Poštnina plačana v
Slovenski
Cena Din 1*-
k«v. 15.
V Ljubljani, četrtek 20. januarja 1938.
Leto III.
Dr. Stojadinovič v središču nemške industrije
Berlin, 20. jan. Na svojem potovanju po Nemčiji je prispel dr. Stojadinovič danes dopoldne v Essen, kjer si bo ogledal Kruppove tovarne. Nato bo predsednik jugoslovanske vlade obiskal industrijska podjetja v Solvenu, odtod pa se bo napotil v piisseldorl.
Po vseh industrijskih središčih pripravljajo predsedniku dr. Stojadinoviču navdušen sprejem, katerega se bo poleg vodstva tovarn udeležilo vse delavstvo. Ta obisk dr. Stojadinoviča pri nemški težki nidustriji služi pospeševanju gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Nemčijo ter izpopolnitvi jugoslovanske težke ndustrije.
Berlin, 20. jan. AA. (I>NB.)Vsi nemški listi poudarjajo veliki odmev obiska predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v Nemčiji v jugoslovanskem tisku. Listi prinašajo na zelo vidnih mestih dolge izvlečke iz jugoslovanskih listov, obenem pa nagla.šajo izredno obsežno, naglo in dobro poročevalsko službo jugo-
Rofstni dan kraljeviča Tomislava
Rojstni dan kraljeviča Tomislava. vwskoxo Belgrad, 21. jan. Včeraj ob 11.15 je v dvorni cerkvi na Dedinju bila blagoslovitev vode ob prazniku sv. Treh kraljev in služba božja za rojstni dan kraljeviča Tomislava. Službi božji so prisostvovali naš kralj, kraljica Marija, knez namestnik, kraljeviča Tomislav in Andrej, kneginja Olga in knez Nikola, dalje dvorne dame, general Aleksander Stankovič, poveljnik kraljeve garde in civilni in ■vojaški dom kralja Petra II.
Po končani službi božji so prisotni čestitali v salonu dvorca na Dedinju kraljeviču Tomislavu.
47 otrok zgorelo
v plamenih podirajočega se zavoda
Ottawa, 20. jan. o. Ogenj, ki je izbruhnil v vzgojnem zavodu sv. Hiacinte pri Quebecu, je docela uničil vse poslopje. To je za Kanado prav taka strahotna nesreča, kakr&no so doživele USA wni, ko je zaradi eksplozije zemeljskega pliita gorela in se podrla, šol« v Kansasu. Domnevajo, 88, so tudi nesrečo v zavodu sv. Hiacinta povzroči plini, ki so se vneli in eksplodirali, zaradi *®?ar se je poslopje začeio podirati in goreti, ^fifenj še vedno divja in ovira reševalna dela. *ečina otrok je takoj ob začetku požara mogla Pobegniti, veliko pa so jih goreče razvaline pokopale pod seboj. Do zdaj so potegnili izpod po-drtm 19 zoglenelih otroških trupel. Pogrešajo še .«* gojencev; 15 So jih hudo ranjenih prepeljali v bolnišnico in kaže, da ne bodo ostali pri življenju. la strahovita nesreča je vzbudila v vsej Kanadi in Ameriki silno žalost, saj Kanada take katastrofe do zdaj ne pomni.
Iigoni iz Južne Amerike
Ves svet proti Judom
Quito, 20. januarja. Nova vojaška vlada v Južnoameriški republiki Ecuador, ki ji je predsednik polkovnik Alberto Enrique, je odredila takojšnji izgon vseh tujih Judov razen tistih, ki se bavijo s kmetijstvom. Judje morajo biti v 30 dneh Pripravljeni na izselitev iz Ecuador ja. Uredba o izgonu pravi da se je na stotine judovskih izseljencev iz srednje Evrope bavilo s prepovedano trgovino v Ecuadorju.	,T , , .
Varšava, 20. januarja. AA. (DNB) Na tukajšnji trgovski šoli so študentje pri predavanju napadli nekega docenta, ki se je zavzel za zidovske Študente. Napadli so s smrdljivimi bombami, rre-davanja so takoj nato ukinili.	.
Pariz, 20. januarja, o. Svetovna zveza za boj proti plemenskemu sovraštvu je imela vfliko zborovanje, na katerem so razni govorniki hudo napadli novo romunsko vlado in njene odredbe glede Judov. Govoril je med drugimi tudi voditelj levičarskih delavskih organizacij Jouhaux in po en zastopnik vsake glavne vere. Na zboru so sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo od francoske vlade, naj se z vsemi sredstvi zavzema za romunske Jude.
Sovietsko vohunstvo na Švedskem
Stockholm. 20. jan. o. švedske oblasti so prijele pred kratkim dva boljševišika vohuna, ki 6ta delala po navodilih sovjetskega poslaništva v Stockholmu. Preiskava je ugotovila, da sta imela dobre weze z delavstvom v velikih švedskih železarnah. Zaradi tega so zaprli več delavcev.
Včeraj se je začela razprava proti njim. Obtoženi so, da so izdajali tajnosti o proizvodnji šrvedske vo;ne industrije. Pri njih so našli načrte in fotografije in pa zaupna navodila inženirjem. Zaprti delavci so delovali kot plačanci sovjetskega poslanika v Stockholmu. Priznali so, da so od njega prejeli velike vsote denarja.
K tajski gospodarstveniki za konec vojne
Tokio, 20. jan. januarja. AA. (Stefani.) List Asahi poroča, da so je vršila na Kitajskem konferenca gospodarstvenikov, ki se je je udeležila tudi ftangkajkova žena. List pravi, da so na konferenci sklonili, da je treba vojno končati, feš da je nadaljnji odpor nemogoč.
Tokio, 20. januarja. AA. (Domej.) Kitajski poslanik v Tokiu Suhsu Hijang je s svojo družino in člani kitajskega poslaništva zapustil Tokio in se odpeljal na Kitajsko. Pred odhodom je obiska zunanje ministrstvo. V Tokiu ostane še nekaj članov kitajskega poslaništva, vendar ne bodo veljali za diplomatske zastopnike. V odgovornih krogih na-glašajo, da odhod kitajskega poslanika še ne po-nieni ukinitve kitajskega poslaništva na Japonskem.
slovanskih listov med Stojadinovičevim obiskom. Dalje pospibro poudarjajo simpatični ion poročil jugoslovanskega tiska o tem olrskti. Med drugim prinašajo danes velike izvlečke iz poročil in člankov »Vremena«, »Polit:ke«, »Slcvsnca« in zagrebških »Novosti«. Mnogo listov je prineslo tudi zvleček iz uvodnika zagrebškega >Ju-slovenskega Llovda*.
Listi poudarjajo tudi pomen tiskovnega sporazuma, ki je bil sklenjen ob tej priliki med Jugoslavijo in Nemčijo.
G’as zaveznikov
Atene, 20. jan. AA. Atenska agencija j>oro-ča: Grški listi posvečajo obširne komentarje dr. Stojadinovičevemu obisku v Nemčiji. »Kati-merini* je prepričan, da je ta obisk znatno utrdil mir. List navaja nato dosedanje dr. Sto-
Na banovinski cesti, ki vodi iz Broda na Kolpi—Osilnica—Čabar se je odtrgala ogromna skala, ki bi gotovo jjokopala štiri osebe z avtomobilom vred. Zasula je cesto, naredila veliko škodo in je promet za dva dni ustavljen.
Avtotaksi iz Delnic je peljal štiri osebe v Čabar. Na povratku okrog pol osmih zvečer so prešli vas Ložec in zavili V sotesko reke Kolpe, ob kateri se vije cesta. Tedaj so začuli strašno lomljenje kamenja in oglušujoč trušč, šofer je ustavil avto, da vidijo, kaj je. Toda groza! Za seboj so zagledali ogromno skalovje, ki se je valilo preko ceste v Kolpo. Prišli so jedva kakšnih sto metrov daleč od mesta nesreče. Tako
I jadi novice ve uspehe in naglasa vlogo predsednika jugoslovanske vlade pri srečnem urejanju evropskega položaja. Razgovori med dr. Štoja-dinovieem in nemškimi državniki so potrdili enakost : iališč glede utrditve miru, posebno v donavski kotlini; ta enakost stališč more samo razveseliti vse prijatelje miru, tem bolj, ker pomeni to zbližanje med dvema pomembnima čuvarjema miru v srednji in vzhodni Evropi. To je tem važnejše, ker nemško-jugoslovansko prijateljstvo ne daje povoda za noben nesporazum in ker so vsi mednarodni politična krogi prav presodili pomen tega prijateljstva.
»Klenikom Melon« poudarja pomen dr. Sto-jadinovieevega obiska in pravi, da je Jugoslavija ostala zvesta svoji dosedanji tradicionalni politiki in prjateljstvom. Ko utrjuje svoja nova prijate’$Wva, ostr.ja Jugoslavija zvesta tudi dosedanjim prijateljstvom.
dve obstreljevanji, prvič ob 1.4-5 in drugič ob 17 uri. Gmotna škoda je zelo velika, število človeških žrtev pa ne.
Ko je angleško parlamentarno zastopstvo odhajalo v vojno akademijo, je blizu njenega avtomobila eksplodirala bomba nacionalističnega letala. Bomba je poškodovala avtomobil. Od zastopnikov ni bil nihče ranjen.
Madrid, 20. jan. AA. (Havas.) Nacionalisti-: čno topništvo težkega kalibra je včeraj bombardiralo Madrid.
Včeraj je tudi obiskala Madrid skupina sedmih angleških poslancev delavske stranke.
Utpehi pred Teruelcm
Sevilja, 20. jan AA. Jlavas. General Oueipo de Liano je sporočil po radiu, da nacionalisti še prodirajo severno od Teruela. Zavzeli so še ne- [j kaj važnih postojank. Nacionalistična letala so | v včerajšnji letalski bitki sestrelila deset letal. |
Na bojišču pri Teruelu so se boji včeraj 8 nadaljevali *-Se večjo srditostjo. Akcija je spet I v rokah nacionalistov. Posebno živahno sta de- 8 lovali touništvo in letalstvo, ki sta nepretrgoma J bombardirali sovražne postojanke. V odseku pri I Concudu so nacionalisti po srditih bojih z eno- § tami mednarodne brigade zavzeli nove postojan- 1 ke. Mesto Tortajado, 5 km severnovzhodno od Teruela, so nacionalisti zavzeli.
Saint Jean de Luz, 20. jan. AA. (Stefani.) Včeraj je sem prispelo 150 baskovkih otrok, ki so bili doslej v Belgiji. Baskovski otroci se bodo takoj odpeljali v nacionalistično Španijo.
so ušli sigurni smrti, ki je že držala roka nad njimi.
Škoda je velika, ker je porušen obcestni zid in poškodovana cesta. Promet je že dva dni ustavljen, tako da ni mogel poštni avtobus dva dni dostaviti pošte, temveč so jo odpeljali z vozom proti Osilnici in v Čabar. Sedaj je zaposlenih približno 50 delavcev, ki čistijo in razstreljujejo ogromne skale.
Tri orjaške donebnike bo začela v Newyorku graditi finančna družba, ki jo vodi sin rajnega milijarderja Rockefellerja. Vsaka stavba bo veljala 12 milijonov dolarjev, to je nad pol milijarde dinarjev.
Vesti 20. januarja
Vatikanski državni tajnik Parceli je sprejel včeraj litavskega zunanjega ministra Muntersa in se z njim dolgo razgovarjal o ureditvi položaja katoliške cerkve v Litvi. Domnevajo, da bo v kratkem jKKlpisan glede tega poseben sj>orazum med sveto stolico in Litvo.
v Francoski poslanik v Belgradu, Brugere, je včeraj potoval čez Slovenijo v Pariz.
Na švedskem so morali zapreti vse gostilne in restavracije zaradi stavke strežnikov in natakarjev, ki zahtevajo 50% zvišanje plač.
