Št. 66. " V Gurrn, v toivk rtno 1!». avjjusfa 1902. Letnik IV. l/.h;i.,j;i. vs;ik lon'k in sdImiIo v li'ilnii oil II. uii jin-*I]ii>1«1111- /a nicslo it oi, .'I. uri |)ii|ntli!in' /,.i iliw.clii. ,\ko |i;kIc iiala ilnt'vn pra/.mk i/.iile dan pn>j <•!> <>. zvoc'rer. Sinne |k» pošli |in'jrin;i.ii uii v lioriei mm, ilum jmsil.j:in <•¦ Iolflimi ti K., pollotuo ¦!¦ K. in t'-i'lilli'liMi -1 K. I'rodaja. *•' v (iniK i v I<>I>;ik;ir11;<11 Schwär/ v Solskili ulira.li in .h'l- lcrsit/ v Nunskili nln-ali pu S vin. (Zjulrnnjo izriiinjc.) I i(»iliii*tvo in iipravništ\o v nahajata v «X ;i r o il n i t i s k a riii-, nlua Wtturini h. St. !¦ IJopisc jf nasloviti na urcdnistvo, • ><_'kt^*• hi iiarociiiho pa nu upravmštvo «fioricf». Oplasi sc raciiinjn po pctit- vrslati in siccr ako st> tiskajo 1-krat po 12 vin. 2-krat po 1U vin.. H-krat p<» S vin. Ako sc vcčkrat tiskajo. rat*u- iiij'« M' po pO|iO(ibi. Izdajalelj in odgovorni iircdnik Josip Marušič. Ti-ka „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič). Vsmonisko prctinuiosti. V /.adnji slovilki svnjega Iistji smo so dolaknili vsebinr brošnre, katern je spis;;| neki Vscni'iiicc Olokar Schubert o polilicnih razmerah na jugii našc mon- urhijc lor navedli iz njo nokaj znacilnih slavkov. Dunes pa smo si namonili z odrom na to brosuro spre^ovoriti na sploh nc- koliko bosodij o vsoneniški proliranosti in o nakanah Vsenemcev gledo južnih pokrajin našega eesarstva ; to pa no radi brošuro same, marvoe radi toga, ker se v isti sploh zrcalijo nakane vsoncmških politikov. To nakane gredo že dolgo za tern, da pribore nemstvu ves slovanski jug. ha je vsenemski propagandi s tern povse resno, ne pricajo samo razni pri- rnorski politični zislemi, marvec: tudi raznovrslno privatno nemško gibanje bodisi v tr^ovini, v družabnem življenju, v šolstvu in v splo^nem nastopanju, ki je sovraZno drugim narodnostim tu doli. Nemec zalogadel jednako grdo gleda Slo- vana kakor i Italijana v teh pokrajinah, ker (»ba sta na poti njegovim nair.rnom in je zlasti znacilno kar pravi pisec te brošuro o priinnrskih Italijanib, če.š, da se isli le tedaj naslanjajo na Nomce ka- dar <,'!'<' za to, d a z n j i b o v o p o- m o r j o p r i I i s k a j o k Horn SI o- v a n e, tedaj so j im ,.fratello tedesco" (neinški braleci; ko pa so si z nomško pomočjo zHvarovali proti Slovanoin hrbet, tedaj pa jim je Nt'inee „maledetto te- desccr' iprokleti Netnec). Ta izjava \ elikonernca ni brez vse vrednosti za nas, ker osvetljuje pravo razmerjo med Jtalijani in Nemci ki 80 jedini le v zatiranju nas primorskih Slo- vanov, sicer pa najvecji medsebojni so- vražniki. Iz tega raztnerja, ako bi mi Slovani znali, zainou'li bi kovati za se političen kapital. Doeiin Nemci v Priniorju snujejo svoja politična in nepolitična društva, v katerib neprestano vzgajajo vsenemsko idejo; doeiin si osvajajo naše šolstvo s tern, da riirijo v državnib avstrijskib solab vsenemški dub, pa jim je na poLi vsaki pokret od strani Slovanov in še bolj Italijanov. — Silno jib bode v oči na.ša borba za obranjenje nu- šega šolstva, pa nam podtikajo /, ! o- rabljanje svelib Cirila in Metodija v p o I i t i 0 n e svrlie, katerega da ne vidi «vela kurija v Birnu, pač pa hitro obsoja pisavo kakega nemške^a proloscrja v lulerskem smislu. Vsenemec v svoji sle- poli niti ne vidi, da sta slovanslca bla- govesl.i»;ka učila čisto v dufiu rimokato- liške cerkve, da torej sv. kurija nima uzroka protiviti se ver^kim naukoin sv. bratov Girila in Metodija, — pač pa se mora protiviti zblojenim pisarijam luterski nadahnjenih novodobnih nemškili prose- sorjev, kateri iz pravih vsenemsko poli- tičnili molivov stoje bližo protestantizmu nego rimskernu katolicizmu. Da bi Vsenemec še bolje podkrepil svoje natolcevanje o slovanski politiki na slovanskem jugu, izmislil si je vrhu tega še „rusko propagando:c vzdrževano po ruskih rubljih, v katero propagando prav pridno upleta tudi našo narodno du- hovščino Mi nismo še nikdar preiskovali. koliko pruskih mark roma vsako I eto iz Rerolina in od drugod v naše kraje za vzdževanje vse- n e m š k c propagande, nemskega š o I s t v a itd, — to pa že srnemo reči, da je naša slovenska vest čista kar se tiče pod pore i z v n a n j i h d r ž ß v za naše narodne namene. A tudi Vsenemec ni prav, gotov svoje stvari, zato se' r«u le zdi, da kroži ruski rubelj po Slo- venskeni ; le zdi se mil, da je ,.zasledil očividen vpliv ruskega rublja" v naših deželah, 1 e zdi se mu, da „tudi v Lju- bljani ne počiva", kajti kako bi bilo sicer mogoee, da je to mesto, kjer je pred desetletij še „vladalo nemštvo", danes „že skoro" popolnoma slovensko? Le ruski rubelj je zaniogel to učiniti, n a- r o d n a z a v e s t Slovencev, t. j. onih značajnih Slovencev, ki ne nagibajo svojih uses k šepetajočim glasovom ško- doželjnih pan^,?rmanskih hujskačev, o, t a ni učinila nieesar, ali pa se boji Vse- nemec to priznati. Zato sumniči, zato se mu nekaj ,,zdi", čes, vsenemških kalinov se to le prime, l'osebno kar se tiče ,.rus- ko^ga rublja"', pa mu je trn v peti — slo- ven s k i d ii b o v n i k, kajti ta je glavni agitator panslavizma. to zlasti ka/.c oni kanonik, ki je navduševal za vpeljavo ruskm:tvu, •¦- le oni so nevarni. le njc je treba ,.po- slati k vragu', — a tisti ,.narodno-na- pro(]ni*' ,.aposteljni", ki se «ami nazivajo tako, ti neii'stvn. niso prav nič nevarni (in Nemec dobro ve, k d o mu je po- litično nevarenS. kajti le-tr* je Nemec ž e p o s 1 a I k vragu, ali pa so — — sami sli! In kor so dubovniki -- tudi italijan- skih ne izvzemlje — tako nevarni Širjenju nemritva na Jugu, zaradi tega želi Vse- nemec, da bi sedel na stnl sv. Petra že V aj skoro mož ,.z n em S k i m srcem". Kajti ako ima kdo v teh deželah zgo- dovinsko pravico do obstankat tedaj ?o to le Nemci. In zakaj? Zato ker so si ..Romani in Slovanr' z nemskim elemen- tom osve/ili svojn kri-\ zato kor še krstne knjige na jugu monarhije priOajo. da so bili nekdaj v teh krajib nem^ki vitezi. nemški rokodelci in nemski trgovci ! 0 ti plitva vsenemška pamet! Zato ker je slučajno na nasern Jugu nekaj nemskib imen, ker so v zlatih starih časih prin^niali v te kraje nekateri nemški nasilniki tor si prilastili nekaj zeinlje, zidali nekaj gnezd na hribih. ker so pricapljali'V naše-krflje s trebtihom za kruhom nekateri nemški rokodelci — i katerih imena so se deloma še ohranila ' do nasega casa. zaradi toga naj ima ( nemstvo v teh krajih svojo zgodovinsko • pravico do obstanka! Koliko vecjo zgodovinsko pravico do obstanka pa imajo potem Slovani na vsem zapadnem delu naše monarhije, po vsej Tirolski, Arlberski. Havarski in celo Svici! Kajti vsi ti kraji so bili pred stoletji nagostonaselje n'i s Slo- van i. Ali kaj še dežele ob Donavi in Labi, kjer je desetkrat več sledov slo- vanskega naseljenja. nego pa je nemških na jugu nase monarhije. Akn se Vse- *) ^SoOa- sc v svoji (o/.ailovni notioi irlt'dc oiiit'iiji'in1 lirosurt'. d' to^ki1 skfbno oj;ibljii. Op. ur. nemeo na taki podlagi «klioujf na „zl'o- 'lovinsko pravico nem^tva"1 tedaj se Slo- vani z jodnako pravico sklicujemo na svoje zgodovinsko pravo celo -- na Hran- flonbiirškern ! Po v.-eh t» h de/.o!»h so si pat- Nenrn-i ,.os\>žili svojo kri*1 s slo van skim elHrnentom in si ga >o o-vežujejo, kako,- kažojo ba~ barbar-ko razmere na Po- znanskom. No. zanimiv je ta Vsenemec pa po- sfbno tarn, ko go\ori o ..-anjah polubar- barskih narodov na jugu" nasproti ka- torim jo 1 e X e m e c olikan ! Borba Ju- goslovanov kot pravega avtohtonnega ljudstva tu doli za ohranjenje svoje na- rodnosti. za napredek in oniiko, katero na kruti način ovira nem.ški primorski zi-tern. to so v oceh Vsemenca sanjo. — a sanja mu ni ono vaenemško strernljenje ki i z par N e m c o v tu doli hoče na- rediti — primorsko prebivalstvo. ki na nodopusten način ponemčuje pristna c!o- vanska krajevna imena kakor Pazin v spako ..Mitterburg''. Krk v sp»ko ,Ve- gel" : „Voglia" i Oclej v spako ..Aglar"4, Dovin v spako „Tybein", Moščenice v spako „Mosaeh" in nepregledno vr>to drugili. To niso sanje ! In kaj povori t& Vsenemec §e po- sobno o ž o I s k i h razmerah na Go- ri-^kom ! V Gorici pravi. da pač obstoji jedna nemškn ijudska ?ola jeden nemSki gixnnazij 19 jedaa n em- Ska reaika. ali profesorji da so ve- dinoma Italijani in Slovenci. Nem?ki pro- fesor pa. ki je tako nesrečen. da ga je semkaj zaneslo. ima težko stališče. Proti nemškim srednjim Jolam vstajajo v jed- nomer viharji in Slovenci z»htevajo, da se odpravi tu nemsčina kot učni jezik ter se uvede slovenšeino jednako kakor se je to zgodilo v Kranju in Novem- mestu. Kon< Hjmo! Je-li treba več budalosti nego jih je nakupieil v svoji brosurici ta Vsene- mec. zapeljan seveda po izvestnih — virih? In kateri so ti viri? Ne motimo se mordaako jib iščemo baš v vrstah onih „nesrečnih" nemških LISTKK. Slovaški učitelj. cÄ'ski: Gabrijehi Preissova. ll>Jilj««. „Zapisnik s penezi daj mojim rodi- teljem, prsLan Olgi — a to knjižico ob- drži titl veleval je Ivan, pa mu podal roko v zadnji pozdrav. S to knjižico je izročil preprostomu Gvetku vso svojo mladinsko navduženost, ki mu je tako žarela iz očij v življonju, da si je čudo- vito pridobila priznanje . . . öcitelj stisne ustnici, ali vendar mu je šinila silna ginjenost po oblieju in trpke solze so mu skalile oci. Za tern vtakne knjižico zopet v žep, pa jame trdo boditi po trati, dokler se jesensko solnce ni popolnoma dvignilo iz meglene jutranjo zarje in ga spornnilo, da se je treba vrniti. Cvetko pokima Dimi in ko mu je prišla blizo, prime jo za vrv in nastopi pot proti domu. Zdaj šele je pojel skorjico kruha v borni sobi in vzel kozarec slivovice; lo v hudi zimi je kuril v solski sobi in samo tedaj si je kuhal gorak obed. Dru- gače pa mu je napravljala obed krčrna- rica - županka, a za večerjo je skrbel zopet 8am. Po osmi uri je šel v solo. Tu so brenčali in se šalili že precej časa otroci. Ali ko je vstopil ueitelj, tedaj so se zresnili in umolknili. Ljubili so zelo uei- telj a ; in slušali so ga še rajši, nego doma stariše. Hular pomoli z otroci molitev pred solo ; na to jame podučevati. Nrtriše na tabli : i — u — m - u mi in — in to poderta. Ta naloga je ve- ljala za prvi oddelek, in to so morali otroci najprej edno za drugo zlogovati, po- tem pisati. Potem premisli malo, pa na- piše pod LTto za drugi oddelek, ki je bil posajen v zadnjih klopeh : „Srečen, kdor si prodstavi eden čisti, smeli smoter mesto mnogih'1. Ko so otroci to prepisovali, hodil je po soli, se ustavljal tu in tarn pri malem pisarju ali pisarki. Ko so bili vsi gotovi, sode na klopico pri svoji mizici in prekriža nogi. Otroci so ga gledali pozorno. Vsak si je mislil: „Zdaj pove povest!"' In res je začel ueitelj tako-le pri- povedovati: „ . . . Leta 19. se je dvignila Slo- vaška proti Madjaroin in prostovoljci so jo udarili od Mijave k podgrajski Kopanici. Ž njimi je stopal tudi neki postarenmož; iniel je glavo ko mleko in bil ves bolan razen svoje velike duse. Fdoležil se je se naše zmage pri Slari Turi, ah Bog ve — kaj — je bilo : ali seje nagoltal dima. izhajajočega iz his, ki so jih bili zapalili Madjari, ali ga je prijelo kaj drugega - dalje ni mogel. Pri neki pastirski koči ga je prijel smrtni kre. Še tedaj, ko je žp preobracal oči, je govoril dvema pro- stovoljcema. ki sta bila pri njem oni eas. „Jaz sem že padel po božji volji, a vi slovažki otroci, in oni, ki zrastejo za vami — si že pomorete !