www.foto-asja.si FOTO ASJA TRBOVLJE 03/56 25 432 FOTO ASJA ZAGORJE ob SAVI 03/56 25 430 UGODNO! OLYMPUS C-310 KIT KOMPLET *3,2 mio pix. *XD 16 Mb ^polnilec *3x opt. zoom *supermakro (do 2cm) + XD 64 MB Izdelava digitalnih fotografij v 30-ih minutah. Možnost plačila fotoaparatov do 10 obrokov. Velika izbira albumov in fotografske opreme. Fotografiranje za dokumente. ASdtK www.foto-asja.si um AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorce ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Velika izbira novih in rabljenih vozil Dodatne ugodnosti poleg akcijskih cen za določene modele vozil iz zalo Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačilalUradna poraba goriva oglaševanih modelov od 4,5-11,2 1/IOOkm; uradna emisija C02 119-284 g/km c 1896 1996 > AKCIJA !!! DIGITALNI FOTOAPARATI !!! CANON A75 + POLNILEC + CF 128 MB + torbica 72.000,-CANON A85 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 82.800.-CANON A95 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 103.000,-KREDIT 3-24 MESECEV !!! GOTOVINSKI POPUSTI !!! IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! FOTOGRAFIJE IZ DIGITALNIH MEDIJEV V ENEM DNEVU !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 QM 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in ^ video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja jcstadtfg 1/^ trženje in produkcija za gospodarsko -interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ . E-mail: atv.signaI@siol.net dal! C--:: ■ ■" NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA 1 S» V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! KAZALO I 3 KJE JE KAJ 4-13 Kandidati za poslance SE PREDSTAVLJAJO 21 Pred 850-leti se je rodila Tirna ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o. Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 56-64-250. tax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maeek. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c. 1410 Zagotje ob Savi, tel: 03/56-64-166,56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.832,00 SIT, II. polletje2.916,00 SIT, II. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 14. OKTOBRA2004! NA NASLOVNICI, Kateri cvet si bo izbral? foto: Stane Weiss Q) FUNŠTERC KDO NAM BO POLEPŠAL PRIHODNOST? O lovenci bomo 3.oktobra med 7. in k3l9.uro po volilnih okrajih volili poslance v državni zbor. Brežice, Hrastnik, Krško, Laško, Metlika, Novo mesto, Sevnica, v Trbovlje, Trebnje, Zagorje ob Savi in Črnomelj so občine, ki spadajo v ö.volilno enoto. Na uredništvu našega časopisa smo vsem 43 kandidatom, ki živijo na področju Zasavja brezplačno ponudili, da se vam in nam predstavijo v Zasavcu. In kateri so tisti, od katerih nismo prejeli odgovora? Matjaž Han (ZLSD-Združena lista socialnih demokratov), Andrej Dolšina (Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka), Vanja Krajšek Rainer, Božidar Marot (oba AS-Aktivna Slovenija), Jasmina Bajde, Pavel Bauerheim (Zeleni Slovenije), Miran Jerič (LDS Liberalna v demokracija Slovenije), Marko Žagar (Za podjetno Slovenijo), Stanislav Abram, Borut Pušnik, Anita Vavtar Abram (Združeni za samostojno pravično Slovenijo-Združeni), Alojz Čebin, Samo Fakin (SLS Slovenska ljudska stranka), Bogdan Barovič, Jože Prijatelj (Slovenskanacionalna stranka- SNS), Majda Zupanc (Stranka slovenskega naroda), Tina Kolar (Stranka mladih Slovenije). Tatjano Jevševar (Združena lista socialnih demokratov) predstavljamo na straneh 24 in 25, medtem ko se Branimir Bajde (Zeleni Slovenije) in Marko Pogačnik (NSi - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka) zaradi tehničnih težav, ki smo jih imeli predstavljata na strani 14. in 17. Vsi ostali se vam v naslednjih nekaj straneh predstavljajo. Zagotovo se vsi skupaj sprašujemo, le kdo bo tisti, ki nam bo polepšal prihodnost? Odločitev je vaša... 2. IME LISTE: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD Spoštovani! TV A0-)6 ‘me je t^opold IVLGrošelj in sem kandidat za poslanca Združene liste socialnih demokratov. Rojensem 13.avgusta 1941,sem višji upravni delavec,opravljam delo poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. V občini Hrastnik sem vrsto let opravljal odgovorne naloge (funkcije),župansko funkcijo pa 12 let. Problemi in razvojne ambicije Hrastnika so mi dobro poznane in sem jih kot poslanec že sedaj vsebinsko vgrajeval v svoje delo. Za ponovno kandidaturo sem se odločil, ker sem prepričan,da lahko s svojim znanjem in izkušnjami, vztrajnostjo in odločnostjo ter delovno energijo tudi v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju uspešno delujem za dosego dolgoročnega gospodarskega razvoja občine in pomagam soustvarjati družbo priložnosti za vse nas. Zaupajmo si in ustvarimo lepši, prijaznejši jutri. Vaš glas, moje naloge : Krepitev pristojnosti in večje finančne samostojnosti občine za uresničevanje interesov njenih občanov ter uresničevanje medgeneracijske solidarnosti Oblikovanje celovite štipendijske politike z možnostjo zaposlitve v občini ali zasavski regiji; Zagotavljanje neprofitnih stanovanj za mlade družine z možnostjo odkupa na dolgi rok; Vzpodbujanje razvoja novih oblik podjetniškega povezovanja in investicijskih projektov, usklajevanje regionalnega razvoja na različnih področjih; Prizadevanje za dokončanje izgradnjedržavnih-regionalnih cest na relaciji Hrastnik - Zidani Most - Radeče in Hrastnik - Dol - Laško. To bo mogoče samo če bomo znali izkoristiti znanje in ustvarjalnost slehernega posameznika. Vsi moramo imeti enake možnosti. To je zdaj naloga naša naloga. Leopold Grošelj VOLITVE 2004 ------------H Q1 em Staša Baloh OPlahutnik in sem kandidatka ZLSD. Z možem in hčerko živim v Zagorju. Ljubezen do naše doline me je po koncu študija ekonomije pripeljala nazaj domov. Zaposlila sem se na občini Zagorje in se posvetila gospodarstvu. Uspešno sem vodila prodajo v Svei in kasneje podjetje ORIA. V teh letih sem spoznala, da imata Zagorje in Zasavje velik potencial, a pri nadaljnjem razvoju potrebujeta dodatno pomoč. Sprejela sem odgovorno nalogo državne sekretarke za malo gospodarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, da bi Zagorju to pomoč zagotovila. Ker pa vem, daje ustrezna gospodarska rast možna le, če ima čimveč ljudi delo in možnost dostojnega življenja, danes delam na področju zaposlovanja, kot državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Rada sem med ljudmi in verjetno me zato prijatelji, znanci in sodelavci poznajo kot strpno osebo, ki zna prisluhniti drugim. Pomembna mi je usoda vsakega posameznika, zato skušam na svoje sorodnike, sodelavce in prijatelje vplivati pozitivno. Prepričana sem, da si svojo bodočnost ustvarjamo sami. Jazjo gradim na ljubezni do svojih bližnjih, znanju, sposobnostih, solidarnosti, medsebojnemu razumevanju in spoštovanju, strpnosti in sprejemanju drugačnosti. S svojim delovanjem želim -spodbujati podjetništvo in obrt, da bo vsak imel službo, -vzpodbuditi gradnjo stanovanj, da bo vsak Zagorjan imel dom -preprečiti beg možganov, da bodo vsi mladi dobili priložnost -skrbeti za starejše, da bodo srečni - paziti na okolje in kulturo, da nas bodo vnuki poznali. Ker več glav več ve in ker tudi vam ni vseeno za prihodnost Zagorja in Slovenije, imamo skupen cilj. Imamo pa tudi skupno odgovornost, odgovornost za prihodnost. Prepričana sem, da Zagorje potrebuje tudi žensko predstavnico v parlamentu. Prepričana sem, da bi več žensk v parlamentu vplivalo na odločitve, prijazne za posamenika. Prihodnost za vse, je prihodnost za Zagorjane! Staša Baloh Plahutnik 5. IME LISTE: AS - AKTIVNA SLOVENIJA O em študent 4. letnika O univerzitetnega študija geodezije. Moja usmeritev je prostorska informatika. Ravno študij okoljske problematike me spodbuja k razmišljanju o ekološki sanaciji (degradiranega) Zasavja. Aktivno posvečam precej časa glasbi, igram harmoniko in klavir. Na privatni glasbeni šoli v Ljubljani poučujem električne klaviature in harmoniko. Ukvarjam se še s kolesarjenjem, planinarjenjem, jadranjem in fotografiranjem. Za kandidaturo sem se odločil, ker bi rad predstavljal interese mladih in ostalih Hrastničanov, ki imamo radi Hrastnik in še vedno verjamemo, da smo sposobni narediti več in vzpostaviti kvalitetnejše ter prijaznejše okolje zase in za naše zanamce. S svojo kandidaturo seveda ne računam na osebni vstop v parlament, želim pa čim bolj aktivno podpreti stranko, za katero verjamem, da bo v prihodnosti s svojo neobremenjenostjo, svežino in strpnostjo pripomogla k pozitivnim spremembam v slovenskem političnem prostoru. Na področju Hrastnika in Zasavja bi izpostavil predvsem onesnaženost, brezposelnost, nizko izobrazbeno strukturo prebivalstva ter pomanjkanje družabnega in kulturnega življenja. Z vsem tem bi povezal problematiko mladih, ki nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev za življenje v tem prostoru. V Zasavju so življenjske razmere (onesnaženo okolje, slaba cestna povezanost, infrastruktura nasploh, ni kvalitetnih delovnih mest,...) mnogo slabše kot drugod po Sloveniji. Nemogoče je zadržati mlade v okolju, ki ogroža njihovo zdravje. Mladi bodo (bomo) ostali doma le, če bodo zagotovljena delovna mesta in življenju primerno okolje. Zato je potrebno na državni ravni spodbujati izobraževanje, zakonsko spodbuditi podjetja k zaposlovanju mladih (davčne olajšave) in pospeševati gradnjo neprofitnih stanovanj (predvsem za mlade družine). Zasavje je preveč neprepoznavno. Poznajo nas le po odbijajočih vhodih v doline. Premalo se potrudimo za lepšo predstavitev Hrastnika. Izkoristiti je potrebno pozitivne atribute - prednosti in priložnosti - ki jih ima Zasavje - zelenje, prelepa hribovja. Ljudem, ki Zasavja ne poznajo, je treba povedati, da tudi tu zjutraj vzide Sonce. Opoštovane volivke in k3volivci predstavljam se vam kot kandidatka za državnozborske volitve. Moje ime je Sonja Klančišar, rojena sem 20.07.1952, končala sem VI. Stopnjo izobrazbe upravne smeri. Zadnjih 15 let sem podjetnica na področju obdelave, svetovanja in vodenja poslovne dokumentacije podjetnikov in obrtnikov. Vsakodnevno se srečujem s svojimi problemi ter problemi svojih strank na področju davkov in finančne nediscipline. Država s svojo regulative poskrbi za plačilo davkov ne glede na to ali je davčni zavezanec pridobil plačilo za svoje blago ali storitev. Vladi očitno ni v interesu da poskrbi za finančno disciplino na trgu, zato se bom aktivno zavzemala za ureditev tega največjega problema podjetnikov in obrtnikov. Kjerkoli bom imela možnost da karkoli dobrega storim za zapostavljeno'malo gospodarstvo bom glede na lastne izkušnje to tudi storila. Moje vodilo je, da se poenostavi administracija, ter da se z uporabo informacijske tehnologije omogoči enostavnejše poslovanje. Tu mislim predvsem na informacijsko povezavo AJPES-a, DURS-a ter ostalih državnih institucij, odil sem se 02.03.1968 XVv Hrastniku. Po končani osnovni šoli, ki sem jo obiskoval na Dolu, sem se vpisal na Srednjo tehniško šolo v Celje. Šolanje sem nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer sem uspešno zaključil univerzitetni študij elektrotehnike. Prvo zaposlitev sem leta 1991 našel v Steklarni Hrastnik. Po devetih letih sem zamenjal delovno okolje in se zaposlil v firmi Rudis d.d. Trbovlje, na delovno mesto odgovornega projektanta. Leta 2003 so mi v Steklarni Hrastnik - Vitrum saj podjetnik komaj sproti obvešča vsakega posebej o svojem poslovanju. Moje vodilo je tudi, naj podjetniki in obrtniki delajo na svojih področjih, ne pa da se morajo v takšni meri posvečati d.o.o. ponudili dela in naloge projektnega vodje. Ponujena priložnost mi je predstavljala nov izziv, zato sem jo tudi sprejel. To delo opravljam še sedaj. Aktivno sem sodeloval v osamosvojitveni vojni in sem tudi član Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Imam dve hčerki in z družino živim na Dolu. V prostem času kolesarim in igram tenis, saj sem rad v dobri kondiciji. Leta 1998 in 2002 sem na listi SDS kandidiral na lokalnih volitvah in bil izvoljen v občinski svet občine Hrastnik, v katerem aktivno sodelujem. Za kandidaturo na listi Slovenske demokratske stranke na letošnjih državnozborskih volitvah sem se odločil, ker mi ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost in prihodnost naših otrok. Kot poslanec se bom zavzemal za Slovenijo, kjer bomo vsi enaki pred zakonom, kjer bosta delo in znanje pošteno nagrajena, kjer birokraciji. V celoti podpiram program AKTIVNE SLOVENIJE in vem da bom kot preizkušena moč v gospodarstvu pripomogla k realizaciji teh ciljev. Prav tako pa vem, da kot bomo imeli vsi enake možnosti razvoja, tako na podeželju kot v mestih. SDS ima program, ki bo Slovenijo pripeljal v boljši jutri, ima pa tudi ljudi, ki smo ta program sposobni in pripravljeni uresničiti. Svoje izkušnje, strokovnost, mladostno energijo in zagnanost bom uporabil kot vodilo za sprejemanje odločitev, ki bodo vodile k večji socialni pravičnosti, varnosti za vse in odgovornosti do okolja. Glasoval in podprl bom zakonske predloge, ki bodo spodbujali razvoj malih in srednjih podjetij ter prispevali k zmanjševanju brezposelnosti in višjim plačam. Zavzemal se bom za enakomernejši razvoj celotne Slovenije in podporo demografsko ogroženim delom države. Zasavska regija po ekonomskih in gospodarskih kazalcih precej zaostaja za slovenskim povprečjem. Kot poslanec si bom prizadeval, da vrnemo regiji ugled in perspektivo ter zaustavimo ženska lahko z dejavnostjo in vztrajnostjo ter pozitivno energijo uresničim svoje cilje na področju podjetništva in obrti volivk in volivcev. trend izseljevanja predvsem mladih, izobraženih ljudi. Prizadeval si bom za izboljšanje življenjskega okolja. Posegi v prostor, ki škodljivo vplivajo na ljudi ne sodijo v Zasavje, ki je zaradi nestrokovnih in zdravstveno spornih odločitev v preteklosti, med ekološko najbolj obremenjenimi območji v Sloveniji. Zavedati se moramo, da je največje bogastvo, ki ga lahko zapustimo našim otrokom čisto okolje. Spoštovane volivke in volivci, poleg stranke, ki jo posameznik zastopa, je pomemben predvsem človek, ki s svojim delom, znanjem in odnosom do ljudi kaže svoje prepričanje in svoje vrednote. Vabim vas, da se v nedeljo, 3. oktobra udeležite volitev in mi zaupate svoj glas. Vaš glas bo glas za Slovenijo novih priložnosti in za boljše življenje vseh Slovenk in Slovencev. 