Milijon ton premoga letno bodo dajali ve-11, 1 rudniki, ki jih je italijanska vlada uredila ob Rasi v Istri.
2050 novih vojnih letal lx> zgradila Amerika do leta 194-1.
' (,j|lu ni neizogibna, nasprotuje ji Nemčija prav tako kakor Anglija, je izjavil angleški pravosodni minister de la Wurr.
Nemška vlada je vzela državljanstvo trem bivšim socialističnim poslancem i.n nekdanjemu
Pet Arabcev so obsodili na smrt v Palestini ker so pri njih debili orožje
^ Roosevelt misli za svojega naslednika na predsedniškem mestu predlagati neworyškega župana Laguardijo ali pa sedanjega pravosodnega ministra Jacksona.
Sporazum o trgovinskem prometu med Avstrijo in nacionalistično Šipanijo, so sklenili te dni na Dunaju.
Trgovinska pogajanja ir.cd Italijo in Francijo,
ki bi se danes morala začeti v Rimu, so odložili na začetek marca.
Amerika je prepovedala izvažati negorljivi plin helij, s katerim so Nemci hoteli polniti svoje nove zrakoplove. Prepoved je prišla na zahtevo ameriške vojske.
Mussolinijev sin Bruno bo v kratkem letel z nekaj tovariši v Brazilijo. Tani mu pripravljajo navdušen sprejem.
Avstrijske smučarske tečaje in šole bodo odslej mogli obiskovati samo člani mladinskih organizacij domovinske fronte.
Naj večje in najbolj utrjeno letališče v Aziji bo letališče v angleškem trdnjavskem okrožju pri Sin-gapuru, ki bo lahko sprejelo nad tisoč letal.
Za uvod v egiptovske poročne svečanosti so včeraj priredili veliko dirko puščavskih beduinov na krasnih konjih. -Dirko je gledal kralj in ogromna množica ljudi.
Noto nemško notranje posojilo v znesku 750 milijonov mark je bilo podpisano v izredno hitrem času ih je-vpis' presegel določeno v^o jza 20ty piiii-jonov mark, kar priča o zreli državljanski zavesti.
Devet oseb je izpustila pariška policija, katere je zaprla v zvezi z glasovito kapucarsko zaroto.
IS bombnih letal ameriške vojske je brez nezgode priletelo iz Kalifornije do Pearl Harboura na Havajskih otokih. To je prva skupina letal, ki eo jo Amerikanci poslali na tihomorske otoke zaradi negotovega položaja na Daljnem vzhodu.
Nemške letalske ustanove si ogleduje namestnik angleškega letalskega ministra Lloyd. Zlasti ga zanima ureditev obrambe za prebivalstvo pred letalskimi napadi.
Irski zustopnik dc Valera se bo danes vrnil z vsem irskim zastopstvom vred iz Jjondorui domov.
Preiskava o požaru na angleških vojnih ladjah je ugotovila, da gre vedno za podtaknjen ogenj komunističnih agentov. Zadnje čase je izbruhnil požar na celi vreti večjih in manjših bojnih ladij.
Ameriška vlada naj kupi vse staro avtomobile in jih kot staro železo porabi pri gradnji novih bojnih ladij. Tako bi šla iz prometa vsa stara vozila in tovarne bi imele dosti novega dela. To predlagajo lastniki avtomobilskih tovarn.
Za bližajoče se bolgarske volitve, pri katerih bodo delno lahko volile tudi ženske, so izdale vse bolgarske ženske zveze oklic, v katerem priporo-čajo bolgarskemu ženstvu, naj volijo samo tiste kandidate, ki so pošteni, kulturni in dobri državljani.
40-urni delovni teden in zvišanje mezd zahteva mornariško delavstvo v velikem francoskem pristanišču Kouenu, če ne, bo začelo stavkati.
Novo francosko vlado so z zadovoljstvom sprejeli v Italiji, ker pomeni oslabitev ljudske fronte. V Ameriki pa jo pozdravljajo zaradi tega, ker jamči ime prejšnjega finančnega ministra Bon-neta za to, da bo Francija ostala zvesta denar-stvenemu sporazumu med Francijo, Anglijo in Ameriko. Angleži pa pravijo, da ta vlada ne bo dolgo na oblasti.
Enajsto mednarodno letalsko konferenco so začeli včeraj v Berlinu. Nanjo je poslalo zastopnike 25 letalskih družb.
Vseindijski narodni zbor bo začel svoje seje februarja meseca in se bo bavil z načrti za nove pokrajinske ustave. Odločalo bo seveda stališče indijskega voditelja Gandija.
Narodni odbor Belorusov je razpustila poljska vlada, ker je dognala, da so beloruski begunci, ki so po boljševiški revoluciji pobegnili na Poljsko, delali v tem odboru po navodilih neke tuje države.
Belgija bo priznala italijansko cesarstvo in
italijansko oblast nad Abeslnijo. Ta sklep pozdravljajo vsi listi, razen socialističnih.
Italijansko letalsko odposlanstvo, ki je organiziralo kitajsko letalstvo, se je na Mussolinijevo povelje vrnilo te dni domov, ker razmere ne dovoljujejo več, da bi ostalo tam.
Dve letali so podarili grški vojski rojaki, ki prebivajo v Egiptu. Letala je na atenskem letališču blagoslovil sam pravoslavni patriarh v navzočnosti kralja Jurija.
>Ljubim Italijo in občudujem Mussolinijac, tako se glasi izjava, ki jo je dal romunski kralj Karol italijanskim časnikarjem. S tem je jasno povedal, kakšno bo bodoče razmerje med Italijo in Romunijo.
Hitlerja bodo pri obisku v Italiji spremljali zunanji minister Neurath, general Gflring, Hitlerjev namestnik Hess, vojni minister Blomberg. general Fritsch ,ter ministri Frank, Darrč, Goebbels in drugi. Hitler bo ostal v Rimu tri dni.
V Moskvo so nenadoma poklicali odpravnika poslov pri sovjetskem poslaništvu v Varšavi, Vi-nogradova. V Moskvi ga čaka najbrž strel v hrbet, kakor toliko njegovih tovarišev.
Naskoki na Teruel, obstreljevanje velikih rdečih srecfššc
Divji boji po vseh španskih frontah
Salamanca, 20. jan. o. Milejše vreme, ki je zadnje dni nastopilo po Španiji, je oživilo vojskovanje po vseh bojiščih. Iz silovitosti, s katero so se boji spet začeli, je razvidno, da se hočejo nacionalistični oddelki nad rdečimi maščevati zaradi Teruela, hkrati pa njihove vojne akcije pričajo, da se pripravljajo na splošni napad, od katerega pričakujejo odločitve v tej vojni. O tem govori zbiranje njihovega brodovja v Sredozemskem morju, ki bo podpiralo z obalnimi napadi vse korake kopne vojske. S silovitimi napadi pa hočejo v civilnem prebivalstvu rdeče Španije vzbuditi strah in malodušnost.
Bombe na Valenclto in Barcelono
Barcelona, 20. januarja, o. Barcelona je vče-faj doživela silovit letalski napad, ki kaže, da šo nacionalisti na vseli bojiščih ojačili svojo vojno delavnost. Kmalu po 12 je šest velikih letal metalo bombe na središče mesta. Letala eo priletela iz Palme na Malom in so vrgla mnogo težkih bomb. Več nosdopij je razdejanih. Eksplozija bomb je naredila zelo veliko gmotno škodo. Sodijo, da je okoli 100 ljudi ubitih in tudi število ranjencev je zelo veliko. Protiletalske baterije nad mestom niso mogle Francovim letalom do živega. Tudi lovska letala rdečih niso mogla dohiteti nacionalističnih, ki so se hitro izgubila na visoko morje vračajoč se na svoja oporišča.
Valenci ja, 20. ran. Uradno poročilo rdeče vlade pravi, da je Valenoija dopoldne doživela
Voiiini boi v Romuniji se je začel
in obeta biti oster kakor še nkdar
Bukarešta, 20. jam. m. Za bližajoče se nove državnozborske volitve, ki jih je razpisala nova romunska vlada, se vse politične stranke v Romuniji živahno pripravljajo. Posefcno delavne so opo-zicionalne stranke. Liberalna stranka, stranka profesorja Jorge, 2elezna garda in narodna kmečka stranka nameravajo napraviti volilni eporai.um. V ■ta namen eo voditelji teh že imeli več sestankov, ter so načelno že pristali na sodelovanje v volilnem boju. Otpaziciomalne skupine napovedujejo že sedaj, da bo ta volilni boj zelo hud in bo po svoji estrini
Politično delo ministra dr. Kreka
v Sloveniji
Ljubljana, 20 jan. Minister dr. Miha Krek se je v soboto pripeljal v Ljubljano. Po sestanku Z banom je sprejel na tajništvu stranke zastopnike JRZ in ostal v tajništvu do poznega popoldne. V soboto zvečer je govoril na shodu zastopnikov JRZ iz Ljubljane.
V nedeljo dopoldne je ime! minister sestanek z občinskimi odborniki in predsedniki krajevnih organizacij iz Ljubljane in iz ljubljanskega okraja, nato je pa odšel na sejo Županske zveze. Zvečer je priredila krajevna organizacija JRZ v Tržiču sestanek, na katerem je minister govoril o političnem položaju, posebno o delovanju vlade v socialno-politični zakonodaji.
V ponedeljek je minister obiskal obmejna kraja Cerknico in Stari trg pri Lcžu, popoldne ob 18.30 je pa govoril na velikem shodu Zveze
Ogromna skala zaprla cesto
med Čabrom in Osilnico ter bi skoro zdrobila pod seboj
avtomobil s 4 potniki
presegal vse dosedanje,Opozicija napada že sedaj vlado, češ, da tepta ustavo in zakone. Pravi namreč, da je sedanja vlada poteptala zakone s svojimi prvimi zakoni, ki jih je izdala brez parlamenta. Razpustitev parlamenta in razpis novih volitev dokazuje, da hoče vlada z vso odločnostjo izvesti svoj program. Da ga bo pa mogla dosledno izvaiati, je smatrala za potrebno, da razpusti pred kratkim izvoljeno narodno predstavništvo in si pri novih volitvah zagotovi močno večino, na katero se bo v parlamentu lahko naslanjala.
delavcev in zasebnih nameščencev v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Odbor županske zveze je navdušeno pozdravil sklep glavnega odbora JRZ, j>o katerem bo kandidiral za stranko na senatnih volitvah dr. r ran Schaubach, bivši veliki župan v Mariboru, za namestnika pa Alojzij Mihelčič, župan v Cel ju.
V vseh krajih, pri vseh organizacijah in na vseh shodih, kamor je prišel minister, so ga navdušeno pozdravili in se je mogel prepričati, da ljudstvo soglasno odobrava delovanje kraljev-
Iske vlade, in politiko stranke. Strankarske organizacije kažejo veliko živahnost in soglasnost vseh pristašev. Mladina živo sodeluje pri vseh manifestacijah in požrtvovalno pomaga izvajati program stranke.
