V LitihHani. nedelia dne 1. februarja 1914. Posamezni šlev. „Dneva“ stane 6 vin ; ravnj toliko p samezna številka „Bcdeče Neže“. „1)AN" izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah Jn praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilog« -BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane »Dan" e prilogo dostavjjan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike str ne „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 lij mesečno 1'90 K. Naročnina se pošilja upravništvu. ... Telefon številka 118. L~"lgBij8 telo 111. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“. Posamezna :tev. „Dn va“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Nežef*. ••• Uredništvo in upravnišlvo: :: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Odgovorni utednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". Hlapec Jernej. Nekaj časa sem brenka »Slovenec« na narodno struno. V uvodnikih, noticah in dopisih njegovih čita-mo o krivicah, ki se Slovencem godijo, navzlic temu, da smo dobri patrioti in ponižni lakaji. »Navzlic temu«, to pravi »Slovenec«, mi bi pa rekli: ravno zato, ker smo taki. Saj »Slovenec« sam to po ovinkih priznava, ko pravi, da se vsem onim narodom v Avstriji, ki rogovilijo in zahtevajo svoje pravice s primerno odločnostjo, boljše, godi kot naiu, ampak na to pa »Slovenec« vseeno še ni prišel, da bi resnico ne samo našel, temveč jo odkrito in pošteno tudi zastopal. In ta resnica je naslednja: samo oni narodi kaj dosežejo, ki se za svoje zahteve borijo odločno in brezobzirno, na stran pa so potisnjeni vedno oni narodi, ki od močnih sicer prosijo drobtinice pravic, ampak tako neodločno, tako boječe, kakor bi prosili miloščino. Tak narod smo Slovenci in zato se nam med avstrijskimi narodi najslabše godi, zato smo prišli tako da-lec, da učna uprava uvaja na Koro- S?™" l!ds£? šo,e kni'2e. v katerih se psuje Slovence z »vindišarji« in se pravi da smo splošno na slabem glasu! Ako bi Slovenci sploh še imeli trohico narodnega ponosa, samo še malo časti in spoštovanja samega sebe, bi nam morala radi te najnovejše k°r°ske impertinence zavreti kri v žilah in avstrijski parlament bi se l p.ec* lu°2očnim in energičnim protestom naše delegacije uprave'1."^ramnosti učne upiave! Io bi storila delegacija vsa- amn ik ga avstri*kega naroda, skem mri ce zastopajo v avstrij-katero n-1Cn*u klcr*kalni lakaji, za iem člJnifV1 »Slovenec« v svo-gova n l *HlaPec -lernej« in nje-pravica« naslednje: Je treba vladi glasov za milijone, dobro računajoč na našo lojalnost, nas iščejo, ko je kredit dovoljen, pa se nam za hrbtom smejejo. In če potem vlado vprašujemo, zakaj nič ne naredi, pa skrivnostno namiguje na bodočnost, češ malo počakajte, pa boste še svoje hnfii? T 1° imeli< če ie boste hoteli. 1 ako se vlada iz nas brije rte, med tem ko Slovenci, ki si ne morejo kljub svoji pridnosti in brihtnosti na‘lastni zemlji ustvariti v-So Noben napreden list še ni tako ostro ožigosal lakajskega vedenja klerikalnih poslancev, kot »Slove nec« s svojimi zgoraj navedenimi besedami. Kraljestvo obljublja vlada klerikalnim poslancem — v bodočnosti, seveda, in si misli pri tem: na LISI KK M- ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine (Dalje.) »Kam naj grem!« je zamrmrala. »Kam naj se skrijem! Kaj bo z nia-io, kadar on izve! Izgubljena sem! mi je storiti? Ali naj grem v Pa- bieno urarskol!’3 Kdo”™1™ K*' Kako 'me ^ noč ... nihče me ne'vidi ie par ur se zdani! Ljudje 'me bodo vL deli m uganejo ze po mojem sramu kakšno ostudno bitje sem postala!«’ Sedla je na kamen in si podprla podbradek z dlanmi. Bila je mlada ženska. In lepa je bila, tiste temne, izzivajoče lepote Bearučank, ki so že na n xA?da,uške n° medli bledosti svo-čeLpo čudovitih ustnicah, podobnih počenim granatnim jabolkom, in £o ognju svojega pogleda, zastrtega težkimi, sladostrastnimi trepalnicami. cin i^ain d°L v Korah, kjer je gonil jvane d’Albret volkove, kadar ni A« punic, so jo imenovali leoo riearucaako. onem svetu in naši klerikalni gromovniki, ki znajo biti doma včasih tako radikalni, se lepo priklonijo in ponižno zahvalijo za kraljestvo — v bodočnosti! Vlada se iz klerikalnih poslancev norčuje (»norce brije«, kakor pravi »Slovenec«) in oni to mirno prenašajo, ker mislijo, da jih je ljudstvo zato izvolilo za svoje zastopnike, da dobivajo na dan po dvajset kron in da se ministri norčujejo iz njih----------! Jasno je, da je vse to brenkanje na narodno struno pri »Slovencu« gola hinavščina, ker stoji v kričečem nasprotju s celokupno politiko klerikalne stranke. Slovencem treba bolj kot kate-remusibodi avstrijskemu narodu odločnega in neodjenljivega boja brez kompromisov, ako hočemo kaj doseči. Boja v javnih zastopih sistema in tudi podrobnega obrambnega dela, misliti moremo na samopomoč in razvijati na narodnih mejah naj-intenzivnejšo delavnost. Klerikalci za narodno obrambno delo niso, to se je pokazalo s tem, ker »delovanje« njihovih t. zv. narodno-obranib-nih rezultatov. Ampak, ko bi bilo klerikalcem sploh kaj do narodnoobrambnega dela, bi vsaj na miru pustili neklerikalne narodno-obramb-ne organizacije, ko že sami nočejo ničesar žrtvovati za obrambo naših mej! Pa oni niti tega nočejo! Sami za obrambo narodnih mej ne storijo ničesar, druge, ki rudi delajo in žrtvujejo, pa ovirajo kjer le morejo v njihovem delu! V takih razmerah ni čuda, da Slovenci na vseh čr.tah nazadujemo. Saj imamo proti sebi državo z vsem njenim upravnim aparatom, Nemce, Lahe in kar je najhujše, v lastnih vrstah dunajske lakaje, ministrske petoliznike, skratka ničvredne izdajalce, ki se jim pravi z eno besedo— klerikalci. Zato je hlapec Jernej, ki prosi pravice res nekaka personifikacija slovenskega naroda! Štajersko. Deželni zbori so sklicani za prve dni prihodnjega meseca. Zborovali bodo, razun treh malo ne vsi. Povsod je vse polno perečih vprašanj, ki spadajo pred deželne žbore. Pri nas na Štajerskem seveda nič manj kot kje drugje. Vsi deželni zbori pa bodo imeli lahko in gotovo tudi zelo uspešno delovanje, samo štajerski ne. Do danes se še močno dvomi, da bi bili klerikalni slovenski poslanci v svoji četrtkovi klubovi seji na Dunaju prišli do spoznanja, da gre pri vsaj delni sprejemljivosti večinskih strank, se udeležiti ozir. dopustiti redno zboro-si(^r doce,a lasno, kaj HJLr • % Dunai» sklenjeno, a vendar je slišati iz Gradca sem haš krasno pramek se '' 'e P°dal preboda v oni minuti ne bi bil nihče spoznal lepote, ki jo opisujemo: črte njenega obličja so bile spačene, oči zbegane, čelo pokrito z bledimi lisami. »Kaj mi je storiti?« je povzela. »Ali naj bežim pred kraljico Katarino? .. . Jaz brezumnica! Pred njo me reši le eno zavetišče: grob . . In jaz nočem umreti . . . Oh, ne, ne, premlada sem, da bi umrla . . . Naprej, nesrečnica! Stopaj do kraja svoje podlosti . . . Pokoncu, vohunka! Kraljica te pričakuje . . .