1MNHHI VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov 5 ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. S LETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 31. DECEMBER 1982 ŠTEV. 52 (2103) Brez samozavesti tudi v letu 1983 ne more biti napredka V letu 1982 so se odnosi med državami močno poslabšali, okrepila se je politika, kateri je za osnovo reševanje mednarodnih problemov s silo in s pozicije močnejšega. Oboroževalna tekma se je nadaljevala z nezmanjšanim tempom in resno ogroža svetovni mir. Tudi mednarodni gospodarski položaj se je v zadnjem letu zaostril. Razvite industrijske države so se srečale z zelo resnimi gospodarskimi problemi ter so svoje lastno gospodarstvo skušale sanirati na račun manj razvitih in nerazvitih držav. Tak koncept reševanja gospodarskih problemov najbolj razvitih držav pa krizo svetovnega gospodarstva lahko le še bolj zaostri. Izhod iz medna-; rodne gospodarske krize je možen le na osnovi bolj enakopravnih mednarodnih gospodarskih odnosov med industrijsko visoko razvitim svetom in deželami v razvoju. Gospodarska kriza se vedno boij resno kaže tudi v Avstriji in na Koroškem. Zal moramo koroški Slovenci tudi ob prehodu v novo leto PREBERITE Misli ob koncu leta stran2 Pregled novih knjig in revij stran3 Iz občinskega dogajanja stran4 Jubilejni koncert tria ,,Korotan" stran5 Iz zgodovine šolske borbe koroških Slovencev stran 7 Koroški kulturni dnevi stran 8 ugotoviti, da republika Avstrija tudi v letu 1982 ni pokazala razumevanja za našo narodno skupnost in da člen 7 državne pogodbe še vedno ni izpolnjen. Protimanjšinski pakt treh koroških deželnozborskih strank in nesprejemljivi zakon o narodnih skupinah sta slovenski narodni skupnosti v Avstriji tudi v tem letu dodeljevala le minimalen kos narodnih pravic, obenem pa služila oblastem pov- sod tam, kjer so nam odrekali pravice, ki nam grejo po členu 7 državne pogodbe. Tudi v letu 1982 zvezna in deželna vlada nista bili pripravljeni pristati na enakopraven dialog z manjšino, temveč so se nadaljevali poskusi razdvajanja osrednjih slovenskih organizacij in izvajanja pritiska glede sosvetov. V minulem letu smo na vseh področjih nadaljevali s politiko samo- pomoči in dosegali tudi lepe uspehe. Spoznanje, da moramo sodelovati z demokratičnimi silami večinskega naroda, se je okrepilo, tako da smo bili koroški Slovenci aktivni tudi v mirovnem gibanju. Dejstvo, da večina nemškogovorečih ni proti manjšini in da so pravzaprav tri koroške deželnozborske stranke tiste, ki si na račun večine in v škodo manjšine delijo oblast, se je v tem letu še bolj potrdilo. Odnosi med republiko Avstrijo in SFR Jugoslavijo so se v letu 1982 uspešno razvijali, kar Zveza slovenskih organizacij na Koroškem pozdravlja; vendar pa je ob tem treba ugotoviti, da v manjšinskih vprašanjih žal ni bilo napredka. V tem letu si je ZSO prizadevala, da bi v svojih vrstah povezovala in združevala vse ljudi, ki jim je pri srcu usoda narodne skupnosti. Tako je pravzaprav ZSO na Koroškem edina manjšinska organizacija, v kateri lahko sodelujejo vsi narodno zavedni pripadniki slovenske narodne skupnosti ne glede na idejnopolitično opredelitev posameznika. To fronto pa bomo morali v novem letu še naprej krepiti in uresničevati zlasti na terenu — kajti samo podružablja-nje manjšinske politike, krepitev terena in usposabljanje krajevnih dejavnikov ter nadaljnja politika samopomoči so lahko učinkovit odgovor na asimilacijsko politiko avstrijskih blasti. To pomeni, da bo ZSO v letu 1983 podpirala in krepila našega človeka v Rožu, Podjuni in Zilji ter si prizadevala, da bodo celovške pisarne (Nadaljevanje na !. strani) -Si 'Ž