Maribor je zdravo mesto
Maribor, 10. jan.*
Mestni fizika! v Mariboru je izdal .stnlitiko o zdravju jn boleznih Mariborčanov v preteklem letu. Ja statistika je prav zanimiva, ker nam zopet potrjuje staro Izkušnjo, da spada Maribor med
nafbolj zdrava mesta v državi
In to kljub naraščajoči industrializaciji, ki nam ustvarja v mestu vedno več proletariata in z njim povezana revščine. Res sicer raste v mestu število obolenj na jetiki, vendar je ta morilka bolj nevarna za mestno okolico, kjer se nahajajo glavne delavske naselbine. Zato pa so v preteklem letu Mariborčanom skoraj popolnoma prizanesle običajne epidemične bolezni, ki sicer terjajo na podeželju največ žrtev. V prvi vrsti ima pri tem zaslugo mestni fizikat, ki budno pazi na vse bolezenske pojavet da jih lahko takoj v kali zatre. Zaradi tega doživi tudi večina Mariborčanov visoko starost ter je največja umrljivost med
meščani med 60, in 70. letom
V tem pogledu prednjači Maribor vsem drugim mestom v državi. V 1. mesecu starosti je lani umrlo 20 otrok, v starosti do 5 let 69, od o do 15 let 25, od SOdo 60 let 153, od 60 do 70 let 191, nad 70 let 154. Med boleznimi, ki terjajo največ smrtnih žrtev, so v Mariboru na prvem mestu obolelost srca in krvnih žil, Te bolezni so zahtevale 113 žrtev. Naravnih smrtnih primerov (starostna oslabelost) je bilo 77, od pljučnice je umrlo
8(1 meščanov, šele na četrtem mestu je jetika š 85 primeri, takoj za njo pa prihaja rak s 83 smrtnimi primeri, število smrtnih primerov
taradi raka narašča od seta do lesa
0d kapi je lani umrlo 27 Mariborčanov, številni smrtni primeri od kapi, srčne napake in bolezni krvnih žil pričajo, da so te bolezni v ozki zvezi s pitjem močnih in dobrih slovenjegoriških vin, ki jih Maribor v veliki meri konzumira. Zastrupljanje ran je lani zahtevalo 16 smrtnih žrtev, dif-terija 4, trebušni legar 1, razne druge infekcijske bolezni 6, smrtnih poškodb po naključju je bilo 12, samomorov 14, dve žrtvi pa je zahteval zločinski uboj.
Zelo zanimivo poglavje statistike mestnega fizikata je ljudsko gibanje v preteklem letu. Iz njega je razvidno, da bi Maribor
moral sčasoma izumreti
ako ne bi bilo močnega doseljevanja iz okolice v mesto. Umrlo je lani 395 Mariborčanov, rodilo pa se je samo 328 otrok, od tega pa 57 nezakonskih. S priseljevanjem pa se je pomnožilo lansko leto število mariborskih meščanov za 391 osqb. To število bi bilo še znatno višje, če ne bi začela mestna občina rigorozno postopati pri podeljevanju mariborskega občanstva. Predlansko leto je bilo namreč še sprejetih v občinsko zvezo 1287 oseb.
Mojstrovina dunajske filmske produkcije po znanem Anzengruuerjevem odrskem delu
Sodelujejo : Ma s Jara y kot župn k, Hansi Stark, Ludvik Stoasel m drugi člani dunajskega Burgtheatra, Ter slavni dijaBki zbor: Wlener SAngerKnoben
Jutri velika premiero v
KINU UKIOKU
...	_	„	_	Jutri	premiero?
Hirclifclflshl župnih
Prekrasen film iz življenja mladega va/kega župnika in njegovih župllanov. Film o velik ni sarnozatajevaniu in o ljubezni dusn ga pastirja, ki ga spoStujejo vsi, dokler se podlemu obrekovalcu ne posreči uničiti todivno harmonijo na vasi. Prepozno pride spoznanje! župnik od-hata, v srcih njegovih zvestih župljanov pa kraljuje raj večne IJuDezni.
Obsojeni ponarefalci hranilnih knjižic
Ljubljana, 20. jan.	tvorjene knjižice je kupoval blago, z njimi dajal
Včeraj dopoldne je bila pred malim kazenskim garancijo, da bo blago plačal, blago nato prodal senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Kovač, pri-	 ■	,	.	.	. ..
sednika pa sta bila s. o. s. Brelih in s. o. s. Lederhas, razprava proti šestim obtožencem, ki so se morali zagovarjati zaradi ponarejanja hranilnih knjižic. Obtoženi so bili : 31-Ietni Stefan Ci-perle iz Vodic, 37-letni Ferdinand Urbajs iz Trbovelj, 40-letni Franc Kocelj iz Vodic, 28-letni Ivan Bilban, mizarski pomočnik z Viča, 32-letni pose-eestniški sin Aleš Peter iz Mengša. Obtožpico je zastopal državni tožilec Branko Goslar, zagovorniki obtožencev pa so bili dr. Jelenc, dr. Kreč, dr. Krapež, Brejčeva in dr. Zupančič.
Razprava je trajala od pol 9 zjutraj do 8 popoldne. Razkrila je zanimive sleparije, ki so se jih posluževali obtoženci s hranilnimi knjižicami, zlasti pa glavni obtoženec Štefan Ciperle, ki je bil vodja vse družbe in se je začel ukvarjati s ponarejanjem knjižic, ker je sam zašel v dolgove, nekaj časa mu je posel lepo uspeval, toda v zvezi s svojo družbo je bilo skoraj izključeno, da ne bi prej ali slej prišel v kriminal. Zanimivo je bilo, kako je iz vloge 50.80 din ponaredil 22.800 dinarjev, dalje iz 13 din vlogo 10.900 din, na po-
Dve, tri za celjsko ftNovo dobo"
Slovenski JNS-arji se vedno bolj korajžno podajajo na tista tla, ki so za njihove noge najnevarnejša, silijo v vrste slovenskega ljudstva, ki je nad njimi že izreklo svbj amen. — Tako se je na teh novih tleh prebudila celo celjska »Nova doba«. Naenkrat je spoznala, da navzlic dolgoletne, za slovensko ljudstvo tako blagoslovljene dobe vlade JNS, to še vedno ne živi tistega življenja, ki si ga zasluži, temveč se mora zadovoljiti vselej z drobtinicami, ki padajo z bogatinove mize. In kako naj bi bilo bolje, če pa gre naš denar med črnce v Afriko, ne pa na oni trg, kamor je speljala kanale gospodarsko politična modrost naših pre-minilih narodnih dobrotnikov. Tu je — po mnenju dopisnika »Nove dobe« — vzrok ljudske revščine in gorja. Afrika žre naše težko prislužene dinarje, in katoliška duhovščina, ki osnavlja semenišča za afriške misijonarje, je tista pijavka, ki pije slovenskemu ljudstvu ono kri, ki je pristašem »Nove dobe« tako sladka, slovenska katoliška duhovščina je tista, ki ji je jezik in blaginja črncev bližja kakor položaj in materina govorica naših bratov onstran meja ..
No, nekateri pač nimajo srečne roke. In če to velja, velja pred vsem za naše JNS-arske politične žonglerje. Kadarkoli so pripravljeni ponuditi roko ljudstvu, mu ponudijo — levico namesto desnice, in uspeh je prav obraten od onega, ki ga pričakujejo. Tako je tudi to pot »Nova doba« udarila na napačno struno, kajti slovenski narod prav dobro ve, kje so tiste globoke, nenasitne bisage, v katere se steka sad njegovih žuljev po zaslugi ljudi, ki so »Novi dobi« zelo blizu, .Gospodu dopisniku se lahko dogodi neprijetnost, če bo kdo hotel od njega kakih pojasnil. Takrat, mislimo, mu ho težko po pravici in resnici ustreči ljudski radovednosti!
Pričakovali bi, da bo »Nova doba« s to prvo polomijo nehala. Toda zanjo velja to, kar pravijo ljudje: da ena nesreča sproži drugo. Naredila je še korak naprej in zagrešila drugo neumnost. Posvetila se je obrambi slovenskega jezika v zasedenem ozemlju In prevzela nase nalogo, ki ji pač ni kos, saj je ne zmore niti v svobodni domovini, kjer ima na razpolago vsa sredstva. Da slovensko ljudstvo v Italiji ne zna več moliti v svojem jeziku, jo skrbi, medtem ko ve že vsak otrok pri nas, da je edino slovenska katoliška duhovščina tista, ki ni obupala nad položajem v zasedenem ozemlju in zbežala čez mejo, kakor je to storilo stotine in stotine drugih. Duhovščina je ostala, kjer je bila, v edino oporo obupanemu ljudstvu.
To naj upošteva dopisnik »Nove dobe«, kadar bo hotel spregovoriti besedo z našim ljudstvom. In še eno naj pomisli: kaj so delali in še delajo njegovi pristaši v naši svobodni domovini za pro-evit slovenskega jezika in narodaV Ilic Rhodus, hie salta!
Belgrad, 20. jan. m, V finančnem odboru Narodno skupščine se danes dopoldne nadaljnje proračunska razprava, Na dnevnem redu je še vedno predlog proračuna ministrstva za gozdove in rudnike,
fn knjižico spretno dobil nazaj ter jo dalje prodal. Ciperle je tudi poskrbel potrebne štampiljke hranilnic in celo župnišča v Križah, da so jxi-tvorbe v hranilnih knjižicah delale bolj videz pravilno vpisanih vlog, ponarejal podpise. Pri tem poslu so mu pomagali ostali s tem, da so knjižice spravljali v promet pri svojih znancih. Na razpravi je Ciperle vse odkrito priznal in dolžil svojo družbo, ki pa se je izgovarjala z nevednostjo. Razbremenil je Ciperle samo Bilbana. kar se je_ izkazalo za resnično. Bilban je bil zato oproščen, ostale i>a je sodišče obsodilo na kazen. Obsojeni so bili Ciperle Stefan na 2 leti strogega zajrora, na 1140 din denarne kazni in triletno izgubo častnih državljanskih pravic; Ferdinand Urbajs na 9 mesecev strogega zapora, 360 din denarne kazni in na dveletno izgubo častnih državljanskih pravic. Poravnati mora s Ciperlom nastalo škodo. Kocelj Franc na 6 mesecev strogega zapora in 240 din denarne-kazni, Ivan Osvald, in Peter Aleš vsak na 5 mesecev strogega zapora in na 120 din denarne kazni. Obsojencem se šteje preiskovalni zapor.
Kmečka zveza ob severni meji
Gornja Radgona, 20. jan.
V nedeljo, dne 16. januarja, je bil v Gornji Radgoni v posojil n. dvorani občni zbor Kmečke zveze. Tega občnega zbora se je udeležilo nad 300 ljudi. Zdsto-pnik gdavnega odbora Kmečke; zveze je v svojem govoru orisal navzoenim pomen in program te važne stanovske organizacije. Pozval jih je na delo in v boj zu svoje pravice. Njegova izvajanja so vsi pazljivo poslušali in odobravali, O praktičnem gospodarstvu je govoril svetnik Kmetijske posojilnice, kmet Špindler od Sv. Antona v .Slovenskih goricah, ki je v svojem govoru razlagal način praktičnega gospodarstva. Sledile so še volitve in živahna razlaga o najbolj perečih vprašanjih, ki tarejo kmeta.
Ta občni zbor je dokaz, da se je zganil tudi naš kmet ob severni meji. Stanovske razmere v zadnjih letih so pripomogle mnogim do spoznanja, da je treba tudi med kmeti več stanovske zavesti, čo hoče, da končno doseže ta najvažnejši stan, ki je steber drugih stanov, to, kar po vsej pravici zasluži.
Belgrnd, 20. jan. Včeraj je v Belgradu nenadoma umrl znani dramatik in pisatelj humorističnih del Branislav Nušič, siar 74 let. Nušič se ,je, rodil leta 1864 v Belgradu. Tu je dovršil osnovno in srednjo šolo, pravne študije je začel v Gradcu, končal jih je pa .v Belgradu. Komaj je dovršil visokošolske študije, je že moral eno leto v zapor zaradi neke pesmi. Prva njegova služba je bila v zunanjem ministrstvu, nakar je več let služboval kot konzularni uradnik pri srbskih konzulatih v Južni Srbiji. Leta 1910 je postal tajnik prosvetnega ministrstva v Belgradu, kmalu nato pa je bil postavljen za dramaturga v helgra.iskem gledališču. V neustaljenih razmerah se je Nušiču večkrat pripetilo, da je bil pod eno vlado upokojen. pod drugo pa spel postavljen nazaj v službo. Iz prosvetne službe je prišel v poštno ministrstvo, od tam pa se je spet preselil v časnikarstvo. Svetovno vojno je prebil večinoma v tujini in veliko pisal. Leta 1919 je bil postavljen v Belgradu za prvega načelnika umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu in tu ostal do svoje upokojitve leta 1923. Poslej je živel v svoji hišici, ki jo je imel v Belgradu, Nušiča štejemo med najbolj plodovite pisatelje odrskih del. Napisal je skoraj nepregledno vrsto veseloiger, katerih zgodbe je zajel iz belgrajskega čaršbskega življenja. Tudi v ljubljanskem gledališču in na mnogih podeželskih odrih poznajo Nušiča kot avtorja zelo uspelih komedij* Sumljiva oseba«, »Narodni poslanec«, »Navadni človek« in še nekaj drugih del, ki so šla ne samo preko domačih, temveč tudi preko tujih odrov.