6. IME LISTE: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 13 ojen 24. novembra Xvi951. Osnovno in poklicno šolo je obiskoval v Trbovljah. Najprej se je kot ključavničar zaposlil v Strojni tovarni Trbovlje, kasneje je nadaljeval šolanje za strojevodjo v Ljubljani in postal strojevodja električnih lokomotiv. Je poročen in oče treh otrok. Leta 1988 je vodil stavko strojevodij (železničarjev) in pozneje postal prvi predsednik Sindikata strojevodij Slovenije. Bil je član nadzornega sveta Slovenskih železnic in delavski direktor Slovenskih železnic. Na listi SDSSje bil leta 1990 izvoljen v Družbenopolitični zbor skupščine Slovenije. Bil je podpredsednik komisije za obrambo in predsednik Socialdemokratskega sindikalnega foruma. Sedaj je predsednik občinskega odbora SDS Trbovlje in občinski svetnik. V prostem času se rad sprehaja v naravi, plava in veliko bere. VOLILNI PROGRAM: uveljavitev Slovenije kot pravno urejene, gospodarsko uspešne in socialno pravične družbe. Zagotovitev pogojev za tuje investicije (Green Field), ki edine lahko zagotovijo kvalitetna delovna mesta predvsem v gospodarsko manj razvitih regijah, kar Zasavje nedvomno je. Zagotoviti brezplačno šolstvo, kar je zapisano tudi v ustavi Republike Slovenije. Zavzemanje za kaznovanje in vračanje premoženja vseh tistih, ki so si ga v obdobju privatizacije pridobili nezakonito. Zavzemanje za evropsko primerljivo plačno politiko oziroma za zmanjšanje razponov med plačami. Razbremenitev stroškov dela in zmanjšanje javne porabe. Zagotoviti mladim družinam ustrezne pogoje za dostojno življenje in povečanje števila rojstev v Sloveniji. Zavzemal se bom, da Trbovlje ponovno postane gospodarsko, kulturno in družabno središče Zasavja. 30. kimovec 2004 ojena leta 1950 v Xvj'udarski družini v Zagorju. Končala je medicinsko šolo in se zaposlila na pediatričnem oddelku v Splošni bolnišnici Trbovlje. Po opravljeni šoli za očesne optike seje leta 1978 odločila stopiti na samostojno pot. Od izdelovanja in prodaje korekcijskih očal je obrtno dejavnost s sodelavci nadgradila v malo podjetje, ki skuša z lastnim znanjem pomagati ljudem do dobrega vida. So edini proizvajalci kontaktnih leč z lastno blagovno znamko v Sloveniji. V mladosti se je ukvarjala z gimnastiko in atletiko. Ker si je družino ustvarila zelo zgodaj, se lahko zdaj pohvali s kar šestimi vnuki. Družbene spremembe so jo potegnile v aktivno politiko šele po aferi Depala vas, čeprav je skrbno sledila že dogodkom leta 1988. Postala je članica takrat še SDSS. Dva mandata je opravljala funkcijo občinske svetnice z liste SDS v občini Zagorje ob Savi in sodelovala v več odborih. VOLILNI PROGRAM: Kaj vam obljubljam, če me boste izvolili za vašo poslanko? Obljubljam, da bom obljubo držala. Držala jo bom zato, ker sem kandidatka stranke SDS, ki drži obljube! SDS vam obljublja, da bo po zmagi na volitvah prevzela stroške osebnih dohodkov vzgojiteljic v breme državnega proračuna. Kaj to pomeni? To pomeni, da bo naši občini Zagorje ostalo najmanj 100 milijonov denarja, ki ga lahko razporedi za druge namene. Po mojem trdnem prepričanju bodo ta sredstva še kako dobrodošla in dobro uporabljena v naslednje namene: 1. Del denarja bi lahko namenili za zmanjšana plačila staršev za vrtce. 2. Del za povečanje obsega dela oskrbe na domu za starejše občane. Verjamem, da je oskrba na domu za mnoge starejše občane boljša rešitev od sprejema v domove za starostnike. 9. IME LISTE: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE TJozdravljene cenjene _L Trboveljčanke, pozdravljeni cenjeni Trboveljčani! Rojen sem bil pred pol stoletja v Trbovljah, pod Montekukulijem sem preživel otroštvo in mladeniško dobo. Osnovno šolanje je bilo na Cankarjevi šoli, srednje pa v gimnaziji. Filofaks sem končal v štirih letih, potem sem šel do vpoklica v vojsko učit na ekonomsko. Odslužil in se vrnil v Trbovlje. Takrat sem že vedel, da brez Trbovelj moje življenje ne bo šlo. Resda sem potem delal štiri leta tudi v Ljubljani na univerzi, ampak vseskozi sem se vozil. Čim se je spet ponudila možnost, da delam med svojimi ljudmi sem se vrnil. Na radio. Tega smo gradili počasi in zanesljivo. Mnogi delavci z mnogimi sodelavci, z zanosom in poletom. Danes je to eden najboljših radijev v Sloveniji, zelo trboveljski, zagorski, hrastniški, radeški..., zelo zasavski in čisto slovenski. Lahko se pohvalim še s čim: s Šarabanko, s Prešernovo nagrado, da sem priskočil k vsakemu, ki me je prosil za pomoč, s humanitarnim delom, s prireditvami za mlade in stare v Trbovljah in še kje, ponosen sem na svoje učence, ki so mi danes prijatelji, sodelavci; in vse to je prepričljivejše zagotovilo za naprej kot vse visokoleteče obljube. Eno obljubo pa bi le dal: tak kot sem, bom ostal in tak bom glasoval, da bo dobro za nas, za Zasavje in Trbovlje, za Terezijo in Kozlovo goro, za Retje in zgornje Trbovlje, za Bevško in Majland, za Loke in Klek, za Čeče in Vode, za Kumljansko katerekoli občine in za Zasavje, kolikor ga bomo spravili pod eno streho. Še to naj vam položim na srce in pamet. Čeprav sem bil v začetku velikokrat sam, nikoli nisem mislil, da moja beseda, moj glas premalo velja, zato mi verjemite, da je vaš glas dragocen. Noben zidak ni hiša, vsi skupaj pa so, zato se udeležite volitev in glasujte. Kot poslanec LDS v Državnem zboru bom še vedno socialno odziven, razvojno dolgoročen, ostrega jezika in dobrih misli, saj ne gre za kraje, bolj gre za ljudi, za nas vse, ki živimo v teh dolinah ob Savi navzgor in navzdol. Srečno Leko Spoštovane občanke in občani Zagorja! VOLITEVE 2004 WO^TWWW Volilni ciklus, včasih je, žal, tudi cirkus, je znova prišel v našo deželo. Tisti, ki si želimo delovati v političnem življenju, znova stopamo pred vas, vas iščemo in nagovarjamo za podporo, na znane in nove načine. S plakatov se vam bomo široko smejali, iz nabiralnikov se bodo vsipale prijazne besede in obljube o tem, kako se bosta cedila med in mleko. Verjetno nisem najboljši govornik. Imel pa sem privilegij, da lahko že dobrih deset let delujem kot župan občine Zagorje in zadnja štiri leta tudi kot poslanec v slovenskem parlamentu. Poznate me, lahko ste si ustvarili mnenje o mojih sposobnostih, o tem, ali sem vreden vašega zaupanja in glasu na državnozborskih volitvah. Namesto velikih obljub in načrtov vam ponujam že znano: če mi boste zaupali, se vam bom oddolžil s predanim delom v dobro vseh občanov in vse občine, s posluhom za različnost, z iskanjem zaveznikovzunaj meja občine. Skupaj smo že prehodili velik del poti: vabim vas, da potovanje v sodoben, z veliko možnostmi posut in prijazen jutri v enaki postavi nadaljujemo še štiri leta. Ste za? Potem vas na volitvah 3. oktobra prosim za vaš glas, da skupaj še naprej spreminjamo Zagorje. Hvala, vaš Matjaž Švagan e@)Q)€f w@w*ewww ü©)©)# WQDMPWWW Ü€D(M W@)%*iWWWM 10. IME LISTE: ZA PODJETNO SLOVENIJO movšek Božidar Dare, roj.,06.04.1952,stanujoč Trbovlje Samostojni podjetnik-plastičar od leta 1978. Predsednik območne obrtne zbornice Trbovlje-3 mandate Član upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenija-1 mandat. Mnogi vedo vse o podjetništvu in gospodarstvu,vendarprejemajo plačo iz državne blagajne in nimajo zaposlenih.Mi smo delodajalci in skupaj s svojimi zaposlenimi delamo ter ustvarjamo sredstva,s katerimi se financirajo vse gospodarske in negospodarske dejavnosti Podjetništvo vsem v državi daje plače vsak mesec. Kdo naj torej vodi gospodarstvo? Kdo naj vpliva na porabo trdo prisluženega denarja? Komu bomo zaupali razvoj podjetništva v naslednjih letih? Ture Drnovšek roj, J 26.12. 1977, Trbovlje. Izobrazba:ek. tehnik. Zaposlen:SAVA PLUS D.D. CELOVŠKA 175 1000 LJUBLJANA Delovno mesto: finanči svetovalec. Delovna doba:7 let Mnogi vedo vse o podjetništvu in gospodarstvu, vendar prejemajo plačo iz državne blagajne in nimajo zaposlenih.Mi smo delodajalci in skupaj s svojimi zaposlenimi delamo ter ustvarjamo sredstva, s katerimi se financirajo vse gospodarske in negospodarske dejavnosti Podjetništvo vsem v državi daje plače vsak mesec. Kdo naj torej vodi gospodarstvo? Kdo naj vpliva na porabo trdo prisluženega denarja? Komu bomo zaupali razvoj podjetništva v naslednjih letih? 