•' Ueitelj je hodil po soli in govoril dalje bolj za se: ,.To je bilo preroko- vanje — božje prerokovanje. . . . Oni mlajši takrat še niso zmagali padli so. ... Ali otroci, ki zrastejo, oni si go- tovo pomorejo!"' V tern blesku trdnega preprieanja se ozre po svojih učencih. „To je bila danes kratka povest'' zašepeta ueenec sosedu — ali učitelj ni čul tega, bil je zamišljen. Kar stopi nekdo v šolo, bil je uradni sluga iz okrajnega mesta Histroje. Pri- nesel je ueitelju obsirni zavoj z nalogo, da se priporoča bistrojski g. komisar in da to pošilja. Zavzeti Hular odpre zavoj in zagleda kup zelenih madjarskih beril; na vrhu pa je bil priložen inadjarski pi- sani list. Znal je to slabo, ali vendar je pregledal in razumel približno ta le obseg : Gospodu ueitelju ogerske narodne sole v Krpini so naznanja, naj vpelje v soli državni madjarski jezik kot zapove- dan predmet, ki se mora poucevati po- stopno do tje, da se ga ucenci dobro priuce. Zato je potreba, da se izkaže ucitolj sam z dopisom do stolnega ol-ki- stva, da je popolnem zmož.en madjarskoga jezika, ali pa da se hoče v najkrajšem izpopolniti v njem. Priložene učne knji- žice daje dobrodejni domovinski odbor iz kralj. glavnega mesta v Budapošti gledč na ubožtvo tega kraja šoli v Kr- pini zastonj. Te naj razdeli ueitelj med svoje učence brez razlike starosti in stanu roditeljev. Če se ne bo skrbno iz- polnilo tega povelja v vseh točkah, mo- glo se bode učitelja po najvišem odloku kaznovati, morebitno tndi od službe od- staviti. Od kralj. stolnega oblastva v Bistroji dne 25. oktobra 186* Ištvan Kobilkay, polit. komisar. Hular je prebiral polagoma z nekirn mežurkanjem beli list in pregledoval pre- profeaorjev, katero je „zaneslo" na Pri- morsko, samo da bi imeli tu svoje — „težko stališče". Tem ,,nesrečnim:' virom bi bi!o vsaj jedno priporočati, — namreč da so v svojih poročilih vestni in pravični ter ne lažejo o težkem staližču nemšlcih profesurjev na srednjih šolah v Gorici, marveč o še težjem s tal išču, katero imajo v očiglod njihovi „ljubezni" za naž narod — slovenski srednješolski dijaki v Gorici! Ne Čudijo pa naj se ti viri potem, ako Slovenci zahtevamo svojih srednjih Sol s svojim matornim učnim jezikom, kajti kako opravičena je taka zahteva, to potrjuje vsenemski pisec sam, ko pravi da je „s 1 o v e n i z a c i j a" m e s t a G o- r i s k e g a t e m bolj pricakovati kerje to mesto samo le nekak otočičvslovenskem ozemlju. Isto torej kar je „slovensko ozemlje" na katerim stojita mesti Kranj in Novo- mesto. zahtevaio in doseglo za tamosnji gimnaziji, isto sme zahtevati in mora doseei „slovensko ozemlje" na katerem stoji mesto Gorica! Po vsem tem pa je tudi jasno ko beli dan, da zgodovinske opravičenosti za obstanek newstva na jugu naše monar- hije sploh ni, da so vsenemške pretira- nosti to doli silno smešne in naivne ter da bi kupljeni vseriemški pisci svoji nemški stvari bolje služili, ako gredo z gobo svojih možjan susit tevtoburško močvirje, nego pa pisat take brošure. D o p i s i. Iz Dornberga. — V nedeljo osem dni so imeli naši Jiberalci" veselico, ka- tero ,,Soča" od zadnje srede bombastično poveličuje, zraven pa se v6, mora brcniti katoliško nar. stranko. In kaj je resnica na tej napredni veselici ? To-le: Veselica je imela dva dela — gledišče in plesišče. Prvi del je bil dokaj reven in klavern. Slavnostnega govora, ki bi imel biti duša veselici, ni bilo. Za slavnostnega govor- nika je bil določen dr. Treo. Ro ga ni bilo, so nekateri sale zbijali, da se ni mogel naučiti govora; drugi, da se je zbal klerikalcev, da ga bodo izžvižgali, ako bi ee kaj obregnil oh vero in duhovščino. Zalosčanski Demosten se pa tndi ni upal ga nadomestovati, ker on je k večemu za govornika v kaki „betuli':, ne pa na odru. Torej s slavnostnim govorom ,fiasco". — Tamburanje bilo je srednje, toda ne verjamem, da je privabilo kakega ženina. Tu ste namreč dve „liberalni" hiši, ki imate nič manj in nič več kot devet deklet za oddati, a kljub vsemu tambu- ranju se nočejo ženini oglasiti. Kmet jih nemara, gospod jih pa noče, ni menda tistega pod palcem. Deklamacijo je go- vorila ona dražestna, kakor bi rekla „Soča", katero je pa občinstvo lansko leto obsodilo z besedami „to ni trikrat niti". Kaj pa petje? Goriški pevci so peli dobro, stari Dornberški so pa stara šarn, šara, že pred par leti vrženi ad akta. Morete si misliti gosp. urednik, ce vam „Soča" hvali starca, ki ga že tlači na- duha, da tacega petja so na deželi ne dobi kmalu. Tak poročevalec menda ni se slišal nobenega ubranega vaškega zbora, ampak k večemu kako ponočno krokanje. Najbolj je dopada! nastop šol- skih otrok. Neki liberalec je rekel: „No, to je nekaj — vse drugo pa ni nie kaj vredno'1. Kaj pa igra? „Soča"' piše: „Tu so nastopali nasi ljudje taki, kakoršni so, v obleki, v kretanju, v igri". Menda je bil „Souinli poročevalec od dolzega časa zaspal, ker drugače ni mogel igre videti, kakor v sanjah, ker je v resnici ni bilo, kakor slavnostnega govora ne. Tak je bil prvi del. Drugi del pa moramo reči, bil je živahen, ker h plesu so prišli napred- njaki od Gorice do Ajdovščine, od Komna do Čavna in plesali so na vse pretege, plesali za žive in mrtve do 1. popolnoči. Žal, da jim je plesalk primanjkovalo, ker „klerikalke" se niso hotele te komedije vdeležiti. ,.Liberalci" so zložili dornber- škim bratcem precej „lep ofer", no, saj so ga pa tudi potrebni, ker, če je bil kje na pravem mestu „refrain", katerega „Soča" navaja: „Zora puca bit c'e dana", tako gotovo tukaj, ker napredni žepibili so že vsi spucani in prazni in v „libe- ralnih" mošnjičkih bil je dan, a zdaj bodo imeli nekaj nedelj vsaj za kak kvartinček, ako vsega hkratu po grlu ne poženejo, kakor kaki mondžoni. H koncu äe pogovor „liberalke" s svojim triletnim sinkom: Mati: kam pojde tata v nedeljo? Otrok: Plesat. M. Kam pojde plesat? 0. H Kelševanu. M. S kom bo tata plesal? 0. Tata bo ple-plesal s Tumo. Tableau! Politiöni pregled. Notranja polltlka. Te dni sta bila ministerska pred- sednika dr. Koerber in Szell v Ischlu pri cesarju ter sta mu poročala o stanju pogajanj tičočih se obnovitve avstro- ogerske nagodbe. Ker se nista kakor po- ročajo listi, še mogla do cela zjediniti povedala sta seveda vladarju, kaki uzroki da ju vežejo da se ne moreta zjediniti. Potem vršilo se je skupno posvetovanje pod cesarjevim predsedništvom. Listi po- ročajo, da to posvetovanje ni ostalo brez uspeha ter da bodeta Dr. Koerber in Szell nadaljevala svoje pogovore dne 22. t. m. Listi vedo tudi poročati da se je Szell udal dr. Koerberjevim zahtevam glede vinske klavzule. Po teh porocilih bi se carina na ital. vino ne ponižala marveč omejila bi se samo količina vina katerega sme Ilalija v Avstrijo izvoziti. Koliko je na tem resnice, prepricala nas bode bližnja bodočnost. Naš ministerski svet je imel vceraj sejo in se je bavil z uprasanjem glede češko-nemško sprave. Vlada namerava namreč prihodnje dni spraviti to vpra- šanje zopet v tek. Navodila za poučevanje drugega deželnega jezlka. Šolski nadzorovalni organi so ope- tovano izrazili žoljo, naj bi se v dosego jednotneua postopanja izdala • navodila za pouk drugega dežclnega jezika, ki so po učuje na avstrijskih srednjih šolah, bodi kakor obvezen, bodi kakor svoboden predmet. Ta navodila naj bi odgovarjala novi didaktiki in bi slonela na nacelih, utrjenih po sknšnjah. To je bilo mi- nisterstvu za nauk in bogoeastje v povod, da je izdalo navodila za pou'c v drugeni deželneni jeziku na gimnazijaii in realkah. Ta navodila so splosna. (> pa Aolske raz- mere v kaki deželi, posebnost posaniicnih deželnili jozikov in specijalni utini naerli zahtevajo, da se reOena navodila kako spopolnijo, je prepusčeno doželnim Sol- skim oblastim, da z dovoljenjem minis- terstva izdajo podrobna doloeila tor da posamičnosti v splosni instrukciji razlože podrobneje ali spremone. Tudi ta in- strukcija naj ne ovira ačitelja v izko- riščanju lastnih skusenj in samostalnosti, ampak mladim učileljom naj priporoei izskusano postopanje, starim pa naj da gotovo merilo za prispodabljanje in pre- sojanje lastnega postopanja. Nemški cesar In Bavarska. Nedavno se je vršila v bavarskem ministerstvu važna sprememba. Dolgoletni minister za nauk in bogočastje Crails- he im, pristas katoliškoga centruma je morr.l odstopiti. To pa je centraliste tako užalilo da so o priliki glasovanja o pro- računu glasovHli proti točki 100.000 mark, ki so bili postavljeni v proračun v umet- niške svrhe, vsled Cesar je ta točka tudi padla. Kmalu za tem dobi bavarski regent princ Luitpold od nemškega C3sarja br- zojavko, v kateri cesar izraža najglobočje ogorčenje nad tem činom centruma ter govori o črni nehvaležnosti centralistov; zajedno pa ponuja on iz svojega onih 100.000 mark v umetniške svrhe. Na lo brzojavko je odgovoril^ bavarski regent sledeče: „Veličanstvo! Še je hiša Wittels- bachov suverena znotraj modro belih mejnih kolov. in še jaz gospodarim v svoji hiši*'. To umešavanle nemškega cesarja v bavarske notranje stvari — zbudilo je ogorčenje vseh B.ivarcev in se je bati da ta nepremišljonost zarodi slabih posledic za slovečo nemško skupnost, posebno ako bise ta stvar oprijela tudi druah zaveznih nemških držav. Burski general! v Londonu. 17. t. m. so dospeli v London bur- ski generali Dewet, Botha in Delarey. Na kolodvoru jih je pričakovala velikan- ska množica ljudstva. Ko so izstopili iz vlaka, pozdravljala jih je množica z ne- popisnim enluziazmom; posebno so si hoteli vsi ogledati Devveta, obkolili so ga ter je bila nevarnost da ga zmečkajo tako da je morala policija vrnes poseči. Angleži so pričakovali, da bodo ti gene- rali množico nagovorili; a ti so se po- žurili da so čim prj prišli v vozove ter se odpeljali v hotel katerega je zopet množica oblegala. Na povabilo kralja so se istemu predstavili. Po povratku v hotel je bilo poskrbljeno, da jih množica ni opazila. Domače in razne novice. Kojstui dan nasc»f;a ccsjirja. — Vceraj so slavili vsi narodi avstro-ogerske državo 72 lotni rojstni dan Nj. Volič. našega pn»ljiihljeti(»j?a vladarja eosarja Franca Jozel'a 1. ter so iz tisuO in tisuč src. kipole vročo žoljo do Vsemogoonega da bi ga iiain ohranil zdravoga in cilega šo mnoga innoga leta. Predsinouincm kot nu predvoeer toga praznika je lukajšna inostna godba priredila mirozov po mostu, katorega so jo udoložila ogromna rnno- zita ljudstva. Veoraj pa vihrale so za- stavc na gradn in na vseh pnslopjih dr- žavnih in civilnih oblasti. Ob 10. uri pa jo d.iroval knezonadškof rnsgr. .Ionian v slolni corkvi ob azislonci mnogo proč. (Juhovščino slovosno sv. maso, katero so so udoložili zastopniki vojaških in oivilnili oblaslov t(4r mnogo drugoga pobo/.noga ljudstva. I'oniHosriMijc. — Njogovo Veli- čanstvo cesar jo o priliki svojega rojst- ncga dne pomiloslil 22 kaznjpncov. Od teh se jo jedon nahajal v ječ:i v Kopru in joden v Gradišči. Tajni svctniki so postnli baron Handel namostnik v Dalmaciji, gros Thun, dož. predsodnik v Šloziji in baron S ch w a r tzo n a u, namostnik v Ti- rolski. Sinrtna kosn. — V soboto je po kratki in mučni holozni v 83. leta svojo starosti umrl v Št. Ferjanu gospod Josip Klanjšček. Pokojnik je bil oue štver- janskega župana g. Antona Klanjščeka in prftč. g. Franceta Klanjščeka, vikarja v Gorojiji Trebuši. N p. v in.! V Šmarjah pri Ajdovsčini je dne 17. t. m. umrl g. Frančisok Gruntar c. in kr. enoletni proslovolec korporal v 27. pešpolku in abiturijent. Pokojnik jo bil ?in župana v Šmarjah pri Ajdovščini g. Franceta Gruntarja. Bil jejakona- darjen in pridon dijak in je obotal mnogo dobrega za bodocnost. — Skoda, zares škoda da nam tako mlade in vrlo moči ginejo prerano iz naroda, ko jih tako potrebujemo! Kal bolezni dobil je pri vojakih kjer se je pri nekih vajah hudo prehladil. — Naše iskreno sožalje rodbini, katera je po tem udarcu hudo prizadeta. Blagi pokojnik naj počiva v mini! Novi kanonik. — Stolni vikar preč. g. Franc Kodermatz imenovan je kanonikom stolnega kapitla. Novi tržaskl škof. — Mislilo se je, da pride novi tržaški škof dr. Nagl v Trst že 21. t. m. ter da se bi vržila intronizacija dne 