Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., Je se tiska lkrat,
12 2
II	II II	II
1 rl !i
11	11 II II u II
Pri večkratnem tiskanji se oeua primerno zmanjša.
R o k o p is
< ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za ilemstl narofi.
Po pošti prejeman velja:
Za eelo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 krf Za pol leta . 4 „ 20 „»j Za četrt leta . . 2 „ 10],, * *
V Ljubljani na dom pošiljat) -^SJ?! velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Florijanske nliee štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.

Slovenščina pa naše srednje šole.
Z Dunaja, 17 marca.
Šolski odBck državnega zbora je sinoči obravnaval prošnje za vpeljavo slovenskega naučnega jezika na naših srednjih šolah in učiteljskih pripravnicah. K seji sta bna prišla tudi naučni minister baron Konrad, pa sek-cijski načelnik Fiedler. Profesor Kvičaia je razložil sedanje razmere na naših srednjih šolah, navedel števiio slovenskih in neslovenskih učencev, omenjal v tem oziru že sklenjenih, pa še ne izvršenih resolucij, ter konečao stavil te le predloge:
1.	V Ljubljani se poleg Bedanje nemške gmnazije osnuje čisto slovenska višja gimnazija;
2.	Gimnaziji v Rudolfovem in Kranji se osnujete kot čiBto slovenski g mnaziji.
Na vseh teh gimnazijah pa naj bo nemščina obligaten predmet in naj se od druge šole naprej tudi še en drug predmet, n. pr. zgodovina in geografija, podučuje v nemškem jeziku, da Be učenci hitreje in bolje izurijo v nemščini.
3.	Na realki v Ljubljani in na gimnazijah v Celji, Mariboru iu Gorici naj se za nižje štiri razrede vstanove slovenske paralelke, v kterih naj bode pa nemški jezik obligaten predmet in naj se od druzega razreda naprej tudi še en drug predmet podučuje v nemškem jeziku. V Gorici naj se za italijanske učence razun tega osnujejo tudi italijanske paralelke.
4.	Na učiteljskih pripravnicah v Ljubljani in Mariboru naj bo naučni jezik slovanski, samo nauk o odgoji, pedagogika in
metodika naj se podučujejo v nemškem jeziku. Gimnazija v Ptuju je deželna naprava, zato se zarad nje ne more nič določiti.
Vse te premembe naj se izvršč polagoma tako, da bi se s prihodnjim šolskim letom pričelo v Ljubljani s prvim slovenskim razredom v peti šoli, drugod pa s paralelkami v prvih šolskih razredih.
Prvi je poprijel besedo minister Konrad. Prij>oznal je, da se je slovenski jezik in slovensko slovstvo v novejšem ča9U jako razvilo in da se zasluge Matice slovenske v tem oziiu ne dajo tajiti. Ako vlada še ni vstregla željam za razširjenje slovenskega jezika v poduku, temu ni krivo kako mrzenje do slovenščine, tudi ne strah pred večimi stroški, ki bi jih država vsled tega imel8, Bmpak v či del pomanjkanje učnih pripomočkov. Vlada je pokazala svojo prijaznost do slovenskega naroda, ker je vnovič potrdila gimnazijo kranjsko, ki je bila že odpravljena. Tudi se je obrnila do deželnega sveta, da pozve njegovo mnenje o upeljavi slovenskega naučnega jezika. Pa deželni šolski svet ie priporočil, naj Be le polagoma in deloma vpelje raba slovenskega naučnega jezika, iz pedagogičnih in didaktičnih ozirov pa nikakor ni mogoče ga vpeljati popolnoma. Vlada si bode prizadevala vstreči željam naroda slovenskega, rekel je minister, v tej meri, da namen gimnazijskega poduka ue bode škode trpel.
Glede učiteljske pripravnice v Ljubljani priznal je minister, da je pač primerno in potrebno se bolj ozirati na slovenščino, ker se imajo v njej odgojevati učitelji za slovenske ljudske šole, mariborsko pa naj ostane nemško, ker bodo v Ljubljani izučeni slovenski učitelji zadostovali tudi za
slovenske ljudske ljudske šile na Spodnjem Štajarskem in Koroškem. Že zdaj se kaže, da so kranjski učitelji ne Štajarskem Bpodrinili na mariborski pripravn ei izučeue pripravnike. Eonečno je g. minister svaril pred preobširni vpeljavi slovenskega jezika na srednjih šolah; slovenski jezik se še le razvija in se ne more v enako vrsto staviti z drugimi že olikanimi jeziki.
Za ministrom se je oglasil poljski poslanec, grof Dziedusicky, ki je rekel, da predlogi gospoda poročevalca so tako obširni, da je nemogoče si jih zapomniti in vsestransko prevdariti, ako jih je človek samo enkrat slišal. Nasvetoval je toraj, naj se ti predlogi natisnejo in udom šolskega odseka razdelč, da jih bodo na drobno pretrpeli in se zamogli odločiti.
Ta nasvet bil je levičarjem jako po godu in precej se je oglasil Beer ter priporočal, naj ga odsek sprejme. Ob enem pa je poročevalčeve uaBvete pobijal iz formalnih vzrokov, rekši, da se državni zbor nima vkvarjati 8 to rečjo, da ni učiteljska Bhodnica, da osnova naučnega načrta in njegova izvršitev je reč vlade, ne pa državnega zbora. Šolski odsek naj še enkrat ponovi in priporoči izvršitev predlanskih resolucij, ali pa naj nasvetuje, da naj se tu ali tam vstanovi kaka slovenska srednja šola, v to pa naj se nikar ne vtika, kako naj se osnuje pojuk.