13. IME LISTE: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA T) ojen sem leta 1951. XVPo poklicu sem univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Od prve zaposlitve v bivšem GIP Beton Zasavje pa do danes delam v zagorski dolini na področju gradbeništva, večino časa kot projektant gradbenih konstrukcij. Zaposlen sem v Projektivnem biroju Šafner & Anžur d.o.o. s sedežem v Zagorju kot direktor in projektant. Družino sem si ustvaril v Kisovcu, kjer živim z ženo Tirane Aci Grošelj -JL neodvisni kandidat, Trboveljčan, star 51 let, samostojni podjetnik. Človekadostojnoživljenjev Sloveniji lahko prinesejo samo TAKOJŠNJE SPREMEMBE, kijih ponujajo sveže stranke in posamezniki, ki niso ustvarili sedanjega krivičnega stanja za preprostega Janeza, Micko, Marjetko, tremi sinovi in hčerko. Ob službenih in družinskih obveznostih najdem čas tudi za različne druge aktivnosti. V tem mandatu sem predsednik Sveta KS Kisovec-Loke, sodelujem v Kulturnem društvu Svoboda Kisovec ter v Župnijskem svetu župnije Kisovec. Že 37 let sem član Šahovskega kluba Zagorje, kjer pomagam predvsem pri organizaciji šahovskih tekmovanj. Na listi SLS Slovenske ljudske stranke sem bil na zadnjih lokalnih volitvah izvoljen v zagorski občinski svet. V prostem času rad berem, hodim v hribe ter pomagam pri kmečkih opravilih na kmetiji v Gorenji vasi. S politiko se ukvarjam, ker mi ni vseeno, kakšna je in kakšne pogoje nam ustvarja za življenje. Kot kandidat na volitvah poslank in poslancev RS v državni zbor na listi SLS Slovenske ljudske stranke se Adriana, Mileto, Štefa..., ki so, ali še, pošteno delajo za plačo, ki jim omogoča GOLO ŽIVOTARJENJE. Ime SLOVENIJA JE NAŠA opredeljuje naše prepričanje, da je država skupni servis vseh državljanov, za katere državljani plačujejo davke in preko poslancev in poslank, izvoljenih v svojih regijah, upravljajo s skupnim premoženjem za dobro in v imenu vseh, Izhodišče SJN je v neodvisnih listah, ki so na lokalnih volitvah dosegle dober rezultat. Stranka je zrasla iz svojega dela na lokalnih in regijskih okoljih in ne iz političnega vrha ali elite, SJN bo posebno skrb namenila mladim, ki si šele ustvarjajo ekonomsko podlago in iščejo svoje mesto zavzemam za takšno politiko, ki bo državljanom Slovenije zagotavljala: - varnost in mir, čisto okolje in zdravo prehrano - takšno minimalno plačo, ki bo zagotavljala človeka dostojno življenje - zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik - ohranjanje podeželja, ekonomski obstoj kmetov - razvojno orientirano gospodarstvo, temelječe na znanju - narodnostno, ozemeljsko, gospodarsko, kulturno, jezikovno in socialno ohranitev slovenstva in slovenske države tudi po vstopu v EU - uvedbo dodatnih davčnih olajšav za družine z dvema ali več otroki - za brezplačne avtobusne in železniške vozovnice za osnovnošolce, dijake in študente za prevoz do kraja šolanja - vzpodbujanje zaposlo- v družbi, slogan »zavihajmo rokave« je odraz naše resnosti in pripravljenosti, da s trdim delom svoje cilje in obljube tudi uresničimo (ne obljubljamo neuresničljivih ciljev, bomo pa držali besedo). Smo strogi sredinci, imamo strokovnjake, ‘ki znajo’ in raje delajo kot obljubljajo. Prepričani smo, da je visoka politika lahko čisto preprosta zadeva, če jo gledamo od spodaj, kjer država nalaga vse več bremen na upognjene hrbte podložnikov - konjev, ki komaj še vlečejo ‘razkošno državno kočijo’. Ko bo SJN v vladi, boste dobili odgovore na številna vprašanja in tegobe, ki vas mučijo: Zakaj se RTH ne zapira po ‘podjetniško’ - vprašajte ministra Kopača. Kdaj se bo država končno umaknila iz vanja in samozaposlovanja v malih in srednjih podjetjih - vzpostavitev pokojninskega sistema, ki bo uravnotežen s trenutnimi in bodočimi demografskimi gibanji - vzgojno varstveni dodatek za otroke, ki so v domačem varstvu - odgovorno ravnanje z državnim premoženjem na vseh nivojih - povrnitev vložkov v razvoj telekomunikacijskega omrežja vsem upravičencem - zagotavljanje lastne obrambe v skladu z normativi evroatlantskega zavezništva reševanje odprtih vprašanja s Hrvaško z vztrajanjem na celovitosti Piranskega zaliva ter neoviranem dostopu Slovenije do mednarodnih voda. Za Slovenijo, v kateri bo vladal optimizem in veselje do življenja! podjetij? Ljubiteljska kultura-kaj je že to? Kdo pije in kdo plača? Kulturniki tega ne vemo. V diplomacijo uvesti več logike in zdrave kmečke pameti. Ustanovili bomo 3 regije - upravna središča in ne ‘nekakšne statistične zmazke’, kijih EU ne priznava. Zakaj bi izgubili 4,1 milijarde evrov? Neodvisno sodstvo - Kdaj bo prevladala stroka nad vladno strankarsko mašinerijo in njenimi ‘neodvisnimi’ kandidati? Rodnost - za vsakega novorojenca najmanj 500.000 sit! Ni problema, če odmislimo razne Falcone... Ste gledali film Dave, ko predsednika ZDA zamenja dvojnik?' Tudi pri nas je vse več nespodobne Amerike. 14. IME LISTE: SLOVENIJA JE NAŠA - SJN Šolstvo - najmanj prepoloviti stroške učbenikov ter njihovo število. Zakaj ‘starih čitank’ ne moremo več uporabljati kot nekoč? Vprašajte državo in ‘državne’ avtorje ter založbe! Študent naj bo - toda kako!? Kje dobiti denar? Zakaj imamo ‘več’ izrednih kot rednih študentov? Ker tako ‘paše’ državi in ‘državnim’ profesorjem. Preverite njihove honorarje. Podjetniki - Kdaj bo prekinjeno ‘enakovredno partnerstvo’, ki ga vsiljuje država, ukinjene dvojne članarine v GZS in OZS, odpravljeno prisilno članstvo? Enakovrednost trgovca s.p.-ja in trgovskega giganta? Kdo diktira tempo? Oba? Pravljice za otroke! RTVS - ukinitev obvezne naročnine. Kako se že računa RTV naročnina? Število zaposlenih krat dobra plača minus vračunana izguba - in... narod pa naj to pozlati! Halooo!? Kaj pa racionalizacija in primerjava s privatnimi in tujimi RTV hišami? 15. IME LISTE: SLO VENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS nPudi v Hrastniku slogan 1 "BREZ DLAKE NA JEZIKU” Slovenska nacionalna stranka 00 Hrastnik ima po letu 1996 spet svojega kandidata na volitvah v državni zbor in to je Ivan Hršak. Rodil se je 25.12.1957 v Trbovljah, po poklicu je varnostni inženir in je zaposlen v izjemno uspešni in prodorni delniški družbi SINET iz Hrastnika, kjer opravlja dela in naloge varnostnega manegerja. To, da letos imamo svojega kandidata v Hrastniku, je rezultat našega dosedanjega dobrega in vztrajnega dela. Ivan Hršak je okrog sebe zbral uspešen tim, ki si nesebično pomaga in seveda dela popolnoma brezplačno. S svojo predvolilno kampanjo so uradno pričeli 9. septembra - in sicer s krvodajalsko akcijo v splošni bolnišnici Trbovlje, kjer so člani predsedstva darovali vedno manjkajočo kri ( Ivan Hršak jo je do sedaj daroval že preko 25 krat ). Ravno v tem času, pa je na Radiu Trbovlje tudi potekalo soočenje kandidatov iz Hrastnika, katerega se prav zaradi udeležbe na tej krvodajalski akciji nisem mogel udeležiti. Nekateri nam ( SNS ) očitajo, da nimamo za letošnje volitve svojega posebnega programa, na to jim lahko mirno odgovorimo da ga ne potrebujemo, saj je naš osnovni program stranke RAVNO PRAVŠEN tudi za letošnje volitve, saj vlada in njena koalicija "tako dobro” vodita našo državo, da posebnega programa sploh ne potrebujemo in nam osnovni program povsem zadošča, da je še kako aktualen in ponuja prave odgovore na nerešene zadeve in probleme v državi, ki pa jih seveda sploh ni malo. Naša letošnja volilna kampanja v Hrastniku je skromna, ker nimamo na razpolago prav nobenih sredstev - vendar nas prav to sili v še večjo angažiranost, da bomo ostalim ( ki so polni denarja) dokazali, da tudi brez njega lahko dosežemo odličen rezultat, saj imamo svoje zveste privržence - volivce in simpatizerje -, ki so garant našega uspeha, računamo pa tudi na druge volivce, ki so končno naveličani zavajanj koalicije in bodo glasovali za našo stranko ali pa morebiti za kandidata - kot osebnost - Hršak Ivana. Sam obljublja, da v primeru, če bo izvoljen v državni zbor, tam ne bo tiho, temveč bo dejavno deloval sam in skupaj s kolegi v poslanski skupini SNS s poslanskimi vprašanji, z izjavami za javnost ter s predlogi zakonskih izboljšav tam, kjer je to najbolj potrebno - vse pa v smeri izboljšanja položaja malega človeka - tako v Hrastniku, Zasavju, kot v celotni državi. Na koncu pa vas vse - naše zveste volivce - pozivamo, da se 3. oktobra sigurno udeležite volitev in date svoj glas za SNS in Hršak Ivana ter obkrožite št. 15 !!! Za konec pa vas seznanjamo še z našim velikim uspehom, saj smo ta teden uredili svojo lastno spletno stran www.sns-hrastnik.com , na katero smo izredno ponosni in katero bomo resnično sproti ažurirali. Občani Hrastnika bodo na njej dobili vse tiste informacije - kaj se (in kaj se ne - pa bi se moralo) dogaja v občini, saj drugje teh možnosti informiranja sploh nimajo. 