« Tako je mučilo to nesrečno bitje svojo lastno dušo. Ni še prišla ura, da jo pomilujemo ali obsodimo . . . Dogodki in njih razvoj v tej povesti nam poka--ejo, kakšna ženska, kakšna ženska, ^°fast aIi kakšna nesrečna Žrteyp bl,a Alisa de Luks. dalje^? se^hr ■? VStala’ naPO*iIa se bilo težko naiH nn+r0t,iParizu; ni Ji poznala te kraje a* t5obro ie Moreča žalost ii |P v Kamenje na strmi cesti'ji* je od?' ralo noge. J oa,~ Toda čutila ni niti trudnosti niti bolečin. Korakala je proti Parizu kakor da jo vleče magnetična sila klub njeni lastni volji. Ko je hodila dobro uro, je dospela do par nizkih hiš in jih pogledala željno. one, ki so še pred par dnevi sodili dokaj opitimistično, danes v ravno nasprotnem smislu soditi o predleže-čem. Sicer pa bo gotovo že v najkrajšem času možno jiovedati, boli zbor deloval ali ne. Že v zasedanje določeni termin se bliža z veliko naglico in obeta za prve dni prihodne-ga meseca tozadevno javnost. Eno pa jc že danes gotovo, da zborovanje deželnega zbora ni le samo odvisno morda od volje slovenskih klerikalnih poslancev, marveč da tokrat treba računiti tudi prav resno z nemško nacionalno večino in deli nemških klerikalnih frakcij. K temu pa pridejo, kot smo že pred dnevi omenili, še soc. demokratje. Bo li možnost vse te zapreke odstraniti pravočasno, pokažejo bližnji dnevi. Želeti bi bilo da. Nemški kršč. socialci so v hudih skrbeh in stiskah. Gre jim ravno tako kot jc šlo mladostrujarjem pred meseci lani na Goriškem. Skupina Panz^ Neunteufel se sicer izdaja — za krščansko socialno, toda na način, ki ga je pač veselo boljše nemško-kinet-sko razumništvo, a ne nemški klerikalci. Pantz in tovariši se istotako niso hoteli pustiti nadalje komandirati od politikujočih duhovnikov in se odcepili. So mnenja, da spadata duhovnik in vera v cerkev, a ne na politično pozornico. K vsemu temu uvi-devajo pogubnost in kvarnost gospodarske politike, vit. Hohenbluma, na kojo prisegajo kršč. socialci. Ker so slednji uvideli, da jim zamore Pan-tzova smer odtrgati mnogo pripadnikov, so njemu in njegpviin ponudili takozv. »teritorialni sporazum« t. pr., razdelitev mandatov n)ed obe zainteresirani skupini, kar pa so Pantz in tovariši odločno odklonili. V kratkem se bo tudi tu vidplo prav vroče boje — za obstanek klerikalizma. V Gradcu klerikalci nadaljujejo s ščuvanjem in denuncijantstvom proti obema zastopnikoma v obč. svetu fini. Maršu in pl. Pechio, ki šta se udeležila volitve soc. demokrat, podžupana, kot zastopnika umirov-ljenih častnikov. Ta dva nista bila sicer odločujoča za sod. demokrata. Nemškim klerikalcem gre le zato, da razbijejo sedanji občinski svet. Ribarijo torej na najostudnejši način po kalnem. Zborovanje častnikov in odobrenje glasovanja njihovih zastopnikov, jih je silno razdražilo. V gotovih krogih pričakujejo, da bosta ta dva visoka častnika morala na pritisk »od zgoraj« — izginiti iz obč. sveta. Zanimivo pri vsem je način omalovaževanja oficirskega zborovanja. Znano je, da so oficirji, koji štejejo nad 800, poslali na zborovanje samo visoke umirovljence. Nemški klerikalci bi radi razdirali. Jeruzalem pri Ljutomeru. (Stava — smrt.) Dne 26. januarja je najel posestnik in krčmar g. Joško Reich več voznikov, da bi mu zvozili v vinograd gnoj. Ker so imeli precej pi- . Sodila je, da se mihaja dokaj daleč od Sen-Žermena. Sicer pa je morala kraljica navarska že odpotovati. Njena edina misel je bila v tem trenotku, kako bi spravila čim največ razdalje med se in Ivano d’ Al-bretovo — kakor da ubeži tako tudi svoji sramoti. Ta sramota jo je trla, tesnila jo in se ji zdela neznosna muka. Hkrati pa se je čutila zdajci upehano do smrti, ne od kratke poti, ki jo je bila -prehodila, marveč od potrebe, biti sami v izbici, skriti glavo pod blazino, ničesar ne videti, ničesar slišati, ležati kakor v naročju smrti. Bala se jc drevja, kakor da so njega vrhovi majajoče se pošasti, bala se zvezd, ki so jo gledale, in ne-ba, ki je zrlo nanjo tako zaničevalno, domišljaje si, da ji odleže takoj, kakor hitro bo pod streho in varna pred nevidnimi svedoki svoje sramote, ki so vstajali v njeni fantaziji ob slehernem koraku. Deset korakov pred njo se ji je zazdelo, da prodira iz ene hiš, pred katerimi se je bila ustavila, pramen svetlobe. Z nezavedno odločnostjo, ki je vodila vse njeno gibanje, se je napotila proti tej luči in potrkala na vrata. Odprli so ji takoj. lain bi rada za to noč«, je de- jala, šklepetale z zobmi. rite rekeI n,ož- »Le vsto- SUspa.reiete-sai sc «■*- jače na razpolago, so se kmalu dobro zgreli. Vozeč domov, so eni vzeli pot preko Zubra, ki je sicer daljša, zato pa tudi varna, dočim je drug oddelek izbral nevarno in strmo okr. cesto čez Kraljevo goro. Med slednjimi sta bila Reichova hlapca, naprej Cipota in 4 do 5 m za njim Mortonom, posestnik Tone Babič in temu posestnik Mat. Pušenjak. Dospevši na klanec, so se v skoku zadrvili v nižino. Pot je bila dolga še kakšnih 1000 m; šlo je za stavo, kdo pride prvi v nižino. Cipota je kmalu pritegnil vajeti, ker ga je Moston hotel prehiteti. Ker Mo-ston svojih konj ni mogel več pravočasno zadržati, se je levi konj spel visoko v zrak iii se s pol života spustil na Cipotove sani, na katerih je Cipota leže vodil vprego. Strašni udarci kopitov in silna teža živali, so Cipoto grozno zdelali. Predno so ga še privedli v bolnico — je izdihnil. Vse štiri prizadete so ovadili sodišču. Maribor. (Razno.) V mestnem gledališču poka. Pravijo, da je sedanji ravnatelj mestnega gledišča, Sie-ge, v ne ravno prijetnem položaju. Nemčurska publika je velika v svojem narodnem šovinizmu, a zelo mala, kadar gre za kaj drugega. Sicer je Siege moral tudi že opustiti gostovanja v Ptuju, ker mu niso vrnila niti potnih troškov. — Ustrelil sc je 161etni vajenec mehanik Gruber s flobertko. Umrl je dobre pol ure na to. — Pri nekem gostilniškem pretepu je bil knjigovodja Štuhec, kle-tarne »Pugl & Rozman« na glavi in levem ušesu nevarno ranjen. — V Fali na Dravi se je pri tamošnji elektrarni zgodila zopet velika nesreča, ki je zahtevala dvoje žrtev. Več prihodnjič. — Neki Potočnik, posestnik iz Hoč, je prišel v četrtek pod lastni voz in bil nevarno ranjen. — Troje častnikov domobranskega polka se je pri sankanju ponesrečilo. Konjice. (Prijeti divji lovci.) Kot smo pred nedavno temu poročali, so neznani zlikovci ustrelili 400 K vrednega jelena v gozdovih kneza Win-dischgratza. Bili so to posestniki Li-pu.