Iz teh stavkov je razvidno, da levičarji niso več tako strastni kakor so bili, in da začenjajo vsaj nekoliko priznavati pravičnost zahtev naroda slovenskega, ali da si je vsa) ne upajo več tajiti kakor doslej. V tem smislu rekel je tudi Wildauer, da imajo Slovenci prav, ako za svoj jezik zahtevajo več ozira :n veljave, ali tudi on je z Beerom vred trdil,
Archiv fiir Heimatkunde.
Von Frcmz Schumi.
Naš rojak in marljivi nabiralec za domačo zgodovino, g. Fr. Šumi, ki je tudi v „Novicah" priobčil že več zgodovinskih sostavkov, lotil se je hvalevrednega dela, da zbira stare listine, ki osvetlujejo zgodovino naše dežele, ter jih na svoje stroške na svetlo spravlja v snopičih po imenu „Archiv fiir Heimatkunde". Kranjsko zgodovinsko družtvo, ki je imelo namen in nalogo, nabirati dotičae listine naše zgodovine je namrtč mirno v Gospodu zaspalo, menda zbog miačnosti družbenikov. To se je milo delalo g. Šumiju in hoče zdaj 8am to storiti, kar zgodovinsko družtvo ni hotelo aJi ni moglo.
Pisatelj si postavlja sam Bledečo zadačo: Nabirati in na svetlo dajati stare listine in studence, iz kterih se bo dalo kaj trdnega zvedeti o prejšni zgodovini naše dežele. Da je tako početje važno in koristno v prvi vrsti za tiste, ki hočejo kedaj študirati našo zgodovino, nam ni treba dostavljati. Ako bi zdaj
kdo hotel spisati zgodovino slovenskega na roda ali kranjske dežele, moral bi se boriti z mnogimi, dostikrat nepremagljivimi ovirami. Po raznih mestih in samostanih, po farovžih in uradnijah bi moral stikati po starih listinah, ua ktere bi potem svoje trditve naslanjati za-mogel. Gosp. Šumi pa hoče našim Bedajnim in prihodnjim zgodovinarjem to delo olajšati, in zato nabira vse take listine in jih priobčuje v originalu v snopičih, tako da bo prihodnji zgodovinar kar Šumijev „Archiv" v roke vzel in mu ne bo treba potovati v Monakovo ali v Gradec, v Celovec ali Videm; v Trst ali na Duuaj. Gosp. Šumi je v zvezi z raznimi učenjaki in archivarji, in le tako mu je mogoče priti do teh starih listin, ki bi jih sicer kak dtug ue dobil v roke. V prvih treh polah nahajamo sledeče listine in spise: 1. Najstarejši slovenski župan, 2. Pismo Henrika IV. o krški ustanovi, 4, Henrik IV. daruje oglejskemu nadškofu ,,slovensko krajino" (windische Mark), 5. Pismo o Burchardu, isterskemu grofu 6. Pismo o nemškem redu v Ljubljani, 7. Pismo o nemških naselbinah v Kranjski gori
in Dovjem na Gorenjskem, 8 Primož Trubar in njegova rodbina. V drugi poli najdemo pojasnila k listinam o najstarejšem slovenskem županu, o samostanu Toplice pri Novemmestu, o naselbinah v Kočevji in Kranjski gori, in o Trubarji; potem 9. Pismo o samostanu v Vi-triojah, 10. o Zatični, 11. o nemškem redu v Metliki, 12. Vitrinjska bolnišnica pri bv. Antouu ua Kranjskem, 13. Videmski patriarh Pagamus daruje faro št. Rupert Bamostanu v Kostanjevici — „na Ogerskem", ki je bil po napadih Ogrov (Madjarov) zelo osiromašen; 14. o kočevski naselbini, 15. pismo o cerkvi bv. Jerneja v Kočevji. V tretji poli nahajamo spis, ki dokazuje da je južni del Ljubljane nekdaj spadel pod „slovensko krajino", katera je obsegala celo Dolenjsko ne pa samo krški in novomeški okraj, kakor nekteri trdijo. Ljubljanica je delila „Kranjsko" (Gorenjsko) od ,,slovenske krajine' (Dolenjskega), tako da je bilo Trnovo, Krakovo, Gradišče in sv. Petra predmestje na „Kranjskem" (Mark Krain), Poljane, glavni trg, stari trg, Karlovško predmestje pa v »slovenski krajini", (windische
da to, kar predlaga poročevalec, je pravica I vlade ne pa državnega zbora in ob enem jej ponavljal stari ugovor, da Slovenci nimamo naučuih pripomočkov,, in da se zarad tega slovenščina ne more vpeljati kot učni jezik.
Kadar se obravnava o zadevah iu pravicah naroda slovenskega, ne sme molčati tudi Itus, čigar stari oče je bil sicer doma iz slovenske kmečke hiše v Mirni peči, pa je pozneje pr.šel kot odvetnik na Dunaj, kjer se je rodil ta njegov sin, ki se pa pri vsaki priliki štuli za pemskega Nemca. Rus misli, da je med Slovenci Biluo veliko Nemcev, ki jih hočejo pa grdi Slovenci zatajiti. Rub neče [verjeti, da bi bilo na slovenskih srednjih šolah zareB tudi toliko slovenskih učencev, kakor je po šolskih programih navedel poročevalec. Mogoče bi bilo, misli Rus, da so jih pri vpisovanji nekoliko preveč vpisali. Treba bi bilo toraj vediti, kako so se vpisovali učenci in so se li njih Btar.ši vprašali, kteri jezik je njih matcrni jezik itd. Iu ako Be otroci že učč nekterih reči v nemškem jeziku, zakaj bi se ue učili vseh? Tako je čenčal ta ponemčeni Slovenec in konečuo priporočal Dziedusickov predlog.