Nušič je bil rojen humorist, ki je znal tudi
izredno hitro pisali. V Belgradu je bil prav gotovo ©na najbolj popularnih osebnosti. Ko se je zvedelo za njegovo smrt, je gledališče takoj odpovedalo vse predstavo za hva dni.
Belgrad, 29, jatv m, Posmrtne ostanke največjega srbskega komediografa Branislava Nušiča, ki je umrl včeraj oi) 12.29, so prepeljati opolnoči _v Narodno gledališče in ga položili na oder v veži. Danes bo občinstvo lahko hodilo kropit velikega pokojnika ves dan do polnoči. Za pogfelj PtdJSfl" nega Branislava Nušiča, ki bo na državne stroške, je sestavljen poseben odbor. Nušiča bodo pokopati jutri dopoldne. Pogrebni sprevod se bo od Narodnega gledališča začel pomikati ob 9, ter bo krenil najprej do 8:.borne cerkve, kjer bo za pokojnikom žalno pravilo. Po cerkvenih obredih bo šel sprevod po več bel g rajski h ulicah na novo pokopališče, kjer bodo posmrtne ostanke pokojnega Nušiča položili v grobnico. Nušiceva družina dobiva neprestano sožalna pisma od vseh strani. Ženi pokojnega Branislava Nušiča je izrekel včeraj sožalje tudi knez namestnik Pavel. Sinoči je pa osebno jirišel pokojnikovi družini izrazit sožalje prosvetni minister Magaraševič. NušiČevi prijatelji so ga-n\f®t° vencev na grob ustanovili »Sklad Branislava Nušiča«, ki bo podpiral kulturna in umetniška stremljenja. Iz tega sklada bodo prejemali podpore književniki in umetniki vsako le4o na dan Nušiče\ev smrti.
Družini pokojnega Branislava Nušiča je if* rekel iskreno sožalje v svojem imenu in v imen* predsednika vlade dr. Stojadinoviča tudi notranji minister in tačasni zastopnik predsednika vlad* dr. Anton Korošec.
Uspehi in rcs spehi Etcših akademikov v Švici
Villars, 19. januarja.
Po	teku	na 14 km, ki se je vršil v	petek in
na katerem	nas je	Močnik tako častno	zastopal,
se je vršilo v soboto dvoje tekmovanj: štafetni tek in tekma v smuku!
Za štafetni tek, ki se je vršil dopoldne, so se prijavile štiri štafete, vse štafete švicarskih univerz. Tekli so po 5X6 km, cilj in start sta bila na istem mestu. Proga, ki je potemtakem bila dolga 30 km, je bila srednje težka, zaledenela.
Prva je bila štafeta univerze Curih, druga je bila univerza Bern, tretja pa univerza Lausanne!
Popoldue je bil smuk s Chamassaira. V dopoldanskih urah je bila proga za smuk pokrita s plastjo ledu in so tekmovalci pričakovali za po poldne najhujše, kajti obenem so se privalili nad Villars	črni	oblaki,	ki so obetali nič	drugega.
In res	je pričelo liti	kakor iz škafa, na	progi pa
je naletaval gost sneg. Tega je močan veter napihal na nekaterih mestih 30—40 cm visoko, na drugih mestih pa je prišla na dan stara ledena podlaga.
Zaradi silnega snežnega meteža in. viharja, ki je razsajal na Gretayu, se je najprej zdelo, da bo treba tekmovanje v smuku odpovedati. Funkcionarji so po dolgem posvetovanju nazaduje le sklenili, naj se tekmovanje v smuku vrši, samo start se pomakne za kakih ,250. m nižje. Toda, tuli v tej višini niso bile vremenske razmere nič boljše. V obraze tekmovalcev, ki so stali na startu, je bičal veter z ledenim snegom in od stačterja, ki je stal 3 m proč, so se videli v gosti megli sami obrisi. V takem vremenu je šlo najprej na progo pet dam, sledili so moški. Heim je s številko 12 vozil v najhujšem vikarju in gosti megli, To ni bila vožnja, to je bilo tipanje snega in ledu pod smučkami; prvih dvajset številk je vozilo celo progo samo na občutek. Tu pa je nastopilo nekaj nepričakovanega, Ob času, ko so startale številke 35—40, je ponehalo naletavanje snega in megla je pričala vzdigovati. Novak, ki je imel številko 48. je imel spodnjo polovico proge še brez megle in prišel edini brez padca na cilj. Zadnjih štirideset tekmovalcev pa je imelo že vso progo čisto, sonce je posijalo in so ti po mili volji drveli po izvoženi progi proti cilju. Vsi vozači so rabil povprečno čas pod tri minute, Heimu so štopali čas 3' 56", kar je ogromno za 3 km dolgo progo. Novak je vozil •y 48" in še ni prišel med prvih 15, Bilo pa je v rezultatih mnogo napak in je vodja jugoslovanske ekipe vložil pri sodnikih protest zaradi Heimovegn rasa. Imel je na veri progi samo en padec in bi bil niegov 'lat 3' 57" mnogo preslab, da bi isti lahko še tekmoval v slalomu. Enominutna pomota je bila nčividna, toda žirij« je vztrajala pri rezultatih in stala na stališču, da se naknadno rezultatov ne more popraviti. Trdi protesti švicarskih in avstrijskih tekmovalcev, ki so se potegovali za lleitnu in pokazali tu svojo športno koiegialnbsl, so bili. odbiti. Vse je bilo zaman, Heimu je ostal čas 3' m" in s lem je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja.
Tehnični rezullati smuka so naslednji:
Dame:
1. Goedl Helga, 3' 05"1/-,
KINO SLOGA
Premiera vesele in zabavne Bolr»ryjevc operete
Telefon 27-30
Innsbruck, Avstrija
KINO SLOGA
»Ne morem se ii upreti!«
v glavni vlogi Annj’ Ondra in Hans .Siihnknr Divna glasba, zdrav humor, odlična igral — Dve uri smeha!
Najnovejši žurnal: Dr. Stojadinovtč v Berlinu.	Rezervirajte	si	vstopnice v predprodaji!
izpred obrtnega sodišča
iz zontt nadure
Ivan je bil v industrijskem podjetju zaposlen skozi sedem let; imel je v zadnjih 18 tednih po 300 din, pozneje skozi 18 tednov po 225.— din in še preja po 200 din tedenske plače: delati se je smelo po 8 ur na dan. Po izstopu iz službe je Ivan tožil podjetje za 10.495 din trdeč, da je v zadnjih treh Jetih opravil 1499 nadur; za delo, ki ga je opravil v teh nadurah, ni dobil nikakega plačila, kajti dogovorjena mezda se je nanašala samo na osemurni delovnik. Pri razpravi je toženo podjetje priznalo, d« je Ivan res opravil cel čas 949 nadur, za to delo pa je bil pavšalno plačan s tem, da je imel prvotno po 200 din, pozneje pa 225 din in končno po 300 din na teden: to je tako visoka plaža, da se mora za njo nekaj več kakor po 8 ur na dan delati; Ivanu se je pri določilu plače izrečno povedalo, da bo s lo mezdo plačan tudi za morebitne nadure. Težavno je bijo dokazati število opravljenih nadur; tožnik je imel zapiske, podjetja pa zopet svoje. Ivan jih je imel 550 več zapisanih, kakor podjetje. Zaslišanih je bilo mnogo prič; važna je bila izpovedba vratarja, pi je povedal, da so delavci, kateri niso delali preko 8 ur na dan, zapuščali tovarno redno ob 17. uri; kdor pa je delal preko te ure, se je po
končanem delu zglasil pri vratarju ter temu povedal vsakokrat, koliko nadur je opravil, Vratar je to točno upisoval v posebni seznam, katerega je na koncu tedna oddal v pisarno. Tako je tudi Ivan osebno napovedoval vratarju, koliko ur je delal preko dopustnega delovnega časa. Na ta način je sodišče zaključilo, da je Ivan opravil samo 949 nadur in ne 1499, kakor je on zatrjeval.
Rešiti je bilo treba še vprašanja, ali je bila odškodnina za nadurno delo že zapopadena v določeni tedenski plači. Zaslišan je bil izvedenec iz kovinske stroke, ki je povedal, da je v zadnjih lotil) primerna mezda za takega pomočnika po 4 do 4.50 dih na uro, teda.i tedensko po 192 din do 216 din. Dokazalo se je, da se je Ivanu samo pri zadnjem povišku reklo, da se mu mezda za to zviša, ker opravlja tudi nadure. Pri tej plači je opravil 277 nadur. Sodišče je bilo mnenja, da pri prvih plačah ni bila. upoštevana odškodnina za nadurno delo: pri zadnji plači pa. v kolikor je presegala 225 din na teden, se je poračunal znesek 85 din na teden za nadurno delo. Sodišče ie prisodilo za vsako naduro po 6.75 din 'odštpvši 1512 din, katere je preiel zadnub 18 tednov na račun nadur, tako da je 'Ivan dobil še 4683.75 din Podjetje se proti tej sodbi ni pritožilo.
2. De Severry Nicole, 4'51"s/3, Lausanne, Suisse
3. Tenger Ruth, 4'54"4/s, Lausanne.
Moški:
1. Berger Hans, 2' 22"3/B, Innsbruck, Avstrija.
2. Tomkinson Jymmy, ‘2'28"1/.-,, Anglija.
3. Hodler Mare, 2' 33", Bern, Suisse,
V soboto dopoldne je bilo tekmovanje v slalomu. Pripuščenih je bilo 45 tekmovalcev, plasiranih pri smuku, med katerim je nastopil za Jugoslavijo samo Novak, ker Haim zaradi slabega čaaH v smuku ni smel startati v konkurenci slalom*-Tu so zopet Švicarji prosili žirijo, da bi smel star-tati Heim v konkurenci, kar pa na noben način niso dovolili in mu je bilo dovoljeno, da tekmuj* izven konkurence. Tu je dosegel v predteku najboljši čus dneva in tako dokazal svojo dobro formo. Tudi Novak je vozil stilno zelo lepo, samo V obeh tekih nekaj prepočasi; z malo več volje bi se gbtovo plasiral med prvo petorico. V slalomu se je vrsd glavni boj med Hodlerom, Tomkinso-nom in Bergerjem, ki so se tudi v.i borili za prvo mesto v alpski kombinaciji. Slalom je bil srednja težek, precej hiter, štel je 34 vratič in imel višinsko razliko 200 m.
Rezultati slaloma:
Dame:
1. Goedl Helga, 1’ 24", 0' 54"*/.-,, 2'
2. Movnier. Denis, 1' 43", 1' 06"%, 2'
3. Tenger Ruth, 3'62",	n	1	'
Moški: .
1. Hodler, l'09"Vs, 0'47"3/.,. 1' 57"%.
2. Tomkinson 1' 15"%, 0' 45"*/3, 2'01"ah ’' '
§. Kaech Arnold, 1" 16"Vs, 0'47"%, 2'93’;%:
4. Berger Hans, 1'16"%, Q'48"%, 2'04"%.
11. Novak 1' 214/a, 0'54"%, 2'19**/,.
Slalom v drugem teku je bil skrajšan za 10 vratič.
Alpska kombinacija:
Dame:
1. Goedl 0. 2. Moynier 32'34". 3. Tenger 32'87".
Moški;
1, Hodler 1' 75". 2, Tomkinson 3'01. 3 Berger 3'83". 12. Novak 15'79".