24. t. m. Pa kakor stoje stvari, se bode intronizacija vršila še le 7. ali 8. če ne celo 13. septembra. Uzrok temu so poprave v škosljski palači. Ko bodo te poprave dokoncane, vrsila se bode intronizacija škofa dr. Nagla. Dr. M»tko La^inja je dovršil dne 10. t. m. petdeseto leto življenja svojega, posvečenega požtenermi delu za blagor llrvatov in Slovoncov v Istri. Ty. dan jo proslavil dr. Laginja v nžjem krogu svoje rodbine. Dr. Laginja je mislec in glava med borilci istrskirai. Toplo, ognjovito mu je srco, ali islo so mora pokoriti vsikdar njogovemu razumu, njegovi raz- sodnosti. Kadar je položonjo kočljivo, kadar je odločitov tožavna — tedaj mora svetovati Laginja. In mod istrskimi llrvati in Slovenci je postalo nekak dogma, da cej časa eno knjigo sa drngo, kakor bi ne mogel razumeti, da so vse enake. Mahoma se obrne omračenega pogleda odsečeno k slugi: „No, povejte, da je prav". „Ali nič drugega?" vpraša sluga, na- pravljen v višnjevi suknji z rmenimi vr- vicami kot neki huzar ali se slovaškim gladkim obrazom. Morda je pričakoval še znani izraz „ponižnega poklona". [Jčitelj le molče odkima. Ko je bil odšel sluga, vzame Hular s tresočo roko eno berilo in pogleda drugo stran. Tü mu zamigljajo pred očmi debele Črke: Az atya—a fin—a testvčr—fiver az anya—a növer—az iskola. Vse to mu je skakalo nekako smešno pred očmi. Na to se ozre po otrokih, pa jim reče z nekim posebnim nasmehom: Pazite zdaj, imam vas učiti madjar- skega jezika. Oče se pravi: az ata — sin so pravi: a sij, brat: a testver, ali tudi fiver. Bratskih imen bi si našli, a brata zares nemajo na vsem svetu!" In zopet je nadaljeval naglo, brez zveze: „Mater kličejo: az anja — sestro a njever, solo az iäkola. Zdaj mi povejte, kako se pravi oče?" „Ateštvor!" reče boječe županov sinek. „Ah, kaj äe!" se zasmeje mirno in glasno, „A — teštver ali a fiver se pravi bratu. „Madjari nemajo nobenega brata", reče drzno deček. Zdaj se zasmeje učitelj še glasneje, da je vsa sola začudeno pogledala; zdel se jim je ves drug, nego dozdaj. „No, tak jezik ni za vas, otroci moji", dostavi resno. „Gospod učitelj', oglasi se iz dru- gega oddelka najbolj nadarjeni deček Matej, „oče se pravi az atja — sin a fij — brat a testve> ali tudi fiver, Mati az anja — sestra a njever, äkola az iäkola". To je govoril zdržema kot bi pre- biral nabor korald in tako naglo kot prej učitelj; imel je od nekdaj prav dober spomin, Pričakoval je pohvale; ali mesto te se pojavijo na učiteljevem čelu mračne gube, kot bi bil nemilo pre- 8enečen. Brez besedij se obrne k mizi, vzame zavoj s knjigami in uradnim ukazom v naročje ter gre ven iz sole. Pri hlevuje bil stari zapuščeni kurnik, ostanek sta- raga poslopja in tje vrže učitelj razve- zani zavoj, da so se knjige razletele po nesnažnem podu. — Nato zarine zatvor strohnelih duric, pa gro spet v solo. Tu vzame gosli se žeblja in do otrokom, naj zapojo mično koledo. Ali njegova usta so ostala nema. 0 poludne je pozabil Hular na obed, ki mu ga je prinašala vselej župa- nova dekla in sei je naglo sam k žu- panu : „Ali veste kaj novega, župan?" na- govori gospodarja se zaničljivim nasme- hom, „da mi je poslal bistrojski komisar zavoj madjarskih beril. Pravi da je to zavoj madjarskih beril. Pravi da je to zastonj, in da moram naučiti otroke madjarski. Iha — še tega bi se trebalo, kaj neV" „Ali ni prav tako?" vpraša župan skromno. „Moj Bog, prav!" razgreje se zdaj Hular. „Naše mile slovaške otroke našo- pati z madjarščino, in če ne, da mi vza- mejo služho! Glejte, hoteli bi me pahniti iz sole, dasi sem jo jaz postavil za vse svoje premoženje! Kar ljudje pomnijo, se prej nihče ni spomnil uborne šolice, a zdaj, ko sem jo tako lepo sezidal, zdaj vedo za njo celo v Bistroji". „Se vel" prikima župan. „Tako lepo šolo vsak opazi. .." ,.llm", zasmeje se zopet učitelj, ,.veste, župan, ona berila sem vrgel na kurnik — tarn naj počakajo kot koko.ši ob gladuw'. „Zaros, prav ste storili, gospod uči- telj", reče župan, in Hular jo odšol za- dovoljno kot na zabavo. III. Za tri mesece — čudo da ne prej — pride v Krpino komisija dveh udov, namreč: komisar in neki nadzornik. Kaj takega živa duša ni videla v občini. — Predno sta stopila v šolo, vzela wta seboj se župana. obožca sta tako zmotila ta gospoda, ki so jima sršeli bliski iz očes, in pritrdil jima je na vsako vprašanje: „Da, seveda!"' Naglo je priletela županova deklica v Šolo iz lastnega nagiba in ucitelj je že pričakoval nepovabljena gosta oble- delega, ali drznega obraza. „Kraljevi komisar iz Bistrojo sem" rede prvi prišlec — na Hularjev tihi pozdrav — ne da bi bil snel klobuk z glave. Prišla sva sem z g. deželnim sol- skim nadzornikom, da se prepričava: kako ste spolnili najvišji ukaz od dne 25. oktobra lanjskega leta!" (Dalje pride). to, kar je svetoval Latfinja, je prav in inodro. Islrski llrvat in Slovener si danes ne more mislili narodne borbe bn>z La- gin.jevo ^lavo na eesu. Z;ito je to življene za nus dragoeeno. Hog nam je ohrani še dolgo vrsto let! /a „Solski «loin" l|(>*ls> upravni- žtvu „Gorice" p. Jakob I>•"kI<*vit iz Fiu- micella meslo venca pok. l,eopoldi Pies 10 K. Mows m So«o |iri Ifiavlii. — Delo tega mosta vrlo napreduje. Udo kalero je prevzela tvrdka Uaertner, vodi inžener Hrenner, knleromu je prideljenih še več druzih inženerjov. Delavcev jo nad 160. Te dni so začoli delati po dnevn in |)O nooi Sedaj se izvršujejo podvodna dela in sicer se poslavljajo podlage za moslove stohre. Tc podlage bndo segle f) motrov pod vodo. Most ho irnel 4 oboke in ö sUibrov. Delavci ki delajo pod vodo, se menjavajo vsakih 0 ur. 1'osIojmV dr/.clne \in\. kniet. sole. -— Komisija ki je te dni pregledala po- slopje de/elne ital. kmetijske sole, se je preprieala, da je heba islo do tal po- droti. To poslopjc bilo jo scz.iH.tiK» še-le prcil kakinii 20 lcti; ali kamen je, iz ka- lerega so to poslopje sezidali, jo bilo tako" slabo, da je začelo nizpadati lako, da ni več govora o kaki popravi poslopja in je morajo podrKi. 1/ Sovodrnj smo dobili pritožbo o tamošnjib mladeničih, da so slrašno posuroveli. Človek da niti no bode va- ren iti skozi občino po noei. Večkrat kalijo nočni mir, zlasti pa ob sobotah se potepnjo po občini pozno v noč in lako razsajajo, da je že Skandal od žu- panstva, da dovoli tako divjanje po občini. Tako je bilo tudi v noči nd so- boto na nedeljo. 0 polunoči je vzbudilo počivajoče hrupno kričanje ter motanje kamenja po ccsti, strehah in dvoriščih. Proti eni uri popolunoči pa so napadli ti razuzdanci s kamenjem mirno skozi Sovodnje idnče romarje iz Š t. Mar- tinanaKrasu, ki so šli na Sv. Goro. Romarji, vsi prestrašeni so tekli do župana, ga vzbudili in povedali kaj se je zgodilo in prosili pomoči, ker da si sami ne upajo skozi občino. Župan je dal sklicati občinskega obhodnika in ta je spremil roiiiarje do konca vasi. Se- veda, napadalci so se vsi po mejah po- skrili. Opomniti moramo, dasta bila dva romarja s kamenjem zadeta. — Upamo, da c. kr. orožnižtvo vso stvar preišče in da bo ta napred- njaško-razuzdana mladina strogo kaz- novana. Kaj naj rečemo k temu napadu ? Ali ni sramota za celo občino, dasekaj takega sliši? Gospod župan, kje je poli- cijski red? Kako skrbite za nočni mir? Za dovoljevati javne plese 3te hitro pri rokah, za nočni mir po občini pa Vam ni dosti mar! Pomislite, letos smo imeli v Sovodnjah že 5 javnih plesov. In komu dovoljuje naš g. župan javne plese'? 18- 19-letnim lantalinom in takim pob- eom, ki bi morali iti spat že ob 9. uri. Žalostno, pa resnično ! Na predvečer rojstnega dne našoga presv. cesarja smo razsvetlili naš spo- menik ; veteransko društvo je preskrbelo za ta dan umetne ognje in lazne ben- gale, streljivo pa gosj). baron Hianchi. Ilbrano se je zapolo cesarsko pesop"» in druge narodne ob navzočnosti mnogo Ijudstva in smo zaorili trikratni ž,;vio našernu presv. cesarju. Prctep na costi. --¦ V soboto zvo- čer, ko so se vraca'i noki kolesarij iz Gradiščav Gorico, dolekli so pvi Majnicah dva omnibusa, ki sta se istotako vračala v Gorico. Koje 10 Ietna hčerka jednega kolesaijev hotela s kolesom preteči om- nibus, nagnil je voznik na desno tako da je konj z repoin švrknil dekle preko glave in se je isto vslod tega zvrnilo v jarek. Zaradi tega nastal je med kolesarji in koeijažetn prepir in nazadnje tudi pretep. Ker je bilo več kolesarjev, bi le jedeu sam kočijaž najbrže nič ne opravil. Zato pa mu je priskočil na pomoč drugi kočijaž in padale so od jedne in drugo strani pesti, da ni bilo že več lepo. Pra- vijo pa, da so bile pesti kočijažev bolj trdeodonih kolesarjev in zaradi tega tudi vspešnejše. Seveda prav hočeta imeti obe stranki. Ktera pa da ima prav, to bode odločila sodnija, ki ima stvar že v rokah. Procesija v Medakii. — Od tarn nam pišejo: V petek na dan Vnebovzetja Device Marije vršila se je v Medani krasna procesija, katere se je udeležiio kakih 2500—3000 oaeb. Na to krasno procesijo prišli so ljudje iz celih Bid in eelo iz Kormina, od koder je prislo tudi društvo „Austria", zlasti pa se je udeležilo do- mace prebivalstvo v polnem številu z občinskim stareäinstvom na čolu. Proce- sija je pričela ob ö. uri popoludnc. Ub sviranju korminske godbe in pevanju do- mačih pevcev in pevkinj ne^li so znani krasni kip M. 6., katerega hrani medan- ska cerkev, po vasi, katera se je za to priliko posebno praznično oblekla. Haz imštr»tih mlajt'v vis(;le ko raznf* zastave in v«»snlo plapolule v večernem vetrii. l'oscbno je [lovzdignilo slavnosl to, da je kip M. B. Hprcrnljalo kacih 200 belo obl(!Č(>t)ih dcklic. Vreme je bilo ugodno. kar je iMcdai.ce napolnilo /. vesclj(uri, da sc j(> rnogla tiornolcno vrsili la n.jib l«'|)a CM'rkveua slavnost. l'ravi uzrok ncsrcr« v Sesljann. — 0 pravem uzroku nesreče v Sesljanu, o kaleri srno poroeali pred kratkim v svojem Iistu in katera je terjala scdfin človcškib žrtev, priobčuje ,.Triesler Tag- blall/' jako zanimivo poročilo. Obrtni nadzornik inž. (1 o g I i e v i n a je namn-c prišel na slutnjo, da j(^ vslcd razrušenja tako ogromne množine Kveta, kakor se je to, zgsxlüo pri tej razstrelbi, utegnilo najti pol. na prosto mnogo plinov, kut'iri so se znabiti nabajali v globočini. Na priporo(":ilo tega gospoda se je podala rninulcga retrlka na lice mesta posebna politična komisija pod /odstvorn okr. ko- rnisarja g. Moneltiga iz Scžane. In zares }c za lela komisija na nekaj nepričako- vanega Našla je namn?č, da karnenie. katero je razrušila la razstrclba, ni bilo brio in sulio kakor v prejšnjih slučajih, rnarveč vlažno in tamnosiv«;, tu in tarn celo erne b;trvc Tudi smrdi ta materijal intenzivno po nekaki gr»jilobi. V razpo- kah se natrja neka m(;hka skoro tekoča črna tvarina. kalcra inia ši- močneji duh pe gnjilobi. To je dalo povod trditvi, da se utegnejo rahajati v zemlji velike rnno- žine oglenčevega vodika, kateri so pri razstrelbi iidarili na dan in tudi prov- zrocili tako neprieakovani uspoh raz- strclbe. Ker so irnenovani plini strupeni, izrekla je koniisija mnenjc da se oni ponesreeenci niso zadusili od razstrelil- nili plinov, marvec od teh, ki ho udarili iz zemlje. Na podlagi teh razkritij da priOno zdaj omenjenj kraj geolo.