Neodrešena clomovina. —r Za okrajnega šolskega nadzornika v Gorici je imenovan fašist prof. Camisi, znan po svoii propadli kandidaturi v italiiansiki parlament. Dosedanii šolski na_zornik urof. Bonnes. ki ie bil Slovencem vsai nekoliko pravičen. se ie tedai moral umakniti fašistovskemu režitnu. s katerim mislijo strahovati učitelistvo na Goriškem. —r Uradne učiteljske konference so se vršile zadnje tedne v različnih okrajih zasedenetja ozemlja. tako med drugim za učiteljstvo goriškega. sežanskeea kaprškes.a in voloskega okraja. Dnevni red na vseh je bil več ali manj enak; zlasti so se o.ravnavale točke: Učni načrti. pouk :talijanščine. pravna in gospodarska uredba učit. osobja, zidanje šol. vzdrževanje šol, šolska obveznost. naloge preurejene liudske šole ? ozirom na potrebe splošne ljudske naobrazibe in strokovne usposobIjenosti. Poleg teh točlc so bile povsod na dnevnem redu običajne volitve v razne odbore. Poročilo o sežanski konferenci, ki ga je priobčil »Učit. List« z dne 1. maja t. 1.. se glasi pri svojem sklepu: »Konferenca je vspela še prece.j, samo da bi vse naše besede ne bile zaman!« Približno enako bi se lahko izjavili tudi uoročevalci i/ dnugrh okrajev. — Kakor za slovanski lcl zasedenega ozemlja, tako so se vršile ludi za italijanski del okr. konference z enakim dnevnim redom. Konferenčnega dela se je letos udeležila tudi socijalističiia skupina. kar se lani ni moglo zgoditi. Vsi sklepi so se glasovali s pridržkom, da ostanejo le začasno v veliavi. dokler ne izdela osrednja učit. orsranizacija v l<;mu natančnega načrta šol. preuredbe, veljavne /a vso Italijo. —r Okrajna učit. konferenca laškega učiteljstva v Trstu, ki je zborovala v dneh 7.. 8.. 9. in 10. aprila. je predložila šolskim '.llastein sledeče svoje zahtevLe: a) Šol3ka obveznost od 6. do 14. leta: b) delitev šcl v petrazredne Ijudske in trirazredne uieščanske: c) nepretrgan pouk z urami 40 minut; č) do preureditve normalnih šol (učiteljišč iz kraljestva), ki nai bi veIjale za vso Italijo. se obdrži sedanja uredba učiteljišč v deželi; d) ustanovitev ncvega nčiteljišča y Trstu in e) ustanovitev že dovoljene višje pedagoške šole za udtelje. —r t Ivan Grahli. 1. maia so polož.li v Kobaridu v domačo zemlio tovariša ivana Grahlija. službujočega zadnii čas v Skopem na Krasu. Pokojni tovariš je bil blaga in mirna duša, vnet za svoi poklic in za napredek svojega ljudsbva. Posebno skrb je posvečal zlasti sadjarstvu. Rojen 1. 1863. v Kobaridn, je oblskoval ljudsko šolo in pripravnico doma, učiteliišče pa v Kopru. Služboval je ves čas na Krasu, največ v Kobljeglavi. Štan.ieLu in zadnji čas v Skoiaem. Zaradi bolezni ie bil zadm'a leta na dopustu. Želel si je v pokoj in čakal sanio še izboljšanja pokoininskega zakona. Zadnja leta je želel preživeti v ljubljenern rojstnem kraju Kobaridu. Upal ie. da si v čistem gorskem zraku Dodaljša Jivljeiije še za kako leto. A neizprosna sušioa ga je rešila vseh bridlkosti. ki je z njimi napolnila nemila usoda večino dni njegovega življenja. Pokoinik ie zapustil vdovo in tri sinove, ki študiraio v Jugoslaviji. —r Kakor poroča Hst »Battaglia per la Scuola« bo moralo istrsko in goriško učiteljstvo poseči po energičnih sredstvih, da izboljša svoje materialno stanie. Učitcljske p^lače so na deželi tako sramotno nizke. da že nikogar več ne mika učiteljski stan To potrjuje statistika go.ericev učiteljišča v Kopru, kjer sta se v letošnji prvi letnik vpisala — dva diiaka. Ako pojde po tej poti naprej, bo šola na deželi kmalu brez učiteljstva.