Za njim je poprijel besedo g. K lun; radostno je pozdravil zagotovilo vlade, da nima nobenega mrzenja do slovenščine in se zarad nje tudi ne boji povikšanja stroškov, potem pa je zavračal trditev, da nimamo učnih pripomočkov. Kazal je na to, da imamo za spodnje gimnazije in realke; kakor tudi za učiteljske pripravnice skoraj že vse šolBke knjige, kar jih pa še ni, da jih bodemo kmalo spravili na Bvitlo, ker imajo slovenski profesorji dotične rokopise večidel že pripravljene in čakajo le vpeljave slovenskega učnega jezika, da jih nemudoma spravijo na dan. Pobijal je nadalje nasvete deželnega šolskega sveta kranjskega čigar večina ima o slovenskem jeziku iu slovenskih deželah ravno tako čudne in napačne nazore, kakor poBlauec Rus, kterih sodba toraj tudi ne more imeti nove veljave. In vendar še ta Blovenščini nasprotni šolski svet ne more braniti, da bi Be vsaj deloma slovenski jezik ne vpeljal na naših srednjih šolah. Prazen jo pa tudi strah, rekel je govornik, da bi pešal poduk, ako se slovenščini na naših šolah pripozna večja veljava. Učitelji, ki imajo opraviti s šolsko mladino, so
Mark). Drug spis govori o Preširnu, ko se je pri Savi ženil. Tretji spis govori o fari črešnjice na Gorenjskem. Listine: 17. Henrik IV. daruje Kranjsko oglejskemu patriarhu, 17. Istra pride pod oglejskega patriarka, 18. Fur-lanija, Kranjsko, Istra, grad Trebno pri Beljaku in dohodki škofij v Trstu, Kopru, Poreči, Emoniji (Cittauova), Pulji, Konkordiji in Bel-luui Be izročč in vnovič potrdč kot lastnina oglejskih patriarhov, 19. pismo o samostanu v Kostanjevici, 20. pismo Žumberku, 21. pismo o samostanu v Kostanjevici, 22. Orteuburg Pridjan je slednjič še grb ,,slovenske krajine".
Iz tega je razvidno, da donaša Žumijev „Archiv" res zanimivo reči, posebno za take izobražene bralce, ki se zanimajo za zgodovinske študije. Pisatelj nam je zatrdil, da bo pridno priobčeval tudi zgodovinske spise in listine o lirah iu cerkvah na Slovenskem. Zamoremo toraj to delo, (ki se dobi pri pisatelju ali pa v Gioutiu jcvi bukvami) lo ž:vo priporočati in pisatelju hvalo izreči, da se je lotil tako težavnega in malo hvaležnega, pa zelo važnega in za uašo zgodovino prepotreb-nega delal
sami pripoznali, da je napredek učencev v slovenskih razredih, veliko bolji, kakor v nem ških razredih iu da so prosti spisi slovenskih tretješolcev boljši, kakor pa spisi njih nemških sovrstnikov. To je najboljši dokaz, da slovenščina šolskega napredka ne zadržuje, ampak ga še pospešuje. Glede učiteljskih pripravnic ie g. Klun rekel, da je tudi Mariborska pripravnica odločena za odgojevanje slovenskih učiteljev, in da morda ravno zato ua slovenskem Scajarskem bolj čislajo učitelie iz pripravnice ljubljanske, kakor maribortke, ker so ljubljanski vsaj nekoliko bolj izurjeni v slovenščini kakor mariborski. Ako mariborska pripravnica ne bo vredjenaza slovenski Štajer, ie čisto nepotrebna, ker imajo že v Gradcu enak nemški zavod, in naj se toraj raje odpravi. Konečno je govornik zavračal trditev, da slovenski jezik ne bi bil zmožen za podu čevanje. Ako bodemo čakali, da bo jezik čisto razvit, kakor misli g. m nister, rekel je govornik, potem ga ne bodemo nikdur vpeljali v uašo šole, ker vsaki jezik se razvija, rie samo slovenski, iu v te tri razvitku ni nobeuega prenehljeja. S,cer pa ni res, da bi bil nuš jezik tako okoren in pomanjkljiv, kakor trdijo naši nasprotniki, ki ga ne posnajo. V našem deželnem zboru se najtežavnejše reči iu zadeve obravnavajo v slovenskem jeziku, in govorniki ne pridejo v zadrego, da bi tega uli unega ne mogli izraziti. Tudi učeni in mero-dajni jezikoslovci vse drugači sodijo o našem jeziku, kterega glede njegove lepote, krepkote gibčnosti in raznoterosti oblik v prvi vrsti uu stran stavljajo jeziku grškemu, uaj bolj izobra ženemu jeziku starih časov. Da bi se samo ponovile že enkrat sklenjene resolucije, ne gre, ker vlada vendar le stori, kar hoče. Treba je toraj natančnih in odločnih sklepov, zato priporoča nasvete Btavljene cd g. poročevalca, o kterih Bi pa pridržiše obširneje govoriti, ko se bodo obravnavali, ker je danes razvidno, da bode sprejet predlog, ki ga je stavil grof Dziedusicky.
Za Klunom govoril je poljski poslanec čerkavsky. Prav dobro je zavračal Beeru iu mu iz šolske postave dokazoval, da ima državni zbor pač pravico govoriti in sklepati o tem, kakšne šole naj se vstanovljajo. Sjio-minjal je dalje ua to, da nekdaj tudi nemščina ui bila naučni jez>k na višjih šolah, ampak latinščina; pozneje še le se je nemški učni jezik vpeljal, in vse pripoznava , da Be je še le odtiej začelo pravo živahno gibanje iu nenavaden razvoj v razn h učenoBtih. O učnih pripomočkih je rekel, da zlasti glede klasičnih jezikov ni takega pomanjkanja, kakor nasprotniki trdijo, iu^da je strašanska muka za otroke, ako se latinščine in grščine prve leta u{<5 na podlagi slovenskega, v drugem ali tretjem letu pa na podlagi nemškega jezika.
