehe. Kljub vsemu prizadevanju ni uspelo podjetju povečati število tehničnega kadra. Razlog za to je bilo predvsem mnogo napornejše terensko delo v operativi v primerjavi z delom teh­ nikov in inženirjev v birojih, inštitutih in upravah. Tudi zaradi pomoči LRS ostalim republikam je bilo čutiti močno pomanjkanje operativcev v Sloveniji. V 1. 1952 je bilo v podjetju zaposlenih 22 inženirjev, 67 tehnikov in 69 delovodij; šele potem, ko je bil ustanovljen projektivni biro in z nastopom štipen­ diranih tehnikov in inženirjev, se je to število pove­ čalo; tako imamo danes 30 inženirjev, 82 tehnikov in 82 delovodij. Težavno je bilo organizirati naša velika gradbi­ šča hidrocentral in industrije skladno z razvojem tehnike drugod za hitro, kvalitetno in enokomično izvedbo objektov in to večinoma v težje dostopnih krajih z neznatno in zastarelo strojno opremo. Ker Sl. 7 Ja p an e r Sl. 8 Pralni polž Sl. 9 S troj za rav n an je b e to n sk eg a železa je racionalizacija v gradbeništvu predvsem v čim večji mehanizaciji vseh delovnih mest, smo morali proučevati možnosti za nabavo nove in spopolnitev naše strojne opreme. Pičlo odmerjena sredstva za nakupe izven države ter majhna možnost nakupov v državi, posebno v prvih povojnih letih, nas je pri­ silila, da so se gradbeni strokovnjaki v tesnem so­ delovanju s strojnimi inžernirji in tehniki začeli ukvarjati s projektiranjem domačih gradbenih stro­ jev in opreme. Zaradi pomanjkanja obrtniških delavnic in pri­ mernih kovinskih obratov, smo ustanovili stranske obrate podjetja, med katerimi so glede na številno gradbeno strojno opremo in prevozna sredstva naj­ pomembnejši kovinski obrati Gradisa v Ljubljani in Mariboru. (Sl. 2 in 3.) Ti obrati so se morali v prvih letih ukvarjati z majhnimi in generalnimi popravili obstoječih me - hanizacij ter preiti postopoma na izdelavo prototi­ pov nove domače gradbene mehanizacije. j Potrebam gradbene stroke smo skušali prilago­ diti železniška in motorna vozila; izdelali smo silose in specialne naprave za prevoz cementa, gramoza itd. Za težko dostopne terene so izdelali za prevoz materiala še druga prevozna sredstva, kakor po­ ševna dvigala, žičnice in celo kabelske žerjave, ki so jih uporabljali posebno pri gradnji hidrocentral. V gradbeništvu se je vedno bolj kazala potreba po racionalizaciji notranjega transporta ter meha­ nizaciji nakladanja in razkladanja materiala. Tu so se najbolj udomačili transportni trakovi, ki imajo že dolgo znano ekonomsko prednost, nadalje kon- zolna dvigala in stolpni žerjavi. Za nakladanje in razkladanje so dobro služili skreperji in skreperske lopate in poševni transporterji za cement. Za ročni transport smo pričeli uporabljati železne japanerje na gumijastih kolesih in železne samokolnice. Vse zgoraj omenjene stroje in naprave so projektirali in izdelovali v kovinskih obratih podjetja in jih pro­ izvajajo še uanes, kolikor jih ni prevzela v serij- Sl. 10 P rev o zn a peč za sušen je ag reg a ta Sl. 11 Č rpalka SI. 12 T esarsk i in m izarski o b ra t v Škofji Loki Sl. 13 Železni oder sko izdelavo industrija. To je pripomoglo k boljši opremljenosti podjetja, hkrati pa se je tudi zmanj­ šala potreba po ročni delovni sili. (Sl. 4—11.) Velika potrošnja lesa v gradbeništvu, posebno v prvih povojnih letih, je ustvarjala v naših gozdo­ vih nesorazmerje med naravnim prirastkom in seč­ njo. Tudi predelovalna industrija, ki se je po vojni usmerila na finalne lesne proizvode ter za gradbeni­ štvo zelo važne vezane in lesonitne plošče, je terjala vedno več surovin. Posebno velike količine gradbe­ niškega lesa so bile potrebne pri gradnji izredno vi­ sokih in razsežnih industrijskih hal in objektov elektrifikacije in sicer za opaže, odre in druge po­ možne konstrukcije posebnih dimenzij. Hkrati smo se morali za potrebe naših delavskih naselij lotiti industrijske izdelave tipiziranih, zložljivih barak iz lesenih elementov. Zato smo že v prvih letih ob­ stoja podjetja ustanovili naš tesarski in mizarski obrat v Škofji Loki; tja smo namestili žago za re­ zanje specialnih dimenzij gradbenega lesa in posta­ vili delavnice za tesarske konstrukcije za izdelavo lesenih barak ter mizarsko delavnico in umetno su­ šilnico. Sl. 15 S tojke za odran je Sl. 16 Pogled na prem ični opaž Ker je postajala potrošnja lesa posebno v Slo­ veniji vedno bolj kritična, smo začeli z lesom kar najbolj varčevati. Nenehno smo zmanjševali koli­ čine vgrajenega lesa in sicer tako, da smo poenosta­ vili lesene strešne konstrukcije, nismo več delali lesenih stropov, nasipnih opažev itd. Fasadne odre, zidarske stolice in notranje odre smo nadomeščali z elementi iz manesmancvih cevi, izdelanih bodisi v tujini ali doma. Vse lesene pomožne konstrukcije, opaže in odre smo statično preračunavali ter ekono­ mično dimenzionirali. Tesarska dela smo opravljali vsa v naših obratih, ki smo jih postopno mehanizi­ rali; instalirali smo stroje za obdelavo lesa in si priskrbeli mehanično ročno orodje. Odpadli les v obratih in na gradbiščih smo uporabljali za tipizi­ rane opažne tabele za betoniranje železobetonskih zidov in stropov. (Slika 13—18) V teh obratih smo izdelovali separacije, grad- biščne montažne silose, lesene silose za prevoz cementa v rinfuznem stanju, nadalje najrazličnejše specialne montažne opaže za gradnjo silosov, hla­ dilnih stolpov kakor tudi opaže za betoniranje kon­ strukcij v vacuum betonu. Posebno zanimivi so bili drsni opaži za hladilnik v Brestanici ter plezalni opaži za gradnjo 60 m visokega železobetonskega hladilnega stolpa termoelektrarne v Šoštanju. (Sl. 19.) temu, da smo naredili načrt in dobro preštudirali postopek, kako bi s penjenjem v železarnah zbolj­ šali kvaliteto žlindre, nam to zaradi pomanjkanja sredstev ni uspelo. Zaradi velike tehnične in eko­ nomske prednosti pa bo skušalo podjetje to zami­ sel čimprej uresničiti. Kot nadomestek za druge materiale za toplotno izolacijo, ki jih sedaj uvažajo, je Gradis izdelal po lastnem postopku nov izolacijski material »Betocel«. Za to potrebno emulzijo izdelu­ jemo v lastnem laboratoriju. Podjetje je ustanovilo tudi specialne obrate; tako so pričeli v tovarni Sl. 14 S to jk a za o d ran je Četudi so bila sredstva za študij in raziskavanja majhna, so se strokovnjaki podjetja kljub vsej za­ poslenosti pri operativnem delu ukvarjali s študijem in uvajanjem novih, boljših in primernejših grad­ benih materialov. Začeli smo uporabljati odpadne žlindre visokih peči naših železarn za izdelavo zida­ kov in votlakov in monolitnih lahkih betonov. Kljub gradbenih polizdelkov v Ljubljani izdelovati votlake, stropnjake in polnila iz žlindre, nadalje v obratu Brežice prej napete opečne stopne nosilce in pa sidrne elemente za prej napeteK stropne kon­ strukcije ter za konstrukcije mostov. Zaradi eko­ nomske prednosti vakuumiranega betona smo pričeli ta postopek kar najbolj uporabljati za pridobivanje kvalitetnega betona; hkrati smo s tem prihranili na opažnem lesu. Po tem načinu smo betonirali prav na kraju samem železobetonske stebre hladilnice v Zalogu, tovarne »Tomos« v Kopru, garaž v Kranju, stebre hladilnega stolpa v Šoštanju itd. (Sl. 20—23.) -+ +- - 6 0 ------ +• +----- 55 - +—«f— +-«0-+ +-K- II «-*>-♦ A- 4 1I 1I s i r a 1=3 a Sl. 17 T ip iz irane opažne table Sl. 18 T ip iziran i opažni elem enti A 8 C h T KL -----------------22S ------------------+- +■---------- ISO — + +■— 7S —*■ 70 —+■ £ £ G H / j K L -̂---------------------------------------- 4 5 0 ------------------------------------ f- M V o p a Posebno ekonomični in obenem prav izredne ka­ kovosti so prefabricirani gradbeni elementi, ki so jih izdelali v tovarni gradbenih polizdelkov v Ljub­ ljani. Tu smo v vakuum betonu množično izdelovali strešne nosilce (sl. 23) in nearmirane kanalete za namakanje zemljišč (sl. 24 in 25). Če hočemo dobiti res kvaliteten beton, moramo v večini primerov agregat temeljito oprati in sepa­ rirati. Zato so bile nujno potrebne separacije s pral­ nimi in separacijskimi ter z urejenimi ostalimi na­ pravami za prevoz in dozacijo. Tudi načrte za te stroje in naprave so naredili v konstrukcijskem od­ delku centrale podjetja, izdelali pa so jih v lastnih kovinskih obratih. Take separacije so postavili na vseh večjih gradbiščih ali v njihovi neposredni bli­ žini. Največjo moderno urejeno separacijo smo po­ stavili v najbližji okolici Ljubljane. Njena kapaci­ teta znaša 40 m*5 sortiranih agregatov na uro. Glede na množino gramoza ter pri črpanju ca. 140.000 m:i betonskega agregata letno računamo, da bo ta sepa­ racija zadoščala za potrebe Ljubljane 25—30 let. V Slika 19 zvezi s to separacijo bodo v doglednem času posta­ vili centralno betonarno za transportni beton, po zgledu podobnih podjetij v inozemstvu; vendar je to odvisno od tega, kolikšna sredstva bodo na raz­ polago za zgradbo, opremo in transportna vozila. Tako bodo na gradbiščih sčasoma odpadle vse insta­ lacije za pripravljanje betona, znatno pa se bo zbolj­ šala kakovost in znižala cena betona v akcijskem radiju take betonarne. V bližini separacije je Gradis Slika 20 Sl. 12 V ak u u m iran js s teb ro v Sl. 22 R azopaženi v akuum iran i stebri gradil objekte tovarne betonskih polizdelkov, ki je bila po dograditvi tudi priključena k podjetju. V tem obratu izdelujejo pod neposrednim vodstvom stro­ kovnjakov podjetja številne konstrukcijske grad­ bene elemente iz betona, armiranega betona, prej napetega in vakuumiranega betona, kakor tudi vrsto proizvodov iz lahkih betonov. K tej tovarni je pri­ ključena tudi delavnica prej napetih nosilcev, ki proizvaja v Brežicah že drugo leto opečne prej na­ pete plohe, ki jih uporabljajo skupaj z opečnimi stropnjaki za izvedbo ekonomičnih polmontažnih stropov iz prej napetega betona za industrijske in stanovanske objekte. Zavedajoč se, da ni mogoč strokovni napredek, če se ne lotimo vseh ukrepov za stalno nadzorstvo nad kakovostjo že v procesu proizvodnje, smo začeli oster boj za ustrezno kakovost tako, da smo uvedli nadzorstvo nad gradivom, ki ga uporabljamo, nada­ lje študije tehnologije materiala, projektiranje be­ tona in tehnološkega postopka za pravilno sestavo in vgraditev betona. Za kontrolo materialov, pred- Všerrt čerhenta, in zä stalno kontrolo kakovosti be­ tona smo uredili na vseh večjih gradbiščih laborato­ rije, ki smo jih opremili s potrebnimi inštrumeti in napravami. Vodje laboratorijev in laboranti so si pridobili v posebnih tečajih v podjetju potrebno zna­ nje za pravilno delo na gradbiščih. Z dobrim pozna­ vanjem tehnologije betona smo stalno zboljševali kakovost betona, tako da smo dosegali predpisane trdnosti. Kakšen je bil napredek, nam pokažejo iz­ vidi Inštituta za preiskavo materiala, kakor tudi evidenčni podatki naših gradbiščnih laboratorijev. V 1. 1950 smo še komaj dosegali predpisane trdnosti, medtem ko jih danes že z lahkoto dosegamo in pre­ segamo. Kakovost betona se stalno veča, tako da cianes dosegamo že trdnosti, ki so nujne za izvedbo konstrukcij v prej napetem betonu. Ti ukrepi so prisilili industrijo gradbenih materialov, da so zdaleč bolj pazili na kakovost proizvedenih in dobav ­ ljenih materialov (sl. 26). Ena izmed pomembnih nalog pri organizacij: gradbišč je ureditev delavskih naselij za namestitev delovne sile. Ker večina gradbišč ni bila v obljudenih središčih, dotok lokalne delovne sile pa je bil malen­ kosten, je bilo treba povsod postaviti velika delav­ ska naselja. Naselja so se skozi ta leta razvijala od skromnih začetkov, zasilnih stanovanj za delavce v prvih povojnih letih, do komfortnih naselij, zgraje­ nih večinoma v montažnem sistemu iz lesenih mon­ tažnih elementov, termično izoliranih z žlindrino volno. V končni fazi so imela taka naselja že lične stanovanjske hišice za 50 delavcev, s sobami s po največ petimi posteljami, z umivalnico in notranjim straniščem. Postavili smo tudi stanovanja za name­ ščence in prehodne goste, udobne restavracije z dvorano in odrom, kuhinje z moderno kuhinjsko opremo in hladilnico, kopališče, ambulanto, keglji­ šče, prostore za nogomet in odbojko ter druge na­ prave za telesno vzgojo članov kolektiva. Razen tega so imela naselja tudi kavarno in klub, tako da je bilo za razvedrilo in družabno življenje članov kolektiva na gradbiščih, ki so bila daleč stran od kulturnih središč, preskrbljeno. Popolna naselja smo postavili Sl. 23 V akuum iran i strešn i nosilci Sl. 24 B etonske k an a le te v Vuzenici, v Mostah, na Jesenicah, v Kidričevem, Medvodah, Ravnah, Šoštanju, Zenici in na avtocesti Ljubljana—Zagreb (sl. 27—29). Po končanem delu in razformaciji gradbišča so barake demontirali in prestavili na nova gradbišča. Danes ima Gradis 145 barak, ki merijo skupaj 21.300 kub. metrov in sicer za stanovanja, pisarne, kuhinje, jedilnice in ostale potrebe in pa 47 zidanih objektov s skupno površino 27.700 m2 za potrebe naših stran­ skih obratov. Ko smo končali z gradbenimi deli na objektih v Zenici, smo tako naselje, ki je bilo pravo majhno mestece za 1000 prebivalcev, prepustili in­ vestitorju za stalno bivanje. Za poletni oddih članov kolektiva je Gradis postavil v Valdoltri pri Kopru tudi popolno počitniško kolonijo iz lesenih in zidanih zgradb, ki sprejmajo ca. 100 ljudi. Razvoj podjetja in obseg nalog je najbolj razvi­ den iz letne realizacije, kakršno smo dosezali od ustanovitve podjetja do danes ter iz diagrama let­ no zaposlene delovne sile (sl. 30). Podjetje Gradis je v desetih letih naredilo vsega 639 objektov v vrednosti ca 40 milijard dinarjev. Od teh objektov je bilo: 6 hidrocentral 1 kalorična centrala 2 daljnovoda 296 industrijskih objektov, od katerih je bilo 67 industrijskih hal 213 stanovanjskih zgradb 11 upravnih zgradb 7 šol 5 inštitutov 9 gospodarskih objektov 37 mostov, od tega 3 prej napeti 6 regulacij vodotokov 14 gradenj cest 15 železniških gradenj in industr. tirov 8 kanalizacij 7 vodovodov in 5 hladilnih stolpov (od teh 2 železobet.) 1 silos za žito. Najpomembnejši med temi objekti so bili sledeči: hidroelektrarna Mariborski otok, HE Vuzenica, HE Savica, HE Medvode in kalorična centrala Šo­ štanj. Nadalje: tovarna aluminija v Kidričevem, razširitev treh železarn v Ravnah, Jesenicah in Što­ rah, koksarna v Zenici, 6 kovinskih industrij: Lito­ stroj, Metalna, Titan, Impol, tovarna avtomobilov in Mariborska livarna, dve tekstilni tovarni: Novoteks, Inteks, dve tovarni papirja: Količevo, Radeče, dve tovarni usnja: Vrhnika, Konjice, pet inštitutov in sicer za kemijo, za rudarstvo, hidrotehn. inštitut. Turboinštitut, inštitut za preiskavo materialov in konstrukcij ter tovarna gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Stalni porast potrošnje elektr. energije, ki je glede na predvojni čas narastel do danes na 2 in pol kratno vrednost, ter velike rezerve neizko­ riščenih vodnih sil so nam dale velike možnosti za načrtno izgradnjo našega energetskega sistema. Če upoštevamo, da je vse nove hidroenergetske in termoenergetske objekte v LRS v tem času gra­ dilo gradbeno industrijsko podjetje Gradis, je po­ vsem jasno, kakšen napor je bil potreben, da smo dogradili vse te objekte v sorazmerno kratkem času, in to celo v času, ko so morali naši tehnični stro­ kovnjaki nuditi pomoč še ostalim republikam, kjer so bile razmere še bolj neugodne. V stalnem boju z vodo, z vremenskimi neprilikami in z roki, smo si pridobili ogromne izkušnje, tako da smo danes spo­ sobni izvesti najtežja dela ekonomično, hitro in na sodoben način. Takoj po končani vojni smo v najhujših okolišči­ nah nadaljevali prekinjena dela na elektrarni na Mariborskem otoku, ki so jo 1. 1943 začeli graditi Nemci. Ta elektrarna je dajala električni tok iz 1 agregata 16.7 MW jakosti že 1948. Načrt za gradnjo in izvedba sta delo naših strokovnjakov, opravljeno brez tuje pomoči, kljub temu, da so pred vojno bila le redka taka domača podjetja, ki so delala take velike in tvegane objekte. HE Mariborski otok je poseben tip elektrarne. Pri tem razčlenjenem sistemu so 3 strojni agregati nameščeni v 3 razširjenih stebrih v rečni strugi, v katerih se nahaja vtok, špirale in nizvodni sifon. V zvezi z gradnjo elektrarne so bila potrebna tudi ve­ lika regulacijska dela za zavarovanje Mariborskega otoka. V gradbenem pogledu ima ta tip elektrarne neke prednosti pred klasičnim načinom, ker je zanj potrebno nekaj manj betona, omogoča etapno gradi-- tev in montažo prvega agregata, še preden je elek­ trarna povsem dograjena. Ta gradnja je bila izve­ dena v 2 gradb. jamah, ki so bile zavarovane pred vodo z betonskimi in zidanimi zagatnimi stenami. Beton so prevažali z betonskimi črpalkami, ki so potiskale beton po cevovodu do mesta vgraditve. D O S C Z E M A , T R D N O S T N O R M IR A N A TRD N O ST Sl. 26 D oseže trdnosti b e tona v le tih 1951— 1954 — zgoraj p re isk av e v lab o ra to riju p o d je tja — spoda j p re isk av e v Zavodu za p re iskavo m ate ria la in konstru k c ij D O S E Ž E N A T R D N O S T N O R M IR A N A TRDNOST Druga elektrarna, k smo jo zgradili na Dravi, je hridoelektrarna Vuzenica. Z deli smo pričeli takoj potem, ko smo končali elektrarno na Mariborskem otoku, in sicer po istem sistemu kot elektrarno na Mariborskem otoku, s turbinskimi stebri v strugi s 3 agregati ä 16.7 MW. Za izvedbo tega dela je bilo treba izkopati približno 110.000 m3 materiala, v pre­ težni večini skalovitega. Vgraditi je bilo treba okoli 110.000 m3 betona in železobetona in okoli 2500 ton betoniranega železa. Delo je bilo izvedeno v dveh Sl. 27 D elavske n ase lje v Zenici etapah v dveh gradbenih jamah. Za zgraditev grad­ benih jam so naredili pregrado iz razčlenjenih betonskih elementov sistema Noetzli. Pri organiza­ ciji gradbišča je bilo določeno, naj bo betenarna s silosi za agregat in cement v rečni strugi v sredini objekta. Gramoznica je bila ob levem bregu, kjer je bila tudi separacija; od tod so prevažali agregat do silosov betonarne po žičnici. Pri tej gradnji so prvič v Jugoslaviji uporabljali za prevoz betona do mesta graditve kabelski žerjav. Kabelski žerjav nosilnosti 5 ton je bil domače konstrukcije in izdelan v delav­ nicah. podjetja. Pomični steber tega žerjava na des­ nem in levem bregu je bil izdelan v leseni konstruk­ ciji. Kljub oviram, ki so se pojavile v zvezi z izde­ lavo in montažo gradbene strojne opreme, ki je bila skoraj v celoti domača prototipna proizvodnja našega podjetja, je delo le toliko napredovalo, da je prvi agregat pričel obratovati v 1.1953 (sl. 31). Hkrati z nadaljevanjem gradbenih del na elek­ trarni na Mariborskem otoku smo začeli graditi tudi srednjetlačno hidroelektrarno Moste pri Žirovnici (sl. 32). Tu smo zgradili prvo večjo betonsko gravita ­ cijsko pregrado krožne oblike, visoko 52 m, z dolžino krone 60 m in s skupno kubaturo betona s podsiap- jem 27.000 m3. Zamotane geološke razmere pod pre­ grado ter v njeni okolici in močan podzemski vodni tok so v začetku precej ovirali izvedbo. Ker so bila mnenja glede načina fundacije različna, smo vpra­ šali za svet tudi inozemske strokovnjake. Pregrade so betonirali v velikih blokih, pri čemer so uporab­ ljali agregat z debelino zrn do 140 mm z dodatkom kamna iz kamnoloma ter z uporabo H cementa marke 40. Beton so prevažali do mesta vgraditve s stolp­ nim žerjavom. Opaži so bili iz montažnih lesenih tabel z navpičnimi konzolnimi nosilci, ki so bili spodaj z vijaki pritrjeni na star beton. Kamen so dovažali do drobilca separacije po gravitacijski žič­ nici. Betonarna je bila tik ob pregradi. Gradbišče je imelo tudi svoj laboratorij, kjer so preiskovali ce­ ment in beton glede trdnosti in propustnosti vode. Razen pregrade je bil 850 m dolgi dovodni rov, okroglega profila 0 3 m, vodostan, poševni rov za 130 m dolgo jekleno tlačno cev profila 2400 mm v deloma plazovitem terenu z velikim dotokom vode težavno in zamudno delo, polno tehnične problema­ tike, ki se je sproti pojavljala pri izvedbi. Zračno stran pregrade so obložili z železobeton- skimi kvadri. Po celotni dolžini priključka pregrade na skalo in pod temeljem, so naredili s cementnimi injekcijami tesnilno zaveso, ki je segala v globino do 50 m. Temperaturo betona so merili z električnimi termometri. Deformacijo pregrade, okolice in tal so merili z grezili v jaških, trigonometrično, z nivelir- jem in s klinometri (sl. 38). V izredno kratkem času smo med gradnjo elek­ trarne Moste zgradili manjšo visoko tlačno elek­ trarno Savico, z dvema agregatoma s 1.65 MW, ki izrabljata padec 274 m od slapa Savice do Bohinj­ skega jezera. Gradbena dela so trajala od 1949 do 1950. V tem času smo zgradili pregrado ob slapu, 1940 m dolgi dovodni rov podkvaste oblike, visok 1.90 m, v apnenčevi skali ter 615 m dolg poševni Sl. 28 in 29 D elavsko n ase lje v Zenici jekleni tlačni cevovod, ki je bil montiran v poseb­ nem rovu, kakor tudi zgradbo strojnice ob strugi Savice (sl. 34). Najtežavnejše delo, obenem pa tudi odločilno za gradbeno dobo, je bil dovodni rov v apnenčevi skali, na skoraj nedostopnem terenu. Za prevoz smo uporabljali dve žičnici in eno poševno dvigalo za prevoz agregatov in cementa iz doline v višino. Eden poglavitnih problemov za izvedbo grad­ benih del pri tej gradnji jel bilo pridobivanje in pre­ voz velikih količin materiala za pregrado ter za be­ tonsko oblogo dovodnega rova in vodostana iz doline v višino. Sl. 30 D iagram letno zaposlene delovne sile Sl. 31 H id ro cen tra la na M ariborskem otoku Zadnja hidrocentrala, ki jo je zgradilo naše pod­ jetje leta 1955, je HC na Savi v Medvodah, ki ima dva agregata ä 8.9 MW. Ta elektrarna, s padcem 18.9 m, ima dve ločeni strojnici, in sicer na desnem in levem bregu z 2 pretočnima poljema v sredini (sl. 33 in 35). Ker smo začeli prehitro graditi, ne da bi poprej temeljito opravili sondažna dela in ne da bi ugotovili geološke razmere, smo morali lokacijo elek- trarne spremeniti, kar je seveda vplivalo na rok in .na ekonomijo graditve. Gradnja je potekala v dveh gradbenih jamah, kar je omogočalo, da smo dogra­ dili strojnico na desnem bregu in je prvi agregat začel obratovati že v prvi polovici leta 1955. Da bi dosegli projektirani padec, so bila potrebna obsežna dela za regulacijo Save nizvodno od elektrarne ter za poglobitev struge. Agregat za beton smo dobivali na nizvodnih prodiščih, separirali pa v gradbišču i separaciji. Za mešanje betona smo uporabljali kon- Sl. 32 H id ro cen tra la v M ostah tinuirni mešalec Regulus. Kljub pičli mehanizaciji, ki je obstojala v glavnem iz 1 stolpnega žerjava in improvizirane gradbiščne žičnice, je ta objekt hitro napredoval. Za industrijsko gradnjo so najboij značilne šte­ vilne industrijske hale različnih konstrukcij, ki jih je izvedlo naše podjetje po načrtih naših najboljših arhitektov, konstruktorjev in iStatikov. Po obliki, po statični rešitvi, po izbranih materialih, po načinu izvedbe in po ekonomičnosti, so bili ti objekti v večini primerov neoporečni, kar je zasluga naših projek­ tantov in operative našega podjetja, ki je izvedla še tako velikopotezne in smele zamisli projektantov. Objekti so bili učinkovito oblikovani v lepi industrij­ ski arhitekturi, projektanti so se zavedali, da so to objekti, ki jih bodo uporabljali delavci in v njih prebili velik del svojega življenja. Zato smo morali opustiti pravilo gole in preproste uporabnosti, ker so to terjali naprednejši vidiki. Iz teh razlogov ni bila vedno umestna kritika o preveliki razkošnosti naše industrijske graditve. Naši impozantni indu­ strijski objekti, zračni, in svetli in lepe notranje in tudi zunanje obdelave, so ugodno presenetili tudi obiskovalce iz industrijsko razvitejših dežel. Pri tem lahko omenimo konktrukcije v monolitnem betonu, ki so bile takoj po vojni najbolj priljubljene. V taki konstrukciji smo zgradili v Ljubljani obdelovalnico Litostroja, elektrolizo v Kidričevem, halo tovarne pohištva v Duplici, hale Kovinske industrije Titan in tovarne usnja na Vrhniki. Zaradi varčevanja z lesom in hitrejše graditve s kvalitetnejšo izvedbo betonskih konstrukcij sme uvedli polmontažne železobetonske predalčne kon­ strukcije. To so bili predvsem nosilci žerjavovih stez, montažna železobetonska okna itd. Predalčne streš­ ne poveznike do 24 m razpetine ter do 6 t teže so zabetonirali na tleh ter jih dvignili s stolpnimi žer­ javi in položili na že zabetonirane monolitne ali montažne stebre. (N. pr. livarna jekla v Litostroju, pločevinama Litostroja, mehanična delavnica CO Maribor, tovarna polizdelkov v Ljubljani in obdelo­ valni obrat na Jesenicah.) Hitro napredovanje polmontažne gradnje nam najbolj nazorno prikaže izvedba karosernice tovarne avtomobilov v Mariboru, kjer so shedove konktruk­ cije tega objekta, s skupno ploščino 14.000 kvadrat­ nih metrov montirali v 60 dneh. Ta dela so bila zahtevna, terjala so specialno opremo za dvig veli­ kih bremen ter za pomoč pri montaži. Za to so nam dobro služili pri delih večjega obsega stolpni žerjavi in tudi žerjavi, montirani na traktorjih, ki so zaradi večje okretnosti mnogo prispevali k hitri graditvi. Za povečanje električne energije so leta 1947 za­ čeli v Šoštanju v bližini velikih ležišč lignita graditi našo največjo kalorično centralo, ki ima v prvi fazi instalirano moč 60 MW. Ker smo večkrat spremenili lokacijo, kakor tudi zaradi prekinitve stikov z Vzho­ dom, so bila dela večkrat ustavljena. Šele leta 1954 je bilo mogoče prekinjena dela v popolnem teku nadaljevati; te objekte smo dogradili do konca 1955, v sorazmerno kratki dveletni gradbeni dobi. Hitra izvedba visokih gradenj termoelektrarne, dimnika, hladilnika kakor tudi vseh ostalih gradbenih del s področja nizkih gradenj je bila rezultat dobro za- Sl. 33 G rad n ja HC M edvode snovane organizacije gradbišča ter pold dokončanih pripravljenih del pred pričetkom glavnih gradbenih del. Mnoge zamotane inženirske konstrukcije na tem gradbišču se razlikujejo tudi po različnih sistemih operativne izvedbe. Prav značilen je glavni pogonski objekt, visok 43 m, v železobetonski monolitni iz­ vedbi, železobetonski hladilni stolp v obliki dvojnega stožca s spodnjim premerom 50 m in višino 60 m ter poševni transportni most iz železobe tonskih težkih montažnih predalčnih nosilcev razpona 22.6 m, ki so jih montirali s pomočjo igle v višinah do 38 m. Žele­ zobetonski hladilnik so izvedli s pomočjo posebne konstruiranih lesenih montažnih plezalnih opažev, ki so bili med seboj pritrjeni z distančniki in vijaki. S pomočjo teh prenosnih opažev v obliki obroča smo zabetonirali to izredno smelo inženirsko konstrukcije v rekordnem času 100 dni. Z drsnimi opaži smo izvedli 18 celični silos za Žito v Zalogu, ki je visok 47 m. Tu smo uporabili prvič drsne opaže, pritrjene na dvigalkah, ki se vzpenjajo po vodilnih vbetoniranih železnih palicah. Vsled enakomernega dviganja opažev je potekalo delo neprekinjeno in smo dvigali opaže dnevno po­ sl. 34 H id ro c e n tra la Savica vprečno za 1.1 m; prav toliko je znašala tudi hitrost betoniranja. Po tem sistemu smo zabetonirali tudi železobetonski hladilni stolp valjaste oblike elek­ trarne v Brestanici ter silose Tovarne močnih krmil v Ljubljani. Za boljšo povezavo projektov z operativo je osno­ valo podjetje tudi svoj biro za projektiranje, v katerem izdelujejo projektanti projekte za gradnje v tesnem sodelovanju z operativo, pri čemer upošte­ vajo skozi leta pridobljene izkušnje, nove preizku­ šene materiale, postopke, kakor tudi konstrukcijske elemente za najrazličnejše načine graditve. Projek­ tivni biro projektira v glavnem gradnje, ki jih iz­ vaja podjetje. Uspeh te povezave se je pokazal v raznih konstruktivnih in operativnih rešitvah. Visoko raven našega biroja nam dokazujejo med drugim tudi tisti njegovi projektanti, ki so bili nagrajeni na javnih natečajih. Naše podjetje se je v teh letih tehnično zelo dvignilo; sodimo, da danes lahko uspešno tekmuje na zunanjih tržiščih predvsem bližnjega in daljnega Sl. 35 H id ro cen tra la v M edvodah Vzhoda v konkurenčnem boju s svetovnimi pod - jetji. Za sondiranje terena in za študij razmer v teh deželah so strokovnjaki našega podjetja obi­ skali Pakistan, Burmo, Turčijo in Etiopijo, kjer smo tudi nastopili v konkretnih gradbenih projektih z našo ponudbo. Povsod smo bili dobro sprejeti, posebno v deželah, kjer se nameravajo osvoboditi monopolnega položaja zahodnih držav. Toda majhna kreditna sposobnost našega podjetja v tujini nas je zdaj še zavirala, da bi prišli do kakih dokončnih zaključkov. Kako bomo pri tem uspeli, je v pre­ cejšnji meri odvisno tudi od pomoči, ki nam jo bo nudila država s potrebnimi obratnimi sredstvi in sredstvi za nakup gradbene opreme v tujini. Konec desetletne dobe graditve našega podjetja se ujema s časom, ko smo večino naših objektov velike kapitalne graditve dogradili. Od skromnih za­ četkov do današnjega razvoja je bila dolga, toda uspešna pot. S ponosom lahko pokažemo na rezultate našega dosedanjega dela. .Danes lahko mirno trdi­ mo, da smo glede tehnične izvedbe in delovnih me­ tod v gradbeništvu dosegli raven večjih gradbenih podjetij v industrijsko razvitejših deželah. V na­ daljnji dobi mirnejše in preudarnejše graditve, ko bomo upoštevali vse do sedaj pridobljene izkušnje, plodovi našega dosedanjega dela nedvomno ne bodo izostali. V. Šramel, ing. civ. 10 ann£es D'EFFORX pour le developpement de genie civil L’article traite du developpement de la plus grande annees 1946 jusqu'ä 1956 dans le domain de l’organisa- entreprise de construction Slovene Gradis pendant les tion de la construction, de la mecanisation et perfec- tionnement des travaux publics avec l’introduction des materiaux et constructions nouvelles ainsi que des metho- des de construction modernes. Simultanćment on menti- onne les installations des chantiers larges et des colonies ouvrieres, l’organisation des laboratoires de terrain ainsi que des ateliers pour le travail du bois, des metaux et des costructions speciales en bćton precontract, et en Vacuum concrete. En cutre les ouvrages acheves jusqu’ä present sont mentionnšs et une description de quelques ouvrages hydrauliques et industriels est donnee. V. Šramelj, C. E. TEN YEARS OF ENDEAVOUR FOR THE DEVELOPMENT OF CIVIL ENGINEERING The paper deals with the 10 years long development of the most important Slovene construction enterprise Gradis, which was achieved during the years 1946 to 1956 in the field of construction management, mechanisation and rationalisation of construction jobs with introduction of new materials, structures and modern construction methods. Simultaneously it quotes the facilities of larger sites and workers’ camps, the organisation of field labo­ ratories as well as lumber, metal and special works for more it mentiones the construction work achieved up to the present time and describes some more important manufacturing precast units, new materials and special structures in prestressed Vacuum concrete. Further- hydraulic and industrial structures. Dipl. Ing. V. Šramel ZEHN JAHRE BEMÜHUNGEN UM DEN TECHNISCHEN FORTSCHRITT UNSERES BAUWESENS Der Artikel behandelt die 10-jährige Entwicklung des grössten slowenischen Bauunternehmens »Gradis« in den Jahren 1946—1956. Besprochen wird der errungene Fort­ schritt auf dem Gebiete der Organisation der Operative, Mechanisierung und Rationalisierung des Bauvorganges mittels Einführung neuer Materialien, Konstruktionen und moderner Bauweisen. Beschrieben wurden die Einrichtun­ gen grösserer Baustellen und Arbeitersiedlungen, die Orga­ nisation der Baulaboratorien, sowie der Holz- Metal- und Spezialwerkstätten und Betriebe zur Erzeugung von Fer­ tigbauteilen, neuer Materialien und Spezialkonstruktionen in Spannbeton und Vakuumbeton. Zum Schluss werden die bisher erbauten Objekte und einige grössere Hydro- und Industriebauten beschrieben. Lađo Macoratti Gospodarska analiza podjetja S sprostitvijo po načelu ponudbe in povpraše­ vanja so vsa gospodarska podjetja zaostrila priza­ devanje za ekonomičnost in rentabilnost v proiz­ vodnji. Gospodarnost terja od proizvajalcev čim boljši odnos med dobljeno vrednostjo in dejanskimi stroški, kakor tudi čim boljši odnos med ustvar­ jenim dohodkom in denarnim izkupičkom sredstev, uporabljenih za ustvaritev tega dohodka. Ko ,so prešla podjetja k delavskemu samouprav­ ljanju ter postala bolj samostojna, ker smo prene­ hali z administrativnim ukrepanjem v proizvodnji, je postalo načelo rentabilnosti in gospodarskega raču­ na tudi v Gradisu bolj izrazito in poudarjeno. Uspe­ hi, ki se kažejo iz dneva v dan, sicer še niso- dosegli viška, vendar se nenehno množijo, kar se zrcali zlasti v zavračanju razsipništva in v ekonomičnem delu, ki ga vsklajata tehnični in komercialni sektor v boju za kar največjo donosnost. Zaradi motenj v transportu in v obrtniški delav­ nosti nasploh narekujejo potrebe podjetju, poleg poglavitne delavnosti, še niz drugih delavnosti, brez katerih je redno in tekoče delo v gradbeništvu sploh nemogoče. Tako predstavlja poglavitna, to je gradbena de­ lavnost v podjetju le 76 °/o celotne realizacije, med­ tem ko odpade na pomožne in dopolnilne delavnosti 24 °/o. Te delavnosti so: kovinske, lesne in specialne delavnice, vozni park, delavska preskrba, pomožne usluge in prodaja materiala. Podjetje že od vsega začetka izvršuje vse vrste gradenj. Povprečna struktura izvedenih gradenj pa je taka-le: industrijska gradnja 58 % visoke gradnje 20 % vodne gradnje 16 % nizke gradnje 6 °/o Ostvaritev proizvodnih nalog (realizacija), ki se v bistvu sklada z zmogljivostjo podjetja in je lani dosegla znesek preko sedem milijard dinarjev, zna­ ša po desetih letih, kolikor podjetje obstoja, vsoto 48 milijard dinarjev, kar pomeni povprečno 4 mili­ jarde 800 milijonov dinarjev letno. Podjetje je v tem času zgradilo nad 800 objektov v raznih krajih Slovenije in izven meja ožje domo­ vine. Beograd, Bihač, Bistrica, Brežice, Celje, Dravo­ grad, Grosuplje, Kamnik, Jesenice, Kidričevo, Koper, Kranj, Krško, Maribor, Medvode, Moste, Ljubljana, Mežica, Novo mesto, Ravne, Radeče, Škofja Loka, Šoštanj, Velenje, Vrhnika, Vuzenica, Zalog in Zenica so bili torišča dela, kjer so naši delavci, tehniki in inženirji gradili in tudi dogradili v nenehnem boju s težavami, ki so se pojavljale z dneva v dan, vse naročene objekte. Nihanje realizacije v posameznih letih so povzro­ čale naraščajoče cene v stroških proizvodnje, ne­ stalne družbene dajatve, tempo graditve in razpo­ ložljiva proizvodna sredstva, s katerimi je podjetje razpolagalo. Medtem, ko smo si na vso moč prizadevali, da bi dobro in hitro opravili proizvodne naloge, pa ni bilo vedno časa, da bi vzpostavili kar najboljše odnose v proizvodnji. Organizacijska oblika, sposobnost ka­ drov, preskrba materiala, mehanizacija in druge okolnosti, ki so v tekoči proizvodnji neogibne, so bili problemi, s katerimi se je moralo podjetje mno­ go ukvarjati. Zato se bistveno razlikujejo tudi uspe­ hi, ki jih je podjetje doseglo v posameznih ietih. Gospodarska analiza posameznih isestavin struk­ ture prodajne cene je v poglavitni delavnosti poka­ zala naslednje izsledke: Materialni stroški Materialni stroški, ki zajemajo stroške izdelave materiala, polproizvodov in gotovih izdelkov z zuna­ njim transportom ter obrtniške storitve, predstav­ ljajo spričo raznih vrst gradenj in različnih faz opravljenih del okoli 60 °/o prodajne cene gradbenih storitev. Prihranki, deloma zaradi racionalne izrabe mate­ riala (tipizirani opaži, pravilna granulacija, marka betona, štednja in gospodarnost), deloma pa zaradi nedognanih normativov, znašajo povprečno 10%, kar pomeni 6 °/o vrednosti prodajne cene. Razmeroma visoki so še vedno stroški za prevoz materiala, predvsem zato, ker nabavni viri podjetja niso najugodnejši, in mora podjetje nabavljati ma­ terial tam, kjer ga je moč dobiti tedaj, kadar ga potrebuje. Zaradi problemov pri investicijskih preddelih (načrti, predračuni itd.) naleti podjetje pri sklepa­ nju pogodb z dobavitelji marsikdaj na različne ovi­ re. Ker naloge in potrebe niso pravočasno znane, mora podjetje sklepati pogodbe največkrat na slepo, ne da bi poznalo vrsto in količino potrebnega gra­ diva ter prostor dela. To povzroča neekonomične za­ loge materiala, ki bremenijo denarno gospodarstvo podjetja. Nemogoče je vskladiti nabave s časovnimi potrebami. Stroški zalog bremenijo torej potrošnika — namesto proizvajalca, kar je pri umnem gospo­ darstvu nepravilno. Deloma pa so za prevelike zalo­ ge krivi tudi nabavljači podjetja, ki zavoljo slabih izkušenj prvih povojnih let kupujejo za zaloge tudi tak material, ki ga danes že ob vsakem času in povsod dobimo. Poostrena odgovornost že kaže ugo­ den vpliv, ki pa se mora krepkeje izražati na denar­ nem gospodarstvu podjetja. Obrtniška dela, ki predstavljajo nad 20 °/o grad­ bene proizvodnje, so draga zlasti zato, ker med obrtniki ni prave konkurence. Ker so potrebe po obrtniških delih tako številne, iščejo podjetja le obrtnika, ne pa konkurenčne cene. Obrtniška dela je podjetje oddalo: Plaže64 Vo družbenemu sektorju 13 % privatnemu sektorju in 3 °/o zadružnemu sektorju. Še nekaj statističnih podatkov: V desetih letih obstoja je podjetje opravilo: 4.000. 000 m3 raznih izkopov 800.000 m3 betona 500.000 m3 železobetona 35.000 ton železne armature 350.000 m3 opečnih zidov 4.000. 000 m2 raznih ometov 3.000. 000 m2 raznih opažev 300.000 m2 lesenih konstrukcij Približna letna poraba najvažnejših materialov znaša: 19.000 ton cementa 6,800.000 kom. zidakov 2.600 ton apna 3.800 ton betonskega železa 13.500 m3 rezanega lesa 4.500 m3 tesanega lesa 85 ton žičnikov 270 ton bitumena 19.000 ton stekla 15.200 rol lepenke 115.000 kg profilnega železa 80.000 kg pisanih kovin V primerjavi s prodajno ceno gradbenih storitev znašajo plače okoli 15 %. Obsegajo neposredne in posredne plače ter prispevek za soc. zavarovanje. Zaradi oddaje v akord po razmeroma realnih normah znaša prihranek na plačah povprečno 8 Vo, kar pomeni v primerjavi s prodajno ceno 1,2 %. Od dejanskih plač odpade na: plače po tarifnem pravilniku 76,69 °/o terenski dodatek 14,95 °/o 7 dnevne boleznine 1,21 Vo redni letni dopust 2,83 Vo prekinitev dela 0,63 °/o nadure (50 %) 2,48 Vo plačane praznike 1,21 Vo Povprečna tarifna postavka v gradbeni delavno­ sti znaša v letu 1955: za visoko kvalificirane delavce din 58.86 za kvalificirane delavce ' „ 47.— za polkvalificirane delavce „ 36.— za nekvalificirane delavce „ 32,— Kvalifikacijski sestav delovne .sile ustreza v glavnem odnosom, predvidenim v normah. Delni po­ rast v zadnjih letih v korist višjih kvalifikacij se nanaša predvsem na stalne delavce v podjetju, ka­ terih število je znatno poraslo in so se v delu že Projektant: Projektivni biro Gradisa, ing. arh. D. Umek Maketa nove splošne bolnišnice v Addis Ababi toliko usposobili, da lahko opravljajo dela višjih kva­ lifikacij. To velja posebej za priučene delavce, ki so spričo pomanjkanja izučenih strokovnjakov mo­ rali opravljati dela, ki zahtevajo večjo usposob­ ljenost. Rahlo pa se opaža v podjetju tudi težnja po prekvalifikaciji, v glavnem zaradi prednosti višjih kategorij tako v višini tarifne postavke, kot tudi pri terenskih dodatkih in akordih. Struktura zaposlenih Uslužbenci 8 %, od tega: tehnični 24,3 %; knjigo­ vodski 8,3%, administrativni 35,7 %, pomožni 31,7 odstotka; od tehničnih: inženirji 26,8 %, tehniki 73,3 %. Delavci 88,7 %, od tega: visoko kvalificirani 6,9 odstotka, kvalificirani 30,2 %, polkvalificirani 36,2 odstotka, nekvalificirani 26,7 %. Učenci 3,3 odstotka. Enakomerna zaposlitev delovne sile v vseh me­ secih vzbuja videz, da podjetje ni imelo sezonskih težav. Ker je bilo treba zgraditi številne industrij­ ske in vodne objekte, pri katerih je možnost zapo­ slitve delavstva pozimi večja kot pri visokih grad­ njah, je podjetju uspelo, da doslej ni imelo zimskih, oziroma sezonskih izpadov delovne sile. Spričo pre­ usmeritve investicij v korist družbenega standarda pa se bo sezonski značaj zaostril, ker je zaposlitev delovne sile pozimi pri visokih gradnjah zelo pro ■ blematična. Administrativni uslužbenski kader je povečini priučen ter ustreza osnovnim potrebam evidence ter več ali manj ustaljeni obliki dela v podjetju, je pa premalo samoiniciativen. Mlajši tehnični kader zadošča bolj po številu, manj pa po odnosu do dela, po sposobnosti in znanju. Vprašanje akorda je še vedno nedognano. V zad­ njem letu je podjetje opravilo 48,2 % del v akordu. Povprečje doseženih norm znaša v celotnem pod­ jetju 114,2%. Večje odstope opažamo pri special­ nih delih, kjer norme šele preizkušamo. Nedvomno je storilnost potem, ko smo uvedli delo v akordu, porasla, toda ne v taki meri, kot kaže izračun. Še se primeri, da norm ne obračunavajo po fizičnem učin­ ku, oziroma po vrednosti opravljenega dela, temveč vpliva na izračun akordnega presežka kalkulacijska vrednost akordiranega dela. Glede na novo usmerjenost investicij v gospo­ darstvu bo treba vprašanje akorda znova zaostriti, ker je to v neposredni zvezi s skrčenjem delovne sile, s povečanjem proizvodnje in zvišanjem storil­ nosti, kar pa je bistvo nadaljnjega razvoja našega gospodarstva v podjetjih in nasploh. V zadnjem letu je podjetje zaposlovalo: 5467 de­ lavcev in uslužbencev, in sicer: 30 inženirjev, 82 teh­ nikov, 81 delovodij in mojstrov, 196 administrativ­ nih in knjigovodskih uslužbencev, 132 pomožnih uslužbencev, 250 visoko kvalificiranih delavcev, 1506 kvalificiranih delavcev, 1760 polkvalificiranih delav­ cev, 1242 nekvalificiranih delavcev in 188 vajencev. Delavci so bili po poklicih razdeljeni takole: 761 zidarjev, 792 tesarjev, 301 miner, 65 železokriv- cev, 614 betonerjev, 189 strojnikov, 248 kovinarjev, 66 mizarjev, 42 raznih obrtnikov, 107 šoferjev, 146 komunalcev, 1242 nekvalificiranih delavcev in 185 ostalih poklicev. P ro je k ta n t: Izv a ja lec : G radis P ro jek tiv n i b iro G rad isa , ing. B. M a ister ing. a rh . D. U m ek — ing. J . U ršič ing. J . Lah K otlarna p ap irn ice na Sladkem v rhu Amortizacija Nadaljnji element lastne cene je amortizacija. V okviru prodajne cene predstavlja okoli 4,5 % vrednosti. Potem ko smo odpravili naloženo amortizacijsko kvoto in prešli na individualno amortizacijo osnov­ nih sredstev, katere osnova je bila ponovna ocenitev vrednosti strojev in naprav, je podjetje vpeljalo interne najemnine za vsa osnovna sredstva. Najem­ nina obsega amortizacijo, obresti osnovnih sredstev ter neogibno vzdrževanje in se zaračunava korist­ nikom po dejanski uporabi strojev in naprav. Čeprav smo s tem dosegli delno sprostitev mehanizacije, ki so jo dotlej zadrževala gradbišča, četudi je niso rabila, je le treba ugotoviti, da nam z mehanizira­ nim delom ni uspelo prikazati bistvenega prihranka na delovni sili niti bistvene pocenitve gradbenih stroškov. Nedvomno pa je mehanizacija vplivala na kvalitetnejše izvajanje pomembnejših konstrukcij. Vzrokov za to je več: predvsem močna izrablje­ nost in dotrajanost strojev in strojnih naprav, v ne­ mali meri pa je vzrok tudi to, da so popravila otež- kočena in da ni mogoče dosledno vzdrževati v redu strojev, ker ni na razpolago izvirnih nadomestnih delov in prepotrebnih deviznih sredstev za nado­ mestne dele iz inozemstva. Doma izdelani nadomest­ ni deli so slabše kakovosti in dragi, ker primanj­ kuje kvalitetnih surovin. Večkrat se je treba v po­ sebnih prilikah kratkomalo zateči k improvizaciji, kar pa prvič ni poceni, drugič pa ne pokaže traj­ nejšega učinka, se zrcali na gospodarskem računu podjetja. To povzroča, da odpade od popravil okoli 60 % na popravila z neizvirnimi nadomestnimi deli, ki îh opravimo v lastnih delavnicah razmeroma drago in le za krajšo uporabo. Tudi pri nakupu razpoložljivih nadomestnih delov nastopajo motnje, predvsem zato, ker ima podjetje toliko različnih znamk strojev, da se je nemogoče odločiti, kaj naj bi nabavili vnaprej in kaj hranili v zalogi. Naj za naštete trditve navedem nekaj konkretnih primerov: Vozni park podjetja ima 137 tovornih avtomo­ bilov v skupni tonaži 416 ton, torej povprečno vo­ zilo po 3 tone. Ne glede na to, da so takšna vozila v gradbeništvu neekonomična, nastopajo težave še v tem, da je med temi vozili 32 različnih znamk, poleg tega pa še pri vsaki znamki po dva do trije tipi. Ocenjujoč vrednost avtomobilov po knjižni vred • nosti, pridemo do zaključka, da so vozila le 35 od­ stotna. Posledica tega je, da je stalno v popravilu oziroma za vožnjo nesposobnih najmanj 30 % vozil. Nič ugodnejši ni položaj pri gradbenih strojih. Dragi nadomestni deli, ki so potrebni za gene­ ralna popravila, povzročajo stroške, za katere podjetje nima kritja. Popravilo Praga avtomobila, ki je bile obračunano v letu 1952 z din 482.522.