.„ V alpski kombinaciji je zmagal mladi, simpa-ticni Marc Hodler, ki je pokazal krasno tehniko in je obenem vreden član švicarskega FIS-moštva. Pri damah je bila za klase nadmočna drugim Avstrijka Goedel.
Skoki:
'I u smo dosegli nedvomno največji uspeh na. tem mednarodnem tekmovanju in to po našem mladem Bevcu, ki je v močni konkurenci dosegel prvo mesto v solo skokih; poslal je s tem SAS prvak za 11)38. leto. Njegov siil je zelo lep in je zlasti njegova mirna drža v zraku navdušila gledalce. .
1. Bevc 34 m, 34 m 209 točk.
2. Kaech 25 m, 28 m, 168 točk.
3. Steffen 26 m, 29 m, 167.	,
V norveški kombinaciji je zmagal 1. Kaech Arnold, univ. Bern, 51 točk. 2. Btefeu Willy, Bern, 123 točk. 3. Guinand Andree 132 točk.
Filmi
»Ne moreni se ti upreti« (Kind Sloga). BunJft-sta opereta z Anny Ondro in Hansom Šohnkerjem v vodilnih vlogah in Gezo v. Bolvaryjem kot režiserjem. Sumna, pisana, živahna opereta ima nekaj zelo privlačnega v sebi. Režiser se je spretno izognil pretiravanju v sceni, igri in še bolj v petju, s čemer je dosegel, da film po svoje užiga in razveseljuje tiste, ki si včasih zažele tudi lažje hrane. Dejanje se spleta iz avanturističnih nagnenj »kralja nogavic« na eni strani in »kraljice čevljev- na drugi strani. Zapleti in razpleti so pomešani z dobrimi situacijskimi domislicami ter scenskimi in režijskimi finesami, ki poživljajo pestro operetno revijo ženske mode, lahkovernih dam in moških, ki tem damam mešajo glave. Vse skupaj kot nalašč za opereto. Tudi muzika in napevi ugajajo. Da se film lahko šteje med boljše operete, ima največ zaslug prav režija. Kot opereta bo po svoje ljudem godila.
Vremami?©
Ratece-Planioai —3, oblačno, mirno, pršič 58 cm.
Flanica-Tuniar: —3, jasno, pršič, 110 cm. Kranjska gara: —j, oblačno, mirno, odsrenjen južni sneg, 70 cm, sankališče in drsališče uporabno. Vršič; 110 cm južnega snega.
Dovje-Mojstrana: 0, oblačno, mirno, 26 cm snega.
Bled; —2, oblačno,.sren, 20 cm, drsališče uporabno,
Sv. Janez v Bohinju: —2, oblačno, mirno, pršič na 45 cip podlage.
Zlatorog v Bohinju: --5, jasno, pršič na 60 cm podlage.
Kofce; —3, oblačno, 10 cm pršiča na podlagi.
Zelenica: —8, oblačno, 15 cm pršiča na 210 cm i 'Unge. _
Ljubelj: —4, oblačno, sankališče ugodno.
Rimski vrelec; —3, oblačno, mirno, sren, 60eirt.
Od t« in tam
Dohodki ux>»iQj><j|sla* uprave so se v merecn n°'pirobru močno povečali. \ sega skupaj je pri-•slo y bl,ag#joo 37^,976.~24 dijj. od česar odpade na prodajo nio*i,oj*oi škili predmetov 189,8)9.'5T2, ostalo pa na ra/.i>e takse, jia uvoz, izvoz in drugo. Jopaka se je dotna prodalo t» 1£5 milj., soii za >1, petroleja za 2L vžigalic za 8. cigaretnega papirja za h milj. jjj nazadnje še za dober mi-l V8	manjših	prednjeifcov. Če primerjamo
dohodke mon.opoisk<(? uprave z novembrskimi iz leta 1936, vidimo, da so letošnji dohodki večji za <1.5 milj. Tudi v proračunu so predvideli manj dohodkov za ta mesec. Dejansko jih je bilo za 25 nji j j. več.
Danes so v Mostarju odprli novo zgrajeno poslopja Borze dela. Zgradba je veljala 1 milj.
200.000 din. Na otvoritvene svečanosti so povabili tudi ministra Dragišo Cvetkoviča, vendar pa se jih osebno ne bo udeležil. Zastopal ga bo na-Vv ministrstvu dr. Krmpotič Minister Cvetkovič je nakazal za to priliko 15 jurjev za revne Mostarčane.
Mesto v Indjijo v Slavoniji je dopisnica romala prav v daljno Indijo. Iz Belgnjda je bila Pr*j.. .mesecem in pol poslana neka dopisnica v Indjjjo. Na pošti pa so spregledali mali >j« in pismo poslali v Indijo. Ker tam le niso mogli najti tjstoga naslovnika, so karto zopet poslali nazaj v Indjijo. Dopisnica je romala celih 42 dni.
S 132 letnim starcem iz okolice Lipljana se namerava poročiti neka mlada Amerikanka. V
vasi Veliki Ribar živi Bahtijar Kožan, za ka-erega domačini pravijo, da je star 132 let. O njem je prišel glas v svet in nekega dne je do Priromalo pisemce kar iz daljne Amerike, o letna Mary Pantes se je ponudila temu Ma-tuzalemu za'ženo. Starec je bil ponudbe vesel. • ij? napisati »ljubavno« pismo, zraven pa |e Pl*uožil se svojo sliko. (Nevesta je svojo sliko ze zdavnaj poslala.) Tako sta se zmenila za svatbo,	mladi	nevesti kar najbolj
se je Balitijar začel bolj pogosto umivati, očistiti si je dal obleko in skoval že tisoč načrtov, kaj bo vse naredil z bogastvom, ki ga bo priženil. Nekateri pa pravijo, da se Amerikanka sploh pokazala ne bo ...
>> kilogramov težke okove so pripeli na Moge in roke šestkratnega morilca Gjorgja Sofija jz Brezik Lamineev pri Banjaluki. Pred nekaj dnevi je preiskovalni sodnik zaključil pre-
P r • m l « r a I Pešam narodov — jetništvo in svoboda v velefimu:
Uh
Velika iluziia
(La prande illusion)
mm-24
Film je v nemškem, francoskem in ruskem jeziku. Najnovejši žurnal. — Barvasti film -ČRNI PAJK“ Predstave danes ob 10., 19*1 S in 31*13 uri
Proti konkurenci državnih tiskarn
pričal, da je zločin izvršil Sovilj sam brez pomoči onih dveh. Ko so Sovilja zopet zasliševala, se jo vedel mirno, ne da bi kazal le količkaj kesanja nad svojim groznim zločinom. Da ne bi pobegnil, so mu nataknili nenavadno težke okove.
Strupeni plini so skoraj do smrti omamili dežurnega častnika v divizijski vojašnici v Osje-ku. Že nekaj dni so vojaki in častniki čutili, da uhaja v sobe plin. Vsi so tarnali o glavobolu, ukrenilo pa se nič, dokler ni v noči od ponedeljka na torek padel v nezavest dežurni Častnik. Potem so šele preiskali vojašnico in ugotovili, da je uhajal plin iz dovodne cevi. ki je vo-t*ua mimo vojašnice. Najprej y klet, iz kleti je strupeni plin vdiral v sobe in pisarne. Za-f‘riip!jenega častnika najbrž ne bodo mogli prebuditi iz nezavesti in ga rešiti smrti.
Že leto dni in pol je. minilo, odkar je iz Zaporov sodišča v kosovski Mitroviči pobegnil zloglasni razbojnik Redžep Memetovič. čim se je zopet znašel v zlati svobodi, je že zbral stare svoje pajdaše in začel ropati. Za žrtev si je izbral tudi narodnega poslanca Serifa Bečiroviča. Nastavil mu je zasedo, pa le srečen slučaj je hotel, da se je poslanec izognil smrti; slučajno so prišli v bližino orožniki. Razbojniki so mislili, da prihaja poslanec s svojo družbo, ter so začeli streljati. Orožniki so jim odgovorili in razbojnike prepodili. Oblasti so pa le našle dva izmed njih in ju prijele. Zanikala sta, da bi imela kake zveze z razbojnikom, poslanca pa sta vendarle čakala. Zakaj sta ga nameravala ubiti, pa nista hotela povedati. Splošno prevladuje *nnenje, da se Redžep spretno skriva v neposredni bližini Mitroviče in sicer na ta način, da se preoblači v žensko obleko in skriva obraz pod feredžo.
štiri Zagrebčane ponarejevalce znamk radiih držav je prijela policija v Miinchenu. V Nemčiji, Avstriji in pri nas doma 60 se pojavile velike množine ponarejenih znamk tujih držv, kar je 6eveda razbnrjalo zbiralce znamk, ki jih ni malo. Nazadnje je policija začela stikati za ponarejevlci in jih izsledila v Zagrebčanih Ivanu Gjurišu, Ivanu Hejn-risbu, Slavku Deutschu in Nikoli Mirkoviču. Čim je policija v Miinchenu dobila ponarejalce v pest, je obvestila še zagrebško In dunajsko policijo. V Zagrebu so potem prijeli nekega Stjepana Nova-čiča, ki je pogostokrat potoval na Dunaj in tam razpečeval ponarejene znamke. Zasledila ga je prav za prav dunajska policija, ki je potem poslala zagrebški točen popis goljufa.
V Zagrebu so včeraj pokopali velikega učenjaka, bivšega predsednika Akademije znanosti in
njenega pravega člana dr. Tomo Maretiča, znanega filologa. Dr. Maretič. je dosegel visoko starost preko osemdeset let. Pogreba so se udeležili ban, armadni poveljnik, rektor univerze ter veliko število Članov akademije in vseučiliških profesorjev. Na grobu se je od pokojnika poslovil akademik dr. Stjepan Ivšič, a za belgrnjsko akademijo dr, Aleksander Belič.
Predrznega tatu in vlomilca Vladimirja No vaka, ki je v Mariboru nedavno oropal trgovskega zastopnik Watzka, in 60 ga prijeli v Karlovcu, so v ponedeljek pripeljali ukTenjenega v Belgrad, Novak se je nekaj dni po vlomu mudil v Belgradu ter v nekaterih draguljarnah in trgovinah z zlatnino prodal nekaj dragocenosti. Da se prekontro-lirajo niegove izpovedi, so ga odpremil! v Belgrad in z njim obiskali vse trgovine, kjer je dragocenosti proda1!. Včeraj eo ga privedli s.pet v Mariboir,
Lelo in pol težke ječe je prejela ženska, ki je svojemu ljubčku v oči zlila rastopino kamene sode in ga tako oslepila na eno oko. 37 letna Marija Kiš iz Subotice se je pred leti ločila od svojega moža in se preselila k brezpoielnemu uradniku Miloradu Vučiču. Štiri leta, ko je bil Vučič brez dela, pa je ločenka vzdrževala in oblačila. Ko pa je Vučič dobil službo, se za žensko ni več zmenil Jezna in užaljena mu je Marija vrgla razstopino kamene sode v obraz.
Pokojninsko zavarovanje časnikarjev bo urejeno še to spomlad. Tako je izjavil minister Dra-glša Cvetkovič v Sarajevu in obenem dejal, da je v ministrstvu že pripravljen osnutek uredbe. Zavarovanje bo prineslo za časnikarje nekatere Večje ugodnosti.
Ljubljana, 19. jan.
Na konferenci sarajevskih gospodarskih zl)oniic so stavili gosiiod Kajon in tovariši tale nujen predlog o . >	delovanju državne
tiskarne v Sarajevu:
»Državna štamparija v Sarajevu, edina od mnogih drugih v državi obstoječih državnih tiskarn, nastopa ob vsaki priložnosti kot konkurent zasebnim tiskarnam, zlasti pri razpisanih licitacijah. »Državna tiskarna« se mimo jasnih predpisov zakona o državnem računovodstvu okorišča s svojim značajem državne ustanove in ne izpolnjuje predhodnih pogojev, to je — ne taksira ponudbe, ne pdaga kavcije, ne prinaša predpisanih dokazil itd. Vrhu tega, poslužujoč se državne avtoritete, ne drži dobavnih rokov. Ker eo vse to elementi kalkulacije, nastopa tiskarna kot privilegirani konkurent, ki tudi drugače uživa različne ugodnosti.