Dumba se je nekoliko ponorčeval iz poročevalca, češ, da mora natančno poznati dežele Biovenake, da je gotovo sam tam bil, ker tako nadrobne nasvete stavlja, da pa on in njegovi tovariši teh razmer tako dobro ne poznajo lu morajo toliko čase počakati, da te predloge natisnjene v roke dob6.
Tudi IlaaBe se je hotel ponorčevati iz naših šolskih knjig, češ, da ne morejo biti dosti vredne, ako se tako hitro Boatavljajo, in da srednje šole pač ne morejo biti tolikanj potrebne, ker bi jih sicer dežela in občine omislile na svoje stroške.
G. poročevalec profesor K v i č a 1 a je prav temeljito zavračal vse te ugovore in povdarjal, kako pravično in potrebne so zahteve naroda sloveuskega. Tudi je rekel, da hoče gled6 učnih pripomočkov dati natančno pojasnilo na
vsako vprašanje, da sicer ni sam bil v deželah slovenskih, da pa kot profesor tako pozna osuovo našega solstva in da si je zaBtran šol na Slovenskem poskrbel tako obširnih in zanesljivih pojaBnil, da pač zamore o njih govoriti in Btaviti svoje nasvete. Žslji, da naj se natisnejo njegovi predlogi in izročd udom šolskega odseka hoče rad vstreči, ako odsek to sklene.
Vtčina je na to sprejela predlog grofi DzieduBickega in g. poročevalec je obljubil, da hoče nemudoma preskrbeti tisk svojega poročila. To se bode zgodilo že v prihodnjem tednu; šolski odsek pa se bode brž zopet sošal, ko bode imel v rokah dotične naavete, ktere pa hoče g. poročevalec v porazumljenji z odBe-kovo večino še nekoliko premeniti, da levičarji ne bodo imeli več priliko nasprotovati in ua-[ladati njegove predloge.
Liberalna stranka in volilne prenareilbe.
Jako kratkočaano je videti, kake kozelce prebrača nemška liberalna stranka zdaj, koso nuši sklenili, da hočejo volilno pravico razširiti med revnejša ljudstvo, da bodo tudi taki volili, ki samo 5 gl. davka plačujejo. Toraj. tista stranka, ktero so vedno razupivali kot nazadnjaško, fevdalno, UBtavi in svobodi sovražno, ta strauka jih je prehitela v svobodo-ljubji ip hoče ljudstvu dati več pravic, nego patentirani liberalci. To jih silno peče, bojč se, da bodo zgubili še zadnji OBtanek zaupanja pri ljudstvu, zato Be delajo zdaj jako liberalne in tirjujo še več, nego jim sedajni državni zbor dati zamore.
Da je to očitna hinavščina, sprevidel bo vsak, če premisli, da so 20 let vladali, pa nikoli niso hoteli nič Blišati o kakem razSir-jenji volilne pravice, ker so se več bali za svoje mandate ko za svobodo in pravičnost. Zdaj na eukrat jim pride na misel, da je naš volilni red krivičen, da imajo veliki posestniki preveč poslancev, dunajsko meBto pa premalo. Kdo pa je ta volilni red delal, če ne vi sami ? Pa oni vidijo samo tiste krivice, kjer bo oni ua škodi, tistih pa ne, kjer je naša stranka ua škodi. Da ima Dunaj premalo poslancev, to vidijo in zahtevajo popravka, da jih ima pa tudi Praga premalo, tega uočejo videti, da so trgovci in sploh meščani dvakrat zaBtopuni, namreč v mestih potem pa še po trgovinskih zbornicah, tega pa ne vidijo, da bo kmetje komaj na pol zastopani, ker jih mora biti zmirom dvakrat toliko za e iega poslanca, ko meščanov. Če imajo trgovinske zbornice posebne p0 3lauce, zakaj bi jih kmetijske družbe ne imele? Tudi tega ne vidijo, da imajo nektere malo VBŽne trgovinske zbornice, kakor v Ljubnem iu v Ilebu, svoje državne poslance, ljubljanska ga pa nima. To pa natanko izračunajo, koliko dolenja Avstrija davka plačuje in koliko bi moralu vsled tega poslancev imeti. Pa zakaj plačuje dolenja Avstrija veliko davka? Zavoljo Dunaja, in od koga živi Duuaj, če no od cele države?
Tum ju na tisuče uradnikov iu pokojnikov, ki davek plačujejo (in ga tudi lahko, ker imajo gotovo plačo), in mar sama dolenja Avstrija plačuje te uradnike, kakor ministre, dvorne svetovalce itd.? Dolenja Avstrija nima nobene pravice bahati se, koliko davka plačuje, ker Dunaj ni prav za prav glavno mesto dolenjo Avstrije, ampak cele avstrijske države in tudi od cele države živi. če bi Be cesar v Prago preselil in tam ustanovil vso više urade, potem bi pa ČeBka za toliko tisočev in miijonov več davka plačevala, kolikor bi
imela več posrednih in neposrednih dohodkov, ki bi jih cela država vkup skladala. IteSaica je, kar že leta in leta trdimo, [da je naš volilni red krivičen. Vrezan je, kakor nalašč po životu ustavoverne Btranke, zato ai je toliko let nenaravno večino ohranila v državnem zboru; pa če se hoče to poalopje volilnega reda popraviti, morali bi se popraviti vsi deli, ne samo tam, kjer liberalci želijo.