ški preiskovt'i. ako bi se ne našio morda v zemlji česa, kar bi imela morda vrednosti v narod- nogospodarskem pogledu. To poslednje spravljajo zlasti v zvezo z žveplenimi vrelci v bližnjem Tržiču. Sow slov. raz^lediiiee s sliko slov. blagovestnikov sv. Cirila in Metoda (po sliki Jurija Šubica) iziJal je tiskar Slatnar v Kamniku. Velika nvsrei'ii nn Donavi. — Iz Klo stern eubu rga se nam piše : Dne 14. t m. ob 9. uri zv^čer bil je alar- miran lö. bataljon pijonirjev ki ima tu svoje vaje na Donavi. Namen temu alarmu je bila vaja.'v ponočnem času prepeljavati vojaštvo dez Donavo. Čolni za prepelja- vanje vojaštva so zeh'zni in je po več skupaj zvezanih. Takih čolnov je bilo večje število pod poveljstvom nekega majorja Lindnerjn. Prvikrat so ti čolni srečno privesljali v temi čez Donavo; ko so se pa vraeali. pa pripluje od Dunaja gori parobrod, ki jevozil ljudi proti Lincu. Castnik ukaže odriniti. niisleč da čolni prehitijo parobrod. Ali parobrod je bil ž(^ tu in niesto da bi časlnik vkazal ves- ljati nazaj, zapove: naprej! Pri tem pa se je zgodila neireča. Parobrod s^ zaleti z vso silo v čolne ali ponton»1 tako, da so se nekaleri zdrobili in vojaki popa- dali v vodo. (lasUiik se je rešil, skočivši na parobrod. Nastalo jestrasno vpitje in klicanje na pomoc. Mnogo jih je prislo pod kolesa parobroda, nekateri pa so se rešili na parobrod, ki se je takoj vstavil. Ponesrečilo jih je več, enega, ki je z raz- bito glavo in zlomljeno roko priplaval k čolnu, so prepeljali v garnizijsko bolnis- nico, dva druga (Slovenca) sta pa najbrže vtonila, ker se o njih nie ne ve. Se voeja nesreča bi se bila zgodila, ko bi se bilo natanjeno izpolnilo povelje častnikov; da se to ni zgodilo, bila je zasluga podčast- nikov. Dva druga čolna vesljala sta v ravno isti erti, ali niesto naprej, uka- zali so podeastniki vesljati nazaj in tako je ušlo nevarnosti 60—70 oseb. Velika nevskn slavnost v Za- j;rcbu. — Od četrtka do nedelje se je vršila velika slavnost 40 letnice obstan- ka zagrebškega pevskega društva ,.Kolo"'. Vse mesto je bilo praznično okinčano z zastavami in zelenjem. Na slavnost je prišlo od vseh kr^iev obilo slovanskih gostov zlasti bratska pevska drustva mej kateriini je v prvi vrsti omeniti „Glas- bene Matice" iz Ljubljane. Vnanje goste je zagrebško prebivalstvo navduseno pozdravljalo in obsipalo s evetjem. V četrtek zvečer je v zahodnjem perivoju mesta bila javna veselica, katere se je udeležilo kakih 10.000 oseb. V petek je bil sewtanek v veliki dvorani „Sokola" in akušnja za veliki koncert v „Maksi- miru1. Za tem je bila sv. masa v stolni cerkvi, potem slavnostni obhod po mestu z zastavami, popoludne ob 3. pa je bila krasna veselica v Maksimiru pod rnilim nebom. Tu so vsa združena pev- ska društva pela pesmi „Slove- nec in llrvat"' in ^Jadransko in o r j e" in sirer je bilo Of) pevskih društev s H<» zastavami. — Posebno ganljivo je bilo oillikovarijf s»nih pevc^v ki so /a- 20 «¦•zirorna 10 W\ člani ..Krila'1. V sobolo opoludne je bil banket rut ka- ferem se je v prisrčnih govorih slavila hrvatsko-slovri^ka vz;ijemnoHt. Zveč^r je bil veliki koncert v gledalisču, a v iim- doljo opoludne je bila v gledališču velika maürir ja, na kateri je govorila slav- noslni govor lirvatska uirnilnica L j e r k a p I. Š r a m. Kot posebnosti iz te slavnosti je zlasti omeniti, da je pri slavn. obhod'i pred vsakim pevskim druAtvom nosil deeek iz zagrebsko okolice opravljen v hrv. narodno no.šo, tablico /. napisom irnena dotiOnei'a drušlva. Najvcličastn'*|ši pa )<• bil [irizor ko je soproga /.upana zagrebskega piivezala na zastavo ..Kola** tega najstarej.šcga brv. pevskega drustva krasen trak kot poklon odličnih narodnih dar mesta Zngreba. I'ri lej pričri je za- donela iz tisuč grl hrvatska narodna himna. Ta slavnosl je bila «loveča priča ju/tio slovanske v/ajemnosti in ylasna demonstraeija proti izzivajoči panger- manski pev^-ki slavnosti v Graden V /»amciijn kislili kuinar. — Tržaški ,,Piccolo'- objavlja senzacijonalno vest, da se inisli ruski car üdpovedati kroni v sluOaju. ako mu carina. ki je blizu poroda. ne povije sinčka. Nannlno ^ospodarstvo. Xcvarnost vetrov in njene škodljivc posh'dici' /a hosto. (K..I..-C) Je pa tudi mogoce. da drevo le nagne, torej koreninje moti in omogoei zalego gozdnih skodljivcev, labadarjev. Tako napadeno drevo se mora brž o\- prtiviti, da se z njim zatre zalega skod- jjivcev. sicer žuga nevarnost. da se tako zarede, da unieijo c^le gozdove. Zato moramo taka drevesa vsaj že pred Veliko nočjo olupiti če jih že ne moremo iz hoste ven spraviti. Koncern aprila namrec roji lubadar prvie in napada v skorji ležeča ali obo- lela dreve^a. Lp deloma in napol olupiti drevesa ne ka/.e. ker se sicer lubadar \seeno zagnezdi. Resnico tega spričuje dejstvo. da lubadarja nahajamo v skorji ob robu desek. zloženih na žagah. Odstianitev večje množine podrtih. oziroma polom- ljemh dreves zahteva več delavcev. kar je dandanes težko in drago, sicer pa se mora zanemariti drugo nujno delo. kme- tijstvu na kvar. Zopet na drugi strani povzroča več le«a več ponudeb, kar na lesno ceno škodljivo vpliva. Tudi v tem oziru se priporoea snovanje zadrug. ki bi se lehko brez posredovanja niešetarjev udeleževale svetovne trgovine z lesom ter dajale posamezniku prednosti. ki jih sicer navadno ni deležen. Skupno delo. bodisi prirejanje dre, potov, strug itd. stane zadrugo mnogo manj kakor posameznika. Vsako zanemarjanje in zakasnenje glede odstranitve gozdnih polomov ško- duje ne le lesu sainemu na njego.M ka- kovosti, ampak povzroča nevarnost za cele občine z vničujočimi posledicami, ce take polome napadejo lubadarji. Z delom naj se prične tarn, kjer drevesa leže čez pot ali cesto ter zapi- rajo promet, ali pa tarn, kjer" pokrivajo mlade nasade. Južne in zahodne strani iost, potem parobki gozdov in robovi pre?ek se mo- rajo nemudoma ocediti, ker takim proti najveeja nevarnost po lubadarju. Tem sledi potem snaženje v notranjem gozdu nahajajoeih se polomov. Ker gozdni škodljivci rajsi napadajo iglasto drevje, zato je najproj to osaažiti. potem sele listnato. Nikakor pa se slednje ne sme zanemariti. Kadar je z lesom slaba kupeija in ne sodi iztrebljenih polomov takoj pro- dati, tedaj moramo les olupiti ter ga zlo- žiti na pripraven kraj, da more veter skoz in med njim prepihavati. Tako zložen les se posuši in vsaj nekaj casa obva- ruje trhlosti, preperevanja. Po viharjih zredeni gozdovi dajo malo upanja na zdaten dobieek. Razen tega porasejo tla takih gozdov z zelisči, ki ne puste, da bi se zasejal nov gozd, ker zaduše vse kali. Zaraditega kaže take po viharjih in burjah poškodovane par- cele posekati in nanovo pogozditi! Kdor bi s pogozditvijo odlašal, bi se oskodoval, ker se tla le prerada pocelinijo in za- plevelijo. ftnako je storiti tudi po hudih zimskih pozebah in po toči. Nepogozdene širjave ožkodujejo ne le svojega lastnika, ampak tudi obeino, ker vedno naraščajoče prebivalstvo sili k najobseznejäemu pridelovanju, ki nudi dobgr zaslužek in dobiček. Čim slabeje se bo gospodarilo z gozdovi, tem slabeje in teže bode obstajal naš kmet osobito pa hribovec. ^Naj bi torej že občinski predstojniki pazili in čuvali pametno gojitev gozdo?, oziroma z naznanilom pristojni oblasli prepreče- vali «ekanjp našib brd in rebri. ki se pogostokrat sploh ne dado več pogozditi. Nalivi namreč spero, ga sprasi in vetrovi odneso plitvo ruševino, tako da potem le skalovje gleda v dolino. Kakor je znano, jestem v zvezi tudi vremenska nezgoda, ker skalovje vleč-e oblake näse. Odlod toüko toče in ploh in slabih časov.) Seitaiek slov. kržčansko mislečeaa stijaštva. Xapro>eni, objavljamc sledeče : Dragi tovariši somišljeniki ! Slov. kat dijaštvo hoče z resnim delom pokazati, da Ijubi svoj slovenski narod in da je zvesto načelorn svete ka- toli.-ke cerkve V ta namen prireja vnako lets) počitniške se-tanke. Tudi letos pri- redi slov. kar. dijaštvo v dneh 2*5., 27. in 28. avgu-ta svoi četrti počitniski se- stanek, ki ima kakor vsako leto pred vsem znanstven značaj. Na dnevnem redu so predavanja, ki bodo obravna- vala razne točke pravoslovja, naravo- slovja, rnodroslovja, bogoslovja in medi- cine. Zastopane so torej vse fakullete vseučilisča. Vsakemu predavanju sledi kritika in debata, vsaka neznanstvena polemika je izključena. Ti sestanki so za slov. kat. dijaštvo velike važnosti. To dokazuje že dejstvo. da privabljajo vsako leto vedno večje -tevilo dijaštva. Zbrali se homo vsi pod jednim načelom. pod načelom katoličan- stva. S tega stališča, ki je edino pravo. edino trdno. hočemo premotrivati vse. Na to podlago hočemo zidati vse, kajti kdor zida brez Kristusa. zida na pesek. Na takih sestankih dobivam.o novih moči| in novega življenja. Zbrali se bomo vseučiliščniki. bogoslovci in abiturijentje. Spoznavali bomo drug drugega, kar je za naše bodoče delovanje med narodom neprecenljive vrednosti. Prosveto ožarjeno z lučjo svete vere hočemo prinesti narodu kot pravi katoliki. Slovenci in demokratje. V prvi vrsti nas druži torej kato- li>ka ideja. Ona nam je zvesta vodnica na viharnih poljih mednarodnega živ- ljenja. Vse svoje življenje in delovanje si hočemo uravnati na podlagi katoliške vere. Tudi vede ne izvzamemo. In zakaj bi jo ! Saj še ni nihče dokazal. daje kat. veranasprotna vedi.Pačgovorita zgodovina in trezno znanstveno raziskavanje. da more biti veren katolik cb jednem iz- vrsten znanstvenik. Seveda, ako bi sraat- rali razne teorije ošabnih in slavohlep- nih učenjakov za dokazana dejätva, potem lahko naletimo na velika nasprotja med vero in vedo. A kaj takega ne stori pa- meten in trezen mislec. Kot navdušeni narodnjaki hočemo pa tudi delovati z vsemi močmi za tr- peči slovenski narod. Ker so sovražniki vedno ljutejsi, moramo si nabrusiti orožje tolikanj bolj in si pripraviti duha in sree. ker treba bo položiti marsikatero zrtev na oltar dejanske ljubezni do domovine. In da brez verske podlage ni možno de- lovati za narod, to pričajo dogodki zad- njih dnij. Kajti kdor zapnsti pravo vod- nico, katoliško idejo. zaide kaj hitro na egoisticna in druga napačna pota. Slov. kat. dijaštvo še ni nikdar zapustilo svo- jih principov, katere je pripravljeno vsek- dar najodiočnejše braniti. Zato ni dvoma. da je ono voljno in tudi zmožno delovati za narod. To naše delovanje bi bilo brezplodno in brez pravega cilja, ako ne bi šli med priproste delavce in kmete. To so mase nasega naroda, in te je treba dvigniti in sicer duševno in gmotno, da se odvrne od črnogledih prerokov že tolikrat na- povedan propad Slovencev. Tovarisi, obracamo se posebno do Vas abiturijentje ! Pokažite, da iniate tudi Vi smisel in resno voljo, po teh na- čelih delovati in posvetiti vse svoje moči v blagor slovenskega naroda. Pridite in prepričali se bodete, da ravno kat. dijaki so oni, ki ne hodijo za puhlimi frazami in praznim polovicarstvorn, ki pa imajo resno voljo stopiti v zvezo z narodom in delati v njega prospeh. H komersu pa povabimo tudi našo katolisko inteligenco in delavstvo. S tem pomagamo že nekoliko premostiti ono globoko verzelj, katero je žalibože vsekal sedaj že trhli liberalizem med naše raz- urnniätvo in preprostega trpina. Vspored sestanka: Pozdravni večer v torek, dne 20. avgusta ob 8. zvečer na vrtu gostilne pri „Zvezdi*1 (Krisel prej Ferlinc) cesarja Franc Jozef'a trg. Zbo- rovanje v sredo dne 27. avgusta: I. ob 8. zjutraj sv. maša pri Uršulinkah; II. ob 9. zjutraj otvoritev shoda v veliki dvo- rani „Katoliäkega doma" po prodsedniku pripravljalnega odbora; III. volitev pred- sednistva ; IV. predavanje: a) reli^ija in morala, predava gospod Fran Zajc, bo- tfoslovec ^ Ljubljana); b) homeopatija, pro- dava gospod Ivan Hubad, medicinec (Du- naj. ,.l)anica"); c) civilni zakon, predava Rospod Mesija Lavrencič (Dunaj, ,,l)a- nica'M. Popoludne : a) toeno ob 2. uri v veliki dvorani „Katoliskega doma" se- stan^k prijateljt*v ,.Zore'4 ; b) ob U. uri začetek predavanja ,.Vulkanizem" pre- dava gospod Fran Kolenc, naravoslovec (Gradec, „Zarja"); e) cerkvena uprava, inkvizicija v svitu resnice in pravice, predava gosp. Ivan Kogelnik, bogoslovee (Celovec). Komers ob 8. uri zvešer v go- stilni pri ..Zvezdi'4 (Kriselj prej Ferlinc) cesarja Jožefa trg. Pri komersu svira Ijuhljanska društvena podba. Skupni izlet v četrtek dne 28. av^usta v romantieni Vint^ar. Odhod z tjorenjskim vlakom z juznt'^a kolodvora ob To zjutraj Xa- tanOhejši program glede izleta se razziasi na sestanku. Sklicatelji IV. sestanka slov. kat. misleče^a dijastva. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210 — „ Sandomingo „ 270— „ 290'— „ Java .... ,'. 260- „ 280 — ,, Portorico . . „ 270 — ., 2901— Ceylon . . . ,. 360— „ 380 — Slakdor..... „ 8650 ,, 90'— Špeh...... „ 120-- „ 150-— Petrolij v sodu . . ,, 34"— „ —•— zaboju . ,, 11-60 „ 12 — Maslo surovo . . . ,, 150 — „ 160'— kuhano . . ,. 200— „ 220 — Otrobi debele . . ., 1060 „ 1220 drobne . . ,, 10-— „ 1120 Turšica nova . . . „ 1280 „ 1440 ,. za hrano . „ 1240 „ 13 — Oves ...... „ 17-— „ 18-— Moka ogerska: št. 0 K 3020 St. 1 K 29-60 St. 2 K 2920 „ 3 „ 28 60, „ 4 „ 28.--, „ 5 „ 2760 št. 6 K 27-. „ftnlraloa posojilniea" v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejoma hranilne vloge, katcre o- brestuje po 4'/5 polumeseÖno; nevzdignenc obresti pripisujf konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje poso- jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 5lf3. Sprejema ölane z glavnimide- 1 p ž i po 200 Kin z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja članom tekoöe raöuno, \atere obrestujp po dogovoru. Za nala- ganjp in vračaiije so na razpolago po- ložnicp c. kr. poštne hranilnice, tako da jo mogoče poslati denar brez poštnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnlk od8—12. ure zjutraj in ob pondeljklh in cetrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulicl Vetturlni 9. Po zinerni eeni je na prodaj lep, visec svetilnik (kloča) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem npravništvu. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočcvalno najboljc kupova- Iiščc za g. šiviljc in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in raodercev po vaakftj men' in zabtevi izvräujejo se točno. Loterijske številke. Dunaj......2;") ö.) 1H vS(i 4f> Gnu-.......38 Hi 2;> IS li Anton Pečenko Vrtna ulica 8 MOUU'A Via Giardino 8 priDoroča pristna oeia in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih. briskih, dal- matinskih in isterskih v i - nonradov. l>ostavl_;i n;i doin in razposilj.-i po žclcz- nioi n;i vsc krajt1 avstro-t'sjt'rskt1 monarliijo v sodih od 51) litrov naproj. Na zahtovo pošilja tudi ii/.otvi1. Cene znterne. Postrežba poštena. ' Krojaška mojstra | Čufer & Bajt t v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 f v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, f izdelujeta i vsakovrstnc obleke za mo*ke [ po meri, bodisi fine ali pa ) priproste. I Priporočata se svojim rojakom k v Gorici in na deželi, posebno pa f č. duhovščini in učencem srednjih k in ljudskih šol za obilna naročila. k -^^^^. .^^BW ^^^^. -^B^^k. t^. .^fl^k. .^HBW ,^^BW .^Btfl Podpisani priporoča slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kavo vseh vrst. rIonili št. 12. Pfi|iorn<\'i se Iriplo Slovon- ccin v nicslii in rnjakom il.'l : .>:. ' vabila na karton v. " x. in na papir aprejemnice * x. * y. ' za društva pisma in zavitka a fir mo * * * x. * * x x. * * etikete rca vsakoršno * x. * # * * * porabo plakate * * x. x * v raznih barvah * * * in velikosti i. t. d. „jMaFodna Jiskarna" s $ «st ® v Gorici, ulica Vetturini St. 9 © © ® © je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake koiikurcnce © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in drug-e urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino * ® 68 * * « * * tolminske sole *!*<****,** TISKA: -^y * * * ;(: pobotnice računske sklopo .. lične tiskovine za industrijo '• ,,. v. x v. •"¦ trgovino in obrt * +. * t * + * * * posetnice ruzne velikosti * * * * * in oblike z zavitki * * * * * * * * zaroenice in poročnice + * * * v elegantnih Bkatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d. TISKA: -^e ^ O, GO RICO' ki izhaja dvakrat na teden ^ v clveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K cetrt leta 2 K \\ S/^T TISKA: ,PR. LIST1 ki izhaja vsak četrtok ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K St. 66. V sjorici, v torok <\n<> ID. av^usia 1902. Letnik IV. l/.li:i.j;i. vs;ik lon'k in sohnlo v Inlnu „i, 1 |. iiri pn-dpoMm- /,;i m.'sld it ul, ;{. 111*i |mi|x»IiIim' /,:i. ili'/.clo. Ako |i;i(li'ii:ii«'i din-va pni/nik i/i'h' ilan |•r»'.] <>l> li /.vi'i'i'i"- Slant' po pošli pivjeinaii :ili v (iiirii'i im dorn posiljnii ci'lolrtiio S K., riollclno !¦ K. in ;ikarn;i li Schwiii'/ v Šolskili iilic'ili in .1 c I lersil/. v Nunskili ulicali po S vin. - (Vc. Oopise jc nasloviti n;t iin*tva>l todaj se Slo- vani z jodnako pravico sklioujemo na svoje zgodovinsko pravo colo - na Bran- don burškom ! Po vsch teh de/olah so si pač Nemui ,.osv»'žili svojo kriu s slovanskim elornontom in si ga s> osvežujojo, kakor kažejo ba:- barbarske razinoro na Po- znanskom. No, zanimiv je ta Vsonemoc pa po- sebuo tarn, ko govori o ..sanjah polubar- barskih narodov na jugu" na*-proti ka- terim jo le Nemoc olikan ! Borba Ju- goslovanov kot pravega avtohtonnega ljudstva tu doli za ohranjenje svoje na- rodnosti. za napredek in oniiko. katero na kruti način ovira n^mžki primorski zistem. to so v očeh Vsemenca . anjo, — a sanja mu ni ono vsenemško stremljenje ki iz par Nemcev tu doli hoče na- rediti — primorsko prebivalstvo. ki na nedopusten način ponemčuje pristna «lo- vanska krajevna imena kakor Pazin v spako ^ivlittcrburg1'. Krk v spnko „Ve- gel" („Veglia") Oglej v spako ..Aglaru, De7in v spako „Tybein"', Mo^Oenice v spako ,.Mosach%i in nepregledno vrsto drugih. To niso sanje ! In kaj srovori ta Vsenemec še po- sebno o Šolskih razmerah na Go- riškem ! V Gorici pravi, da pač obstoji jedna nemška ljudska sola jeden nemški gimnazij in jedna n e m- ška realka, ali profesorji da so ve- činoma Italijani in Slovenci. Nemški pro- fesor pa, ki je tako nesrečen. da ga je semkaj zaneslo. ima težko stališče. Proti nemškim srednjim šolam vstajajo v jed- nomer viharji in Slovenci znhtevajo, da se odpravi ta nemščina kot učni jezik ter se uvede slovenščino jednako kakor se je to zgodilo v Kranju in Novem- mestu. KonČajmo! Je-li treba več budalosti nego jih je nakupičil v svoji brošuriei ta Vsene- mec. zapeljan seveda po iivestnih — virih? In kateri so ti viri? Ne motimo se morda ako jih išeerno baž v vrstah onih ..nesrečnih'4 nemških LISTKK. Slovaški učitelj. Češki: Gabrijela Preissova. (Daljo. „Zapisnik s penezi daj mojim rodi- teljem, prslan Olgi — a to knjižico ob- drži ti" veleval je Ivan, pa mu podal roko v zadnji pozdrav. S to knjižico je izročil preprostemu Gvetku vso svojo mladinsko navdušenost, ki mu je tako žarela iz očij v življenju, da si je čudo- vito pridobila priznanje . . . Učitelj stisne ustnici, ali vendar mu je šinila silna ginjenost po oblicju in trpke solze so mu skalile oči. Za tem vtakne knjižico zopet v žep, pa jame trdo hoditi po trati, dokler se jesensko solnce ni popolnoma dvignilo iz meglene jutranje zarje in ga spomnilo, da se je treba vrniti. Cvetko pokima Dimi in ko mu je prišla blizo, prime jo za vrv in nastopi pot proti domu. Zdaj šele je pojel skorjico kruha v borni sobi in vzel kozarec slivovice; le v hudi zimi je kuril v solski sobi in samo tedaj si je kubal gorak obed. Dru- gače pa mu je napravljala obed krcrna- rica - /upanka, a za večerjo je skrbel Po osmi uri je sei v solo. Tu so breneali in se šalili žo procej časa utroci. Ali ko je vstopil učitelj, tedaj so se zresnili in umolknili. Ljubili so zelo uči- telja ; in slušali so ga še rajši, nego doma stariše. Hular pomoli z otroci molitov pred šolo ; na to jame podučevati. Nariše na tabli : i — u — m — umim — in to podčrta. Ta naloga je ve- ljala za prvi oddelek, in to so morali otroci najprej edno za drugo zlogovati, po- tem pisati. Potem premisli malo, pa na- piše pod črto za drugi oddelek, ki je bil posajen v zadnjih klopeh: „Srečen, kdor si prodstavi öden čisti, smeli smoter mesto mnogih*'. Ko so otroci to prepisovali, hodil je po šoli, se ustavljal tu in tarn pri malern pisarju ali pisarki. Ko so bili vsi gotovi, sede na klopico pri svoji mizici in prokriža nogi. Otroci so ga gledali pozorno. Vsak si je mislil: „Zdaj pove povest!'' In res je zaoel učitelj tako-le pri- povedovati: „ . . . Leta 19. se je dvignila Slo- vaška proti Madjarom in prostovoljci so jo udarili od Mijave k uodszraiski KoDaniri. imel je glavo ko mleko in bil vos bolan razen svoje velike duše. Udeležil se je še naše zmnge pri Stari Turi, ah Bog ve — kaj — je bilo : ali seje nagoltal dima, izhajajočega iz his, ki so jih bili zapalili Madjari, ali ga je prijelo kaj drugega — dalje ni mogel. Pri neki pastirski koci ga jo prijel smrtni krč. Še tedaj, ko je že preobračal oči, je govoril dvema pro- stovoljcema, ki sta bila pri njem oni čas. „Jaz soiii že padol po božji volji, a vi slovaški otroci, in oni, ki zrastejo za vami — si že pomorete !'' Učitelj je hodil po soli in govoril dalje bolj za se: „To je bilo preroko- vanje — božje prerokovanje. . . . Oni mlajši takrat še niso zmagali padli so. ... Ali otroci, ki zrastejo, oni si go- tovo pomorejo!" V tem blesku trdnega prepričanja se ozre po svojih učencih. „To je bila danes kratka povest" zašepeta učenec sosedu — ali učitelj ni eul tega, bil je zamišljen. Kar stopi nekdo v šolo, bil je uradni sluga iz okrajnega mesta Bistroje. Pri- nesel je učitelju obširni zavoj z nalogo, da se priporoča bistrojski g. komisar in da t.O nniilin y.nwraH H«-i1q» /^rlr.«n «a.m! na vrhu pa je bil priložen madjarski pi- sani list. Znal je to slabo, ali vendar je pregledal in razumel približno ta le obseg : Gospodu učitelju ogerske narodne sole v Krpini so naznanja, naj vpelje v soli državni madjarski jezik kot zapove- dan predmet, ki se mora poucevati po- stopno do tje, da se ga učenci dobro priuce. Zato je potreba, da se izknže učitelj sam z dopisom do stolnega oi>la- stva, da je popolnem zmožen madjarskoga jezika, ali pa da se hočV v najkrajšem izpopolniti v njem. Priložene učne knji- žice daje dobrodejni domovinski odbor iz kralj. glavnega mesta v Budapošti glede na ubcštvo tega kraja šoli v Kr- pini zastonj. Te naj razdeli ucitelj med svoje učence brez razlike starosti in stanu roditeljev. Če se ne bo skrbno iz- polnilo tega povelja v vseh točkah, mo- glo se bode učitelja po najvišem odloku kaznovati, morebitno tudi od službe od- staviti. Od kralj. stolnega oblastva v Bistroji dne 25. oktobra 186* Ištvan Kobilkay, polit. komisar. prosesorjev, katere je „zaneslo" na Pri- morsko, samo da bi imeli tu svoje — „težko staliäee". Tern ,,nesrečnim" virom bi bilo vsaj jedno priporočati, -- namree da so v svojih porot'ilih vestni in pravieni ter ne lažejo o težkem stališču nemških profesurjev na srednjih šolah v Gorici, marveč o še težjem s tal isču, katero imajo v očigled njihovi ,,ljubezniu za naš narod — slovenski srednješolski dijaki v Gorici! Ne čudijo pa naj se ti viri potem, ako Slovenci zahtevamo svoji h srednjih Sol s s v o j i m muternirn uenim jezikom. kajti kako opravieona je taka zahteva, to potrjuje vsenemški pisec sam, ko pravi da je „s I o v e n i z a c i j a*' m e s t a G o- r i š k e g a lein bolj pričakovati kerje to mesto sanio le nekak otočičvslovenskem ozemlju. Isto torej kar je „slovensko ozemlje'1 na kat im stojita mesti Kranj in Novo- mesto. zahtevalo in doseglo za tamosnji gimnaziji, isto sme zahtevati in mora doseči „slovensko ozemlje" na katerem stoji mesto Gorica! Po vsem tern pa je tudi jasno ko beli dan, da zgodovinske opravieenosti za obstanek nemstva na jugu naše monar- bije sploh ni, da so vsenemšfre pretira- nosti tn doli silno smešne in naivne ter da bi kupljeni vsenemški pisci svoj: nemški stvari bolje služili, ako gredo z gobo svojih možjan sušit tevtoburško močvirje, nego pa pisat take brošure. D o p i s i. Iz Dornber^a. — V nedeljo osem dni so imeli naši „liberalci" veselico, ka- tero „Soča" od zadnje srede bombastično poveličnje, zraven pa se v6, mora brcniti katoliško nar. stranko. In kaj je resnica na.tej napredni veselici ? To-le: Veselica je imela dva dela — gledišče in plesišče. Prvi del je bil dokaj reven in klavern. Slavnostnega govora, ki bi imel biti duSa veselici, ni bilo. Za slavnostnega govor- nika je bil določen dr. Treo. Ko ga ni bilo, so nekateri šale zbijali, da se ni mogel naučiti govora; drngi, da se je zbal klerikalcev, da ga bodo izžvižgali, ako bi se kaj obregnil oh vero in duhovščino. Zalosčanski Demosten se pa tudi ni opal ga nadomestovati, ker on je k večemu za govornika v kaki „betuli", ne pa na odru. Torej s slavnostnim govorom ,fiasco". — Tamburanje bilo je srednje, toda ne verjamem, da je privabilo kakega ženina. Tu ste namreč dve „liberalni" hiši, ki imate nič manj in nič več kot devet deklet za oddati, a kljub vsemu tambu- ranju se nočejo ženini oglasiti. Kmet jih nemara, gospod jih pa noče, ni menda tistega pod palcem. Deklamacijo je go- vorila ona dražestna, kakor bi rekla „Soča", katero je pa občinstvo lansko leto obsodilo z besedami „to ni trikrat nič". Kaj pa petje? Goriški pevci so peli dobro, stari Dornberški so pa stara šarn, šara, že pred par ieti vrženi ad akta. Morete si misliti gosp. urednik, Oe vain „Soča" hvali starca, ki ga že llači na- cl uha, da tacega petja se na deželi ne dobi kmalu. Tak poročevalee menda ni še sližal nobenega ubranega vaškeea zbora, ampak k veeemu kako ponocno krokanje. Najbolj je dopadal nastop šol- skih otrok. Neki liberalec je rekel: ,.No, to je nekaj — vse drugo pa ni nič kaj vredno". Kaj pa igra? „Soča" piše: ,,Tu so nastopali naši ljudje taki, kakoršni so, v obleki, v kretanju, v igri". Menda je bil „Sočin" poročevalec od dolzega časa zaspal, ker drugače ni mogel igre videti, kakor v sanjah. ker je v resnici ni bilo, kakor slavnostnega govora ne. Tak je bil prvi del. Drugi del pa moramo reei, bil je živahen. ker h plesu so prišli napred- njaki od Gorice do Ajdovščine, od Komna do Čavna in plesali so na vse pretege, plesali za žive in mrtve do 1. popolnoči. Žal, da jim je plesalk primanjkovalo, ker „klerikalke" se niso hotele te komedije vdeležiti. ,.Liberalciu so zložili dornber- škim bratcem precej „lep ofer", no, saj so ga pa tudi potrebni, ker, če je bil kje na pravem mestu „retrain", katerega „Soča" navaja: „Zora puca bit če dana", tako gotovo tukaj, ker napredni žepi bili so že vsi spucani in prazni in v „libe- ralnih" mošnjičkih bil je dan, a zdaj bodo imeli uekaj nedelj vsaj za kak kvartinček, ako vsega hkratu po grlu ne poženejo, kakor kaki mondžoni. H koncu še pogovor ,,liberalke" s 3vojim triietnim sinkom: Mati: kam pojde tata v nedeljo ? Otrok: Plesat. M. Kam pojde plesat? 0. H Keläevanu. M. S kom bo tata plesal? 0. Tata bo ple-plesal s Tumo. Tableau! Politiöni pregled. Notranja polltlka. Te dni sta bila ministerska pred- sednika dr. Koerber in Szell v Ischlu pri cesarju ter sta mu poročala o stanju pogajanj tičočih se obnovitve avstro- ogerske nagodbe. Ker se nista kakor po- ročajo listi, še mogla do cela zjediniti povedala sta seveda vladarju, kaki uzroki da ju vežejo da se ne moreta zjediniti. Potem vršilo se je skupno posvetovanje pod cesarjevirn predsedništvom. Listi po- ročajo, da to posvetovanje ni ostalo brez uspeha ter da bodeta Dr. Koerber in Szell nadaljevala svoje pogovore dne 22. t. m. Listi vedo tudi poročati da se je Szell udal dr. Koerberjevim zahtevam glede vinske klavzule. Po teh poročilih bi se carina na ital. vino ne ponižala marveč omejila bi se samo količina vina katerega sme Italija v Avstrijo izvoziti. Koliko je na tern resnice, prepričala nas bode bližnja bodočnost. Naš ministerski svut je imel včeraj sejo in se je bavil z uprašanjem glede češko-nemško sprave. Vlada namerava namreč pribodnje dni spraviti to vpra- šanje zopot v tok. Navodila za poučevanje drugega deželnega jezlkn Šolski nadzorovalni organi so ope- tovano izrazili žHjo, naj bi se v dosego jednotneea postopanja izdala navodila za pouk drugega dežolnoga je/.ika, ki s<» po ucujo na avstrijskih s redn jib šolab, bodi kakor obvezen, l>odi kakor svoboden predniet. Ta navodila naj bi odgovarjala novi didaktiki in bi sionela na načelih, utrjenih po skušnjah. To je bilo mi- nisterstvn /.a nank in bogočastjo v povod, da je izdalo navodila za pouk v drugem dezelnem jeziku na gimnazijah in realkah. Ta navodila so splošna. (!'» pa solske raz- niert» v kaki deželi, posebnosf posamičnih deželnih jezikov in spocijalni učni načrli zahtevajo, da se reOena navodila kako spopolnijo, je prt-piiščeno dcželnim sol- skim oblastim. da /, dovoljenjem minis- terstva izdajo podrohna določila ler da posamičnosti v splošni instrukciji razlože podrobneje ali spremene. Tudi ta in- strukcija naj ne ovira ucitelja v izko- riščanju lastnih sknsonj in sarnostalnosti, ampak mladim uC'iteljem naj priporoci izskusano postopanje, stariru pa naj da gotovo morilo ya\ prispodabljanje in prc- sojanje lastnega postopanja. Nemški cesar In Bavarska. Nedavno se je vršila v bavarskem ministerstvu važna sprememba. Dolgoletni minister za nauk in bogočastje Crails- h e i m, pristas katoliäkoga centruma je moral odstopiti. To pa je centraliste tako užalilo da so o priliki glasovanja o pro- računu glasovaü proti tot'ki 100.000 mark, ki so bili postavljeni v proracun v umet- niške svrhe, vsled Cesar je ta točka tudi padla. Kmalu za tern dobi bavarski regent princ Luitpold od nemškega cesarja br- zojavko, v kateri cesar izraža najglobočje ogorčenje nad tern einorn centruma ter govori o črni nehvaležno.sti centralistov; zajedno pa ponuja on iz svojega onih 100.000 mark v umetniske svrhe. Na to brzojavko je odgovoriiv bavarski regent sledeče: „Velicanstvo! Še je hiša Wittels- bachov suverena znotraj modro belih mejnih kolf»v, in se jaz gospodarim v svoji hisi1'. To umesavan> nemškega cesarja v bavarske notranje atvari — zbudilo je ogorčpnje vseh Bavarcev in se je bati da ta nepremi.šljenost zarodi slabih posledic za slovet'O nemško skupnost, posebno ako biseta stvar oprijela tudi dru^ih zaveznih nemških držav. Burskl generall v Lonclonu. 17. t. m. so dospeli v London bur- ski generali Devvet, Botha in Delarey. Na kolodvoru jih je pričakovala velikan- ska množica ljudstva. Ko so izstopili iz vlaka, pozdravljala jih je množica z ne- popisnim enLuziazmom; posebno so si hoteli vsi ogledati Dew eta, obkolili so ga ter je bila nevarnost da ga zmečkajo tako da je morala policija vmes poseči. Angleži so pričakovali, da bodo ti gene- rali množico nagovorili; a ti so se po- žurili da so cim prej prišli v vozove ter se odpeljali v hotel katerega je zopet množica oblegala. Na povabilo kralja so se istemu predstavili. Po povratku v hotel je bilo poskrbljeno, da jih rnnožica ni opazila. Domače in razne novice. Kojstni «lau naso^a n'sarja. Vc'eraj so slavili vsi narodi avslro-ogerske države 72 lotrii rojstni dan Nj. Velič. našega prcljul)lj(inega vladarja i-csarja Kranca Jozefa 1 ler so iz lisutf in tisiič src kipele vroče /elje do Vsonmgočnega da bi ga narn ohranil zdravega in čilcga še mnoga mnoga leta. I'redsinocinem kot na pred\M»c(M- toga praznika jo (iika.jAiia mestna godba priredila mirozov |»o rnrstu, kalerega so jo mlcložila ogronma mnn- žica Ijuilstva \'čoraj pa vihralo ho za- slave na gradu in na vseli poslopjih dr- žnvnih in civilnih oblasli. Ob 10 m-i p;i j(^ daivjval knozonadškol msgr. .Jordan v slolni corkvi ob a/.istenci mnogo proč. duhovsc-ino slovesno sv. maso, katen; so se ii(l<-ložili zastopniki vojaških in civilnih oblaslov tor mnogo -drugega polxtznoga Ijudslva. Poinilosronje. — Njego- o Vreli- Oanstvo oosar jo o priliki svojoga rojsl- nega dne pomilostil '22 Lmijencev. Od teh se jo jodon nahajal v joc:i v Kopru in joden v GnuliAOi. T.'ijui svctniki so postnli baron Handel namoslnik v Dalmaciji, grol' T h u n, dož. prodsednik v Šleziji in baron S r h vv a r t z o n a u, namestnik v Ti- rolski. Smrtiiii kosn. — V soboto je po kratki in mučni J>olezni v 88. lotu svoje starosti umrl v St. Kerjanu gospod Josip Klanjšček. Pokojnik je bil oče štver- janskega župana g. Antona Klanjščeka in preč. g. Franceta Klanjščeka, vikarja v Gorenii Trobu^i. N p. v in.! V Sinarjah pri Ajdovsčini jo dne 17. t. m. umrl g. Frančišek Gruntar c. in kr. enoletni prosiovolec korporal v 27. peššpolku in abiturijent. Pokojnik je bil sin župana v Smarjah pri Ajdovščini g. Franceta Gruntarja. Bil jo jako na- darjen in priden dijak in je obotal mnogo dobrega za bodočnost. — Skoda, zares škoda da narn tako mlade in vrle moči ginejo prerano iz naroda. ko jih tako potiebujerno! Kal bolezni dobil je pri vojakih kjer se je pri nekih vajah hudo prohladil. — Naše iskrono sožalje rodbini, katera je po tern udarcu hudo prizadeta. Blagi pokojnik naj počiva v miru ! Novi kanonik. — Stolni vikar preč. g. Franc Kodermatz imonovan je kanonikom stolnega kapitla. Novi tržaskl škof. — Mislilo se je, da pride novi tržaški skof dr. N agl v Trst že 21. t. m. ter da se bi vršila intronizacija dne 24. t. m. Pa kakor stoje stvari, se bode intronizacija vršila še le 7. ali 8. če no celo 13. septfmbra. Uzrok temu so poprave v škofijski palači. Ko bodo to poprave dokončane, vrsila se bode intronizacija skol'a dr. Nagla. Dr. M»tko La^inja jo dovršil dne 10. t. m. petdosoto leto živjjenja svojega, posveconega postenemu delu za blagor llrvatov in Slovoncev v Istri. Tu dan je proslavil dr. I^aginja v ožjem krogu svoje rodbino. Dr. Laginja je mislec in glava med borilci istrskimi. Toplo, ognjovito mu jo srco, ali islo se mora pokoriti vsikdar njogovemu razumu, njegovi raz- sodnosti. Kadar je položt njo kočljivo, kadar jo odločitov težavna — todaj mora svetovati Laginja. In med islrskimi llrvali in Slovenci j<; postalo nekak dogma, da cej časa eno knjigo za drngo, kakor bi ne mogel razumeti, da so vse enake. Mahoma se obrne omračenega pogleda odsečeno k slugi: „No, povejte, da je prav". ,,Ali nič drugega?" vpraša sluga, na- pravljen v višnjevi suknji z rmenimi vr- vicami kot neki huzar ali se slovaškim gladkim obrazom. Morda je pričakoval še znani izraz „ponižnega poklona". Učitelj le molče odkima. Ko je bil odšel sluga, vzame Hular s tresoöo roko eno berilo in pogleda drugo stran. Tii mu zamigljajo pred očmi debele črke: Az atya—a fin—a testver—sivšr az anya—a növer—az iskola. Vse to mu je skakalo nekako smeäno pred očmi. Na to se ozre po otrokih, pa jim rece z nekim posebnim nasmehom: Pazite zdaj, imam vas učiti madjar- skega jezika. Oče se pravi: az ata — sin se pravi: a iij, brat: a teätve>, ali tudi fiver. Bratskih imen bi si naäli, a brata zares nemtijo na vsem svetu!" In zopet je nadaljeval naglo, brei zveze: „Mater kličejo: az anja — sestro a iijever, šolo az äkola. Zdaj mi povejte, „Ateštvor!" reče boječe županov sinek. „Ah, kaj žc!" se zasmeje mirno in glasno, „A — teštver ali a fiver se pravi brat14. „Madjari nemajo nobenega brata", reče drzno deček. Zdaj se zasmeje učitelj še glasneje, da je vsa sola začudeno pogledala; zdel se jim je ves drug, nego dozdaj. „No, tak jezik ni za vas, otroci moji", dostavi resno. „Gospod učitelj', oglasi se iz dru- gega oddelka najbolj nadarjeni deček Matej, „oče se pravi az atja — sin a fij — brat a testver ali tudi five>. Mati az anja — sestra a njevči, škola az iäkola". To je govoril zdržema kot bi pre- biral nabor koraid in tako naglo kot prej učitelj; imel je od nekdaj prav dober spomin. Pričakoval je pohvale; ali mesto te se pojavijo na učiteljevem ^elu mračne gube, kot bi bil nemilo pre- »nečen. Brez besedij se obrne k mizi, vzame zavoj 8 knjigami in uradnim ukazom v uaročje ter gre ven iz sole. Pri hlevuje bil atari zapuščeni kurnik, ostanek sta- zani zavoj, da so se knjige