—, velja v letu 1955 kar 1,165.482 dinarjev. Popravilo buldožerja, ki je veljalo v letu 1952 1,484.000 dinarjev, velja v letu 1955 že 5,157.000 dinarjev. Za avtomobilsko gumo, ki je veljala v letu 1953 72.000 dinarjev, je moralo podjetje v letu 1954 plačati že 186.000 din in v letu 1955 kar 400.576 dinarjev. V letu 1955 je znašala stopnja amortizacije v gradbenih podjetjih 14 °/o in sicer 7.5 % za nadome­ stitev in 6.5 % za investicijsko vzdrževanje. Če ne upoštevamo obrestnih obresti, je s tem določena življenjska doba na 100 :7.5 = 13.3 leta Ta doba je pavšalirana in je za nekatere stroje previsoka, za druge spet prenizka. Dejansko potrebno dobo, v kateri bi si stroj sam kupil naslednika, pa lahko dobimo iz ocenjene vrednosti, ki je bila do­ ločena pri revalorizaciji, ustvarjene letne amorti­ zacije in dejanske tržne vrednosti. Tu pridemo do anomalij, na primer: 1. Buldožer Caterpiller D-8 je ocenjen na 6 mili­ jonov 480.000 dinarjev. Letne amortizacije ustvarja 908.000, od' tega za obnovo 485.000 dinarjev. Nov stroj Vender, ki ga lahko podjetje kupi pri podjetju »4. Oktober« v Kruševcu, stane 48,000.000, kar nam da potrebno življenjsko dobo 48,000.000 : 485.000 = 99 let Nov stroj Caterpiller stane po današnjih cenah cca 25.000 dolarjev, dočim znaša življenjska doba po po­ datkih iz Baugeräteliste iz leta 1952 samo 4 leta. 2. Prevozni Diesel kompresor 3.5 do 4.5 m3/min. Povprečna vrednost naših kompresorjev te dimen­ zije je 1,229.400 dinarjev. Amortizacija za obnovo znaša letno torej 92.300 dinarjev. Kompresor Arpic istih dimenzij iz »Fagrana« v Smederevu stane 8.500.000 dinarjev, kar nam da potrebno življenjsko dobo 8,500.000 :92.300 = 92 let. Po inozemskih po­ datkih bi stal kompresor Mattev 4.3 m3/min. Lit 2.900.000 dinarjev, življenjska doba po Baugeräteliste 10 let. 3. Betonski mešalec 500 Lit z elektromotorjem. Povprečna ocenjena nabavna vrednost znaša 693.000 dinarjev, amortizacija za obnovo torej 52.000 dinar­ jev. Nov stroj istih podatkov SKIP stane 1,950.000 di­ narjev, potrebna življenjska doba torej 1,950.000 : 52.000 = 37.5 let Življenjska doba po Baugeräteliste je 10 let. 4. Stolpni žerjavi. Ocenjeni so povprečno na 13.562.000 dinarjev nabavne vrednosti. Nov enak stroj mariborske »Metalne« stane cca 18,500.000 di­ narjev. Potrebna življenjska doba 18,500.000 :1,015.000 = 18.2 leti Življenjska doba po Baugeräteliste je 15 let. Spričo takih in podobnih razmer je razumljivo, da sredstva podjetja, ki se zbirajo v skladu za vzdr­ ževanje strojev v nespremenjeni višini, ne morejo zadoščati za temeljna popravila, medtem ko tekoča popravila močno bremenijo režijske stroške. Tudi sredstva, ki jih podjetje zbira v skladu za nadomestitev, ne ustrezajo, ker so nabavne vrednosti novih strojev pomembno višje kot nabavne vred­ nosti, določene z retaksacijo osnovnih sredstev, ki je bila opravljena pred letom. Vse te okolnosti povzročajo motnje v mehaniza­ ciji, ki zato nima bistvenega vpliva in kalkuliranega učinka. Težavam se pridružuje še neekonomična izraba, ki je posledica spremenjene strukture inve­ sticijskih gradenj, zaradi česar ima podjetje določenih strojev preveč, medtem ko mu manjka nujno po­ trebnih strojev za prevzete nove investicije (cestna dela). Gospodarsko obratovanje strojnega parka je ena prvih nalog strokovnjakov v podjetju, obenem pa nujna potreba, ki jo narekujejo ekonomski ukrepi. Stroj stane podjetje prav toliko, če aktivno sodeluje, kot če pasivno prisostvuje. Režijski stroški Režijski stroški zajamejo gradbišča kot proiz­ vodne enote in režijo podjetja. V primerjavi s pro­ dajno ceno predstavljajo 6 do 7 % vrednosti, pri čemer izkazuje podjetje večje ali manjše prihranke, ki se izrazijo z 1.5 do 2 % prodajne cene. Pri izračunanju režijske kvote v začetku leta, ko proizvodna naloga še ni znana, se pojavljajo težave predvsem v tem, da je iz' sicer pravilno sestavljene kvote težko izračunati pravilen odstotek, ki naj ga kalkulacija zajame v prodajni ceni. Cenitev predvi­ dene proizvodne naloge je iz previdnosti navadno prenizka, vsled česar je izračunani odstotek za kal­ kulacijo previsok. Druga težava je v tem, da se kalkulanti podjetja ne vživijo dovolj v organizacijske probleme grad­ bišča, ki terjajo temeljito proučevanje. Organizacija gradbišča pomeni obširen študij za najboljše stro­ kovnjake podjetja, ki ,si morajo biti predvsem na jasnem glede predvidene proizvodne naloge. Strokov­ njaki naj vnesejo vsa izkustva in dognanja glede instalacijskih naprav (betonarne, gramoznice, depo­ nije), proučijo naj krajevne pogoje, komunikacije in čas grajenja, analizirajo potrebna delovna mesta in tehnološke procese, ki se bodo razvijali na gradbišču. Zato je potreben skrbnejši preudarek, boljše priprave in pritegnitev najsposobnejših strokovnjakov prav v ta sektor delavnosti. V gospodarskem pogledu je pomemben činitelj za podjetje, s tem pa tudi za prodajno ceno, delav­ ska preskrba, investicije, ki so za to potrebne in vzdrževanje. Medtem ko je vprašanje prehrane več ali manj urejeno, ne moremo tega trditi za delavska naselja. Preprosto je bilo, dokler so investitorji te stroške vključevali v investicijske stroške. Danes pa mora podjetje v ta namen uporabiti sredstva investicij­ skega sklada, večji del, zlasti vzdrževanje, pa zaja­ mejo režijski stroški. Ne moremo trditi, da so naselja povsod udobna — mnogo bi bilo treba še urediti in dopolniti — toda stroški se kopičijo v tako višino, da jih podjetje iSkoraj ne bo zmoglo. Objekti za začasno nastanitev delavcev po gradbiščih predstavljajo v osnovnih sredstvih podjetje: nabavno vrednost 327,400.000 din in knjiženo vrednost 147,000.000 din Vzdrževanje teh objektov, ki so začasnega zna­ čaja, bremeni režijske stroške, kar se bistevno iz­ raža v prodajni ceni gradbenih uslug. Poleg tega pa veže oprema (postelje, omare, odeje, rjuhe, in drugi drobni inventar) velik del obratnih sredstev podjetja, ki spričo nizkih kreditov primanjkujejo v poglavitni delavnosti. Oprema je vredna 70,000.000 dinarjev, odpisi na vrednosti pa znašajo letno najmanj 14,000.000 di­ narjev. i Kljub vsej skrbi podjetja je treba pribiti, da je gradbinec v tem pogledu zapostavljen, če pogledamo industrijo, ki razpolaga s številnimi družinskimi sta­ novanji in udobnimi samskimi domovi. Družbene dajatve Družbene dajatve znašajo cca 14 % prodajne cene. V odstotku so vštete dajatve zvezi, republiki in okrajem ter druge dajatve, ki jih je podjetje dolžno vračunati v prodajno ceno gradbenih storitev. Omembe vredna je neenakost v odmerjanju instrumentov posameznih okrajev. Največkrat prav zaradi te okolnosti zvišujejo kalkulativni dobiček, ki uravnoveša višino tarifnih postavk z dopolnilnimi plačami iz dobička. Kalkulativni dobiček Kalkulativni dobiček se giblje v podjetju med 3 in 5%, povprečno znaša torej 4%. Višina kalku- tetivnega dobička zavisi od okolnosti, ki so odločilne pri sestavu družbenega plana, deloma pa ga nare­ kujejo obveznosti, ki jih mora podjetje po veljavnih zakonskih predpisih izplačati iz dobička. To so glavni elementi, ki pomembno vplivajo na višino prodajne cene gradbenih storitev, obenem pa so osnova, na kateri strokovnjaki podjetja proučujejo možnosti za večjo ekonomičnost; in rentabilnost proizvodnje. Mimo teh ugotovitev pa pokaže analiza še niz problemov, ki jih bo treba še podrobno proučevati. Vprašanje kreditov, ki povzročajo zmedo v fi­ nančnem poslovanju podjetja, je postalo tako pereče, da predstavlja resen problem v pogodbenih odnosih. Na eni strani vežejo velike zaloge, ki jih podjetje ne more odprodati, skoraj celoten kredit, na drugi strani pa je podjetje upravičeno le do kreditov za poglavitno delavnost, ki mora biti dokumentirana s pogodbami, čeprav finansira tudi druge delavnosti, ki sodijo v njegovo delovno področje. Posledica tega so številne navzkrižne tožbe, ki povzročajo sodiščem mnogo dela, podjetjem pa iz­ redne stroške. Te tožbe so postale zgolj zunanja oblika razmer in dobivajo videz neresnosti, ker se navadno stranke že vnaprej opravičujejo, da je prišlo do tožbe. Nedvomno bo nova uredba o osnovanju sklada obratnih sredstev odpravila te nezdrave razmere ter postavila gospodarstvo v podjetjih na bolj zdrave temelje. Nedognanost v premijskem sistemu nagrajevanja, ki v svoji koncepciji sicer stimulativno vpliva na proizvodnjo, zahteva še mnogo študija. Prvi osnutki tarifnih pravilnikov še niso zajeli bistva premijskega nagrajevanja. Retaksirane vrednosti osnovnih sredstev pome­ nijo resen problem, ker so med tem cene novih stro - jev toliko narasle, da amortizacijski sklad, izračunan na teh osnovah, ne zadošča več niti za najnujnejše potrebe. Vprašanje lastnih investicij in upravljanje s sred­ stvi za samostojno razpolaganje zahteva več odgo­ vornosti in mnogo več proučevanja v pogledu eko­ nomičnosti. Dvig storilnosti je nujna potreba, ki ji morajo strokovnjaki posvetiti več pozornosti. To so problemi, s katerimi se mora v bližnji bo­ dočnosti ukvarjati vodilni kader v podjetju. Zavedati se moramo, da ni dovolj samo delati in proizvajati; delati moramo ekonomično, to pa po­ meni, delati dobro, hitro in poceni. S tem ciljem gremo v drugo desetletje! F. Maccoratti ANALYSE DE L’ ECONOMIE DE L’ ENTREPRISE GRADIS Dans tous les operations de 1’ entreprise le principe de rendement fitait maintenu. Le plan de la production etait et est encore d’ accord en general avec la capacite. Les depenses des materiaux son eieves et se montent ä environ 60% du prix de vente, les salaires ä 15%, 1’ amor- tissement 4,5 %, les frais d’entretien 7 %. Les bätiments des colonies ouvrieres representent une valeur initaile de 327 millions de dinars et la valeur actuelle se monte ä 147 millions. Ces bätiments sont primitifs et vieux et les machines se sont usees. La structure de la main- d’oeuvre est la suivante: 8 % employes, 88,7 % ouvriers et 3,3 % apprentis, le nombre du personal employe se monte ä 5.467. La question des credits cause des diffi- cultes contractuelles. La part preponderate des credits est dans l’administration financiere et dans les relations consommšes par les depots. F. Maccoratti ECONOMY ANALYSIS OF THE CONTRACTOR GRADIS In all operations of the contractor the priciple of pro­ ductivity kept up. The production plan conformed and still, on the whole, conforms itself to the capacity. The costs of materials are hiqh and amount to about 60 % of the selling price, the waqes to 15 %, depreciation 4,5 %, indirect expenses 7 %. Structures for workers’ camps re­ present an initial value of 327 million dinars and a real value of 147 millions. These structures are primitive and obsolete and the machines are worn out. The costs of workers’ camp maintenance are involved in indirect expenses. The labour force structure is the following: 8% employees, 88,7% workers, and 3,3% apprentices: the number of employed persons amounts to 5.467. The credit question causes difficulties in financial management and in contract relations. The greatest part of credits is consumed by the stocks. I. Maccorati DIE WIRTSCHAFTSANALYSE DES GRADIS- BAUUNTERNEHMENS In allen Arbeiten des Unternehmens hat sich das Rentabilitätsprinzip durchgesetzt. Die Arbeitsaufgabe entsprach und entspricht noch in der Hauptsache der Kapazität. Die Materialkosten sind hoch und betragen 60 % des Verkaufspreises die Gehä’ter 15 %, die Amortisation 4,5 %, die Regiekosten aber ca 7 %. Die Arbeitersiedlungen stellen sich im Anschaffungspreis auf Din 327.000.000.—, während der wirkliche Wert nur Din 147,000.000,— be­ trägt. Die Objekte sind primitiv und veraltet, die Ma- schienen verbraucht. Die Instandhaltungskosten der Arbeitersiedlungen fallen auf Regiekosten. Die Struktur der Arbeitskräfte ist folgende: 8% Angestellte, 88,7% Arbeiter, 3,3 % Lehrlinge. Die Zahl der Beschäftigten beträgt 5467. Im Finanzgebaren macht die Kreditfrage Schwierigkeiten, was für die eingegangenen Verträge wichtig ist. Den Grossteil der Kredite binden die Lager. A. SPODNJI USTROJ Del avtne ceste Ljubljana—Zagreb, ki ga je pre­ vzelo v delo Gradb. industrijsko* podjetje »Gradis«, obsega sekcijo od Cikave do Sp. Brezovega pri Višnji gori. Celotna dolžina sekcije znaša 7.452 km, in sicer od km 88.338 do 95.790, ter poteka po gričevnatem terenu cca 1 km severno od sedanje zvezne ceste mimo vasi Hrastje, Perovo, Zg. Duplica, Peč in Sp. Brezovo. Trasa je dostopna od Cikave do Stare vasi po republiški cesti III. reda Cikava—Polica, na Spod­ njem Brezovem pa po cesti Polica—Višnja gora. Trasa ceste od Stare vasi do Spodnjega Brezovega, dolga 4 km, pa je bila brez cest, le kolovozi so po­ vezovali med seboj posamezne vasi. Del trase, ki ga je prevzel »Gradis«, teče od Gro­ supeljske planote čez gričevje v dolino Višnjice ir. med obema prekorači greben. Od Cikave, kjer je kota 340.802, do zaselka Zavirje (km 92.3) se trasa dviga do kote 347.600, nato pa se začne vzpon 5.744 odstotka in 3.74 % do km 89.5, kjer doseže koto 453.353; trasa se dviga torej za 105.753 m. V smeri proti Visnqi gori pada trasa nato s 6.0025 %. Da bi lahko organizirali gradbišče, je bilo treba najprej napraviti potrebne ceste za dovoz materiala. Medtem ko poteka del trase od Cikave do Stare vasi v dolini in ureditev cest tukaj ni bila kak poseben problem pa je speljana trasa od Stare vasi do Bre­ zovega po strmem in težko dostopnem pobočju hriba oziroma skozi gozdnat teren, ki ima kraški značaj. Delo pri urejevanju teh cest je terjalo precej časa, saj je bilo treba napraviti 2 km dolgo cesto od zvezne ceste Ljubljana—Zagreb pod klancem Stehan do vasi Peč, dalje nad 2 km dolgo cesto od vrha Stehan- skega klanca do vasi Spodnje Brezovo in pa deloma popraviti, deloma pa na novo zgraditi cesto za ka­ mionski promet od republiške ceste III. reda Cikava— Polica pri Stari vasi skozi Zg. Duplico do trase pred izkopom št. 11, dolgo cca 2.5 km. Prav tako je bilo treba za kamionski promet urediti cesto od Stare vasi prek zaselka Zavirje in vasi Sp. Duplica do Stehanskega klanca in sicer v dolžini 3 km. Te ceste so omogočile dostop h glavnim izkopom in ob­ jektom na trasi in pa ureditev naselja Peč in Perovo. Po predloženem projektu naj bi zgradili štiri na­ selja. Podjetje se je pri organizaciji dela odločilo le za dvoje naselij,'med drugim tudi zato, ker sta tako odpadli dve kuhinji, dve shrambi, kantini, vodovod in ostale inštalacije ter znatno število osebja. Štiri naselja bi bila toliko ugodnejša, ker bi imeli delavci krajšo pot do dela. To vprašanje pa so rešili tako, da so, če je bilo potrebno, raznašali hrano ali pa vozili delavce na oddaljena delovna mesta. Pri večjih in od naselja oddaljenejših izkopih so postavili za skladišča materiala manjše barake. Te barake so montažne, njih površina znaša 8.23 X 6.90 m in so razdeljene v prostor za delavce, prostor za polirja in shrambo za orodje. Vsako naselje ima poleg stanovanjskih barak še jedilnico, kantino, sektorsko pisarno in ko­ palnico. Površina stanovanjskih barak znaša večinoma 245 m2 s 43 ležišči in z umivalnico. V naselju Perovo je pet stanovanjskih barak, ki sprejmejo 185 ljudi, na Peči pa devet za cca 400 ljudi. Obe naselji so postavili na pobočju hriba, da so se tako izognili kasarniškemu izgledu naselja. Sektorski pisarni me­ rita 12.22 X 9.56 m; tu so pisarniški prostori, sek­ torsko skladišče in ena ali dve sobi za polir je. Glavno skladišče, ki meri 9.56 X 34.83 m, s skla­ diščem nafte in bencina, garaže, delavnice, stano­ vanja za mehanike in šoferje ter glavne pisarne so v Grosupljem poleg železniške postaje. Za pisarne in stanovanja so priredili še del Zadružnega doma, kjer je tudi skladišče za cement. Poleg že omenjenih razlogov so se odločili za dvoje naselij predvsem zaradi- preskrbe z vodo. Zaradi kraških tal je voda večinoma slaba, nepitna. Za naselje Perovo je bila odločitev lahka, približati ga je bilo treba grosupeljskemu vodovodu, ki je položen pod vasjo Perovo. Za naselje Peč pa je bil izvir uporabne vode pod vasjo Peč in koti 355 m nadmorske višine; tu je bilo treba vodo zajeziti, na • rediti vodni rezervoar in črpalno postajo. Velikost rezervoarja znaša 12.56 m3, v črpalno postajo p* sta postavljeni dve visokotlačni črpalki z jakostjo 15 in 22 kWh, ki črpata 501/min. oz. druga 401/min. Od črpalne postaje so položili 2.5"cevovod do rezer voarja s prostornino 30 m3 na koti 456 nad na­ seljem Peč, to je tudi najvišja kota v bližini. Višinska razlika od črpalke do rezervoarja znaša torej 101 n. Vodo iz tega rezervoarja uporabljajo razen v naselji' tudi še vzdolž trase pri vgrajevanju nasipov, beto niranju objektov in podobnem. Zato so speljali cevo vod razen v naselje tudi še vzdolž trase do Spodnje Duplice, km 92.1, kamor teče voda gravitacijsko, in do km 88.9, t. j. do vasi Sp. Brezovo. Ker leži ta de’ cevovoda na enem delu (pri km 88.5) 4.50 m više kot rezervoar nad naseljem Peč, je bilo treba vstaviti v cevovod na Peči, kjer se odcepi vodovod proti Spodnjem Brezovem, vmesno črpalko z jakostjo 15 kW. Cevovod 0 2.5" so od zajetja do rezervoarja in od rezervoarja do naselja na Peči položili v jarek, ostali del vodovoda 0 2.5" in 2" pa leži ob trasi kar vrh zemlje. S tem vodovodom je bil v glavnem rešen problem preskrbe z vodo povsod tam, kjer ob trasi ni vode, oziroma teče voda nizko v zamočvirjeni dolini. Predlog, da bi vsako delovno mesto (objekte; posebej oskrbovali z vodo, je odpadel; za tako rešitev bi potrebovali več črpalk in strojnikov, sama dolžina cevovoda se pa ne bi bistveno skrajšala. V območje od Sp. Duplice proti Cikavi ni bilo treba speljati vode, ker poteka trasa ob potokih in studencih, razen na predelu levo in desno od vasi Hrastje. Za ta predel so postavili v vaško zajetje studenca črpalko 12 kW, ki je črpala vode za grad­ bene stroje in za betoniranje propustov in objektov št. 19 in št. 20. Določitev lokacije obeh naselij ustreza tudi raz­ delitvi sekcije na dva, po dolžini približno enaka sektorja. Kot je razvidno iz situacije, so veliki izkopi razdeljeni precej enakomerno. Na sektor II — Peč odpade izkop št. 9 s 65.283 m3, izkop št. 10 s 26.134 m3 izkop št. 11 s 62.138 m3 in del izkopa št. 12 s 5950 m3 ter 19.350 m3 ostalih manjših izkopov; to da skupaj 179.035 m3. K tem izkopom je treba prišteti še izkop nenosilnih tal pod nasipom v km 91.6 in km 91.9, kar znese 2.640 m3. Večina izkopov na tem sektorju je bila v dolomitiziranem apnencu. Na sektorju I — Perovo je bilo treba izkopati sledeče količine: izkop št. 12 s 16.163 m3, izkop št. 13 s 13.268 m3, izkop št. 14 s 37.366 m3, izkop št. 15 s 30.367 m3 ter izkop št. 16 s 10.901 m3. Raznih manjših izkopov je ha tem sektorju 20.913 m3, skupaj torej 128.978 m3. K tem kubaturam je treba prišteti izkop nenosilnih tal na tistih predelih, kjer teče trasa prek močvirja; ta znaša 25.937 m3. Celotna količina izkopa na trasi znaša ca. 345.210 m3. Po projektu naj bi bili vsi izkopi na sektorju Perovo v dolomitiziranem apnencu, razen izkopa št. 16, kjer so računali z ilovico. Pri gradbenih delih pa smo naleteli v izkopih 12 in 15 na dolomitiziran apnenec ali dolomit, v izkopu št. 14 pa na ilovico; zato se je izkop št. 14 od predvidenih 23.500 m3 zve­ čal na 37.366 m3. Glede na kubature, preračunane po projektu, njih razdelitve po trasi in predvidene vrste hribine so si v prvotni organizacijski shemi zamslili tri kom- s skupno kapaciteto 18 m3/min. ter z zračnim rezervoarjem s prostornino 2.32 m3. Za izkop št. 10 pa so postavili v bližino izkopa dva kompresorja »Sigma« s kapaciteto 2 X 6 m3/min. Drugo kompresorsko postajo v bližini izkopa št. 1L (62.000 m3), je bilo treba pomakniti v peskolom v bližini naselja Zavir. Dolina pod izkopom št. 11 in tudi vzdolž trase je močvirje in za kompresorsko postajo v bližini ni primernega prostora. Prostor v peskolomu v Zavirju je ugoden zaradi tega, ker je ob njem cesta, ki omogoča dovoz in odvoz kompre­ sorjev in transformatorja. V tej kompresorski po­ staji so postavili stabilne kompresorje »Matei« 12 m3 na minuto, Borsig 4 m3/min., Flottman 4.6 m3 na min., Flottman 4.6 m3/min., FMA z 5.3 m3/min. in prevozni kompresor »Sigma« 6 m3 na min., skupaj 36.5 m3/min. Za pogon kompresorjev so postavili pri postaji transformator 400 kWA in zgradili 1 km dolg daljnovod iz Stare vasi. Na transformator je bila priključena tudi mreža nizke napetosti, speljana vzdolž trase levo in desno od kompresorske postaje; ta je napajala električne črpalke, betonske mešalce, dvigala, vibratorje, transportne trakove pri gradnji objektov na osrednjem delu trase. Za dela v območju vasi Peč in za naselje Peč je bilo treba napeljati električni vod od Police do na­ selja in posameznih delovnih mest. V območju iz­ kopa št. 9 pri Sp.Brezovem zaradi prevelike oddalje­ nosti transformatorja niso premenjali omrežja, tem­ presorske postaje. Zaradi večjih izkopov naj bi bili dve enako močni postaji s kapaciteto 42 m3/uro na Brezovem in v bližini izkopa št. 11. Nekoliko slabša kompresorska postaja s kapaciteto 36 m3/uro pa naj bi bila na Perovem med izkopoma št. 14 in 15. Ker na Sp. Brezovem ni v bližini na razpolago električ­ nega toka, so predvideli tu kompresorje na naftni pogon. V bližini izkopa št. 9 (65.000 m3) so postavili kompresorsko postajo s kompresorjem »Spiros« s kapaciteto 12 m3/min. in tremi kompresorji »Sigma« več so obstoječe omrežje uporabili le za razsvetljavo. Za gradbena dela pa so zato uporabljali stroje s pogonom na bencin ali nafto. Pred začetkom zemeljskih del v izkopu št. 15 in 14 so izkopali v sredini izkopa št. 14 sondo. Sondo so izkopali v celoti v ilovici in ne v kamnu, kot je bilo predvideno v projektu. Zato niso postavili kom- presorske postaje, za izkop št. 15 pa so uporabili dva prevozna kompresorja »Sigma« s skupno 12 m3 zraka na minuto. Območje kompresorske postaje v Žavirju obsega celotni izkop št. 13, 12, 11 in zahodni del izkopa 10, to je 3.150 m. Za izenačevanje zračnih sunkov v 2 ‘/2"cevovodu so postavili pet večjih zračnih kotlov: prvega pri kompresorski postaji, s prostornine 7.35 m3, druga dva prek doline na nasprotni strani kompresorske postaje pri izkopu št. 12, s prostornino 4,15 m3 in 1 m3, tretjega pod začetkom izkopa št. 11, s prostornino 3.20 m3 in četrtega s prostor­ nino 1.08 m3 pri km 90.7. Od kompresorske postaje do zračnega kotla pod izkopom št. 11 so položene dvojne 2 V 2 " debele cevi, v ostalih odsekih pa enojne. Municijsko skladišče je sezidano približno v sre­ dini trase. Leži v kotlini pod vasjo Zg. Duplice in ima kapaciteto 3 tone. Municijo razvažajo do de­ lovnih mest z vozmi oz. avtomobili. Zemeljska dela so opravljali skoraj v vseh izkopih hkrati. Komprimacijo nasipov so izvedli pri ozkih petah nasipov najprej s 100 in 500 kg težkimi ža­ bami, brž ko pa je znašala širina nasipa ca. 3 m, so komprimiranje nasipov nadaljevali z valjarji. Pri nasipih, ki so speljani prek nenosilnih tal, so ne- nosilne plasti odstranili z bagrom »Nord-Est«. Bager je stal na široki podlagi iz 10 cm debelih hrastovih plohov in zajemal material z drag-line-om ter ga odmetaval na levo in desno od predvidenega izkopa. Nenosilni material so morali zaradi širine izkopa odmetavati v dveh polovicah. Širino izkopa pa je bilo treba na zunanji strani izkopa povečati za ca. 1 m, ker je izkopani in odmetani material pri­ tiskal nazaj v izkop. Takoj ko so končali z izkopom, je bilo treba dovažati in nasipati peščen dolomitni material. Tega so nasuli toliko, da je za ca. 30 cm presegel višino vode. To plast so komprimirali z vibromaksi, nato pa so nasip normalno vgrajevali, to je, plast so uvaljali do 30 cm na debelo z 12 ton­ skim valjarjem. Material so prevažali s kraja, kjer so ga prido­ bivali, do tja, kjer so ga potrebovali, s kamioni-ki- perji nosilnosti 2.5 t do 8 t in s dumperji nosilnosti 5 t. Zaradi pomanjkanja motornih vozil smo uporabili tudi vozove z živinsko vprego, pri izkopu št. 11 pa ozkotirnico z drezino. Zaradi prevelikega vzpona se proga ni obnesla in smo jo raje zamenjali z vozovi z živinsko vprego. Pri velikih izkopnih delih je bil poglavitni stroj, ki smo ga uporabljali bager UB-1. Njegova storilnost je bila odvisna v veliki meri od razpoložljivih trans­ portnih sredstev in od buldožerjev, ki so potiskali material k bagru. V izkopih, kjer je bager nakiadal kamnit material. V. kategorije, so dosegli storilnost 140.32 m3/8 ur, maksimalna storilnost pa je bila 239.76 m3/8 ur. Pri ilovnatih izkopih, ki so vsebovali večjo množino samic, je bil povprečni učinek 187.84 m3/8 ur, maksimalni pa 252.50 m3/8 ur. Na gradbišču se je najbolj obnesel bager Nord- Est z vsebino žlice 0.30 m3. Storilnost tega bagra je znašala pri nakladanju materiala IV. kategorije na vozove od 84.96 m3/ur do 134.48 m3/8 ur. Izredno poraben pa je ta bager pri izkopu močvirja z grag- line-om, saj je bil njegov učinek od 110.72 do 151 m3 na 8 ur. Iz re z no vo tr as ir an e ce st e pr i od se ku C ik av a— Sp . B re zo vo B. ZGORNJI USTROJ Ker je »Gradis« prevzel delo na celotnem zgor­ njem ustroju višnjegorske avto ceste, je gradbišče v Grosupljem razširilo obseg del do km 98.9, to je do predora v Šmarju. Na trasi sta bili predvideni dve vrsti vozišča: betonsko vozišče od km 98.9 do km 93.4, dolgo 5.358 m, in vozišče iz malih kock od km 93.4 do km 88.3, dolgo 5.168 m. Širina vozišča je 7.50 m z robnimi trakovi 2 krat po 0.35 m. Debelina betonske plošče je v glavnem 22 cm in je betonirana na 30 cm debeli tamponski sloj: Kocke 10 X 10 cm pa so po­ ložene na 8 cm debel sloj iz drobljenca debeline 40 do 60 mm. Na tem odseku ceste je bilo treba vgraditi tele količine materiala (zaokroženo): 13.000 m3 tampon­ skega gramoza 8.400 m3 peska, 1.500 m3 porfirnega agregata, 11.000 m3 agregata za beton, 3.500 m3 ce ­ menta, 9.500 m® drobljenca in 4,175.000 kock. Delo na gradbišču je bilo razdeljeno na štiri sektorje: 1. Sektor Perovo je obsegal del trase z betonskim voziščem, t. j.: traso od predora pri Šmarju do Stare vasi; 2. Sektor Peč je obsegal del trase z voziščem iz drobnih kock od Stare vasi do Sp. Brezovega. 3. Betonarna je bila v Grosupljem, ker ima tamkajš­ nja železniška postaja dovolj dolgo rampo in do­ volj tirov. Tu so tudi razkladali vagone. 4. Kamnolom v Ponovi vasi, kjer je najbližje naha­ jališče kamna za pridobivanje drobljenca. ŽELEZNIŠKI Tl® 7 30 -d o . . 8 e ET. MEŠALEC 7SOI. 9 BET. MEŠALEC -<250 l « PRIROČNO SKL. CEMENTA JJ lAB O R A TO ttU <2 ZEL.TEWTN-'A SI. 3 T loris be to n arn e DOZIRNA NAPRAVA Sl. 4. P rečn i rez beto n arn e Iz slike 3 in 4 je razvidna ureditev betonarne. Ob železniškem tiru je bilo urejeno skladišče agre­ gatov. Velikost posameznih silosov je ustrezala po­ rabi posameznih agregatov, njih dolžina je bila mno­ gokratnik srednje dolžine vagona; silosi pa so bili porazdeljeni v istem vrstnem redu, kot so bile se­ stavljene kompozicije vlakov. Polni silosi so sprejeli tolikšno zalogo materiala, da je zadostovala za štiri­ dnevno betoniranje cestišča, in sicer: porfir agregat 0—4 4—8 8—15 15—30 30—60 mivka 15—30 m3 232 96 96 72 324 40 140 Štirinajst metrov daleč od skladišča agregatov so bili postavljeni dozatorji in za njimi dva mešalca: za spodnji beton s kapaciteto 1.250 litrov, za zgornji beton pa s kapaciteto 750 litrov. Mešalcu za spodnji beton je pripadalo šest dozatorjev, dva od le-teh sta služila za doziranje frakcije 30—60 mm, ker je bil en sam premalo za to frakcijo. Dozatorje so pol­ nili z dvema nakladačema Benoto; zaradi tega je bilo treba napraviti do dozatorjev 85 cm visoko rampo. Ta je omogočala, da je nakladač Benoto lahko material usipal naravnost v zgornje silose dozatorjev. Po projektu naj bi polnili dozatorje s pomočjo trans­ portnih trakov, vendar se podjetje s tem ni strinjalo, ker je delo s transportnimi trakovi zamudno in ker ni bilo za to dovolj prostora. Med delom v betonarni se je pokazalo, da vmesna širina 14 m med dozatorji in skladiščem agregatov zadošča za delo dveh na- kladačev. Cement je bil vskladiščen deloma v cementni baraki na železniški rampi, deloma pa v skladiščih v bližini postaje. Doziranje agregatov so opravljali s pomočjo teht­ nic in majhnih prevoznih silosov, s katerimi so vo­ zili stehtani material od dozirnih silosov do beton­ skega mešalca. Cement so pripeljali do mešalca z vagonetom iz ročnega skladišča za cement, ki je bil postavljen med oba mešalca. Cement so odmerjali v polnih vrečah po 50 kg, ne da bi ga še posebej tehtali. Mešalca sta stala na betonskih podstavkih tako visoko, da se je beton usipal iz mešalca naravnost na kamione FAP. Ob betonarni so postavili tudi betonski labora­ torij. Pri delu v betonarni je bilo zaposlenih 33 de­ lavcev, in sicer: a) tehtanje agregatov 2 polkv. dela v. b) dovoz agregatov s prevoznimi silosi k mešalcu 4 delavci c) doziranje cementa 4 delavci č) dovoz cementa do ročnega skla­ dišča k mešalcem z vagoneti 5 delavcev d) dovoz cementa od skladišča cementa do ročnega skladišča z vagoneti 5 delavcev e) razgrinjanje betona na avtomobilih 2 delavca f) upravljanje nakladačev »Benoto« 1 delavec g) mešalca 750 1 in 1250 1 2 strojnika 2 pom. strojnika h) pomoč pri doziranju agregatov v mešalec 1 delavec i) dva nakladača »Benoto« 2 strojnika j) vodstvo betonarne, laboratorij 1 inženir 1 delovodja 1 laborant Beton so prevažali do finišerja s 5 tonskimi ka­ mioni FAP. Najdaljša prevozna razdalja je bila 5 km, povprečna 3.5 km. Za te razdalje so uporabljali v prvem primeru 7 kamionov-kiperjev, povprečno pa po 5 kamionov-kiperjev; s tem so izkoristili kapa­ citeto betonarne in finišerja. Delo pri zgornjem ustroju za betonsko vozišče je bilo organizirano v glavnem v treh delih: vgra­ ditev tampona, polaganje tirnic za finišer in beto­ niranje vozišča. Pri vgrajevanju 30 cm debelega tampona je bilo zaposlenih okrog 30 delavcev z enim delovodjem. S kamioni navožen tampon je najprej zravnal bul­ dožer D8, nakar so ga vgradili 4 vibromaksi. Za vibromaksi je skupina delavcev tampon zravnala na 1 cm natančno, nato pa ga je uvajal še 12 tonski valjar. Tamponski gramoz so dobivali iz gramoznice Naklo in iz separacije v Jaršah z vlaki do železniške postaje Šmarje-Sap in Grosuplje. Pri polaganju tirnic je bilo zaposlenih 30 delav­ cev, ki so bili takole razporejeni: viziranje točk med profili 2 pokladanje podloženih deščic 4 pokladanje vmesnih deščic 2 posipanje in ravnanje peska med tirnicami 5 montaža tirnic in zabijanje klinov 1 ► 1 1 3 uravnanje tirnic 3 demontaža in čiščenje tirnic 7 valjanje peska s tandem valjarjem 1 razvažanje tirnic 1 vodstvo del 1 1 kvalif. tesarja kvalif. tesarji polkvalific. tesarja delavcev strojnik pri kompresorju miner pomož. miner polkvalific. delavci kvalif. tesarji delavcev strojnik šofer geometer, delovodja Zahtevana točnost za polaganje tirnic je bila 1 mm. Zgoraj omenjena skupina je bila tako močna, da ni finišer nikdar stal po njeni krivdi. Kot sem že omenil, sega betonsko vozišče od predora pri Šmarju do Stare vasi. Na tem odseku ni bilo vodovoda, zato je bilo treba pred začetkom betoniranja pri vasi Hrastje zajeti vodo, montirati visokotlačno črpalko in rezervoarje na hribu nad vasjo PIrastje ter položiti cevovod vzdolž cele t>ase. Za betoniranje vozišča so uporabljali garnituro strojev, ki so jo tvorili finišer tipa VRD-30-50-E širine 3.75 m; razdelilec betona DBU 25-75-E in vi- brirni nož za rezanje slepih nog. Vibrator finišerja ima 3.500 o/min., napreduje pa stroj 1.65 m/min. Beton, ki so ga vozili s kamioni, so stresali v razde­ lilec, ki je beton razgrnil, in sicer najprej spodnjo plast, nato pa zgornjo. Finišer je šel trikrat prek nasutega betona; dvakrat naprej in enkrat nazaj. Prostorske rege so izdelali z vložki, slepe rege pa s strojem za rezanje reg. Delavcev, ki so bili zaposleni pri betoniranju vozišča, je bilo 31, in sicer je bila skupina sestavljena takole: polaganje armature priprave vzdolžne rege pometanje pred finišerjem razdelilec finišer izdelava vzdolžne rege izdelava prečne rege izdelava površine rezalec reg strehe pokrivanje betona z žaganjem polivanje betona z vodo 2 delavca 1 delavec 1 delavec 1 strojnik 1 pomož. strojni 3 delavci 1 strojnik 1 pomož. strojni 4 delavci 2 zidarja 2 zidarja 3 zidarji 1 strojnik 2 delavca 3 delavci 3 delavci Z betoniranjem so pričeli 2. avgusta in končali 30. oktobra 1956. Na dan so pri normalnih razmerah napredovali povprečno za 220—230 mm, največ pa za 268.08 m polovičnega vozišča. Širina finišerja je znašala 3.75 m, zadostuje torej za polovično vozišče. Sprva so mislili, da bi potem, ko bi zbetonirali desno polovico vozišča v dolžini ca. 2 km finišer pa prestavili zopet na začetek be­ tona in betonirali levo polovico. Med betoniranjem druge, t. j. leve polovice vozišča bi pa pripravili na­ daljnji odsek tampona. Že kmalu po pričetku betoniranja pa se je po­ kazalo, da je mogoče navoziti in vgraditi tampon prav tako hitro, kot je napredovalo betoniranje in da tudi polaganje tirnic ni oviralo napredka del. Zato so beto­ nirali desni pas vozišča do konca in šele nato pre­ stavili finišer; s tem so pridobili na času, ker ni bilo treba štirikrat prestavljati finišerja; obenem pa so pri betoniranju drugega, t. j levega pasu vozišča uporabljali desni pas za prevoz betona na daljši relaciji ter se tako izognili vožnji poi slabih maka­ damskih cestah. Gramozni agregat frakcije »0—4«, »4—8«, »8—15«, >15—30«, »30—60« je gradbišče dobivalo iz separa • cije v Jaršah pri Ljubljani s tremi posebnimi vlaki dnevno. Ker separacija ni mogla priskrbeti zadostne količine frakcije »0—4«, so material deloma dobivali L Otiškega vrha. Mivko so vozili iz Sevnice, porfirni agregat pa iz kamnoloma v Kokri. Uporabljali so cement PC 250 brez žlindre iz cementarne v Podsu­ sedu in Trbovljah. Kot sem že omenil, so bile v načrtu od Stare vasi do Višnje gore, t. j. na odseku, kjer je večji in daljši vzpon, kocke. Z delom na tem odseku so začeli približno v sredini pri objektu št. 29 pri vasi Peč ter napredovali nato od sredine proti levi in desni. Pred pričetkom del so menili, da bodo dobili vse kocke iz kamnoloma v Oplotnici, in sicer naj bi znašala celotna dobava 5,000.000 kock. Takoj v začetku pa se je pokazalo, da ta kamnolom ne bo mogel priskrbeti toliko kock; zato so morali kocke dobiti še iz Josipdola in Dovž ter iz skrbskih kamno­ lomov: Dolnji Milanova c, Ljubovi ja, Vardenik in Ki- jevac. Posamezni kamnolomi so nato dobavili sledeče količine kock: Josipdol 2,035.000 kosov, Oplotnica 1,508.000, Dovže 86.000, Ljubovija in Doljni Mila- novac skupaj 1,689.400 kosov, Vardenik 634.900, Ki- jevac 109.700 kosov. Na gradbišče so prišle tako kocke raznih vrst. Polaganje kock iz posameznih kamnolomov so zato uredili tako, da so uporabljali eno vrsto kock vsaj 200 m. Na izgotovljeni planum spodnjega ustroja je bilo treba najprej uvaljati 8 cm debelo plast iz 4—6 cm debelega drobljenca. Na to uvaljano plast so raz­ grnili tanko plast drobljenega peska debeline 1 do 3 cm: to so z 12 tonskim valjarjem uvaljali in nato posuli še s finim, do 8 mm debelim peskom in znova uvaljali. Da bi dosegli predpisano debelino drobljenca 8 cm, je bilo treba nasuti ca. 11 cm debelo plast drobljenca. Za podlago iz tolčenca so bili potrebni trije valjarji, in sicer 1 valjar 18 ton, 1 valjar 12 ton in 1 valjar 10 ton, 1 buldožer za razgrinjanje drob­ ljenca in 7—9 delavcev. Ko je bila pripravljena podlaga iz drobljenca, je bilo treba zabetonirati robne trakove. Skupina, ki je betonirala robne trakove, je štela 4 zidarje, 2 stroj­ nika pri mešalcu in vibratorju in 5 polkvalificiranih M. Šircelj, ing. civ. ORGANISATION DES TRAVAUX SUR L’ AUTOROUTE Dans la construction de 1’ autoroute Ljubljana—Za­ greb Gradis se chargea de la construction du sous-sol de la route sur le trongon de Cikava ä Spodnje Bre­ zovo en distance de 7.5 km avec 345.210 m3 d’ extraction et de la construction du revetement et de la fondation sur le trongon de Škofljica ä Višnja gora. Le revetement est construite en distance de 5,354 km en beton et en 5,062 km en paves. Le chantier a ete divise en quatre sections: la section Perovo avec 154,915m3 d’extraction de terre pour le sous-scl, l’execution du revetement et de la voie de jonction de Grosuplje ä l’autoroute; la section de Peč avec 190.295 m3 de l’extraction de terre pour le sous-sol et la construction du revetement en paves. La section usine ä beton avec la gare et la section carriere Ponova vas. Deux colonies ouvrieres et deux stations compresseurs ont ete etablies et ä Ponova vas une carriere ouverte. Les materiaux pour l’usine ä beton ont ete transportes par trains et de l’usine au trongon par camions. M. Šircelj, C. E. CONSTRUCTION JOB ORGANISATION AT THE AUTOMOBILE HIGHWAY In the construction of the automobile Highway Ljub­ ljana—Zagreb Gradis took charge of the construction of road subgrade on the line from Cikava to Spodnje Bre­ zovo with the distance of 7,5 km and 345,210 cull. m. of excavation as well as the construction of base and pave­ ment on the line from Škofljica to Višnja gora. The pave­ ment is constructed in the lenght of 5,345 km. in concrete and in the lenqht of 5,062 km. in small cube sett. The site was devided in four sections: the section Perovo with 154.915 cub. m. of excavation for the subgrade, with delavcev. K tej skupini je treba prišteti še skupino, ki je pripravljala opaž za robni trak; ta je štela 7 te­ sarjev, 3 polkvalificirane tesarje in 3 delavce. Ko so bili robni trakovi gotovi so med robne trakove razgrnili ca. 6 cm debelo plast peska, potem pa pri­ čeli s tlakovanjem. Temena lokov so določili z vrvico, obliko lokov pa so nadzirali s šablono. Velikost tetive pri lokih je 1.87 m, kar da štiri popolne loke na vso širino vozišča. Posamezni tlakar je napravil dnevno od 20 do 25 m2, zelo vešč tudi 30 m2 in več. Ko je bilo tlakovanje končano, so kocke nabili i ročnimi nabijači in nekoliko s tandem - valjerjem. Potem so po kockah potresli pesek in ga utisnili v fuge z metlami. Nato- je valjar do konca fivaljal kocke, po uvaljani površini pa so potem še enkrat posuli pesek. Pri tlakovanju je bila zaposlena skupina, sesto- ječa iz 16—18 tlakarjev, 8—9 delavcev in enega strojnika. Z deli, ki jih je »Gradis« prevzel pri zgornjem ustroju, so začeli 1. junija 1956 in končali 23. de • cembra istega leta. the construction of the carriageway and the interconnet- ing roadway from Grosuplje to the highway; the section Peč with 190.295 cub. m. of excavation for the subgrada and with the costructions of a cube sett pavement, the section of concreting plant and railway station as well as the section of quarry Ponova vas. Two workers’ camps and two compressor stations were set up and a quarry at Ponova vas for crushed stone production opened. Ma­ terials for the concreting plant were supplied by trains, and the concrete from the concreting plant to the rout by trucks. Dipl. Ing. M. Šircelj ARBEITSORGANISATION AUF DER AUTOBAHN LJUBLJANA—ZAGREB Beim Bau der Autobahn Ljubljana—Zagreb übernahm Gradis den Unterbau der Trasse Cikava—Spodnje Brezovo im Ausmasse von 7.5 km mit 345.210 m3 Aushub, beim Oberbau aber die Trasse Škofljica—Višnja gora. Der Ober­ bau wurde im Ausmasse von 5.354 km in Beton und in der Länge von 5.062 km aus kleinen Granitwürfeln aus­ gebaut. Die Bauanlage zerfiel in 4 Sektoren: Sektor Perovo mit 154.915 m3 Aushub für den Unterbau, Herstellung der Be­ tonfahrbahn und der Zufahrtsstrasse aus Grosuplje auf die Autobahn. Sektor Peč mit 190.295 m3 Aushub für đon Unterbau und Herstellung der Fahrbahn aus kleinen Würfeln, Sektor Betonieranlage mit der Eisenbahnstation und Sektor Steinbruch Ponova vas. Dabei mussten zwei Arbeitersiedlungen erbaut und zwei Kompressorenstationen aufgestellt werden. Zur För­ derung von Schlägelschotter wurde in Ponova vas ein Steinbruch aufgemacht. Das Material für die Betonier­ anlage wurde mit der Eisenbahn zugeführt, der Beton aber mit Lastkraftwagen auf die Autobahn transpor­ tiert. Gradnja stanovanjsko-poslovne zgradbe MLO ob Titovi cesti v Ljubljani Po načrtu prof. ing. arh. Eda Mihevca in statični zasnovi prof. ing. Svetka Lapajne ter ing. Lenarda Treppa smo konec leta 1952 — potem ko smo poprej porušili zgradbe med Titovo, Dvoržakovo in Kersni­ kovo ulico, pričeli na tem prostoru graditi stanovanj­ ski blok. Gradnja je potekala v dveh etapah; v prvi etapi je bil zgrajen stanovanjsko-poslovni del stav­ be, medtem ko bo dvoranski del zgrajen v drugi etapi Stanovanjsko poslovni del je trinajst etažna zgradba, ki ima 18.800 m2 etažnih površin. Nosilna konstrukcija zgradbe je železobetonski skelet; grad­ njo le-tega imamo namen obravnavati v tem članku. Gradnja skeleta je bila organizirana po zamisli glavnega inženirja podjetja Gradis ing. A. Umeka. Gradbene količine, ki smo jih morali vgraditi, so bile tolikšne: izkop gradbene jame 18.450 m3 opaži 36.500 m2 armatura 625 t beton 8.000 m3 Zahtevane marke betona: temelji MB 160 kletne stene MB 220 rebričaste stropne konstrukcije MB 220 stebri kvadratičnega prereza MB 260 stebri okroglega prereza MB 300 vozlišče skeleta MB 04 O O Vložki rebričastih stropov so bili deloma opečni iz super votlakov, deloma pa leseni sistema »Umek«. P ro je k ta n t: Prof. ing . arh . H. M ihevc S ta tik : Izv a ja lec : Prof. ing. S. L apajne G rad is: ing. Š. M esarič Z g rad b a v g rad n ji Naša naloga je bila vgraditi te količine v razdob­ ju enega leta, in to na čimbolj ekonomičen način, ne da bi pri tem trpela predpisana kakovost betonskih konstrukcij. Te naloge smo se lotili takole: Podatki sondaže so pokazali, da je teren v zgor­ njih plasteh do globine največ 2 m humozen, v spod­ njih plasteh pa dokaj čist, malo glinovit prod. Labo­ ratorijska preiskava vzorcev iz spodnjega sloja je dala sledeče rezultate: a) zrnavost: frakcija od 0 — 8 mm 56%> 8 — 30 mm 27°/o nad 30 mm 17% b) vsebina izplakijivih delcev 4,36% c) prod ni vseboval organskih primesi, ali vsaj ne v škodljivih količinah. Na podlagi podatkov sondaže in glede na sklep, da bomo v prvi fazi zgradili samo stanovanjsko krilo in zategadelj prostor, predviden za dvoranski del zgradbe, lahko uporabili za odlagališče izkopnega materiala, in pa glede na količine izkopa in betona, smo po opravljeni kalkulaciji sklenili, da bomo na gradbišču postavili separacijo z drobilno in pralno napravo ter s tem pripravili izkopani material za be­ tonski agregat, ki bo ustrezal t. z. normnim predpi­ som. Da je bil račun točen, je pokazala poznejša kalkulacija, ki je dala sledeči rezultat: izkop v raščenem terenu 18.450 m ' jalovine za odvoz 6.500 m3 zasipa na gradbišču 3.600 m3 10.100 m3" — 10.100 m3 za beton je o s ta lo ............................ 