š, Simerl in Kangler. Meso je baje bilo zelo trdo in neukusno. Še tiši bo zapor. Kozje. (Požar.) Pred dnevi je pričelo goreti gospodarsko poslopje posetnika Pečnika. Razun živine niso rešili ničesar. Škode je do 4000 K, zavarovalnine pa komaj okrog 1000 K. I ožar je najbrže povzročila neprevidnost. Ceste v Rog. Slatini. (Zmrznil.) Poročali smo, da je hlapec Kristan Danes priloga „BODEČA NEŽA". tukajšnjega konjederca zmrznil vsled pijanosti. Sedaj je dognano, da je Kristan padel v vodo, v kateri je ležal par dni. Vsled pijanosti ni mogel iz vode in je utonil. Prejšnjega dne je popival s hlapcem Šoštarjem po Hrvaškem. Kronika. % Otročaji. To kar se godi v Albaniji, je že preneumno, niti smešno ni več. V pariškem »Journalu« je izšlo več člankov o Albaniji, katerih vsebina je sledeča: Takoj na poti — piše poročevalec — z Medue v Skader sem doživel nekaj posebnega. Dva albanska oddelka po 600 mož sta si stala nasproti in se pripravljala, da napadeta drug drugega. En oddelek so tvorili katoliki, drugi mohamedanci. Predmet spora je bila užitninska blagajna. ki jo je vsaka od strank zahtevala za sebe. V zadnjem trenutku, ko so že imele začeti pokati manliherrovke in mauzerke je prišel angleški oficir od mednarodne posadke v Skadru in avstrijski konzularni agent. Ta dva sta prepir Albancev na čisto enostaven način razrešila. Proglasila sta, da imajo nad colninskimi dohodki kontrolo evropske velesile in sta zapečatila blagajno in jo vzela s seboj. In glej ga vraga: Albanci so bili s to razrešitvijo zadovoljni. Da je v deželi toliko vlad, da Albanci, sami ne vedo, pod katero spadajo. Pa tudi mesta se med seboj na vse pretege kregajo. Komaj je bilo znano, da postane Drač glavno mesto, že sta proti teinu protestirala Skader in Va-Iona. Prvo mesto se je sklicevalo na jezero in na bazar ter številnost prebivalstva; Valona zopet na svoje poglavarje Izmaela Kemala in njegove kompanjone. Drugokrat se je zopet Skader spojil z Dračem proti Valoni, ko so hoteli tam ustanoviti banko. To prerekanje sem in tam grofu Berch-toldu, avstroogrskemu zunanjemu ministru, tako imponira, da ga imenuje politično zavednost. Bcrchtold že ve! t Nemci menda hočejo na vsak način, da Izbruhne v Alzaciji-Lotrin- Slavceva maškarada Veliki pustni korso pustno nedeljo 22. februarja v veliki dvorani hotela „UNION“. IHT V blagohotno uvaževanjel Da se izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter je pristop splošen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje Ime. Vstopnina za člane in maske 1 krono, za nemaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Cešarkove v Šelenburgovi ulici in v trgovini gosp. L. Černeta v Wolfovi ulici. — Podrobnosti ^ maškaradi glej društvene vesti. Pokimala je. Možakar je otvoril druga vrata; vodila so v gostilniško izbo. ki jo je razsvetljeval plamen iz ognjišča. Nehote se je obrnila proti tej luči, ki je širila po izbi prijetno gor-koto. In zagledala je kavalirja, ki ji je obračal hrbet, sloneč na komolcih ob koncu mize. Spoznala ga je na prvi mah. Zakaj plamen ji je šinil v bleda lica. in krik ji jc planil iz ust. XXII. Gostilna v Mareju. Ob kriku Alise de Luks se je kavalir naglo obrnil: bil jc Devidat. Videč Aliso nepremično in kakor okamenelo, je prebledel, skočil kvišku, stekel k njej in jo prijel za roko. »Kaj, Alisa!« je dejal z žarkim glasom. »Ali sanjam? Ne, res ste vi! Vi, v trenotku, ko mi je zalivala dušo žalost ob misli na dolgo ločitev! Oh, torej le nisem čisto preklet, ker vidim vas!« Govoril ie vročično, v strmenju, polnem tolikšnega veselja, da mu niti na um ni prišlo vprašanje, zakaj in kako da je ona tu. Potegnil jo je k svetlemu plamenu ognjišča, pokadil jo in se vse-del pred njo, držeč njene roke med svojimi. »Oh, čisto ledeni ste . . . Tresete se, Alisa . . . Vaše boke so mrzle . . . Sedite bliže . . . tako, da. bliže ognja . . . Ali, ste li v resnici vi? Dajte, recite mi sami . . . Cernu trepečete tako? Kako bledi ste! In kako utrujeni se zdite . . .« »Kaj naj mu rečem?« je premišljala ona. »Dragica obožavana! Ko sem vas zagledal tam-le — stali ste med vrati — sem si bil rekel pravkar: Končano je! Ne vidiva se nikoli več! Ali bo trajala ločitev do konca? . . . Pa evo vas! Vi ste tu! . . .« »Oh!« je hitela ona v dnu svoje duše, »kaj naj mu rečem! Kaj naj si izmislim! . . .« Mladi mož se je res že čudil njenemu molčanju. Ničesar mu ne reče; zakaj ne?... Eh, bogme! Saj mora biti osupla nad svojo lastno drznostjo! To mlado dekle je bilo zapustilo kraljico navarsko, da ga dohiti, in storilo s teni dejanje, ki jo more pripraviti v pogubo! On pa je tako smešen, da se vprašuje, zakaj je tako bleda in kaj je vzrok njenega resnobnega molčanja! Res, da sta se ljubila; prisegla sta si bila zvestobo in se zaročila na tihem! loda vendar! Čisto in nedolžno dete, dete, kakršno jc Alisa, ne tcce za moškim — čc jc tudi zaročenec! — ne da bi jo globoko presunil ta korak! (Uaiie.) giji revolucija. O dogodkih v Alza-ciji-Lotringiji smo žc obširnejše poročali in tudi to, da jc bil eden glavnih junakov surovih nemških izgredov proti francoskemu prebivalstvu namesto vtaknjen v zapor — odlikovan. Bil je pač oficir in nad temi v Nemčiji menda ni postav. Pobič pa, ki je vse te dogodke s svojim nebrzdanim jezikom zakrivil, ker je šun-tal vojake proti prebivalstvu, lajt-jianček Forstner ima pa še par drugih svinjarij na svoji koži. Spolno bolan (poletni lajtnanček!) je prisilil komaj šoli odraslo deklico, da se je vslcd groženj morala udati njegovim perverznim željam. Starši nesrečne deklice zahtevajo sedaj odškodnino — toda kaj briga oficirje na Nemškem postava, če se gre za zločine proti francoskemu prebivalstvu. — Vsled znanih vojaških izgredov proti francoskemu prebivalstvu je alzaška vlada podala svojo demisijo. Toda vojaštvo, kakor da bi bilo noro. Komaj sc prebivalstvo zaradi ene afere pomiri, že začnejo preobjedeni oficirji z novimi izgredi in izzivanji. V Štrasburgu se je zgodil zopet takšen škandal. Ko je pionirski bataljon 30. v Sablonu pri Metisu praznoval cesarjev rojstni dan, sta dva Loren-čana poslušala godbo. Ker sta se francosko pogovarjala, je pristopil neki lajtnant in ju pozval, naj govorita nemško. Odšla sta v bližnjo restavracijo. lajtnant pa jima ie sledil in zahteval, naj zapustita lokal, češ da s francoščino motita cesarsko slovesnost (!!) Ker nista hotela oditi, ju ie lajtnant naznanil nekemu majorju. ki je dal oba meni nič tebi nič od vojakov aretirati (!) Ker sta bila pokrita, se je zadrl: Odkrijta se, kadar stojita pred pruskim majorjem! Obenem jima je s klofutami zbil čepice z glave. Vojaki so oba odpeljali k županstvu, policija pa ju je takoj izpustila. Ta impertinenca jc vnovič razburila prebivalstvo v Alzaciji iti Loreni. t Ne marajo se pobotati. Ruski poslanik v Sofiji si je baje prizadeval, da bi uredil razmerje med Bolgarijo in Srbijo in da bi med obema državama nastali odnošaji, ki so bili pred balkansko vojno. Ministrski predsednik Radoslavov (ki spada nekam drugam, kakor k vladi) je pa od-govofril, da na sporazum še misliti ni, dokler bodo Srbi z Bolgari tako delali. kakor delajo danes. Poleg tega nočejo in nočejo utihniti glasovi, ki pripovedujejo o neprestanem oboroževanju Bolgarije in o njenih zvezah s Turčijo. t Spodletelo jim je. Zadnjih par tednov so se povsod širile vesti o neizogibnosti vojne med Turčijo in Grško. Te vesti, kakor danes piše »Ob-zor« je spravila v svet Nemčija. In zakaj? Turčija ie hotela najeti v Franciji posojilo. Nemčija si je pa mislila, da bi bilo bolje, če bi si Turki denar sposojali na Nemškem. Tt> bi se pa moglo zgoditi le tedaj, če se prepreči, da bi Turčija dobila posojilo na Francoskem. Če se spravijo v svet vesti o napetem razmerju med Turčijo in Grčijo in o neobhodnosti vojne med obema, tedaj se morda posreči pripraviti Francijo do tega, da odpove svoje posojilo. In res! Francoski listi so že začeli pisati proti posojilu, češ z našim denarjem naj se Turčija nikar ne vojskuje, temveč s svojim. No. pa pravočasno so