17. IME LISTE: SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE pravnica, roj. 04.10.1978. Vselej sem delovala v skladu s svojo naravnanostjo po odkrivanju novega in sprejemanju izzivov. Tako moje izkušnje obsegajo od aktivnosti na akademskem področju-v društvu pravnikov Concordia in delo v predstavniškem organu študentov na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; delo s področja marketinga, poslovanja in odvetniškega dela do aktivnosti na ravni organizacij študentov Slovenije. V študentski vladi Univerze v Ljubljani sem preko resorja za socialno in zdravstveno problematiko študentov, že več kot 3 leta v neposrednem stiku z mladino različnih generacij in struktur ter z izzivi, s katerimi se soočajo. Vodila sem različne projekte (najpomembnejše delo je projekt, s katerim smo predstavniki študentov sprožili proces nacionalne štipendijske reforme, kar meje privedlo do sodelovanje pri pripravi zakona o štipendiranju). Bila sem tudi predstavnica študentov pri mednarodnem sodelovanju, strokovna sodelavka za pravna vprašanja in štipendijsko politiko... Večina mojega dela, izkušenj in znanja temelji na strokovnosti, pomoči in svetovanju, kar sem prepoznala kot svoje življenjsko delo. Leta 2002 sem predsedovala delovnemu predsedstvu pri ustanovitvi Lokalnega odbora SMS Radeče, kije uspešno zaključil lokalne volitve istega leta z 2 svetnikoma v občini Radeče, z 10.52 % uspehom. Sem generalna sekretarka LO SMS Radeče. Sedaj kandidiram za poslanko Državnega zbora RS. Funkcijo poslanke vidim predvsem kot odgovornost in kot sredstvo za uresničitev zadanih ciljev. To so: zakon o štipendiranju, akcije za A /f°je ime je Robert IVJLPotokar in rad bi se vam na kratko predstavil. Sem kandidat SMS Stranke mladih Slovenije za poslanca na državnozborskih volitvah. Kandidiram v 6. volilni enoti, 9. volilni okraj-občina Hrastnik. Rodil sem se 25. maja T^Vanilo Šparlek sem rojen 24. aprila 1970 v Trbovljah. Po izobrazbi sem prometni tehnik in zaposlen pri Slovenskih železnicah kot tehnični referent. Živim v Šentlambertu. Že od nekdaj sem se rad vključeval v skupine, ki so bile pripravljene z zagnanostjo in mladostjo kaj ustvariti. Začel sem kot predsednik razreda na podružnični osnovni šoli v Šentlambertu. To je bilo v času, ko je dobivala novo podobo in s tem pogoje, ki našim malčkom omogočajo kakovostno pridobivanje znanja. Kotpionirsemsezveseljem 1969 v Ljubljani. Končano imam Prometno šolo, smer Prometno-transportni tehnik. Sem poročen in oče dveh otrok. Živim v Litiji, kjer sem bil leta 2002 izvoljen v občinski svet, kot edini predstavnik SMS-a. Aktivno sem se vključil v delo občinskega sveta. Tako sem član odbora za gospodarjenje z nepremičninami in delujem v komisiji za razdelitev sredstev športnikom in športnim društvom. Dobil sem tudi soglasje za ustanovitev komisije za mlade, katero naj bi vodil. Večji del energije sem vložil v reševanje mladinske problematike. Z vstopom v državni zbor se bom zavzemal; za kulturo demokracije, kjer imajo vključil v Prostovoljno gasilsko društvo Šentlambert in Športno društvo Senožeti. V gasilskem društvu sem pokazal svojo pripravljenost in željo pomagati ljudem v stiski. S prostovoljnim delom in zagnanostjo nam je uspelo marsikaj, leta 1995 pa mi je bila zaupana funkcija predsednika, ki jo opravljam še danes. Izvolitev in uspešno opravljanje te funkcije ter številni uresničeni cilji potrjujejo, da gasilci in krajani zaupajo moji mladostni zagnanosti, oplemeniteni z resnim delom. Želja, da s svojimi zamislimi prispevam k izboljšanju stvari tudi na občinski in državni ravni, meje leta 2002 pripeljala v Stranko mladih Slovenije, kjer so mi kmalu zaupali mesto vodje šeste volilne enote. Pred tem nisem bil politično opredeljen, zato sem svojo energijo in željo po spremembah brez kakršnih koli zadržkov usmeril v uresničevanje programa SMS. Tako sem že na prvih volitvah ljudje pravico do besed pri odločitvah, za brezplačno šolstvo, za stanovanjsko in družinsko politiko, na področju zaposlovanja za nova delovna mesta, na področju ekologije A leš Štrovs je kot Zvdomačin in član v občinski svet kandidiral na listi Stranke mladih in bil izvoljen za zagorskega občinskega svetnika. Delujem v Odboru za okolje in prostor ter v nadzornem svetu KOP Zagorje. Menim pa, da imam še dovolj energije, da lahko uspešno in v zadovoljstvo občank in občanov Zagorja ob Savi opravljam tudi delo poslanca državnega zbora. Tako bom lahko prispeval tudi k večji kakovosti življenja vseh prebivalk in prebivalcev zagorske doline. Zavzemam pa se bom zavzemal predvsem za čistejši zrak in neokrnjeno naravo, kar je v tem trenutku naj večji problem v zasavju. Vljudno vabljeni na volitve 03.10.2004 in volite za SMS. Občinskega sveta Trbovlje najbolj poznan po svojem nasprotovanju sežiganju odpadkov v Trbovljah in Zasavju. Dosleden je v prepričanju, da potrebujemo demokracijo v akciji in ne demokracije namesto akcije. Kot pravnik, predavatelj in občan je prepričan, da bo brez ustrezne regionalne politike in sredstev države, kjer morajo sodelovati tudi Trbovlje, razvojna situacija ostala nespremenjena. se za razvoj gospodarstva, možnosti poštene zaposlitve in razrešitev stanovanjske problematike. Ta je pereča v celotni Sloveniji, pri čemer Zagorje ne zaostaja, saj že deset let ni bilo zgrajeno nobeno neprofitno stanovanje. Pomemben del programa SMS je sodobna zelena politika s skrbjo za zdravo in čisto okolje. Želite spremembe; brezplačno šolstvo, štipendije? Pojdite na volitve in zaupajte svoj glas. Naj Vaš glas odloča! 18. IME LISTE: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DESUSU A Ibin Pražnikar. .