Zaradi tega je tiskarski obrti v drinski banovini navzlic temu. da nosi vs(a bremena kakor tiskarstvo v ostalih banovinah, onemogočeno vobče priti do kake dobave državnim ali samoupravnim ustanovam, četudi se tiskarne pozivajo na licitacije, dasi ne zaradi dela, temveč bolj zaradi taks.
Prosimo pred sed ništvo, da temu vprašanju posveti svoj posebno pažnjo in da si stalno prizadeva odpraviti to za tiskarsko obrt neznosno stanje.«
Zanimivo je pripomniti, da nobena druga gospodarska panoga ni našla v državi tako nevarnega konkurenta kakor tiskarstvo. Javnosti, pa tudi mnogim oblastvom, državnim organom, ni znano, da v naši državi obstoji in dela nad 50 državnih, ..	.. kaznilničnih in podobnih
tiskarn, od katerih jih je samo v Belgradu okrog dvajset. Te tiskarne odnašajo levji delež držav-
StevHke govore svol nemi lezik
Zdravstvene razmere v Cerkniški dolini
Cerknica, 19, januarja.
Star pregovor pravi: Tudi počasi se daleč ide. Če pa pogledamo nekaj let nazaj, vidimo
l>r	.	. „
in žal moramo ugotoviti, da se na zdravstvenem polju v naši dolini ni nič ali pa prav malo storilo. Zdravniške preiskave šoloobvezne mladine, so bile le pesek v oči. Res, da je zdravnik, ki je bil za to nastavljen, imel vsakoletne preiskave otrok, toda kakšne pa so bile?! Tudi je obstojala zdravniška posvetovalnica za matere in dojenčke. Vendar, koliko jih je bilo. ko so si upale iti iskat zdravniških nasvetov. Ali ni politika tudi v tej ustanovi igrala svojo vlogo? In namesto vse večjega napredka smo povsod imeli le nazadovanje, seveda v škodo onih, ki so pomoči najbolj potrebni. Skrajni čas je bil tudi sem malo posvetiti s pravo lučjo, in ni bilo zastonj!
Dovolj je bilo prošenj, da smo dobili vsaj nekaj. Obljubili so nam bolnišnico. Vsi predeli Slovenije se lahko pohvalijo, da imajo bolnišnice, nekateri še celo po več, Notranjska, ki pa vendar ni tako majhna, je nima in je menda tudi še ne bo imela. Kakor da je ne potrebuje!
Prošnje niso nalete na gluha ušesa. Nismo sieer dobili, kolikor smo prosili, vendar pa smo
Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
Kakor smo že poročali, se vrši v dneh od 24. do 29. januarja v Londonu svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Namizni tenis ali »ping pong«, kakor mu tudi pravimo, je bil pred nedavnim še nepoznana športna panoga, danes ga pa igrajo že po vsem svetu. Čeprav namizni tenis ne zahteva od igralca tolikega fizičnega napora kot druge športne panoge, mora vendar biti dober igralec izredno spreten, hladnokrven in odločen v desetinki sekunde.
Mnogi'dobra igralci namiznega tenisa so tudi pravi igralci tenisa. Eden najznamenitejših igralcev namiznega tenisa, ki je bil v letu 1929 tudi svetovni prvak, je kasnejši teniški prvak v Wim-bledonu 1'red Perry. Vendar kasneje Perry ni več nastopal pri namiznem tenisu.
Že v prvih večjih mednarodnih prireditvah v namiznem tenisu so pokazali Madžari veliko premoč. Zmagovali so tako moški kot ženske že pri prvem svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu leta 1927. Prvi svetovni prvak v tej panogi je bil Madžar dr. Jakobi, pri ženskah pa njegova rojakinja Mednyanski. Madžari so pray tako zmagali v igri gospodov v dvoje in v mešani igri v dvoje. Tudi kot moštvo so se tedaj Madžari plasirali kot prvi. Tudi leto dni kasneje so zmagali Madžari na vsem področju; izgubili so edino v mešani igri v dvoje.
Vrsto neprestanih madžarskih zmag eo najprej prekinili Čehi in Amerikanci. Prvič je zmagal v letu 1929 Anglež Fred Perry, v letu 1956 pa Čeh Kolar. V ženskem prvenstvu je leta 1955 zmagala Čehinja Kettner. leta 1956 pa Amerikanka Aarons. V moški igri v dvoje je lani zmagala ameriška dvojica Bluttner-Mac Gure. V mešani igri v dvoje pa češkoslovaški par Votruba-Varna. V ženski igri v dvoje pa je že dve leti zaporedoma zmagala češkoslovaška dvojica Kettner-Šmid in Dapetrio-Votruba. Kot moštvo so čehoslovaki zmagali lota 1952, Amerika pa je imela lansko leto isto število točk kot Madžarska. Leta 1956 pa si je prvenstvo pridobila Avstrija,
Tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu namiznega tenisa v Londonu bo v vseh panogah prvenstva napet boj v vsakem pogledu, Madžari so poslali tudi letos v London svoje najmočnejše igralce, še vedno upajo na uspeh Najnevarnejši nasprotniki jim bodo letos Amerikanci, kar se je pokazalo že na lanskem prvenstvu. Naša reprezentanca, ki je včeraj krenila na pot. nas bo, upajmo, dostojno zastopala v Londonu. Če že ne bo prinesla domov izrednih zmag, bodo vendar igralci lahLo marsikaj videli in se marsikaj naučili. Skoda je le v tem, da naša reprezentanca ni odšla kompletna v najmočnejši postavi, ampak precej oslabljena zaradi odsotnosti Slovencev W»isbaeherja in Lazarja.
Vse države, M se udeleže tena prvenstva, 60 '■‘•zdeljene v dve skupine;
Vremensko poročilo
Po stanju danes ob 7 *intrai
nih naročil in mnoge od njih konkurirajo tudi v zasebnih pos’»ih.
Skrivnost njihove konkurenčne zmožnosti je v tem, da ne plačujejo najemnine za lokale, niti davkov, transportov itd., in v raznih drugih mnogoštevilnih ugodnostih, ki jih zasebne tiskarne nimajo. To so podjetja brez režijskih stroškov, ki jih devljejo na razne načine v državni proračun. Njihova kalkulacija je zaradi tega zelo raztegljiva in kakorkoli bilanco obrneš, izkazuje veli It »dobiček«.
Ta državna podjetja pa se neprestano še razširjajo in povečujejo. Zdi se, da v kratkem ne bo nobenega večjega državnega urada, ki bi ne imel svpje tiskarne. Tako se naši državni uradi postopoma pretvarjajo v pridobitna podjetja. privatno tiskarsko obrtništvo pa postaja nekaj odvišnega.
Šele, ko nam je znano to, nam postane popolnoma razumljiv predlog gospoda Alberta Ka-jona in tovarišev.
Lastniki privatnih tiskarskih podjetij imajo prav, ker ni niti stvarne potrebe za toliko državnih tiskarn, ki težko obremenjujejo državni proračun, in tudi država nima interesa, da uničuje privatno tiskarsko delavnost, ki služi naši nacionalni kulturi in v kateri so vloženi težki milijoni narodnega premoženja. Kraljevska vlada je pokazala v teku svojega dela mnogo smisla in razumevanja za reševanje gospodarskih in socialnih vprašani in bo brez dvoma tudi problem državnih tiskarn znala rešiti tako, da bo zadoščeno državnim potrebam, obenem pa, da bo privatna tiskarska obrt rešena škode, s katero ne nastajajo samo ovire v procesu napredovanja, temveč tudi neprestano rušenje normalnih in zdravih medsebojnih odnošajev v naši tiskarski obrti.
za prvo silo zadovoljni tudi s tem, kar smo dobili, namreč: Zdravstveni dom, šolsko polikliniko in v zadnjem čusu tudi protituberkulozni dispanzer Prvi dve ustanovi sta nastanjeni v šolskem prostoru V Zdraetvenem domu daje informacije revnim, kakor tudi zdravila, zdravnik dr. Smrdu. Sedaj so se spremenile uradne ure in so ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 9—10 dopoldne, lstotain je tudi posvetovalnica za matere in dojenčke.
Kot že omenjeno, smo v zadnjem času dobili tudi protituberkulozni dispanzer z rentge-novim aparatom. Seveda je potrebno, da bi za to imeli posebne prostore. V te prostore namreč prihajajo tuberkulozni na pregled Nikakor ,pa ne odgovarja higienskim predpisom, da je dispanzer v javnem poslopju, kjer je poleg sodišča in lekarne sicer tudi zdravnik, je pa tudi nekaj otrok, ki so na ta način v resni nevarnosti, vendar na prav nepreviden način. Naj se za proti-tuberkulozui dispanzer najdejo prostori, ki bodo odgovarjali higienskim predpisom!
Zdravniške razmere so pri nas še prav za prav v povojih. Hvaležni so Notranjci vsem tistim. ki so pokazali pravo razumevanje naših razmer. Prav je, da tudi Notranjci nekaj dobe!
V prvi igrajo: Amerika, Avstralija, Anglija, Irska, Letonska, Nemčija, Poljska in Wales. V drugi skupini pa so (v oklepaju navajamo obenem lanske rezultate): Belgija (5:1), češkoslovaška (0:5), Egipt (Š.5.-3.5), Francija (5:2), Jugoslavija, Litva (5:1), Madžarska (0:5) in Holandska (leta 1994 5:0).
Vesti iz Kranja
Kranj, 10. januarja.
Podružnico društva »Zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« bodo v Kranju ustanovili.
V našem okraju smo doslej modno pogrešali stanovske organizacije, ki bi mogla zadovoljili zasebne in trgovske nameščence, posebno katoliške. Radi te nujne potrebe se je ustanovil v Kranju pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice društva '■Zasebnih in trgovskih namesčencev Slovenije*, ki bo tudi kmalu začela poslovati.
Most že« Kokro, ki je bil pred dnevi odprt za prehod pešcev, ei ogleduje dan za dnem veliko ljudi. Mnogim je žal, da «e je morala umakniti prometu lepa kapelica Lurška Matere božje med škofijo in župniščem, toda to je bilo neizogibno. Upamo pa, da se bo našel za kapelico drug primeren prostor v mestu. Na novem mostu bo mestna občina v kratkem času namestila 5 električnih luči,
Uprava občine Krauj poziva, da se najkasneje do 1. februarja t. 1. zglasijo v občinski pisarni mladeniči rojeni 1. 1918., pristojni v občino Kranj, radi vpisa v rekrutni spisek, dalje mladeniči rojeni leta
1920.,	pristojni v občino Kranj, kakor tudi oni, kateri so pristojni v druge občine, a bivajo stalno na ozemlju tukajšnje občine. Dalje se pozivajo vojni obvezniki pristojni v občino Kranj rojeni leta 1888. do 1615., kateri se smatrajo za vojaško službo nesposobne in želijo, da se ob priliki rednih naborov v tekočem letu predstavijo rekrutni komisiji. Mladeniči rojeni leta 1918, morajo prinesti s seboj družinsko polo, »vojniČko Ispravo« očeta in starejSih bratov, ki so že odslužili kadrski rok.