8.350 m3 Če bi za beton uporabljali agregat iz ljubljanske separacije, bi bili stroški sledeči: Odvoz izkopanega materiala v zasip 2 km daleč: 8.330 m3 X 1.25 —^10.440 m3 X din 380.— din 3,967.200,— nabava frakcij v ljubljanski sepa­ raciji in dovoz na gradbišče: 10.440 m3 X din 1.150.— din 12,006.000 — Skupno bi znašali stroški din 15,973.200.— Stroški gradbiščne separacije pa so znašali za 1 m3 din 360.—, torej za 10.440 m3 din 3,758.400.— Izkazani p r ih r a n e k .................. din 12,214.800.— Gradbeno jamo so v zgornjih plasteh kopali z buldožerji, ki so prek nakladalne rampe nakladali gramoz v kamione, oz. ga prepeljali naravnost na zanje določeni prostor; v spodnjih plasteh pa so de­ lavci gramoz sami kopali in ga nakladali v kadunje stolpnega žerjava, ki je stresal material na kamione oz. naravnost na odlagališče. Na ta način se je pri računanju stroškov separacije cena gramoza pričela formirati z odvzemom iz odlagališča. OPIS SEPARACIJE IN BETONARNE (glej sliko 1, 2, 3) Kapaciteto separacije smo morali prilagoditi ka­ paciteti betonarne, ki je morala dajati glede na ter­ minski plan gradnje, po katerem naj bi dogradili skelet v enem letu, 10 m3 betona v 1 uri. Separacijo in betonarno smo namestili na grad­ bišču med dovozno cesto in odlagališčem gramoza, tako da je segel do nje stolpni žerjav. Umazan gramoz smo nakladali iz depoja z buldo­ žerom D-4 v leseni servirni silos, od koder je padel material v čeljustni drobilec, ki je bil montiran pod silosom. Skozi drobilec je šel ves naravni agregat. V čeljusti drobilca je pritekala, voda in s tem smo dosegli, da je voda drobnejši material izprala in da so se drobile samo grobe frakcije. Čeljusti drobilca so bile naravnane tako, da so zdrobile zrna, debe­ lejša od 30 mm. Iz drobilca je padal material po drči v pralni valj, ki je bil nagnjen proti drobilcu. Lopate v valju so vlekle material po valju navzgor, z na­ sprotne strani pa je pritekala v valj voda, ki je tako temeljito oprala agregat, da je ta po pranju vsebo­ val vsega le l,6°/o izplakljivih delcev. Ker je pa voda izprala iz agregata tudi določen odstotek najfinejših partiklov, smo tena domestili pri sestavi granulata ta­ ko, da smo dodali sevniško mivko, za katero je zna­ čilno, da je finejša od ljubljanske. Umazana voda je odtekala v usedalnik, ki je bil pod pralnim valjem. Usedalnik je imel dva prekata z vmesnim pretokom. Očiščeno vodo smo odvajali v kanalizacijo, usedlino pa ročno čistili iz usedalnika in jo odvažali v zasip. Oprani agregat smo prevažali s transportnimi tra­ kovi v sortirni valj, ki je bil nameščen nad silosom za vskladiščenje posameznih frakcij. Silos je bil raz­ deljen v dva prekata, od katerih je vsak imel 15 m:! prostornine. Sejalni valj je porazdelil oprani agre­ gat v dve frakciji in sicer, od 0—8 mm in od 8—30 milimetrov. SL.1 SEPARACIJA IN BETONARNA POGLED OD ZGODAJ LEGENDA «.•° W«oo SL.2 PREREZ b-b legenda t .Udarnik. 6.00 m. 2 Pralni boben, i Vsedaimk. 4 Servirni ab s za gram oz 6 Silos za cement 4o fon 7 Transportni trak. «o Betonski mešalec toool. ti todjfW iz ja v a o,s m * i4 Dozirno tehtnica za aemcnt. r j Transporter 18 Dozirni voziček. 19 Drobdec. 20 Deponija fra kc ij v sdosih. 8, bo SL 3 PREREZ Q-Q SU- Verižni transporter ta cement Vzdolžni rez Določeni odstotek zrn, večjih od 30 mm, drobilec ni zdrobil. Ker ta zrna tudi sejalni valj ni presejal, smo na koncu valja namestili še kladivasti drobilec, ki je zdrobil ta zrna do 15 mm. Ta zdrob se je nabi­ ral v manjšem dodatnem silosu, ki je bil nameščen pod kladivastim drobilcem. Tudi ta zdrob smo doda­ jali agregatu. Ustja silosov so bila opremljena s segmentnimi odpirači. Pod silosi je bil na tračnicah obešen do­ zirni voziček s prostornino 0,5 m3, ki je bil ravno tako opremljen s segmentnim odpiračem. Dozirni voziček je bil razdeljen v dva prekata v takem volu­ menskem razmerju, v kakršnem so se posamezne frakcije dozirale. Voziček je polnil, praznil in potis­ kal do betonirke en delavec. Med separacijo in betonarno je stal leseni silos, ki je sprejel 40 t cementa v rinfuznem stanju. Pod cementnim silosom je stala decimalna tehtnica, ki smo jo vsakokrat uravnali na predpisano dozo ce­ menta. Cement iz silosa se je doziral v japaner, ki je bil nameščen na tehtnici. Za doziranje cementa in prevoz japanarja do lijaka betonirke je bil potre­ ben en delavec. Pozneje smo doziranje cementa mehanizirali tako, da smo prenašali cement od si­ losa do betonirke s transporterjem za cement (glej sliko 4), ki je stresal cement v prekueno tehtnico, nameščeno nad lijakom betonirke in uravnano vsa- kokrat na predpisano dozo cementa. Transporter za cement in prekucna tehtnica sta bila avtomatično povezana tako, da je isti delavec, ki je doziral gra­ moz, doziral tudi cement in sicer ta^o, da je s pri­ tiskom na električno stikalo sprožil transporter za cement, ki je napolnil tehtnico do uravnane teže. Ko je bila tehtnica polna, se je transporter avtoma­ tično izklopil, tehtnica pa s pritiskom na vzvod pre­ kucnila in stresla cement v betonirko. Tako so bili pri obratovanju separacije in betonarne potrebni le trije delavci: strojnik na buldožerju, delavec, ki je doziral agregat in cement, ter strojnik pri mešalcu. Od mešalca, ki je vsakokrat namešal 0,5 m3 beto­ na, smo beton prenašali do mesta vgraditve s stolp­ nim žerjavom. Kadunja žerjava, s katero smo tran­ sportirali beton, je imela obliko prisekane piramide. Ta oblika posode je ustrezala za plastične betone. Pri vgrajevanju manj plastičnih betonov, n. pr. pri betoniranju stebrov, pa smo imeli vedno težave z izpraznjevanjem posode. Vsled tega so naši kovinski obrati konstruirali nov tip kadunje, ki je imela obli­ ko poševno prisekanega stožca. Ta posoda je imela pri izpustu večjo odprtino, poševni prerez pa je obe­ nem preprečeval, da bi se tvoril na dnu posode be­ tonski obok, ki je pri piramidasti kadunji prepre­ čeval praznjenje. Prevoz cementa Cement smo dobivali v glavnem iz cementarne Trbovlje. Prevažali smo ga v rinfuznem stanju v le­ senih 10-tonskih kontenerjih. Na vsakem vagonu sta bila nameščena po .dva 10-tonska kontenerja. Vagoni so prihajali po železnici na industrijski tir v Šiški, kjer je naše osrednje skladišče za rinfuzni cement. To skladišče ima dva velika lesena silosa ter prostor za vskladiščenje cementa v pločevina­ stih sodih; skupna kapaciteta znaša 160 ton. Cement so iz kontenerjev na vagonih prevažali v silose z mehaničnimi transporterji za cement. Prav tako so prevažali cement iz silosov v 2,5 tonske lesene kon- tenerje, ki so bili nameščeni na kamionih, s kateri­ mi smo prevažali cement na gradbišče. Iz teh kon­ tenerjev smo prečrpavali cement s transporterji v gradbiščni silos. Ob osrednjem skladišču je bila montirana mostna tehtnica, ki je omogočala, da smo stalno nadzirali količino iz skladišča oddanega ce­ menta. Pri vsakem vagonu cementa so v našem labo­ ratoriju izvedli sledeče preiskave: 1. Z vikatovo iglo smo ugotavljali začdtek in konec vezanja. 2. Stalnost prostornine smo določali s kuhanjem cementnih pogačic in z Le Chatelierjevo iglo. 3. Z lomom gredic smo ugotavljali upogibno in tlačno trdnost po treh, sedmih in osemindvajsetih dneh. 4. Prostorninsko težo smo določili v rahlo na­ sutem in trdo zbitem stanju. Cemente, pri katerih smo dobili negativne izvi­ de, smo poslali še v preiskavo Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij. Če je zavod naš izvid po­ trdil, smo tako pošiljko cementa vrnili cementarni. Projektiranje betona Betone smo projektirali s pomočjo znanega Hummlovega grafikona za določitev betonske trd­ nosti, ki ga je za jugoslovanske norme trdnosti se­ stavil ing. A. Umek (glej Gradbeni vestnik št. 13—14 iz leta 1952). Potem, ko smo laboratorijsko določili Hummlovo kvalitetno število dejansko uporabljene­ ga mineralnega agregata ter upoštevajoč zahtevano marko betona in 28-dnevno trdnost uporabljenega cementa (na podlagi laboratorijskega izvida) smo iz grafikona lahko odčitali ustrezni vodocementni faktor. Nadalje smo v laboratoriju določili prostorninsko težo pravilno vgrajene in zgoščene (vibrirane) sveže betonske mešanice poskusnega betona, ki smo zanj uporabili agregat, katerega granulometrični sestav je bil v skladu z našimi tozadevnimi normnimi pred­ pisi, dozo cementa, ki je po našem praktičnem čutu zadostovala, da dobimo zahtevano marko betona, ter dodali tako količino vode, da smo dobili konzistenco betona, ki je še dovoljevala pravilno vgraditev z vi­ bratorjem. Pri projektiranju betona nam je bil v pomoč tudi grafikon sestavljen na podlagi empiričnih po­ datkov (glej Gradbeni vestnik št. 13—14/52), ki je določal razmerje med razlezom in odstotkom vode na težo suhe zmesi pri različnih dozah cementa. Iz tega grafikona smo odčitali odstotek vode "na teži suhe zmesi, za predvideno konzistenco betona in dozo cementa. Številčni primer: Zahtevana MB 220, cement tovarniško deklari­ ran za N-400, laboratorijska preiskava pa je dala 28-dnevno trdnost 450kg/cm2, kvaliteta agregata F = 180 cm2 (za Dmax = 30 mm), beton vibriran. Vzemimo, da bo zadostovala doza cementa okoli 300kg/m3. Iz empirično sestavljenega grafikona od­ čitamo, da bomo potrebovali 6,5 % vode na suho mešanico. V laboratoriju smo ugotovili prostornin­ sko težo za vibrirano svežo betonsko mešanico 2450 kg/ms. Iz Hummlovega grafikona odčitamo za MB 220 (ki jo moramo vsled 28-dnevne trdnosti ce­ menta, ki znaša 450kg/cm3, reducirati, ker je gra­ fikon sestavljen za marke cementa 400 kg/cm5 : MB 220 X ~ = MB 195) oz. MB 195 in kvaliteto 450 agregata F = 180 cm2, vodocementni faktor V/C — 0.57. Na podlagi teh podatkov izračunamo potrebno ko­ ličino cementa in vode: v = 2.450 kg/m3 X 6,5 % (vključno vode zaradi naravne vlage agregata) v 149 c = °’75 ,Z " ” r Skdi' da ie ° " 0iŠ7 = 262 kS cementa/m3 gotovega vibriranega betona. Glede na volumensko doziranje agregata v 500 litrskem dozirnem vozičku določimo potrebno ko­ ličino cementa in vode na 500 1 agregata takole: Najprej določimo povprečno prostorninsko težo agregata, upoštevajoč granulometrični sestav posa­ meznih frakcij: sevniška mivka 4 % X 1.435 kg/m3 = 58 kg/m3 frakcija 0—8 mm 40 %> X 1.793 kg/m3 = 720 kg/m3 frakcija 8—30 mm 56 °/o X 1.676 kg/m3 = 940 kg/m3 povprečna prostorninska teža 1.718 kg/m3 Potem ko smo montirali v separaciji kladivasti drobilec, kot sem že spredaj omenil, se je granulo­ metrični sestav spremenil takole: sevniška mivka 6 °/o, frakcija 0—8 mm 30 %>, zdrob iz kiadivastega drobilca 0—15 mm 12 %, frakcija 8—3C mm 52 °/o). Prostorninski sestav frakcij v 500-literskem do­ zirnem vozičku: 1718sevniška mivka - „„X 4 °/o = 5%;1435 500 1 X 5 % = 25 1 1"718frakcija 0—8 mm —- - X 40 Vo = 38 °/o;1793 500 1 X 38 °/o = 190 1 frakcija 8—30 mm — X 56 °/o = 57 °/o;1676 500 1 X 57 %> = 285 1 Ker moramo na teh 5001 agregata določiti dozo cementa v kg, moramo še poprej agregat pretvori­ ti v kg: sevniška mivka 1435 X 0,025 m3 = 36 kg frakcija 0— 8 1793 X 0,190 m3 = ' 342 kg frakcija 8—30 1676 X 0,285 m3 = 476 kg teža agregata v 500 litrskem dozatorju znaša 854 kg Teža agregata v 1 m3 izgotovljenega betona pa znaša: cement 262 kg/m3 prost, teža izg. betona 2.450 kg/m3 voda 149 kg/m3 — 411 kg/m3 411 kg/m3 teža agregata 2.039 kg/m3 Sedaj lahko izračunamo, koliko izgotovljenega betona dobimo iz 500 1 agregata: teža agregata v 500 litrskem dozatorju 854 kg teža agregata -----------= 0,42 m3 v izgotovljenem betonu 2.039 kg izgot. bet. Če pomnožimo s tem faktorjem prej izračunano dozo cementa in vode na 1 m3 izgotovljenega betona, dobimo potreben dodatek cementa in vode na 500 1 agregata, ki znaša v tem primeru: c = 262 kg/m3 X 0,42 = 110 kg v = 149 kg/m3 X 0,42 = 63 1 Če hočemo dobiti dodatek vode v mešalcu, mo­ ramo prej odšteti naravno vlago v agregatu, ki smo jo laboratorijsko določili: sevniška mivka 13,6 % X 36 kg = 51 frakcija 0— 8 mm 6 °/o X 342 kg = 20 1 frakcija 8—30 mm 1,52 % X 476 kg = 71 skupno 321 Potrebna količina vode na 1 m3 izg. bet. 63 1 vode naravna vlaga v agregatu — 321 vode v mešalcu dodajamo 311 vode Pred betoniranjem dobi torej delovodja sledeče podatke za 5001 dozator: Agregat Cement sevniška mivka 251 N-400 110 kg frakcija 0— 8 mm 190 1 voda 311 frakcija 8—30 mm 285 1 Predhodne preiskave betona: Preden smo pričeli z betoniranjem, smo beton še preiskali in sicer smo analizirali sveži beton. Na podlagi projektirane sestave betona smo na­ redili na gradbišču mešanico betona, ki smo jo v laboratoriju takole analizirali: Najprej smo ugotovili prostorninsko težo betona, nato pa določili razlez in posedanje betona ter na ta način ugotovili konzistenco. Potem smo izsejali beton na normni mreži 8 mm in napravili 9 gredic. S praženjem sveže betonske mešanice smo ugo­ tovili odstotek vode v betonu. Nato smo presejali suho zmes betona skozi normna sita in ugotovili granulometrični sestav agregata in količino cemen­ ta. Količino cementa smo ugotovili na ta način, da smo primerjali presevek izpod sita 0,223 z istim presevkom samega agregata. Iz teh podatkov smo nato izračunali vodocement- ni faktor in Hummlovo kvalitetno število F. Ker smo poznali marko cementa, smo lahko iz Hummlovega grafikona določili 28-dnevno trdnost betona in se tako prepričali, če bo projektirana sestava betona ustrezala zahtevani marki betona. Hkrati z betoniranjem smo preizkušali trdnost in sicer tako, da smo lomili gredice na centezemalni stiskalnici po 3, 7 in 28 dneh. Naknadne preiskave betona Na kraju betoniranja smo najprej ugotovili raz­ lez in posedanje betona ter naredili gredice in kocke. V laboratoriju smo nato določili odstotek vode na suho zmes betona. Beton smo vgradili v kalupe z istimi pervibratorji, ki smo jih uporabljali pri vgra­ ditvi betona na stavbi. Betonske kocke smo dajali v preiskavo Zavodu za raziskavo materiala in kon­ strukcij, kjer so ugotavljali trdnost po 7 in 28 dneh. Gredice smo preskusili v našem laboratoriju po 3, 7 in 28 dneh. V g r a j e v a n j e b e t o r l ä Beton smo vgrajevali z visoko frekvenčnimi per- vibratorji tvrdke Wacker. V rebričaste stropne kon­ strukcije in nosilce smo vgrajevali beton z iglami premera 35 in 55 mm. Betonsko ploščo smo nato še obdelali s planvibratorji in na ta način dosegli po­ polno zgostitev. V temelje, kletne stene in stebre smo vgrajevali beton z iglami premera 75 mm in 100 m. Doseženi rezultati Ugotovljene tlačne trdnosti so se gibale za vse marke betona v mejah 10 °/o nad zahtevano tlačno trdnostjo. Ta meja je bila prekoračena samo nekaj­ krat in samo v dveh primerih je bil rezultat pod zahtevano normo. Način opaževanja Pri opažu skeleta smo uporabljali montažne opaže, ki smo jih izdelali v naših lastnih obratih in na gradbišču samo montirali. Opaž kletnih zidov: Armirano - betonske stenaste nosilce smo opažili z montažnimi lesenimi ploščami, ki smo jih povezali s podolžnimi letvami in vijaki (glej sliko 5). Ta opaž je bil z vijaki pritrjen na lesene okvirje, ki so dali potrebno togost opažni konstrukciji in so obenem služili za delovni oder. Med opažnimi ploščami so bili vijaki obdani z lesenimi distančniki, ki so po razopaženju ostali v betonu. Opažne plošče smo v gornjih nadstropjih uporabili kot enostranski opaž vseh stropnih konstrukcij, lesene okvirje pa pri opaževanju stebrov. SL. 5 OPAŽ BETONSKIH ZIDOV - PREQEZ. 1 Varnostna ograja. 2 Delovni oder. 2 Leseni d istančn ik i. SL. 6 OPAŽ OKROGLIH STEBROV. pasnice * 25*10 na qsom \ Opaž okroglih stebrov: Opaž je bil sestavljen iz koničasto narezanih le­ tev, ki so bile med seboj povezane s pločevinastimi trakovi; ti so se na koncih spajali z vijaki. Opaž so obdajali leseni oblikovniki, sestavljeni iz dveh delov in med seboj spojeni z vijaki. Oblikovniki so bili z vijaki pritrjeni na lesene okvirje, ki so bili med seboj povezani z Andrejevimi križi. Ti okvirji so poleg tega, da so dajali potrebno togost opažni konstrukciji, služili tudi za delovni oder (glej sli­ ko 6). Montaža teh opažev nam je bila znatno olajšana vsled tega, ker smo tedaj, ko smo betonirali stropno konstrukcijo, zabetonirali tudi 30 cm visoke pod­ stavke stebrov, tako da smo opaž lahko nataknili na V akuum iran je s teb ro v te podstavke. Podstavke stebrov smo betonirali na zahtevo statika, ki je zlasti pazil na vozlišča ske­ leta in zahteval, da gobaste nosilce stropne kon­ strukcije ter stebre do določene višine hkrati zabe­ tonirajo in to z betonom, ki dosega najvišjo pred­ pisano marko betona. Opažno konstrukcijo smo dimenzionirali na pri­ tisk sveže vgrajenega betona, ki smo ga upoštevali kot hidrostatični pritisk, pri čemer je bil L = pro- storninski teži betona. Na podlagi tako dobljenega diagrama pritiskov smo določili debelino opaža, šte­ vilo in razmah oblikovnikov ter prerez vijakov. Oblikovnike smo predelali in uporabljali potem tudi za vse stebre kvadratastega prereza, ki smo jih opaževali na običajen način. Armatura Tudi armatura je bila delno montažna, s čimer je bila znatno olajšana montaža kakor tudi prevoz. Montažna je bila vsa armatura za stebre. Stremena so bila privarjena na poknočne palice z električnim varilnim agregatom. Tudi armaturo za rebra stro­ pov so zvezali na postaji za krivljenje železa in na stavbi samo montirali. Ker smo tako organizirali gradnjo, t. j. upora­ bili izkopani material za betonski agregat s pomočjo drobilne, pralne in sejalne naprave, delali dosledne preiskave cementa, projektirali beton, še prej pa izvedli preiskave, vgrajevali beton z vibratorji, na opisani način prevažali cement, beton, opaž in ar­ maturo, nadalje uporabljali montažne opaže in ar­ maturo, ki smo jih pripravili vsled pomanjkanja prostora na gradbišču v naših obratih in na grad­ bišču samo montirali — smo res lahko zadostili zahtevnemu tempu gradnje in ekonomiki pri vgra­ jevanju zahtevanih mark betona. _ Z g radba v g rad n ji — pogled s ces tne stran iStropni opazi: Za opaž stropov smo uporabljali montažne opaž­ ne škatle (glej sliko 7), ki so ležaje na lesenih pol- nostenskih žebljanih nosilcih, ki so bili na konceh podprti. Tega opaža smo izdelali za poldrugo nad­ stropje in ga uporabili za opaž pri vseh nadstropjih. Ta način opaže vanja je tudi omogočal, da so bile zaopažene etaže prehodne. SL. 7 STROPNE OPAZNE SKATLJE S. Mesarič, ing. civ. ORGANISATION DE LA CONSTRUCTION A OSSATURE D’UN IMMEUBLE D’ HABITATION A LJUBLJANA Gradis a construit un immeuble d’ habitation § Ljub­ ljana en Systeme de construction ä ossature de 18.000 mJ d’aire d’etage avec 13 Stages et 8.000 m3 de beton mis en oeuvre. Puisque tous les aggregats ont ete extraits sur le chantier, un separage des aggregats et une usine ä bSton y ont etS etablis. Le ciment fut transports en vrac ä l’aide de transporters mScaniques dans un silo en bois. Le beton Stait transports de l’usine ä bSton ä l’aide d'une grue ä tour et mis en oeuvre ä l’aide d’un pSrvibrateur ä haut frSquence. Les dosages de bSton ont StS calcules selon le graphique de Hummel pour la determination de la rSsistance du beton. Tous les coffrages pour les ossa- tures en bSton Staient prSfabriquSs. L’armature ne fut pas liSe par fils de fer, mais soudSe et cela se montra particulierement efficace en colonnes. Š. Mesarič, C. E. CONSTRUCTION ORGANISATION OF RE'NFORCED CONCRETE FRAME BLOCK OF DWELLINGS AT LJUBLJANA Gradis built a block of dwellings at Ljubljana in framed construction type of 18.800 sq. m. of story area from the excavation, an aggregate preparation plant and with 13 stories and 8.000 cub. m. of placed concrete. As all aggregates for the concrete was won on the site itself a concreting plant were erected there. The cement was supplied as bulk material and by means of mechanical transporters conveyed to a wooden hopper. The concrete was transported from the concreting plant by means of a tower crane, and placed by means of a high-frequency compacting machine. The concretes were designed accord­ ing to the Hummel’s graph for determination of concrete strength. The forms of all concrete frame structures were precast. The reinforcement was not bound with wire but welded, which proved itself especially well in columns. Dipl. Ing. 5. Mesarič DIE BAUORGANISATION DES STAHLBETONSKELETT­ WOHNBAUBLOCKS IN LJUBLJANA Gradis erbaute einen Wohnhausblock im Skelettensy- stem mit 18.800 m2 Etagenfläche in 13 Etagen mit 8.000 m3 eingebauten Betons. Da das ganze Betonaggregat auf der Baustelle selbst ausgehoben wurde, wurde dortselbst auch die Separation und die Betoniereinrichtung auf­ gestellt. Der Zement wurde in losem Zustand zugeführt und mittels mechanischer Förderbänder in einem Holzsilo auf­ bewahrt. Der Beton wurde von der Betonfabrik mit Turm­ kran transportiert und mit Hochfrequenz-Pervibratoren eingebaut. Der Beton wurde bestimmt nach dem Hummel- schen Graphikon zur Bestimmung der Betonfestigkeit. Die Schalungen aller Betonkonstruktionen wurden in Vor­ fertigung ausgeführt. Auch die Armatur war teilweise in Vorfertigung ausgeführt, denn sie war nicht mit Draht gebunden, sondern geschweisst, was sich bei der Säulen­ armatur besonders gut bewährt hat. 1 . •■■..v-. :lr, Ing. Lenard Treppo Ing. Dušan Farčnik Delo Gradisa pri projektiranja in izvedbi prej napetega betona in opeke Pri prej napetem betonu ločimo glede na spoj prej napete armature z betonom: 1. prej napeti be­ ton s takojšnjim spojem, 2. prej napeti beton brez spoja in 3. prej napeti beton z naknadnim spojem. Prej napeti beton s takojšnjim spojem in sorodno prej napeto keramiko uporabljajo danes za serijsko izdelavo lažjih montažnih elementov. Prej napeti beton brez spoja predstavlja zgodovinski vmesni člen v razvoju k prej napetemu betonu z naknadnim spojem, ki ga izdelujejo po neštetih sistemih vna­ prejšnjega napenjanja in sidranja armature. 1. PREJ NAPETI BETON S TAKOJŠNJIM SPOJEM — PREJ NAPETI OPEČNI STROPI IN PREKLADE Splošno: Prej napeti opečni stropi in preklade imajo v primerjavi z armiranimi betonskimi kon­ strukcijami občutne prednosti: a) višina stropa in preklade je nižja; b) poraba jekla minimalna, pri stropih 1—1.5kg/m-; c) strop je homogen in elastičen, brez nategov na spodnji strani — omet ne razpoka. Obenem je tak strop dober termični izolator; d) elemente je možno iz­ delati na tovarniški način — prefabrikacija, racio­ nalnost; e) elementi so lažji, prevoz bolj pripraven in varen. Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis« je pri­ čelo leta 1954 v svoji delavnici za prej napete opečne nosilce v opekarni Brežice izdelovati opečne prej napete elemente za stropne konstrukcije ter oken­ ske in vratne preklade. Za izdelavo takih elementov je treba imeti dobro žgano in zelo kvalitetno opeko, katere trdnost znaša več kot 300 kg/cm- opekarne Brežice, kvalitetni beton marke preko 400, izdelan s supercementom S 600 cementarne Podsused ter visoko kvalitetno jekleno žico, po kakovosti močnejšo od 160kg/mm2 jeseniške železarne. Prej napeče elemente izdelujejo v delavnici, dolgi 90.69 m in ši­ roki 9.56 m (skica 1), kjer sta postavljeni dve de­ lovni mizi z vso potrebno opremo in stroji za nape­ njanje, kodranje in sidranje žic (slike 2, 3, 4, 5). Poleg tega so v delavnici še: namakalna korita za opeko, betonski mešalec s transportnimi vozički za beton, cement, opeka in žica, ročno orodje za kriv­ ljenje železa, vibratorji za obdelovanje in vgraditev Sl. 2 S tro j za teg n en je žic Sl. 3 G lava za s id ran je žic OPEkA £ OPEKA 'iHMAAKANTE i OPEKE s

410*•f---------------------- 9 -5 6 --------------- - f betona ter minimalni laboratorijski pripomočki za stalno nadziranje kakovosti betona. Vso to potrebno opremo je podjetje izdelalo v lastnih delavnicah. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS pa je priskočil podjetju na pomoč: predlagal je naj uvedemo kodranje žice (kodranje žice po že znanem Freyssinetovem principu), ter nam izdelal ustrezen stroj in s tem omogočil proizvodnjo elementov v zvezi s povečanjem adhezije med betonom in jeklom pri tej vrsti prej napetih konstrukcij z neposrednim spojem. Sl. 4 Potezna naprava z manometrom Sl. 5 S tro j za k o d ran je žice Kratek opis izdelave elementov: Opeko določenih oblik in dolžin najprej namakamo v posebnih koritih 2 do 3 dni. Na napenjalni mizi sestavimo nato opeke v elemente poljubnih dolžin tako, da ostane med posameznimi opekami rega, debela do 8 mm, za malterski stik. V tako pripravljene nosilce vložimo visoko kvalitetno žico ter pričnemo z nategovanjem žic do predpisane vrednosti. Takoj nato začnemo betonirati nosilce (slika št. 6). Beton vgrajujemo s posebnimi vibratorji, ki so konstruirani glede na obliko opeke ter imajo vgrajena posebna vibracijska peresa. Betoniranje samo poteka prav hitro, tovar­ niško. Po končanem betoniranju pustimo nosilce na napenjalni mizi 4 do 5 dni (v poletnih mesecih le 3 dni), da dobi beton predpisano minimalno trdnost. Ko se beton strdi, popustimo sidrne naprave, razre­ žemo nosilce na že prej naznačene dolžine in jih vskladiščimo. Ko smo končali z betoniranjem prve plasti nosilcev, pričnemo po končanem vezanju ce­ menta betonirati drugo in nato še tretjo plast. De ­ lovna miza je pri takem delu polno izkoriščena. Med posamezne plasti elementov vlagamo opažne table, med nosilce pa distančnike in zaščitne letve, ki jih takoj po betoniranju odstranimo. Na ta način lahko izdelamo razne tipe in oblike prej napetih elementov, ki jih potem lahko uporabimo v različne namene. Sl. 6 B eton iran je in v ib riran je nosiln ih elem entov Uporaba: Uporabljamo jih lahko kot stropne elemente v kombinaciji s polnili raznih oblik in za okenske in vratne preklade v betonski ali opečni nadzidavi, kakor je razvidno iz priloženih skic 7 in 8. Poleg osnovnega tipa, to je prej napetega ploha ali deske, bo podjetje izdelovalo v prihodnji sezoni tudi nosilce z nabetoniranjem osnovne oblike, to je obr­ njeni T profil; ti pridejo v poštev pri konstrukciji dvoranskih stropov, ker ne potrebujejo pri montaži stropnih elementov nikakih vmesnih podpor. Preiz­ kušajo tudi francoski tip stropa, ki uporablja eno samo obliko opečnega izdelka, in sicer kot nosilni in polnosilni element. Konstrukcija tega stropa je možna le s tlačno betonsko 3 do 5 cm debelo ploščo. SI. 7 Prej n a p e ti s tropovi OKENSKA PREKLADA Z OPEČNO NADZIDAVO OKENSKA PREKLADA S TLAČNIM DELOM IZ BETONA M B 160 BETON MB 160 IZOLACIJA PREDNAPETI PLOHI 125/6 S lika 8 Statične osnove za izračunavanje stropov in pre­ klad so naslednje: a) Prej napeti opečni stropi 1. Računska varnost porušitve 2.5; porušitveni moment, računan po EMPA enačbi z o ž — 17.000 kg na cm2 in MB 160 kg/cm2. 2 n _ E opeč. prej napeti ploh E tlačni beton 3. Dopustne robne tlačne napetosti v betonu oz. opeki ob = 60 kg/cm2. 4. Vnaprejšnje napetosti v opečnem plohu naj bodo take, da pri dopustnem upogibnem mementu ne nastopajo na spodnjem robu prej napetega ploha nikake natezne napetosti. Varnost je celo računana s 15 °/o tlaka. Efektivna napetost v jekleni žici po odbitju izgub 10.000 kg/cm2. Začetna dopustna na­ petost v prej napetem plohu 100 kg/cm2. 5. Dopustne strižne napetosti r dop = 5 kg /cm2. Na podlagi teh dopustnih napetosti so izračunane dopustne prečne sile Q dop. b) Okenske in vratne preklade 1. Računska varnost porušitve 2.5; porušitveni moment, računan po EMPA enačbi z natezno trdno ­ stjo žice 17.000 kg/cm2 in MB 160 kg/cm2 za beton ter marke zidu 80 kg/cm2 pri nadzidavi z normalno opeko v cementni malti. 2. n = kot zgoraj _ _ E opeč. prej napeti ploh E zid v opeki 3. Dopustne napetosti v betonu 60 kg/cm2 oziroma dopustne napetosti pri nadzidavi z normalnimi zidaki v cementni malti. a z = 20 kg/cm2 4. Isto kot zgoraj. 5. Dopustne strižene napetosti pri betonu dop. = — 5 kg/cm2, pri nadzidavi z normalnimi zidaki v ce­ mentni malti pa 2.5 kg/cm2. Za dimenzioniranje stro­ pov in preklad (kot prosto ležeči sistemi) so izdelali v projektivnem biroju Gradisa tabele, po katerih je možno hitro in preprosto izračunati armaturo stro­ pov. Pri kontinuiranih konstrukcijah pa je treba na­ rediti podrobni statični račun. Poizkusi o uporabnosti: Hkrati s poizkusi in začetno produkcijo prej napetih elementov so naredili v Zavodu za preiskavo materiala in konstrukcij LRS v Ljubljani tudi poiz­ kuse o uporabnosti teh vrst konstrukcij. Poročilo št. 2635 od 19. junija 1954, ko je bil preiskan no­ silec, armiran s 4 žicami 0 3 mm, dolžina 350 cm, MB 160 prereza 20/20, navaja sledeče zaključke in analize rezultatov. »Poizkus je pokazal, da je stanje nosilca do konca povsem pravilno. Opaziti ni bilo nikakega drsenja žic, do zloma je prišlo zategadelj, ker so se pretrgale žice. Ni razloga za pomiselke, da se element v plošči ne bi obnesel. Sodimo, da so te vrste nosilci uporabni.« Priložen diagram nam pokaže deformacije nosilca pri raznih obtežbah. O br ei r.o ni te v ?P ~W q Slika 9. Preiskava stropa dne 1Ö. 11.1954, poročilo 436, pa je dala sledeče rezultate: »Metoda statičnega računa je dobra, varnost je zadostna, t. j. 2.5 krat večja, kakor je predpisana, ter ni pretirana, kar do­ kazuje, da je material dobro izkoriščen. Strop se je porušil vsled upogibnega momenta in do zloma je prišlo vsled tega, ker se je pretrgala armatura, ki je ostala do konca zasidrana na obeh straneh zlom­ ljenega dela. Tudi ni nastopilo nikako drsenje v stiku med betonom in prej napetimi opečnimi deskami. Upogib je znašal pri dopustni obremenitvi 1 :1355 razpona, kar je daleč pod dopustno mejo.« Varnost konstrukcije, ki je bila obremenjena pri zlomu s silami 2P = 2 X 3230 kg, je znašala 2.96. Isti inštitut je izvedel tudi preiskave jeseniške žice, ki jo pod- Sl. 9 D iagram p re izkusne obrem enitve stropa jetje uporablja za prej napete opečne elemente. Iz preiskave št. 685/28 od 26.5.1955 je razvidno, da gre tu za patentirano jekleno žico, kvalitete P7, pre­ mera 4 mm, ki je pri 11 preizkusih pokazala sledeče lastnosti: povprečki: prerez žice 12.13 mm2, trdnost na pretrganje 187.6 kg "mm2, meja plastičnosti 0.2 °/o znaša 165.5 kg/2, raztezek /10 = 6.15 %. Železarna Jesenice je to žico označila s kvaliteto P7 :160 — 180 kg/mm2. Gradis je izdelal v letu 1954/55 po opisanem postopku v lastni delavnici 40.688 m1 prej napetih elementov prereza 20/5, 16/6 inl2.5/6 cm ter zgradil strope in preklade na stanovanjskih objektih v Rav­ nah, Celju in Ljubljani in industrijskih objektih TE Šoštanj. Trenutna mesečna kapaciteta delavnice znaša ca. 5000 m1 prej napetih elementov za strope «n preklade; odvisna je od produkcijskih možnosti in od tega, kako ji opekarna dobavlja opeko. Po re­ konstrukciji in povečanju brežiške opekarne pa bomo lahko povečali tudi produkcijo opečnih nosilcev in preklad za 3 do 4 krat, tako da bomo letno izdelali elemente in polnila za ca. 70.000 m2 bruto stanovanj­ ske površine. V pogledu ekonomije omenjamo predvsem znatne prednosti, ki jih nudi uporaba prej napetih nosilcev pri izdelavi vratnih in okenskih preklad. Če primer­ jamo tako preklado s preklado, izdelano po tradicio­ nalnem načinu (armirani beton + opaž), potem nam pokaže rezultat, da prihranimo pri uporabi prej na­ pete preklade z opečno nadzidavo pri ceni izdelka 40 %. Poleg tega lahko preklado izdelamo v krajšem čašu, ne da bi prekinjali tempo gradnje. V pogledu ekonomije stropov iz prej napetih nosilcev omenimo, da se pokaže pri sedanjih cenah opečnih votlakov ta ekonomija predvsem pri stropih z razpetinami 4.75 do 5.75 m. 2. PREJ NAPETI BETON Z NAKNADNIM SPOJEM SISTEM FREYSSINET a) Kratek opis sistema Freyssinet (slika 10) Poglavitni in bistveni del je splošno znani Freys- sinetov konus, ki je sestavljen iz 2 delov, iz zuna­ njega obroča in notranjega klina. Oboje je iz zelo kvalitetnega betona s potrebno obročno dvojno spi­ ralno armaturo. Klin ima v sredini jekleno cevko, ki služi za naknadno injeciranje kablov. Freyssinetov kabel sestavlja snop visoko kakovostnih žic 0 5 mm 12 po številu. Te žice so nameščene okoli centralne spirale ter obdane s pločevinastim plaščem 0 30 iz tanke, 0.2 mm debele jeklene pločevine. Jekleni plašč preprečuje neposreden stik betona z jeklenimi ži­ cami in zmanjšuje trenje žic pri tegnjenju. Za stike med pločevinastimi cevmi uporabimo bandažo iz jute, pomočeno v bitumen, ali gumijaste cevke. Kable izdelajo in pletejo do predpisanih dolžin na gradbišču s pomočjo posebne priprave. Kable natezamo z na- penjalkami z maksimalno koristno sile 36.5 ton. Pri tisk v napenjalki povzročimo s pomočjo dvobatne visoko tlačne črpalke prek manometra in posebnih gumijastih cevi za visoke pritiske do 600 atm. Kabel napnemo najprej na ca. 50 kg/cm2 pritiska na mano­ metru (reperažni pritisk = izhodiščna točka za na­ daljnje tegnjenje in merjenje raztezkov v kablu). Nato stopnjujemo v napenjalki pritisk do 50 atm ter nadziramo raztezanje kablov. Pri celotni operaciji vodimo seveda natančen zapisnik za vsak kabel po­ sebej. Ker merjene raztezke izenačimo s tistimi, ki jih transformirane odčitamo kot pritisk na mano­ metru, do 5 % in ko dosežemo tako v kablu zaželeno napetost, prenehamo z natezanjem ter takoj zagoz- Sl. 10 N ap rav e za p re j n ap en jan je po sistem u F rey ss in e t dimo žice (blokiranje konUša) prav tako hidravlično s silo, ki je enaka končni sili ali pa do 10 °/o manjša od sile, s katero smo napeli kabel. Ko odstranimo napenjalke, odrežemo žice, jih ukrivimo v obliko »rože« in zabetoniramo. Pri tem moramo pustiti po­ trebne odprtine (luknje), ki nam omogočajo poznejše injeciranje kablov. Pred tegnjenjem kablov moramo za vsak kabel posebej zračunati raztezke pri določeni obtežbi in seveda upoštevati vse padce in izgube napetosti, ki nastopijo v kablih. Končna faza — na­ vadno po 30 dneh ali več, je injeciranje kablov. To opravimo s cementnim mlekom, mešanice 1:2 (voda : cement) in pritiskom do 6 atm.; dodamo posebne dodatke za stabilizacijo injekcijske mase. b) Nadvoza na cesti Splošno: V gradbeni sezoni leta 1955 so zgradili na avtocesti Ljubljana—Zagreb 2 nadvoza iz prej napetega betona. Nadvoz št. 19 na km 95.414 avto­ ceste stoji v bližini Grosupelj (slika 11). Drugi nad­ voz št. 30 pa je zgrajen na Peči, na km 90.260 (slika 12). Zgornji ustroj je pri obeh nadvozih enak, le opornika in krilni zidovi so prilagojeni terenskim razmeram (slika 13). Razpetina nadvozov naj bi bila iz vozno-tehničnih ozirov čim večja. Estetski razlogi narekujejo ravno in vitko konstrukcijo. Potemtakem prihaja v poštev predvsem gradnja nadvozov iz prej napetega betona. Prej napeti beton omogoča, da pre­ mostimo pri nizki konstrukcijski višini večje razpe- tine z manjšo porabo materiala, kot ga potrebujemo pri armiranem betonu. Zato so konstrukcije iz prej napetega betona tudi lažje in pripravnejše za mon­ tažo. Konstrukcije iz prej napetega betona lahko razdelimo v vzdolžni in prečni smeri v posamezne sestavne dele, ki jih po montaži sestavimo in z na­ knadnim napenjanjem spojimo v celoto. iiADvoz fr. j4 B E 2 1 - 1 t > E Z 7-7 & 550 n t 500 * Sl. 13 V zdolžna in p rečna reza nadvozov št. 19 in 30 P ro je k ta n t: P ro je k tiv n i b iro G radisa ing. D. F arčn ik Izv a ja lec : SGP G radis ing. M. Š ircelj ing. L. T reppo P ro jek tan t: P ro je k tiv n i b iro G rad isa ing. D. Farčnik Izva ja lec : SGP G rad is ing. M. Š ircelj ing. L. T reppo Sl. 10 N advoz št. 19 na av tom ob ilsk i cesti L ju b ljan a—Z agreb Sl. 12 N advoz št. 30 na av tom obilsk i cesti L ju b ljan a—Zagreb V Z D O L Ž N I R E Z 4----- M,---- 1----- -H---- 1 + r-'. < (- LU O S . M N O on Ul l i l o-» ■>t ■O03X O CDd> O* C o"d Zgornji ustroj obeh nadvozov. Zgornji ustroj obeh nadvozov je bil projektiran za montažni način grad­ nje. 4 nosilci prenašajo lastno težo in težo zapolnitve montažnih reg kot ločeni prosto ležeči nosilci, raz- petine 22 m. Nosilci imajo nastavke za prečnike, ki ojačujejo med montažo tanko stojino (slika 14). V tlačni pasnici nosilcev in v nastavkih za prečnike je treba pustiti kanale za kable, ki jih vdenemo po montaži. Po vnaprejšnjem napetju v prečni smeri se nosilci izpremenijo v prosto ležečo nosilno mrežo 4 vzdolžnikov s 3 prečniki. Nosilna mreža prenaša torej težo hodnika, ograje, granitnih robnikov, izrav­ nalnega betona, trdo litega asfalta, vozišča in ko­ ristne teže. Vnaprejšnjo napetost je treba vnesti v konstruk­ cijo tako, da ni medsebojnega vpliva napenjanja v vzdolžni in prečni smeri. Vnaprejšnje napetosti v voziščni plošči in prečnikih morajo biti torej enake. Tudi vse 4 vzdolžnike moramo enako napeti. Nekaj podatkov iz statičnega računa: Nosilni sistem tvori prostoležeča nosilna mreža — 4 vzdolžnikov s 3 prečniki. Zaradi bolj prepro­ stega računa smo vzeli členkasto izveden priključek prečnikov na vzdolžnike, ki eliminira torzijske mo­ mente. Konstrukcija je tako samo 6 X notranje statično nedoločena in je preračunana za koristno težo PTP 5 z goseničarjem 30 t. V naslednji razpre- delinci I. so navedene napetosti, ki nastopajo v ne­ varnem srednjem rezu krajnega nosilca. Razpredelnica I. N apeto sti N apeto sti V rsta obtežbe sigma na zgor. robu na spod. robu kg /cm 2 kg /cm 2 1. lastna teža + 78.5 — 129.4 2. koristna teža -r 41.8 — 74.4 3. napetosti iz vozliščne plošče + 18.4 — 9.8 4. končno stanje vnaprejšnje napetosti po vseh izgubah — 42.3 + 216.1 kombinacija 1, 2, 3, 4 + 96.4 + 2.5 Opomba: Natezne napetosti so označene z ne­ gativnim predznakom! Napetosti vsled lastne teže montažnega nosilca, zapolnitve montažnih stikov in začetne naprejšnje napetosti so izračunane skladno s potekom gradnje z odpornim momentom betonskega prereza montaž­ nega nosilca, oslabljenega s kanali za kable. Betonski prerez, okrepljen s pozneje betoniranimi montažnimi regami v voziščni plošči ter z injeciranimi kabli s popolnim spojem, pa prenaša težo hodnikov, utrditve vozišča, koristno težo in padce vnaprejšnje napetosti v kablih. Največja glavna natezna napetost v nosilcih znaša 2kg/cm2. Beton zgornjega ustroja mora glede kakovosti ustrezati MB 450 poizkusne betonske kocke po 23 dneh. Konstrukcija ima 1.4 kratno varnost kar se razpok tiče in 2.0 X varnost pred porušitvijo, če upoštevamo povečanje lastne in koristne teže. Operativna izvedba objektov: Kabli. Uporabljen je Freyssinetov sistem vnaprejšnjega napenjanja in sidranja kablov. Koristna sila v kablih je znašalo od 18.2 do 20.5 tone. Kabli so sestavljeni iz 12 0 5 visoko kakovostne žice, trdnosti 164kg/mm2 belgij ske znamke »Produrac«. V sredini nosilca je znašala začetna vnaprejšnja napetost v kablu 105kg/mm2. Zaradi krčenja in plazenja betona in relaksacije je­ kla predvidevamo, da bo napetost v jeklu padla na 76.9 kg/mm2. Vnaprejšnje napenjanje smo izvajali iz obeh koncev kablov. Zato sta bili potrebni 2 nape ■ njalki, vsaka s svojo tlačilko. Beton: Visoko kakovostni beton marke MB 450 je projektiral ing. Umek po svojem postopku, ki je bil že opisan in objavljen v Gradbenem vestniku v št. 13/14-1952, str. 47—49. V publikaciji Gradisove an­ karanske konsultacije strokovnjakov za beton marca 1955 je razširil postopek projektiranja tudi na vibri­ rane betone visoke kakovosti. Betonski agregat ljub­ ljanske separacije je imel naslednji sestav: velikost zrna 0— 4 mm 25 % 4— 8 mm 10 °/o 8—15 mm 10 °/o 15—30 mm 55 c/o Uporabljali so cement iz Anhovega in Podsuseda. Za 1 ma z visoko frekvenčnimi vibratorji vgrajenega betona je bila sestavljena naslednja receptura: betonski agregat 2000 kg cement C 500 400 kg voda 160 kg = 2560 kg Vodocement, faktor v/c 0.4 Dozo cementa so med gradnjo zvišali, da bi bilo mogoče nosilce čimprej napeti, kar je pospešilo hi­ trost gradnje. Na gradbišču so nadzirali trdnost be­ tona s poizkusnimi betonskimi kockami. V naslednji razpredelnici II. so podane srednje vrednosti serij po 3 kocke: Razpredelnica II. nadvoz št. 19 O b je k t D oza cem. T rd n o s t v kg/cm2 a - : Poizkusn . b et. kock k o n s tru k c . del. kg Ö 7 8 9 28 nosilec I. 400 322 455 nosilec II. 400 461 498 nosilec III. 440 422 nosilec IV. 440 426 457 nadvoz št. 30 nosilec II. 470 365 530 nosilec III. 470 450 633 Način gradnje je odvisen o robov, ki so določeni za dokončno izgotovitev. V našem primeru naglica m bila potrebna. Zato smo izbrali naslednji način gradnje, po katerem je bilo mogoče zabetonirati skoraj brez mehanizacije z enim samim opažem vseh osem nosilcev za oba nadvoza. Vzporedno z nadvozom smo postavili v osni razdalji 4 m lesen oder za beto­ niranje nosilcev, na katerega smo namestili najprej eno stran lesenega montažnega opaža (slika 16). Opaž je bil sestavljen iz 1.3 m dolgih elementov, kar UA5L0V- 5 je omogočilo lažje montiranje in razdiranje opaža. Medtem so na posebni pokriti progi spletali kable. Proga je bila pokrita zato, da bi preprečili rjavenje kablov, ki je škodljivo iz dveh razlogov: rjavina oslabi prerez žic in tako zmanjša nosilnost kablov, zaradi večjega trenja v krivinah pa je kable tudi težje napenjati. V opaž, odprt ob eni strani, smo na­ mestili kable, armaturo, sidrne obroče in ležišča, nato pa še opažili drugo stran nosilca. V pripravljene luknje opaža v zgornji pasnici nosilca in v prečnikih so namestili jeklene cevne vložke za oblikovanje prečnih kanalov. Nato so nosilec zabetonirali. Beton so vgrajevali z dvema opažnima vibratorjema, dve vibracijski igli pa sta zgoščevali beton v odebeljeni spodnji pasnici in tanki stojini ter zgornji pasnici nosilca. Potrebovali smo štiri vibratorje, ker smo vgrajevali beton vlažne konsistence z vodocementnim faktorjem 0.4. Takoj potem, ko je bil nosilec zabeto­ niran, so izvlekli cevne vložke za prečne kable in odstranili pritrdilne spone opaža. Po treh dneh sc nosilce razopažili in nato še tri dni neprenehoma po­ livali beton z vodo, da je pridobil na trdnosti in do­ segel po enem tednu vrednost 322—450 kg/cm2. Pri Sl. 61 Lesen m ontažni opaž s s id rno ploščo tej trdnosti so 21 ton težki nosilec delno napeli, ga s pomočjo dveh amerikank, nameščenih na vsakem koncu, dvignili z odra in ga postavili na štiri trans* portne vozičke, na vsakem koncu nosilca sta bila po dva vozička. Nato so nosilec v bočni smeri prepeljali na zanj določeno mesto na že zabetonirane opornike (slika čt. 7). Prav tako so zgradili tudi ostale tri no­ silce nadvoza ter jih montirali na pripravljena le­ žišča opornikov, in sicer v deset dnevnih presledkih. V prečne kanale so položili prečne kable, napeli pre­ ostale vzdolžne kable nosilcev in zabetonirali mon­ tažne rege med nosilci. Beton, s katerim so zapolnili prostor med regami, so pustili strjevati teden dni, nato pa so napeli prečne kable, ki so spojili nosilce v nosilno mrežo. Zdaj je bilo treba opraviti le še drobna zaključna dela, kakor injecirati kable, beto­ nirati izravnalni beton in hodnike, pripraviti trdo liti asfalt, vozišče in namestiti hodnike. Ta dela je bilo treba čimprej opraviti, da je teža utrditve vo­ zišča razbremenila močno tlačena prej napeta vlakna na spodnjem robu nosilca. O napenjanju: Glavna skrb operative je veljala pravilni vgraditvi v statičnem računu predpisanih sil vnaprejšnje napetosti. Določili smo vrstni red na­ penjanja vzdolžnih in prečnih kablov. V sliki št. 14 so označeni kabli po vrstnem redu napenjanja. Vna­ prejšnjo napetost smo vnesli v nosilce v dveh stop­ njah. Teden dni stari nosilec je bil napet najprej s štirimi kabli, ki so ustvarili skupaj z lastno težo nosilca centrično ležečo opornico in enakomerno po­ razdeljeno napetost po prerezih. V tem stanju smo nosilec tudi montirali. Ostale kable (5) v vsakem nosilcu smo napeli po montaži vseh štirih nosilcev in sicer tedaj, ko nosilci še niso bili prečno zvezani. Po tej razvrstitvi dela so se zaradi krčenja in plaze ­ nja betona zmanjšali padci napetosti v kablih. Pla­ zenje betona je namreč tem večje, čim mlajši je beton pri