^VSpoštovani bralke in bralci časopisa Zasavc. Članom društev v Društvu upokojencev, Društvu izgnancev Slovenije, Društvu vojnih invalidov in drugih, pa tudi v Zvezi borcev NOB, je skupno to, da smo upokojenci in socialno najšibkejši del družbe. Pred nami so volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Prišel je čas, da si moramo upokojenci preko svoje stranke DESUS na volitvah izvoliti svoje predstavnike-poslance, če želimo: da si ohranimo pravno in socialno varnost, da si ohranimo solidarnost med generacijami, da zagotovimo zdravstveno varnost vseh državljanov ne glede na družbeni položaj, ekonomsko stanje in starost zavarovancev, da zagotovimo mladim enake možnosti šolanja in zaposlovanja ter možnost pridobitve neprofitnih stanovanj za mlade, da si zagotovimo spoštovanje ustavnega določila o pravici do pokojnine, sprotno usklajevanje pokojnin s plačami zaposlenih, zvišanje regresa upokojencem in določitvi vdovskih pokojnin po evropskem vzorcu. Kot kandidat za poslanca v stranki upokojencev DESUS se bom kot upokojenec iz vrst Društva izgnancev Slovenije odkrito zavzemal in deloval za uresničevanje naštetih programskih področij. Nihče drug se v Državnem zboru ne bo zavzemal za pravice upokojencev kot poslanec iz vrst upokojencev oziroma iz vrst DESUS. Zato je zelo pomembno, da volimo kandidate DESUS-a, na glasovnici št. 18, ker s tem omogočate, da bo DESUS dosegel prag za vstop v Državni zbor in dobil svoje poslance. Zakaj? Stotisoče psihičnih dram tistih, ki so bili predčasno upokojeni ali prisiljeni čakati na svoje pravice iz dela-pokojnino na Zavodih za zaposlovanje in izgubili občutek za to, da so prav oni ustvarili to, kar je predmet divjega lastninjenja ali privatizacije, utemeljujejo potrebo po trajnem delovanju politične upokojenske stranke DESUS. Upokojenci, čas je za skupen korak! 'J SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! Naši cilji so: Še IZBOLJŠATI pravice upokojencev, invalidov in vseh ostalih državljanov ne glede na spol, vero in rasno pripadnost. Stalno SKRBETI za socialno politiko, odpiranje novih delovnih mest, ustanavljati negovalne bolnišnice, dnevne in bivalne centre za starejše, invalide, mladostnike in matere z otroki. PONUDITIboljšemožnosti izobraževanja na osnovni, srednji, višji in visoki stopnji šolanja - ustanoviti višjo ali visoko šolo v Trbovljah. VKLJUČEVATI v razvoj Trbovelj civilno iniciativo, kulturna, športna in druga društva, male podjetnike in vse ostale, ki jim je mar razvoj Trbovelj. OMOGOČITI ustrezne pogoje za pospešeni razvoj Trbovelj na gospodarskem in negospodarskem področju. PRIDOBIVATI sredstva iz državnih skladov in iz skladov Evropske unije s pomočjo dobrih razvojnih projektov in z vključitvijo znanosti v razvoj. Če so takšni tudi Vaši cilji, VAS PROSIM, pojdite na volišča, volite DEMOKRATIČNO STRANKO UPOKOJENCEV SLOVENIJE, volite OLGO DEČMAN DOBRNJIČ za poslanko v državnem zboru, obkrožite številko 18. VRNIMO TRBOVLJAM DELOVNA MESTA, VRNIMO TRBOVLJAM PONOS! DeSUS za vse generacije! SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! O em Stanislava Flis O- učiteljica v pokoju in kandidatka za poslanko DZ RS. Vseh 35 let sem delala na OŠ IK Izlake, kjer sem učila in 17 let uspešno vodila šolo. Vse svoje znanje, izkušnje, ustvarjalnost in čas sem posvetila delu. Po upokojitvi sem iskala nove izzive. Ob pestrih dejavnostih društva upokojencev lahko obogatiš sebe in druge, ne moreš pa spreminjati. Odločitve se sprejemajo v parlamentu. Zato sem se vključila v DeSUS in sprejela izziv kot kandidatka za poslanko v državnem zboru. Samo naši občini je več kot 4000 upokojencev, zato lahko izvolimo svojega poslanca, kajti le-ta bo zastopal pravice in potrebe nas upokojencev. Spoštovani - sprašujete se kaj lahko prispevam k našemu boljšemu skupnemu življenju. Veliko, če me boste izbrali in dovolili, da se s svojim znanjem, voljo in delom preizkusim v državnem zboru. Skušala bom vplivati na zakonske odločitve tako, da bi svojim krajanom in ljudem zagotovila obetavnejšo prihodnost. Vse svoje delo bom usmerila v reševanje stisk in problemov posameznika in se zato zavzemala za širitev in izgradnjo domov za starejše. Ta problem še posebej občutimo, ko se kot posameznik soočimo z njim. Koliko stisk in nemoči bomo s tem rešili, s katerimi se vsak dan srečujemo v naših bolnicah in spoznavamo nemoč svojcev, kako rešiti to hudo stisko. V vsaki občini je potrebno graditi neprofitna stanovanja za mlade družine in varovana VOLITVE 2004 -----------h stanovanja za starejše. Posebno se bom zavzemala za solidarnost v zdravstvu in prijaznejši pristop k starejšemu človeku, ki zelo preudarno koristi vse zdravstvene storitve. Prizadevala si bom za brezplačno šolstvo, da bi se lahko izobraževali vsi tisti, ki si to želijo. Veliko smo že dosegli. Zavzemala se bom za razvijanje srednješolskih centrov v manjših krajih. S tem bi pocenili to izobraževanje, zato pa bi namenili več sredstev za štipendije in študentske domove. Ti so nujno potrebni, da se bodo lahko šolali tudi mladi iz oddaljenih krajev Slovenije. Podpirala bom vsa prizadevanja za pomoč manj razvitim regijam ter za enakomernejši razvoj podeželja znotraj občine. Nimam političnih izkušenj, z vašim zaupanjem in podporo pa bom podpirala take rešitve, ki bodo zagotavljale pogoje za srečno otroštvo, ustvarjalno mladost in varno starost. Stanislava Flis 19. IME LISTE: JUNIJSKA LISTA Olavko (Alojz) Pavlič. iJ Rodil sem se leta 1950 kot normalen otrok. Pri sedmih letih, ravno, ko sem kak mesec že hodil v šolo, sem zbolel za meningitisom. Posledicaje bila hitra in popolna izguba sluha. Zato so me dali šolat v takratni Zavod za gluho mladino v Ljubljani. Po osnovni šoli sem se v tem zavodu izučil za tapetnika. Tovrstne zaposlitve v domači regiji ni bilo, zato sem se zaposlil v tovarni svetil Sijaj v Hrastniku. Pri delu sem lepo napredoval, po skoraj dveh desetletjih sem se prezaposlil v Steklarno Hrastnik, kjer sem v remontni delavnici popravljal modele za strojno proizvodnjo steklene embalaže. Upokojil sem se leta 2000 na podlagi benificirane delovne dobe, ki pripada nam, s 70 % telesno okvaro. Pozno, šele po 33. letu starosti sem se vključil v društveno delo gluhih. Sprva sem sodeloval kot likovnik v celjskem društvu gluhih. Po ustanovitvi podružnice ljubljanskega društva v Trbovljah leta 1990 sem postal kot predstavnik podružnice odbornik matičnega društva v Ljubljani. Dva mandata sem tudi zastopal društvo kot delegat skupščine ZDGNS. Trenutno sem delegat Zasavja v matičnem društvu v Ljubljani. Poleg tega sem član Odbora za gluhe pri ZDGNS, delujem na področju kulture. Sem tudi član uredništva glasila za gluhe “Iz sveta tišine”, v katerem že dolga leta objavljam razne članke. K Junijski listi sem pristopil nepričakovano, na pobudo prijateljev. V programu te liste vidim pozitivno spremembo, bolj prijazno do invalidov, delavcev, brezposelnih in ostalih ljudi, ki so nekako odrinjeni na rob. Tako imamo tudi invalidi sami možnost, da na svoj način predstavimo svoje probleme in prav tako predlagamo pozitivno reševanje teh. Gibanju ni za toliko oblast, ampak želi vedno in vztrajno apelirati na vse veje oblasti in jih opozarjati kaj vse bi bilo potrebno narediti za izboljšanje položaja tudi tistega dela ljudi, ki živijo na obrobju zaradi gibalnih, komunikacijskih ali socialnih ovir. Želimo, da bi imela oblast, oziroma uprava bolj prijazen, bolj človeški obraz in manj birokratizma. Gibanje se zavzema tudi za pozitivno šolanje, za življenje; šola naj ne bo sama sebi namen. Naša lista se zavzema tudi za prijazen odnos do okolja, kar je za naše Zasavje še tako velikega pomena. A Tilan Broder. Lepo J VJL pozdra v Ij en i! Po poklicu sem strojni tehnik, zaposlen v Rudniku Trbovlje - Hrastnik kot vodja skladišča. Leta 1992 sem postal invalid III. kategorije; sem član Društva delovnih invalidov Trbovlje in član izvršilnega odbora društva delovnih invalidov Trbovlje. V podjetju RTH sem aktiven kot predsednik Aktiva delovnih invalidov in se ukvarjam s problematiko delovnih invalidov v podjetju, društvu in tudi nasploh. Problematika invalidov izhaja iz samih podjetij, kjer so invalidi zaposleni in ravno na tem področju prihaja do diskriminacije invalidov; cilj pa je seveda to skušati preprečevati. Poleg problemov, povezanih z invalidi, vsi vemo, da imamo v Trbovljah tudi mnogo ljudi, ki so socialno ogroženi, starejših ljudi in tudi mladih družin ter seveda brezposelnih. Ravno zaradi teh skupin ljudi sem se odločil pristopiti k Junijski Listi z namenom kandidiranja, s ciljem zagovarjanja invalidov, starejših ljudi, socialno šibkih, brezposelnih in mladih. Mislim, da se Slovenija kot evropska država premalo zavzema za interese in pravice teh skupin ljudi, zato menim, da bi bile tudi za njih dobrodošle pozitivne spremembe. Hvala! LP, Milan Broder FUNSTERC BRANIMIR BAJDE KANDIDAT ZELENIH SLOVENIJE T /Delavskem domu v Trbovljah V je 23.septembra stranka Zelenih Slovenije-00 Trbovlje predstavila svojega kandidata za volitve v Državni zbor. Branimir Bajde je predsednik Zelenih Slovenije OO Trbovlje. Rojen je bil 30. 