VlomiEcem s Kapelskega vrha za petami
Gornja Radgona, 20. jan-
V »Slov. domu« smo poročali o predrzni roparski tatvini, ki je bila izvršena na praznik sv, Treh kraljev pri irgovcu in gostilničarju Lukov-
, n.|aku v Kapelskem vrhu pri Slatini Radenci. Vlomilci so na zverinski način prisilili omenjenega trgovca, da jim je izročil 60(X) din v gotovini, ga natd zvezali, zamašili usta in nato pobrali razno zlatnino in trgovsko blago v skupni vrednosti čez 8000 din. Z plenom so nato odšli. Po nekaj dnevnem zasledovanju se je orožnikom j končno posrečilo zaslediti nekega sokrivca v bliž- I nji okolici, ki je priznal sodelovanje pri vlomu. Izročili so ga v sodne za|Km‘ mariborskega okr, sodišča, Upamo, da bodo tudi glavni storilci prišli kmalu v roke pravice.	/
Krai	Barometer sko stanje	Tempe- raturi. v r1		<6 .? * ® >	■J	Veter (smer, iftkof-j)	Pada vjne	
		. -S ?i c	I?				£ E	vrsta i j
Ljubljana	11)3 8	28	5-8	89	10	0	o-i			
Maribor	7«3(j	2-11	50	90	10	w,				
Zagreb	763	•l-(	7-i	90	10	svv,			—
Belgrai	7681	-1-0	8-0	90	6	NVVs				
''arajevi	767-8	-7-0	—	95	0	0	—		
Skoplje	—	—	—	-	—	—			—
Split	703 •	4-0	io-o	4	6	N Es			—-
Kumbor	762-3	4-U	12-0	40	4	N NE,-	—		
Rab	764-3	5 0	7-0	60	5	0		—
Vremenska napoved: Večinoma oblačno in spremenljivo vreme. — Splpšpe, pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj na danes: Včeraj je bilo dopoldne megleno do 12.20, ob tem času se je temperatura dvignila, nakar se je nekoliko zjasnilo. Od 14.30 dalje se je pooblačilo in tako ostalo v npč. Proti jutru je rahlo deževalo.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 20. januarja: Boštjan.
Petek, 21. januarja: Neža.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cestal; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta.
"KIKO UNION Tel.22-21
Danes nepreklicno poslednjič!
16..	19-15 in 21-15 uri
Porotnik indijske brigade
Zadnja prilika, da vidtte ta monumentalni veJefilm, ki ga je občudovala vsa Ljubljana
Gradnja banske palače v Splitu. Oglas I. ofertalne licitacije, ki se bo vršila dne 14. februarja t. 1., s tozadevnimi pojasnili, je nabit po vseh mestnih deskah. Stroškovnik je interesentom razpoložen na vpogled med uradnimi urami od pol 8 do 14 v sobi št. 2, Mestni trg 27 (pritličje).
Pianist Marijan Lipovšek bo v svoji kvaliteti vreden klavirski spremljevalec dunajskega violinskega mojstra Karla v. Ballža, ki bo s svojo posebno umetniško silo ustvaril na svojem koncertu
v petek zvečer najresnejše umetniško razpoloženje.
Na XIV. prosvetnem večeru v petek 21. t m. bo predaval g. dr. Ivan Ahčin o sadovih boljševizma. V teku 20 let je boljševizem predrugačil mogočno Rusijo in zašel v svojih izrastkih tudi preko ruskih meja, tako da se skoraj kažejo sadova v sleherni državi. Sredi med nami je in mi ga ne poznamo, bi lahko rekli tudi mi o boljševizmu. Zalo bo predvsem na mestu to aktualno predavanje, ki nam bo pokazalo kakšne sadove boljševizma beležimo tudi v našem javnem življenju, tako v literaturi, gledališču, kinu, v političnem in zasebnem življenju, zlasti pa v družini. Opozarjamo na to zelo aktualno vprašanje cenj. občinstvo, da se predavanja v velikem številu udeleži.
Tečaj za operaterje za Patlie Baby aparate in za male Pathe filme priredi Prosvetna zveza v nedeljo 23. t, m. od 8 do 12 dopoldne v prostorih Prosvetne zveze. Vsak lastnik malega kino aparata, ki si izposojuje pri Prosvetni zvezi ozke filme, se mora udeležili tega tečaja, ako reflektira še na na-daljne izposojevunje filmov.
Filozofsko društvo v Ljubljani in Društvo za pravno filozofijo in sociologijo obveščata, da se bo predavanje g. univ. prof. dr. Leonida Pitamica o: »filozolskih osnovah prava in čisti pravni teoriji« vršilo v soboto 22. t. m, v mineraloški predavalnici na univerzi ob 18. Preteklo soboto je predavan je zaradi nenadne smrti g. univ. prof. dr. A. Šerka odpadlo. Društvi pa nista mogli o tem cenj. občinstva pravočasno obvestiti.
II, literarni večer primorskih književnikov bo
drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Nova in neobjavljena dela gg. dr. Alojzija Gradnika, in dr. Iva Šorlija bo recitiral g. Silvester Škerlj. Osebno pa bodo nastopili gg: Pahor Jože, Cerkvenik Angelo, Kocjančič Karlo, Širok Alberl. Grahor Ivo namesto odsotnega Faturja Bogomila, Kosmač Ciril in Brnčifi Ivo. Vabimo vso našo javnost, da pride poslušat.
Frančiškanska dvorana. >Pesem svete noči«
ponove Veliki Frančiškovi križarji v nedeljo 23. januarja ob 5 popoldne. Drama je vzeta iz dijaškega življenja, zato si jo dijaki vsekakor oglejte.
čebelarji! Udeležite se predavanja, ki ga priredi Čebelarska družina v nedeljo 23. t. m. ob 10 dopoldne y gostilni pri Nacetu na Šjparhnskj cesti o spomladanskih opravilih, paši in prevažanji).
Drama. — Začetek ob 20
Četrtek. 20 jan.: >Firma<. Red Četrtek.
„ Petek, 21. jan.: Zaprto.
Sofoota, 22. jan.: »Veronika Deseniška«, Izven. Proslava 60 letnice g. Otona Župančiča.
Nedelja, 23. jan,: Ob 15: Sneguljčica . Mladinska predstava. Izven. — Ob 20: »Veronika Desepi ška . Premierski abonma.
Opera. — Začetek ob 20.
četrtek, 20. jan.: »Helteac (Smaragdno srce). Krstna predstava operete. Premiera. Premierski abonma.
Petek, 21, jan.: ob 15: »Ero z onega eveta«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Debut gdč, Vali Hejbalove,
Sobota, 22. jan.: ■•ITelthea'. Izven.
Nedelja, 23. jan.: Ob 15: »Mala Floramye., Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol.
Ob 20: »Gorenjski slavček . Izven. Gostuje g, Josip Gostič. Znižane cene od 30 din navzdol.
Ponedeljek, 24. jan.: Plesni večer ge. Katje Delakove in njene plesne skupine. Izven.
Opozarjamo na dijaško predstavo Gotovčeve opere »Fjro i onega sveta«, v kateri bo debatirala v glavni ženski partiji učenka prof. Župevea, gd(S»n Vali IJejbalova. Cene so globoko znižane ob U> din navzdol. Predstava se vrši v petek 21, t, m. ob 15.
Plašni večer ne. Katje Delakove in njene skupine bo v ponedeljek 24. t. m. ob 20 v Operi. Hpo-red obsega tri dele: človek, Beseda, Barva, lzva-jagi ga bodo na recitacije Župančiča in Rilkeja in glasbo F. Sturma.
Prvi avtomobili, ki služijo /.a brezžično oddajanje slik oziroma za tako imenovano Izdelali so jih v Ameriki. S prvega avtomobila, ki ga vidimo na sliki, posnemajo pa jih brezžično oddajajo, ali pa tudi sprejemajo.
M. Jacoby - R. Leigh:
Poročnik indijske brigade
In medtem ko je trobentač poleg njega z nemirnimi sunki iz roga klical sedemindvajseti polk indijske brigade na zbor, se je major Geoffrey Vickers poslavljal... od življenja...
Nič ni videl, kako so se okoli njega zbirali konjeniki, ki so drveli od vseh strani na glas roga. Ni videl njihovega napetega, razburjenega pričakovanja, ni slišal njihovih vzklikov in pogovorov, bil je kakor gluh in slep za vse, kar se je te kratke trenutke godilo okoli njega. Če bi ga bil sedaj poklical sam guverner, bi ga najbrž ne bil slišal.
Pred njegovi očmi so vstajale slike iz preteklosti, iz bližnjih in iz daljnih dni, porajali so se spomini. Zdelo se mu je, kakor da te trenutke še enkrat preživlja vse svoje življenje...
Vse se mu je zdelo zdaj tako daleč, tuje, megleno, kakor da ni bilo nikdar njegovo. Vse je bilo neresnično, podobno sanjam. —
Kljub tem sanjam ob polodprtih očeh se je zavedal, da zdaj prav za prav ni čas za to, da je vsaka minuta zdaj, ko jih čaka pohod v Dolino smrti, prav za prav dragocena. Čutil je. kako teko trenutki in minute, kako vsak nov hip z neizogibno gotovostjo njega in vse ljudi, ki so vrveli okoli njega, privlači vse bližje in nagleje v usodni rdeči krog, v območje smrti. ..
Kaj bo čez pol ure z njim, kaj bo z vsemi temi bojevitimi, veselimi ljudmi, ki so zdaj stiskali z nogami konje pod seboj, da so živali nemirno in podjetno hrzale? Ali ne bo on, Vickers, kriv, če bodo čez pol ure možje in konji sedemindvajsetega postali plen usode, ki preži nanje na Balaklavskih višinah ...?
V teh zadnjih trenutkih pred bitko ni več čutil ne bolečine, ne žalosti, ne osamelosti, ni se bal smrti, čeprav mu je srce pravilo in ga prepričevalo, da se s tega naskoka ne bo več vrnil. Čutil je v sebi nekako pomirjenje, vse se je v njem jasnilo in urejalo, obhajala ga je nekaka velika radost, kakor da se od-
pravlja na veliko slovesnost, na največjo pot v svojem življenju.
Klfcanje trobentačev je zvenelo v njegovih ušesih kakor veličastna pesem pozavn.
»Trobite, le trobite!« je sam Prl sebi pozival trobentače in zdelo se je, da se ravnajo po njegovi tihi želji, zakaj njihovi klici so postajali vse močnejši in so pretresali vse ozračje.
Cisto jasno se je zdaj sam pri sebi zavedal tudi, da je prekršil zapoved svojih poveljnikov in da je ponaredil ukaz vrhovnega vojnega sveta. S tem je samovoljno prevzel nase strahotno odgovornost za življenje šeststo ljudi, ki so bili v njegovem polku. Vseh teh šeststo vojakov bo čez nekaj trenutkov zdrvelo za njim v Dolino smrti — koliko izmed njih se jih bo vrnilo od tam živih?
Toda drug glas v duši mu je prav te trenutke dopovedoval, mora biti tako. On je bil živa, krvava priča pokolja v Chu-to mu je nalagalo dolžnost, da se maščuje za nedolžno pojila pesek okoli indijske trdnjave. Moralo je tako mu, ivanur se je namenil storiti zdaj. lo pot ga ne bo ustavilo nič, da izpolni to svojo veliko dolžnost do mrtvih iz Chukotija: do polkovnika Campbella, do prijatelja Randalla, do mladega Pearsona, ki leže pod žgočim peskom indijske puščave, žrtve podlega izdajstva in zahrbtnosti. Tam spi mali junak Prema, ki je tako rad jezdil na tem. prav tem konju. Zdaj se Geoffrey ne bo več obotavljal, tudi če mora prelomiti povelje.
Prepričan je bil, da je njegov načrt za naskok dober. Vedel je, da utegne biti napad indijske brigade odločilne, usodne važnosti za vso to vojno, ki se je začela obračati za zaveznike na slabo.
Govoril je sam pri sebi:
»Morda bomo vsi izginili v Dolini smrti . .. Toda s tfypi bomo omogočili drugim, da napadejo Sebastopolj. .. Torej moj greh
le ni tako velik. Z njim bom več koristil, kakor bi, če bi poslušal.. . Da, Surat kan je imel morda prav: naše življenje pri takih velikih rečeh ne šteje nič in ne pomeni nič ..,«
.Potem se je domislil Elizabete in Perrya ...