vnaprejšnjem napenjanju in čim večja je napetost v njem. Posebno močno krčenje mladega betona se je pri tem načinu pokazalo le pri prvih štirih kablih nosilca. Nato so napeli središčni prečnik, oba sosedna prečnika, ležiščna prečnika in voziščno ploščo. Ta način gradnje smo upoštevali tudi pri ra čunu padcev napetosti v kablih na podlagi podatkov, ki jih najdemo v nemških predpisih DIN 4227. Za vsak kabel posebej smo določili diagram od­ visnosti raztezkov od napetodsti v začetku kabla ozi­ roma od manometrskega pritiska na manometru tla­ čilke, in zračunali razteg kablov pri sili, ki je potrebna pri vnaprejšnjem napenjanju. Pri tem smo upoštevali izgube, ki jih utrpi vnaprejšnja napetost zaradi tre­ nja v krivinah kabla in ker vtisnemo kline in a - s diagram žice kablov, ki jo je preiskal Zavod za raz­ iskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Slika 15 kaže enega izmed računsko določenih diagramov raztega kablov in merjenje raztega pri napenjanju kablov. Pri napenjanju samem je veljal za odločilnega izračunani razteg kablov, ustrezni manometrski pri­ tisk na tlačilki je bil le kontrola. Sl. 17 P rečni rez opaža z d istančn ik i Podrobnejša gradbena dela: Ves zamuden račun upogibnih in glavnih nateznih napetosti je nesmiseln, če niso nameščeni kabli v nosilcih natančno po na­ črtu. Nekateri projektanti zahtevajo natančnost do ‘Loo višine noslica, to je v našem primeru 0,5 cm. To natančnost so pri naših nosilcih dosegli s tem, da so uporabljali poprej izdelane predfabricirane montažne čelne sidrne plošče (slika 16), da so kable na poseben način pritrdili na opaž in namestili betonske distanč- nike v spodnjem delu opaža (sl. 17). Kable so pritrdili na opaž s pomočjo železne kljuke 0 5 mm iz od ­ padne trde žice. Na kljuke so nataknili iz žice 0 3 spiralno zvite tulce take dolžine, ki ustreza razstoju med bočnima opažema. Kabel je treba privezati na tulec z žico, da je tako zavarovan proti pomikom pri vibriranju betona med vgrajevanjem. Ko vgrajena plast betona prekrije mesto pritrditve, kljuko iz­ vlečemo, nadaljnje vibracije pa nato skozi spiralo zapolnijo 0,5 cm debel kanal, tako da je površina be­ tona popolnoma gladka. Nosilce so med montažo premikali v bočni smeri za 4—8 m. Med montažo so nosilce na obeh koncih pritrdili z dvema vijakoma 0 1" na dva železobentonska bloka, ki sta stala na transportnih vozičkih. Na ta način so zagotovili za­ dostno stabilnost nosilcev v bočni smeri med trans- portiranjem (slika 18). Sl. 18 Prečno tran sp o rtiran je Poraba gradbenega materiala za zgornji ustroj: širina med ograjo meri 4,5 m. Celotna dolžina nosil­ cev znaša 23,4 m. Tlorisna kvadratura pa 105 m2. Celotna poraba gradiva znaša: mera količina bet. MB 450 za montaž, noslice bet. MB 220 za hodnike in iz­ m3 37,10 ravnavo vozišča vis. kval. jeki. žica Je 164 za m3 6,67 kable t 2,11 armat. jeklo Je 37 t 1,36 sidra Freyssinet kom. 192 c) Most pri Polhovem gradcu Splošno: V gradbeni sezoni 1954/55 je bil zgrajen v prej napetem betonu most čez Bočno pri Polhovem gradcu, na cesti, ki veže Polhov gradeč s Črnim vr­ hom. Ta most je prva tovrstna konstrukcija v LRS, narejen po sitemu Freyssinet (slika 19). Izvaja lec : SGP G radis P ro je k ta n t: G rad is ing. A. Peteln ing. L. T reppo ing. L. T renpo Sl. 19 Pogled na m ost p ri Polhovem gradcu Zgornji ustroj: Zgornji ustroj mostu je bil pro­ jektiran v obliki prosto ležeče votle plošče, betoni­ rane na kraju samem. Prečno je plošča ojačena s prečniki. Plošča je prej napeta v prečni in vzdolžni smeri. Razpon mostu je 20,0 m, višina plošče v sre­ dini razpona 75 cm, ob podporah 70 cm. Širina mostu znaša 5,0 + 2 X 0,50 m = 6 m. Vozišče je izdelano v obliki lito asfaltne prevleke, debele 4 cm, hodniki so betonski (skica 20). Nekaj podatkov iz statičnega računa: Nosilni si­ stem tvori prosto ležeča votla plošča ojačena s preč­ niki. Pri razdelitvi momentov pri koristni obtežbi so v prečni smeri obravnavali celotni sistem kot polno ploščo, ne da bi upoštevali votline. Obtežilni preizkus mostne konstrukcije je pokazal, da je bila gornja predpostavka dopustna. Koristna obtežba je raču­ nana po PTP št. 5 z goseničarjem 30 t. V naslednji razpredelnici so navedne napetosti, ki nastopajo v srednjem rezu (V2 plošče). Razpredelnica III. N apeto st N ap e to st V rste obtežbe zgor. spod. kg/cni2 kg/cm2 1. lastna teža plošče + 76,4 — 86,3 2. vozišče + 10,3 — 12 ,2 3. koristna obtežba + 29,5 — 33,4 4. končno stanje vnaprejš­ nje napetosti po vseh izgubah — 45,5 + 1 3 2 , 2 kombinacija 1 + 2 +3 +4 + 71,2 + 0 ,3 Opomba: Natezne napetosti so označene z nega­ tivnim predznakom. Največja glavna natezna nape­ tost znaša 2,3 kg/cm2. Kakovost betona nosilne plo ­ šče so po 90 dneh določili z MB 400. Konstrukcija ima 1,27X varnost nasproti razpokam in 2,3X var­ nost proti porušitvi. Operativna izvedba objekta: Prej napeto betonsko nosilno konstrukcijo so izvedli s kabli in sidri siste­ ma Freyssinet. Koristna sila v kablih je znašala 18,6 t. Kabli so sestavljeni iz 12 0 5 visoko kako­ vostne žice trdnosti 147kg/mm2, proizvod Železarne Jesenice. V sredini nosilca je znašala začetna vna­ prejšnja napetost v kablu 99 kg/cm2. Zaradi krčenja in plazenja betona ter relaksacije jekla računamo, da bo napetost v jeklu padla na 78 kg/mm2. Visoko kakovostni beton je bil sestavljen iz gramoznega agregata ljubljanske separacije (zrna 0 — 4 mm : : 25 %>, 15—30 mm : 70 %, silikatna mivka 5 % in cementa C 500 Anhovo). Za 1 m3 betona je bila do­ ločena naslednja receptura: bet. agregat 2002 kg cement C 500 420 kg voda 148 kg skupaj 2570 kg/m3 Vodocementni fakxor v : c = 0,553. Preizkus be­ tonskih kock po 28 dneh je dal povprečno trdnost 393 kg/cm2. P0QLED VZD01ZUI UEZ PPEOJI PEZ 400 ■20 00 2̂ 5 '00 Sl. 20 M ost p ri Polhovem gradcu i --- UA 500 t Gradnja objekta je potekala normalno. Na pri­ pravljeni oder in opaž so postavili betonske cevi 0 30 cm, med cevi pa vložili kable po dispozicijskem načrtu (slika 21). Potem ko so položili tolažilno a r­ maturo in stremena J 37, so pričeli konstrukcijo be­ tonirati, kar je trajalo ca. 9 ur. Beton so vgradili in obdelali z Wacker visoko frekvenčnimi vibratorji. Tegnjenje vzdolžnih kablov so hkrati opravljali na obeh koncih mostne konstrukcije. Prečne kable pa so natezali samo na eni strani, potem ko so poprej zaklinili sidro na nasprotni strani kabla. Za vsak kabel posebej so bili določeni raztezki za določeno silo vnaprejšnje napetosti. Pri tem je bilo treba upo­ števati še izgube zaradi trenja kablov v ceveh in krivinah ter utisnjenje klinov in a — z diagram vi­ soko kakovostne žice, ki jo je preizkusil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Tegnjenje kablov so opravili štiri mesece potem, ko so betonirali mostno ploščo (zimski čas december— april). Obtežilna preizkušnja: Obtežilno preizkušnjo so izvedli 11. 6. 1955 z motornim valjarjem tipe MV12, izdelkom tovarne »14. oktober« Kruševac. Obtežba prednjega kolesa VI = 3.468 t. Zadnje kolo V2 je 3.738 ton. Skupna teža VI + 2V2 = 10.944 t. Povese so merili v sredini mostnega razpona (srednji prerez mostu). Na most so namestili 3 Zeissove ure, in to v osi in na obeh straneh ob hodnikih. Položaj obtežb je bil naslednji: 1. C — I.: Valjar centrično v osi mostu, zadnja os v sredini razpona s popolno raztežitvijo. 2. C — II.: Valjar centrično v osi mostu, prednje kolo v sredini razpona s popolno raztežitvijo. 3. E — I.: Valjar ekscentračno 15 cm od roba hodnika, zadnja os v sredini razpona nizvodno s po­ polno raztežitvijo. 4. E — II.: Valjar ekscentrično 15 cm od roba hodnika, prednje kolo v sredini razpona nizvodno, s popolno raztežitvijo. 5. in 6. ista pozicija kot 3. in 4. samo uzvodno. Sl. 21 D ispozicijsk i n a č rt k ab lov m ostu pri P olhovem g radcu Podrobnejša gradbena dela: Kot posebnost pri mostni plošči naj omenimo izvedbo Freyssinetovega pomičnega ležišča na levem obrežnem oporniku. Armirano betonske kvadre dimenzije 48 X 70 X 24 centimetrov MB 400 so poprej naredili in namestili na opornik neposredno pod mostno ploščo. Poraba gradbenega m ateriala za zgornji ustroj: celotna dolžina mostne plošče meri 20,94 m, širina med ograjo 6,2 m, tlorisna ploskev znaša 130 m-. Po­ raba materiala je znašala: Vrsta mat. Enota mere Količina beton MB 400 za nos. pl. m3 70,00 beton MB 220 za hodnike m3 6,87 visoko kakovostna jeklena žica za kable ton 3,6 armirano jeklo J 37 ton 2,0 sidra Freyssinet kosov 206 Računani in merjeni povesi so prikazani v na­ slednji tabeli: O btež . R ač. poveš O paž. poveš E last, mooul stanje cm cm E kg /cm - E — I 0,189 maks. 0,164 E — II 0,182 maks. 0,161 C —I 0,178 sred. vred. 0,147 605.000 C — II 0,172 sred. vred. 0,139 615.000 E — I 0,170 min. 0,130 E — II 0,165 min. 0,128 Pri računskih povesih je suponiran elastični mo­ dul E 500.000 cm3. Za obtežno stanje C — I in C — Ii je izračunan E srednji — 610.000 kg/cm2. Pri izra­ čunu E sred. ni upoštevan pri nosilni plošči spre­ menljivi vztrajnostni moment prereza (sredina v = = 75 cm) in ob podpori v = 70 cm in sodelovanje robnikov ter trdolit. asfalta s celotno konstrukcijo. Če bi upoštevali te faktorje, bi bil elasticitetni mo­ dul nekoliko manjši, vendar kljub temu kaže, da je kakovost betona dobra. Na skici 22 so grafično pri­ kazani povesi mostne plošče za srednji prerez in obtežilno postavitev E — I uzvodno (računski in merjeni povesi), Obe krivulji pa nista vzporedni, 1cn-Q2 mn Sl. 22 Povesi m ostne p lošče v sred in i m ostu ob en ostransk i obrem enitv i dokaz, da razdelitev momentov v prečni smeri zaradi koristne obtežbe pri plošči z votlinami poteka ne­ koliko drugače kot pri polni plošči. Ker pa je raz­ lika minimalna, je dovoljeno računati podobne kon­ strukcije kot polno ploščo, kakor je to že omenjeno zgoraj v poglavju »Nekaj podatkov iz statičnega ra­ čuna«. d) Zaključek Prejnapeti opečni plohi so primerno gradivo za strope običajnih razpetin. Zaradi toplotne in zvočne izolacije, nepregornosti, sklenjene opečne površine stropa, ki jo lahko brezhibno omečemo, montažne gradnje in primerne cene uspešno tekmujejo z dru­ gim gradivom. Delavnica prejnapetih opečnih nosil­ cev v opekarni Brežice je urejena tako, da je mo­ goče na tovarniški način izdelati razne oblike prej­ napetih opečnih in betonskih montažnih elementov s takojšnjim spojem napenjalne armature z beto­ nom; te elemente je mogoče uporabljati tudi za večje razpetine. Glavno področje prej napetega betona z naknad­ nim spojem napenjalnih kablov z betonom so mostovi srednjih razpetin. Najpogostejša razpetina ploščatih mostov je 16 do 18 m, v ploščni izvedbi gradijo mostove od 10 do 30 m, in sicer tam, kjer je konstrukcijska viši­ na omejena, kot je bilo to n. pr. pri mostu v Pol - hovem gradcu. Večjo uporabo jekla in betona poplača nenavadno majhna konstrukcijska višina polnih ali votlih prej napetih plošč. Zato razčlenimo tam, kjer to dopuščajo terenske razmere, mostno konstrukcijo v visoke, poprej izde­ lane nosilce iz prej napetega betona, ki jih po mon­ taži v vnaprejšnjim napenjanjem v prečni smeri spojimo v nosilno mrežo. Pri montažni gradnji pri­ hranimo les za oder in opaž. Ta način gradnje so uporabljali pri obeh nadvozih na avtocesti. Po istem načinu je mogoče graditi tudi mostove večjih raz­ petin. V Franciji gradijo po tem načinu mostove do razpetine 60 m. Pri daljših mostovih premoščujejo polja med rečnimi stebri, kolikor je kotinuirnost nosilcev nezaželena, s prosto ležečimi mrežami. Kljub skromnim razpetinam opisanih mostnih objektov so bili načrti skrbno izdelani, graditelji so se zavestno izogibali improvizacije, tako da vsebujejo zgradbe vse elemente mostov večjih razpetin. Področje raz- ponskih strešnih nosilcev in tekočinskih rezervoar­ jev, pri katerih se posebno pokaže, kolikšne so eko ­ nomske in tehnične odlike prej napetega betona, je v Sloveniji še nedotaknjeno. Naša prihodnja naloga naj bo osvojitev tudi tega področja. L. Treppo, ing. civ. LES TRAVAUX DE GRADIS DANS L’ ELABORATION DES PROJETS ET LA CONFECTION DU BETOV ET CfiRAMIQUE PRECONTRAINTE L’ atelier de Gradis pour la confection des šlSments portants precontracts dans la briqueterie de Brežice est dquipe de fagon ä rendre possible la fabrication des for­ mes diverses des Elements precontracts en cdramique et en bdton avec la liaison immediate. Les panneaux ce- ramiques portants Gradis a employe pour des planchers de portee ordinnaire, les dldments prdcontraints en bSton arme avec la liaison subsequente des cables avec le beton, cependent pour les ponts de portee moderee. Le pont ä Polhovgradec a ete bätu selon le system Freyssi- net comme une dalle creuse avec une hauteur costructive limitee. Tous les deux passerelles sur 1’ autoroute dtaient construites de m§me selon le Systeme Freyssinet et assemblies de poutres prefabriquees qui se lient par line pricontrainte en direction transversale, apres 1’ as­ semblage, en un grillage portant. L. Treppo, C. E. GRADIS WORK ON DESIGN AND MANUFACTURE OF PRESTRESSED CONCRETE AND CERAMICS The workshop of Gradis for manufacturing prestressed bearing units in the brickworks Brežice is equipped in such a way that various shapes of prestressed ceramic and concrete prefabricated units with immediate bond can be manufactured. Prestressed ceramic beams were used by the contractor for floors of ordinary spans, prestressed concrete units with subsequent bonding of bars with con­ crete, however, for bridges of medium spans. They were used for the bridge at Polhov Gradec, which was con­ structed according to the Frayssinet systemas a hollow slab type with a limited structural height. Both overpasses on the automobile highway also were constructed according to Freyssinet system and assembled of precast beams, which after erecting were bound by transverse prestres­ sing into a bearing lattice. Ing. L. Treppo • ANTEIL DER BAUUNTERNEHMUNG GRADIS BEI DER PROJEKTIERUNG UND FABRIKATION VON SPANNBETON UND SPANNZIEGEL Die Gradis - Werkstätte zur Fabrikation von Spann­ trägerelementen in der Ziegelei in Brežice ist derart ein­ gerichtet, dass dortselbst die fabriksmässige Erzeugung von Ton- und Betontragbauteilen mit sofortiger Bindung möglich ist. Vorgespannte Tonbalken wurden für Decken­ konstruktionen üblicher Spannweiten, vorgespannte Beton­ elemente mit nachträglicher Bindung der eingelegten Kabel mit Beton aber für Brückenkostruktionen mittlerer Spann­ weiten verwendet. So wurde die Brücke in Polhovgradec nach System Freyssinnet als hohle Plattenausführung mit geringer Konstruktionshöhe gebaut. Beide Überführungen auf der Autobahn Ljubljana—Zagreb wurden ebenso nach System Freyssinet aus vorgefertigten Trägern gebaut. Ing. Borut Maister Kako smo gradili Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem (Strnisče) Ko so Nemci leta 1941 okupirali naše kraje, so skušali iz njih izvleči takoj čimveč gospodarskih ko­ risti, da bi povečali svoj vojaški potencial. Na to so se pripravljali že pred napadom na našo državo. Saj so prišli takoj za okupatorjevo vojsko nemški go­ spodarski in tehnični strokonjaki z že pripravlje­ nimi načrti, kako bodo vključili na novo prisvojeno ozemlje v nemško gospodarstvo. Ugodna gospodar­ ska lega, plodna zemlja, velike možnosti industrij­ skega razvoja ter delovnna sila — na tem so Nemci zasnovali svoje zamisli. Najprej so se lotili izkori­ ščanja vodnih sil reke Drave. Začeli so delati načrte in graditi hidrocentralo ob Mariborskem otoku in v Dravogradu. Zatem so pričeli graditi večjo indu­ strijo — tovarno letalskih delov v Mariboru ter to­ varno glinice in aluminija v Strnišču. Obe naj bi slu­ žili izključno za vojno gospodarske namene, zato so gradnjo na vso moč pospešili. Za razvoj industrije aluminija so bili dani na Ptujskem polju vsekakor ugodni pogoji. Električna energija je pritekala iz nastajajočih dravskih elek­ trarn, premog bi dovažali iz velenjskih premogov­ nikov, koksit pa iz Madžarske, Istre, Bosne in delo­ ma tudi iz okolice Velenja. Prostora za izgradnjo velike industrije je bilo dovolj. Sam prostor, kjer naj bi stala tovarna, so izbrali dokaj spretno, vzeli so redke gozdove bivše Strniške graščine in s tako izbiro zemljišča za gradnjo tovarne razmeroma malo prizadeli kmetijstvo. Tukaj je vsled zelo plitve pla­ sti humusa zemljice najmanj rodovitno na vsem Ptujskem polju. Ob gradbišču poteka glavna želez­ niška proga z Madžarske do Pragerskega. Talne vode je dovolj in zadostuje za največjo porabo. Teren je za gradnjo prikladen: prodnata tla dopuščijo obre­ menitve do 4kg/cnr, glavnega gradbenega materiala gramoza je povsod v izobilju. Dalje je izbrani kraj že tako blizu Drave, da bi mogli odpadne vode odva­ jati vanjo, ne da bi s tem zmanjšali uporabnost tal­ ne vode na ozemlju med Strniščem in Ptujem. Kot investitor so nastopale združene tovarne alu­ minija (VAW). Tovarna aluminija Lautha v Nemčiji, ki je tudi pripadala temu koncernu, pa je prevzela vodstvo pri zasnovi produkcijskega postopka in pri projektiranju iStrojne opreme in gradenj. V začetku leta 1942 so osnovali na gradbišču gradbeno vodstvo, ki je takoj pričelo z organizacijo gradbišča in grad­ njo tovarne. Najprej so sklenili graditi tisti del to­ varne, ki proizvaja samo glinico. Po nemških načrtih naj bi začela obratovati tovarna glinice delno že leta 1945, elektrolize aluminija pa nekaj pozneje, ko bi bile elektrarne na Dravi že toliko zgrajene, da bi mogle prispevati dovolj električne energije. K grad­ nji tovarne so pritegnili več velikih nemških in av­ strijskih gradbenih podjetij, ki so bila dobro meha­ nizirana in zelo dobro organizirana (Universale, Weiss - Freytag, Reckmann, Stuag, Meireder, Keil - List itd.). Najprej so odkopali teren na površini okoli 1,5 km2 do nosilne globine. Odkopani material, ca. 600.000 m:!, so odvažali izven območja nove to­ varne, 3 km daleč proti zahodu, kjer so z njimi za­ suli na polju visoke in odporne nasipe. Ti nasipi tvo­ rijo stranice obsežnih bazenov, kjer se sedaj na­ bira odvišno rdeče blato, ki ga črpajo iz separacije. Zatem so uredili zveze z bližnjimi cestami ter zgra­ dili glavne ceste v tovarni, napeljali do vseh bodo­ čih objektov normalni tir ter zgradili vodovodne na­ prave in sicer toliko, da je bilo delavstvo preskrblje­ no s pitno vodo in da je bila možna normalna grad­ bena delavnost. Južno od gradbišča so postavili raz­ meroma dobro urejeno delavsko taborišče, kjer so lahko nastanili do 4000 delavcev. Objekte so pričeli graditi tedaj, ko so bila oprav­ ljena vsa pripravljalna dela. Posamenza podjetja so gradila le en objekt, največ dva, da bi bil tempo gradnje hitrejši. Delavnost na gradbišču je dosegla višek leta 1943, ko so nemške vojske še zmagovale. Da bi povečali število delavcev, so napotili v Strni- šče še prebivalce širše okolice, ki so bili obsojeni na manjše kazni. Ime Sterntal (nemško ime za Strnišče) te čase ni imelo vabljivega zvoka. V začetku leta 1944 so gradbena podjetja drugo za drugim prene­ hala z delom, odpeljala so del strojev in nekaj ma­ teriala. Proti koncu istega leta so jim sledili še or­ gani investitorja: delo in življenje v Strnišču je zamrlo. Odnesli so tudi vse načrte in zasnove. Po osvoboditvi je ljudska oblast predvsem po­ skrbela za to, da je zavarovala material, ki so ga pustili Nemci, dele opreme ter zgradbe. K temu delu je pritegnila državno gradbeno podjetje »Obnova«, ki se je še isto leto združilo s podjetjem »Gradis«. Od tedaj gradi v Strnišču, v poznejšem Kidričevem, »Gradis« še danes, torej polnih 10 let. Kidričevo je takrat nudilo dokaj nevsakdanjo podobo. Veliko gradbišče je bilo povsem zapuščeno. Med velikimi nedokončanimi objekti so ležali kupi zaraslega gradiva, zanemarjeni stroji, razmetana oprema za bodočo tovarno ter zapuščene barake. V' surovem stanju je bila do polovice dograjena upa- rilnica ter delavnica obrata glinice, ki pa je bila deloma podrta vsled bombardiranja. Železobetonski skeleti so bili narejeni za rudne mline, kalcinacijo 1., kalcinacijo II., kalorično centralo, plinarno. Stavbe dekompozerjev in skladišča boksita so pustili na pol zgrajene. Postavljena je bila železna konstrukcija separacije. Več manjših stavb v surovem stanju je čakalo, kdaj bodo povsem dograjene. Strešne po­ vršine, v glavnem iz lahkih montažnih plošč iz plov- čevega betona, so bile nepokrite in nezavarovane. Voda je začela svoje razdiralno delo. Na nadaljevanje gradbenih del takoj po osvobo­ ditvi ni bilo misliti. Za to bi bila potrebna velika materialna sredstva, ki jih takrat mlada in še ne dovolj organizirana država ni imela; gradbene načrte so okupatorji odnesli, povsem nejasno je bilo, kakšen naj bi bil način produkcije. Bila je prava uganka, kako naj vključimo tako veliko industrijo v naše neurejene gospodarstvo. Zato tedaj ni kazalo drugega, kot zavarovati najnujnejše: pokrili so dragocene dele strojne opreme, pokvarljiv gradbeni material pa od­ peljali na bližnja gradbišča, ki so bila takrat po­ membnejša. V Strnišču smo našli velike količine be­ tonskega železa, ki so ga uporabili drugod za obnovo mostov in poškodovane industrije. Prav tako smo razposlali tudi gradbene stroje, ki so pozneje tvorili s stroji z gradbišča HC Mariborski otok, velik del bodoče »Gradisove« mehanizacije, v različne kraje po vsej Sloveniji, kjer so delali kaj pomembnega. Edino izrazito gradbeno delo tedaj je bila dovršitev stavbe uparilnice; zavarovati je bilo treba že mon­ tirane naprave. Domače delovne sile tedaj ni bilo dovolj, zato so takrat za ta zaščitna dela uporabljali predvsem nemške ujetnike. V letu 1946 bodočnost tovarne v Kidričevem še ni bila rešena. Organizacija uprave je sicer dosegla znaten napredek. Začeli so zbirati in proučevati do­ kumentarni material o tovarni; velik uspeh pa je dosegel tov. I. Draksler (major Povh), ko je našel v Nemčiji skoraj vse gradbene in deloma strojne načrte za tovarno, ki so jih naredili Nemci. Pripeljal jih je domov in bilo jih je za cel kamion. S tem je bila dana ena izmed osnov za čimprejšnje nada - Ijevanje gradbenih del. Kar se tiče gradbenih del, so tedaj naredili le toliko, da iso zabetonirali neka­ tere konstrukcijske elemente skladišča boksita in kalorične centrale, ki so jih že Nemci opažili, a je opaž že popuščal. Vse železne dele opreme so sorti­ rali, očistili rje ter jih minizirali. Prav tako so za­ varovali železno konstrukcijo separacije. Zavarovali so okoli 60.000 m2 železne površine. Na separaciji so morali izpopolniti in prekriti strešno površino, da so zavarovali novi oplesk. Že­ lezna strešna konstrukcija je bila prirejena le za lahke montažne plošče iz plovčevega betona (65 kg na m2). Tega materiala nismo več imeli. Zato smo si morali pomagati z betonskimi ploščami rebraste ob- P ro je k ta n t: Izv a ja lec : G radis ing. Im re V öre ing. B. M aister Pogled na ob ra tno halo e lek tro lize like, ki so vsebovale precej žagovme, in bile zato le nekoliko težje od plovčevih. Doslej pri njih nismo opazili kaj znatnejših napak. Petletni plan v letu 1947 je odločil tudi usodo tovarne v Kidričevem. Uvrščena je bila med ključno industrijo, to je industrijo, ki jo je bilo treba čim- prej zgraditi. Izvedba gradbenih del je bila poverjena »Gradisu«. Medtem ko so doslej vsa manj obsežna gradbena dela vodili iz »Gradisove« uprave v Mari­ boru, so sedaj to upravo preoblikovali in razdelili na tri dele, katerih vsak je moral organizirati novo veliko gradbišče. Osnovana so bila gradbišča na Ma­ riborskem otoku, pri tovarni avtomobilov na Teznem ter v Kidričevem. Pozneje je bilo ustanovljeno še gradbišče v Železarni na Ravnah. Vsa gradbišča so bila podrejena centrali »Gradisa« v Ljubljani. Konec marca 1947 je pričelo gradbišče »Gradisa« z delom v Kidričevem. Težave in ovire so se zdele nepremagljive. Strokovni kader za organizacijo in vodstvo del je bil povsem nezadosten: na gradbišču so bili dva inženirja, dva tehnika in pet delovodij ter najnujnejši administrativni kader. Investitor ni imel nobenega gradbenega strokovnjaka, ki bi bil opera­ tivi v pomoč. Uprava bodoče tovarne je dajala sicer P ro je k ta n t: S lov en ija p ro je k t Izv a ja lec : G radis ing. J . D idek ing. B. M aister ing. D. S m rek ar ing. P. Podlesnik Silosi za sodo in m eša ln ica glavne smernice, vendar je gradbišče moralo samo odločati o večini problemov, ki jih sicer rešuje grad­ beni gospodar. Nemški načrti so v glavnem obsegali vse začete objekte, bili so pa pomanjkljivi in manj­ kalo jim je večina posameznosti. Projektivna pod­ jetja so se oblikovala in planska naročila so jih kar zasula, zato niso mogla prevzeti še nehvaležnega dela — izpopolnjevanja načrtov. Vse to delo je mo­ ral v začetku prevzeti tehnični kader gradbišča. Gradbeni material je sicer dotekel po planski dis­ poziciji, vendar je bila količina določenih gradiv pov­ sem nezadostna. Izredno je primanjkovalo lesa, ki so ga potrebovali velike količine za visoke odre ter opaževanja. Nekaj drugega materiala je še ostalo na gradbišču izza okupacije in je graditeljem precej koristil. Med drugim smo prevzeli okoli 800.000 apneno-peščenih zidakov nemške provenience, ki so bili namenjeni za zidavo močno obremenjenih zidov visokih industrijskih objektov. Strojna oprema grad ­ bišča je bila tedaj še pomanjkljiva; le del tistih strojev, ki smo jih ob osvoboditvi dobili na gradbišču in jih pozneje razposlali drugam, je bilo mogoče dobiti nazaj. Zato so gradbena dela opravljali v za­ četku dokaj primitivno. Delovne sile je bilo prvo leto dovolj, skoraj preveč. Zlasti je prihajalo mnogo de­ lavcev iz Medjimurja, kjer takrat ni bilo večjih gradbenih del. Manj je bilo kvalificiranih delavcev, ti so bili tedaj po vzhodnem Štajerskem zaposleni pri obnovi zgradb, poškodovanih vsled vojnih do­ godkov. Največje skrbi pa je vodstvu gradbišča pri­ zadela nastanitev in prehrana delavstva. Staro nem­ ško delavsko taborišče so v letu 1946 demontirali in vse barake (bilo jih je okoli 40) odposlali na avto ­ cesto Zagreb—Beograd. Naših barak pred koncem leta nismo mogli pričakovati, ker so bili /Gradisovi« stranski obrati in drugi lesni obrati preobloženi s podobnimi naročili. Okoliške vasi so bile od grad­ bišča precej oddaljene in kmečka poslopja tako skromna po obsegu, da ni bilo mogoče računati s tem, da bi tamkaj našli prenočišča za delavce. Edina večja zgradba v bližini je bil Strniški grad s svojimi gospodarskimi poslopji. Tjakaj smo nastanili prve delavce in uslužbence. Na gradbišču je bilo precej pisarniških, polirskih in skladiščnih barak. Iz teh smo postavili začasne stanovanjske barake blizu gradu, da smo vsaj začasno rešili stanovanjski pro­ blem in pridobili na času, dokler se ne zgradi so­ dobno delavsko naselje. Preskrba s pitno vodo in ureditev sanitarnih naprav je bila zelo pomanjkljiva. Prav tako je primanjkovalo vse opreme za delavsko naselje. Vendar je v začetku letni čas dopuščal to skromnejšo opremo. Preskrba s hrano je bila boljša kot na drugih gradbiščih, ker so znali njegovi člani komunalne službe izkoristiti razmeroma bogato kmečko okolico. Ko je gradbišče v Kidričevem začelo z delom, je tedaj, kar se gradbenih del tiče, nadaljevalo gradnje na zgradbah, ki jih je začel okupator. Bistveno pa so se zboljšale razmere poleti 1947, ko je ministrstvo za gradnje LRS ustanovilo v Kidričevem projektivni biro. Zavoljo sposobnega vodje projektivnega biroja mg. arh. Flirsta Danila in stalnih in prisrčnih stikov med projektanti ter izvajalci je bil ta čas zelo po­ memben za razvoj gradbišča in tovarne v prvih dveh letih. Delovanje projektivnega biroja se je raztezalo na vse vrste gradenj; delo je bilo zelo ekspeditivno. Skoraj redno so vodje stavb in delovodje zjutraj prejemali načrte, ki so jih naredili ponoči. Ni bilo časa, da bi sestavili kompletno gradbeno dokumen­ tacijo. Načrte so delali sproti glede na razne faze dela. Delo je teklo v projektivnem biroju kakor tudi v tehničnih pisarnah »Gradisa« skoraj neprekinjeno s kratkim nočnim počitkom. Žal se je strniški pro­ jektivni biro spomladi 1948 leta preselil v Maribor in se vključil v tamkajšnjo podružnico »Slovenija pro­ jekta«. Poznejše skupno delo izvajalca in projek­ tanta ni moglo biti več tako tesno povezano. Investitor je lahko nudil v letu 1947 dovolj teh­ ničnih osnov le za gradnjo tovarne glinice. Zato so bila vsa dela v tovarni usmerjena k temu, da dogo­ tovimo tiste objekte, katerih funkcija ni bila pro­ blematična. Kakor izvajalec tudi investitor ni mogel nastaniti delavcev, razlika je bila le ta, da je moral nuditi svojim strokovnjakom in strokovnim delavcem, ki jih je potreboval za montažo tovarne, vedno več (družinska stanovanja). Zato so sklenili čimprej zgraditi moderno naselje v bližini tovarne. Mesec zatem, ko so dobili projektanti nalogo, naj izdelajo načrte za to naselje, so delavci »Gradisa« že na vso moč kopali temelje za nove stavbe. Predvsem za 8 osemnajststanovanjskih blokov ter za samski dom za 200 samskih delavcev. Za naselje je bilo treba graditi ceste, kanale, vodovodne in električne na­ peljave ter urediti cestno zvezo tovarne z naseljem s cestnim podvozom pod železnico. Ker tudi v to­ varni problem kanalizacije ni bil rešen in je bilo treba odtok vode razsežnih strešnih površin čimprej urediti, smo morali hitro izgotoviti tudi najnujnejše kanale. Velike preglavice nam je delal glavni odvodni kanal iz tovarne in naselja v Dravo. Nemci so po­ ložili že kakih 5 km kanala iz betonskih cevi do potoka. Najneprijetnejših delov se pa niso lotili: pu­ stili so vnemar 1200 m, del bodočega kanala od ceste ob tovarni do konca nove postaje. Oba konca kanala sta bila že narejena, padec je bilo mogoče izkoristiti le 0.3 %o in doseči je bilo treba prepustnost dva tisoč 1/sek. Kakršnakoli okrogla cev, ki bi jo monti­ rali, ne bi zadostovala. Zato smo se odločili za mono­ litno betoniran kanal ovalno ležečega (ustastega) profila. Izkopati in prevažati je bilo treba okoli 19.000 m3 zemlje, saj je bil kanal ponekod globok do 6.00 m. Izkope so opravili z bagrom ter dvema buldožerjema. To delo je bilo opravljeno v šestih mesecih. Podobne težave smo imeli pri izpeljavi ka­ nala iz naselja: teči je moral pod cestiščem podvoza v že gotov glavni kanal. Vsled majhne višine smo morali uporabiti ploščat pravokotni profil. Grad­ bišče je moralo vedno bolj raztezati svoje področje in večati delavnost. Centralno vodstvo gradbišča ni bilo več kos delu. Ustanovljeni so bili sektorji za industrijske, za stanovanjske in za nizke zgradbe, ki so v tehničnem pogledu delali precej samostojno. Ko se je kolektiv gradbišča vsaj deloma uvedel v delo, je moral pomisliti tudi nase. Vsekakor je bilo treba nuditi gradbenim delavcem vsaj deloma udobna stanovanja ter prostore za počitek in razvedrilo, V dogovoru z investitorejm je projektivni biro zasno­ val novo naselje za gradbince iv to tam, kjer je stalo prej nemško taborišče. Nekaj zgradb je bile zidanih, sklenili pa so postaviti tudi večje število lesenih barak. To naselje so začeli graditi jeseni 1947, pomladi 1948 pa so delo končali. Ko je bilo naselje gotovo, je nudilo delavcu vse najnujnejše. Imeli so kuhinjo z jedilnico, ki je lahko pripravila do 1000 obrokov, sindikalno dvorano za 600 ljudi, kantino, ambulanto s 30 ležišči, kopalnico s toplimi prhami, pekarno, mesarijo, pralnico in trgovino. Za stanovanja smo sezidali 10 zidanih pritličnih po­ slopij ter postavili 12 lesenih montažnih barak. V poznejših letih se je to naselje še bolj izpopolnilo. Sindikat je dobil svoje uradne prostore in rdeči ko­ tiček s knjižnico, postavili so zidano kegljišče, P ro jek tan t: S loven ija p ro jek t . Izv a ja lec : G radis ing. G. G regorič ing. B. M aister ing. D. Sm rekar ing. P. Podlesnik O bratno po slo p je v K idričevem igrišče za nogomet in odbojko ter otroško igrišče. Življenje delavcev ni bilo več tako samotno; začeli so delovati in se razvijati politično in kulturno. Novo razvojno dobo je doseglo gradbišče 1. 1948. ko je bilo določeno, da se začne čimprej graditi tudi tovarna aluminija. Domačih strokovnjakov, ki bi zasnovali tehnološki proces elektrolize in tehnično izvedbo opreme nismo imeli. Stiki z zahodnimi indu­ strijskimi državami pa so bili prerahli, da bi si mogli od tam preskrbeti vso potrebno dokumentacijo. Re­ šitev so našli v tem, da so se dogovorili z Madžari za skupno izgradnjo industrije aluminija v obeh deželah. Jugoslavija, ki ima več električne energije, naj bi predelovala del madžarske glinice v aluminij, Madžari pa naj bi preskrbeli načrte za tovarno alu­ minija v Kidričevem in vso opremo; uredili so tudi način medsebojnega obračunavanja. Projektiranje tovarne aluminija je bilo zaupano madžarskemu arhitektu Verröju, ki je imel svoj biro v Budimpešti in je hkrati delal načrt za podobno tovarno na Madžarskem. Madžarski projekti so bili sicer na zadovoljivi strokovni ravni, vendar so pri­ hajali prepočasi, in to je povzročalo nepotrebne za­ stoje. Stik s projektanti je bil slab. Načrti se niso dovolj ozirali na cenenost gradnje in objekta, saj so nam Madžari poslali okoli 1.700 ton betonskega železa za gradnjo, ki ni bilo poceni. Po objavi reso­ lucije Informbiroja je začel stik z Madžari popuščati, dokler ni koncem leta 1948 povsem prenehal. Raz­ padla je tudi organizacija za skupno postavitev in­ dustrije aluminija. Madžari pa so imeli od tega le dobiček. Vtaknili so v žep akontacijo za nabave» opreme, ki jo niso niti pričeli dobavljati. Madžarski projektant je izdelal načrte le za halo A elektrolize, za stikalnico in za del zgradbe usmerjevalcev. Tovarna aluminija je bila projektirana južno od tovarne glinice. Obe tovarni je ločila vmesna glavna dovozna cesta. Nivo tovarne aluminija je nekoliko nižji, zato je bilo treba najprej na ploskvi okoli 110.000 m2 posneti ca. 60.000 m3 zemlje. Spomladi 1948 smo pričeli graditi največji objekt — halo »A« elektrolize. Objekt je bil dolg s prizidkom 450 m in širok 42 m. Nosilno konstrukcijo tvorijo prečni okvirji čez dvoje polj v medsebojni razdalji 8 m. Na glavnih okvirjih so postavljeni manjši kot nosilno ogrodje laterne. Strešno ploskev nosijo podolžni montažni nosilci, na katerih leže tanke betonske plošče sistema »Hull«. Vzdolž dvorane so ob straneh vsake ladje težke žerjavne proge. Na tleh dvorane so kadunjasti temelji za 160 elektrolitskih peči. Dno in stene teh kadunj so po projektih Madžarov po nepotrebnem armirane. Prav verjetno bi lahko pri tem prihranili okoli 200 ton betonskega železa. Vsa stavba vpliva vsled svoje razsežnosti precej veli­ častno, vendar sta konstrukcija in zunanjost pre­ težko zasnovani. Podobni objekti, ki smo jih pozneje gradili po načrtih domačih projektantov, so kon­ struktivno in arhitektonsko bolj elegantni in eko­ nomični. Dvorana A elektrolize je bil prvi industrijski objekt v Kidričevem, ki smo ga začeli graditi od temeljev in tudi dovršili. Za to gradnjo smo morali spremeniti organizacijo gradbišča. Medtem ko prejš­ nje niso zahtevale kvalitetnega agregata za beton, smo morali pri gradnji elektrolize uporabljati sortiran in čist gramoz. Obnoviti je bilo treba staro nemško gramoznico in tam urediti sortirne in pralne na­ prave. Naravna mešanica zrn od 0—30 mm nam je povsem ustrezala. Zato so gramoz le presejali na 30 mm mreži in nato oprali, nato pa ga takoj uporab­ ljali za betoniranje. Dodati je bilo treba le 5—7 % mivke, ki je bila pri pranju odplaknjena, sedimen- tirano in oprano pa so zopet uporabili. Gramoznico ni z nad 2 km oddaljenim gradbiščenm vezala nobena cesta, zato smo speljali iz gramoznice do vseh večjih objektov ozki tir; agregat smo prevažali s parnimi in motornimi lokomotivami. Da bi mogli ves vozni park primerno vzdrževati, smo morali postaviti pro­ vizorična skladišča in kurilnico ter povečati dose­ danjo majhno servisno delavnico v remontni obrat. Gramoz smo prevažali na gradbišče po ozkem tiru vse do leta 1952. Od takrat dalje se je poraba gra­ moza občutno zmanjšala, tako da prevoz po želez­ nici ni bil več ekonomičen. Ker se je v tem času na gradbišču povečalo število kamionov in smo vsaj deloma uredili cestno zvezo z gramoznico, smo začeli prevažati gramoz s kamioni. Za gradnjo dvorane A smo uporabili dva stolpna žerjava Wolf nosilnosti 6 t. Žerjavova tira sta po­ tekala na obeh zunanjih vzdolžnih stranicah stavbe. Vsled razmeroma precejšnjega akcijskega obsega žerjavov je bil vsak del stavbe v njihovem delovnem območju. Pri dviganju težkih montažnih elementov sta morala sodelovati oba žerjava hkrati. Vsled znatne dolžine objekta smo organizirali v sredini stavbe delo tako, da smo gradili postopoma. Ves objekt je bil razdeljen v deset dobro dilatiranih enot po 40 m. Medtem ko so bile posamezne enote na južni strani v surovi gradnji že gotove, smo v sever­ nem delu komaj betonirali stebre. Ko smo delali skelet, so nam zelo koristile masivne žerjavove proge zgradbe, na katere smo lahko opirali opaže za više le­ žeče elemente. Za betoniranje prečnih nosilnih okvir­ jev smo uporabljali lahke lesene koze, sestavljene iz stožin. Prek teh koz je ležalo leseno predalčje in na njem opaž za prečko okvirja. Zunanji oporniki predalčja so ležali na že postavljenih žerjavnih progah. Koze kakor tudi leseno predalčje so montirali in prenašali z žerjavi. Pri razopažanju so leseno predalčje izpod prečke okvirja premaknili po žer­ javovi progi v tako lego, da ga je lahko stolpni žerjav odnesel. Koze smo postavljali na podložene kvadre, betonirane na teren, da se ne bi stojke po­ grezale. Posebni problem je bilo betoniranje strešnih plošč, ki jih je bilo treba narediti več kakor 8000. Plošče so bile razmeroma velike (0.8 X 2.0) in re­ braste oblike; betonirali smo jih v betonskih mo­ delih. Izdelava teh plošč je trajala skoraj leto dni. Poleg strešnih plošč je bilo treba narediti še več kot 3000 krovnih plošč, da bi pokrili kanale ob elektrolitskih pečeh, in ravno toliko montažnih no­ silcev za te plošče. Izdelava železobetona je terjala mnogo truda, saj ni bilo na razpolago visokofrek­ venčnih vibratorjev in tudi kakovost cementa ni ustrezala. Za gradnjo obodnih zidov, za mnntažo oken ter izdelavo fasade bi potrebovali precejšnje količine lesa za odre, ki ga pa nismo imeli. Sestavili smo lesene odre na kolesih, ki so tekla po tračnicah stolpnih žerjavov. Premične odre so vozili sem in tja žerjavi. Ob času največjega razmaha del je bilo pri grad­ nji dvorane A zaposlenih več kakor 250 delavcev, od tega približno 120 tesarjev. Ti delavci tvorijo še sedaj jedro kolektiva. Pri gradnji dvorane A so si vsled njene razsež­ nosti in raznolikosti dela strokovni kader in delavci pridobili mnogo izkušenj in to so pri nadaljnjih gradnjah koristno uporabili. Pri vseh poznejših ob­ jektih se je organizacija in kakovost del postopoma izboljševala. Kmalu za dvorano A smo pričeli graditi stikal­ nico in zgradbo usmerjevalcev, dva ozka in dolga vzporedna objekta, ki sta produkcijsko tesno po­ vezana z dvorano A. Med objektoma je bil prostor za železniški tir. Ta prostor smo izkoristili, da je tukaj obratoval stolpni žerjav. Ta žerjav je bilo treba pripeljati od že narejene stavbe, oddaljene 800 m, prek neravnega terena in prek treh želez­ niških tirov. Žerjav je za seboj sam odnašal sklop tračnic s pragovi in jih polagal predse. Buldožer je sproti ravnal teren pred žerjavom in na ovinkih krivil tir. Delo je bilo opravljeno s 4 delavci v treh dneh. Pri teh objektih smo začeli uporabljati tak način izdelave dilatacije, kakor si ga je zamislil ing. B. Podlesnik in ki srno ga pozneje z uspehom upo­ rabljali drugod. Na že betoniran in razopažen element, na katerega meji sosedna enota, je treba nanesti v poljubni oz. zahtevani debelini omet iz mešanice žagovine in apnene kaše. Ta zmes se razmeroma hitro strdi; na njo lahko z žeblji pritrdimo strešno lepenko, nato pa lahko betoniramo sosedni element. Ko razopažimo konstrukcijo, lahko žagovinasto zmes izpraskamo iz špranje ali pa jo odstranimo z na­ vadno tesarsko žago. Tak način izvedbe dilatacije se je izkazal zlasti tam, kjer je bilo pričakovati znatni raztez. Madžarski projektant ni do konca izdelal načrtov za stavbo usmerjevalcev. Vmesni del, komandni pro­ stor, so zasnovali že domači projektanti. Zaradi spre­ membe koncepta je bilo treba že pod izgotovljeno stavbo zgraditi prehodni predor za kable do ko­ mandnega prostora. Ta predor je potekal med obema temeljema stebrov, ki sta prenašala težo vsak preko 40 ton. Tega predora ni bilo mogoče zgraditi drugače, kakor da smo oba temelja povsem spodkopali; dno predora je bilo za 2 m globlje od osnove temeljev. Oba temelja smo obesili s pomočjo posebej betoni­ ranega vešala, ki je potekalo od temeljev sosednjih stebrov poševno na glave prizadetih stebrov. Prečka prek obeh stebrov je bila kot prečka vešala še pose­ bej okrepljena z betonsko podlogo. Oba spodkopana temelja je bilo treba podaljšati do dna predora. Ko je bilo to delo opravljeno, smo razpiralo odstranili. Na zgradbi ni bilo opaziti nikake okvare. Projektiranje industrijskih objektov v Kidriče­ vem je po prelomu z Madžari prevzel projektantski zavod »Slovenija projekt« iz Ljubljane. Večina pro­ jektov je izšlo iz biroja ing. F. Dideka. Projektanti so bili iz leta v leto popolnejši in tako je bilo vsaj v tem pogledu graditeljem delo olajšano. Brž ko je investitor nabavil vso opremo za do­ ločen sektor produkcije oziroma objekt, so začeli delati načrt za ta objekt in zatem smo ga začeli tudi graditi. Vrstni red pri gradnji objektov je bil pred­ vsem odvisen od možnosti pri nabavi opreme, ne pa od logične zaporednosti. Do leta 1952 so imeli pred­ nost vsekakor objekti tovarne glinice, za katero smo že imeli dobršen del strojev in opreme. Pozneje se je pa težišče dela preneslo na tovarno aluminija. V območju tovarne glinice smo postavili povsem nove objekte: skladišče sode, skladišče glinice, me- šalnico, veliko in malo sanitarno poslopje ter več drugih manj pomembnih objektov. Najtežje je bilo graditi mešalnico, vačnadstropno skeletno stavbo, kjer so nadstropja neenotna in ki vsebujejo več si­ stemov silosov. Težave smo imeli pri nabavi opečnih zidakov za 80 m visok nov dimnik ob stavbi za peči. Do leta 1952 ni mogla nobena opekarna v Sloveniji izdelati take opeke, ki bi, kar se tiče trdnosti in od­ pornosti, ustrezala zahtevam. Ko nam je neki doba­ vitelj slednjič preskrbel opeko in predložil zadovo­ ljujoča potrdila o njeni kakovosti, smo pričeli gra­ diti dimnik. Poznejša preiskava pa je pokazala, da je kakovost materiala znatno slabša, in tako smo morali že začeti dimnik, v katerem je bilo vzidano že 25 °/o vseh opek, zopet podreti. Leto pozneje je bil dimnik slednjič postavljen iz opeke opekarne Ljubečna; do­ slej nismo na njem opazili nikakršnih pomanjklji­ vosti. V tovarni aluminija je bilo treba zgraditi še li­ varno, delavnico za obrat aluminija, popravljalnico za transformatorje, akumulatorsko postajo, skladi­ šče anodne mase ter več manjših objektov. Po zamisli in izvedbi je vsekakor livarna najlepša zgradba v to­ varni v Kidričevem. Projektant (ing. arh. Gregorič in ing. Smrekar) je izbral lahko konstrukcijo in v zu­ nanjih obrisih kombinacijo nosilnih elementov in oken. Tedaj smo že imeli efektne vibratorje, zato je pri tem objektu beton po kakovosti, in videzu prav dober; zato železobetonske konstrukcije znotraj niso ometane. Pri gradnji te- stavbe nam je delala velike P ro jek tan t: Izva ja lec : G radis ing. Im re V dre ing. B. M aister Pogled v n o tra n jo s t p ro d u k c ijsk e h a le ovire talna voda. Nasplošno se giblje nivo talne vode v Kidričevem okoli 4 m pod površjem. Ker je teren zelo propusten, je bil pritisk