se pokazala znamenja, da z napetostjo ined Turčijo in Grško ni tako hudo, kakor bi radi videli Nemci in turška vlada je dala Franciji dovolj dokazov, da potrebuje denar za vse kaj druzega preje, kakor za pretepanje in je dala obenem tudi garancijo za kontrolo nad vporabo onih milijonov, ki se dvignejo v Franciji. Na ta način z nemškimi kšefti ob Bosporu ne bo nič. — In to vse ravnanje se imenuje diploma tično; takšne intrige so umetnost diplomacije. t Putilovo tvornico bo rešila — Francija. Na pritisk francoske vlade so sklenile zložiti francos. banke potrebno'svoto, da izgubi Kruppova nferta v Peterburgu vso svojo veljavo. Fssad paša se posveča gospodarskim vprašanjem. Naš stari znanec Fssad paša se je pričel intenzivno pečati z gospodarskimi vprašanji. V Albaniji bo ustanovil svoj mlin. Potrebne stroje ie naročil v Budimpešti in so mu iih že poslali. Kaj bo mlel, ali koga (Vida in Albance.) o tem še ni nikakih poročil. t Poziv srbskim reservistom. V Belgradu je izšel kraljev ukaz. s katerim se poživljajo reservisti vseh oddelkov prvega leta na vojaške vaje. t Pašfč se ustavi na Dunaju. Minister Pašič se ustavi na povratku iz Peterburga na Dunaju, kjer bo kon-feriral o aktualnih vprašaniih. t Venlzelos na Dunaju. Grof Bercbtold le priredil Venizelosu na čast dejenur. Oba državnika sta kon- ferirala in se zelo mnogo bavila z rektificiranjem južnih albanskih mej. Kar se Grške tiče, je Avstro-Ogrska pripravljena predlogom ugoditi. t Nemško posojilo. Predvčerajšnjem so zaključili v Berlinu signira-nje posojila. Vsega skupaj so podpisali 250 miljonov mark. Dnevni pregled. Mi pa smo se navadili molče trpeti ... Kdo? Mi. Kdo? I, no, klerikalci! »Slovenec« je postal zadnje dni »naroden«. Naenkrat se jc zavedel, da je dolžnost kranjskih Slovencev zavzemati se za obmejne brate. »Slovenec« piše: Ce kdo pravi, da se te reči gode na Koroškem, kjer ima vso oblast nemška nacionalna zveza, ne sme misliti, da moramo zato roke križem držati. Če se za Slovence v drugih kronovinah ne bomo brigali, bomo kmalu tam, kjer so danes otil. Nemci se prizadevajo za vse svoje manjšine v državi in spravijo vso Avstrijo pokonci, če se jim kje zgodi kakšna krivica. Mi smo se pa navadili molče trpeti. — Tako priznava »Slovenec«! To velja, da bi se zapomnilo. V medsebojnem kranjskem boju je popolnoma propadla vseslovenska misel. O tem je »Dan« že večkrat pisal. V novoletnem uvodniku smo povdarili, da je naš obmejni boj bistvo našega narodnega življenja. Ali bo »Slovenčevo« priznanje zečetek izpreobrnjenja — ali gre le za — druge zadeve? Važno vprašanje za Belo Krajino. Kakor je znova, je kupila češka »Pozemkova banka« v Beli krajini večje posestvo in hoče tam saditi cikorijo. To je hvalevredno podjetje. Sliši pa se, da hoče banka stopiti v zvezo z neko tujo firmo, kar bi imelo za posledico, da bi bili naši ljudje popolnoma odvisni od tujega kapitala. Za tako slovansko pomoč bi se pač — zahvalili. Sokol na Vrhniki priredi dne 15. februarja maškarado. Ta prireditev obeta biti ena najbolj odličnih, kar jih je Sokol priredil. Z vso vnemo se pripravljajo domačini za to veselico in čuje se, da jo posetijo tudi bli-žni sosedje Logatčani, iz Borovnice, iz Kanmik-Preserja in iz Notranjih Goric. Glede maskiranja veljaj geslo: Kakor kdo more. Godba oskrbuje popoln bratski orkester Sokola I. iz Ljubljane. Vabila se bodo pravočasno razposlala. Podružnica sv. C. in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo opozarja vse narodne krone na svoi I. plesni venček, ki se vrši dne 15. svečana v gostilni g. Matevža Wcrg-lesa na Savi. Za zabavo bode vse najbolje priskrbljeno. Godba na raztezala, pihala in drgala. Za polnoštevilno udeležbo prosi odbor. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Maškarada Celjskega Sokola. Društvo je sicer nameravalo letošnjo prireditev opustiti, a zanimanje za običajno sokolsko maškarado je v Celju samem in v vseh bližnjih krajih, kjer delujejo bratska društva, tako velikansko, da je bil odbor primoran splošni želji ustreči in je z vso vnemo na delu za veliko maškarado na pustno nedeljo. Prijavilo se je že zdaj par krasnih skupin; pričakujemo pa še nadaljnih prijav od vseh prijateljev Celjskega Sokola. Letošnja prireditev naj zopet dokaže, da je naše društvo res živordeč cvet na narodnem polju, katerega goje z iskreno ljubeznijo vsi, katerim hlepe očič v novo zarjo, ki mora priti domovini ... Prihitite na pustno nedelja, 22. 2., v kar največjem številu na sokolsko maškarado v Celje, da bo vrisk mladega, veselega življenja glasnejši. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala ga. Vida Picekova, blagajničarka ž. podružnice v Ribnici 56 K 60 v., nabranih za odkup novoletnih voščil. G. Fr. Zupančič, geometer v Kranju )e nakazal med drugim 2 K dar g. L. Matajca v Stražišču in 3 K naknadne odkupnine od novoletnih voščil od treh gospodov. Najstarejši vetrni mlini na svetu so mooški vetrni mlini, v neposredni bližini starega egiptovskega primorskega mesta Aleksandrije. Mlini, ki so jih že stari Egipčani rabili za izdelovanje moke, so stari okoli 3000 let in so deloma še dobro ohranjeni. Zgodovinska zasledovanja so dognala, da stari Egipčani niso iz svojih žit izdelovali samo moke, temveč da so jih porabljali tudi za pripravljanje žitne kave. Zlasti so napravljali to kavo iz ječmena, ki se je pražil in z vodo prekuhal. Ječmen, ki je bil torej že pri neomikanih ljudstvih starega sveta udomačen, je tudi v novejšem času zopet posvedočil svoj stari sloves. To najbolje sprlčuje po vsem svetu razširjena Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava, ki se napravlja iz osladarjenega ječmena. Ime sladna kava pa velja le za izdelek, ki se resnično napravlja iz slada. Sladarjenje ali kaljenje ječmena pa učinkuje, da se poprej nerazkrojene, pričuvne snovi ječmenovega zrna izpremene v razkrojne, lahko prebavne redilne snovi, dočim človeški organizem neosladarjeni ječmen le težko prebavlja. Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava se more napravljati le iz najboljšega kalivega ječmena in se Ji poleg tega na preizkušen način podeli priljubljena kavi podobna aroma. Zatorej jo tudi razvajeni ljubitelji kave na vsem svetu, ljudstva vseh jezikov in narodi radi pijo. Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju priredi svoj II. redni občni zbor dne 3. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer vgostiini Kleeblatt (XVIII. vogal Schulgasse, Mitter-berggasse 18) z običajnim dnevnim redom. Slov. gostje dobrodošli! Listnica uredništva. G. B. A. v Litiji: Potrjujemo Vam, da niste v nobeni zvezi z notico v »Dnevu« z dne 26. t. m.; »Slekel sem starega človeka...« in sploh da niste za »Dan« še nikoli nobene notice pisali. Dostavljamo pa, da v tisti notici ni bil nihče imenovan in se čudimo, da se nekateri tako razburjajo. Ali zato, ker se čutijo prizadete. Saj je takih izpreobrnjencev mnogo, zelo mnogo... G. P. v T.: Pride o priliki. Ali že veste? — Kaj pa? — Da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes? — Seveda vemo, zato jo pa tudi kupujemo, in lahko rečemo, da tako dobre kave še nikoli nismo itneli. Ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, da jo vsak rad pije. Vemo pa tudi, da je Kolinska kavna primes edini pristni domači pridatek, in zaradi tega, pa zaradi njene nedosežne kakovosti jo vsakemu prav toplo priporočamo. Nečuvena surovost. »Zarja« poroča: Na Hrušici stanuje pleskar Zrimšek. Doma Je že nekaj časa, ker se je bil prehladil na delu. Kako se začudi, nekega dne, ko dobi na oknu svojega stanovanja listek z naslednjim besedilom: »Bolan si. Jetiko imaš v prsih. Same slabe časopise bereš. V cerkev k maši ne hodiš. Kako boš umrl? Kaj bo s tvojo dušo? Sc imaš čas popraviti. Prišla bo smrt pa bo konec vsega, le pekla ne, ker bo tvoja duša trpela.« Krasna tolažba za bolnega človeka! In kdo sc je predrznil, tako bridko žaliti bolnega Zrimška? Vse okolnosti in poizvedbe kažejo, da je bil napisan listek v šentpeterskem farovžu v Ljubljani. Tako izvršujejo šentpeterski gospodje nauk: Bolne tolažiti! Lisice oglodale mrtveca. V gozdnati dolini, ne daleč od Kraslic na Češkem, so našli ljudje te dni truplo nekega moža. ki so ga lisice izkopale iz snega in ga Zeto oglodale. V mrtvecu so spoznali nekega dosluženega vojaka iz Johanngeorgenstadta na Saksonskem, ki so ga pogrešali že od meseca listopada preteklega leta. Prepir med bratoma. Jožef Kuna, 251etni trgovski sluga, je stopil vsled bolehnosti iz službe in je šel k svojim staršem v Dvorce na Češkem, kjer je ostal petnajst tednov. Najbrže je ravno zaradi tega nastal predvčerajšnjem med njim in njegovim bratom prepir, ki se je žalostno končal. Razburjen Kunov brat je med prepirom pograbil nož in ga je v jezi zasadil bratu globoko v prsa. Težko ranjenega Kuno so prepeljali v bolnišnico, njegovega brata so pa zaprli. Na sumu umora. Kakor smo že poročali, je bila dne 4. p. m. na polju ne daleč od Vrhlabja umorjena s kladivom žena čevljarskega mojstra Ana Malinska. Zločinec ji je vzel zveženj, v katerem so bili samo podplati in trakovi in pobegnil. Na sumu tega groznega zločina je 461etni Vaclav Pelant iz Starega Doba pri Pur-novu. Isti dan pred umorom je rekel občinskemu stražniku v Brani, »da napravi nekaj, za kar dobi vsaj dvajset let ječe«. Po razgovoru s stražnikom pa je izginil v smeri proti Vrhlabju kjer je bila Malinska drugi dan umorjena. Pelanta od onega dne še niso videli; zato ga zasleduje orožništvo. Doslej brez uspeha. . LjubPana. — Vsem ljudem dobre volje! Kupite si danes »Bodečo Nežo«. Bodeča Neža« je izšla na 8. straneh. I a-ko poceni humorističnega lista Slovenci še niso imeli- Pri nas za vsak nemški šund daste več. Nemci delajo pri nas dobičke —- smo veseli, če dobimo svoj denar — samo da čita-teljem postrežemo. Mislimo, da bodo danes vsi z »Bodečo Nežo« zadovoljni. Zato naj vsak kupi »Bodečo Nežo«. — Opozarjamo one. ki bi danes »Bodeče Neže« ne dobili. Če ne bo pošla, da se dobi tudi jutri. »Bodeča Neža« stane 6 vin. Ako se bo občinstvo Izkazalo In pokupilo, bo izhajala »Bodeča Neža« stalno na 8. straneh. Zato na delo za »Nežo«! — 4. številka »Bodeče Neže« bo nosila naslov: Vilajet. — Škandal prve vrste. Ne moremo drugače imenovati to, kakor škandal prve vrste. Ta škandal v Ljubljani je nemškutarenje na tivol- skem sankališču. To pa ni samo enkrat, kar bi se še odpustilo, ampak vsak dan. Ako človek pride na sankališče. ter opazuje to gospodo, si misli takoj od začetka, da je mogoče zašel, med kake gorenje štajerske kraje. Sliši se samo: »guten tag, Herr doktor«, »Habe die Ehre, Herr doktor«, sploh se zbija sama švabščina. Pa bodete še rekli potem, da ni ta gospoda zavedna! Čudimo se le, da se ne sramujejo ti nemškutarji, zavednega občinstva, katerega je vedno polno tam. Isto sc jim posmehujejo in norce brijejo, iz teh pristnih švab-skih ljubljanskih srajc. Pohvaliti pa moramo v resnici zavedne Slovence, iz katerih ust se ne čuje niti ena švabska beseda. Vsa čast njima I Pošljite takoj danes popoldan na sankališče poročevalca za »Bodečo Nežo«. Gradiva je tam v izobilju. Zavedni Slovenci. — »Naši bahači«, narodna igra v 4 dejanjih. Spisal Stroupežnicky. Vsebina igra je sledeča: Za službo vaškega nočnega čuvaja se potegujeta line Brezar, doslužen vojak in krojač Petan, oče sedmerih otrok. Vsak skuša dobiti občinske svetovalce in župana, ki imajo oddati službo, na svojo roko. Zupan, oča Dobovec je za Brezarja, ki je v isti-ni tudi edino sposoben za to mesto. Prvi občinski svetovalec, Repnik, pa stoji na strani Petana, kar se mu je Brezar zameril, ko mu je rekel, da je nevednež. Drugi občinski svetniki so pa itak sami kimovci. Ker se Petan boji nevarnega tekmeca, naroči svoji 15letni hčerki, da napiše list, na katerem stoji grožnja, da bodo zažgane hiše obč. svetovalcev, ako ne dobi Brezar omenjene službe. List najde za kapelico lepa Metka, ki je prišla prodajati na vaški semenj ribniško suho robo. Seveda radi vprašanja, ali je list pisal Brezar ali ne, razvname hud prepir, zlasti med županom in prvim obč. svetovalcem tako, da ogroža celo zaroko, sklenjeno med njunima otrokoma. Pravica seveda mora na dan. Brezar ima v osebi vaškega čevljarja Kvedra dobrega prijatelja in zagovornika. Mož rad poudarja svojo izkušenost, kar sc mu tudi posreči pokazati. Po ovinkih izvabi od Petanove hčere prepis pesmi: O lepi Minki, katero je pisala tudi Uršika. Spozna iz podobnosti pisave, da je pisala prctilni list in pesmico ena in ista roka. V občinski seji premoti Repnik razun Zupana vse obč. svetovalce, ki oddajo službo čuvaja navzočemu Petanu. Ta že triumfira, ko vstopi Brezar z dokazom v roki. Vodstvo preiskave prevzame sedaj mati županja, dočim je Repnik zapustil sejo, odšedši na lov na zajce. Poklicana Urška prizna, da je ona tisti grozilni list napisala, na kar se tudi Petan uda. Službo dobi zato Brezar. Na sejo pride žandar, da bi povprašal Kvedra, kdo je streljal zajca, da do-tičnega kot tatinskega lovca odvede uklenjenega v zapor. Ko ta odide, se vrne Repnik, ki hoče izpodbiti pravilno oddajo mesta nočnega čuvaja ter se tako razpre z županom, da razdereta že sklenjeno zaroko njiju otrok. Pri seji pa izve Repnik tudi, da ga je Kveder videl streljati ter da ga bo naznanil orožniku, ako se takoj ne spravi z Dobovcem. Tega pa neče storiti ne Repnik, niti Dobovec, pa če je tudi sreča njiju otrok uničena. Sele ko uvidi, da je stvar opasna, da bi ga Kveder izdal, ako se ne spravi z županom, ko vidi, kaka sramota ga čaka, tedaj se šele poravna z Repnikom in seže Dobovcu prijateljsko v roke. Petan mora prositi Brezarja za odpuščanje, Tone in Jelica postaneta srečen zakonski par, tako da se vsled izkušenosti vaškega diplomata vse gladko izteče. V igri je zaposlen ves dramatični ensembcl. Na odru nastopi do 30 oseb. — Brezposelnost v Ljubljani! Skrajno velika brezposelnost vlada letos. Tudi v Ljubljani se pozna brezposelnost letos še posebno. Delavstvo vseh strok je deloma na daljšem dopustu, ali pa ima zelo skrajšani delavni čas, tako da ne zasluži toliko, za preživljenje sebe in svoje rodbine. Da je torej delavec v letošnji hudi zimi največji siromak, to nemara ni potreba posebej povdarjati. Zato je bil jako