Da bi se pa vea volilni red popravil, to za zdaj ni mogoče, ker naša stranka nima dvotretjinske večine v zbornici poslancev, na ustavoverce se pa nič zanašati ni, ker nočejo nobene sprave iu našim nikjer ne odienjajo, kjer bi bilo njim v škodo. Še menj pa je upati, da bi gosposka zbornica potrdila tako vse-strausko premembo volilnega reda. Avtonomisti toraj dosezajo lo to, kar je doseči mogoče; centraliBti pa stavijo take predloge, ki jih ni mogoče v dejanje spraviti, toraj se mora reči, da hočejo celo prenaredbo le zaprečiti, da bi vse pri starem ostalo, kakor njim uajbolje ugaja.
čuden je tudi njih predlog, naj bi na kmetih vsak volil, kdor le 2 gl. davka plačuje. Kako to? Jezili so se nad IIohcnwartom, ko je v mestih tiste k volitvi poklical, ki 10 gl. davka plačujejo, in še nedavno je „N. fr. Pr." pisala, naj bi se takim voliina pravica vzela; zdaj pa hočejo na kmetih volilno pravico tako razširjeno videti. Najbrž mislijo tiste uboge bajtarje in razni kmečki proletarijat, ki živi iz rok v usta, podkupovati, da bodo ž njimi prave kmete z večino vladali in potlačili. — Druzega namena temu predlogu ne moremo pripisovati.
Sicer pa bo večina tako vse te predloge levičarjev zavrgla in sprejela Zeithammerov predlog, ki bo gotovo vBtregel tako Čehom, kakor vsej ostali avtonomistični stranki.
Politični pregled.
V Ljubljani 20. marca
Avstrijske dežele.
V državnem zboru se prepirajo zavolj premenbe volilnega reda. Govorili so od naše strani ltieger, Clam, PfiUgel in drugi, od nemške strani pa Wurmbrand, Suss, Menger, Ileilsberg in več drugih. Suss se jo uajienjal, kar je mogel, da bi galerije naščuval proti večini, pa ta bart ni nič opravil, ker še Du-najčani niso tuko neumni, du bi no prevideli, da levica le zavira vsako razširenje volilne pravice, kar gotovo ni v koristi revnejšega prebivalstva dunajskega, Levičarji so bb ravno pri tem vprašanji pokazali v svoji pravi podobi, kajti kot „liberalna" strauka se upirajo: volilni pravici menj premožnega ljudstva! To si bo že zupomnilo, kuj jo „liberalna" stranka zanje Btorila.
„Politik" piše, da je nam Slovencem ravnopravnost v šolah iu uradnijah zagotovljena, ker se bo večina državnega zbora za naB potegnila. Da ne bomo popolnoma na cedilu o-stali, smemo že iz tega sklepati, ker še celo Nemci v šolskem odseku niso vseh naših terjatev zavrgli ampak le hoteli Btvar odložiti za drug čas. So ve da, naj bolj žalostno je to, da imamo tak šolski svet, v kterem sed6 skor Bami naši raaprotuiki, kateri bi celo vladi nasprotovali, če bi so gosp. deželnega predsednika nekoliko ne bali.
Iz IIcrcoKOvine so poroča, da bo upor zmirom šo razširja. 11. t. m. so ustaši napadli karavlo Izvor in pregnali naše žen-zidarje nje.
Kader. ,,Nurodni list" poroča, da mnogo
Krivošijanov, ki bo bežali proti črnogorski meji, ni hotlo odložiti orožja, in bo bili zato nazaj odvrnjeni; drugi pa, ki so oddali orožje, so bili v notranjo črnogore odpeljani. Po zadnjih zmagah bo se naše čete precej lotile utrjevati pridobljene postaje. Neprene oma se vojne in zidarske tvarino dovažajo v Krivošije, zdi a?, da bodo mnogo novih trdnjav napravili in sicer tik meje črnogorske in hercegovinske.
V	Ledenici so postavili vojašnico v Itizani pu bolnišnico. Sploh je zdravstveni stan naših čet izvrsten. V bojih preteklih dni ao imele naše čete samo dvoje mrtvih in ranjenih skupaj.
Po nekem dopisu iz Belgrada v Pol. Cor. ae je novi kralj Milan telegraiično Nj. veličan-atvu Franc Jožefu naj vljudnejše zahvalil, da bo naš cesar prvi novo kraljeBtvu pripoznali, kar mu je nov iu drag dokaz do-brovoljnosti Avstrije do Serbije. Novo kra-IjBBtvo se hoče tega vedno spominjati ter Bi akrbno prizadevati za stalni mir, red in omiko.
V	to hočo kralj Milan vso Bvojo veljavo obračati. — Dobro; naj bi bb to le tudi res Bpol-uovalo, priliko ne bode manjkalo.
Vnnnje države.
Srbsko kraljestvo ima takoj po rojstvu avoje državne borbe. Kakor znano, je zdajno ministeratvo Avstriji prijazno, kar pa je v očeh radikalakih prekucuhov neodpuatljivi greh. Tedaj bo ai tudi radikalci vae prizadjali, da hi ministerstvo pokopali, kar se jim pa ni hotelo posrečiti. Najbolj ao svoje moči na penjali o čaau propada „Unione generale" v Parizu; pa denarni minister Mijatovič je bival dalje čaaa v Parizu ter nek vse poravnal, da Srbija ne bo škode imela. Ker pa vlada ni hetla na tirjatev rudečkarjev vaih dotičnih obravnav objaviti, kar nobedon pameten zahtevati ne more, je 51 radikalcev svojemu poslanstvu se odpovedalo. Podpredsednik Ku-juudaic je predlagal, da naj zarad neopravičenega postopanja avoje poslanske pravice zgubi)o in naj se nove volitve razpišejo. Nu to je še šest liberalcev izstopilo; tedaj je bila Bkupščina nesklepčna in ao je razšla, dokler bodo novi poslanci izvoljeni. — Glejte, vso kakor pri nas I Kako nesramno bo rovali liberalni poslanci in časniki zarad ,,Laiderbank je znano. Poslanstvu zapustiti, so vč, bo jim je pa škoda zdela ter niao imeli poguma. Dobro vemo, zakaj Be strahopetneži tega niao upali.