talne vode povsod zelo močan. V livarni smo morali graditi globoke kleti in kopati masivne temelje za peči. Že pri tem delu smo imeli težave z vodo, poleg tega je pa bilo treba pri vseh šestih predvidenih pečeh montirati masivne železne cevi pokončno 8 m pod peči. V teh ceveh je nameščen model za pokončno vlivanje aluminijastih palic. Železno cev je bilo tedaj treba spraviti 4 m pod vodno gladino. Železnih cevi vsled velikih di­ menzij nismo mogli zabijati v gramoz; sklenili smo graditi pogreznjene vodnjake, v katere bi pozneje montirali železno cev. V začetku smo kopali v vod­ njaku pod vodo z indijsko lopato, pozneje s poseb­ nim šestčeljustnim grabežem. Vsled gramoznega te­ rena je bil učinek minimalen. Morali smo uporabljati potapljače, da so deloma kopali z roko, deloma smo pa uporabljali izpihalne cevi na komprimiran zrak. Tako je šlo delo hitro od rok; čim globlje pod vodo je potekalo delo, večji je bil učinek. Hkrati s tovarno smo gradili tudi tovarniško sta­ novanjsko naselje. Že v letu 1949 so se vselili prvi stanovalci v nove bloke. Vsega je zgrajenih 11 blo­ kov po osemnajst stanovanj, 1 zgradba s 24 stanova­ nji ter 20 četvorčkov. Poleg tega smo postavili tri samske domove za samske delavce, od katerih sta bila dva manjša kasneje spremenjena v ambulanto in trgovsko-obrtniško zgradbo. V okviru naselja je bila zgrajena .tudi velika restavracija s kapaciteto 1000 obrokov v eni uri ter pekarna. Obnovili smo tudi kinodvorano. Vse stanovanjske stavbe so zgrajene z montaž­ nimi Herbstovimi stropi. Stanovanja so udobna; do­ bršen del ima centralno kurjavo. Od začetka del pa do sedaj je bila na delu posebno močna gradbena enota, ki se je ukvarjala samo z gradnjo cest in kanalov. Vsa tovarna, kakor tudi stanovanjsko na­ selje, je preprežena z utrjenimi in makadamskimi cestami in s kanali. Vsi objekti imajo vodovod. Elek­ trična napeljava je izvedena s kabli v kabelskih ce­ veh in kanalih. Gradbena proizvodnja in s tem zaposlitev je v posameznih letih močno nihala. Neenakomerno je naraščala do leta 1952, ko je bila realizacija na višku ter je nato postopoma upadala, kakor je razvidno iz naslednje razpredelnice: realizacija izvršeno norma ur povprečje zaposlenih 1947 406,000.000 1,040.000 495 1949 714,000.000 1,752.000 1036 1950 423,000.000 1,033.200 726 1951 414.000.000 1,048.400 759 1952 854,000.000 2,115.000 1060 1948 792,000.000 1,759.200 510 1953 791,000.000 1,676.500 1003 1954 773,000.000 1,536.509 757 1955 301,000.000 695.000 359 skupaj 5,468.000.000 12,655.800 778 Do konca leta 1955 je gradbenih del naslednja: izkopi beton železobeton zidovje opaži in odri armatura bila količina opravljenih 411.896 m3 61.235 m3 58.454 m3 47.143 m3 439.500 n r 4.122 t Poleti leta 1954 je začela obratovati tovarna gli­ nice, jeseni istega leta pa tovarna aluminija. Za­ četne težave so že zdavnaj prebredli in zdaj de­ luje ves obrat brezhibno. Tovarna v Kidričevem je opravičila vse žrtve in napore ter je postala po­ memben element našega narodnega gospodarstva, v ponos zasnovateljem, organizatorjem in graditeljem. B. Maister, ing. civ. CONSTRUCTION D'USINES D’ALUMINE ET D'ALUMINIUM En 1947 Gradis com m ent ä continuer la construction de 1’usine d’alumine pres de Ptuj, abandonnše par les Allemands en etat de construction initiale apres la fin de la guerre. Le đćfaut des projets, des techniciens civils et des dessinateurs causait en commencement des diffi­ cu lty considerables. Le chantier fut reconstruit, un bu­ reau de projet crće et une colonie d’habitation construite. En 1948 Gradis commenga a construir au voisinage une autre usine pour la production d’aluminium. En 1951 ce chantier fut le plus grand des chantiers de Gradis avec 1500 d’ouvriers et employes. Progressivement les con­ structions etaient terminees et en 1954 les deux usines ont commence les operations. B. Maister, C. E. CONSTRUCTION OF ALUMINA AND ALUMINIUM WORKS AT PTUJ In the year 1947 Gradis began to continue the con­ struction of Alumina Works near Ptuj, which were left by Germans in the initial stage of construction after the end of war. The shortage of designs, construction experts and designers caused at the beginning great difficulties. The site was recostructed, a planning bureau created and a dwelling colony constructed. In the year 1948 Gradis began in the vicinity with the construction of another factory viz. of Aluminium works. In the year 1951 this was the largest site of Gradis with 1500 workers and employees. Progressively the structures were finished and in 1954 both factories began to operate. Ing. B. Maister DER BAU DES KOMBINATS FÜR TONERDE- UND ALUMINIUM-INDUSTRIE Gradis begann im Jahre 1947 mit der Fortsetzung des von den Deutschen begonnenen Baues der Anlage für Tonerde Industrie. Da keine Projekte vorhanden waren und es auch an Projektanten und Baufachkräften fehlte, konnte der Bau erst nach Überwindung grosser Schwierig­ keiten in Fluss gebracht werden. Die Baustelle musste erneuert, ein Projektantenbüro eingerichtet sowie auch eine Arbeitersiedlung für 1500 Arbeiter erbaut werden. Nach Beendigung des Baues der Tonerde Industrieanlage wurde der Bau der Anlage für Aluminiumindustrie in Angriff genommen. Der Bau der grossen Fabriksanlage wurde im Jahre 1954 fertiggestellt. PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE Ljubljana, C a nk a rj ev a cesta I V Telefon 21-569, 20-847 Izdeluje vse vrste projektov industrijskih zgradb in objektov predelovalne industrije, nudi pomoč pri sestavi investicijskih programov, projektira večje stanovanjske in upravne zgradbe, manjše stanovanjske bloke in celotna naselja, zazidalne načrte, šole, bolnišnice, kulturne domove, telesno-vzgojne objekte, gospodarsko kmetijske objekte, skladišča, notranjo opremo, ceste, kanalizacijska in vodovodna omrežja, električne instalacije, centralno kurjavo, statiko, kalkulacije, predračune, pomoč investitorjem pri obračunih izvršenih del itd. P R O J E K T I R A : vse vrste zgradb: inženirske zgradbe, kot so industrijske stavbe mostovi rezervoarji silosi itd. stanovanjske in poslovne stavbe montažne gradnje gradbeni del investicijskih programov * Ing. Gorazd Üercie Tovarna Titovi zavodi Litostroj Ko smo končali v letih 1945 in 1946 najnujnejša obnovitvena dela v vojni porušene domovine, smo pričeli graditi večje industrijske objekte. Med prav taka dela sodi tudi gradnja Litostroja. Tovarna je namenjena predvsem proizvodnji turbin za hidro­ centrale, zapiralnih naprav, ki so v neposredni zvezi z gradnjo turbin, vijačnih črpalk večjih dimenzij, reduktorjev ter slednjič žerjavnih mačkov in meha­ nizmov. Temu namenu primerne so tudi dimenzije posameznih prostorov in celih objektov. Celoten obseg tovarne znaša 45 ha in je razde - Ijen na popolnoma tovarniške objekte in na stano­ vanjske stavbe. Na 360.000 m2 obsegajočem prostoru so funkcio­ nalno razporejeni industrijski objekti, v medsebojni razdalji ca. 60 m. Med te objekte štejemo mizarsko delavnico s skladiščem modelov, livarno sive litine s čistilnico, obdelovalnico, jeklolivarno, pločevinarno, skladišče, skladišče vnetljivih tekočin in kisikarno. »Gradis« je pričel graditi tovarno v letu 1946, na prostoru, kjer je stala majhna tekstilna delavnica »Sekoteks« v Šiški ob gorenjski progi. Prvi objekt, ki smo ga začeli graditi, je bila livarna sive litine, to je središče vse tovarne. Sestoji iz srednje hale, široke 17 m in dolge 168 m, ter 7,80 m širokih pri­ zidkov na vsako stran. K tej osnovi so priključene čistilnica, ki je prav tako široka kot glavna hala, predstavlja pa poseben trakt; garderobe s sanitar­ nimi napravami in posebej še skladiščni boksi, pi­ sarne in laboratorij. Konstrukcijsko predstavlja hala vpete okvirje razpona 17 m, višine 13 m, ki stoje 8 m vsaksebi. Na desni in levi se na ta okvir naslanjata dva manjša z razponom 7,8 m, višine 7,60 m. Stebri glavnega okvira imajo nekonstanten prerez; prečka je izobli­ kovana parabolično. Stebri nosijo žerjavovo progo za dva žerjava po 15 ton. Krov je iz železobetonskih Herbstovih nosilcev, ki leže na sekundarnih nosilcih, ti pa gredo vzdolž stavbe od okvira do okvira. Objekt je bil betoniran s skromnimi stredstvi, kakršna smo pač imeli v dobi takoj po vojni. Opaže smo podpi­ rali z lesenimi odri, ki so prenašali težo neposredno na tla, torej brez kakih inženirskih konstrukcij, ki bi zmanjševale porabo lesa. Ker smo betonirali v dveh delih, smo množino lesa sicer precej zmanj­ šali, toda v absolutnem merilu je bila še vedno pre­ velika. P ro je k ta n t: S lo v en ija p ro jek t ing. M. G regorič in ing. D. S m rekar s so d e lo v an jem prof. ing. D. M ihevca Izv a ja lec : G radis ing. G. Berce ing. V. Č adež ing. L. T reppo Pogled na o b ra tn a p o slo p ja L itostro ja Za beton smo uporabili gramoz iz gramoznice, ki smo jo začeli kopati na ozemlju tovarne same. Gramoza pa nismo niti sortirali, niti prali, ker smo šele mnogo pozneje montirali v gramoznici sejalno in pralno napravo. Sicer pa je naravna mešanica iz­ kazovala še uporabljivo granulacijo. Omeniti pa mo­ ram, da takrat po naših gradbiščih še niso mnogo skrbeli za to, da bi pravilno izdelovali betonske me­ šanice. Gradbiščni laboratoriji še niso bili organizi­ rani, tehnični kader je bil pa preobremenjen z dru­ gimi netehničnimi deli. Preiskave betonskih kock, ki jih je opravljala Tehnična fakulteta univerze, so izkazovale še kar zadovoljive rezultate, tako da v pogledu trdnosti betonov ni bilo kakih posebnih pro­ blemov. Cement, ki sta ga dobavljali trboveljska in puljska cementarna, je bil takrat še kvaliteten. Za betoniranje glavne hale in čistilnice smo imeli stolpni žerjav, ki je tekel vzdolž vse stavbe na dvo­ riščni strani. Za vgrajevanje betona smo uporabljali palične vibratorje na komprimiran zrak ali vibra­ torje igličarje na električni pogon. Naj omenim še to, da sedem in štiri metre viso­ kih stebrov stranskih okvirov nismo opaževali, mar­ več smo postavljali votle betonske kalupe drugega vrh drugega, vložili v nastalo odprtino betonsko že­ lezo in zalili z betonom. Vsa stavba, ki ima 8664 m3, je bila zgrajena v času od julija 1946 do marca 1948, to je v 20 mese­ cih. Obratovati pa je tovarna lahko pričela že 1. sep­ tembra 1947, ko je prvič steklo železo iz kupolke. V livarno smo vgradili 3210 m3 betona z 231 to­ nami železa. Po takratni vrednosti je stal 1 m2 tlo­ risa stavbe z obrtniškimi deli 4800 dinarjev, brez ie- teh pa 3900 dinarjev. Hkrati z livarno smo gradili tudi modelno mi- zarno in skladišče modelov. Stavba stoji južno od livarne, ob njeni vzdolžni strani. Sestoji iz mizarskih delavnic, ki so pritlične, in iz trinadstropnega skla­ dišča modelov. Mizarno sestavljajo železobetonski okviri razpona 14,70 m, v razdalji 5 m, s trikotno oblikovanim prečnim nosilcem. Krov tvorijo Herb- stovi nosilci. Skladišče modelov je štirietažen železo­ betonski skelet s tremi polji, in sicer 5,40 m, 3,20 m in 5,40 m, višino etaže 3,40 m in pritličja 4 m. Vsa stavba je dolga 175 m. Pri delavnicah smo uporabljali za opaž stebrov tudi montažne betonske kalupe. Za skladišče mode­ lov pa smo uporabljali običajno podpiranje in opaže- vanje. Pri betoniranju nismo imeli kakih posebnih težav. Ni nam pa uspelo zadovoljivo rešiti zatesnitve dilatacij krovnih nosilcev. Vložena pločevina je padala ven. Vsa stavba zavzema 6533 m2 etažnih površin, cena za 1 m2 je bila 2787 dinarjev za vsa dela, brez obrt­ niških del pa 2200 dinarjev. V tem času, to je spo­ mladi leta 1948, smo dobili nalogo, naj pričnemo gra­ diti obdelovalnico, največji objekt v sklopu Lito­ stroja. Ta zavzema površino 22.060 m2, je razdeljena na težko in srednjo obdelovalnico s 4266 m2, lahko obdelovalnico z 8496 m2, popravijalnico z 2142 m2, montirnico s 4631 m2 in trakt z garderobami in pi­ sarnami, ki obsega 2425 ms tlorisa oziroma 6756 ms etaž. Če upoštevamo vse etaže, dobimo 26.291 m2. Za operativo je vsa stavba zelo zanimiva. Vsak od petih delov pomeni namreč konstruktivno rešitev zase. Težko in srednjo obdelovalnico sestavljata dva okvira, z razponom po 23,65 m in višine 14,92 m. Posebnost konstrukcije je v tem, da je srednja žer­ javova proga, ki služi dvema vzporedno tekočima S trešna k o n stru k c ija jek lo liv arn e L itostro ja žerjavoma, obešena na trikotno vešalo, ki moli nad streho. Tako rešitev je narekovala zahteva, da mora imeti hala razpon 24 m brez vmesnih stebrov in da deluje žerjav z nosilnostjo 30 ton. Okviri so po­ stavljeni v razdalji 8 m. Nosilci nadsvetlobe, ki gredo v prečni smeri, so obenem nosilci Herbstovih mon­ tažnih nosilčkov, ki tvorijo streho. Velika višina, velike dimenzije z zelo močno in gosto armaturo so nam povzročale nemalo težav pri gradnji. Na nateg obremenjene vertikale trikotnega vešala in obešeno žerjavovo progo smo mogli zabe­ tonirati šele potem, ko smo razopažili glavno kon­ strukcijo. Ko smo odstranjevali opaž pri glavnih nosilcih okvirov, so se pojavile lasne razpoke, ki so nastale po splošni sodbi zaradi nepredvidenega po­ sedanja zelo visokih odrov med betoniranjem. Beton in ostali material smo dvigali s stolpnim žerjavom, čigar ročica je segala le v območje prve­ ga okvira, za drugi okvir smo morali beton pretresati in ročno prevažati. Cementi, ki smo jih tedaj dobili, pa niso Več dosegali predpisanih trdnosti, tako da smo le s težavo dosegali marke betona 220, posebno, ker še vedno nismo imeli na razpolago granuliranega gramoza. Za 1 m2 tlorisa težke in srednje obdelovalnice smo porabili 56 kg železa, 0,528 m3 betona, 168,5 kg cementa in 0,51 m3 lesa. V sredini stavbe ležeča lahka obdelovalnica je sestavljena iz ločnih šedov s polmerom 9,38 m. Lu­ pina, ki se razpenja od enega do drugega ločnega nosilca v razdalji 12 m, je debela 7 cm. Razpetina šedov znaša 8 m, višina ob oknih pa 12,02 m. Opaži za šede so bili sestavljeni iz segmentnih lesenih tabel. Zgornjega opaža kljub precej strmemu naklonu ob odtočnem žlebu nismo uporabljali. Upo­ rabljali smo dovolj gost beton frakcij do 15 mm ter ga ročno nametavali na opaž v 2 m širokih pasovih. Tudi nabijali smo beton ročno. Gradnja je potekala v smeri od juga proti se­ veru. Beton smo dovažali z žerjavom prek vzhodno ležeče nekoliko višje popravljalnice. Na njeni strehi je bil namreč postavljen poseben oder, po katerem smo spuščali beton na niže ležečo streho iz šedov. Žerjav je segal le nekaj čez sredine popravljalnice. Naprej smo prevažali beton s samokolnicami po 4 m širokem odru, ki je bil postavljen na najvišji točki šedov, pri oknih. Opaže segmentne table smo pri razopaženju spuščali na dvokolesni voziček in jih po posebnem odru prepeljali v naslednje šedovo polje. Za 1 m2 tlorisa šedov smo porabili 0,0134 m:i be­ tona za temelje stebrov, 0,188 m2 železobetona, 58,4 kg cementa, 0,075 m3 lesa in 19,12 kg betonske­ ga železa. Vzhodno stran stavbe zaključuje 88,5 m dolga in 24,2 m široka popravljalnica. To je železobetonska okvirna konstrukcija z ločno oblikovanim prečni­ kom. Torej klasična oblika okvira. Zopet smo imeli največ težav pri postavljanju odrov, ki so morali se­ gati 16,75 m visoko. Posebnih načrtov za te ni bilo. Oder je bil postavljen nesmotrno, brez posebnega študija. Sestavljen je bil iz treh delov; do višine te­ mena sta segala dva dela, tretji pa je imel obliko loka in strehe. Krov, ki sestoji iz montažnih Herb- stovih nosilcev, položenih na prečne glavne okvire, smo zabetonirali v dveh delih. Najprej smo zabetoni­ rali okvirne nosilce do višine ležišča Herbstovih no­ silcev, nato šele ostali del nosilca okvira in ploščo na Herbsti. Pri tej stavbi smo prvič dobili slabe rezul­ tate betonskih kock in smo zato izsekali kocko iz stebrov. Izkazala je trdnost 219kg/cm2. Za gradnjo popravljalnice smo prestavili stolp­ ni žerjav na vzhodno stran. Obsegal je vso halo po dolžini in širini, uporabljali pa smo ga tudi pri beto­ niranju šedov lahke obdelovalnice, kot sem že ome­ nil. Mešalec z betonskim agregatom je bil nameščen v sredini prve oziroma druge polovice hale, tako da smo skrajšali transportno pot žerjava na minimum. Za 1 m2 tlorisa smo porabili 0,055 m3 betona za te­ melje stebrov, 0,48 m3 betona za armirane konstruk­ cije, 151 kg cementa, 0,47 m3 lesa in 36,3 kg beton­ skega železa. Severno stran stavbe zaključuje montirnica s prizidkom. To je 27,5 m široka in 168 m dolga hala z dvema žerjavovima progama, ki ležita ena vrh druge. Prva v višini 9,6 m, druga v višini 15,4 m. Vsa hala je visoka 22,75 m. Krovno konstrukcijo tvori lok 2 natezno vezjo, ki je obešena z vertikalami na lok. Razpetino 12 m od loka do loka je statik pre­ mostil s Herbstovimi nosilci, tako da jih je dvakrat prekinil. Na prekinitvah smo stike polno zabeto­ nirali. Vertikalne transporte je opravljal stolpni žerjav, ki je tekel vzdolž hale. Herbstove nosilce smo beto­ nirali v posebni 90 m dolgi provizorični betonarni. V tej smo betonirali skoraj vse montažne betonske dele za objekte v Litostroju, pa tudi za nekatere industrijske objekte izven Litostroja. Oder, ki smo ga tu postavili, je bil prvi pri Lito­ stroju, za katerega smo imeli izdelan poseben načrt. Bil je preproste konstrukcije. Vsa teža se je pre­ našala neposredno na tla. S tem smo dosegli naj­ manjše usedanje podpor. Beton j,e bil sestavljen iz gramoza iz litostrojske gramoznice, ki je bila takrat že opremljena z napravo za sejanje in pranje. Poraba materiala je bila takale: 0,0457 m3 betona za temelje stebrov, 0,527 m3 betona za armirane konstrukcije, 163,5 kg cementa, 0,542 m3 lesa za opaže in odre ter 42,4 kg železa. Vse številke se nanašajo na 1 m2 tlorisa. Kot zadnja faza gradnje so prišle na vrsto gar­ derobe in pisarne, ki stoje ob južni strani objekta. P ro je k t: S loven ija p ro jek t Izvaja lec : G radis ing. M. G regorič ing. G. Berce ing. D. S m rekar ing. T. Pogačn ik P lo čev in am a L itostro ja Statično predstavlja stavba trietažni okvir z dve­ ma razponoma po 7 m. Okviri so postavljeni v raz­ dalji 6 m, povezujejo jih Herbstovi montažni nosilci. Streha je enokapna s 4°/o padca, krita z lesocemen- tom. V gradbenem pogledu ni pomenila nikake poseb­ nosti. Omeniti moramo le obe dilataciji, ki sta izve­ deni kot konzoli. Kljub skrbni obdelavi z vloženo asfaltno lepenko ne delujeta v redu. Robovi konzol- nih ležišč se drobe in trgajo. Verjetno so sile trenja zelo velike in bi morali vložiti pločevino. Najprimer­ nejša pa bi bila dilatacija, izvršena z dvema popol­ noma ločenima konstrukcijama. Poleg opisanih glavnih delov obdelovalnice smo naredili še glavni energetski pohodni kanal, ki gre v tleh zdolž vsega poslopja, tlakovali z lesenimi kocka­ mi na betonski podlagi približno 20.000 m2, speljali vso kanalizacijo in naredili temelje za stroje. Spod­ nja tabela prikazuje, koliko smo porabili glavnih materialov na 1 m2 tlorisa oziroma na 1 m3 cele stavbe. Delo je potekalo tako, da smo z obema žerjavoma najprej postavili krov srednje hale, nato pa z vsa­ kim žerjavom posebej še krov stranskih hal. Nosilci teh so bili težki le ca. 3 tone in te je lahko dvignil en sam žerjav. Največje težave smo imeli pri dviganju nosilcev iz kalupov, in sicer pri trapeznih nosilcih razpetine 24 m neprimerno večje kot pri ločnih z 18 m raz­ ponom. Da bi zmanjšali težo predalčnih nosilcev pri dvi­ ganju, smo zabetonirali na tleh pritisnjene dele no­ silca in vozlišča. Tegnjene diagonale in spodnji deli Železobetona Betonskega železa Lesa Naziv Vsega temelji m3 482 stebri m3 1.731 prekl. nos. m3 3.730 streha m3 1.379 temelji t 23,6 stebri t 157, L prekl. nos. t 373,5 streha t 121,1 odri m3 5.370 opaži m2 44.917 Reducirano na m3 zazid. prost lm 2 tlorisa m3 0,00171 m3 0,025 m3 0,00614 m3 0,089 m3 0,01324 m3 0,191 m3 0,00488 m3 0,070 kg 0,084 kg 1.2 kg 0,558 kg 8,1 kg 1,326 kg 19,1 kg 2,326 kg , 6,2 m3 0,019 m3 0,275 m2 0,16 m3 2,30 Jeklolivarna je prvi objekt Litostroja, pri kate­ rem je projektant predvidel montažni sistem grad­ nje. To ni bila popolna montaža krovnih predalčnih nosilcev. Toda že ta del montaže je prinesel velik prihranek lesa. Odpadel je namreč ves notranji oder. Postaviti je bilo treba le odre ob štirih vrstah ste­ brov, ki smo jih morali zabetonirati vse, preden smo pričeli z montažo krovnih nosilcev. Gradnjo smo pričeli spomladi 1948. leta z na­ logo, da mora biti 108 m dolga in 64 m široka hala pokrita do konca leta. Za gradnjo je bil izdelan natančen operativni plan, po katerem naj bi pričeli betonirati in dvigati rešetkaste nosilce v začetku meseca julija. Toda ker nismo imeli betonskega železa specialne dolžine se je pričetek betoniranja zavlekel v mesec september. Da bi lahko izpolnili postavljeno nalogo do konca leta smo se odločili za betoniranje z gliničnim cemetom, ki je dopuščal, da smo dvignili na tleh betonirane nosilce že po treh dneh. Srednje, 24 m dolge in ca. 4 tone težke ter krajne, 20 m dolge in ca. 3.01 težke predalčne nosilce smo betonirali na posebnih betonskih podih. Ti so bili zabetonirani na severni strani izven hale vendar v podaljšku le-teh, tako da je žerjav lahko prišel do tam ležečih nosilcev. Nosilce sta prenašala od kraja betoniranja do deponije in nato od deponije na krov dva stolpna žerjava, ki sta bila nameščena v obeh stranskih halah. Posamezen žerjav smo uporabljali v območju ene hale, oba skupaj pa sta služila za dviganje no­ silcev srednje hale, ker so bili ti težji kot 4 tone. pa so ostali nezabetonirani. Zabetonirali smo jih na kraju samem, ko so bili nosilci že montirani. S tem smo preprečili tudi, da bi med prevozom v tegnjenih delih nastale razpoke. Leta 1947 smo pričeli graditi tudi industrijsko šolo. To je zelo razčlenjen objekt. Prednji, glavni trakt, kjer so učilnice, je dvonadstropen, zidan v skeletu. Stropi so železobetonski s Herbstovimi no­ silci. Zadnji trakti, kjer so delavnice, so pritlične okvirne hale, izvedene v železobetonu. Stavba je delno podkletena, pokrita pa s salonitom na lesenem ostrešju. Kakih posebnih zahtev ta objekt graditeljem ni stavil. Material smo dvigali z navadnimi dvigali in škripci. Beton je bil sestavljen iz gramoza prirodne mešanice iz litostrojske gramoznice. Stavba zavzema 6854 m2 vseh etaž. Cena za 1 m2 tlorisa pa znaša po tedanjih cenah 3775 dinarjev. V skupino manj težavnih, čeprav delno še ob­ sežnih objektov, ki smo jih gradili v letih od 1949 do 1952, sodijo kovačnica s kompresorsko postajo, centralno skladišče materiala, skladišče vnetljivih tekočin in provizorna kotlarna. Prav pri teh stavbah lahko opazimo, kako zelo nam je primanjkovalo glavnih gradbenih materialov, cementa in železa. Strehe so povsod lesene s predalčnimi nosilci. Le stebri in tiste konstrukcije, ki morajo prenašati ve­ like obtežbe, so iz železobetona. Delo samo je bilo pri teh stavbah bolj smotrno organizirano. Organizacijske sheme, ki jih je morala odobriti glavna direkcija, so mnogo pripomogle k zmanjšanju gradbenih stroškov in k bolj sistema­ tičnemu načinu gradnje. Kovačnica s kompresor, postajo obsega 2159 m2, centralno skladišče 7240 m2, skladišče vnetljivih tekočin 419 m2, provizorna kotlarna 917 m3. Zadnji veliki industrijski objekt, ki ga je pod­ jetje »Gradis« gradilo pri Litostroju, je bila plo­ čevinama. Srednja hala razpetine 26 m in dve stran­ ski hali po 21 m sestavljajo to res veličastno 168 m dolgo stavbo. Srednja hala je visoka 22.4 m, stranski pa 14.7 m. Krovi treh hal so iz montažnih predalčnih ločnih nosilcev, dolgih 24 m in 20 m. Prek teh so položene betonske montažne plošče, dolge 4 m. Za gradnjo smo morali pripraviti temeljito pre­ študirano organizacijsko shemo, določiti način in vrstni red posameznih del. Posebno pozornost smo posvetili betoniranju in montiranju ločnih predalčnih nosilcev in strešnih plošč. Za pripravo betona smo uredili posebno beto­ narno s silosi za tri frakcije gramoza. Posamezne frakcije smo vozili iz separacije v Tomačevem. Dvi­ ganje v silose in spuščanje ter doziranje posameznih frakcij je bilo mehanizirano. Beton smo prevažali od betonarne do stolpnega žerjava z vagoneti na poljskem tiru, ki je bil spe­ ljan v krogu po sredini vseh treh hal. Betonirali smo najprej južno in severno halo, ker je dvigal krovne nosilce lahko en sam žerjav, postavljen v sredini vsake hale. Ko smo le-te zabetonirali, smo premestili oba žerjava v srednjo halo, da smo lahko dvigali z njima do 7 ton težke predalčne nosilce. Zanimivo je, kako smo premaknili žerjav iz južne hale v srednjo. To smo storili v mesecu ja­ nuarju in sicer tako, da smo vlekli žerjav na po­ sebnem podstavku po z vodo politi in zamrznjeni progi. Ločne predalčne nosilce za stransko in srednjo halo ter krovne plošče smo betonirali na posebnih lesenih podih v samih halah. Opaže za te nosilce je zelo solidno izdelala tesarska delavnica v Škofji Loki. Za opaževanje stebrov in nosilcev žerjavovih prog smo uporabljali posebne table, katere smo se­ stavljali tako, kot je zahteval profil konstrukcije. S to zgradbo smo zaključili zidavo velik indu­ strijskih objektov za Litostroj. V območju teh pa je »Gradis« zgradil še vso kanalizacijo, notranja pota in glavno dovodno cesto, zunanje žerjavne proge in razbijalno napravo za staro železo. Hkrati s temi deli smo gradili tudi 14 stanovanj­ skih blokov, v vsakem je 24 stanovanj, ter samski dom z 98 sobami. Te stavbe predstavljajo velik del »Gradisove« dejavnosti pri Litostroju v tej dobi. Sta­ novanjski bloki so delno železobetonske konstrukcije, delno pa zidani v opeki z lesenimi stropovi. Hiše so trinadstropne, podkletene in ima vsaka 2959 mr etažnih površin. Delo, ki ga je »Gradis« opravil pri gradnji to­ varne Litostroj, je res veliko. Na žalost nimamo po­ datkov o opravljenih urah, ki bi potrdili to trditev. Vsekakor pa se je »Gradis« pri tem zelo uveljavil in, kar je še bolj važno, pridobil si je veliko izku­ šenj, ki so kolektivu koristile pri drugih gradnjah v Sloveniji. V M ontaža že lezobe tonske re še tk e jek lo liv a rn e L itostro ja G. Berce, ing. civ. USINE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ A LJUBLJANA La construction de Tusine Titovi zavodi Litostroj a commence en 1946. L’aire totale de l’usine mesure 45 ha. Les bätiments de l’usine sont le hall d’usinage, la fonderie pour la fonte grise, la fonderie d’acier, le laminoir ä töle, le depot des matieres infammables, l’atelier de modelage avec le magasin de modeles et l’installation pour la pro­ duction d’oxigene. A cote de ces constructions encore 16 immeubles ä 24 logements furent construits. La me- thode de construction classique avec le bSton coulö sur place fut appliquSe presque pour toutes les constructions La fonderie d’acier fut construite en partie par poutres de toit prefabriquees confectionnees en usine speciale i beton. Ces Elements furent assembles ä l’aide des qrues. Le beton et les autres materiaux furent levćs presque sur toutes les construction ä l’aide des grues ä pylöne. Les immeubles sont en partie des construcions en bSton arm«* et en partie des constructions en briques avec des plan chers en bois. Malgrž le dćfaut des ourviers et des ma- töriaux de quality particulierement de ciment, la con­ struction fut terminee avec succes. G. Berce C. E. TITOVI ZAVODI LITOSTROJ FACTORY AT LJUBLJANA The construction of the factory Titovi zavodi Lito­ stroj began in the year 1946. The total area of the factory measures 45 ha. The factory structures are the machine shop, the gray iron foundry, the steel foundry, the sheet mill, the store of materials, the store of inflam­ mables, the pattern makers shop with the store of pat­ terns and the oxygen plant. Apart from these structures 16 blocks of dwellings with 24 flats in each were con­ structed. The classical construction method with cast- in-place concrete was applied nearly in all structures. The steel foundry was constructed partially with precast roof beams manufactured in a special concreting plant. These units were assembled by means of cranes. The concrete and other materials were also lifted nearly on all structures by means of tower cranes. The blocks of dwelling are partially reinforced concrete structures and partially brick masonry structures with wooden floors. In spite of manpower shortage and lack of good ma­ terials, especially of cement, the construction was suc­ cessfully accomplished. Dipl. Ing. G. Berce FABRIK »TITOVI ZAVODI LITOSTROJ«, LJUBLJANA Der Bau der Fabrik »Titovi zavodi Litostroj« wurde im Jahre 1946 in Amriff genommen. Der Gesamtumfang der Fabrik beträgt 45 ha. Zu den Fabriksobjekten gehö­ ren: Mechanische Werkstätte, Graugiesserei, Stahlgiesse- rei, Blechwalzwerk, Materialmagazin, Magazin für leicht entzündliche Flüssigkeiten, Modelltischlerei mit dem Mo­ dellmagazin und die Sauerstoffanlage. Zu gleicher Zeit wurden 6 Wohnhausblocke m it zu je 24 Wohnungen erbaut. Der Grossteil der Objekte wurde nach klassischer Bau­ weise gebaut, d. h. es wurde an Ort und Stelle beto­ niert. Die Stahlqiesserei und das Blechwalzwerk wurden teilweise nach klassischer Bauweise, teilweise aber (die Dachbalken) mittels Fertigbauteile, die in einer Bsto- nieranlage fertiggestellt und mittels eines Turmkranes auf die Baustelle gehoben wurden, erbaut. Ebenso wurden auch Beton und die übrigen Baumaterialen mittels Turm­ kranes auf die Baustelle gebracht. Die Wohnhausblocks sind teilweise Eisenbetonkon­ struktionen, teilweise aber Ziegelbauten mit Holzdecken­ konstruktionen. Trotz Mangels an Arbeitskräften und Qualitätsmateria - lien, vor allem des Zements, wurde der Bau mit Erfolg durchgeführt. Ing. Alfred Peteln Poddelitev gradbenih jam hidrocentrale v Medvodah Med drugimi projektiranimi hidroenergetskimi objekti je bilo takoj po vojni pereče tudi vprašanje realizacije že obstoječega predloga gradnje elek­ trarne na reki Savi v Medvodah, kjer bi se okoristili z naravno ožino, skozi katero se prebija reka nad cestnim mostom. Projektanti, ki so deloma lahko uporabili podatke že obstoječih splošnih projektov iz leta 1935 in 1941—45, so v letih 1946 do 1949 iz­ delali nov idejni projekt, ki je v tem času prestal več bistvenih sprememb tako glede ožje lokacije ob­ jekta kakor tudi glede izbranega sistema in razpo­ reditve posameznih elementov hidrocentrale. Glavni obrisi elektrarne so bili znani šele leta 1949, ko je projektant pričel delati glavni projekt, ki ga je do­ končal 1952. leta. Gradbena operativa je dobila nalog za pričetek del pri tem objektu leta 1947; treba je bilo začeti z ureditvijo naselja, gradnjo betonarne in separacije ter porušiti stari jez bivše male elektrarne papirnice Goričane. Hkrati so se dalje opravljale geološke pre­ P ro je k ta n t: E le k tro p ro je k t ing. L. P rihoda iskave z vrtinami ter rovi desno in levo od starega jezu. Leta 1948 in 1949, ko so bili glavni obrisi bo­ doče centrale in razsežnosti vtočnih ter odtočnih objektov postopoma znane, smo določili glavno raz­ poreditev gradbenih jam — program celotne gradnje, ki je shematično razviden iz sl. 1. Pogled na h id ro cen tra lo v M edvodah Pri tej dispoziciji smo morali tvegati obrise ža- gatnic, kljub temu da projektant še ni imel zaključ­ nih laboratorijskih podatkov o dolžini podslapja in odtočnega kanala, da torej ni bilo mogoče gradbeno jamo zaključiti nizvodno in da je bila širina sred­ njega stebra glede na manjkajoče podatke za hidro­ mehansko opremo še nejasna. Osnovna vodila pri določevanju dispozicije grad­ benih jam in sistema zagatnih sten so bila naslednja: Sl. 2 P rv a g ra d b e n a jam a gradbeno jamo, torej višjo zagatno stenö, pa bi potrebna širina fundiranja zagatnih sten zožila pre­ točni profil. Zavrgli smo misel na drugo rešitev, da bi namreč zapirali strugo po vsej širini in odvajali vodo po odvodnih rovih; in to zaradi velikih nihanj vodnih množin Save in zaradi težav, ki jih je bilo pri tem načinu pričakovati pri izdelavi od­ vodnih rovov v geološko zelo neenotnem in nepri­ mernem terenu. 2. Ko smo določali konstrukcijo zagatnice, nismo upoštevali možnosti uporabe jeklene zagatnice, ki bi bila v tem primeru najugodnejša, a nedosegljiva in je prišla v poštev samo zagatna stena, konstruirana iz lesa ali betona. 3. Struga sama je bila povečini skalnata in to v glavnem iz sivih skriljavcev, dolomitne brečije, delno iz konglomerata. Trdnost temelja zagatnih sten pa je bila ogrožena zaradi razčlenjenosti struge, ki je bila polna globokih tolmunov, zasutih z gramo­ zom in skalami. Dolomitna brečija pa je imela ožje in širše melanitne plasti in votle izjede, skozi katere je pri poznejšem izkopu vdirala voda v gradbeno jamo. 4. Pri projektiranju zagatnih sten je bilo treba čimbolj izkoristiti vtočne objekte in srednji steber, ki bi po dograditvi nudili ugodne možnosti za zapi­ ranje vode tudi pri višjih vodostajih. 5. Upoštevati je bilo treba zahtevo, da bo pričel obratovati agregat hidrocentrale, brž ko bo prva 1. Vodna množina reke Save v Medvodah niha v strojnica gotova in instalirana, zelo širokih mejah in to od ca. 20 m3/sek. do 6. Pri določanju prve gradbene jame je bilo 580 m3/sek. (dvoletna voda) ozir. celo do 870 m3/sek. treba upoštevati nejasno širino srednjega stebra in (petletna voda). Tam, kjer je struga zajezena, se dolžino podslapja. stisne med oba strma bregova v ožini, široki komaj 70 m. Pri razporeditvi gradbenih jam si je bilo torej Upoštevajoč gornje osnove, je bilo sporazumno treba prizadevati, da bodo projektirane gradbene s projektantom določeno, da se ogradi jama z be- jame čim ožje, kar bo omogočalo odtekanje visokih tonskimi težnostnimi zagatnicami, delno z lokovi, le voda ob čim manjši zajezitvi. Če bi hoteli bolj varno začasne zagatnice pred desnim vtočnim objektom in Sl. 3 Z aporn i lo k i n d ru g a g rad b en a jam a pred levim zapornim lokom naj bodo lesene, oprte na betonske stebre. Razporeditev je razvidna iz slike 1. Fri tem smo predvidevali naslednjo organi­ zacijo del: • V prvi fazi je treba zgraditi zagatno steno pred desnim vtočnim objektom, ki služi v glavnem za be­ toniranje le-tega in postane pozneje nepomembna. Nato preidemo k zapiranju I. gradbene jame, ki bi obsegala desno pretočno polje in desno strojnico, po dograditvi teh elementov pa je treba v najugodnejši letni dobi ograditi z nizko zagatno steno temelj srednjega stebra in le-tega zabetonirati. Ko sta ob­ jekt na desnem bregu in srednji steber z desnim pod- slapjem zabetonirana do višine 4 m nad pragom pre­ točnega polja, je treba preusmeriti vodo skozi desno pretočno polje, kjer je že nameščena hidromehanska oprema, in preiti k drugi fazi gradnje. Vodo pre­ usmerimo s pomožno leseno zagatno steno pred levim pretočnim poljem, ki služi tudi gradnji glavnega levega zapornega loka, ki skupaj z levim krilom, zgrajenim že prej, srednjim stebrom in zagatnico na koncu levega pretočnega polja ogradi levo, drugo gradbeno jamo. Oba mala loka pred des­ nim in levim lokom k turbini dopolnjujeta to fazo zaščite. Medtem ko je bila prva zaščita mišljena komaj za pretok 150 m3/sek., je prva gradbena jama zašči­ tila delovna mesta pred visokimi vodami do 250 m3 na sekundo, druga zagatna stena v prvotni obliki pa do 400m®/sek. Ograditev z lokovi je hkrati omogočila tričetrtinsko zajezitev vode in to, da je lahko desna turbina obratovala še preden je bila dograjena leva polovica objekta. Razmeroma nizka zaščita, ki smo jo izbrali, je bila opravičena, zakaj vsako povišanje zagatnih sten bi zaradi širine fundiranja že tako močno zoženo strugo še bolj zožilo, tako da bi prišlo pri visoki vodi do naglega naraščanja gladine zgor­ nje vode, da bi znatni del pridobljene višine služil le zato, da bi se faze prelivanja zakasnile, ne bi pa povečal varnost pred prelivanjem. Po prvotni dispo­ ziciji zagatnih sten je bila predvidena še nizka no- dolžna zagatnica do cestnega mostu, ki bi omogočila znižati dno Savskega korita na potrebno koto. Sl. 4 V dor vode v g radbeno jam o Med delom je prišlo do nekaterih sprememb glede načina, ki smo ga predvideli za zaščito grad­ bene jame, prav tako pa tudi do nekaterih zanimivih prijemov, katere, bi bilo vredno omeniti. Med glavne spremembe sodi tu predvsem dejstvo, da je bilo treba opustiti predvideni način zagatnice za poglabljanje struge, ker je rečna struga sama na tem odseku nudila zelo slabe pogoje fundiranja, saj je imela tudi do 7 m globoke tolmune, zasute z gro­ bim, čvrsto uležanim prodom in skalami, ki bi jih s sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago, v skoraj 1,5 m globoki deroči vodi težko odstranili. Ta način smo opustili in korito je bilo treba pozneje pogljab- ljati tako, da smo zaprli vodo z že montiranimi za- tvornicami. Zanimiv je bil način fundacije srednjega stebra. Le-ta je ostal prvotno, zaradi večje širine pretoč­ nega profila, izven I. gradbene jame. Preden pa smo dogotovili desno pretočno polje, smo pod zaščito nizke zagatne stene ob času nizkih poletnih voda z vso naglico izkopali temelj v globino skoraj 11 m; če bi voda tedaj narasla, bi pač zalila ta temelj, ne pa celotne desne gradbene jame. Tik preden smo ne­ hali z izkopom, smo še podrli ustrezni del glavne za­ gatnice in skalnate stene in s pospešenim betoni­ ranjem dvignili srednji steber nad vodo. Celotno popisano delo je trajalo ca. 14 dni in po tem času je bila desna gradbena jama zopet zaščitena, tokrat s srednjim stebrom, ki je služil že kot zagatna stena. S tem smo sicer kratek čas tvegali, da voda zalije desno gradbeno jamo, ker pa smo pravilno izbrali letni čas, nam je uspelo zapreti nastalo vrzel v za- gatnici, preden je nastopila višja voda. Druga težava, na katero smo naleteli, je bilo zapiranje leve struge tedaj, ko smo preusmerjaii vodo preko že izgotovljenega desnega pretočnega po­ lja. Ker je bil pretočni prag že gotovega desnega pretočnega polja za 2.5 m višji kot dno struge, po kateri je pred preusmeritvijo odtekala voda, je bilo treba pri zapiranju vode v levem koritu znatno dvigniti vodno gladino. Že to, da smo zožili levo strugo Save zaradi betonskih opornikov, ki smo jih zabetonirali kot oporo začasnih lesenih zagatnic, je vodno gladino dvignilo za skoraj en meter in je bilo betoniranje zadnjega stebra št. II v več kot 2.5 m globoki deroči vodi rečnega žleba na običajen način nemogoče. Zato smo leseno ogrodje odra, vezanega s kleščami za zabijanje opaža, sestavili na bregu in ga z jeklenimi vrvmi splovili in namestili na pravi kraj, ga zasidrali ob bregove in po obtežitvi z veli­ kimi bloki opažili steber. Po zatesnitvi je bilo možno podvodno betoniranje opornika. Velike težave je pov­ zročalo tudi zapiranje posameznih polj med oporniki, vendar je v celoti uspelo tako dobro, da je bila pro­ pustnost le majhna in smo lahko brez večjih kom­ plikacij zabetonirali nosilni temelj in glavni zaporni lok pretočnega polja ob levem bregu. Zanimivo je bilo, kako smo rešili zapiranje levega pretočnega polja z zapornim lokom, visokim 14 m, ki je hkrati omogočil tudi obratovanje enega agre­ gata s tričetrtinsko zajezitvijo. Betonski lok je bil dolg 18 m in debel na vrhu 40 cm, pri dnu pa 60 cm. Betoniran je bil v obročih, visokih 2 m, in se je opiral na že izgotovljeno levo krilo in srednji steber. Iz­ rabili smo zajezitev in desno, že skončano pretočno polje je zagotovilo sigurno odvajanje visokih voda, A. Peteln, ing. civ. SUBDIVISION DES FOUILLES DE CONSTRUCTION DE LA CENTRALE HYDRElECTRIQUE DE MEDVODE Dans la construction de la centrale hydrošlectrique fluviale de Medvode le Systeme des palplanches en beton pour Tentourement des fouilles de costruction a eta ap­ plique parce qu’il n’y avait pas d’equipement apres la guerre. Ce Systeme est caracterise par la subdivision economique des trois fouilles de construction. Lors de la troisieme fuille le mur-voüte de palpanche de 18 m de portee et de 14 m de hauteur rendu possible l’operation du premier aggregat dans la centrale profitant d’une chute de 19 m. Ce mur-voüte de protection a une forme permettant de faire sauter les anneaux superieurs dans le cas des crues. La fondation de la culee intermediate execute 11 m en profondeur sous la protection d’un mur de palplanche bas etait risquee mais malgre cela eile fut une mesure efficace terminee ä temps de niveau d’eaux basses. A. Peteln, C. E. SUBDIVISION OF EXCAVATIONS AT THE HYDRO- ELETRIC POWER PLANT MEDVODE During the construction of the hydroeletric power plant at Medvode the system of concrete sheet pile walls for the surrounding of excavations v/as applied. The characte­ ristic feature of this system was an economical subdivision of the three excavations. At the third excavation the arch sheet pile wall with a span of 18 m. and a height of 14 m. rendered possible the operation of the first generating set in the power plant utilizing a 19 m. head. tako da z izbranim načinom nismo tvegali prelivanja v levo gradbeno jamo. Da bi pa kljub vsemu utrdili temelj loka tudi tedaj, če bi prišlo do prelivanja, smo prekrili najbližje dele dna z i m debelo beton­ sko zaščito. Splošna sodba o postopku, ki smo ga izbrali, in načinu izvajanja bi nedvomno privedla do ugotovitve, da je bil v danih razmerah izbrani postopek povsem primeren. Zelo uspešno smo rešili zaščito leve grad­ bene jame, ki je bila utemeljena ekonomsko in izvedbeno. Manj uspešna je bila rešitev zapore desne gradbene jame; ker še nismo poznali podatkov za objekt in deloma zaradi geoloških razmer, smo jo morali spreminjati in smo izbrali zanjo nekoliko prenizko višino. Kljub vsem nasprotnim dokazom bi morala omogočiti zaščito vsaj pred 400 m3/sek. Kar smo prihranili pri materialu za manjšo zaščito, smo namreč porabili za stroške, ko je zastajalo delo zaradi zalitja gradbene jame, in za daljšo gradbeno dobo zaradi teh zastojev. Jasna je prednost, ki bi jo nudila v danem pri­ meru uporaba jeklene zagatnice pri desni gradbeni jami; ta bi zaradi manjše konstrukcijske širine lahko segala višje, ne da bi zožila pretočni profil. Tudi stroški pri zapiranju z jekleno zagatnico bi bili naj - nižji in razmeroma mehka hribina bi omogočila dobro priključitev jeklenih zagatnic na skalnato dno. Tudi gradbena doba bi se znatno skrajšala, če bi uporabili jeklene zagatnice. This protecting arch retainining wall had a form, which allowed an eventual blasting of the upper rings in the case of flood. The foundation work of the middle pier, constructed 11 m. deep under the protection of a low seet piling, was hazardous secause it was timely bound to the lowest water level. Dipl. Ing. A. Peteln UNTERTEILUNG DER BAUGRUBEN DER HYDROZEN- TRALE MEDVODE Beim Bau der Hydrozentrale Medvode wurde infolge Mangels an zweckentschprechenden Einrichtungen in den ersten Nachkriegsjahren zur Umschliessung der Baugru­ ben das System der Spundwände angewandt, das durch die ökonomische Verteilung der drei Baugruben charakte­ risiert ist. Die dritte Baugrube mit der 14 m hohen Spund­ wand ermöglichte die Inbetriebsetzung des ersten Aggre­ gates, das ein Gefälle von 19 m Höhe ausnützt. Im Falle des katastrophalen Wassers können die oberen Ringe ge­ sprengt werden. Die Fundation des mittleren 11 m tiefen Pfeilers unterm Schutz der niedriqen Spundwand war ein riskierter aber erfolgreicher Griff, termingebunden auf den niedrigsten Wasserstand. \ u v o z n o i n t r g o v s k o p o d j e t j e / / Slovenija avto i j u b i j a n a , p r e š e r n o v a 40 / ., i p ro d a ja na veliko m o to m a vozila vseh v rst, nadom estne dele za m o to rna vozila, dvoko lesa in n jih nad o m estn e dele, av to gum e, sp lošni in e lek tr ičn i av tom ateria l, av tom obilsko o ro d je in p rib o r te r g rad ­ bene s tro je dom ače p ro izvodn je . PO D JETJE ZASTOPA: F abriko g rad jev in sk ih m ašina »14. OKTOBAR«, K ruševac: Fabriko gra- d je v in sk ih m ašina »FAGRAM«, Sm ederevo: F abriko lo kom otiva i m ašina »DJURO DJAKOVIČ«. S lav o n sk i Brod: P o d je tje za izdelavo p e rv ib ra to r je v in b ru s ilcev za teraco »RADOJE DAKIČ«, T itog rad ; F abriko g rad jev in sk ih m ašina »BRATSTVO I JEDINSTVO«, Zemun. PRO D A JA M O : m ešalce za beton in d v igala pro izvod to v arn e »SKIP«, V ižm arje; g rad b en a d v i­ gala to v a rn e »Vulkan«, R eka; fasadne od re »Tvornice tra k to ra i m ašina«, Zem un; m ešalce za m alto in žage, c irk u la rk e za les pro izvodi S tro jn eg a p o d je tja v Škofji Loki; d v igala in s tro je za n a te g o v a n je b e to n sk eg a železa p ro izvodi p o d je tja »G radis«, L jub ljan a ; sam okolnice n a gum i­ ja s tih k o les ih p ro izvodov p o d je tja »Partizan«, Ribnica. NA ZALOGI IM AM O: m ešalce za beton , k a p a c ite te 4001 z elek trom oto rjem ; p e rv ib ra to r je z e lek tro m o to rjem in transfo rm ato rjem p rem era 45 in 70 mm; b ru siln e stro je za te raco tlak z e lek tro m o to rjem ; k ip -vagonete za tir 600 mm; p a rn e v a lja r je — 14 ton (Stanko P aunovič, N iš); tra k to r je A nsaldo TCA 70; iglo d v igala nosilnosti 400 kg z e lek trom otorjem ; g rad b en e japa- n e r je n a g u m ijastih kolesih. Mehanizacija del v stanovanjski gradnji Izvleček iz poglavja: »Optimalna mehanizacija pri gradnji stanovanjskih objektov«, ki tvori sestavni del študije: »Problematika stambene izgradnje, IV. gradjevinska operativa, Beograd, 1955.