^Elizabeta bo srečna z njim ... Jaz sem ji ga ohranil živega in ji ga dal... Morda bo Perry kdaj uvidel in spoznal, zakaj sem bil danes tak do njega, zakaj sem ga poslal s pismom na glavno poveljstvo in mu onemogočil, da bi se udeležil naskoka na Balaklavo . ..? Morda bo spoznal in se me bo spomnil?
Foto Warner Brot Zdaj je prijahal major Vickers s trobentačem.
»Poročnik indijske brigade"
 > v ksrigi!
izide kmalu J&-
V severnih tečajnih pokrajinah imajo poledeneli hribi — ki dosegajo višino tudi do 2000 m — čisto takšno obliko, kakor gore naših Alp. Tipična alpska pokrajina je 11. pr. tale na Spitzbergih, kamor se je pred kratkim podal nemški raziskovalec Helmuth Rauseliert z dvema svojima tovarišema. V te kraje so se popeljali z motornim čolnom, ki je napravljen tako, da ga je mogoče zložiti in prenesti.
ffTako mine slava tega sveta"
V neki pariški ubožniški bolnišnici je umrla zapuščena in siromašna 70 letna starka, ki je danes nihče več ne pozna. Pred 50 leti pa se je njeno ime blestelo v gledališčih svetovnih mest Pariza, Newyorka, Londona, Petrograda, Berlina. še bolj se je blestela sama na vseh evropskih dvorih; visoki dvorni častniki, knezi in princi so sc plazili pred njo tia kolenih in bili srečni, če jih je blagovolila osvetliti s svojim sončnim ■smehljajem. Dajali so ji bogata darila, ki so šla v milijone. Z njeno lepoto in njeno igro — bila je stavna gledališka igralka — pa je zginil tudi ves sijaj in bogastvo. Navajena samo ugajati in ukazovati, je kot vsak razvajen otrok kmalu prišla ob vse, kar je imela, se zadnja leta preživljala ž miloščino in strahovito drago plačala svoje mladostne zablode, kar se vedno dogaja in nikdar ne spametuje ljudi, ki si žele trenutnega bleska in priljubljenosti, pa dobe v zameno dolga leta zapuščenosti, osamljenosti in bede.
Sleparjeva delavnost
Znani judovski bankir Julij Barmat, sin ubožnega rabina iz Rusije, ki se je sam izšolal jn se preril peš iz Rusije v Holandijo, kjer je začel s svojimi prvimi uspešnimi sleparijami, ki ima na svoji vesti velik del krivde za nemško gospodarsko krizo, ki je povzročil ministrsko krizo v Belgiji in upropastil neštete banke in z njimi vred ubogo ljudstvo, ki je bankam zau
svojo prihranka, je sijajen zgled judovskega trgovskega duha, iki nima nikdar miru. No, končno ga je našel v neki belgijski ječi, kjer je nenadoma umrl.
Nekoč je bil v Berlinu operiran na slepiču. Komaj pa je prišel iz omotice, jo poklical k sebi zdravnike, jih spraševal podrobnosti iz svoje operacije, kaj vse so pri tem rabili, zahteval je papir in pero ter v pol ure sestavil podrobna do >čila (statute) za novo družbo za nabavo vseh kirurških predmetov od belega plašča do najfinejšega noža.
Nekoč pa je v Belgiji ponudil 100.000 frankov nagrade prvim trem zmagovalcem neke avtomobilske tekme. Ko so bile tekme končane, je zmagovalce poklical k sebi, jih napojil s šampanjcem in jih v desetih minutah pripravil do tega, da so pri njem kupili za 150.000 frankov delnic neke njegovih Številnih družb, ki je morda še bilo ni. Tako je sam, ki se ni nič mučil, spravil 50.000 čiste »nagrade«:.
Robert Wadlow, naj večji Ameri kanec, ki je star 19 let in meri 2.65 m, nima pametnejšega dela, kot gledati na to, da bo dosegel tri metre; če se mu to posreči, ga čaka pogodba z neko filmsko družbo, ki mu bo za filmanje plačala 10 milj. dolarjev. Prav toliko mu obljublja zavarovalna družba, pri kateri je zavarovan za
»daljnovideuje«. slike, v drugem
V Budalah so si dali napraviti električni zvonec za slučaj požara. Gumb zvonca je bil na Glavnem trgu in seveda v omarici pod steklom, katero je bilo treba v slučaju alarma ubiti. Ker so pa-lavci napravo večkrat zlorabljali, je načelnik bu-alske požarne brambe odredil, da se mora napraviti okence iz nezdrobljivega stekla.
življenje. Takole trapasto meče denar proč današnji najnaprednejši med naprednimi svetovi.
Zanimiv in res izreden je Robertov življenjepis. Njegov oče je inženir v mestu Altonu, sam pa je najstarejši sin v družini petih otrok. Ko je prišel na svet, ni vzbujal še nobene pozornosti. Čez šest mesecev je že tehtal 15 kg, čez/poldrugo leto je bil tak kot otroci šestih let, pri šestih letih pa se je mora! oblačiti že kot odrasli. Ko je imel devet let, je bil že večji kot njegov oče — meril je (.78 m in tehtal 82 kg. Na svoj enajsti rojstni dan leta 1929 se je srečal Z velikanom in sedaj propadlim boksarjem Car-nerom in ga presegal za celo glavo. Tudi Wa-dIowa so hoteli pripraviti do boksanja, pa je bil res še premlad.
V šoli šo morali zanj zgraditi posebno klop, doma posebno posteljo, 5.50 m dolgo, in posebno kopalnico, — Zdravniki so ga začeli natančno preiskovati in ugotovili, da ima dva želodca, dvojne velike možgane in dvojne male, dve vrsti kočnikov in sekalcev.
Dobro zanj je to, da živi v Ameriki, kjer šo ljudje tako željni senzacij, da se povsod navdušujejo zanj in da je sam Amerikanec, ki gleda samo na prijetno stran življenja in je vedno dobre volje. Sedaj ima dve življenjski poti pred seboj; študira namreč na vseučilišču za advokata, obenem pa skrbi za to, da ne bi nehal rasti. Če mu izpodleti pri izpitih, ga čakajo ogromne nagrade, če se potegne še za 37 cm. Zato se poleg učenja bavi mnogo tudi s pospeševanjem svoje rasti. Preteguje se na vse načine, se obeša vsako jutro na drog. ki si ga je dal postaviti v spalnici nad posteljo, uživa zdravila za rast itd Res zgledno življenje, vredno današnjega človeka, ki ni več človek.
Haročajte in širite Slovenski dom!
Polk ffearovni8€Ov"
ali ^iskalcev vode'< so imeli Turki med svetovno vojno v Sinajskih in arabskih puščavah. Polku je poveljeval nemški major Grave. Opremljen je bil z zakrivljenimi železnimi paličicami in moral iskati vodo v puščavi in jo tudi našel. — Takih iskalcev vode je posebno mnogo v Francji in Angliji, kjer sc, storili že neizmerno dobrega za blagostanje celih vasi in pokrajin. Tudi pri nas niso taki ljudje popolnoma neznani.
V Vzhodni Galiciji tudi pole boben
Zadolženost je menda danes doma povsod na svetu. Nekateri v svoji hudomušnosti celo že pravijo, »da oni, ki ni zadolžen, sploh nima nobenega «kredita»«. S tem hočejo menda povedati, da iažje dobi posojilo. .. Prisilna dražba pa je ponavadi zadnje dejanje v takšni žaloigri. Če pride na takšno dražbo kakšna manjša stvar, gre ta dogodek čisto mirno mimo in se nihče kdor ni sam prizadet, zanjo ne zmeni. Več pozornosti pa vzbude dražbe velikih posestev, na primer takšnih, kakršnih je zdaj v Vzhodni Galiciji precej. Prav pred kratkim so časopisi poročali, da je tam prišlo na prisilno dražbo devetnajst veleposestev in sicer zaradi dolgov, ki jih lastniki niso mogli plačati. Pri tem bo morda še najbolj zanimivo to, da so ta posestva povečini last uglednih in premožnih Poljakov. 1
Prejmi Radio Uubljana “ 1
Četrtek, 20. januarja: 12 Mojstri .solistične lahke glasbe (plošče) —	Poročila — 13 Napovedi — 13.2»
Za oddih (igra Kad. ork.) — 14.20 Vreme, borza --18 Otroški kotiček (koncert Rad. ork.) 7- 18.40 »ToVeli-ščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi in poročila — 19 30 Nac. ura: Sokolsko predavanje - 19.50 Zabavni kotiček - 20 Maurice Ravel, uvod in pojasnila (g. Demeter 2ebre), nato Ploj©® — 21.10 Klavirski koncert ge. Jadvige Štrukelj-Pozenelove — 22 Napoved in poročila — 22.15 Operetna glasba (Rad. orkester).
Drugi programi
Četrtek, 20. januarja: Bclgrad-Zagreb: 20 Pester program, 22 1’lcs. gl. —- Dunaj: 19.25 Zabavni konc. iz Celovca, 21 Nabozua gl., 22..*Mj Plošče, 23 Plesna gl. — Budimpešta: 19.30 Vojaška godba, 20 Pester program,
22.10 Ork konc., 23.15 Cig. ork. — Trst-Milan: 1T.15 Vokalni konc., 20.30 (iherardijeva igra ^Sinovi gro-lice bucere , l.2.15 Orgle — liim Bari: 21 Maseagnijeva opera 'Mah Marat — Praga: 19.15 Prenos koncerta iz rLosic, 2t Balade in romance 22.35 Bachove klavirske skladbe — Varšava: 20 Valčki, serenade, suite iti arije, 22 Komorni konc. — Berlin: 19 10 Odlomki Smetanove opere Prodana nevesta , 20 Plesna gl. — Konigs-oerg; 19.lo španski konc. — Hamburg: 19.10 Operna gl.
20.10 Vesele pesmi, 21 Plesna gl.
Velikanove ugodnosti in nevšečnosti
Za glavo večji od Prima Carnere
Prekop pod morjem med Anglijo
* KB	■>	*>
m Francijo
S kopan em bodo začeli menda že letos
Po daljših pogajanjih so se na Angleškem le odločili, da je treba zgraditi podmorski prekop pod prelivom La Manche med Angleškim otokom in Francijo. Po najnovejših poročilih bodo s temi deli pričeli že letos. Načrtov niso delali samo angleški strokovnjaki, pač pa tudi francoski, ki so se v tem izkazali celo za boljše računarje. Če bo obveljal načrt, ki ga je napravil francoski inženir Basde-venta, bo podmorski prekop pod zalivom La Man-ch*e stal poldrugo milijardo frankov, ali v našem denarju nekako dve milijardi sto tisoč dinarjev. Prekop bi moral biti napravljen najmanj 90 m pod morskim dnom. Na obe strani bi bil dolg okrog 60km. Prekop bi imel obliko valja z 8'metrskim
premerom in bo razdeljen na tri. dele: zgornji del bi služil za dovajanje svežega zraka, srednji del za promet z motornimi vozili, spodnji pa za odvajanje izrabljenega slabega zraka. Letni stroški za pogonsko silo, ki bo potrebna za brezhibno stanje v prekopu, bodo znašali okrog 10,000.000 frankov. Računajo, da bo že takoj prvo leto šlo skozi ta prekop najmanj 4,OOO.OQO ljudi. Voznina, ki bi jo morala vsaka oseba plačati, če bi hotela skozi prekop, naj bi bila 50 frankov. Kakor kažejo ti načrti, bi bilo to velikansko angleško-francosko javno delo končano v razmeroma precej kratkem času. Računajo, da bi bil prekop napravljen lahko že v dveh letih.
»Slovenski dom« izbaia vsak delavnik ob 18 Vlesefna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Oin Uredništvo- Kopitarjeva nlira 6/111 Telefon 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva ulica 6.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K teč. Izdajatelj; Ivan Kakovec. Urednik; Jože Košiček.