razlotele po nesnažnem podu. — Nato zarine zatvor strohnelih duric, pa gre spet v solo. Tu vzame gosli se žeblja in do otrokom, naj zapojo rnično koledo. Ali njegova usta so ostala nema O poludne je pozabil Hular na obed, ki mu ga je prinašala vselej Župa- nova dekla in šel je naglo sam k žu- panu : „Ali veste kaj novega, župan?" na- govori gospodarja ?e, zaničljivim nasme- hom, „da mi je poslal bistrojski komisar zr/oj madjarskih beril. Pravi da je to zavoj madjarskih beril. Pravi da je to zastonj, in da moram naučiti otroke madjarski. Iha — äe tega bi se trebalo, kaj ne?" „Ali ni prav tako?" vpraäa župan skromno. „Moj Bog, prav!" razgreje se zdaj Hular. „Naše mile slovaške otroke našo- pati z madjarščino, in če ne, da mi vza- mejo službo ! Glejte, hoteli bi me pahniti iz Sole, dasi sem jo jaz postavil za vse svoje premoženje! Kar ljudje pomnijo, se prej nihče ni spomnil uborne šolice, a zdaj, ko sem jo tako lepo sezidal, zdaj vedo za njo celo v Bistroji". lepo solo vsak opazi. .." ,.Hm;', zasmeje se zopot učitelj, ,.veste, župan, ona berila som vrgel na kurnik — tarn naj počakajo kot kokoši ob gladu". „Zares, prav ste storili, gospod uči- telj", reče župan, in Hular jo odšol za- dovoljno kot na zabavo. III. Za tri mesece — čudo da ne prej — pride v Krpino kornisija dveh udov, namroc: komisar in neki nadzornik. Kaj takega živa duša ni videla v občini. — Predno sta stopila v šolo, vzela Hta seboj še župana. Ubožca sta tako zrnotila ta gospoda, ki so jima sršeli bliski iz očes, in pritrdil jima je na vsako vprašanje: „Üa, seveda !" Naglo je priletela županova deklica v šolo iz lastnega nagiba in učitelj je že pričakoval nepovabljena gosta oble- delega, ali drznega obraza. „Kraljevi komisar iz Bistroje sem" reče prvi prišlec — na Hularjev tihi pozdrav — ne da bi bil snel klobuk z glave. Prišla sva sem z g. deželnim sol- skim nadzornikom, da se prepričava: kako ste spolnili najvišji ukaz od dne 25. oktobra lanjskega leta 1" to, knr jo sveloval Laginja, je prav in modro. Islrski Mi-vat in Slovenoc si danes no more mislili narodne liorbr hroz l,a- ginjevo glave na celu. Zato jo to življono /a nas dragocono. Hog nain j<> ohrani so dolgo vrslo let ! Za „Solski doin" H<|ova iz Kiu- micella inosto vonca pok Lfopnldi IMoh 10 K. Most iV/ So*o pri ISarlii. — DHo toga rnostii vrlo napredujo 1 >«•> 1 <» katcro jo prevzela tvnlka zaeoli delali po duevii in po noi;i Sodaj so izvr.šujojo podvodna dola in sioor so pnslavljajo podlago za mosfovo stobre. 'I'«1 podlago bodo segle f) metrov pod vodo. Most bo imel I oboke in ;') slebrov. Dolavci ki dolajo pod vodo, so menjavajo vsakili (> ur. Poslopjr (lo/ohio Hal. Kmot. solo. — Komisija ki jo to dni preglodala po- slopje doželne ilal. kmetijsko Lole, so jo propričala, da jo Ireha islo do tal po- droli. To poslopjo bilo jo so/Jdano solo prod kakinii 20 1 <• ti; ali kamenjo, iz ka- lerega so to poslopje sezidali, jo bilo tako slabo, da jo zaeelo razpadati tako, da ni več govora o kaki popravi poslopja in jo rnorajo podreli. Iz Sovodeiij smo dohili pritožbo o tamošnjih mladeničih, da so slrašno posuroveli. Človek da niti ne bode; va- ren iti skozi občino po noči. Večkrat kalijo nočni mir, zlasti pa ob sobotah se potepnjo po občini pozno v noč in lako razsajajo, da je že škandal od žu- panstva, da dovoli tako divjanje po obeini. Tako jo bilo tudi v noči od so- boto na nedeljo. 0 polunoči je vzbudilo počivHJoče hrupno kričanje ter motanje kamonja po cesti, strehah in dvoriščih. Proti eni uri popolunoči pa so napadli ti razuzdanci s karnonjom mirno skozi Sovodnje idnče romarje iz Št. Mar- tina naKrasu, ki so ž I i na Sv. Goro. Romarji, vsi prestrašeni so tekli do žnpana, ga vzbudili in povedali kaj se je zgodilo in prosili pornoči, ker da si sami ne upajo skozi občino. Župan je dal sklicati občinskega obhodnika in ta je spremil romarje do konca vasi. Se- veda, napadalci so se vsi po mejah po- skrili. Opomniti moramo, da sta biladvaromarjas k a in en j em zadeta. — Upamo, da c. kr. orožnižtvo vso stvar preisče in da bo ta rapred- njasko-razuzdana mladina strogo kaz- novana. Kaj naj rečemo k temu napadu ? Ali ni sramota za celo občino, da se kaj takoga sliši? Gospod župan, kie je poli- cijski red? Kako skrbite za nočni mir? Za dovoljevati javne plese ate hitro pri rokah, za nočni mir po ohcini pa Vam ni dosti rrar ! Pomislite, letos smo imeli v Sovodnjah že 5 javnih piesov. In komu dovoljuje naš g. župan javne plese? IS 19-letnim lantalinom in takim pob- cem, ki bi morali iti spat že ob 9. uri. Žalostno, pa resnično ! Na predvečer rojstnega dne našega presv. eesarja smo razsvetlili naš spo- menik ; veteransko društvo je preskrbelo za ta dan umetne ognje in razne ben- gale, stroljivo pa gosp. baron Rianchi. Ubrano se je zapelo cesarsko pesem in druge narodne ob navzočnosti mnogo ljudstva in smo zaorili trikratni živio našemu presv. cesarju. Pretep na cesti. — V soboto zve- čer, ko so se vračali neki kolesarij iz Gradišča v Gorico, dotekli so pri Majnicah dva omnibusa, ki sta se istotako vračala v Gorico. Ko je 10 letna hčerka jednega fcolesarjev hotela s kolesom preteči om- nibus, nagnil je voznik na desno tako da je konj z repoin švrknil dekle preko glave in se je isto vsled tega zvrnilo v jarek. Zaradi tega nastal je med kolesarji in kočijažem prepir in nazadnjo tudi pretep. Ker je bilo več kolesarjev, bi le jeden sam kočijaž najbrže nič ne opravil. Zato pa mu je priskocil na pomoč drugi kočijaž in padale so od jedne in druge strani pesti, da ni bilo že več lepo. Pra- vijo pa, da so bile pesti kočijažev bolj trdeodonih kolesarjev in zaradi tega tudi vspešnejše. Seveda prav hočeta irneti obe stranki. Ktera pa da ima prav, to bode odločila sodnija, ki ima stvar že v rokah. Procesija v Mcdaiii. — Od tarn nam pišejo: V petek na dan Vnebovzetja Device Marije vršila se je v Medani krasna procesija, katere se je udeležilo kakih 2500—3000 oseb. Na to krasno proeesijo prišli so ljudje iz celih Brd in celo iz Kormina, od koder je pri.šlo tudi dru.štvo „Austria", zlasti pa se je udeležilo do- mace prebivalstvo v polnem številu z občinskim starešinstvom na čelu. Proco- sija je pričela ob 5. uri popoludne. Ob sviranju korminske godbe in pevanju do- mačih pevcev in pevkinj nesli so znani ska cerkev, po vasi, kalora se je za to priliko posobnn prazniono oMekla. Kaz nošlotib mlajov vis(^lo so ra/no /aslavo in vr'solo plapolalo v vooorrnMn votru. Posobno je povzdignilo slavnosl to, da jo kip !\1. |{ spromljalf» kacih 200 bolo obločonih doklio. Vromo jo bilo ugodno, kar jo Modai.oe napolnilo / vf.soljom, d;t so jo iiiogla nomolcnn vršili t;i njih lopa oorkvotia slavnosl. l*nrvi u/rok nosroc-c v Si'sljanu. — 0 pravom uzroku nesreč« v Sesljanu. o kalcri srno poročali prod kratkim v svojom lislu in katera je lorjal.-i sodorn človoškili /rtov, [iriobčuje ,.Triostor Tag- blatl.'1 jako zanimivo po.-oc-ilo. Obrtni nadzornik inž. C o j» 1 i e v i n a je narnroč prišf1! na slutnjo, da je vslod razrušenja tako ogiomno tnnožine svi^ta, kakor se je to zgodilo pri tej razstrolbi, utognilo najti pol na proslo mnogo plinov, kat^ri so so znabiti nahajali v globočini. Na priporočilo tega gospoda se je podala minuloga čotrtka na lice mosta posebna politična komisija pod ^odstvom okr. ko- misarja g. Mosettiga iz Scžane. \n zaros j(> zalola komisija na nokaj nopričako- vunega Našla je namreč, da kamonje, katero je razrušila ta razstrolba, ni bilo bolo in suho kakor v prejšnjih slučajih, rnarveč vlažno in tamnosive, tu in tarn (•olo črne b;irvo. Tudi smrdi ta matorijal intenzivno po nekaki gnjilobi. V razpo- kah se nabaja noka mohka skoro tekoča črna tvarina. katora irna Še močneji duh pe gnjilobi. To je dalo povod trditvi, da se utegnojo nahajati vzemlji velike mno- žine oglenčevega vodika, kateri so pri razstrolbi udarili na dan in tudi prov- zročili tako nopričakovani uspoh raz- strolbe. K(Ar so imenovani plini strupeni, izrekla je komisija mnenjo, da so oni ponesrečenci niso zaduSili od razstrelil- nih plinov, rnarveč od teh, ki so udarili iz zemlje. Na podlagi toh razkritij da prično zdaj omenjenj kraj geološki preiskovati, ako bi se ne našlo morda v zemlji česa, kar bi imela morda vrednosti v narod- nogospodarskem pogledu. To poslednje spravljajo zlasti v zvezo z žveplenimi vrelci v bližnjem Tržiču. Nove slov. razgledniee s sliko slov. blagovestnikov sv. Cirila in Metoda (po sliki Jurija Öubica) izdal je tiskar Slatnar v Kamniku. Velika ncsreča na Doiiavi. — IzKlosterneuburga se nam piše: Dne 14. t m. ob 9. uri zvcčer bil je alar- miran 15. bataljon pijonirjev ki ima tu svoje vaje na Donavi. Namen temu alarmu je bila vaja,'v ponočnem času prepelja^ati vojaštvo čez Donavo. Čolni za prepelja- vanje vojaštva so želozni in je po več skupaj zvezanih. Takih čolnov je bilo večje število pod povoljstvom nekoga majoria Lindnerjfl. Prvikrat so ti čolni srečno privesljali v temi čez Donavo; ko so se pa vračali. pa pripluje od Dun "ja gori parobrod, kijevozil ljudi proti Lincu. Castnik ukaže odriniti, misleč da čolni prehitijo parobrod. Ali parobrod je bil že tu in mesto da bi častnik vkazal ves- ljati nazaj, zapove: naprej! Pri torn pa se je zgodila ne^reca. Parobrod s^ zaleti z vso silo v čolne ali pontons tako, da so se nekaten zdrobili in vojaki popa- dali v vodo. Castnik se je reail, skočivši na parobrod. Nastalo je strašno vpitje in klicanje na pomoč. Mnogo jih je prišlo pod kolesa parobroda, nekateri pa so se rešili na parobrod, ki se je takoj vstavil. Ponesročilo jih je več, enega, ki je z raz- bito glavo in zlomljeno roko priplaval k čolnu, so prepeljali v garnizijsko bolniš- nico, dva druga ^Slovenca) sta pa najbrže vtouila, ker se o njih nič ne ve. še večja nesreču bi se bila zgodila, ko bi se bilo natanjčno izpolnilo povelje častnikov; da se to ni zgodilo, bila jo zasluga podcast- nikov. Dva druga čolna vesljala sta v ravno isti črti, ali mesto naprej, uka- zali so podčastniki vesljati nazaj in tako je ušlo nevarnosti 60—70 oseb. Velika pevska slavuost v Za- grt'bu. — Od četrtka do nedelj^ se je vrsila velika slavnost 40 letnico obstan- ka zagrebškega pevskega društva ,.Kolot(. Vse mesto je bilo praznično okinčano z zastavami in zelenjem. Na slavnost je prišlo od vseh krajev obilo slovanskih gostov zlasti bratska povska drustva moj katerimi je v prvi vrsti omeniti „Glas- 1 ne Matice" iz Ljubljane. Vnanje goste je zagrebško prebivalstvo navdušeno pozdravljalo in obsipalo s cvetjem. \r četrtek zvečcr je v zahodnjem perivoju mosta bila javna voselica, katere se jo udoležilo kakih 10.000 osob. V potek jo bil sostanek v voliki dvorani „Sokola1' in skušnja za voliki koncert v „Maksi- mirukl. Za tern je bila sv. rnaša v stolni cerkvi, potem slavnostni obhod po mestu z zastavami, popoludne ob 3. pa, je bila krasna veselica v Maksiiniru pod railim nebom. Tu so vsa združena Dev- nec in llrvat' in „Jadransko iriorje" in sicor jo bilo (if) povskih dnistfv s 'ianger- manski pevski slavnosti v Graden Ih'fravdanta arctirali. — Jetni- čarja Schorra iz Ljubljane ki jo pone- voril 11.000 K. aretirali so v Zagrebu v nekorn hotolu, čcravno jo bil tarn kot gost vpisan pod drugim imenom. Narodno gospodarstvo. Xevarnost vetrov in njciie Škodljive puslcdiee zji hosto. (Kulll'C.) Jo pa tudi mogoče, da drevn Ip nagne, toroj koreninjo moti in omogoei zalego gozdnih škodljivcev, labadarjov. Tako napadeno drevo se mora brž oi- praviti. da se z njim zatre zalega 3kod- Ijivcov, sicer žuga nevarnost. da se tako zarede, da uničijo c^le gozdove. Zato moramo taka drevesn vsaj se pred Veliko nočjo olupiti če jih že ne j moremo iz hoste ven spraviti. Koncom aprila namree roji lubadar prvic in napada v skorji ležeča ali obo- lela drevesa. Le deloma in napol olupiti drovesa ne kaže, ker se sicer lubadar vseeno zagnezdi. Resnico tega spričuje dejstvo. da lubadarja nahajamo v skorji ob robu desek. zlozonih na žagab. Od.