« Tabei A), B), C) ter pripadajočih analiz in proračunov ni mogoče objaviti zaradi pomanjkanja prostora, pač pa so na vpogled v arhivu »Gradis« - Ljubljana. Splošno: Celotna študija o optimalni mehanizaciji stano­ vanjske izgradnje za naše razmere je razdeljena na naslednja poglavja: 1. kratek opis del, ki jih je mogoče mehanizirati: 2. primerjalne analize stroškov nemehanizirane gradnje — vse delo opravimo ročno; dejansko mehanizirane gradnje — dejanska me­ hanizacija na gradbišču; optimalno mehanizirane gradnje — maksimalna možna mehanizacija v zvezi z razpoložljivim in pra­ vilnim izborom gradbenih strojev; 3. sklepi in predlog v zvezi z izborom strojev pri maksimalni mehanizaciji gradnje s posebnim ozirom na domačo produkcijo. ad 1. Kratek opis del, ki jih je mogoče mehani­ zirati: Ker vseh del na gradnji ni možno mehanizirati v celoti, naj opišemo, koliko je možno mehanizirati po­ samezna dela, porazdeljena glede na njih vrsto: a) Zemeljska dela: pri stanovanjski gradnji pridejo od zemeljskih del v poštev naslednja: odkop humusa, izkop grad­ bene jame, izkop za kanalizacijo, zasip z nabijanjem in planiranje po končanem delu. Vsa ta dela lahko mehaniziramo, tako da pri zemeljskih delih lahko govorimo o možnosti 100 °/o-nega mehaniziranja gradnje. Potrebni stroji in oprema za ta dela so bul­ dožerji, bagri, nabijalne žabe, valjarji, ravnalni plugi in podobno. b) Betonska in armiranobetonska dela: pri teh delih je možno mehanizirati pripravo be­ tona, transport betona od mešalca do mesta vgra­ ditve, obdelava in vgraditev betona, pri armirano­ betonskih delih pa je možno na strojni način ravnati rezati in kriviti armaturo. Oprema za mehanizacijo zgoraj naštetih del je naslednja: betonski mešalci, manjše betonarne (silosi, dozirane naprave, ročni skreperji, nakladalci), transportna sredstva za trans­ port betona kot japanerji (ročni in strojni), dvigala, žerjavi, transporterji, vibratorji in pervibratorji, za pripravo armature pa ravnalci železa, krivilci in rezalci. c) Tesarska dela: pri tesarskih delih je možno mehanizirati samo pripravo lesa in lesnih elementov ter njihov trans­ port na mesto uporabe. Tu so mišljene predvsem razne vrste žag, svedrov, obdelovalnih strojev na splošno, s katerimi krojimo opaže, lesene elemente za odre, pomožne konstrukcije itd. Kot transportna sredstva pridejo v poštev dvigala, žerjavi in podobno. Kot je razvidno, pri tesarskih delih torej ni možno mehanizirati dela v celoti. d) Zidarska dela: na zidarska dela odpade glede na celotno gradnjo največji odstotek, tako po vrednosti kot po času. Obenem pa so izmed vseh del ta najmanj mehani­ zirana. S stroji lahko pripravimo malto in sicer upo­ rabljamo navadne betonske mešalce ali pa specialne mešalce za malto. Možno je tudi mehanizirati ves transport potrebnega zidarskega materiala iz depo­ nij na mesto uporabe; tu je predvsem mišljena opeka, malta ter razni drugi zidarski drobni mate­ riali. Ko je stavba dozidana, lahko tudi mehaniziramo dolbljenje reg, sekanje utorov in vrtanje lukenj s po­ močjo posebnih instalacijskih kladiv oziroma insta­ lacijskega orodja. Literatura navaja tudi strojni na­ čin nanašanja ometov, notranjih in zunanjih, vendar se ta mehanizacija pri stanovanjskih gradnjah ni obnesla, ker je sorazmerno draga (uporaba teh ome­ tov kot n. pr. torkret omet je nujna pri nizkih grad- njah).V gradbeništvu naprednih držav so omete v obliki, kot jih uporabljamo pri nas, večji del opustili in uporabljajo za oblogo zidu umetne mase, ki nam že dajo finalne površine v stanovanjih. ad. 2.: Primerjalne analize stroškov nemehani­ zirane gradnje (vse delo opravimo ročno), dejansko mehanizirane gradnje (dejanska mehanizacija na gradbišču) in optimalno mehanizirane gradnje (ma­ ksimalno možna mehanizacija v zvezi s pravilnim izborom gradbenih strojev). Da smo lahko izvedli gornjo primerjavo, je bilo potrebno: a) izbrati primerne gradnje (razni tipi); b) določiti tista dela, ki tvorijo večino stroškov pri gradnji (ročno oz. mehanizirano delo), to je pred­ vsem strojna priprava betona in malt ter notranji transporti na gradnji. ad a): Kot tipe posameznih gradenj, ki so bile zgrajene oz. jih še gradijo v Sloveniji, smo izbrali za gornjo analizo: L. stolpna hiša 32 stanovanj, 10 etaž 3.100 m2 etažne površine 9.200 m:i zazidane prostornine 16 X 18,25 osnovne ploskve in 28 m višine nad terenom 2. stanovanjski blok malih stanovanj: 52 stanovanj, 6 etaž 4.573 m2 etažne površine 13.876 m3 zazidane prostornine 40 X 15 m osnovne ploskve 18 m višine nad terenom 3. stanovanjski petorčkl: 5 stanovanj, 3 etaže 659 m2 etažne površine 2000 m3 zazidane prostornine 22,60 X 9,41 osnovne ploskve in 7 m nad terenom ad b): Za analizo smo izbrali naslednje vrste del: 1. izkope 2. krivljenje in rezanje armature 3. pripravo betona 4. pripravo malte 5. notranje transporte: betona in malte opeke betonskega železa lesa za opaže, odre in konstrukcije ostalega drobnega materiala Pri vseh navedenih delih so izvrednoteni stroški le za parcielna dela, ki jih moramo izvršiti tudi s stroji upoštevajoč njih amortizacijo, posluževanje itd. Ker pa tvorijo ca. 50 % stroškov dela pri trans­ portih in 25 °/o stroškov dela pri pripravljanju be­ tona in malt, so podrobno analizirana le ta dela. Analiza stroškov notranjega transporta Za primerjavo in izračun transportnih stroškov (notranji transporti) so izdelane tabele za transport 1 tone materiala z žerjavom tipe 30 tm, z Bob-dvi- galom nosilnosti 500 kg in konzolnim dvigalom nosil­ nosti 250 kg. Za material smo vzeli opeko, beton in malto ter razne drobne materiale ter povprečje za vse te materiale i. s. za horicontalne in višinske raz­ dalje. Pri tem smo vzeli za osnovo transportno ob­ močje žerjava vodoravno do 100 m, polmer obračanja 20 m in dvig do 40 m (glej tabele A, B, C, D). Pri sestavi teh tabel, ki nam dajo stroške transporta za 1 tono, je upoštevana amortizacija stroja za strojne ure, kot je razvidno iz tabele E. T abela D VECTU-miZ. p o v p a . DlU/TOUA VEO T.-H0W Z POVPfi. OIUAOUAvct£nk.-4ioaiz. povre.?’ DIU/TOUA B O B - D V I Q A LO WMJZ0L.9V IQALO ‘STOLP. k v j2 3 0 ” M O - 10 2 3 5 0 0 10 - 10 2 3 6 0 0 10 - 10 7641 100 546'60 1 0 0 5 4 860 4 0 0 4 5 6 6 0 1 20 - 10 252'60 (20 - 10 262-60 100 56 400 100 571 60 30 - 10 26800 30 - 10 287 00 100 57900 100 6 0 3 3 0 O o 2 W 3 0 Oo 3 1 7 0 0 100 59430 100 6 2 3 3 0 v t t u W«»40oon UB.E UDO - Bill ELwL0U’ b«j DIIJ STOLPU 1 iCB/AV TU JO 10 000 2 000 1200 ibfco to o - 110 23 70 _ UOUZOLUO DVIQMf) 173 346 1000 35 28 - 5 68 - BOB- DVIGALO 500 100 1000 100 T38 - 14 252 - MEŠALEC -SUIP-1501 550 110 500 220 56 - 15 293 - MEŠALEC -5UIP- 2501 1200 240 500 480 92 - 18 590 - MEŠALEC 'SklP- 5001 1950 >90 500 780 115 - 22 917 _ BOČU1 CUBCPEB 600 120 700 171 62 - 13 246 - 7APAUEB 64 128 1000 128 - r 2 15 - MEŠALEC MA1TF 150 • 350 70 700 100 65 0 173 - Bian-PiiESTwai n i %cby» 36 500 7 300 2000 3650 - 3bO 180 41 90 iT-9500»« M^B-fiKIOU-lOatOSHrtjP 38 000 7 600 2000 3000 - 360 160 4 MO —- -HOGDlTUJl I t 35 (5501)* 68 700 13 740 2000 6870 - 420 200 7490 4L *6 »>“ JaBA •KIMAO 65U<). 1 120 264 500 528 - 70 15 613 - Y16EA70H »IDUMEUtt* 500 400 500 200 - 35 25 2fc0 - tu® m -vE iÄn!95iuK ‘ W 633 4 727 2000 23 64 - 720 300 3364 - (A0T08U1 KZUIC-KL&L. 5450 1090 1200 910 46 - 5 961 ŠUU.-4380« M07OMI «WU£C-KT.:n. 4 600 920 1200 680 69 - 5 754 T abela E Grafikon transportnih stroškov pri žerjavu, Bob- dvigalu in konzolnem dvigalu (grafikon F) je sestav­ ljen na osnovi podatkov tabele D; tem smo dodali stalne stroške za montažo in demontažo posameznih strojev (glej posebne analize montaže in demontaže strojev). Uporaba tega grafikona je preprosta. Za dano tonažo vsega materiala, ki ga hočemo trans­ portirati na stavbi (to vrednost nanesemo na ab­ sciso), odčitamo na ordinati že celotni strošek trans­ porta pri dani transportni razdalji (upoštevani so horizontalni transporti, višinski so zaradi minimal­ nih razlik eliminirani) in izbranem transportnem stroju. Poleg celotnih transportnih stroškov pa do­ ločimo v diagramu tudi najekonomičnejši transportni stroj za določeni primer. Debele črte na grafikonu označujejo meje ekonomičnosti pri uporabi Bob- dvigala in žerjava ter konzolnega dvigala in žerjava. Linije stroškov med Bob-dvigalom in konzolnim dvi- T abela G UiUMU&l galom so skoraj vzporedne. Na splošno pa je Bob- dvigalo dražje transportno sredstvo. Če se zgodi, da nimamo na razpolago stroja, ki ga grafikon ozna­ čuje kot najbolj ekonomičnega, je možno tudi do­ ločiti število razpoložljivih strojev ter njih naj- ekonomičnejše območje. Vse transportne stroške smo izračunali s pred­ postavko, da je gradbeni stroj že na gradbišču. V teh analizah nismo upoštevali zunanjega trans­ porta stroja do gradbišča oziroma delovnega mesla. Ti dodatni stroški so zaradi popolnosti zajeti na gra­ fikonu G in sicer glede na daljavo prevoza. V poštev pridejo ti stroški le pri žerjavu in so prav znatni. Poudariti je treba, da moramo pri izbiri mehaniza­ cije v analizah upoštevati tudi te stroške, kar pride v poštev predvsem pri delu v oddaljenih krajih. Torej moramo sešteti stroške grafikonov F in G. Analiza stroškov priprave betona in malt Grafikon H nam podaja stroške priprave betona in malt pri uporabi raznih velikosti mešalcev, »malih betonarn« in za ročno pripravo. Tudi tu smo upošte­ vali stroške amortizacije stroja za strojno uro (glej analizo) in stroške montaže ter demontaže posamez­ nih strojev in prav tako predpostavljali, da so stroji, pogonska energija in ostali potrebni material že na delovnem mestu. Pri določeni množini betona, ki ga je treba pripraviti, nanesemo vrednost na abscisi in odčitamo na ordinati že celotne stroške za delo za razne velikosti mešalcev (betonski mešalec 150 1, 2501, 5001, betonski mešalec 2501 s skreperjem, 500 1 s skreperjem in ročno mešanje). Iz grafikona je razvidno, da so ti stroški mešanja pri mešalcih 150 do 500 1 nekako isti, kot pri množini 250—300 m” mešane množine. Pri večjih kubaturah pa so že eko- nomičnejši betonski mešalci z uporabo skreperja. Že pri 50 m3 je strojno mešanje ekonomičnejše od ročne priprave betona. Znatni pa so prihranki pri večjih kubaturah ter pridejo posebno do veljave takrat, kadar uporabljamo betonski mešalec z ročno skre- persko napravo za transport agregata v dvigalno košaro. Tako znaša n. pr. pri 1000 m3 betona, če upo­ rabimo 5001 mešalec s skreperjem, ta prihranek že 50 %, v primerjavi z istim mešalcem, ki ga polnimo ročno. Predračun in primerjalne analize med ročnim, dejansko mehaniziranim in optimalno mehaniziranim delom Predloženi predračuni z analizami nam podajajo stroške ročnega, dejansko mehaniziranega in maksi­ malno mehaniziranega dela za vse tri vrste gradenj. Za določitev najekonomičnejše optimalne razpolož­ ljive mehanizacije smo uporabili izsledke prejšnjih poglavij (grafikoni H in F). Pripominjamo, da smo pri izboru te mehanizacije upoštevali 60 % izrabo strojnega parka ter je to stanje označeno kot 100 % izkoriščenje mehanizacije. Rezultati teh analiz s podatki, ki s i potrebni za nadaljnje operacije, so podani v naslednji tabeli: Vrednost v din Stan. blok Stolp, hiša Stan. petorčki celotna vrednost objektov 102,271.000 77,394.687 15,429.116 gradbeni stroški 55,651.822 32,558.310 8,993.459 plače s faktorjem 11,924.982 10,617.883 2,953.498 ročno delo (namišljeno) 10,135.318 8,569.810 1,405.770 dejansko mehanizirano delo 6,146.732 5,113.159 1.337.970 maksimalno mehanizirano delo 2,944.345 2,329.535 844.258 Pocenitev gradbenih del z vpeljavo maksimalno mehanizacije je naslednja dejanski gradbeni stroški 55,651.822 32,558.310 8,993.459 gradbeni stroški pri maksimalni mehanizaciji 52,349.435 29.744.686 8.499.747 gradbeni stroški pri ročnem delu 59,640.408 35,984.961 9,061.259 prihranek na stroških v korist mehanizacije 3,302.387 2,813.624 493.712 oziroma: če izrazimo gornje vrednosti v %, i. s. tako, da slednje vrednosti: so dejanski gradbeni stroški 100 %, dobimo na- dejanski gradbeni stroški 100 % 100 % 100 % gradbeni stroški pri maksimalni mehanizaciji 94,1 % 91,3 % 94,5% gradbeni stroški pri ročnem delu 107 % 110 »/o 100,7 % prihranek na stroških v korist mehanizacije 5,9 °/o 3,6 % 5,5 % Ako pa primerjamo zmanjšanje stroškov s plačami (plače s faktorjem) — tako primerjavo lahko naredimo, ker dejansko nadomeščamo ročno delo z mehaniziranim tudi po vrednosti — potem dobimo naslednjo sliko: Vrednost v din Stan. blok Stolp, hiša Stan. petorčki plače pri dejanski mehanizaciji plače pri maksimalni mehanizaciji plače pri ročnem delu razlika v plačah v prid mehanizacije 11,924.982 8,722.595 .15,970.533 3,302.387 10,617.883 7,804.259 14,055.534 2,813.624 2,753.498 2,259.786 2,823.693 493.712 oziroma: če izrazimo gornje vrednosti v %>, i. s. tako, da so dejanske plače 100 °/o, dobimo naslednje vred­ nosti: plače pri dejanski mehanizaciji plače pri maksimalni mehanizaciji plače pri ročnem delu razlika v plačah v prid mehanizacije: 100 % 73 °/o 134 °/o 26,9 % 100 % 73.5 »/o 132 °/o 26.5 °/o 100 #/o 82 %> 102 »/o 17,9 "/o Z maksimalno možno mehanizacijo lahko zmanj­ šamo gradbene stroške za 5—9 °/o, oziroma, ako vzamemo kot osnovo plače s faktorji, lahko zmanj­ šamo te za 16—26 %. Za isti odstotek lahko tudi znižamo število nekvalificiranih delavcev v gradbe­ ništvu, če vpeljemo maksimalno mehanizacijo. Sklepi in predlog v zvezi z izborom strojev pri maksimalni mehanizaciji gradenj s posebnim ozirom na domačo produkcijo Iz primerjalnih analiz je razvidno, da lahko naše gradnje pocenimo za ca. 5—9% (gradbena dela), če uporabljamo optimalno razpoložljivo mehanizacijo, oziroma, da je možno pri taki mehanizaciji skriti de­ lovno silo do 25 %. Pri gradnji večjih blokov in stolpnih gradenj (tu so mišljene predvsem večje enote) je kot trans­ portno sredstvo žerjav najekonomičnejši stroj. Pri žerjavu tipe 30 tm, ki smo ga analizirali v poglavju 2 (to je žerjav nosilnosti 1,5 t na ročici 20 m) pa so sorazmerno visoki stroški montaže in demontaže. Če bi zmanjšali te stroške vsaj za 50 %, bi s tem zopet pocenili gradnjo za 1 % in bi na tn način znašali ce­ lotni stroški gradnje do 10 °/o manj, kot pa znašajo ti stroški danes, pri mehanizaciji, kakršno dejansko uporabljamo. Montažne in demontažne stroške bi lahko zmanjšali s posebno konstrukcijo žerjava, ki bi ga montirali in demontirali v 5—10 urah in ki bi ga na lahek način transportirali na nova delovna mesta. Trenutno preučuje take tipe žerjava mari­ borska Tovarna metalnih konstrukcij in sicer lažjo tipo 14 tm. Analize o pripravi betonskih in maltnih mešanic so pokazale, da je uvedba ročnega skreperja pri upo­ rabljanju teh mešalcev ekonomična. Na ta način od­ pade skoraj vse ročno delo pri mešalcu. Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis« Ljubljana je v letoš­ njem letu na svojih gradbiščih že uvedlo te ročne skreperje domače lastne produkcije. Kombinacija takega ročnega skreperja s 500 1 mešalcem in talnim lijakastim dozatorjem, kakršnega uporablja to pod­ jetje, je že nekakšna manjša betonarna, katere ka­ paciteta zadostuje za gradnjo večstnovanjskih blo­ kov hkrati. Pri zemeljskih delih smo upoštevali v analizi bager inozemske produkcije z vsebino žlice 0,25 do 0,3 m3. Ta velikost bagra je za stanovanjske gradnje najprimernejša, ker pridejo pri teh gradnjah v po­ štev sorazmerno majhne kubature. Pri nas za zdaj takih bagrov še ne izdelujemo, zaželeno pa bi bilo, da bi poleg velikih bagrov pričeli izdelovati tudi ta tip stroja, po možnosti v kombinaciji z avtomobilom, kar je predvsem važno zaradi transportiranja in premeščanja stroja na razna delovna mesta. Za planiranje, zasipavanje in izkop humusa na omenje­ nih gradnjah pride v poštev kot najekonomičnejši stroj buldožer manjše tipe (n. pr. po kategoriji tipa D4). Z domačo produkcijo takih buldožerjev smo že pričeli, i. s. izdeluje tovarna »14. Oktober« tip takega buldožerja Tb 90 po licenci Vender Italija. Če gradimo hkrati več stanovanjskih blokov (organizirana masovna gradnja na zaključnem ob­ močju 50—100 blokov), pride v poštev tudi mehani­ zacija železokrivskih del t. j. rezanje, krivljenje in ravnanje betonskega železa. Rezalcev in krivilcev za zdaj še ne izdelujemo doma. Vendar pa bi mogla izdelovati te sorazmerno preproste stroje tovarna Jelšingrad v Banji Luki. Pač pa je gradbeno indu­ strijsko podjetje »Gradis« Ljubljana izdelalo serijo prvih 10 strojev za ravnanje betonskega železa. Kar se tiče ostale mehanizacije, ki je v gornji analizi nismo upoštevali, bi omenili še uporabo in­ stalacijskih kladiv, n. pr. po tipu Boscha itd.; te bi lahko izdelovala tovarna Iskra, Kranj. Mehanizacija teh del, to je dolbljenje, sekanje itd., pa bi ne vpli­ vala dosti na ceno gradbenega objekta, ker pred­ stavlja le majhen njen minimalni odstotek, pač pa bi gradnjo pospešila in olajšala metodo dela. MECANISATION des trava ux dan s la construc­ tion DE LOGEMENTS II ressort des analyses comparatives qu'il y a la possi- bilite, en appliquant la mecanisation disponible optimum, d’abaisser les prix de nos ouvrages de 5 a 9 % dans les travaux de construction et de rSduir la main-d’ oeuvre pour 25%. Le moyen de transport le plus Sconimique est la grue ä tour qui peut etre mise en place en 5 ä 10 heures et dans le meme delai demontde et transportne sur un autre chantier. Pour la production du böton l’etablissement des usines ä beton pour l’aggregat et le ciment d’ envergure moderde ainsi que 1’ application des scarpers a main pour le remplissage de la betonniere d’aggrdgat est eccnomique. Pour le terracement il faudrait introduir la pelle de 0,3 ä 0,5 m3, montee sur un camion oü aux chenilles, et le bulldozer du type D 4. L. Treppo, C. E. MECHANISATION OF HOUSING WORK Comparative analyses show that the use of optimal available mechanisation might lower the costs of housing works of this country for 5 to 9% and reduce the man­ power for about 25%. As the most economic transport medium proved itself the tower crane, which can be eret- ed in 5 to 10 hours and in the same time disassembled and conveyed to an other working place. The introduction of smaller concreting plants for aggregates and ciment as well as of hand scrapers for feeding mixers with aggre­ gates proved econcmical. For earthmoving works the small 0,3 to 0,5 cub. m. shovel mounted on a truck or on catterpillars and the bulldozer type D 4 shall be intro­ duced. Dipl. ing. L. Treppo DIE MECHANISIERUNG DER BAUAHBEITEN IM WOHNUNGSBAU Aus Vergleichsanalysen ergibt sich, dass es möglich ist, den Arbeitsgang bei unseren Bauten um 5—9 % zu verbilligern bzw. dass es möglich ist durch Mechani­ sierung die Arbeitskräfte um 25 % zu reduzieren. Als Transportmittel ist der Turmkran das ökonomischeste, da man ihn in 5—10 Studen aufstellen und in der gleichen Zeit auch demontieren und auf eine andere Baustelle transportieren kann. Bei der Betonfabrikation ist die Ein­ führung von kleineren Betonieranlagen für Aggregat und Zement vorteilhaft, für Füllung des Mischers mit Aggre­ gat aber die Einführung von Handschrappern. Für die Erdarbeiten ist ein 0,3—0.5 ms Bagger auf Auto oder Raupen sowie auch ein Bulldozer Type D4 von Vorteil Ing. Janez Žirovnik Adaptacija kotlovnice pri TE Trbovlje 1. Splošni podatki Za namestitev novega 100 t/h Pauker kotla v kot­ lovnici TE Trbovlje je bila potrebna za 7.73 m večja koristna višina, kot je bila na razpolago v obsto­ ječi kotlovnici. Strešna konstrukcija nad kotlovnico je bečvasta lupina z eliptičnim prerezom, debela 8 cm in težka 3001. Razpon lupine znaša v smeri meridiana 1 do 18.0 m, v smeri tvornice 1 do 22.40 m. Grajena je bila leta 1941 po načrtih firme Dyckerhoff & Widmann iz Berlina. Lupina je bila podprta s štirimi stebri di­ menzije 60/80 cm in višine 15.70 m, računano od tlaka kotlovnice pri Borsig kotlih do spodnjega roba lupine. Lupina in stebri so bili grajeni v železobetonu z jeklom J-37 in betonom z mineralnim agregatom iz dolomitnega peska ter trboveljskim cementom C 400. Na Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani so preiskali beton lupine in stebrov. V ta namen so izsekali iz stebrov 6 poizkusnih kock dimenzije 20 X 20 X 20 cm in iz lupine 2 kocki dimenzije 7 X X 7 X 7 cm. Izkazane so bile naslednje tlačne trd­ nosti betona: v stebrih: 96, 111, 112, 152, 198, 264 kg/cm2 v lupini: 176 in 199 kg/cm2 Za izvedbo smo izbrali drugo rešitev, to je dvig lupine, kar je bilo ugodneje v ekonomskem pogledu. Razlika v ceni med obema variantama je znašala ca. 12 milijonov din. Velika prednost te variante je bila tudi v tem, da je obratovala elektrarna med gradnjo nemoteno in pa da je bila gradnja lahko končana v zahtevanem roku, ki je bil vezan na začetek mon­ tažnih del firme Pauker iz Dunaja. Poleg vseh teh prednosti je bilo dviganje zanimivo tudi v gradbeno- tehničnem pogledu. 2. Priprave pred dviganjem strehe a) Ojačitev obstoječe konstrukcije: Preden smo začeli dvigati streho, je bilo treba ojačiti obstoječe stebre in betonirati skelet pri­ zidka. Pripraviti je bilo treba montažne bloke, le­ žišča za dvigalke, hidravlične dvigalke in merilne naprave. Ker se je višina objekta znatno povečala, je bilo treba predvsem zaradi povečanih vodoravnih sil še pred pričetkom dviganja okrepiti in solidno pove­ zati obstoječo nosilno konstrukcijo. K obstoječi ko­ tlovnici smo dogradili prizidek v skeletni konstrukciji z železbetonskimi podestnimi ploščami in sicer zaradi Sl. 1 T erm oelek trarna T rb o v lje p red adap tac ijo * ko tlo v n ice Za rešitev postavljene naloge smo primerjali predvsem dve varianti: a) Porušenje obstoječe lupine in montaža nove strehe na stebrih povišanih za 7.73 m. b) Postopno dviganje obstoječe lupine z hidrav­ ličnimi dvigalkami za 7.73 m, s sočasno montažno gradnjo stebrov. prostora, ki je bil potreben pri upravljanju kotla in ki je obenem povezal obstoječe stebre na savski strani kotlovnice. Obstoječe nosilne stebre ob sosednji kotlovnici (vzhodna stran) je bilo treba zaradi slabe kakovosti betona okrepiti po 25 cm na vsaki strani, tako da je znašala končna dimenzija stebrov 60/130 cm. Obstoječi stebri ob strojnici so bili betonirani v izdolben opečni zid debeline 60 cm. V višini pod lu­ pino so povezani z železobetonsko vezjo 60/50 cm, tako da tvorijo z zidom monolitno steno. Ker ,so bili ti stebri dobro povezani z zidom, jih ni bilo treba okrepiti. b) Montažni bloki: Za gradnjo montažnih stebrov je bilo treba pri­ praviti ca. 500 betonskih blokov dimenzije 24 X X 45 X 14 cm v marki betona MB 300. Bloke smo be­ tonirali v železnih kalupih. Mineralni agregat je bil iz ljubljanske separacije, sestavljen po Faury-u z zrni do 30 mm Uporabljali smo splitski cement C 500, z dozo cementa 350 kg/m3 in armaturo stremen 0 6. Dosežene trdnosti betona po 28 dneh so bile povpreč­ no 460 kg/cm2. Bloke je bilo treba izgotoviti v 14 dneh zaradi nujnega dela. Na dan smo zabetonirali po 40 blokov v šestih kalupih in jih takoj po zabetoni- ranju razopažili. Pri tem so se ležiščne ploskve blo­ kov, ki so bile pri betoniranju v pokončni legi, delno izbočile. Pri gradnji montažnih stebrov je bilo zato treba zaradi neravnih ležiščnih ploskev med bloki razlike izravnati s svinčenimi vložki. Višina blokov je bila dana z maksimalnim hodom dvigalke (16 cm), osnov­ na ploskev pa z dimenzijami obstoječih ojačenih stebrov. Tlačne napetosti betona so znašale 50 kg na cm2. Teža blokov je bila 65 kg. Za prenašanje vodoravnih sil so bili bloki v ste­ brih med seboj zmozničeni s 4 železnimi mozniki pre­ mera 18 mm. V ta namen so bile v bloke vbetonirane plinske cevke 0 1", ki so imele na zgornji strani prosto odprtino, na spodnji pa moznik 0 18 mm dolžine 15 mm. Priporočljivo bi bilo izdelati za po­ dobna dela bloke povsem natančno, eventualno zbru­ siti ležiščne ploskve ali pa v srednjem delu poglobiti osnovno ploskev, tako da bi prenašali obtežbo samo po robnih pasovih. c) Dvigalke: Za dviganje lupine so bile potrebne štiri hidrav­ lične dvigalke, za vsak steber ena. Maksimalna re­ akcija je znašala ca. 75 t na vsakem stebru. Zaradi sorazmerno velike osnovne ploskve in majhne višine so bile pripravljene za dviganje dve 200 tonski in dve 300 tonski dvigalki. Te dvigalke so lahko pre­ nesle vodoravne obtežbe (veter, potres) iz lupine na stebre in je bilo vsako drugo zavarovanje lupine . proti vodoravnim silam nepotrebno. Dvigalke so pred uporabo podrobno pregledali pri podjetju za progovne naprave v Ljubljani. Nosilnost dvigalk pa so preizkušali v Zavodu za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij v Ljubljani. d) Ležišča dvigalk: Glava 200 ton. dvigalke ima premer D = 260 mm. Pri akciji strehe 751 na dvigalko so znašali spec. pritiski na betonu diafragme a = 140 kg/cm2. Da bi se ti pritiski zmanjšali, je bilo treba vložiti med glavo dvigalke in beton diafragme lupine železno ploščo debeline 50 mm, ki je porazdelila obtežbo na večjo površino. Vsled povečanja trenja med železnimi deli ter med železom in betonom in zaradi enakomernejšega prenosa pritiskov smo vložili med glavo dvigalke in železno ploščo ter med železno ploščo in diafragmo lupine lesene vezane plošče debeline 30 mm. Ped dvigalke smo vložili zlepljene vezane plošče debeline 50 do 120 mm. Lesene plošče so bile obremenjene s pritiski do 140 kg/cm2. Da bi ugotovili odpornost plošč na tlač­ ne napetosti in deformacije pri teh visokih pritiskih, so jih preizkusili v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Poizkusne plošče so bile kvadratičnega prereza 20 X 20 X 20 cm, debeline 3 cm. Poizkus stisnjenja so napravili: 1. na eni plošči; 2. na treh ploščah skupaj in 3. na petih ploščah skupaj. Obremenitev je delovala na ploskvi 12 X 12 cm. Rezultati preiskave so bili naslednji: Sila P v kg N apeto sti kg/cm2 O dčitek S tisnenje v eni treh plošči ploščah mm petih ploščah 7.200 50 takoj 1.6 2,1 3,6 po 5 min. 1.6 — — po 30" — — 4,2 14.400 100 takoj 2,2 4,2 7,3 po 10 min. 2,9 — — po 15" — 6,0 — po 1 uri — — 12,9 20.160 140 takoj 3,7 8,6 15,2 po 10 min. 4,9 — — po 15 min. — 12,0 — po 20 min. 5,5 — — po 24 urah — — 25,7 25.000 173 takoj — 13,7 — 50.000 347 takoj 11,2 24,6 — Plošče so nato obremenjevali postopoma do 100 t. Podložna plošča se je še nadalje vtiskala v vrhnji plošči. Na posameznih mestih so zgornje in spodnje plasti odstopile, dočim so vmesne plasti ostale nepo­ škodovane. Iz preiskave je bilo razvidno, da plošče lahko prenesejo specifične pritiske 140 kg/cm2 in več, brez nevarnosti da bi se zmečkale. Vsled velikega števila lepljenih stikov so bila stisnjena precejšnja 100 . I -° = 18,3 »/«, kar pa je bilo za dober stik med glavo dvigalke in železno ploščo ugodno, ker se je glava dvigalke vtis­ nila v les. Zelo dobro so se obnesli pozneje pri izvedbi tudi hrastovi plohi debeline 20 do 100 mm, ki smo jih vlagali med lupino in betonske bloke zunanjega dela stebra. Specifični pritiski na te plošče so znašali okrog 50 kg/cm2. M /W S 14 00 Sl. 3 Del m on tažn eg a s te b ra . : •; . ; « . s . i t P f ., ■■••v Za kontroliranje vodoravne lege lupine med dvi­ ganjem so bila ob vsakem stebru nameščena grezila z ideksi. Med dviganjem smo stalno opazovali lego grezil. Na vsakih 14 cm višine smo vodoravno lego od­ merili in zabeležili. Višinsko lego lupine smo preverili po vsakih 84 cm višine s cevno tehtnico. Na vseh vidnih obstoječih razpokah lupine smo napravili mavčne plombe. Lupino smo znotraj pre­ belili, da bi opazovali, če se razpoke širijo ali če se pojavljajo nove. Dviganje lupine Ko smo zabetonirali ojačitve stebrov in prizidek, smo napravili ležišča za dvigalke. Za to je bilo treba izdolbsti obstoječe stebre tik pod lupino v globino 35 cm, tako da je preostalo še 45 X 60 cm prereza stebra. Zaradi slabe kakovosti betona in posebno zaradi velike disperzije v kakovosti betona je bilo delo v tej fazi deloma tvegano. Pozneje, pri dviga­ nju lupine, ko smo imeli opraviti z novim znanim materialom, je bila zagotovljena za vse faze dela zadostna predpisana varnost. Takoj ko je bil notranji del stebra izdolben, smo montirali ležišče dvigalke in vstavili dvigalke, ki so jih takoj napeli. Preostali del obstoječega stebra so pri tem odločili od strešne lupine na delovnem stiku tik pod lupino in nato odstranili ter zamenjali z montažnimi betonskimi kvadri. Ko je bilo to oprav­ ljeno pri vseh štirih stebrih, je ležala lupina na dvi­ galkah in smo lahko začeli z normalnim dviganjem. Lupino smo dvigali na vseh štirih podporah hkrati. Možno bi bilo tudi izmenično dviganje na dveh pod­ porah. Zaradi poševne lege na podporah bi bila le­ žišča v tem primeru obremenjena ekscentrično in tudi časovno bi bilo to manj ugodno, ker bi rabili četrtino več časa kot pri sočasnem dviganju na vseh štirih podporah. Upravljanje dvigalk je bilo lokalno, zato je bilo treba posebno paziti na to, da je bilo dviganje ena­ komerno na vseh podporah in je bila lupina stalno v vodoravni legi. Pri večjih razlikah v višinski legi lupine na ležiščih bi bil možen prenos obtežbe po diagonali, pri čemer bi se povečale reakcije na obeh diagonlnih podporah, obenem pa bi nastopila nevar­ nost, da se na lupini pojavijo. Dviganje strehe je potekalo takole: Na znak vodje dviganja so začeli dvigati streho na vseh štirih podporah hkrati. Ko je dosegla po­ samezna dvigalka višino 2 cm, so vložili med lupino in kvadre varnostne hrastove plošče debeline 20 mm m so na tej podpori z dviganjem počakali toliko časa, da so vse dvigalke dosegle to višino in da so na vseh podporah vložili hrastove podložke. Na znak vodje dviganja so začeli znova dvigati. Na ta način je bila zagotovljena maksimalna diferenca v višinskih legah podpor na 2 cm. Tako se je dviganje nadaljevalo do višine 16 cm. Obenem z vkladanjem hrastovih desk med bloke zunanjega dela stebrov in lupino, so pod glavo dvigalke vlagali varnostne jeklene obroče, tako da ni imel bat dvigalke nikoli večje proste višine kot 1 cm. Ko so dvignili streho za 16 cm, ,so odstranili var­ nostne hrastove deske in vstavili nov montažni blok višine 14 cm, ki je bil opremljen spodaj s štirimi jeklenimi mozniki 0 18 mm in dolžine 15 mm. Ti mozniki so nasedli v luknje spodnjega bloka. Med bloke so nanesli tanko plast cementne malte. Ker ležiščne ploskve betonskih blokov niso bile ravne, so jih izravnali z manjšimi svinčenimi vložki. Nato so lupino spustili na zunanjo vrsto blokov postopoma na dve in dve podpori. Med bloke in lupino so vsta­ vili 2 cm debele Hrastove deške. To pa zavoljo večjega trenja, enakomernejšega prenosa pritiskov, obenem pa ni šlo v izgubo 2 cm pridobljene višine. (Zaradi moznikov v blokih in vskladanja blokov je bilo treba dvigniti lupino za 16 cm.) Sl. 4 P rip rave za v ložitev n o v eg a m ontažnega k v ad ra / - PLOČEVINASTI OUßOV 0g ure pa na spu­ ščanje dvigalk, vlaganje novih blokov in dviganje dvigalk. Na dan smo dvignili streho za 84 cm t. j. 6 blokov, kar je trajalo 6 ur, opaženje in betoniranje oboda stebrov 4 ure. Sušenje betona v opažu 4 ure in gretje s paro 6 ur. Skupaj je bilo potrebnih za dvig 84 cm 20 ur časa, t. j. približno 1 dan. Celotno delo pri dviganju strehe je trajalo od 14. III. 1955 do 7. IV. 1955, to je 24 dni. Od tega odpade na dviganje samo 10 dni, 14 dni pa je bilo potrebnih za izzidavanje obodnih sten ter betoniranje vezi in nosilcev. Ko smo merili vodoravno lego lupine, smo opazili vodoravne pomike lupine. Ti pomiki so znašali včasih po nekaj mm pri višini dviga za en kvader. S sumi­ ranjem teh pomikov v eni smeri je znašal največji vodoravni pomik strehe 45 mm. Izkazalo se je, da so bile vzrok teh pomikov neravne ležiščne ploskve montažnih kvadrov. Pri montaži stebrov in ravnanju v navpično lego so dobili včasih zaradi ne popolnoma ravnih ležiščnih ploskev prisiljeno lego. Ko smo spu­ stili lupino na te stebre, so ti zavzeli zaradi nove ob­ težbe novo ravnotežno lego, pri čemer so se pre­ maknili v vodoravni smeri in z njimi tudi streha. Da smo spravili streho v prvotno lego, smo uporabili isti princip. Stebre smo zgoraj premaknili za nekaj mm v nasprotno smer, kamor smo hoteli premakniti streho. Lupina je sedla na stebre, ki so se pod obtežbo zravnali, lupina pa se je pri tem premaknila v do­ ločeno smer. S takim ravnanjem smo lahko vplivali na vodoravno premikanje lupine. Ko smo po končanem dviganju pregledali lupino in stebre, ni bilo opaziti nobenih novih in nevarnih razpok. Tudi obtoječe razpoke v lupini se niso večale in širile, kljub temu da je pri začetku dviganja zaradi neizvežbanosti dvigalcev znašala razlika v višinskih legah ležišč lupine 40 mm. Lupina je bila torej do­ volj elastična, da se je lahko deformirala in prilago­ dila novim višinskim legam na podporah. Pogoj za to elastičnost so bili elastični montažni stebri iz blokov, na katerih je lupina ležala in ki so dopuščali manjše vodoravne premike lupine na podporah. Če bi lupina ležala na, v vodoravni smeri nepomičnih podporah, bi bila njena togost mnogo večja in zaradi tega večja tudi nevarnost razpokanja pri različnih višinskih legah podpor. Projekte za adaptacijo kotlovnice in dviganje lu­ pine je izdelal Projektivni biro Gradisa v Ljubljani, odgovorni projektant ing. Uršič Jože, sodelavec ing. Žerovnik Janez. Gradbena dela je opravljalo gradbeno podjetje »Beton« iz Celja pod direktnim vodstvom projek­ tantov. Dviganje samo je opravilo Podjetje za progovne naprave iz Ljubljane. Nadzor nad izvajanjem del je imel zastopnik ELES, tov. ing. Kobler Karel. J. Žirovnik, ing. civ. ADAPTION DE LA SALLE DE CHAUDlfiRES A LA CENTRALE THERM1QUE A TRBOVLJE Pour le montage d'une nouvelle chaudiere Uu type Panker de 100 t/h il fallait lever la salle de chaudieres A Trbovlje de 7,73 m de hauteur utile. La construction de toit de la salle de chaudieres est une voile mince de 8 cm d’epaisseur et de 300 t de pesenteur. Elle a une section transversale elliptique avec une portee de 18 m dans la direction du meridian et 22,4 m dans la direction de la gćnčratrice. Elle Sta it supportSe par 4 colonnes de 60/80 cm et de 15,70 m de hauteur. Le dessinateur a decidS de lever la voile mince existante par des vSrins de levage avec une construction simultanäe des colonnes. A cause des resistances basses du bSton des colonnes, il a fallu de les renforcer ä 60/130 cm. Pour le montage des colonnes des blocs en bSton furent prepares. Pour le levage quatre všrins de levage de 2 ä 300t et de 2 ä 200 t de force portante ont ktk appliquks. Pour le montage des vSrins de levage il a fallu creuser les colonnes existantes prSs de la voile mince de 35 cm de maniere que 45 X40 cm de la section a reste encore solides. Chaque jour la voile mince fut levs pour 84 cm c’est-ä-dire pour 6 blocs prSfabriquSs. La part de la colonne prkfabriquke sous le vkrin fut entourke par beton chauffe par vapeur. Apres la fin de levage il n’y avait pas des fissures visibles et les microfissures existantes n’ont pas aggrandi. J. Žirovnik C. E. BOILER HOUSE ADAPTATION OE THE POWER PLANT TRBOVLJE The boiler house in the thermal power plant Trbovlje had to be lifted for 7,73 m. of efficient height The roof structure of the boiler house is a barrel shell of 8 cm. thickness and 3001 weight. It has an eliptical cross section with a span ob 18 m. in the meridian direction and 22,4 m. in the generatrix direction. It was supported by four 60/80 cm. columns with a height ob 15,7 m. The desinger decided to lift the existing shell progressively by hydraulic jacks with an simultaneous erection of co­ lumns. The low strength of concrete in columns required to strengthen them up to 60/130 cm. For the erection of the columns concrete blocks were prepared. The lifting was carried out by means of four hydraulic jacks having a load-carrying capacity of 2 to 300 t and 2 to 200 t. Such strong jacks were chosen primarily because of large surfaces, which were capable to carry horizontal loadings (wind, earthquake). For the placing of jacks the existing columns had to be hollowed out just under the shell to the depth ob 35 cm. leaving still 45 X 60 cm. of column cross section. Each day the shell was lifted for 84 cm. i. e. for 6 precast blocks. The part of the precast column under the jack was enclosed with steam heated concrete. After the end of lifting no visible new cracks could be detectend and the existing fissures have not enlarged. Dipl. ing. J. Žirovnik DIE ADAPTIERUNG DER KESSELANLAGE DER TE TRBOVLJE Für den Einbau des neuen Panker-Kessels 100 t/h musste das Dach des Kesselhauses um 7,73 m Nutz­ höhe gehoben werden. Die Dachkonstruktion ist eine 8 cm dicke Tonnenschale im Gewicht von 3001, elyptischen Querschnittes mit 18 m Lichtweite in der Meridian- und 22,40 m in der Richtung der Erzeugenden, gestützt auf 4 Säulen 60/80 cm und 15,70 m Höhe. Der Projektant entschloss sich für stückweise Hebung mit hydraulischen Hebebocks bei gleichzeitigem Fertig­ bau der Säulen. Infolge geringer Festigkeit der Säulen wurden diese auf 6/130 cm verstärkt. Für den Fertigbau der Säulen waren Betonblocks vorbereitet. Die Hebung wurde mit hydraulischen Hebebocks, 2 zu 3001 und 2 zu 2001, durchgeführt. Zwecks Aufstellung der Hebebocks mussten die Säulen dicht unter dem Gewölbe 35 cm tief eingebracht werden, so dass noch 45 X 60 cm des Säulenquerschnittes übrig blieben. Täglich wurde die Schale um 84 cm gehoben, d. i. für 6 Blocks. Der unter dem Hebebock befindliche Teil der Säule wurde mit durch Dampf erwärmten Beton umbetoniert. Nach Beendigung des Hebeprozesses waren auf der Schale keine neuen Risse bemerkbar, wie sich auch die bestehenden Haarrisse nicht erweitert haben. Ing. Srečko Cvahte Gradnja termocentrale Šoštanj Termocentrala Šoštanj bo prav v kratkem do­ grajena. Zato lahko prištejemo tudi ta industrijski objekt, ki obsega petindvajset posameznih zgradb k ostalim gigantom, katere je »Gradis« zgradil v pr­ vih desetih letih nove Jugoslavije. Tehnični opis S porastom števila hidrocentral se je pokazalo, da bi bilo treba zgraditi še veliko termocentralo, ki naj bi dajala energijo ob času nizkih vodostajev in s tem omogočila neprekinjeno obratovanje indu­ strije, kot so Kidričevo, Štore, Ruše in drugo. Ker so v Šaleški dolini velika nahajališča lignita (cenjena na 500 milijonov ton), so izbrali lokacijo za to cen­ tralo prav pri viru toplotne energije. Predvideno je, da se bo sorazmerno s povečavo kapacitete rudnika Velenje, ki je letos že dosegel 1 milijon ton produk­ cije, postopno zvečala tudi kapaciteta termocentrale. V prvi fazi bo imela jakost 60 MW, v končni pa 120 MW. Velenjski lignit, ki ima povprečno 2300 kcal/kg, bo dovažala žičnica kapacitete 180 t/h od 1350 m oddaljene separacije, ki bo tudi letos dograjena. Prva dva kotla, ki bosta proizvajala optimalno 100 t/h pare pri 100 atm in temperaturi 515 °C, sta v blo­ kovnem sistemu vzporedno vezana z dvema turbo- agregatoma. Potrebno vodo, ki bo predhodno dekar- bonizirana, bo dajal potok Paka; zraven bodo upo­ rabljali še povratno vodo, ohlajeno v hladilniku. Pepel bodo odplavljali po ceveh v 3800 m oddaljene rjbnike, ki so nastali vsled posedanja terena, katerega je povzročila eksploatacija rudnika. Sl. 1 Pogled n a g lavn i pog o n sk i ob jek t, dim nik, s teb re p o ­ ševnega m ostu , c lekarbonizacijo in h lad iln ik v g radn ji Potek gradnje in organizacija dela S pripravljalnimi deli za gradnjo termocentrale je »Gradis« pričel že v jeseni leta 1947. Zaradi spora s Češkoslovaško, ki bi morala dobaviti opremo, smo gradnjo v letu 1949 prekinili, in z njo nadaljevali, če ne upoštevamo gradnje pomožnih objektov, šele spomladi leta 1954, potem ko je bila s Švico skle­ njena pogodba za dobavo kotlov. Pri gradnji termocentrale smo imeli opraviti s skoraj vsemi panogami gradbene dejavnosti, od re­ gulacij rek, gradnje cest in železnic z mostovi, ka­ nalizacijami, površinskimi in predorskimi drenažami, opornimi zidovi, pa vse do skeletnih zgradb, dimnika, deponijskega in poševnega mostu ter hladilnika (gl. slika 1). Že zgolj ureditev delavskega naselja za 1200 sta­ novalcev z vsemi komunalnimi napravami ter grad­ nja gradbiščnih pisarn, delavnic, garaž in skladišč, ki so vsi strnjeni na južnih vzpetinah v bližini grad­ bišča, je zahtevalo mnogo truda. Za pridobivanje betonskega agregata je bilo treba v Otiškem vrhu pri Dravogradu odpreti gramoznico, ki je opremljena s skreperjem, sortirnim bobnom, silosi ter električ­ nim vitlom, ki omogoča, da čez 250 m dolg most prekladajo gramoz in poljskih vagončkov neposredno v tovorne vagone. Doslej je ta gramoznica dala že nad 120.000 m3 betonskega agregata za razne objekte v tem območju. Pri Šoštanju je bilo treba urediti in opremiti kamnolom, kjer pridobivamo lomljenec za gradnjo cest in tlakovanje pri regulaciji Pake ter drobljenec za beton in ceste. Preden je bil povsem urejen prostor za graditev glavnega pogonskega objekta, je bilo treba preložiti potok Pako v dolžini 1200 m ter njen pritok Velunjo v dolžini 300 m, zaradi tega pa še del železniške proge Šoštanj—Velenje in Šoštanj—Novi jašek ter zgraditi tri železobetonske mostove. Da bi lahko do­ važali gradivo v središče gradbišča, smo že takoj v početku položili industrijski tir ter zgradili cesto od železniške postaje. Zaradi močno utesnjenega gradbenega prostora je bilo treba na severni strani gradbišča odkopati 160.000 m3 hriba ter zgraditi mo­ čan oporni zid, visok 8 m. Med gradnjo se je poka­ zalo, da je zemljišče, ki je predvideno za prosto- zračno transformatorsko postajo, plazovito: zato je bilo treba izvesti površinsko in na enem delu celo predorsko drenažo. Temelji vseh važnejših objektov so položeni na lapor, ki leži povprečno 5 m globoko pod plastjo sive gline. Maksimalna nosilnost tal je 6 kg na cm2. Hkrati ko so potekala ta stranska dela, smo pri­ čeli kopati temelje glavnega pogonskega objekta in graditi vse pomožne objekte, kot so upravna zgradba, menza, mehanična delavnica z garderobami ter skla­ dišča in garaže. To vse je bilo zgrajeno s krajšimi in daljšimi prekinitvami v letih 1948, 1949 ter 1952 in 1953. S pravim tempom, ki pa so ga omogočale prav te temeljite priprave, smo