12. 1952 v Trbovljah. Otroštvo je preživel med knapi v rudarski koloniji v Zagorju. Jama Orlek mu je že v rani mladosti vzela očeta, vendar ima kljub temu lepe spomine na otroštvo. Leta 1970 je uspešno je končal šolanje na SŠNZ in se zaposlil v Trbovljah. Ustvaril si je družino, s katero živi v vasici v osrčju Kumljanskega, v Škoiji Riži. Zaposlen je na inšpektoratu Mestne občine Ljubljana. Vseskozi je družbeno aktiven. Opravljal je različne funkcije. Bil je predsednik sveta KS, predsednik številnih gradbenih odborov in svetnik OS Občine Trbovlje. Deloval je tudi kot trener smučarjev tekačev in opravljal naloge lokalnega turističnega vodiča saj ima za ta opravila tudi licenco. Že pred desetimi leti je začel pridelovati bio hrano. V okviru 1600 članskega društva »AJDA« mu je bila zaupana naloga vodenj a proj ekta na področj u semenarjenja. Ker živi na lepem kraju, kije zaradi onesnaženosti vse bolj ogrožen, se je odločil, da se včlani v stranko Zelenih Slovenije in se tako posveti obrambi žive narave pred brezobzirnim onesnaževanjem, ki ga povzroča del zasavske industrije. Na zadnjih dveh kongresih stranke Zelenih Slovenije je bil izvoljen za enega od podpredsednikov. Njegovo delo je posvečeno delovanju sežigalnic ter njihov vpliv na okolje. Funkcija ga popelje tudi na področje kmetijstva in lov. Branimir Bajde je v predvolilni kampanji spregovoril o negativnih vplivih industrije na okolje in pri tem še posebej povdaril ogroženost zdravja ljudi v Zasavju. Škodljivi vplivi so prisotni tudi pri živalih in rastlinah. Vse bolj zaskrbljujoča je onesnaženost vode, ki jo uporabljajo zasavka gospodinjstva. Politika v Sloveniji ni pokazala resnega interesa za razreševanje pereče okološke problematike. Branimir Bajde meni, daje stranka Zelenih Slovenije edina politična opcija, ki se resno, strokovno in zavzeto posveča človeku in okolju v katerem človek živi. Po njegovem mnenju je ob ustreznih vlaganjih mogoče ohranjati delovna mesta in razvijati nove industrijske panoge, ki bodo zagotavljale socilano varnost prebivalstva in prispevale k izboljšanju stanja na področju ekologije. V tej smeri bo deloval, če mu bodo volilvci namenili zadostno število glasov na letošnjih volitvah za Državni zbor. M.A.Š. ŽUPAN MIRAN JERIČ SPREJEL SREBRNEGA PETRA KAUZERJA T /petek, 17.sept 2004, je hrastniški župan Miran Jerič V sprejel kajakaša Petra Kauzerja mlajšega in njegovega očeta, ki ga trenira. Lep uspeh je dosegel namreč na evropskem prvenstvu tekmovanja v kajaku na divjih vodah za mlajše člane, kije potekalo od 10. do 12. sept. letos v Krakowu na Poljskem. Srebrno kolajno je osvojil v ekipi z Nolimalom in Megličem, posamično pa seje uvrstil v kajaku na šesto mesto. Igor Jamšek, klubski kolega iz Hrastnika, pa se je uvrstil v kanuju na 28. mesto. Petru Kauzerju veljajo čestitke še posebej zato, ker je to doslej prva članska kolajna z evropskega ali svetovnega prvenstva v hrastniškem kajakaštvu. Fanči Moljk, fotografija: Peter Kauzer st. NEKDANJO MOLLOVO HIŠO OBNAVLJAJO T /teku je zunanja obnova ene najstarejših hiš v V trbovljah na Trgu Franca Fakina. Gre za nekdanjo Mollovo hišo, v kateri je bila še dolga leta po zadnji vojni trgovina. Ko so jo zaprli, jo je prevzela takratna Obrtna zbornica Trbovlje za svoje poslovne in trgovske prostore. Pred leti pa jo je odkupila župnija sv.Martina v Trbovljah. Hiša namreč stoji med farno cerkvijo in starim župniščem, uporabljali pa jo bodo za razne učne namene. Obnovitvena dela izvaja župnija z naprošenimi sredstvi. ZDENKA CERAR V HRASTNIKU A /Tinistrica za pravosodje in kandidatka LDS na parlamentarnih volitvah Zdenka IVJLCerar sije v ponedeljek, 13. septembra 2004, z manjšo ekipo ogledala nove prostore sodnice za prekrške Alis Brečko na Logu 9 v Hrasmiku. Z županom in poslancem Miranom Jeričem sta imela po ogledu krajšo tiskovno konferenco, kjer sta poročala o poteku tega projekta. Ministrica Zdenka Cerarje izrazila zadovoljstvo, da seje država odločila odkupiti 145 kvadratnih metrov prostorov, saj bo na ta način ministrstvo zmanjšalo izdatke za najemnino. Župan in kandidat LDS Miran Jerič pa je dodal, daje v isti zgradbi na Logu tudi Center za socialno delo Hrastnik, kar omogoča med obema institucijama boljše sodelovanje. V adaptiranem obratu nekdanje družbene prehrane so tri pisarne in poseben prostor za razprave, ki ima tudi čakalnico za vabljene goste. Zdenka Cerar je poudarila, da so ti prostori dobro varovani z avtomatskim sistemom, ki sodnike varujejo pred možnimi napadi. Pohvalila je tudi delo sodnice za prekrške Alis Brečko, saj ji je uspelo zaostanke sodnih zadev v primerjavi z letom 2003 zmanjšati za 7,3 odstotka Poročalaje tudi o primerjavah na republiški ravni, ki tudi kažejo na zmanjšanje sodnih zaostankov. Investicija tega projekta je znašala 30 milijonov tolarjev. Pogodba o nakupu je PISMA BRALCEV Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa obnoviti . daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. . IZJAVA ZA JAVNOST /'"'Vbčina Zagorje ob Savi z veseljem V^in s posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da do izteka odločbe, ki jo je izdala v letu 2003 Agencija Republike Slovenije za okolje, s katero je dovolila Cementarni Trbovlje poskusni sosežig nekaterih vrst odpadkov do 22.9.2004, v pečeh trboveljske cementarne ni prišlo do sosežiga nevarnih odpadkov. Da do tega sosežiga odpadkov ni prišlo, imajo zasluge tako člani Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi kot tudi vodstvo Občine Zagorje ob Savi in vsi tisti krajani, ki jim ni vseeno, kakšno je okolje in perspektiva Zagorja in Zasavja. Vsi navedeni so izrazili tudi pripravljenost, da si bodo še neprej prizadevali, da do omenjenega sosežiga odpadkov v Cementarni Trbovlje ter do izgradnje sežigalnice komunalnih odpadkov ne pride. Še enkrat je potrebno poudariti, da je okolje v Zasavju že zadosti obremenjeno z obstoječimi onesnaževalci, zato le-to ne prenese novih in novih obremenitev. Odveč je tudi bojazen, da bi bilo npr. poslovanje onesnaževalcev okolja, kot je trboveljska cementarna, zaradi prizadevanj zagorske občine in borcev za čisto Zasavje, ogroženo. Rezultati teh podjetij namreč kažejo, da so uspešna in da delovna mesta v njih niso ogrožena. IZJAVA ZA JAVNOST TAne 15.9.2004 je vodstvo Lafarge _L/Cement d.d. Trbovlje javnost seznanilo, da v času do 22.9.2004, ko poteče začasno dovoljenje za poskusni sosežig nevarnih odpadkov, le-tega ne bodo izvedli. Napovedali so, da bodo novo dovoljenje zopet poskušali pridobiti v marcu 2005, kar pomeni, da niso opustili namere za sežig nevarnih odpadkov. KS Ravenska vas pozdravlja odločitev vodstva, da do nameravanega sosežiga nevarnih odpadkov ni prišlo, obenem pa ponovno opozarjamo, da ima tovarna že v dosedanjem proizvodnem procesu ogromno težav, katerih posledica so prekomerne emisije nevarnih snovi v zrak. Kljub temu se bodo izvajale določene aktivnosti proti sežigu, upamo pa, da se