leznice je rekel, da vlada ne bode odrekla podpore, ako se ji bode dokazalo, da bode železnica zares tudi nji na dobiček. Železnico dolenjsko pa je zlasti prav toplo ministru priporočal baron Žvegelj iz kupčijBkih ozirov. Iu ker on v tej zadevi velja za Btrokovnjaku, je dobro, da so tudi on tolikanj zanunu za dolenjsko železnico. Tudi grof Iiohenvvart je Bprejel deputucijo in obljubil, da hoče njene želje in prošnje podpirati iz VBeh svojih moči, ker v<5, da se mora za Kranjsko , zlasti za Dolenjsko kaj zgoditi, ki je Bkoraj ločena od splošnjega prometa.
Iz zbornice podala se je deputacija k kupčijskemu ministru, kamor Bta jo spremljala poslanca Poklukar in Margheri. Tudi jaron P i no jo je jako prijazno sprejel in glede kamniško železnice obljubil nekoliko podpore. Veliko težavneje bo po njegovem mnenji zarad dolenjsko železuice. Treba bode Bkrbeti, da ae dobi tudi od ogerske vlade dovoljenje za zvezo te železnica z železnicami hrvatakimi. Takega dovoljenja pa bi zdaj skoraj ne b;lo mogoče dobiti. Ne bode toraj kazalo drugače, kakor da se železnica za zdaj izdela le do Novega meata in da bode pozneje že prišla prilika potegniti jo do Karlov ca. Opozorili bo ga naši poslanci na to, du se bode od ogerske vlade to dovoljenje morda veudar le/iobilo kot nekako povračilo za Šum-berski okraj, ki naj Be po nasvetu narodne manjšine državnega zbora prepusti deželi hrvatski, oziroma državi ogeraki. G. miniater je obljubil, da Bi hoče to reč zapomniti in se pri dotičnih obravnavah nanjo ozirati. Gledč železnice med Loko in Trstom, za ktero je tudi deputacija prosila ministra, odgovoril je Pino, da se bode kmalo državnemu zboru predložil načrt, naj se izdela železnica iz Trsta čez Istro do Divače. To kaže, da vlada namerava izdelati med Tratom in Ljubljano novo železnico, pa ne naenkrat, ampak le polagoma.
Danes se je deputacija predstavila tudi še vojnemu ministru, da mu priporoči dolenj-ako železnico, ki je tudi v vojaškem oziru velike važnosti, iu brž ko no bode tudi še govorila z drugimi veljavnimi in merodajuimi možmi. Danes popoludno uapravijo naši poslanci z deputacijo skupni obed pri Sacherju, potem pa ae naši rojaki zopet povrnejo v svojo deželo.
Državni zbor je včeiaj pričel obravnavo o premembi volilnega reda. Vpisalo se je zoper poatavo 22 govornikov, za njo pa 8, med njimi Clam, ltieger, Lieubacher in IIohen\vart. Dozdaj je govorilo od vsake strani šo le 5 govornikov. Vendar pa bode v poudeljek aplošnja obravnava dovršena. Morda se bode že danes sklenila in bosta v poudeljek govorila samo genaralna govornika. Za desnico bode najbrže izvoljen grof II o h e n-wart, ki so je vpisal šo le danes, Nekteri listi sodijo, da se bodo levičarji kujali, ako
Izvirni dopisi.
'A Dunaja, 18. marca. (Prihod de-putacije za dolenjsko, kamniško in loško železnico. — Iz državnega zbora.) Včeraj jo prišla sim deputacija iz Kranjskega, da je vladi izročila svoje prošnje zastran železnice dolenjske in kamniško. Vodil jo je predsednik kupčijsko iu obrtnijske zbornico, g. Kušar, kteremu bo ae pridružili ša ti-le gospodjebode več.na sprejela premembo volilnega reda.
Franc Souvan mlajši, Perdan iu Petri-čič iz Ljubljano, Prašnikar ia Kecelj iz i Kamnika, Stare Mihel in Majdič pa L a d-j stetter iz Mengša oziroma Domžal in inže-j nir baron Lazarini. O poludne ao se aošli v!
No bode pač nihče žaloval za njimi.
Zafvpeljavo slovenakega jezika in za vsta-novitev višje deželno »odnijc v Ljubljani izročil je g. K 1 u n državnemu zboru prošnje nnBlednjih občin na Kranjakoi' : Ribnica, Do-
zbornicl poslancev, tor bo be poklonili ministru flenjavas, Jurjovica, Sušje , Dane, Poljane,
Taaileju, Pridružili so ae jim bili vsi državni] poBlanci kranjski, tudi barona Žvegelj in Tauf-
Vrhnika in Ilorjul.
'Ij Dunaja, 18. marca. (Depretia pa
ferer, iu dr. Poklukar jo ministru predstavil TaalTe. Mestne volitve.) Včeraj sem vam tele-
posamezuo gospode. Tuaffo jo na njih prošnjo odgovoril, da obljubiti neče zdaj nič, ker je njegovaa navada vae Bpolniti, kar obljubi, da bodo pa reč VBeBtransko protresil in atoril, kar bo v njegovi moči. Zastran kamniške že-
gralirul, da bo jo tržaški poalanec Depretis poslanatvu odpovedal. Dolgo časa je omahoval, zdaj je vendar le menda zgubil upanje, da bi levičarji spodrinili sedanjo vlado in zopet njemu odprli pol do krmila. Silno čudno je
bilo, da je Depretis samo takrat prihajal v državni zbor, ko je bilo treba v kaki imenitni in važni zadevi glasovati zoper vlado, in dostikrat se je ministerstva očitalo, da mu ne pokaže zob, in mirno gleda to nasprotovanje. Zdaj se je Depretis umaknil iz državnega zbora, in z njim je tudi levičarjem nada splavala po vodi, da bi zopet tako hitro prišli na krmilo.