začeli graditi spo­ mladi 1954. V zadnjih dveh letih so skoraj vidno rastle velike zgradbe, kot iso 43 m visok glavni po­ gonski objekt, 61 m visok hladilnik, 100 m visok dimnik, 340 m dolg deponijski most, 160 m dolg po­ ševni most, tehnično upravna zgradba, dekarboniza- cija in drugi manjši objekti. Sprva je bilo mišljeno, da bo beton za vse objekte pripravljala ena osrednja betonarna, pozneje pa se je zaradi pospešenega tempa in razsežnosti grad­ bišča pokazalo, da ta ne zadosutje: zato je bilo treba postaviti še dve. Da bi dobili beton MB 220, smo uporabljali agregat v dveh frakcijah in sicer granu­ lacije od 0—8 mm ter od 8—30 mm v razmerju 50 : : 50 %. Za MB 300 in 400 pa smo dodajali še 25 °/o drobljenca granulacije 30—50 mm; zaradi tega je betonarna zgrajena iz dveh silosov, katerih vsak ima 25 m3 prostornine. Polnimo ju z vagoneti, ki jih dviga po strmini električni vitelj. Iz silosa se prazni agregat v dozirno posodo, ki teče po viseči tirnici prav do koša betonskega mešalca, kamor vsipavamo še po utežnem razmerju določeno količino cementa. Betonski mešalec je nameščen tako visoko, da se prazni bodisi neposredno v vagonete ali pa v lijak, katerega odnese žerjav na kraj graditve. Vodo nam daje gravitacijski vodovod, ki zajema bližnji hudo­ urnik in vodovod, ki črpa vodo iz regulirane Pake. Večino armature za železobeton smo skrivili na osrednjem prostoru. Rezanje in krivljenje 1700 ton betonskega železa sta omogočala električni rezalec in krivilec. Tudi za pripravo opažev in odrov smo imeli centralno tesarsko uto, opremljeno z veliko in malo cirkularno žago, skobelnim strojem in elek­ tričnimi vrtalnimi svedri. V zadnjem letu smo iz od­ padnega lesa pričeli izdelovati opažne table. Poleg že omenjene mehanizacije je imelo grad­ bišče dva Wolf-žerjava, ki sta poleg bobdvigal ter konzolnih dvigal opravila ves vertikalni transport. Za izkop zemlje smo imeli bager in več buldožerjev, precejšnjo količino pa ,smo izkopali ročno. Da bi bili izdelki, predvsem betona, kar najboljše kakovosti, smo uredili na gradbišču laboratorij. V njem preiskujemo vsak vagon cementa na začetek in konec vezanja, na obstojnost prostornine ter na tlačno in upogibno trdnost. Iz vsake betonske me­ šanice važnejših konstrukcij jemljemo betonske vzorce ter ugotavljamo upogibno in tlačno trdnost. Laboratorij nam je znatno pripomogel k temu, da smo dosezali kvaliteten beton in hitro napredovali. Brž ko je beton dosegel predpisano marko, kar smo ugotavljali v posameznih primerih celo v šest urnih presledkih, smo ga razopažili in opaž uporabili pri naslednji konstrukciji. V poletnih mesecih smo pri zelo suhem betonu, vgrajenem s pomočjo vibrator­ jev, dosegli tako trdnost že po tridesetih urah. Pri vseh statično pomembnejših konstrukcijah pa smo poleg tega pošiljali na povprečno 200 m3 vgrajenega betona betonske kocke še Zavodu za preiskavo ma­ teriala v Ljubljani. Najvišjo trdnost betona z upo­ rabo treh frakcij agregata in marke cementa N 400 smo dosegli 420kg/cm2 po 28 dneh. Na gradbišču smo morali izdelati veliko množino raznih betonskih izdelkov. Zato smo postavili poseben obrat. V njem smo izdelovali žlindrine zidake, vse profile betonskih cevi, elemente za betonske kabel­ ske kanale, elemente za betonsko ograjo, razne mon­ tažne nosilce, plošče in podobno. Delavnica je oprem­ ljena z vibravijskimi mizami, strojem za prešanje žlindrinih zidakov in parnimi komorami, s katerimi smo dosegli, da se je beton v zimski dobi hitreje strjeval. Opis najpomembnejših objektov Pri gradnji termocentrale smo z uspehom upo­ rabljali razne izsledke sodobne gradbene tehnike, kot so: točna granulacija betonskega agregata, vgradnja betona z cevnimi, opažnimi in plan-vibra- torji, vacuumiranje betona, dodatek plastimenta za dosego plastičnosti, varitev armature, opaženje s ploščami, opaženje s premičnimi odri in podobno. Omembe vreden je opis organizacije dela pri nasled­ njih objektih: Deponijski most Po deponijskem mostu (glej slika 2) bodo pre­ našali premog z brezkončnim trakom iz deponije čez poševni most do kotlovnice. To je 340 m dolga, 7.80 m široka in 13.30 m visoka železobetonska konstrukcija. Železobe tonsko nosilno ploščo nosita dva nosilca, oprta na stebra. Nad to konstrukcijo je še podobna konstrukcija, ki nosi krovno konzolno ploščo. Celo­ ten objekt je razdeljen na 7 enakih polj, ki so vsakih 48 m dilatirani. Ta enotnost konstrukcije nam je omogočila, da smo izdelali posebne opažne elemente, katere smo potem uporabljali za gradnjo celotnega objekta. Ves potek gradnje smo razdelili v naslednje faze, ki so si sledile v kratkih presledkih, kot je to razvidno iz slike in sicer: 1. izkop, pilotiranje in be­ toniranje temeljev; 2. opaženje in betoniranje nosil­ nih stebrov; 3. opaženje in betoniranje glavnih no- Sl. 2 G rad n ja d ep o n ijsk eg a m ostu. V idne so v se faze g radbenega postopka silcev ter plošče; 4. opažen je in betoniranje zgornjih stebrov ter 5. odranje, opaženje in betoniranje krov­ nih nosilcev s krovno ploščo. Opaženje glavnih betonskih nosilcev smo izvedli s pomočjo žebljanih nosilcev, oprtih na beton. Ti nosilci so obenem nosili opaž za ploščo, tako da smo razpetino 9 m v višini 9.30 m premostili brez posebnih podpor. Uporabljali smo le lahke prenosne koze, ki so služile za prehodni oder. Posamezne opažne ele­ mente je postopoma prestavljal žerjav, ki je imel svojo progo vzdolž cele konstrukcije. Z njegovo pomočjo smo tudi izvedli vse horizontalne in verti­ kalne transporte betona. Betonsko ploščo in nosilce smo razopažili, brž ko je trdnost betona dosegla 140 kg/cm2, kar smo, kot je že omenjeno, ugotavljali s preiskavami v laboratoriju. Na ta način je bil objekt zgrajen s pripravami vred v 4 mesecih. Opaž z odrom za krovno konstrukcijo je bil sestavljen tako, da ga je bilo možno prevažati iz polja v polje na posebnih kolesih, ki smo jih pri betoniranju pri­ merno zagozdili. Dimnik Oba kotla sta preko elektrofiltrov priključena na 100 m visok opečni dimnik, ki ima pri temelju 7.60 m svetlobnega premera, pri vrhu pa 6.50 m. Zi­ dan je z radialno opeko, debeline od 82—41 cm. Pre­ iskava opeke, ki jo je dobavljala Opekarna Ljubečna pri Celju, je dala odlične rezultate. Dimrik temelji na kompaktnem laporju. Gradili so ga priučeni zi­ darji »Crnotravci« s postopnim odranjem v notra­ njosti. Na vsak meter višine je dimnik povezan z železobetonsko vezjo, ki je navzven in navznotraj obložena z opeko, da se ne kvari monolitni izgled. Os smo kontrolirali vsak teden s pomočjo grezila, na vsakih 30 m pa še z geodetskim instrumentom. Glavni pogonski objekt Ta zgradba sestoji iz štirih prostorov: kotlovnice, bunkerjev, črpalnice in strojnice. Vsi so povezani v celoto, tako da tvorijo objekt tlorisne velikosti 68 krat 45 m z največjo višino 43 m (glej slika 1). Do­ slej je zgrajena zgradba za prva dva kotla, pred- Sl. 3 Gradnja poševnega mostu in dimnika videno pa je podaljšanje za drugo fazo. Zato je vzhodni kalkanski zid zgrajen le provizorično. Skelet zgradbe tvorijo železobetonski okvirji razmeščeni v razdaljah po 5.60 m, polnilo pa je iz 25 cm debe­ lega zidu, zgrajenega iz žlindrinih zidakov. Temelji kotlov in turbin so ločeni od okvirne konstrukcije. Krov tvorijo montažni sekundarni železobetonski no­ silci z montažnimi plohi iz monta votlakov. Kritina je lesocementna. Do leta 1948, ko ,smo z delom prvič prekinili, smo objekt gradili s pomočjo Wolf-žerjava, ki se je po­ mikal ob zunanji strani kotlovnice. Ko pa smo grad­ bišče znova organizirali, smo ga namestili v sredine objekta, t. j v črpalnico, od koder je mogel oprav­ ljati skoraj vse prenose neposredno. Ta del zgradbe je žerjav gradil tako, da se je postopoma umikal. Odranje glavnih betonskih konstrukcij smo iz­ vedli tako, da smo lesene nosilne stolpe postavili na že zabetonirane temelje, v sredini pa na posebne pilote. Tako smo razdaljo 24 m premostili s predalč­ nim nosilcem, ki je bil podprt le ob krajih in na sre­ dini. S tem smo prihranili mnogo lesa in dela. Mak­ simalni poveš pri betoniranju betonskega nosilca Sl. 4 in 5 M ontaža pošev n eg a m ostu SI. 6 Pogled na h lad iln ik in o sta le pogonske ob jek te velikosti 200 krat 30 cm je pri višini opiranja 33 m znašal le 18 mm. Iste predalčne nosilce smo upo­ rabljali pri kotlovnici in še pri strojnici. Pri tem načinu odranja smo porabili na 1 m3 zazidanega pro­ stora le 0.02 m3 lesa. Temelje kotlov in turbin ter vse kanale smo betonirali pozimi leta 1954—1955. Zato smo zgradbo ogrevali s paro, ki sta jo proiz­ vajali dve ozkotirni lokomotivi. Ti sta ogrevali tudi betonski agregat in vodo. Na ta način smo kljub zimi stavbo toliko dogradili, da smo že spomladi lahko pričeli montirati opremo. Da bi nadzirali posedanje zgradbe, smo v vsak steber skeleta vgradili reperje (26 kom.) in jih vi­ šinsko kontrolirali že med gradnjo in po montaži. Povprečno posedanje znaša 1.5 mm, maksimalno pa 6 mm; to nastopa pri najgloblje fundiranem stebru. Poševni transportni most Konstrukcije te vrste so povečini zgrajene iz profilnega železa. V danih razmerah pa je kalkulacija pokazala, da je železobetonska konstrukcija ekono- mičnejša. 160 m dolgo razdaljo med deponijskim mostom in glavnim pogonskim objektom premosti konstrukcija iz 22.6 m dolgih železobetonskih pre­ dalčnih nosilcev, ki so oprti na 5 predalčnih železo- betonskih stebrov, visokih 5.4 m do 38.6 m. Oba pa­ sova sta grajena na kraju samem, betonske diago­ nale pa so nameščene montažno. Predalčne nosilce smo zabetonirali na tleh v ležečem položaju. Dvigali smo jih s pomočjo montažne igle, ki smo jo premi­ kali s polja na polje po kovinskih valjčkih. Tako smo 10 ton težke nosilce dvignili brez kakršnihkoli težav (glej sl. 3—5). Brž ko sta bila oba predalčna nosilca dvignjena, smo ju povezali z diagonalno razvrščenimi vetrnimi vezmi in jih pritrdili na nosilce s pomočjo vijakov, ki smo jih pozneje hkrati s portali zalili z betonom. Nosilna plošča mostu, t. j. pod, je sestavljen iz vna­ prej napetih opečno-betonskih plohastih nosilcev in opečnih polnil, ki so zalita z betonom. Razen pri stebrih nismo potrebovali pri gradnji poševnega mo­ stu nikakih odrov. Sl. 7 B e tonarna za g radn jo h lad iln ik a Hladilnik Gradnja tega objekta je bila od vseh najzanimi­ vejša. Hladilnik ima obliko dvojnega stožca z vmes­ nim valjem (glej sl. 6). Pri dnu znaša premer 50 m, pri vrhu 38 m, mi­ nimalni pa znaša 34 m. Zgradba je visoka 61 m. Lupina je iz železobetona MB 220, debeline 12 cm z dvojno armaturo 0 8 ter je okrepljena s horizon­ talnimi in vertikalnimi rebri. Glavni problem izvedbe objekta je obstojal v načinu odranja, kar je projektant ing. Obran s svo­ jimi sodelavci odlično opravil. Notranji in zunanji opaž so sestavljale 2.3 m visoke in povprečno 1.0 m široke lesene plošče, ki so bile pritrjene na reme- nate. Ti so bili v horizontalni smeri spojeni z vijaki, tako da so jih lahko raztegovali in stiskali glede na to ali so opažni tabli dodali ali odvzeli posebno desko klinaste oblike. Glavno nosilno konstrukcijo so tvorili jarmi, ki so imeli zgoraj pritrjen hodnik za betoni­ ranje, spodaj pa še štiri obhodne hodnike za obdelavo betona in montažo odrov (deloma razvidno iz slike 1). Zunanji in notranji element sta bila povezana skozi beton z nosilnimi vijaki. Debelino stene je določala betonska cevka t. i. distančnik, ki je tudi omogočala, da so izvlekli vijake iz betona. Vsa armatura je bila varjena v večje table, katere smo sproti nameščali. Gradnja je potekala takole: 108 kom. zgoraj opi­ sanih opažnih elementov je tvorilo celoten obroč. Tega smo zabetonirali iz zgornjega odra. Ko je beton dosegel trdnost 70kg/cm2 (povprečno po 40 urah), smo notranji in zunanji element obesili na konzolni ročni vitelj, ki je bil nameščen na sosednjem ele­ mentu. Ko smo odstranili obodne in nosilne vijake, smo oba elementa dvignili za višino enega pasu. Nato smo skozi luknje v že trdnem betonu zopet z vijaki povezali oba elementa, ki sta tako dobila trdno oporo. Iz tako dvignjenega elementa smo na podoben način dvigali naslednjega itd., nakar smo vse po­ vezali tudi v horizontalni smeri. Za betoniranje hori­ zontalnih vencev smo na omenjene opažne plošče S. Cvahte, ing. civ. CONSTRUCTION DE LA CENTRALE THERMIQUE DE ŠOŠTANJ A la pöriphSrie du bassin de lignite de Velenje Gradis a construit en 1955 la premiere phase de la centrale thermique de Šoštanj, ayant une capacite de 6 MW. Le tour de refroidissement en forme d’un cone double tron- qu§ avec un cylindre intermödiaire de 34 m de diametre fut entre les 25 batiments le plus complique. Une voile mince en beton arme de 12 cm d’epaisseur est renforcee par nervures horizontales et verticales. Pendant la con­ struction un coffrage combine avec tous les echaffauda- ges de travail fut applique. Le pont de transport incline de 160 m de longueur est une construction en treillis en bdton arme prefabrique etendue sur six travdes. Les poutres principales de 1 0 1 furent levdes ä l’aide d'un derrick. La eheminee en briques de 100 m de hauteur a ä l’extremite supdrieure un diametre de 6.5 m. Le pont de depot de 340 m de longueur, 7,8 m de lar- geur et de 13,3 m de hauteur est aussi une construction en beton arme. Une dalle portante reste sur poutres continuees, suportdes par un cadre de colonnes, et une dalle en console de Couverture sur les allonqes des colonnes. Les compartiments de 9 m ont des dilatations ä chaques 48 m. II fut construit ä l’aide d’un dchaffau- dage transportable. Pendant la construction tous les dis- positifs techniques et la mecanisation moderne furent appliques. La valeur de la construction se monte ä 2 mil- liardes de dinars. 5,595.000 des heures de travail furent consommdes par 390.000 m3 de l’extraction de terre, 8.000 m3 du bdton detrempd et 19.000 m3 du bdton armd, l . 700 t d’armature et 222.000 m2 de coffrage. S. Cvahte, C. E. CONSTRUCTION OF THE THERMAL POWER PLANT ŠOŠTANJ In 1955 Gradis constructed at the periphery of the Velenje lignite mine district the first stage of the ther­ mal power plant Šoštanj having a capacity of 6 HW. The cooling tower in the shape of a double truncated cone with an intermediate cylinder of 34 m diameter was the most complicated structure among the 25 structures. It has a 12 cm thick reinforced concrete shell, streng­ thened by horizontal and vertical ribs. During its con­ struction a shuttering with all working scaffoldings was applied. The inclined transport bridge, 160 m long, consists of a precast reinforced concrete truss extending over six spans. The 101. girders were lifted by means of a derrick. The brickwork chimmey is 100 m high and its diameter on the top measures 6,5 m. The storage bridge, 340 m. long, 7,8 m. wide and 13,3 m. high, is also a reinforced concrete structure. A bearing slab rests on continuonus beams supported by frame columns, and a cantilever top slab on column extensions. The panels measuring 9 m. have contraction joints on every 48 m. It was built by means of a transport scaf­ folding. All up to date technical devices and mechani­ sation was applied during the construction. The value of construction works amounts to 2 billion dinars. 5,595.000 of working hours were spent for 390.000 cub. m. of ex­ cavation, 8000 cub. m. of plain and 19.000 cub. m. of rein­ forced concrete, 1,700 t. of reinforcement and 220.000 sq. m. of forms. Dipl. Ing. S. Cvahte DER BAU DER THERMOZENTRALE ŠOŠTANJ Im Artikel wird der Bau der ersten Phase der Thertno- zentrale Šoštanj, die 6 MW Energie liefert, beschrieben. Unter 25 Objekten war der Bau des 61 m hohen Kühl­ hauses am schwierigsten. Beim Bau wurden alle neuesten technischen Errungenschaften und Mechanisation benutzt. Der Bau der Anlage kostete 2 Millliarden Dinar. Der Aushub von 390.000 m \ 18.000 m3 feuchten und 19.000 ma armierten Betons, 1.7001 Armatur und 220.000 m2 Scha­ lungen wurden in 5,595.000 Arbeitstunden bewältigt. nataknili koritasto izdelane opaže. Ves opisani po­ stopek se je ponavljal vse do vrha objekta, t. j. 32 krat. Stožčasto obliko smo dosegli tako, da smo postopno odvzemali posamezne deske opaža. Prehod iz stožčaste v valjasto obliko so omogočali kolena- sto izdelani jarmi. Pri gradnji hladilnika smo posebno pažnjo po­ svečali kvaliteti betona. Mešali smo 280 kg cementa C 500 s 5 % sevniške mivke ter 45 % nepranega agregata 0—8 mm in 50 %> agregata 8—15 mm iz gramoznice Otiški vrh. Beton smo vgrajevali s po­ močjo cevnih vibratorjev tipe Wacker 0 35 mm. Plastičnost betonske mase smo vkljub nizkemu vo- docementnemu faktorju 0.45 dosegli z dodatkom posebnega sredstva (Mischoel V R marke Woermann), ki je obenem preprečeval degranulacijo med trans­ portom. Pripravljeni beton smo mnogo močili (glej sl. 7). Za vertikalni transport materiala smo uporabljali dve bobdvigali, postavljeni v dveh stolpih ob notranji steni objekta. Centrično in horizotalno lego opažev smo nadzirali iz stolpa, ki je stal v osi objekta. Lupina hladilnika je bila vkljub manjšim mot­ njam zgrajena v 101 dnevu. Pomični odri z opaži so bili izdelani v lesnih obratih »Gradisa« v Škofji Loki. Razpršišče v hladilniku je sestavljeno iz križem položenih salonitnih plošč, ki stoje na betonskih no­ silcih. Vsi železobetonski stebri prereza 30 krat 50 so bili vacuumirani. Ta postopek, ki ga je »Gradis« pri tem objektu prvič uporabljal, se je zelo obnesel zaradi prihranka na delovni sili in opaženju ter zaradi nagle izvedbe. Količine glavnih gradbenih del 390.000 m3 18.000 m3 19.000 m3 1.700 ton 220.000 m3 5.000 m3 Da bomo dobili približno podobo o obsegu dela, ki ga je bilo treba opraviti pri gradnji termocen- trale, navajam samo glavne količine: Izkop v zemlji Vlažni beton Armirani beton Betonsko železo Opaži Opečni žlindrin zid Vrednost vseh doslej opravljenih gradbenih del znaša dve milijardi dinarjev. Porabljenih je 5,595.000 delovnih ur. Sedaj, ko stojijo pred nami že zgrajeni objekti, lahko mirno pozabimo na težave, ki smo jih imeli zaradi pomanjkanja materiala, delovne sile, finančnih sredstev, zakasnitve tehničnih podatkov itd. Ne bomo pa pozabili na bogate izkušnje, ki smo si jih pridobili pri tej gradnji. P ro je k ta n ti: T e rm o cen tra le : »E lek trop ro jek t« ing. S. Savič in ing. J . S lokan H lad iln eg a sto lp a : » E lek trop ro jek t« ing . M . O bram P ošev n eg a tra n sp o r tn e g a m ostu : P ro je k tiv n i b iro G rad isa ing . J . U ršič D im nika: P ro je k tiv n i b iro G rad isa ing. R. O m erza Izv a ja lec : SGP G rad is ing. V . Č adež ing. S. C vah te T erm o cen tra la v o b ra to v an ju Gradnja polmontažnih garaž Med drugimi nalogami, ki jih je naše podjetje prevzelo letos jeseni, je vsekakor omembe vredna gradnja polmontažnih garaž na Gorenjskem, ki jih je naše podjetje gradilo skupaj s SGP »Projektom« iz Kranja. Projektant je, kot je razvidno iz sl. 1, pred­ videval nosilno konstrukcijo treh vrst stebrov na toč­ kastih temeljih, povezanih z obema kapnima oz. s sle- mensko preklado in oddaljenih med seboj 4 m. Zi­ dane naj bi bile iz 25 cm opečne stene, na obeh straneh ometane, strešna konstrukcija pa sestav­ ljena iz montažnih železobetonskih nosilcev pravo­ kotnega prereza, ki naj bi stali po 1,0 m vsaksebi in nosili opaž, prekrit s strešno lepenko in salonitom. Ker je šlo v prvi fazi za gradnjo 10 enakih ob­ jektov, vsak objekt naj bi imel skoraj 1300 m2 za­ zidane površine, je podjetje predlagalo investitorju nekatere bistvene spremembe glede postopka grad­ nje oz. glede konstruktivne izvedbe in sicer zato, da bi znižali gradbene stroške in pa skrajšali čas gra­ ditve. Predlog se je glasil takole: 1. Stebri nosilne konstrukcije naj bodo izdelani v vacuum postopku. 2. Polnilne stene naj bodo iz žlindrastega betona. 3. Strešni nosilci naj imajo obliko T in naj bodo izdelani v vacuum postopku. Predlagane spremembe je podjetje utemeljevalo z naslednjimi dokazi: 1. Pri tej nalogi je treba betonirati veliko število enakih konstruktivnih elementov, v tem primeru stebrov samo dveh različnih dimenzij, kar omogoča racionalno uporabo vseh prednosti, ki jih nudi va­ cuum postopek. Po organizacijski shemi naj bi ob­ jekti dnevno napredovali za 12 m1, na dan bi torej betonirali 6 obodnih stebrov in 3 srednje stebre, kar bi bilo možno doseči s 3 vacuum opaži. Če upošte­ vamo samo prvo fazo gradnje, bi bilo torej možno sicer dražje opaže uporabiti 150-krat. Zaradi soraz­ merno ravnega terena bi potrebno mehanizacijo lahko Drevažali do vsakega delovnega mesta. Zahtevana nitrost napredovanja del se da zlahka doseči. Dej­ stvo, da je pri tem postopku večja možnost, da za­ radi nižjih temperatur v betonu in zaradi takojšnjega razopaževanja izgotovljenih stebrov zmrzne beton, pa je pomenilo, da so dela pri vacuumiranju bolj tvegana. Glede na pozni letni čas betoniranja — saj se je z deli pričelo šele v oktobru, je bil to po­ memben faktor, ki pa smo ga nameravali deloma omiliti z uporabo kemičnih dodatkov, da bi tako zmanjšali nevarnost zmrzovanja. 2. Opečni zid in ometavanje tega zidu ne bi samo terjal znatno število kvalificirane in nekvalificirane delovne sile, temveč to potrebno ometavanje tudi delo podraži, kar pri objektih te vrste ni bilo ute­ meljeno. Ko smo prevzeli delo, ni bilo še dovolj opeke, medtem ko smo lahko preskrbeli gradbišču zadostno količino granulirane žlindre z Jesenic. Ker so polnilni zidovi pri vseh objektih enaki, je bilo možno skonstruirati montažne opaže, ki jih pri­ trdimo z vijaki in pri katerih uporabljamo distanč- nike iz žlindrastega betona. Termično je bila pred­ lagana rešitev boljša od projektirane. Glede na predvideno napredovanje 12 m1 garaže na dan, smo potrebovali 12 montažnih opažev, ki smo jih lahko v prvi fazi uporabili 30-krat. 3. Za betoniranje konstrukcij z MB 300, ki je predpisana za montažne nosilce, v okolici nismo našli primernega gramoznega materiala; material bi mo­ rali prati, granulometrijsko korigirati in tako bi bil prav tako drag, kot material, ki bi ga dovažali iz ljubljanske separacije. To je bil tudi razlog, da je podjetje predlagalo, naj bi namesto agregata dova­ žali na gradbišče tovarniško izdelane montažne no­ silce, ki bi jih industrijsko izdelali v Ljubljani. Za­ radi večje varnosti glede loma pri prevozu in mon­ taži, je podjetje predlagalo spremembo profila v T- profil, ki ima kljub isti količini betona, torej isti lastni teži in isti porabi betonskega železa večji od- pornostni moment. Pri preračunavanju je bilo od­ ločilno dejstvo, da je bilo možno mehanizirano pre­ kladanje in razkladanje 1140 kg težkih nosilcev. Ko smo preučili način betoniranja v betonarni, se je zopet izkazalo, da je najugodnejši vacuum postopek, saj smo potrebovali skoraj 1500 nosilcev, dolgih 10 m, in sicer je bilo treba betonirati in dobaviti 24 nosil- Sl. 2 V ak u u m iran je s teb ro v cev na dan! S tremi modeli (eden za rezervo) in 3 X 16 osnovami je bila potrebna kapaciteta zago­ tovljena. Ena poglavitnih prednosti pa je bila tuen krajša doba strjevanja nosilcev zaradi večjih za­ četnih trdnosti betona pri vacuumiranju (glej sl. 2). Na podlagi teh utemeljitev je investitor pristal na predlagane spremembe, saj so mu nudile rešitev, ki je bila cenejša po izvedbi, sicer pa omogočila zahtevani tempo gradnje. Sestavljena je bila na­ slednja tabela terminov, ki je upoštevala, da bo na dan napravljenih 12 dolžinskih metrov garaže (glej sl. 3). Sl. 3 Č asovni p rog ram g radn je D E LO DuEvno r n m o t SEPTEMBöjoyTOBEß U0VEMHS DtCtMBLh IZtO P TCMEL7EV it* O e » 9 J BET0U TEMEL7EV •? 11 Uo(iw 9 I BETOJ STEBUOV r 4 50 I U 3 « 3 - J ___ IZZIDAVA STOJ 111 OLEU «f 15 f t i ; 2 ,3 - i - d PfiEULADE 5 f t i / 2 ,3 J___ mm IZDELAVA. UOtILCEV ii0»Z4 0b/cHt 42 lili j MCUTAŽA UCKILCEV 1W 24 12.4 L» HBIT7E 9TBEUE J 265 1 2 * ___ L - Shema je bila narejena za prvo fazo del, to je 10 kom., 64 m dolgih garažnih objektov. Z deli naj bi pričeli 1. septembra in prva garaža bi bila potem­ takem gotova 10. oktobra, nato pa vsakih 7 dni nov objekt. Objekti naj bi vsak dan napredovali glede vseh del za 12 m. Zaradi nepredvidenih težav pri izdaji gradbenega dovoljenja se je pričetek gradnje pomaknil od 1. sep­ tembra na 5. oktober, tako da smo pričeli delati v takem letnem času, ko sta hladno vreme in deževje močno ovirala normalni potek dela. Kljub temu je delo napredovalo tako, kakor smo prej določili. Sama organizacija dela je predvidevala osrednjo betonarno za betoniranje temeljev in razvoz betona s traktorjem in prikolicami z avtomatičnim zvrača- njem. Za betoniranje stebrov je bila na razpolago posebna betonirka, ki je bila postavljena vsakokrat sredi objekta, ki smo ga tedaj delali. Gramoz so dovažali prav do betonirke, beton pa so prevažali z japanerji do transportnega traku, ki ga je polnil neposredno v vacuum opaže. Vgrajevali smo z Wa- cker-vibratorjem. Vibrator, transportni trak in va­ cuum črpalka so bili prevozni. Betonirali smo z beto­ nom vodocementnega faktorja 0,48—0,55. ki pa je po vakuumiranju padel na 0,42—0,45. Čas vakuumiranja stebra se je gibal od 10—20 min. Ko so postajale zunanje temperature nižje od + 8 °C, je bilo treba dodajati betonu CaCb. Če smo dodali 1 °/o CaCb na težo cementa, je bilo možno betoniranje brez večjih težav do + 5 °C in ni prišlo do zmrzovanja. Pri niž­ jih temperaturah od 0 do 5 °C pa so nastopile težave, ker sc zaledeneli vacuum filtri in dovodne cevi k črpalki, tako da smo vakuumiranje pri temperaturah pod + 5 °C opustili. Ekipa 7—8 delavcev je normalno naredila 7—11 stebrov v desetih, pozneje v devetih Zidava polnilnih sten z žlindrastim betonom je potekala po predvidenem načrtu. Na 1 m3 žlindra- stega betona smo dodajali 175 kg cementa, pozneje pa smo zaradi nižjih temperatur in da bi pospešili strjevanje, dodajali še 100 g živega apna na 11 vode v sveži zmesi. Žlindrasti beton je dal, primerno phan, lepe enotne površine in stene smo lahko razopaževali že po 48 urah, tako da je 12 montažnih opažev za­ doščalo za predpisano napredovanje. Dobro se je obneslo vakuumiranje strešnih nosil­ cev v betonarni, saj je imel izdelek gladke, dobro zalite ploskve, dobre začetne trdnosti in nosilce je bilo mogoče prevažati že po 5—6 dneh. Sam prevoz ni povzročal posebnih težav, zlasti še, ker je bilo preskrbljeno za mehanizirano nakladanje in raz­ kladanje. Nosilce smo montirali strojno — z bagrom z montažno ročico, montirali pa smo lahko 126 no­ silcev ene garaže v 3 dneh. Še nekaj o primerjavi cen pri izbrani konstrukciji s ceno izvedbe po prvotnem projektu: Sl. 4 Polniln i zidovi iz ž lin d rasteg a betona Sl. 5 M ontažni nosilc i v b e to n arn i Za betoniranje stebrov po vacuum postopku smo preračunali ceno za stebre po naslednjih zneskih: Steber 30 X 30 X 4,90 = 0,441 m3 cena za celoten steber z opaževanjem in vakuumi- r a n j e m .....................................din 7.657.— Steber 50 X 30 X 3,15 = 0,473 m3 c e n a ..........................................din 7.828.— Preračunano za 1 m3 betona je znašala torej cena za popolno izvedbo, vključno amortizacijo in priprav­ ljalna dela povprečno: Za vakuumirani beton MB 220 din 16.750.— pßiHCMJEa Za isto delo, računano po uradnih normah, pri istih cenah materiala in prevozov, z istim odstotkom pripravljalnih del pa znaša cena za 1 m3 betona ste­ brov, vključno normalno opaževanje stebrov in z isto marko betona MB 220 din 22.411.— Razlika v korist vacuum betona znaša torej din 5.661.— za 1 m3 izgotovljenega stebra, kar pred­ stavlja ca. 25 °/o normalne cene. Pri primerjevalni kalkulaciji za 14 objektov namesto za 10 je padla cena za 1 m3 betona na 15.210 dinarjev, torej za na­ daljnjih 1.540 din/m3, kar znaša v celoti 32 % cene betona pri normalnem betoniranju. Jasno je torej razvidna prednost vacuum betona pred običajnim betoniranjem. Ta prednost pa je predvsem posledica velikega števila enakih stebrov, kar omogoča racio­ nalno uporabo sicer majhnega števila, a vendar draž­ jih vacuum opažev. Pri tem bi omenil, da znaša orientacijska cena vacuum opaža, kakršnega smo uporabili za stebre, s filtri, priključki in platnom skupaj ca. 18.000 din/m2. Pri zmanjševanju števila enakih elementov pa seveda prihranek hitro pada. Grafični prikaz prihranka pri danem primeru je takle: Sl. 6 D iagram ekonom ije vakuum postopka Za žlindrasti beton polnilnih sten pa je primer­ java dala naslednje rezultate: za 1 m3 polnilnega zidu iz žlindrastega betona z opaževanjem je znašal račun 10.220 dinarjev. Na isti osnovi preračunana cena opečnega zidu je znašala 7.571 dinarjev. Ometavanje zidu pa bi znašalo zunaj 4 X 579 dinarjev = 2.316 dinarjev. Ometavanje zidu na notranji strani 4 X 310 = 1.240 dinarjev, skupaj za 1 m3 11.127 dinarjev. Razlika znaša torej 905 din/m3 ali 8 °/'o v korist žlindrastega betona. Zaradi ekonomičnejše izrabe montažnih opažev bi se cena m3 žlindrastega betona znižala na 8.524 dinarjev za 1 m3 pri 14 garažah na­ mesto pri 10. Tudi tukaj vidimo torej, kako zelo vpliva število enakih objektov na ceno. Mislim, da sem v teh kratkih sestavkih podal pregled glavnih značilnosti pri izvajanju obravna­ vanih objektov in verjetno bodo nekatere podatke tega primera lahko služili pri izvajanju podobnih gradenj. CONSTRUCTION DES GARAGES PARTIELLE MENT PRßFABRIQUfiS Pour la construction des garages partiellement prd- fabriques avec une aire totale de plus de 12.600 m2 et avec une aire du bätiment separe de 20 X 63 m, une methode de la mise en oeuvre du beton fut appliquäe, qui rendu possible la construction de 12 metres d’ouvrage fini tous les jours. Pour le betonnage des colonnes le procede Vacuum concrete fut appliqud, pour les murs de remplis- sage des panneaux en bäton de laitier et pour la con­ struction de toiture des poutres en beton prdfabriquSes de 10 m de longueur confectionnžes aussi selon le pro­ cede Vacuum concrete. Pour tous les batiments ont etc appliquds: trois panneuax Vacuum concrete pour les co­ lonnes, deux panneaux pour les poutres et 12 panneaux pour le remplissage des murs exterieurs. On donne une estimation comaparative entre le procddd mentionnd et l’execution classique en beton avec coffrage ainsi qu’uue courbe d’öconomie du procede Vacuum concrete montrant que le procSde est deja economique en usant 70 äläments de construction ä un panneau Vacuum concrete. Enfin la comparaison entre les prix de costruction en briques et en bSton de laitier expose une economie de 8 % pour les panneaux präfabriquäs. A. Peteln, C. E. CONSTRUCTION OF PARTIALLY PRECAST GARAGES For the construction of partially precast garages with a total plan area of over 12.600 sq. m. and with an area of the individual structure of 20 X 63 m., a method of concrete placing was applied which rendered possible a daily construction of 12 length metres of the finished structure. For concreting columns the Vacuum concrete process was applied, for enclosing walls were used slag concrete precast panels, and for the roof struc­ ture precast concrete beams running 10 m. in lenght, manufactured according to the Vacuum concrete method. For all buildings three Vacuum concrete forms for columns, two Vacuum concrete forms for beams and twelve Vacuum concrete forms for filling of enclosing walls were used. An estimative comparison between the method mentioned above and the classical technique with formwork concrete is given and a diagram showing the economy of the Vacuum process method at 70 equal construction units to one vacuum form presented. Dipl. ing. A. Peteln DER BAU VON TEILWEISE VORGEFERTIGTEN GARAGEN Beim Bau von teilweise vorgefertigten Garagen von über 12.600 m2 Grundfläche mit Einzelobjekten von 20 X X 63 m wurde ein Betoniervorgang gewählt, bei dem täglich 12 Längsmeter Fertigbaues hergestellt werden konnten. Die Betonierung der Säulen erfolgte im Vakuum­ vorgang, und es wurden vorgefertigte Schalungen für Füllwände aus Schlackenbeton und 10 m lange im Vakuum­ vorgang vorfabrizierte Betonträger für die Dachkonstruk­ tion verwendet. Für alle Erzeugnisse wurden drei Vakuum­ schalungen für die Säulen, zwei Vakuumschalungen für die Träger und 12 Fertigschalungen für die Füllung der Aussenmauern verwendet. Der kalkulative Vergleich zwi­ schen dem beschriebenen Vorgang und der gewöhnlichen Ausführung im Schalungsbeton sowie die Kurve der Va­ kuumökonomie zeigen auf die Ökonomie des Vorganges schon bei 70 gleichen Bauelementen auf eine Vakuum­ schalung. Der aufgezeigte Vergleich zwischen dem Preis Esparnis zu Gunsten des Schlackenbetons der Fertig- Schalungen aus. Josip Lipovec Razvoj Železarne na Ravnah Da bi bolje razumeli obstoj Železarne na Ravnah, moramo poseči daleč nazaj v zgodovino kraja in cele Mežiške doline. Ravne (prej Guštanj) so raz­ meroma malo znan kraj v Sloveniji. Potisnjen pod Uršljo goro, prav ob severni meji, daleč od gospo­ darskih in kulturnih središč, s sila neugodnimi pro­ metnimi zvezami zaslužijo vse prej kot relativno tako slabo poznavanje slovenske javnosti. Naj nas ta kratki prikaz malo bolje seznani z zgodovinskimi pogoji razvoja kraja, posebej še današnje tovarne plemenitih jekel, edinstvenega takega obrata v Jugo­ slaviji. Mežiška dolina je imela naravne pogoje, da se razvije v močno žarišče industrijskega dela. Pro­ strani gozdovi, rudna bogastva, premogovna ležišča, izdatne vodne sile in dobra prometna lega v bližini Dravske doline, nedaleč od starih trgovskih potov in plovne Drave, k vsemu temu pa še skromno in pridno delovno ljudstvo — vse to so bile osnove za industrijski razvoj. Organizatorjem je bilo treba dati le pobudo, kje in v kakšnem obsegu, na kakšen na­ čin ter v čigavo korist se bodo izkoristili vsi ti na­ ravni zakladi. Obrtna dejavnost Mežiške doline sega daleč nazaj v srednji vek. Sam kraj Ravne so že od leta 1396 deželno-knežji trg, znan daleč naokoli po razvitem žebljarstvu. Industrija Mežiške doline je od vsega začetka delala za daljnja in neznana svetovna tržišča. Njeni prebivalci lahko s ponosom gledajo na svojo preteklost, saj so že pred 115 leti odpremljali iz prevaljske železarne prve pošiljke železniških tirnic za severno železnico na Češkem in za lombardske proge. S ponosom se danes spominjamo epohalnih odkritij in izumov v prevaljski železarni, saj je v Prevaljah začel obratovati prvi plavž na koks v alp­ skih deželah, in na čase, ko so ravensko jeklo po­ šiljali na Kitajsko in Japonsko in ko je to visoko kvalitetno delo skromnih prevaljskih in ravenskih železarjev uživalo svetovni sloves na mnogih preko­ morskih tržiščih. Zanimivo je tudi naključje, da so nekdanjo pre­ valjsko železarno leta 1822 zgradili Angleži in da je sto let pozneje zopet angleška družba odkupila me­ žiške rudnike svinca in cinka in jih opremila s tedaj najmodernejšimi tehničnimi napravami, da bi mogla tako v kar največjem obsegu črpati rudno bogastvo naših gora za potrebe svetovnih tržišč in svojega imperija. Desettisoč ton dragocenih kovin so letno odvažali od tod v daljnji svet, ki ni poznal niti na­ pornega dela niti trpljenja ljudi iz Mežiške doline. Zgodovinsko naključje je nadalje hotelo, da je Mežiška dolina postala skrajna meja nove nacionalne države. Daleč od osrčja, v katerem danes intenzivno gradimo nova industrijska središča, je bil prevaljski okraj v svoji eksponirani legi zopet postavljen pred pove težke probleme. Le vera vase in nepremagljiva vera v zmago dela mu je dajala in mu še danes vedno znova daje novih življenjskih sil, da vztraja v boju na svojih mejnih postojankah. Industrijsko - politična zgodovina Mežiške doline pa posega s svojo problematiko globoko v razna pod­ ročja bivše Avstroogrske, pozneje jugoslovanske fi­ nančne, tarifne, carinske in trgovske politike. Od le-te je ni mogoče iočiti. Mežiška dolina je pod tujim avstrijskim režimom imela tudi politično vlogo, slu­ žila je namreč kot osnova za nemško ekspanzijo in potujčevanje. V stoletju tehnične revolucije, posebno pa od leta 1838 naprej, je doživljala mežiška industrija izreden vzpon in velik sloves, ne da bi mogla te pozicije tudi vztrajno obdržati. Tehnika je zahtevala koncentracijo kapitala, spremenila pa se je tudi vloga delavca, ki se je prebudil iz svoje pasivnosti in se organiziral v boju za socialne pravice. S tako zgodovino je mladi rod samorastnikov dočakal leto osvoboditve 1945. Postopno, vendar do­ sledno se je vse intenzivneje sproščevala skozi sto­ letja nabrana energija in daleč po svetu sicer znana, vendar po proizvodnji mala tovarnica, postaja iz leta v leto pomembnejši činitelj v razvoju našega gospo­ darstva, posebno še od tedaj, ko je bilo s petletnim planom gospodarskega razvoja določeno, naj postane tovarna in livarna plemenitih jekel. Že obstoječa sredstva in posebno razpoložljivi strokovni kadri so ta razvoj omogočali. Po zastavljeni nalogi naj bi torej usmerjali ka­ paciteto v to, da se poveča proizvodnja plemenitega jekla, omogočita njegova predelava in obdelava in končno opusti del prejšnje proizvodnje, ki ni zahte­ val tolikšne strokovne usposobljenosti in materialnih osnov. Po tako postavljenem programu je bilo po­ trebno: Pogled na železarno in novo n ase lje v R avnah 1. Izdelati ustrezne kapacitete jekla; 2. Zgraditi jeklolivarno za kapaciteto 7.500 ton od­ litkov letno; 3. Modernizirati kovačnico; 4. Rekonstruirati valjarno; 5. Usposobiti mehanično delavnico za obdelavo od- lickov in odkovkov ter proizvodnjo industrijskih nožev ter pnevmatičnega orodja za rudarstvo in gradbeništvo; 6. Usposobiti ostale pomožne obrate za pomoč os­ novni dejavnosti. Leta 1947 je kolektiv Gradisa prispel na Ravne z namenom, da pomaga pri uresničevanju te obsežne zamisli. Leta so minevala hitro. Iz leta v leto so tudi naloge gradbincev postajale vse obsežnejše. Tovarna je rastla, z njo pa tudi proizvodne naloge in uspehi. Po skoraj osemletnem napornem delu je zunanjost jeklarne bistveno spremenjena. Iz male, zastarele in mračne tvornice je zrastlaf razsežna tovarna s pro­ stranimi, zračnimi in svetlimi prostori, kjer je vsa­ kemu posamezniku omogočeno dajati sadove svojega znanja in izkušenj. Prizvodnja jekla, ki je leta 1939 znašala ca. 7.557 ton se je leta 1955 dvignila čez 40.000 ton. v letu 1956 pa se bo povzpela nad 61 tisoč ton, ko bodo začeli obratovati vsi obrati. in kako se je razvijal postavljeni program? 1. Jeklarna Prostori livarne so bili stisnjeni v primitivni in temni lopi. V njej je bila nameščena 10-tonska Sie­ mens-Martinova peč in mala Bessemerjeva peč s Kupolko. Pozneje so halo povečali in v njej namestili še 1.5 tonsko električno obločno peč. Letna proiz­ vodnja je znašala tedaj ca. 11.000 ton. O kaki pri­ pravi peska, tem bistvenem elementu za uspešno in kvalitetno vlivanje jeklene litine, ni bilo niti sledu. Ker taka livarna ni mogla biti osnova postavljenega programa, jo je bilo treba zamenjati z novo. To smo tudi res zgradili; meri 115 X 80 m in je razdeljena v v štiri vzporedne hale s posebnim prizidkom po vsej Ž elezarn a R avne M ak eta n o v eg a sta n o v an jsk eg a n ase lja v R avnah dolžini za upravne in sanitarne prostore. V tej hali so vgrajene: 15-tonska Siemens-Martinova peč 15-tonska obločna električna peč 5-tonska električna peč 4 visoko frekvenčne električne peči postavili pa bodo še eno obločno peč manjše kapa­ citete. V razsežnih prostorih hale pripravljajo nadalje na moderen način pesek, tako da je sedaj večji del proizvodnje urejen na sintetične peske. Nadalje je urejeno strojno kaluparjenje s trakovi in tresalkami, tako da je delo mnogo manj nevarno, pri tem pa tudi dosti bolj higienično. Za vskladiščenje starega železa in grodlja je zgrajena žerjavna proga 140 X 30 m, opremljena z žerjavi in drugimi sodobnimi stroji za pripravo vložka. Skladišče starega železa in jeklarno veže soliden industrijski tir in tlakovano cestišče. Čez reko Mežo je bilo treba zgraditi nov 20 m železo- betonski most. K obratu livarne sodi še čistilnica in termična obdelovalnica jeklenih odlitkov, sodobno urejena hala, ki meri 100 X 50 m, s tremi vzpored­ nimi halami in prizidkom po vsej dolžini. Za obrat livarne je končno zgrajena še nova in sodobno opremljena modelna mizama s skladiščem modelov — etažna stavba, ki meri 38 X 18 m. 2. Modernizacija kovačnice Težka kovačnica je do sedaj dograjena le do po­ lovice in zavzema prostor 40 X 40 m. Potem ko bo zgrajena nova valjarna, in ko bomo sedanjo valjarno demontirali, bomo lahko podaljšali halo kovačnice za ca. 120 m in tako omogočili potreben dvig kapa­ citete. Danes dela kovačnica z do 5 ton težkimi par­ nimi kladivi in 600-tonsko stiskalnico, ki pa bo v kratkem preurejena na 1.200-tonsko. Letna proiz­ vodnja obrata se bo povzpela od ca. 300 ton v letu 1945 na ca. 4.500 ton v letu 1955. Hkrati s težko obratuje tudi lahko utopna kovač­ nica s kapaciteto ca. 3.000 ton letno. 3. Mehanična delavnica Obrat je nameščen v dveh vzporednih halah, ki merita 167 X 40 m. Mehanična obdelovalnica služi za grobo in precizno obdelave jeklenih odlitkov in od­ kovkov. Tu izdelujejo tudi kolske sloge za rudarstvo in gradbeništvo. Nadalje izdelujejo v tem obratu pnevmatična vrtalna kladiva z označbo »RAKA«, ki po učinku in vzdržljivosti ne zaostajajo za ostalimi evropskimi izdelki. Mimo tega proizvajajo tukaj ca. 90°/o vseh industrijskih nožev, ki jih potrebuje ju­ goslovansko tržišče. Nadalje še vse vrste listnatih in spiralnih vzmeti za potrebe naše ostale industrije. Letna proizvodnja se je povzpela od 624 ton v letu 1946 na ca. 4.600 ton v letu 1955. 4. Ostali pomožni obrati Povečane proizvodne kapacitete so terjale tudi iz­ gradnjo potrebnih energetskih virov. Tako je jeklar­ na s 100-tisoč voltnim daljnovodom direktno pove­ zana s hidrocentralo v Dravogradu. Postavljena je ve­ lika transformatorska postaja za učinek 10.000 KWA. Nadalje so na novo postavili 5 generatorjev za pri­ dobivanje plina, ki je potreben ze gretje Siemens- Martinovih peči, žarilnih in kovaških peči. Urejeni so kompresorski prostori s kompresorji kapacitete 66 m:i na minuto. Obnovljena je nadalje kotlarna za pridobivanje pare, ki poganja težke kovaške peči in v zimskem času ogreva vse te razsežne hale. Izkopali smo tudi nove vodnjake za pridobivanje vedno znova potrebnih hladilnih voda in končno imamo še skla­ dišče izgotovljenih izdelkov, ki meri 72 X 26 m; od tod odvažamo celotno proizvodnjo na jugoslovansko tržišče — vsak dan nove in nove stotine jeklenih izdelkov, bodisi kot finalne izdelke, bodisi kot pol­ izdelke za predelovalno industrijo. Družba je dosedaj investirala v vse te obrate blizu 3 milijarde dinarjev, ravenski fužinarji pa ji vračajo to z vedno večjo proizvodnjo in konstantnim dviganjem bruto produkta. Ali je mar industrijska izgradnja Raven sedaj že zaključena? Verjetno ne. Ravenski fužinarji celo trdijo, da stoje zdaj šele na eni nogi, da pa se hočejo postaviti še na drugo. Nujno je, da zgradimo še na­ slednje obrate: 1. Valjarno z letno kapaciteto 55.000 ton valjanih proizvodov plemenitega jekla. Obrat bo potreboval objekte, ki bodo obsegali ca. 12.000 m2 zazidanih površin. 2. Težko kovačnico, da bi lahko povečali sedanjo proizvodnjo 4.000 ton letno. Obrat bi potreboval ob­ jekt, ki bi imel ca. 1000 m2 zazidane površine. 3. Novo halo za vzmetarno, velikost 80 X25 m, da bi lahko povečali proizvodnjo vzmeti od sedanjih 1300 ton na 3000 ton letno. 