umesten sklep občinskega sveta ljubljanskega, ki je sklenil podporo 5000 K za brezposelne v Ljubljani. A kaj pomaga dobra volja večine, ko so pa veliki prijatelji delavstva »klerikalci« s svojo pritožbo proti proračunu, dosegli in storili to, da se od teh 5000 K, še ni moglo doslej izplačati niti vinarja sestradanemu ljubljanskemu delavstvu. To je zopet dokaz, kakšne prijatelje ima delavstvo pri klerikalcih. Vsled tega je delavec deležen le tega, kar mu nudi organizacija, ako je sploh organiziran. Le žal da naše delavstvo še vse premalo upošteva dobrote organizacije. »Narodna socialna zveza« podpira brezposelno delavstvo, ki je včlanieno v N. S. Z. tudi se trudi našemu delavstvu preskrbeti v teh težkih časili kruha. Zato se obračatmi tudi do slovenskih delodajalcev z željo in prošnjo, da ako rabijo delavskih moči, da to naznanijo posredovalnici N. S Z., katera gotovo preskrbi pridne in zanesljive delavce. Skrbimo vsestransko, da bode domače delavstvo zaposleno, a ne tako kol doslej, ko tujci dobivajo pri nas stalna mesta, a domačini-Sloveiici morajo v tujino s trebuhom za kruhom. Delavcem pa priporočamo, da se včlanijo v N. S. Z., da so vsaj za silo preskrbljeni v slučaju bolezni ali hrezposelnosti. Veliki ples narodnega delavstva. Zanimanje za ta ples je splošno. Ne samo Ljubljančani, tudi izven Ljubljane bivajoče narodno občinstvo se zelo zanima za ta ples, še celo Štajerci in Primorci. Kdo se nc spominja že prirejenih plesov narodnega delavstva; in vedno se je pokazalo, da so bile to najzabavnejše prireditve v predptistu. Tako bode tudi letos, ker odbor se resno prizadeva nuditi občinstvu velike odkritosrčne in neprisiljene zabave. Pri prireditvah narodnega delavstva tudi drugače biti ne more, ker je že namen prirediteljev nuditi res nekaj demokratičnega. Prepričani smo da bode narodno občinstvo izkazalo simpatije slovenskemu delavstvu ter se udeležilo na pustno soboto velikega plesa narodnega delavstva. — Izredni občni zbor N. S. Z. se vrši jutri v nedeljo točno ob 10. uri v društvenih prostorih N. S. Z. v Narodnem domu. — Posredovalnica N. S. Z. za delo in službe: Službo išče: 1 strojnik za električne in parne naprave, 2 kurjača, 2 slugi, 1 žagar, 1 ključavničar, 1 mesar. 2 delavca za razna dela. Službo dobi: 1 krojaški pomočnik za trajno delo z dobro plačo na deželi, 1 služkinja za vsa dela, 1 hlapec. — Pojasnila daje posredovalnica N, S. Z., ob uradnih urah, vsako sredo in soboto od 5.-8. ure zvečer in vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldne v pisarni N. S. Z. v Narodnem domu. — V. (zadnji) redni občni zbor telovadnega odseka »Sokola I.« Moste pri Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne 25. t. m. v gostilniških prostorih br. Josipa Primca (pri »Još-kotu«) na Selu. — Starosta br. Starič je otvoril dobro obiskano zborovanje, pozdravil navzoče brate in sestre ter zastopnike sosednjih sokolskih društev. Spominjal se je lepega napredka odseka v minulem letu. izrekel iskreno zahvalo sestram in bratom, zlasti pa vrlim moščanskim narodnim gospodičnam, katerim gre v prvi vrsti zahvala, da so odsekove prireditve tako lepo uspele. Izrekel pa je tudi prisrčno zahvalo »Slovenskemu Narodu« in »Dnevu>, ki sta dragevolje priobčevala vse odsekove vesti in tako podpirala mladi odsek. Končno izrekel je še prošnjo, da bi ostala tudi novemu društvu, ki se bo pravkar ustanovilo, istotako naklonjena. — Iz tajniškega poročila br. Stojkoviča posnemamo, da je odsek v minulem letu zelo lepo napredoval. Odsek je imel v začetku leta 56 članov, izstopili so 4, na novo pa jih je pristopilo 54 članov. Odsek je priredil dva zabavna večera in eno javno telovadbo, ki je zelo usspela. Odsek je imel 14 sej. Tajniško poročilo se odobri. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imel odsek v minulem letu dohodkov 1.929 K 75 v, izdatkov pa 1.700 K 73 v, tako da znaša prebitek minulega leta 229 K 2 v. Po zaključku knjig pa se je nabralo na sestanku še 3 K 10 v, br. Podržaj pa je izročil od br. Kiriniča iz Šiške darovano 1 K. tako da je izročil odsek novoustanovljenemu društvu čiste imovine skupaj 233 K 22 v. Skupna vrednosto dsekovega premoženja znaša 1.100 K. Blagajniško poročilo se odobri in blagajniku ter njegovemu namestniku podeli absoluto-rij. Ker sta bila načelnik in njegov namestnik odsotna, podal je član vaditeljskega zbora načelnikovo poročilo, iz katerega je posneti, da je telovadilo na uro povprečno 7 članov, naraščaja pa povprečno 10 na uro'. Ker se pri raznoterostih ne priglasi nihče k besedi, razpusti starosta br. Starič dosedanji odsek s pozivom, da naj vsi bratje agitirajo, da bo moglo društvo, ki ga bomo pravkar ustanovili, prihodnje leto podati še veliko lepšo sliko o razvoju sokolske misli v tako važnem kraju, kakor so Moste. Odsek se ie na to razšel, društveno premoženje pa se je izročilo za čas. da se osnuje društvo, zastopniku Sokolske Zupe Ljubljana I. br. dr. Pestotniku. Na zdar! — VIL planinski ples, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo dne L februarja v Narodnem domu v Ljubljani, že vzbuja obče zanimanje ne samo po Ljubljani, nego tudi po deželi. Ker se bodo veselični prostori lepo okinčali in ker r-"‘>rbi društvo kar najboljšo pusuežbo v rek 10. 4 dni! Naivefcja senzacijasedanjosti! 4 dni! Si-p«'}o 11. 5 fotograličnim aparatom ^ lž * W. — .M I .. B.mS X..* * X! «_J* J na bojišču. Krvavi, strašni in uničujoči boji med Bolgari in Grki. — Posneto v vrstah ===== bojujoCih se armad. ===.=s: Tel ek 13. Eno uro trajajoče predstave vsak dan ob 3., 4., 5„ 6., 7„ 8. in 9. Kino Ideal Nekaj glavnih prizorov: Infanterijskih krogelj streli v prsi — Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lakti. —■ Bajonetni ubodi. — Ranjenec, ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen — Pogr -’. t. ih _ Vojni grobovi. — Boj pri Džumaji — Naskoki. pnelski ogenj. — Naskok kavalerije. — Ar tilerija strelja. Kako zadevajo šrapneli in granate. Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane cene. ===*» jcdilii in pijačah, združena bo ta prireditev z velikimi stroški m jc v razmerju s temi vstopnina po 1 K za čla-,ie __ 2 K za nečlane jako nizka. Tem rajše bode rodoljubno občinstvo posedlo to udomačeno zanimivo pred-pustnico. Ker je znano rodoljubno dc-luvanje Slovenskega planinskega društva in ker je določen dohodek plesa za pospešitev toliko važnih planinskih naprav, je želeti čim največjega obiska. Nudila se bo vsakomur neprisiljena zabava v krogu veselili planincev. Na veselo svidenje dne 1. februarja! — Narodna Čitalnica v Spodnji Šiški priredi v nedeljo dne 8. svečana 1914 ob 7. uriz večer pri »Kartkertu« Vodnikovo Besedo. Sodeluje pevski in taniburaški zbor. Napredni tiskarji se že danes opozaijaio na to tradicijonelno prireditev'. Mestno drsališče. Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira danes od 3. do 5. ure popoldne godba »Ljubljanskega društvenega orkestra«. — Našel se je sop ključev od ar-tiljerijske vojašnice do Ježice. Ključi se dobijo v uredništvu našega lista. — Umrli so v Ljubljani: Julija Grilc, vdova akademičnega slikarja 60 let. — M. Novak, gostilničarjeva vdova, 84 let. — Miroslava Podboj, hči železu, strojevodje, 14 mesecev. — Veliki pustni korzo. Kako splošno priljubljena je postala Slav-Čeva maškarada, dokazuje dejstvo, da vlada za isto že sedaj vsestransko zanimnje, akoravno imamo do pustne nedelje še cele tri tedne. Saj se pa tudi odbor trudi, da preskrbi cenjenemu občnstvu občinstvu vsako leto kako izvanredno novost. Letos n. pr. posrečilo se mu je dobiti izborno cigansko godbo, katera igra že sedaj po raznih gorenjskih krajih. Videli in slišali boste pa tudi Še mnogo drugih zanimivih stvari, katere — o tem pa Prihodnjič. Glej inserat. — Slavno občinstvo opozarjamo, da se bo vršila prostovoljna sodna dražba zakupodaja nepremičnin obstoječih iz hiše na Tržaški cesti 2 dne 6, februarja 1914, ne pa 10. febr. kakor je bilo pomotoma naznanjeno v včerajšnji številki »Dneva«. hnlteiT f fotograflčnim aparatom na ujiscu je do danes najsenzacionelnl mm. kar jih je ustvarila kinematografija. Komaj 40 korakov pred naSI- ml očmi kažejo se nam strahote moderne vojske v živeči sliki. Z lastno smrtno nevarnostjo posnel je kitie-matografist grozne slike iz krvavih in uničujočih bojev med Grki in Bolgari. Ves film je znamenit dokument moderne vojske. Siike so tako jasne in posnete iz bližine, da se vidi pri naskoku višine po infanteriji padajoče vojake. Nadalje vidimo različne UCe' kakor streli v prsi, rane streli Tn,iJrog,je' stre,i v steK»a, po granati o ,ba5onetni ubodi, raaa Slika le velel ba,13’e «*»treljen itd. Predvajala se £Lim,va za vsekogar. »Ideal« od torka in \kinematografu bruarla. — Danes hi ?°«. petka 13. fe-onažna drama v 4 deJL kIast1a špi-smrt«. e!,h »Zmaga ali lai: 37, Trst. Nemško društvo »Siidmark« (ma tudi v Skednju pri Trstu svojo podružnico. Pomislite — v slovenskem Skednju pa nemška Siidmar- ka! Ali ni to zadosti jasrio znamenje, kaj hočejo Nemci. »Siidmarka« je gospodarska organizacija, ki gre za tem, da pokupuje slovenska pose-T *5akor Poroča »Grazer Tag-nica Koriomenlena pod ni ž- občnl zbor ki t*™ -V SkednJ« svoj 28 oseb. Kdo sn JC u,de'ežil° l’afe spodje od »KramskfbtLBaš g0' družbe«, katera fe Seela času polagati posebno važnost nfto da čimveč Nemcev priimportira v Skedenj. Naj k temu dodamo še to da imajo Nemci v Škednju svojo šolo, ki jo vzdržuje nemški »šulfe-rein«. Mari ni to zadosti? Ali naj še vedno mirno gledamo, kako se razila nemški element na Primorskem? Narodni boritelji, vzemimo si nvSf°b° svet0 dolžnost, da to giba-zatremo! Tako ne more ln "eos,ne iti naprej. ierega" nnr! r1r|i p,esnl venček, ka-Sv. Ivana vrt Sa,onski orkester iz ga društva Vt‘rani »Gospodarske- 11. zvečer ravno tam. Svira orkester Pozor, slovenski železničarji v Trstu in okolici 1 »Zveza Jugoslovan skih železničarjev« priredi danes družinski večer, ki se vrši v dvorani »Trgovskega izobraževalnega društva« ulica Sv. Frančiška 2, I. nad. Pri družinskem večeru sodeluje pevski zbor S. J. Ž. Predstavljala se bo enodejanska šaloigra: »Kdo je blazen?« Na sporedu so tudi razni kup-leti, ki jih bo pel tov. Anton Koli, in pa šaljiva pošta. Po oficijelnem delu veselice prosta zabava s plesom, med katerim svira orkester godbenega odseka N. D. O. Pričetek veselice ob polu 7. zvečer. Vstopnina po 50 vin. za dame in moške. Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu skladu Z. J. Ž. se darovi hvaležno sprejemajo. — Slovenski železničarji, udeležite sc v velikem številu te svoje veselice 1 Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo zvečer ob 8V4. se igra prvič in v abonementu znana krasna klasična igra »Romeo in Julija.« Omenjena igra je dobro naštudirana ter so glavne vloge v rokah našemu občinstvu priljubljenih igralcev, ge. Mitrovičeve in g. Toplaka. V pon-deljek se ponavlja popoldne ob 'dVz. »Divji lovec«. Kdor se hoče uživeti v naš slovenski duh, se v njem zabavati in občudovati našo domačo krepko umetnost, gotovo ne bode zamudil te prelepe predstave, ki se je že večkrat prav dobro igrala na našem odru. V pondeljek zvečer ob SVi. se ponavlja burka »Avtomobilist«. Kaj je »Avtomobilist« na tržaškem slovenskem odru, vprašajte one, ki so to burko videli. Toliko smeha že ni bilo kmalu v našem gledališču. Igra ni posebno duhovita, a sestavljena je po tako komičnih za-pletljajih, da se mora gledalec smejati nehote do solz. Vsi igralci, brez izjeme, so se potrudili in so svoje vloge res dobro izvršili; posebno moram omeniti go. Dragutinovičevo, ki se v svoji taščini domišljiji tako daleč spozabi, da s svojim možem in zetom igra poroto, je res kakor prototip hude puste tašče. (Upam, da mi blagohotno oprosti, če jo tako imenujem, a povedati moram, da jo tudi drugi pridejo pogledat in znajo ceniti igralsko umetnost.) Prav dobra sta tudi oba Gradiša, ki svojo vlogo vedno častno rešita. Kakor rojen za vlogo v »Avtomobilistu« pa je g. Boleslavski, komaj se je ganil, že se je smejalo ceio gledališče. Ko so se vprizarjale narodne igre, se je opazilo da g. Boleslavski hodi po stopinjah dobro znanega simpatičnega VerovŠka. V omenjeni igri pa mu je v vedenju in v vsem tako sličen, da bi ga marsikdo, ne poznavajoč ga dobro, zamenjal z g. Verov-škom. Upam, da bode našemu občinstvu ustreženo s temi različnimi igrami. Nekaj klasičnega, nekaj narodnega, in nekaj komičnega; kar se le hoče, tako, da ne bode mogel nikdo se izgovarjati, da ni ta ali ona igra- ugajala, da zato ni obiskal hram slovenske Talije. Pegoud v Trstu. Danes, v nedeljo bo tedaj letal v Zavljah slavni francoski zrakoplovec Adolf Pegoud. V Trst je prišel v četrtek popoldne. Na letališču v Zavljah, kjer so se vršili dozdaj vsi poleti, je že bilo v soboto vse pripravljeno za polet Adolfa Pegouda. Tudi njegov aero-Plan je bil že v četrtek na mestu. Pegoud, ki je star komaj 24 let, je najboljši zrakoplovec; ni ga člove-kn-ki bi.imel stroj bolj v oblasti ka-dry ga irna on. Pegoud bo izvajal tal hn Xraiok)mne vaJe v zraku. Lena repom aeropla- stroja visel navzdVLal ^ zdaj na levo, eŽ?2t nfde^ran in kar je najdrznejše: preoirača se bo s strojem vred in se spuščal proti zemlji z glavo navzdol, o poletu Pegouda v Trstu bomo poročali. Prodajali so ponarejene brilan-te za prave. Te dni so stali pred sodiščem Aleksander Tamaro, njegov brat Jurij Tamaro in javni sluga Alojz Urizio. Obtoženi so bili goljufije prodajanja in zastavljanja po-brilantov za prave, kakor šn mn ze- p°ročali svoječasno, ko le Kii xxlani; davni sluga Urizio vednosti ker zastavljal brez maro Ju r i Ta n naročiIu bratov Ta- krivirn goljufij1"t' z ™ bH spoznan ter je bil obsojen zato S/? K 52 V ječe. Njegov brat IleksanderT?