To tudi pojasnuje neka brošura o mi-nisterstvu Taaffevem, ki je te dni prišla na svitlo, in med drugim tudi zagotovlja, da vlada hcče spolniti želje Čehov in Slovencev, ker spozna da je to državi avstri-janski na koriBt.
Te dni se vrše tukaj mestne volitve. Ali ni posebno znamenje časa, da je pri tej priliki zmagal prvikrat na Dunaji tudi en kandidat katoliške stranke? Pa liberalci že tako neumno in strastno delajo, da so se za čela pametnim in previdnim ljudem oči odpirati.
Itovomesto, 19' marca. Ker se vse slovenske novine zelo zanimivajo za ravnopravnost slovenščine pri vradih in v šolah, ki ima Bkoraj kmalo priti v zbornico poslancev, naj mi bode dovoljeno o tej priliki tukaj nekoliko svojih misli razkriti, posebno ker se naš vrli „Slovenec" krepko poteguje za ovo neobhodno potrebo.
Res veselje je brati poročila, kako da na Goriškem, kskor tudi pri nas nektere občine energično postopajo z §. 19. Kako odločno odbijajo nemške vloge, ter se poslužujejo pri vradu svojega krasnega jezika. Se vč, da enako odločno odbijajo vradnije slovenske dopise. Mar li po pravici? Nič ne odgovarjam na to druzega razun: Sodite sami, sej imate dovoljno starost. Skoraj pa moramo svetovati, da zbrišete nesrečni § 19. Res ne vemo, zakaj je bil tako neomejene proglašen, ki se zdaj tako svojevoljno zametuje, ter mu nasproti ravna. Taki nagajivi nemškutarji menijo menda, da je ljudstvo zarad njih na svetu, tega pa ne pomislijo, da imajo vradnije zavolj ljudstva biti. Žalostno; naj bi bilo vendar že enkrat konec te nenaravne borbe I
Dopis z Dunaja poroča v št. 28 „Slov.", da bode prof. Kvičala stavil sledeče nasvete v šolskem odseku: V Ljubljani naj se poleg sedajne nemške gimnazije osnuje čisto slovenska, tedaj paralelka, v Kranju in Novomestu pa imate hiti gimnaziji čisto slovenski. Temu pa ugovarja telegram v „Slov. Nar."; kajti ta poroča, da naj bi bila v Ljubljani čisto slovenska gimnazija; v Kranju in Novemestu pa paralelke. Enako poroča naš „Slov." v št. 29. Kaj je tedaj vendar resnica? Menim, da je Dunajski dopisnik pravo pogodil. Kako ne* spametno bi bilo v Kranju ali Novomestu paralelke napravljati ; Čemu neki? Tukajšna gimnazija ima že tako tesne šolske sobe; sko bi se še predelile, dobili bi kote, kjer bi se komaj pošteno obrniti zamogli. Vsi prostori so porabljeni, le jednega kotiča ni praznega, še pod streho je polno. Ako tedaj hočejo pa-ralelko imeti, morajo VBaj 8 prostornih novih sob zidati. Kako veliki bili bi stroški si lahko miBlimo in to — brez hasni. Mislim, da vendar nikoli ue bode toliko nemcev privrelo, da bi bile sobe pretesne. Na gimnaziji je letos baje osem nemcev, izmed teh so le trije nesposobni slovenščine, drugi jo dobro umejo; tedaj čemu tisoče proč metati? Resnično, država jih zna za kaj boljšega porabiti, priliki ji ne manjka. Enaka je v Kranji, ali pa naj berž za nemce še neugodniši. V Ljubljani bi bila paralelka še precej pristojna, pa ne taka kakor
zdaj, ki se od a loči le po črki b, ali c., po sistemi pa čisto nič, k večemu za eno ali drugo slovensko knjigo.
ŽaloBtno je tudi le omenit (dasi resnično), da zdaj, ko se napenjajo vse sile, da bi skoraj solnce §. 19 zasvetilo v vrade in šolo, 8e mar-sikteri narodni učitelji stare naprave tako tr-doglavo, da ne rečem termaBto držijo. So profesori, ki so povse pravi narodnjaki, ki Be v vsakem oziru smejo v vzgled Btaviti, ter Be zunaj šole prav slovensko vedejo, a v šoli na stolici se vestno držijo starega kopita. Da, zgodi se, da se marsikteremu raje dvojka ali trojka da, kakor da bi se mu vprašanje pojasnilo slovenski. Mladini tuj jezik zapovedovati ter od nje napredek pričakovati, je res smešno, Ko bi Be taka krivica zgodila le en meBec nemcem, zagnali bi krič, da bi Be svet tresel.
Nam Be pa še vse to in še več hladnokrvno godi I Rob brez števila Brednje dobro obdarovanih mladenčev se ponesreči ter postanejo nevarni državi in domačiji, ;ko bi bili po pametno vredjemh šolah znabiti naj zve-Btejši državni in drugi služabniki, podpora Cerkvi in državi, domačiji v slavo in čast. čudno, da se vse to ne pomisli I
Toliko požarov menda že ni bilo, kakor letos- Vsako noč se vidi odsvit na nebu tu ali tam na Gorjancih. Ali tacega velikanskega ognja znabiti še nihče ni videl , kakoršen je bil naBtal 14. t. m. na Gorjancih blizo Šentjerneja. Še danes gori z velikim plamenom neprenehoma. Velikanski dim oblači celo ob-nebje. Kolika škoda posestnikom !