4. Livarno preciznega liva za naraščajoče potrebe industrije pisalnih in računskih strojev ter podobnih proizvodov. Letna proizvodnja ca. 90 ton bi zadoščala za jugoslovanske potrebe, potrebno pa bi bilo ca. 1.000 m2 novih zazidanih površin. Potem ko bo izpolnjen omenjeni program, bc jeklarna na Ravnah dobila svojo končno obliko in v Izva ja lec : SGP G rad is J . L ipovec P ro je k ta n t: S lo v en ija p ro jek t, M aribor ing. D. Um ek ing. D. Raič S klad išče m odelov železarne polni meri tudi izrabila svojo proizvodno kapaciteto, da, tako bi jo izrabila najekonomičneje in to je ko­ nec koncev namen vsakega dobrega gospodarja. Da na so ravenski fužinarji ne zgolj dobri strokovnjaki, temveč tudi dobri gospodarji, pač dobro vedo vsi, ki imajo z njimi opraviti. Vzporedno z izgradnjo kapacitete jeklarne pa se je razvijala tudi izgradnja družbenega standarda. To je končno tudi edino pravilno, saj v tovarni de­ lajo ljudje - strokovnjaki, ki se pri neurejenih oseb­ nih razmerah ne bi mogli posvetiti svojemu strokov­ nemu delu. Družba in uprava sta to pravilno in pra­ vočasno razumeli in tudi pravilno ukrepali. Izv a ja lec : P ro je k ta n t: SGP G rad is S loven ija p ro jek t, M aribor J . L ipovec ing. D. Um ek N o tra n jo s t nove k a v a rn e v ravenskem sta n o v an jsk em n ase lju Leta 1947 je bil izdelan okvirni regulacijski načrt za izgradnjo standarda, lotili smo se načrtov za novo naselje na Čečevju, da bi tako najprej zgradili nove stanovanjske zgradbe na še nezazidanih površinah, pozneje, šele v drugi fazi izgradnje kraja, pa bi se lotili regulacije in obnove trga. Čečevje je za grad­ njo primerna planota v neposredni bližini tovarne, pri tem pa dovolj ločena od nje. Dokončen regulacijski načrt je bil izdelan v letu 1948 in po njem zdaj poteka gradnja. Do sedaj je bilo zgrajenih 248 družinskih stanovanj, nadalje dva samska domova z 280 ležišči ter restavracija s ka­ varno in hotelom. Celotno naselje je mimo tega tudi kanalizirano in speljana je vodovodna mreža. Zadnja leta so se lotili tudi urejevanja komuni­ kacij, tako da smo dobili novo dovozno cesto in je urejeno cestno omrežje med posameznimi stanovanj­ skimi bloki. Urejeni so novi nasadi in zelene povr­ šine z otroškimi igrišči. Da pa bi na tej površini, kjer so že zgrajene komunalne naprave, dosegli večje število cenejših stanovanj, smo prvotni regulacijski načrt izpopolnili. Po le-tem naj bi zgradili še 282 stanovanj; od teh jih 62 že gradijo. Načrt predvi­ deva tudi gradnjo 3 osemetažnih in 4 petetažnih zgradb, izgradnjo gledališča in kinodvorane ter konč­ no objektov za trgovino in obrt s centralno mehani­ zirano pralnico. Tako dokončno zgrajeno naselje z nad 700 družinskimi stanovanji bo tvorilo družbeno, gospodarsko in kulturno zaključeno celoto. To pa je program bližnje bodočnosti. J. Lipovec DEVELOPPEMENT DE L’ USINE A FER A RAVNE L’ article traite du developpement hystorique de m<§- tallurgie dans la vallče de Mežica de 1396 jusqu’ ä 1955 tenant compte particulierement du vite developpement d'acierie des aciers speciaux en 1945 ä 1955. Enfin Parti­ cle expose encore le developpement perspectif de 1’ usine. J. Lipovec DEVELOPMENT OF RAVNE IRONWORKS The paper deals with the hystorical development of metallurgy in the Mežica valley from 1936 to 1955 with special regard to the quick development of high-grade steel works in the years 1945 to 1955. Finally it treats the conditions of their future development. J. L ipovec DIE ENTWICKLUNG DES HÜTTENWERKES RAVNE Der Artikel behandelt die geschichtliche Entwicklung des Hüttenwesens im Mežica-Tal in Kärnten vom Jahr 1396 bis 1955 mit besonderer Rücksicht auf die rasche Entwicklung der Edelstahlwerke in den Jahren von 1945 bis 1955. Zum Schluss wird noch die perspektive Ent­ wicklung erwähnt. O gradnji Tovarne avtomobilov v Mariboru V Tovarni avtomobilov v Mariboru je bilo treba zgraditi več novih objektov, ki naj bi z že obstoje­ čimi omogočili produkcijo avtomobilov, ki jih doslej v Jugoslaviji še niso izdelovali. Kot prvi objekt naj bi sezadali objekt III s 16,000.000 m2 zazidanega tlo­ risa. Projekte je izdelal Slovenija projekt v svoji podružnici v Mariboru. Rok za gradnjo objekta je bil kaj kratek. Stavbo v surovem stanju naj bi do­ končali v petih mesecih, pa bi morali še porušiti zbombardirani objekt. Tako so uredili načrt za mon­ tažni sistem gradnje z železobetonskimi elementi. Strešna konstrukcija je bila izvedena kot shed — streha in tudi v čistem železobetonu. Edino montažni sistem gradnje je zagotavljal, da bo objekt res dokončan v tako kratkem času. Po­ samezni montažni elementi so bili težki do 6 ton, postavili pa so jih z Wolfovim žerjavom. Ker je bil to za naše podjetje prvi primer prave montaže, se je pri gradnji pojavljalo dan za dnem nešteto teh­ ničnih problemov, ki jih je bilo treba sproti reševati. Poseben študij pa je terjala organizacija dela, ki jo je t>ilo treba poprej rešiti do vseh podrobnosti. Le s tako organiziranim delom smo lahko vsak dan montirali po 300 m2 celotne konstrukcije. Vsekakor je bil to primer izredno uspešnega dela, posebej zategadelj, ker so vse priprave za montažo pote­ kale vzporedno, ne da bi jih že prej opravili, kakor bi to moralo biti v normalnih delovnih pogojih. Prav- tako smo zgolj v montažnem sistemu izvedli tudi objekt IV obdelovalnico lesa (sl. 4). Pri tem objektu so montirani tudi železobetonski stebri, posebno težka pa strešna konstrukcija s predalčnimi nosilci razpona 30 m, ki smo jih sestavili na tleh in mon­ tirali za železobetonsko podporno konstrukcijo. Iz­ kušnje, ki smo jih pridobili pri gradnji objekta III., smo koristno uporabili pri gradnji objekta IV. Kva­ lificirani kader delavstva je pokazal vso svojo spo­ sobnost in povsem mu je bilo mogoče zaupati v bodoče vsa, tudi najtežja dela. Ti objekti so bili pravi zrelostni: izpit za mnoge naše delavce in strokovni kader. Nadalje smo zgradili še 2 objekta za skladišče lesa. Vzgoja strokovnih kadrov je terjala, da sezidamo tudi industrijsko šolo z delavnicami. Tudi ta dva objekta sta zrasla v tekmovalnem poletu in v rokih, ki so bili postavljeni. Iz njih je od leta 1949 izšla vrsta kvalificiranih kovinarjev ne samo za tovarno avtomobilov, temveč tudi za ostale kovinske indu­ strije. Sledila je gradnja kovačnice, ki je izredno nujen objekt za uspešno produkcijo avtomobilov. Projektirani objekt naj bi s svojimi strojnimi na­ pravami služil ne samo potrebam tovarne avtomobi­ lov, temveč tudi drugim podobnim industrijam, ki potrebujejo odkovke. In to nalogo že danes v polni meri opravlja. Objekt je grajen v železobetonu, dasi - ravno so doslej gradili te vrste produkcijskih ob­ jektov večinoma v jeklenih konstrukcijah. K novim industrijskim objektom smo speljali industrijske tire s priključkom na progo Maribor— Ljubljana. Hkrati s temi industrijskimi objekti pa smo gradili tudi objekte družbenega standarda. Sezi­ dali smo šest večjih stanovanjskih blokov v nepo­ sredni bližini tovarne, nadalje šest samskih blokov ter internat za učence industrijske šole. Poleg ome­ njenih novih del pa je bilo treba opraviti v tovarni vrsto adaptacijskih del, nadalje številne rekonstruk­ cije objektov, saj je tudi tovarna avtomobilov doži­ vela več bombardiranj, ki so hudo prizadela gradbene objekte. Vsa ta dela so v nekaj letih omogočila, da je tovarna prešla od produkcije sestavnih delov za avione, za kar so jo namenili in uporabljali Nemci, k produkciji avtomobilov. Glavna gradbena dela v tovarni avtomobilov so bila zaključena. »Gradisov« kolektiv je prispeval k industriji avtomobilov prav velik delež. Z izkušnjami, ki si jih je pridobil Gradis pri teh velikih objektih, je odšel na sosednje gradbišče v Kidričevo, kjer sta oba kolektiva strnjeno dokon­ čala tudi tovarno glinice in aluminija. V Mariboru in okolici, pa tudi v njegovem širšem območju je cela vrsta objektov, ki so delo in ponos »Gradisovih« kolektivov, pa tudi ponos naših pro­ jektantskih organizacij, slovenske industrije in slo­ venskega gradbeništva. N am estitev m ontažn ih nosilcev v o b d e lo v a ln ic i lesa CONSTRUCTION OF AN AUTOMOBILE FACTORY AT MARIBOR On the place where the ruins of the bombarded fac­ tory for aircraft parts at Maribor lay, Gradis erected in a short period of time an automobile factory in precast construction method. The factory structure with a plan area of 16.000 sq. m. was erected of precast reinforced concrete units weighing 6 t. each. 300 sq. m. of structure were assembled every day. During the construction of the woodworking shop of the factory the reinforced concrete columns and the heavy roof structure consisting of trus­ sed beams with a span of 30 m. were precast and assem­ bled as well. Furthermore two store buildings, a school for training industrial workers with workshops and boar­ ding-school, a forge and 12 blocks of dwellings were constructed. I. Lah, ing. civ. CONSTRUCTION D’UNE USINE D’AUTOMOBILES A MARIBOR Gradis a bäti ä l’endroit oü žtaient les ruins de l’usine d’avions ä Maribor en đelai tres court une usine d’automobiles selon le system de prefabrication. Le bäti- ment principal de 1’usine avec une aire de 16.000 m2 etait assemble d'elements en bčton arme ä 6 1. Chaque jour 300 m3 de la construction ont ete assembles. Pendant la construction de Tatelier pour le travail du bois les colon- nes en beton arme et la construction lourde de toit con- sistante en poutres en treillis de 30 m de portee etaient prefabriquees et assemblies de meme. En outre deux magasins, une ecole pour trainer des ouvrirers avec des ateliers, un internat d’icole, une forge et 12 immeubles d’habitation ont ete construits. Dipl. Ing. I. Lah DER BAU DER AUTOMOBILFABRIK IN MARIBOR Gradis erbaute an Stelle der durch Bomben zerstörten Aeronautischen Fabrik in Tezno bei Maribor eine Automo­ bilfabrik. Der Bau wurde in kurzer Zeit im Fertigbau­ system hergestellt. Das Hauptobjekt im Ausmasse von 16.000 mJ wurde aus 6 1 schweren Eisenbetonelementen errichtet. Täglich wurden 300 m2 Konstruktionen erbaut. Die Fabriksanlage umfasst noch 2 Magazinsobjekte, die Industrieschule mit Werkstätten, eine Schmiedhalle sowie 12 Wohnungsblocks und ein Schülerinternat. 2 milijardi kWh s svojimi podjetji: Elektrarna Brestanica Elektrarna Dravograd Elektrarna Fala Elektrarna Mariborski otok Elektrarna Medvode Elektrarna Moste Elektrarna Sava-KranJ Soike elektrarne Elektrarna Šoštanj Elektrarna Trbovlje Elektrarna Velenje Elektrarna Vuzenica Elektrarna Vuhred Elektro Celje Elektro Gorica Elektro Kočevje Elektro Koper Elektro Kranj Elektro Krško Elektro Ljubljana-mesto Elektro Ljubljana-okolica Elektro Maribor-mesto Elektro Maribor-okolica Elektro Novo mesto Elektro Sežana Elektro Slovenj Gradec Elektro Tolmin Elektro Trbovlje Elektro Žirovnica Elektrogospodarska šola Cerkno Elektrogospodarska šola Maribor Z intenzivno izgradnjo elektrogo­ spodarskih obratov in z raeional. obratovanjem je elektrogospodar­ stvo Slovenije v letu 1957 prvič doseglo letno proizvodnjo 2 milijardi 80 milijonov kilovatnih ur m 1 9 3 9 1 9 5 7 35 0 m ili jo no v kW h Tehnični problemi v Koksarni Zenica Gradnja objekta koksarne v Zenici je trajala od 8. 1. 1951 do 31. 12. 1954 t. j. obdobje 4 let, ko je bila kapitalna izgradnja na višku. Leta 1950 je bilo določeno, naj podjetje »Gradis« pri akciji tehnične pomoči drugim zaostalim repub­ likam prevzame eno večjih gradenj v LR Bosni in Hercegovini. Po ogledu na kraju samem so se odločili za Zenico. Projektant je bila belgijska firma Les Fours Le- cocq iz Bruxellesa, ki je imela tudi tehnično nad­ zorstvo nad gradnjo, investitor pa je bila kapitalna izgradnja Železarne v Zenici. Prva skupina kvalificiranih delavcev in tehnič­ nega vodstva je pričela s pripravljalnimi deli 8. ja­ nuarja 1951. To je bila za podjetje prva obsežnejša gradnja v drugi republiki in je zahtevala precejšnje organi­ zacijske ukrepe. Podjetje se je znašlo pred nasled­ njimi problemi: 1. Zagotoviti stanovanja za kolektiv gradbišča; 2. Organizacija gradbišča; 3. Dovoz potrebnega materiala; 4. Preskrba delovne sile; 5. Tehnična izvedba del. Hotel bi poudariti, da je gradnja koksarne doslej pri nas edini primer, da smo zgradili 32 raznih ske­ letnih železobetonskih objektov natančno po postav­ ljenem planu; to pa zato, ker so bili na razpolago potrebni krediti, prav tako pa smo imeli že v začetku gradnje vse načrte, ki so jih Belgijci zelo vestno izdelali. Ta dva faktorja sta izvedbo planskega pro­ grama gradnje zelo olajšala. Kakor že omenjeno, se je gradnja začela 8.1.1951 in končala 31. 12. 1954. Koksarna ima 4 baterije, vsaka z 39 koksnimi pečmi, ter objekte za pridobi­ vanje stranskih produktov kot bencol, amonsulfat, žveplo itd. Celotna vrednost realizacije je znašala 3 milijarde 65,381.000 dinarjev. Povprečno je bilo zaposlenih vključno z nameščenci 505 delavcev. Vsega smo po­ rabili 14.154 vagonov raznega gradbenega materiala v skupni tonaži 235.798 ton. Izkopali so 124.824 m3, pripravili 75.859 m3 be­ tona, porabili 6.1351 betonskega železa, vgradili 189.429 m2 opaža, porabili 19.4031 cementa, 107 tisoč 48 m3 gramoza in vgradili 6.135 m3 zidu, v glavnem klinker. Podrobnosti o problematiki so naslednje: ad 1. Zagotovitev stanovanj za kolektiv gradbišča; Predvideno je bilo, da se postavi na levi obali reke Bosne naselje za ca. 1000 ljudi. Naselje je bilo zgrajeno po natančno izdelanem načrtu, ki je bil izveden do vsake podrobnosti; ker je bil rok za postavitev kratek, so nove barake do­ bavila podjetja »Gradis« Škofja Loka, »Konstruktor« Maribor in »Primorje« Ajdovščina. Barake so bile tipizirane z dvojnimi stenami, vse pokrite s salo­ nitom, v eni sobi pa so stanovali po 4 delavci. Po­ stelje so bile opremljene z žimnicami. Zanimivo je, če omenimo, da je tudi veliki lesni kombinat v Zavidovičih izdeloval tipizirane barake, vendar samo z enojno steno; kljub temu pa niso mogle tekmovati s slovenskimi podjetji. Vseh barak je bilo 34; imele so vse potrebne objekte, kot menzo, kantino, kopalnico, obrtniško delavnico, pošto in ambulanto. Ker je bila tudi okolica barak urejena, imela je speljane poti in zasajeno drevje, je veljalo to naselje kot vzor, kako naj bi bilo urejeno vsako naselje delavcev v socialistični ureditvi. ad 2. Organizacija gradbišča: Samo gradbišče se je razprostiralo v dolžino 1 km in širino 100 m; po njem sta bila položena dva indu­ strijska tira za dovoz gradbenega materiala. Gradbišče so uredili po natančno preštudiranem načrtu in upam si trditi, da je bila to takrat za Bosno novost. Postavili so dva stolpna žerjava ir. delo je potekalo po predvidenem načrtu; zato med gradnjo ni bilo organizacijskih težav z ureditvami na terenu. ad 3. Dovoz potrebnega materiala: Ves gradbeni material je bil iz domačih virov, razen nekaterih strojev in nepregorne opeke za gradnjo koksnih peči. Velike težave so bile pri dobavah gramoza. Gra­ moz smo dobivali iz Sremske Rače, t. j. 380 km daleč in je samo prevoz stal 1100 din/m3. Pri dobavah gramoza smo imeli vedno velike težave zaradi po­ manjkanja vagonov, pa tudi zaradi granulacije. V Rači so dobivali gramoz iz Save z bagrom in se je tu večkrat bistveno menjala granulacija, kljub temu da smo na samem gradbišču gramoz še sejali. Cement smo uporabljali izključno S-600 Podsused in je bil ves čas kvaliteten. Les smo dobivali iz Zavidovičev in pozneje iz Slovenije, armaturno železo iz Zenice in nekatere profile iz uvoza. Radialno opeko za 2 stometrska dimnika so dobavile Celjske opekarne; to velja za velik uspeh slovenskega podjetja, saj je bila zahte­ vana povprečna trdnost 270 kg/cm2. ad 4. Preskrba delovne sile: Dogovorjeno je bilo, da oskrbi »Gradis« tehnični kader in kvalificirane delavce, navadno delovno silo pa bomo dobili v Bosni. Izv a ja lec : SGP G rad is ing. H. K eržan ing. L. T reppo ing. D. S ever K oksarna v Zenici Ker je v sami Zenici železarna vzela ca. 7.000 de­ lavcev in tamkajšnje gradbeno podjetje »Konstruk­ tor« 5.000 delavcev, je bilo skoraj nemogoče dobiti navadno delovno silo, kar smo pa dobili, ni ustrezalo. Nekaj časa je pomagala tudi vojska, končno pa smo dobili tudi delavce iz Slovenije in Medjimurja in šele potem se je delo lahko normalno razvijalo. Od začet­ nih 20 % je padla fluktuacija delavcev pozneje na 5 °/o. ad 5. Tehnična izvedba del: S pripravljalnimi deli smo končali že aprila 1951. Takrat smo zabetonirali tudi prvi beton na I. ba­ teriji. V tehničnem pogledu je bila težava v tem, da je bil ves teren, na katerem stoji koksarna, ca. 4 m nasut, nasipali pa so postopno in to nas je precej oviralo pri delu ali pa nam je delo otežkočilo. Razen tega stojijo vsi pomembnejši objekti na ca. 10 m' dolgih betonskih pilotih sistema Franki, ki jih je bilo na celotni koksarni okrog 4 tisoč 800 kom. Pilote je zabijalo kot subakordant beograj­ sko podjetje »Jugofund«. Naše delo so močno ovirale premnoge obtežilne preiskave teh pilotov, ki jih je odredil nadzorni inženir Belgijec. Objekte smo delali po belgijskih načrtih, ki so bili zelo vestno izdelani, samo načrti za zaključna dela so bili pomanjkljivi, to pa verjetno zato, ker se je med gradnjo način koksanja deloma spremenil. Sama dela so se izvajala po pogodbi po obstoječih belgijskih predpisih, ki so nasproti našim zelo strogi oziroma pedantni in n. pr. niti v nearmiranih temeljih niso dovoljevali granulacije preko 0 30. Ti predpisi ne določajo marke betona, temveč dozažo cementa S 600 350 kg/m3. Zaradi zanesljivosti — Belgijci še nimajo zaupanja v balkansko gradbeništvo — je bil tudi ves beton armiran z izredno visokim procentom armiranja, tako da smo dosegli tudi 200 kg železa/m:1 betona. Verjetno je pa to tudi posledica tega, da imajo v Belgiji dovolj železa, z lesom pa izredno varčujejo, kar bi tudi nam zelo koristilo. Poseben problem gradnje je bil stolp s silosom za premog s kapaciteto 300 vagonov premoga in z višino 49 m'. Samo v ta objekt je bilo vgrajenih 700 t armature. Posebno priznanje moram izreči tesarjem, ki so na tem objektu svoje delo v vrtoglavih višinah brez - hibno opravili, prav tako pa so se izkazali tudi žele- zokrivci, ki so prav tako visoko pokladali 17 m dolge palice 0 42. Pri objektu skladišče za premog, kjer so belgijski projektanti predvideli 300 ton železa, smo predlagali spremembo, ki je bila tudi sprejeta in smo pri tem prihranili 11,000.000 din. Med to štiriletno gradnjo se je, zbran iz vseh krajev Slovenije, oblikoval kolektiv, ki je dostojno zastopal slovensko gradbeništvo v bratski republiki Bosni, še več pa je vredno to, da so nam tudi ino- zemci — Belgijci izrekli priznanje, ko so vedno znova priznavali, da se lahko, kar se tiče organiza­ cije in kvalitete dela pri gradnji koksarne, kosamo z vsakim belgijskim gradbenim podjetjem, čeprav so imeli do našega prihoda o našem gradbeništvu prav čudno mnenje. V splošnem so nas vodilni faktorji v LR B i H prijazno sprejeli, manj pa lokalni, ki so nas vedno skušali prikazati kot konkurenčno podjetje, vendar sme z uspešnim delom zatrli tudi take tendence. Zato se še vnovič iskreno zahvaljujem vsem neu­ strašnim »Gradisovim« Bosancem za sodelovanje in prepričan sem, da je vsak zapustil Bosno z zavestjo, da smo ustvarili za našo socialistično skupnost nekaj pozitivnega. pro blEmes techniques d a n s la construction DUNE COKERIE Ä ZENICA L’auteur presente des renseignements d’organisation et de la technique concemant la construction d’une cokerie ä Zenica. Les projets d’usine furent elabores par l’entre- prise beige Les fours Lecocq, Brusselles, la costruction meme fut pourtant executee par l'entreprise Slovene Gra­ dis. En somme 32 immeubles d’ossatures en beton arme furent edifies et 235.7931 des materiaux mis en oeuvre. L’auteur donne des details des colonies ouvrieres, de l’organisation des chantiers, de l’alimentation en mate­ riaux, de la main-d’oeuvre et des operations techniques. Les ouvrages furent executes selon'les reglements tech­ niques beiges, qui ont exige un pourcent extraordinaire- ment eleve d’armature et le dosage de 350 kg de ciment S 600 par metre cube du beton. D. Sever, ing. civ. TECHNICAL PROBLEMS IN THE CONSTRUCTION OF THE COKING PLANT AT ZENICA The author gives organization and technical data con­ cerning the construction of the coking plant at Zenica The projects for the plant were elaborated by the Belgian firm Les fours Lecocq Brussels, and the construction itself executed by the Slovene contractor Gradis. In the whole 32 framed reinforced concrete structures were set up and 235.7931 of materials placed. The author gives details of the workers’ camps, of the site organization, the supply of materials, the labour force and the engi­ neering operations. The works were carried out according to Belgian technical specifications, which required an extraordinary high percent of reinforcement and a pro­ portion of 350 kg of cement S 600 per cub. m. of concrete. Dipl. Ing. D. Sever TECHNISCHE PROBLEME BEIM BAU DER KOKEREI­ ANLAGE IN ZENICA Autor berichtet über die Organisation und die techni­ schen Probleme beim Bau der Kokereianlage in Zenica. Die Projekte wurden von der belgischen firma Les Fours Lecocq aus Brüssel geliefert. Insgesamt wurden 32 Skelett­ stahlbeton — Objekte erbaut, wobei 235.793 t Baumaterial eingebaut wurde. Autor beschreibt die Einrichtung der Baustelle, den Baumaterialtransport, die technische Durch­ führung des Arbeitsprozesses, den Bau der Arbeiter­ siedlung usw. Sämtliche Arbeiten wurden nach belgischen technischen Vorschriften durchgeführt, die einen sehr hohen Prozentsatz der Armierung forderten. Gradisov prispevek k obnovi severovzhodne Slovenije Ta članek naj prikaže v bežnih obrisih prizade­ vanje in delo »Gradisa« v Mariboru in na njegovem območju. Namen je kronološko zabeležiti napore in ustvarjalno delo gradbincev v prvih letih po osvoboditvi v tem delu naše dežele, ki je na samo­ svoj način doživel v minuli vojni svojo Golgoto, kakor jo je doživela tudi vsa ostala Slovenija. Tak kronološki namen članka iztrga iz pozabe sicer težavne, toda najlepše dni po osvoboditvi, ko so bili največji napori tudi največje zadoščenje. Vihra zadnje svetovne vojne je zapustila hude posledice tudi v severovzhodnem delu Slovenije s središčem v Mariboru. Poleg bombardiranj, ki jih je doživel sam Maribor — zavezniško letalstvo je štiri- inšestdesetkrat bombardiralo mesto, pri čemer je padlo na mestno območje več kakor 9000 bomb, bilo popolnoma porušenih 430 zgradb, bolj ali manj po­ škodovanih pa okoli 2800 objektov — je prodrla tudi sama fronta, ki se je širila iz Madžarske prek Medji- murja, Prekmurja in Slovenskih goric, prav do Ma­ ribora. Premagane nemške vojne sile z ostanki oku­ patorskih vojaških formacij ter deloma s civilnim prebivalstvom so se umikale skozi Maribor' in dalje po Dravski dolini ter po glavni in stranskih cestah proti severu v Avstrijo in čez Koroško v Nemčijo. • Vse to je v zadnjem onemoglem besu pustošilo na svoji poti, kolikor je dopuščal čas in narodnoosvo­ bodilna vojska, ki jim je sledila za petami. Večino mostov, ne samo večje, temveč tudi manjše, od Madžarske pa do avstrijske meje so porušili, pre­ kopali ceste in jih onesposobili z artilerijskim ognjem, na več krajih razdrli železniške proge, nešteto objektov, industrijskih, stanovanjskih in drugih pa porušili ali poškodovali. Prav takšno podobo razdejanja in nereda so za­ pustila za seboj tudi vsa okupatorska gradbena pod­ jetja. V svoji zaslepljenosti in prepričanju, da je poraz nemškega rajha nemogoč, so ta podjetja reše­ vala svoje premoženje šele v zadnjem času in bila seveda marsikje prepozna. Stanje, v kakršnem smo našli sedeže teh podjetij in posamezna gradbišča, je bilo anarhično, vsa materialna sredstva so bila pre­ puščena ulici. Tak je bil položaj v prvih dneh po osvoboditvi. Vsakdo se je zavedal, da so pred nami težke na­ loge obnove porušene dežele. Te dolžnosti so se pred­ vsem zavedali gradbinci, ki so bili prvi poklicani in dolžni zastaviti vse svoje sile, da se čimprej izbrišejo sledovi minule vojne. Pa ne samo to, zavedali so se tudi, da je prišla po tej vojni era gradbeništva, ka­ kršne še ni bilo v dosedanji zgodovini. Usposabljanje prometnih zvez in nastanitev na novo oblikovanih ustanov in oblastnih organov so bile prve naloge, ki jih je bilo treba nujno rešiti. Jasno je, da je bil delež gradbeništva pri reševanju teh nalog med najpomembnejšimi. Zato je bilo nujno, da se znova in čimprej organizirajo tista gradbena podjetja, ki so na tem ozemlju obstajala že prej. Ker so vsi lastniki do zadnjega zbežali, so novo usta­ novljene oblasti takoj postavile delegate, ki naj bi vodili podjetja. Tako je bilo mogoče v najkrajšem času zopet zbrati delovno silo; po večini so to bili domačini in ljudje iz okoliških krajev, zavedni in prepričani, da je dolžnost vsakogar pomagati z vsemi silami pri obnovitvenih delih. Tako je tudi bilo. Dela­ vec in nameščenec nista merila časa in truda, tudi nista štela plačila, ki sta ga prejemala za svoje delo, saj so bili delavci plačani z denarjem, ki je bil najden v blagajnah podjetij ali v banki, pa najsi so to bile nemške marke, italijanske lire ali samo boni. Grad­ beni delavec je pokazal pravo državljansko in raz­ redno zavest, marsikateri izmed njih pa, ki morda ni dovolj zavedno sodeloval v narodnoosvobodilni borbi, si je želel s svojo delavnostjo in prizadeva­ njem oddolžiti se za dolg, ki ga je dolgoval narodno­ osvobodilni vojski in novi ljudski oblasti. Že v kratkem času, potem ko so odpravili delegate, je bilo organizirano iz zapuščine okupatorskih pod­ jetij novo gradbeno podjetje, imenovano »Obnova«. V njem je sodeloval velik del mariborskih gradbenih delavcev in strokovnjakov. Z dneva v dan so se pri­ ključevali novi delavci in strokovnjaki, ki so se vra­ čali bodisi iz tujine, bodisi iz internacije in iz- seljeništva. Poleg ostalega je bila naloga na novo osnovanega podjetja tudi ta, da reši inventar opuščenih grad­ benih podjetij. Na vseh gradbiščih in v vseh skla­ diščih so ostali nezavarovani stroji in drug gradbeni inventar, prav tako pa tudi pisarne s svojim inven­ tarjem. Okoličani so pokazali, kje je okupator po­ topil v Dravo kamione in osebna vozila. Rešiti je bilo treba načrte, predvsem tistih pomembnejših objek­ tov, ki so bili v gradnji (HC Mariborski otok). V jeseni leta 1945 je bil osnovan »Gradis« kot re­ publiško gradbeno podjetje s centralo v Ljubljani. K njemu je bila priključena tudi mariborska »Ob­ nova« ter deluje od tedaj naprej v novi organiza­ cijski obliki in z novim imenom. Ko si je podjetje nadelo svoje prvotno ime, se je tudi zavedalo, da je njegova prva dolžnost delo pri obnovi. Le-te se je tudi lotilo z vsemi razpoložljivimi silami. Podjetje je zgradilo predvsem naslednje: Most čez Muro v Petanjcih. Zveza s Prekmurjem je bila popolnoma preki­ njena, mostovi v Veržeju in Petanjcih porušeni. Pre­ voz čez Muro se je vršil z brodom. Naredili so načrt za železobetonski mos.t čez Muro pri Petanjcih. »Gradis« je dobil nalogo, naj kar najhitreje zgradi most. Obnoviti je bilo treba krajne opornike ter dva rečna stebra, še prej pa odstraniti iz Mure poru­ šeno staro železobetonsko konstrukcijo, ki je ustva­ rila v strugi pravi rečni prag. To delo je bilo precej težavno, saj so ostali glavni nosilci povezani med seboj tudi potem, ko so bili porušeni, armirani pa so bili s profili 50/50 mm, kar je še bolj otežkočalo od­ stranjevanje. Potrebno je bilo podvodno miniranje. Most je bil dokončno zgrajen in odprt za promet konec leta 1946. Prekmurje je bilo spet povezano z ostalo Slovenijo. Most v Bresternici: Da bi nadaljevali dela na hidrocentrali Mariborski otok, je bilo treba zgraditi most v Bresternici in pre­ ložiti glavno cesto proti Koroški. Ker je okupator uničil ali odnesel glavne načrte, je bilo treba načrte rekonstruirati in znova usposobiti del že narejenih in zapuščenih odrov. Most je bil zgrajen v začetku leta 1946. (Sl. 1). Sl. 2 M ost M ursko sred išče — m ontaža nosilcev Sl. 1 M ost v B restern ic i Most v Melju: Industrijski predel Maribora v Melju ni imel zveze prek Drave s pobreškim in tezenskim delom, kjer je stanoval velik del delavstva, zaposlenega v tej industriji. Da bi čim hitreje upostavili mostno zvezo, je bil zgrajen železni most. Votli železobeton- ski rečni stebri stojijo na železnih pilotih 0 300 mm, ki so zaliti z betonom. Železna konstrukcija je mon­ tažna, sestavili so jo na obrežju in celo pomaknili ter montirali na stebre in opornike. Montažo je opravila »Metalna« iz Maribora v rekordnem času, vsa ostala dela pa »Gradis«. Predor pri Lipoglavu: Bombni zadetki so porušili tudi predor pri Lipo­ glavu na glavni progi Maribor—Ljubljana. Dalj časa je bilo treba prestopati, obnovitev prometa pa je nujno terjala popravilo oziroma zgraditev dela pre­ dora. Treba je bilo odkriti del predora in vnovič zabetonirati kaloto. Delati je bilo treba neprekinjeno v najtežjih pogojih. V kratkem času je bil promet upostavljen. Leseni mostovi: Vsi mostovi na Dravi od Maribora pa do madžar­ ske meje so bili porušeni. Naše oblasti so morale zgraditi mosta pri Ptuju in Borlu, medtem ko je Hrvatska republika zgradila mosta pri Ormožu in Varaždinu. Zaradi nujne potrebe ni bilo mogoče mi­ sliti na stalne objekte. Lotili smo se kar lesenih provizorijev iz žebljanih polnostenskih nosilcev. Delo je bilo organizirano tako, da je »Gradis« izde­ loval nosilce v Mariboru, medtem ko so jih terenske ekipe montirale na kraju samem. Na ta način so naredili mostove čez Dravo v Ptuju in Borlu ter čez Muro v Veržeju in Murskem Središču. Glavne pro­ metne žile so bile tako znova usposobljene za pro­ met (sl. 2 in 3). Rekonstrukcija Narodne banke, Predilnice in tkal­ nice in Zavoda za socialno zavarovanje: Polni bombni zadetek je prizadel tudi novo zgra­ jeno poslopje Narodne banke, še huje pa je bila raz­ rušena tekstilna tovarna »Predilnica in tkalnica«. Ker so te zgradbe skeletne, je bila rekonstrukcija toliko težavnejša. SI. 3 Š k ro p ljen je nosilcev s karb o lin e jem v M ariboru JOl Potrebna je bila posebna iznajdljivost tehničnega kadra, da je obdržal čim več elementov nosilnih konstrukcij in delo organiziral tako, da je bila pro­ dukcija čim manj ovirana. Izkušnja je pokazala, da je mogoče s plombiranim železobetonom doseči sta­ tično polnovredne nosilne konstrukcije. Rekonstrukcija hidrocentrale v Dravogradu: Kakor mnogi drugi, za gospodarstvo pomembni objekti, je bila tudi hidrocentrala v Dravogradu žrtev zavezniških bombnikov. Zgradili so jo med vojno za koristi nemške vojne industrije, vendar le- tej ni dolgo koristila. Bombe so zadele konzolni bra­ nik, krovne plošče nad turbinskimi stebri in poško­ dovale kontrolne hodnike. Naše podjetje je dobilo nalogo, naj izvrši gradbena dela, da bi zmogli s sočasnim popravilom in montažo hidromehanskih naprav elektrarno čimprej usposobiti za proizvodnjo. Bila je to vsekakor težavna naloga, zlasti ker nismo imeli za to dovolj usposobljenih kadrov in drugih pripomočkov. K delu smo pritegnili delavce in stro­ kovnjake, ki so delali med vojno na hidrocentralah v Dravogradu in Žvabeku na Koroškem, predvsem pa potapljače, ki jih med našim delavstvom tačas še ni bilo. Delo je bilo uspešno opravljeno in elektrarna je pričela obratovati. Poleg že omenjenih del je podjetje v tem letu 1945/46 obnovilo še vrsto objektov, kakor Narodni dom, večino vojašnic, Mariborsko tiskarno, upravno zgradbo MLO, Študijsko knjižnico, Unionsko dvo­ I. Lah, ing. civ. CONTRIBUTION DE GRADIS A LA RECONSTRUCTION DE NE SLOVfiNIE L' auteur decrit les conditions des bätiments dans la rčgion de Maribor dans les premieres annžes apres la guerre et cite la contribution de Gradis ä la reconstruc­ tion de cette rfigion du pays. Cette entreprise a recon- struit en 1946 le pont en beton arme de la Mura ä Pe­ tanjci, a construit le pont de la Drava ä Bresternica, a coopere ä la construction du pont en acier de la Drava ä Melje, a construit quatre ponts en bois clues de la Drava et Mura, a reconstruit trois immeubles publics 1 ossature, la centrale hydroeläctrique Dravograd et beau- coup d’ autres bätiments. Dans les annžes suivantes Gra­ dis ä Maribor a regu la täche de construir les usines d' alumine et d’ aluminium pres de Ptuj, 1’ usine ä automo­ biles ä Maribor et les centrales hydroäläctriques de Vu­ zenica et Mariborski otok. I. Lah, C. E. GRADIS’ SHARE IN THE RECONSTRUCTION OF NE SLOVENIA The author describes the condition of structures in the Maribor district in the first years after the war and quotes the contribution of Gradis to the reconstruction of this part of the country. This construction enterprise reconstructed in 1946 the reinforced concrete bridge over the Mura river at Petanjci, constructed the bridge over the river Drava at Bresternica, cooperated at the construction of the steel bridge over the Drava river at Melje, constructed four wooden bridges of nailed beams rano, Mariborsko livarno. Carinarnico s carinskimi skladišči, Mlekarno, Kisarno, del železniških delavnic in drugo. Obnovitvena dela pri porušenih objektih in upo- stavitev prometa smo v glavnem uspešno zaključili v letih 1945 in 1946. »Gradis« je mnogo prispeval k obnovi v tem delu Slovenije. Zaradi velike požrtvo­ valnosti delavcev in strokovnega kadra, zaradi velike iznajdljivosti, ko nam je primanjkovalo materialnih sredstev, smo dosegli prav nepričakovane uspehe. Prišlo je 1.1947 in z njim pričetek našega prvega petletnega načrta. Nov načrt gospodarskega razvoja naše države je nalagal gradbenim podjetjem nove težke naloge. Tako tudi »Gradisu« v Mariboru. Zgraditi je bilo treba Tovarno glinice in aluminija v Strnišču, dograditi Tovarno avtomobilov v Mariboru, končati hidrocentralo Mariborski otok in na novo zgraditi hidrocentralo v Vuzenici. Za vsako teh nalog bi bilo potrebno posebno, dobro organizirano in opremljeno gradbeno podjetje. Uprava »Gradisa« v Mariboru se je razdelila v tri gradbišča z zgoraj na­ vedenimi nalogami. Delavske in strokovne kadre ter materialna sredstva smo razdelili kot osnovo za na­ daljnjo organizacijo novih gradbišč. Gradbišča so za­ živela v novem življenju, delo se je razmahnilo v najkrajšem času v največjem zaletu, na gradbišča je prihajala nova delovna sila in novi stroji, objekti so rastli iz tal — bil je zanosen pričetek uresniče­ vanja nalog prvega petletnega načrta. Sadove gle­ damo danes in bodo ostali stoletja spomeniki ustvar­ jalne sile naše nove države. over Drava and Mura, reconstructed 3 large frame public buildings, the hydro-electric power plant Dravograd and many other buildings. In the following years Gradis at Maribor obtained the task to construct the alumina and aluminium works at Ptuj district, the factory for motor cars at Maribor, the hydro-electric power plant at Vuze­ nica and Mariborski otok. Dipl. Ing. I. Lah GRADIS’ BEITRAG ZUM WIEDERAUFBAU DES NO SLOWENIENS Autor beschreibt den Zustand in Maribor und seinem Umkreis nach dem Kriege und was Gradis zum Wieder­ aufbau beigetragen hat, und zwar die Eisenbetonbrücke über die Mur bei Petanjci, die Draubrücke bei Brestanica, die Mitarbeit bei der Draubrücke in Melje bei Maribor, die Errichtung von 4 Holzbrücken über die Drau und Mur, die Rekonstruktion von 3 grossen Skelettbauten sowie der Hydrozentrale Dravograd und vieler anderer Objekte. Erwähnt wird auch der Bau der Anlage für Tonerde- und Aluminiumindustrie in Strnišče, der Automobilfabrik in Maribor, die Fortsetzung des Baues der Hydrozentrale Mariborski otok und der Bau der Hydrozentrale Vuzenica. Dragan Raič Kulturno-prosvetno življenje Gradisovih kolektivov Znano je, da so delovni pogoji gradbenega delavca v primeri z večino drugih indstrijskih panog težji, ker je le-ta z ene strani izpostavljen vremen­ skim neprilikam in mora težko delati v mnogokrat slabem terenu, z druge strani pa mora biti vedno pripravljen menjati delovno mesto. Odhajati mora pač tja, kjer ,so ravno na razpolago investicijska sredstva, mnogokrat v oddaljene nepristopne kraje, kjer ni nobene možnosti kulturnega razvedrila. Ce­ ste, tovarne, hidrocentrale in druge industrijske ob­ jekte gradijo največkrat daleč od kulturnih središč in sploh izven strnjenih naselij. Gradbena podjetja si morajo zato kar najbolj prizadevati, da bi kolikor mogoče pomagala gradbenemu delavcu in mu v okvi­ ru gradbišča nudila kako razvedrilo ter poskrbela za urejeno delavsko naselje. Tudi podjetje »Gradis« se že vseh 10 let svojega obstoja zelo trudi in prispeva precejšnja sredstva za to, da bi olajšalo delavcu težavne razmere na terenu. Skrbelo je, da so imela vsa večja gradbišča, zlasti v oddaljenih krajih, primerna delavska naselja. Tako so bila zlasti lepo urejena delavska naselja in preskrba na bivših gradbiščih v Kidričevem, Mo­ stah, Vuzenici, Savici, Šoštanju, Ravnah na Koroškem, kot vzorno pa je slovelo delavsko naselje v Zenici. Lepo urejeni stanovanjski provizoriji, kulturne menze, kljubski prostori z radio aparati, knjižnicami in časopisi so nudili delavcem dovolj možnosti za kulturno izživljanje. Mnoga gradbišča so ustanovila športne klube, ki so gojili razne športne panoge in P ro je k ta n t: Izvaja lec : P ro jek tiv n i biro G rad isa SGP G radis ing. arh . D. U m ek ing. S. C vahte Ena izm ed sta n o v an jsk ih stavb za G rad isove delavce in uslužbence v C elju šah. V okviru podjetja je bilo ustanovljeno športno društvu »Gradis«, ki je poskušalo sestaviti športne aktive pri vseh enotah. V letih 1949 do 1954 je bilo športno življenje še zlasti razgibano. Organizirali smo športne dneve, na katerih so se pomerili v raz­ nih športnih panogah vsi naši aktivi. Taki športni P ro je k ta n t: Izvajalec: K om una p ro jek t, M aribor SGP G radis ing. arh. K ocm ut I. ing. B. M aister S tan o v an jsk a s to lpn ica G radisovih uslužbencev v M ariboru dnevi so bili v Ljubljani, v Ravnah na Koroškem, na Jesenicah in v Kidričevem. Tekmovali so v lahki atletiki, nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, plavanju in v zimskih športih. Zlasti za razvoj kegljanja je naše podjetje mnogo prispevalo. Zato se je ta panoga v okviru društva zelo razvila in smo dosegli izvrstne uspehe v republiškem in državnem merilu. V svojih vrstah ima naše društvo celo svetovno prvakinjo v športnem kegljanju. Razgibano športno delovanje je zelo utrdilo smi­ sel skupnosti med kolektivi podjetja. Omenjena sredstva v zadnjih letih žal ovirajo nadaljnji razvoj našega društva, vendar pričakujemo, da bo delova­ nje društva in aktivov zopet zaživelo, ko se bodo razmere zboljšale. Kulturno in športno udejstvovanje med našimi kolektivi je plod sodelovanja med upravo podjetja, organi delavskega samoupravljanja in sindikalnimi podružnicami. m P ro je k ta n t: P ro jek tiv n i b iro G rad is ing. D. Umek ing. B. Jam nik T loris m alih s tan o v an j Podjetje je dalo tudi mnogo sredstev za izgradnjo stanovanj za svoje delavce in uslužbence. To dokazu­ jejo stanovanjski objekti v Ljubljani, Mariboru, Ce­ lju in Škofji Loki. Poleg tega je delavski svet omo­ gočil, da so si posamezni člani naših kolektivov zgra­ dili stanovanjske hišice in sicer s tem, da je odobril znesek 16,000.000 din iz sklada za samostojno raz­ polaganje. Posebna komisija delavskega sveta po­ trjuje iz tega zneska posojila do 400.000 dinarjev članom kolektiva podjetja za gradnjo individualnih hišic. Pogoji so ugodni. Podjetje je za svoje delavce in uslužbence zgra­ dilo v Ankaranu pri Kopru počitniški dom, kjer lahko člani naših kolektivov izkoristijo svoj redni letni dopust. Dom je vzorno urejen in omogoča zaradi lepe lege oddih in razvedrilo delavcem in uslužbencem podjetja. V Novem pri Crikvenici pa je podjetje najelo manjšo hišo ob morju z istim namenom, da lahko čim več delavcev in uslužbencev prebije dopust ob morju. Iz tega kratkega opisa je razvidno, da je podjetje »Gradis« v 10 letih obstoja mnogo storilo za kulturni dvig svojih delavcev in uslužbencev in namenilo do ­ kajšnja sredstva za to, da bi olajšalo delovne pogoje gradbenemu delavcu. Tudi v bodoče bo posvetilo temu vprašanju vso skrb in materialna sredstva. S. Raič LA VIE CULTURALE ET LES LOGEMENTS DES EMPLOYES DE GRADIS L’auteur d feer it les colonies ouvrieres aux chantiers de Gradis et fait ressortir les installations modernes per- mettant aux ouvriers et employes de prendre part active- ment ä la vie culturale et aux sports. L’entreprise Gradis a bäti une maison de recreation ä Ankaran et logements pour les ouvriers et les employes. En outre Gradis a erže un fonds ou le personnel peut obtenir des credits pour le bätiment des logis individuels. S.Raič RECREATION INSTALLATIONS AND FLATS OF GRADIS’ STAFF The author describes the workomen's colonies on the. sites of Gradis, and points out their modern facilities enabling the workmen and employees to take actual part in cultural life and sports. The firm also built a home of recreation at Ankaran and dwelling houses for the workers and employees. Besides this Gradis created a fund where the personnel can obtain credits for building their own dwellings. S. S. Raič KULTURTATIGKEIT UND WOHNUNGEN FÜR DIE ARBEITER Autor bespricht zunächst die modern eingerichteten Arbeitersiedlungen auf den verschiedenen Baustellen, die es den Arbeitern und Angestellten ermöglichen, sich kul­ turell und sportlich zu betätigen. Gradis erbaute auch ein Urlaubsheim in Ankaran bei Koper sowie viele Wohnungen für seine Arbeiter. Das Unternehmen gründete auch einem Wohnbaufond, aus dem den Arbeitern und Angestellten billige Darlehen zum Wohnbau erteilt werden. StoSpnI žerjav „Krpan,, Tehnični podatki: Pomol Najvišji položaj kavlja Nosilnost Hitrost dviganja Hitrost vožnje Vrtenje Število elektromotorjev Skupna jakost elektromotorjev Širina tira Osna razdalja Teža žerjava Obtežba 12.2 m 6.2 m 16 m 22.5 m 600 kg 1350 kg 44.9 m/min. 22.4 m/min. 31.5 m/min. 1.15 o/minl. 4 kom. 13.3 k\V 2.6 m 3 m 8.9 ton 3.5 ton Proizvod podjetja: STROJNE KOVINSKE INDUSTRIJE >SKIP« Ljubljana-Vižmarje Proizvode prodaja: >SLOVENIJA AVTO« Ljubljana, Prešernova 40 Gradbeno dv iga lo GD-2 Tehnični podatki: Nosilnost 600 kg Višina dviga brez podaljška 10.75 m 1 podaljšek 14.25 m 2 podaljška 17.75 m 3 podaljške 21.25 m Hitrost dviganja 0.32 m/sek Velikost ploščadi kletke 1.2X1.3 m Moč elektromotorja . 5.2 KW Celotna teža 1800 kg Proizvod podjetja: Proizvod prodaja: KOVINSKE INDUSTRIJE * SKIP« >SLOVENIJA AVTO- Ljubljana-Vižmarje Ljubljana, Prešernova ■ Prenosn i transportn i trak Tehnični podatki: Tipa: Transp. Širinaduž. u m u mm TPN 404 4.7 400 TPN 406 6.2 400 TPN 408 8.0 400 TPN 304 4.7 300 TPN 306 6.2 300 TPN 308 8.0 300 Proizvod: STROJNIH TOVARN TRBOVLJE Trbovlje D u ž . X S ir. k o n s c r . u m £ 1 . m o t o r u K \V Kapac. t/h Teža 5.6X0.65 0.74 35 171 7.2X0.65 0.74 35 195 8.5X0.72 L — 35 345 5.6X0.55 0.74 30 157 7.2X0.55 0.74 30 188 9.0X0.55 L — 30 225 Proizvod prodaja: »SLOVENIJA AVTO« Ljubljana, Prešernova 40 GRADIS Obrat gradbenih polizdelkov in novih gradbenih materialov Ljubljana, Šmartinska cesta 100 a - Telefon 31-445, 31-446 IZDELUJE vse vrste prej napetih montažnih elementov (nosilci, plošče, železni pragovi, DIN nosilci itd.) ter prej napete konstrukcije na terenu (mostovi, strešne konstrukcije in pod.) Armirano-betonski montažnuelementi (Herbst nosilci, piloti, Ritter klešče, razni strešni in stropni nosilci, plošče iz opečnega zdroba, drogovi za elektrifikacijo prog, daljno- vodni drogovi, drogovi za javno razsvetljavo in PTT, nosilci raznih oblik in profilov, škatlasti strop, kanalete za namakanje in pod.) Prej napeti opečni stropni nosilci z ozirom na različne obtežbe in razpone. Obrtniški izdelki (dimniška vratca, smerni kamni, mejniki, ograjni stebri, betonske cevi raznih profilov, betonska okna, razni pod­ stavki za tržne in ostale mize itd.) IZVRŠUJE specialno delo na terenu: TORKRET BETON, vse vrste montažnih elementov po naročilu in pro­ jektantskih zahtevah