«tranitov večje množine podrtih. oziroma polom- ljonih dreves zahteva več delavcev. kar je dandanes težko in drago, sicer pa se mora zanemariti drugo nujno delo. kme- tijstva na kvav. Zopet na drugi ?trani povzroea več le?a vec ponudeb, kar na lesno eeno škodljivo vpliva. Tudi v tern oziru se priporoča snovanje zadrug. ki bi se lehko brez posredovanja mešetarjev udeloževalo svetovne trgovine z lesom tor dajale posamezniku prednosti, ki jih sicer navadno ni deležen. Skupno delo, bodisi prirejanje drč, potov, strug itd. stane zadrugo mnogo manj kakor posameznika. Vsako zanemarjanje in zakasnenje gledö odstranitve gozdnih polomov ško- duje no le lesu samemu na njegovi ka- kovosti. ampak povzroča novarnost za cele obeine z vničujočimi posledicami, če take polome napadejo lubadarji. Z delorn naj se prične tam, kjer drevesa leže čez pot ali cesto ter zapi- rajo prc^met, ali pa tam, kjer pokrivajo mlade nasade. Južne in zahodne strani host, potem parobki gozdov in robovi presek se mo- rajo nemudoma očediti, ker takim preti najveeja nevarnost po lubadarju. Tern sledi potem snaženje v notranjem gozdu nahajajočih se polomov. Ker gozdni škodljivci rajši napadajo iglasto drevje, zato je najprej to osnažiti. potem sele listnato. Nikakor pa se slednje ne sine zanemariti. Kadar jo z lesom slaba kupčija in ne sodi iztrebljenih polomov takoj prc- dati, tedaj moramo les olupiti ter ga zlo- žiti na pripraven kraj, da more vetor skoz in med njim prepihavali. Tako zložen les se posuši in vsaj nekaj čas . obva- ruje trhlosti, preperevanji Po viharjih zredeni gozdovi dajo malo upanja na zdaten dobiček. Razen tega porasejo tla takih gozdov z zelišči, ki ne puste, da bi se zasejal nov gozd, ker zaduše vse kali. Zaraditega kaže take po viharjih in burjah poškodovane par- cele posekati in nanovo pogo/diti! Kdor bi s pogozditvijo odlašal, bi se oskodoval, ker se tla le prerada pocelinTjo in za- plevelijo. Knako je storiti tudi po hudih zimskih pozebah in po toči. Nepogozdene ^irjave oškodujejo ne le svojega lastnika, ampak tudi obcino, ker vedno naraščajoče prebivalstvo sili k nainhsftinftizftmn npislölruronin h-i rx^Al Čim siabeje sp bo gospodarilo z gozdovi, torn slaheje in težo hods ob^lajai nas kmot osobito pa hribovoc. uNaj bi torej žo oheinski predstojniki pazili in ('ruva'i pametno gojitov gozdov, oziroma z naznanilom pristojni oblasti prepreče- vali Hokanjo na.ših brd in rebri. ki so pogoHtokrat sploh no dadr> ye(; pogowlili. Nalivi namroe sporo, ga sprasi in vetrovi odnoso plitvo rušovmo, tako da potom lo skalovje glen'a v doiino. Kakor jeznano, jes torn v zvezi tudi vremenska nezgoda. kor skalovje vleče ohlake näso. Odtod toliko tot-e in ploh in slabih časov.) uColdllui Mui.Il^aUiUu llllMuuuud UiJuMva. M Naprošeni, objavljamo slodočc; I)ragi tovariši somišljoniki ! Slov. kat. dijaštvo hoče z resnim dolom pokazati, da ljubi svoj slovenski narod in da jh zve-to načelom svoto ka- toliške corkvo V ta namen prireja vsako Icto počilniško sostanko. Tudi letos pri- rrdi slov. kat. dijaštvo v dnoh 2«i., 27. in 28. avgu>ta svoi četrti počitni^ki se- stanok. ki ima kakor vsako loto pred vsem znanstven značaj. Na dnovnem rodu so predavanja, ki bodo obravna- valit razne točke pravoslovja, naravo- slovja, rnodroslovja, bogoslovja in medi- cine. Zastopano so toroj vse sakultete vseučilišča. V.sakomu prodavanju sledi kritika in debata, vsaka ntznanslvena polemika je izkljucena. Ti sestanki so za slov. kat. dijaštvo velike važnosti. To dokazuje že dejstvo. da privabljajo vsako leto vedno vecje število dija^tva. Zbrali se bomo vsi pod jednim načelom, pod načelom katoličan- stva. S toga stališča, ki je edino pravo, edino trdno. hočemo promotrivati vse. Na to podlago hočemo zidati vs^. kajti kdor zida broz Kristusa, zida na pesek. Na takih sestankih dobivamo novih močij in novega življenja. Zbrali .se bomo v?euciliščniki, bogoslovci in ahiturijentje. Spoznavali bomo drug drugega, kar je za naie bodoče delovanje med narodora neprecenljive vrednosti. Prosveto ožarjeno z 1 u0jo svete vere hočemo prine^ti narodu kot pravi katoliki. Siovenci in demokratje. V prvi vr^ti nas druZi torej kato- liska ideja. Ona nam je zve?ta vodnica na viharnih poljih mednarodnega živ- Ijenja. Vse svoje življenje in delovanje si hočemo uravmti na podlagi katoliške vere. Tudi vede ne izvzamomo. In zakaj hi jo! Saj še ni nihče dokazal. daje kat. vera nasprotna vedi.Pačgovorita zgodovina in trezno znanstveno razi^kavanjo. da more biti veren katolik cb jednem iz- vrsten znanstvenik. Seveda, ako bi smat- rali razne teorije ošabnih in slavohlep- nih učenjakov za dokazana dejstva, potem lahko naletimo na velika nasprotja med vero in vedo. A kaj takega ne stori pa- meten in trezen mislee. Kot navduseni narodnjaki hocemo pa tudi dolovati z vsemi močmi za tr- peči slovenski narod. Ker so sovražniki vedno ljutejši. moramo si nabrusiti orožie tolikanj bolj in si pripraviti duha in sree. ker treba bo položiti marsikatero žrtev na oltar dejanske ljubozni do domovine. In da brez verske podlage ni možno de- lovati za narod. to pričajo dogodki zad- njih dnij. Kajti kdor zapnsti pravo vod- nico, katoliško idejo. zaido kaj hitro na egoistična in druga napačna pota. Slov. kat. dijaštvo še ni nikdar zapustilo svo- jih principov. katere je pripravljono vsek- dar najodločnejše braniti. Zato ni dvoma. da je ono voljno in tudi zmožno delovati za narod. To naze delovanje bi bilo brezplodno in brez pravega cilja, ako ne bi sli mod priproste delavce in kmete. To so mase našega naroda, in te je treba dvigniti in sicer duševno in gmotno, da se odvrne od črnogledih prerokov že tolikrat na- povedan propad Slovencev. Tovariši. obračamo se posebno do Vas abiturijentje! Pokažite, da imite tudi Vi smisel in resno voljo, po teh na- čelih delovati in posvetiti vse svojo rnoci v blagor slovenskega naroda. Pridite in prepričali se bodete, da ravno kat. dijaki so oni, ki ne hodijo za pnhlirni frazami in praznim poloviearstvom, ki pa imajo resno voljo stopiti v zvezo z narodom in delati v njega prospeh. H komersu pa povabimo tudi našo katoliško inteligenco in deiavstvo. S tem pornagamo že nekoliko premostiti ono globoko verzelj, katero je žalibože vsekal sedaj že trhli liberalizem mod naše raz- umništvo in preprostega trpina. Vspored sestanka: F'ozdravni vočor v torek, dne 26. avgusta ob 8. zvečer na vrtu gostilne pri ,,Zvezdi" (Krisel prej Ferlinc) cesarja Franc Jožela trg. Zbo- rovanje v sredo dne 27. avgusta: I. ob 8. zjutraj sv. maSa pri Uršulinkah; II. ob Q ~;., t _, pripravljalnega odbora; III. volitev pred- sedniStva ; IV. predavanje: a) religija in morala, predava gospod Fran Zaje, bo- goslovec i Ljubljana); b) homeopatija, pre- davu gospod Ivan Hubad, medicinec (Du- naj, ,.Danica"); c) civilni zakon, predava gospod Mesija Lavrenčič (Dunaj, „Da- nica"). Popoludne : a) točno ob 2. uri v veliki dvorani „Katoliškega doma" se- stanek prijateljev ..Zorea : b) ob 3 uri začetek predavanja „Vulkanizem" pre- dava gospod Fran Kolenc, naravoslovec (Gradec, „Zarja'M; c) cerkvena uprava, inkvizicija v svitu resnice in pravice, predava gosp. Ivan Kogelnik, bogoslovec (Celovee). Komers ob 8. uri zvešer v go- stüni pri „Zvezdi" (Kriselj prej FerliiuO cesarja Jozefa trg. Pri komersu svira IjuMjanska društvena godba. Skupni iz 1 et v četrtek dne 2S. avgusta v romantiOni Vintgar. Odhod z gorenjskim vlakom z južnega kolodvora ob 7.") zjutraj Na- tančnejši program glede izlelu se razglasi na sestanku. Sklicatelji IV. sestanka slov. kat. mislečega dijaätva. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 190— do 210 — Sandomingo .. 270'— ,. 29O-— „ Java ...... 260 — „ 280 — ,, Portorico . . ,. 270 — ., 290 — Ceylon.....360— ., 380 — Slakdor......, 8650 ,'. 901— Špeh......,. 120— ., 150 — Pet- !ij v sodu . . ., 34— „ — •— zaboju . „ 11-60 „ 12 — Maslo surovo . . . „ 150"— „ 160*— kuhano . . „ 200— ,. 220 — Otrobi debele . . „ 1060 „ 1220 drobne . . „ 10 — „ 11-20 Turšica nova . . . „ 1280 „ 1440 za hrano . ., 1240 „ 13'— Oves......„ 17-— „ 18-— M o k a ogerska: št. 0 K 30 20 št. 1 K 29 60 St. 2 K 2920 „ 3 „ 28 60, „ 4 „ 28.-, „ 5 „ 27 60 St. 6 K 27-. Sank fosojiiea" i v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejoma hranilne vloge, katere o- brestuje po 4V2 polumeseÖno; nevzdignerip obresti pripisuje konec leta h plavnici. Rentni davek plačuje poso- jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6% in na vknjiibo po S'/s- Sprejema ölane z glavnimi de- le ži po 200 Kin z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nala- ganje in vračanjp so na razpolago po- ložnicc c. kr. poštrip hranilnice, tako da jo mogočo poslati donar brez poStnih atroškov. Uradne ureso vsak delavnik od8—12. ure zjutraj in ob pondeljkih In četrtkih tudl popoludne od 2—4 v ulicl Vetturinl 9. IN) znierni eeni je na prodaj lep, visec svetilnik (kloca) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem npravništvu. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica St. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejše skladižče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočevalno najbolje kupova- iišče 2a g. Sivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahievi izvršuieio se točno. Loterijske številke. Dunaj......2f) iri -i-3 S(i 4;") Grac.......38 U i>fi IS li Anton Pečenko Vrtna ulica 8 tiOUlC'A Via Giardino 8 priporoca pnstna Deia in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- ^ matinskih in * isterskih w i - noaradov. Dostavlj.i na iioin in r;i/.pi)šilja po žcli1/.- nici na vst> krajo avstro-t»gt»rskti monarliijo v soilih od 5<> litrov naproj. A'a zahtevo pDŠilja tuili nzori't1. Cene zmerne. Postrežba poštena. Krojaška mojstra ; Öufer . Prodjija kavino priincso. sladkor. milo. slauino. riž. maslo surovo in kuhano. olj<\ moko iz JVIajcliT'Ovih mliuov in vse jestvino. Zaloga zvoplonk sv. Cinla in JVtetoda. Fani Drašček, znloga šivalnili strojcv v Gorici StoJna ulica št, 2. lYodaja slrojo hull na lcd(M)- sko ali niosrčnc obroke. SIroji so iz pt'vih lovarn Icr nnjboljšo, knkovosti Priporoca so slav. obcinatvu. Šperticijska poslovnica GašparHvalič v Gorici, v ulici Mordli št. 12. Piiporora sc tfipln Slovcu- cciii v iiirslu in i-njakoni na dr/cli za iiccva/.an.jc vsakstvrslnc.^a blair.-i in po- iii-lvn v vso krajc Kcr ima tri nove zaprte vozove za prevažanje, zagotavlja, da se bla^o ne- poškodovano dostavlja. UG~ TISKA: brošure ' , >: . v. >; v ' diplome trgovske račune cenike >; .. ' >:. ' vabila na karton .. ¦ .;. in na papir sprejemnice ' ,: * .¦/. * za druötva pisma in zavitke a firmo * * y # * * * x. * * etikete za vsakoršno x ,x. * * * * * porabo plakate »*.**# v raznih bar van * * * in velikosti i. t. d. . „JVapodiza Jiskaraa" i $ $ $ $ v Gorici, ulica Vetturini St. 9 © © % © i | je preskrbljena z povsem novimi erkami, ^! j okraski in finim papirjem, ter more pre- f; vzoti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikaike konkiirciice © © © © V zalog-i ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino $©$©$@$tsi tolminske sole s®®®©®®® I V TISKA: -mü :f. f: t * pobotnieo računske sklepe ,.:. lične tiskovine z;\ indu^trijo .-... ..:. x v. ¦¦• trgovino in obrt ***** * * * * posetnice razne velikosti * * * * + in oblike z zavitki * * * * ^ * * * zarocniee in poročnice * * * * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d. TISKA: ~*|3 Ö,GORIC0' ki izhaja dvakrat na teuen v dveh izdajah, ter stane na leto 8 l(, pol leta 4 K četrt leta 2 K j §m^ TISKA: ,PH* LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premozni: celo leto 3 K