Toliko za danes; če drago, še drugikrat kaj. *)
Telegram „Slovencn."
Z I) u n a j a 20. marca.
Hohenwart je izvrstno govoril in ojstro obsojal vedenje levičarjev zlasti Herbsta, ki se je jeze tresil in prav slabo izgovarjal. Volilna postava je bila po sploŠnji obravnavi sprejeta s 178 glasovi proti 118. Klub levičarjev je zavezal svoje ude nasproti glasovati. Walttrskirclien je zato odložil poslanstvo.
Domače novice.
V Ljubljani, 21. marca.
Abrahamov dar
prečastitemu gospodu profesorju
J. Marini.
Iz6ral kmetic brazd je brez števila, Obdelal že je marsiktero njivo; Naprej pa se ozira še skrbljivo, Kedaj zvršdna setev bo obila.
„0 mož I preveč se setev prikupila Vam je" — mu pravi nekdo nagajivo, ,,Sejati menj, pa žeti več, hasnjivo Bi bilo; kaj je delo brez plačila?"
,, „Ko bi poznal me, bi drugač govoril
Za so le malo, blag za drugo dela,
Pa upa : sad bo v večnosti dozoril." 1
Sejala Vaša roka je, ne žela; —
Bo Abraham kaj druzega otvoril?
Nič: žetev tam, tu glava osivela!
K.
(Bedni občni zbor društva ,,Narodni dom") bode belo nedeljo dne 16. aprila. Upravni odbor misli nasvetovati nekatere premembe pra vil, katerih najvažnejša bode pač ta, da se upelje nova vrsta udov, ki bodo na leto plačevali po 10 gld., ter imeli iste pravice ko deležniki.
*) Vselej drago; prosimo. Da smo dopis malo okrajšali, ne bote zamerili, smo ga morali. Pri tej prjliki prosimo tudi vse rodoljube, uaj nam tako domače primerljeje vendar marljivo in naglo dopisujejo. ker le potem postane list zanimiv.
; (Za „Narodni dom") sklenil je meBtui zastop ljublanski po predlogu gospodu dr. Valentina Zamika jednoglasno, darovati iz preostanka mestnega posojila primerno jednak znesek, ko za deželni muzej , Rudolfinum." V istej seji določil je dar za deželni muzej v znesku 5000 gld. Ker se bota pa deželni muzej in ,,Narodni dom ' zidala z jednacim kapitalom 200000 gld., obvezan je sedaj mestni zastop darovati za „Narodni dom" 5000 gld. — Sploh pa nabiranje prostovoljnih darov za to veliko narodno podjetje jako uspešno napreduje ter se ga udeležujejo vsi stanovi našega naroda. Tudi mi ča-stitim svojim čitateljem n° moremo dosti priporočati , da z vsemi svojimi močmi pospešujejo namen dotičnega odbora. „Viribus uui-tiB" bodi naše geslo!
(Nesreča.) Vinski trgovec Jur Badovinac iz Žumberka se je vozil iz Vrhnike v Ljubljano. Med potjo so se konji splašili, mož je Bkočil iz voza, Bi zlomil nogo in je za tem že umeri. To je bratranec od tistega trgovca, ki se je lani zgubil, da še danes ni sledu za njim. Njegov brat je dvorni svetovalec v Zagrebu. Rodovina Badovincev je premožna, pa pa kakor videti nesrečna.
Razne reči.
—	Se mar li da življenje podaljšati? Nek dr. Dock pravi, da ne; skrbeti pa je človeku treba, da ga ne bo prikrajšal. Mož ne mara ima prav. On pravi: Človeško telo je neznansko pripravno vstvarjeno. Kostenjak, kite in čutnice zamorejo mnogo »trpeti, če le vse prav obračamo. Kri je tako rekoč življenje telesa in mnogo je na tem ležeče, da človek zmerno živi. Da ostane kri dobra in zdrava, človek želodca ne sme preobložiti, ker ravno po nezmernosti pride veliko nezdravega v kri ter ae po nji razlije po vsem telesu.
Dalje je veliko ležeče na snažnosti. Je človek enažen, lahko izpuhti skozi kožo, kar je nezdravega iu nepotrebnega, Je pa človek nesnažen se izcimi naj pred mnogo kožnih bolezen in potem Bledijo druge. Kakor je življenje dandanašnji, traja človeško življenje v primeri 33-34 let. Zmožnost pa bi bila pri zmernemu, rednemu življenji 100 do 120 let živeti.
Če tudi dr. Dock v tem zadnjem stavku znab ti nekoliko previsoko Bega, ae vendar ne da tajiti, da mož ima marsikaj prav. Gotovo bi marsikdo še enkrat, tudi dvakrat tako dolgo živel, kakor živi, naj bi redno in zmerno živel ker tako bi, če tudi ne Bvojega življenja čez prirojeno zmožnost podaljšal, saj svojega življenja sam ne prikrajšal. In odgovor za to I Vsakemu ga da katekizem, naj ga le resno premisli.
—	V Gradcu 20. sušca. Včeraj je bila v bližnjim samostanu R. redka slovesnost. Gosp. Hasert, 75 letni Btarček, je obhajal prvo bv. daritev — novo mašo. Prečastitš novomašnik je Gradčanom jako znana oseba. Bil je nekdaj luteranski pastor, pa resnicoljuben mož je resnico tudi našel ter prestopil nazaj v katoliško cerkev. Eden njegovih sinov je tudi mašnik, drugi menda profesor. Ko mu ie žena umrla, ie edino željo imel, da bi mašnik postal. Že v visoki starosti ae je začel bogoslovja učiti, se ga izučil ter včeraj dosegel, po čimur je toliko srčno hrepenil. Aii multos annosl