Praznik republike in revolucije
Kaj naj si povemo na današnji dan, na dan republi-ke, na praznik revolucije, ki je oblikovala našo vsakda-njost, naš samoupravni dan, naše vsakdanje delo in življenje.
Kaj naj povemo sami sebi! Smo dovolj dosledni na potlnaše republike, na poti naše revolucije? Če ne bi bili, če bi omahovali, bi nam pridobitve našega vsak-danjika, katerega temeiji so bili postavijeni v oborože-ni revoluciji, ušle iz rok, kakor teko vztrajno in počasi rpeščeni uri.
Kaj smo se odločili! Nič novega nismo sklenili. Na zastavah republike, na zastavah revolucije je bila zapi-sana in s krvjo potrjena volja našega delovnega člove-¦fc, da ostane svoboden, da gradi socialno in človeško pravičen svet, ne samo za en rod ali dva, marveč za naša pokolenja v prihodnosti.
O vsem naj odloča delovni človek. Nič naj ne bo storjeno mimo njega, nič v njegovem imenu. Tu pa boj ni končan. Pot, ki smo jo izbrali nima vzornikov v svetu. Bakla, da človek odloča o vsem, kar ustvarja, je zasvetila v svet.
Človek mora biti gospodar vsega, le tako bo človeč-nost vedno zmagovita v svetu tehnike, ki grozi, da bi s posvečenimi gospodarila Ijudem in svetu. To pa bi pomenilo propad vsega, kar je človek do sedaj ustva-ril. Torej ima naš boj večje razsežnosti, kakor si pred-stavljamo v ihti, v iskanju novega, v vsakdanjem delu za boljši jutrišnji dan ne samo za vsakega posamezni-ka, marveč vseh nas.
Kaj je naš cilj! Cilj je revolucija in znova revolucija. NaŠa družba nima časa za mirovanje, kajti vsaka po-stana voda se pokvari. Naša revolucija ni bila vojna epizoda v zgodovini nekega naroda, kakor bi si neka-teri želeli doma in v svetu, marveč je bila začetek nove zgodovine, začetek trajne poti naših narodov in naro-dnosti.
Naša revolucija je imela vedno zapisano, da sreča sama po sebi še nič ne pomeni, ta še nič ne pomeni, če ni namenjena vsem našim Ijudem, ne kot nekaj danega, marveč sreča, ki si jo ustvarjamo sami, za vse. nas.
Kaj si želimo za praznik republike! Nič drugega ka-kor zmagovito nadaljevanje revolucije. Ta nam bo ob doslednosti prinesla vse, kar že imamo in kar še mora-mo postoriti. Pot bo težavna, saj nam nikdar ni bilo lahko na naši poti graditve rspublike, toda prinesla bo srečo, ponos in zadovoljstvo doma, priznanje v svetu, kajti ne oblikujemo samo jekla in železa, marveč nov svet, novega človeka.
To je z enim stavkom Titova republika danes in v
prihodnje                                                   Vojko Novak