^6 ro pa je bil obsojen kot glavJi krt vec m povzročitelj faliranja trgov ‘ ne zdeficitom 70.000 I< nasproti ak tivnosti 18.000 K — na 9 mesecev ječe. Iz Škedenjsklh plavžev. »Dan« je že prinesel imena nekaterih ka-potov iz plavžev, ker so preveč su> da postopate pravično tudi proti tistim, kateri se ne poslužujejo vaše tajne posredovalnice za boljša dela. rovo kazali svojo moč napram delavcem. To pa, kar dela neki kapo, katerega ime hočemo še danes zamolčati, presega že vse meje. Delavcem. katerim ni on naklonjen obljublja, da bo že on preskrbel, da dobijo v 48. urah obračun. Delavci, ki vedo, da kot kapo nima tiste oblasti, da bi delavcem dajal obračune, se nni porogljivo v pest smejijo, ker se svojo napuhnjeno oblastjo dela tako smešnega. Delavce je baje tudi prikrajšal že za več krone, kjer jih je tožil pri višjih, da so plačali kazni. V plavžih vladajo srednjeveške razmere, da se delavca lahko kaznuje z denarno globo. Ako ravno, gospod kapo, smo delavci nekaj nižjega kot vi, vam svetujemo, da si kupite knjigo »O lepem vedenju« kjer bodete lahko pogledali, če smo kdaj skupaj krave pasli. Ako jo pazljivo prečitate se morda odvadite tisti, »Jaz, pa jaz Tl bom pomagal«. Poživljamo vas, Najnovejša telefonska in brzojavna poroči'a. PARLAMENT. Dunaj, 31. januarja. Parlament bo sklican še le za 3. aprila. Satno subkomite socialno zavarovalnega odseka bo sklican 17. februarja. IZPOR — KONČAN. Dunaj, 31. januarja. Z današnjim dnem je konec Izpora tiskarjev. Med obema strankama je dosežen sporazum s posredovanjem trgovinskega ministrstva. MEDNARODNA KONTROLNA KOMISIJA SE SELI. Drač, 31. januarja. Mednarodna kontrolna komisija se v prihodnjih dneh preseli Iz Valone v Drač. SMRTNA OBSODBA. Drač, 31. januarja. Smrtna obsodba je bila izrečena nad Beklr ago, ki le pripravljal pot 1 zet paši; 14 njegovih tovarišev je bilo obsojenih na večmesečno ječo. SNEG OVIRA DELO. Cetinje, 31. januarja. Srbsko-črnogorska komisija je morala ustaviti radi snega svoje delo. TURČIJA HOČE ZA PUSTOLOVŠČINO PRIDOBITI SRBIJO. Pariz, 31. Januarja. Listi poročalo, da se Turčija silno trudi, da bi Grško Izolirala; skuša pridobiti za sebe Bolgarijo In Srbijo. Posebno Srbijo, kateri obeta razširjenje njenega teritorija do Soluna. V Belgra-du pa temu ne verujejo in teh nagovarjanj sploh ne smatrajo za resne. PORTUGALSKO ŠI DELIJO. Dunaj, 31. Januarja. »W. Allg. Ztg.« poroča iz Pariza, da sta sl Anglija in Nemčija razdelili portugalske kolonije v Interesu afere za vse everitualnosti. Od razvoja stvari na Portugalskem je odvisno, če se ta razdelitev Izvrši preje ali pozneje. Mali oalasi. Beseda 5 vinarjev. Nalmanjšl znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vlnarlev. - Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej: zunanji iuserentl v znamkah Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Radi drugega podjetja prodam krojaško obrt v Ljubljani, z vsem inventarjem za 1200 K. za 600 K lahko eno leto počakam. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1493-15 Išče se spretnega krčmarja za gostilno v zgonji Tržaški okolici. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. __ 1510-3 Majhna hiša tik državnega ko-lodvoia se pod ugodnim pogojem proda. Naslov: Sp. Šiška 156. I. 1525—3 Feliks Žagar, Izdelovatelj čepic, Ljubljana, Stari trg 32, popravlja mufejn kpžpbe. 1523—2 15?« ^®bra učiteljica za klavir se nai sp z nvedbp honorarja na »P.vn 1 ,0xPod šifro »Učiteljica« na »I ivo anončno pisarno«. 1519—1 Lepa maska, bela, svilena se po ceni preda. Pred škofijo št. 1.11. nadstropje. 1518—1 Karlotta! Piši jszneje in f-aukovano. Marko. ________________ j 523—1 Stanovanje za maj s 3 ali 4 sobami išče stalna stranka v bližini glavne pošte. Ponudbe pod „Uradnik“ na „1. auon. pis.“ Kam pa gremo na Svečnico? V Grosuplje gremo h Koprivcu, tam bo domača veselica, ima dobro vino in jedila po primernih cenah. Začne se ob 4. popoldne. Vstop prost. Pri nakupu obuval ni treba iskati trgovin s kričečo reklamo. Pri meni dobite isto ravno tako poceni pa vsekakor boljSe, za kar jamči moj BtroJsov-ni polslic. Popravila čevljev, četudi niso bila kupljena pri meni, izvrSujem vestno in poceni. MARTIN KRALJ, če vij rski mojster, Wolfoya ulica fetey. 12 v Ljubljani. Edina primorska tovarna dvokoles »Tribuna" Gorita, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Gorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih ln kmetijskih strojev, gramofonov, orke-fitrijonov itd. itd. j Gorica, Stolna ulica Štev. 2—4. i Prodaja na obroke. Ceniki franko. Namesto R 12-—, samo K 5-— 20.000 parov usnjatih k*: čevljev na zadrgo z do-bro zbitimi usnjatimi podplati, ki so bili pripravljeni za Balkan, so rui zaostali vsled vojske. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje Sod izdelovalno Ceno za samo K 51—. 'obijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju Export ARNOLD WEISS, Wien VI, Gumpendo, ferstras. 139 25. I. društvo biš. posestnikov vabi svoje elane na občni zbor kateri se vrši 1. svečana t. 1. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani hotela „UNION“. Češki (Oseški) kosovni pre-mog, češki in slezi ski briketi, višek vsega kurila špecijelno za to kruto zimo, priporoča prodajna pisarna J. PAULIN Ljubljana, Nova ulica št. 3. Restavracija ,Auer‘ Wo!fova ; lica štev. 12. Danes, v nedeljo, dne 1. in 6 ponedeljek, dne 2. februarja L 1. domača plesna veselica Začetek ob 4. pop. Vstop prost. K obilni udeležbi uljudno vabi Lud. Roškar, rest. IEPossotI Pozcr! 50.000 parov de vi j e v, 4 pare čevljev za samo K 91—. Radi plačilnih težkoč več velikih tovarn se mi Je naročilo prodati veliko množino čevljev nizko pod izdelovalno ceno. Prodam zato vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih, galoširane z močno zbitimi podplati, usnje elegantno in najnovejša oblika. Velikost v cm ali številka. Vsi 4 pari stanejo samo K 9'—. Razpošilja po povzetju. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. N. DYM, Krakovo 28, Šw. Stanislaw 2. USazdlsnncL, da naredim mojo firmo povsod znano, bralcem tega lista sledeče 14 kar. ur..dno puncir. zlate prstane. 14 kar. zlati prstan a krasnim Bimili briljantom, ki stane drugače K 8' - , aarno proti povračilu izdelovalnih stroškov K 3 —. Isti prstan s 2 si mili briljantoma, ki stane drugače K 11’—, samo proti povračilu izdelovalnih stroSkov samo K 5. Ravno tak prstans 8 simili briljanti, W stane drugače K 13'—, samo proti povračilu izdelovalnih stroškov samo K 6.—, Poštnina 79 h. — Prstani so V vsaki velikosti za dame in gospode. — Razpošilja po povzetju export ARNOLD WEIS, Wien VI., Gunipondorfer8tras.se 139/25. i K KU€ zdravniško priporočeno kri tvore! vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga Br. Novakovič, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd. stresi. Trst! Naznanilo! Trst! Naznanjam vljudno p. t. občinstvu, da sem zopet otvoril svoj buffet; v ulici Moli n piccolo štev. O ter se vsem cenjenim gostom priporočam Dekleva. »Zdravnik želodca« je edina posebnost želodčnega likeria iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radrtega v nobeni družini ne bi smelo mandati. posebnost W:u: ■ »■ S'm"' m. X ' r’!*®''f ■iv Sprejmem takoj vrtnarskega pomočnika . - in učenca - - J. WIDER, vrtnar, Ljubljana. I>Tar©d,:rLSL arama in -- - zlatarna Alojzija Povha, se dobi na trgu Barriera št. 8, Trst. de aae, kupite sl takoj Mgo: ..Italijanščina za Slovence" pxl slovanski knjigami CMH5ENJEC A C«>. v Tret«. Via Caeerma At. 17. ISknjlgra. Je pxa.l£tič:n.a za tigrovce tex st©.aa.e 3. K «20 -vian-aijev. po požti 1.0 Trina.x-