bodo stališča trboveljskega in hrastniškega občinskega sveta ter obeh županov spremenila v podporo našim prizadevanjem FUNŠTERC ---------h vlada potrdila konec julija letos, pogodbo so sklenili 1 l.avgusta 2004, primopredaja prostorov pa je bila opravljena dva dni kasneje. V bodoče načrtujejo v teh prostorih tudi del okrajnega sodišča, saj bi se na ta način še bolj približali občanom. Na novinarsko vprašanje, kako potekajo razgovori o državnem odkupu prostorov podjetja Rudis v Trbovljah, je ministrica povedala, da so bili cenilci že imenovani in bo tako vrednost investicije kmalu znana. Prostore si je že ogledala in zato lahko ocenjuje, da naložba ne bo prevelika, saj bo potrebno prostore le adaptirati.Ker pa je začel Rudis s prodajo prostorov sredi leta, investicije ministrstvo ni moglo uvrstiti na letošnji seznam. Skratka, tudi neprimernim prostorom trboveljskega sodišča se obetajo boljši časi. Fanči Moljk in v dobro njihovih občanov. V znak protesta smo nameravali organizirati protestni shod proti sežiganju nevarnih in komunalnih odpadkov v Zasavju. Ker do poskusnega sosežiga ni prišlo, smo načrtovani shod začasno prestavili na kasnejši termin, v čas, ko bo Lafarge Cement d.d. Trbovlje zaprosil MOPE za izdajo novega dovoljenja. V takšnem primeru se bomo zopet in še bolj aktivno s trdnimi argumenti borili proti izdaji novega dovoljenja, od MOPE pa zahtevamo, da pri odločanju dosledno upošteva vse doslej izdelane študije, strokovne ocene in rezultate meritev obremenjenosti okolja v Zasavju. Ob tej priiložnosti bi se radi zahvalili zagorskemu občinskemu svetu, županu in vodstvu občine Zagorje ter vsem ostalim, ki nas podpirajo. Predsednik S KS Ravenska vas Peter Šikovec KŠEFTI ZAGORSKI DOLINI SE OBETA NAJMANJ 300 DELOVNIH MEST “Dosanjal sem svoje sanje, in to po dvanajstih letih svojega županovanja,” so bile besede zagorskega župana Matjaža Švagana ob podpisu pogodbe za nakup 6145 kvadratnih metrov zemljišča v obrtni coni Toplice v prostorih podjetja Schefenacker v Slovenskih Konjicah. “Če se izrazim drugače, naša občina je danes zadela na lotu, kajti s projektom podjetja Schefenacker bomo v prihodnjih treh letih zagotovili veliko novih delovnih mest, kar pomeni, da ne bomo imeli boljših zaposlitvenih možnosti le v Zagorju, pač pa v celotni zasavski regiji. S tem bomo v našem okolju zadržali tudi mlade strokovnjake, ki bodo svojo priložnost dobili doma,” je v nadaljevanju dejal Švagan. Podjetje Schefenacker bo do decembra v omenjeni obrtni coni zgradilo sodobno tovarno za proizvodnjo avtomobilskih luči, tretjih zavornih luči in smernikov, vgrajenih v ogledala. V Zagorju ne bodo imeli le proizvodnje, pač pa tudi razvoj, kar pomeni, da se bo delo našlo tudi za mlade in sposobne inženirje. Že oktobra nameravajo zaposliti 40 ljudi, ki bodo odšli na šolanje v Nemčijo in Madžarsko, kjer jih bodo toliko usposobili, da bo decembra proizvodnja že stekla, v naslednjih treh letih pa naj bi bilo zaposlenih okrog 300 ljudi. Stavba, v kateri bo delovalo podjetje, ki bo nadgrajevalo delo podjetja Schefenacker Grah SG, bo dvonadstropna. Sicer pa je omenjeno podjetje v lasti nemškega Schefenackerja in Roberta Graha, generalnega direktorja družbe v Slovenskih Konjicah. In zakaj so se odločili ravno za Zagorje? “Ministrstvo za gospodarstvo je bilo pripravljeno vložiti 272 milijona tolarjev subvencije za tuja vlaganja, kar pomeni 15 odstotkov celotne vrednosti projekta. Poleg tega nas je tudi občina znala pritegniti. Vabili so nas z odprtimi rokami. Dvorana mora biti postavljena do 12.decembra in ker občina ter upravna enote zgledno sodelujeta, sem prepričanm, da bomo zelo hitro dobili vsa potrebna dovoljenja in da bomo začeli čimprej graditi. Nisem pa prepričan, da bi nam to uspelo v katerikoli drugi slovenski občini,” je bil poln hvale na račun občinskega vodstva Robert Grah. ----------------------------------------------- P.M. V NOVI OBRTNI CONI NEŽA ODPRTI NOVI POSLOVNI PROSTORI T Tpetek 24. septembra opoldan so bili svečano predani namenu novi poslovno proizvodni prostori, Iger bosta svoje dosedanje V uspešno delo nadaljevala KALMER d.o.o. in PROTOTIP CC d.o.o. Podjetji sta bili ustanovljeni v letu 1990 in sta imeli po enega zaposlenega. Danes ima delo pri obeh skupaj 19 ljudi. Razvoj podjetij sta številnim poslovnim partnerjem in prijateljem na kratko opisala Borut Hodej, direktor in solastnik Kalmerja in Iztok Cene, direktor in solastnik Prototipa. Predvsem sta poudarila, da je k uspešnosti podjetij pripomogla njihova stalna pripravljenost, da so na razpolago svojim poslovnim partnerjem 24 ur dnevno. Veliko sodelujeta tudi z Inženiringom Savšek in Pirnat. Njihovo poslovno sodelovanje je podlaga za Zasavski strojniški grozdu, ki bo nadaljeval tradicijo strojne industrije Trbovelj. Na otvoritvi so bili številni poslovni partnerji kar dokazuje tesno povezanost s podjetjema, ki sta se preselila iz najetih in tesnih prostorov v nov, sodoben objekt, da bosta še lažje realizirala načrtovane in dogovorjene poslovne cilje ter še naprej prodajala lastno znanje. Na otvoritvi je bil tudi župan Občine Trbovlje, kije povedal, da so na občinski račun prejeli nakazana sredstva varščine za nakup sosednjega zemljišča, zato se jim bodo pridružili »sosedje«. Podjetje je v celoti realiziralo rek, ki so ga zapisali na svojem vabilu na otvoritev : JE ČAS SETVE IN JE ČAS ŽETVE. Kalmerju in Prototipu želimo, uredništvo in avtorica, da še naprej uspešno delajo in ustvarijo čimveč novih izdelkov. Irena Vozelj VOLITVE 2004 -------------h 4. IME LISTE: NSI - NOVA SLOVENIKA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Trojen 30.01.1972 v XVTrbovljah. Osnovno šoli in gimnazijo je obiskoval v Trbovljah. Leta 2002 je uspešno zaključil podiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede. Trenutno je zaposlen v družbi Jelovica d.d., kot vodja nabave. Član stranke NSi je od njene ustanovitve. Aktivno sodeluje v Strokovnem odboru za gospodarstvo. Je generalni sekretar združenja za mala in srednja podjetja SME UNION Slovenija, ki deluje v okviru Evropske ljudske stranke (EPP) Kandidira, ker je prepričan, daje čas za spremembe in daje Nova Slovenija pravi izbor. Z svojim delom želi poskrbeti za prijazno in kvalitetno življenje v Sloveniji in Trbovljah. Kot politik se želi v prvi vrsti zavzeti, da se država čim manj direktno vključuje v gospodarstvo, absolutno pa mora poskrbeti za ugodno podjetniško podporno okolje. Prepričan je, da v Sloveniji in Trbovljah potrebujemo konkurenčno gospodarstvo, pravično socialno politiko in večjo prepoznavnost v Evropi in v svetu. V prostem času se ukvarja z smučanjem, kolesarstvom in obiskovanjem športnih prireditev. V življenju ga najbolj veseli, da so njegovi bližnji srečni. Njegov moto je: Poskrbi za boljši jutri, kajti preteklosti ne moreš spremeniti KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI PREDSTAVITEV NOVEGA MODUSA V AVTOHIŠI MALGAJ TV 4"ed 7. in 11.oktobrom bodo v Avtohiši Malgaj Trbovlje JVTpredstavili nov Renaultov model Modus. Na voljo s tremi bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Na voljo so tudi štirje ambienti in trije nivoji opreme. Cena osnovnega modela znaša 2.695.000 SIT. Več o samem Modusu bomo pisali na naših testnih straneh v eni naslednjih številk. Besedilo: Peter Motnikar, foto: PRAV 30. kimovec 2004 Q INTERVJU ■—*----------- MISIJONAR JANKO SLABE: 1 .DEL - KAKŠNO JE BILO MOJE OTROŠTVO T 7nekaj nadaljevanjih bomo objavili življenje misijonaija in duhovnika Janka Slabeta, ki se je pred kratkim iz zagorskega V župnišča preselil na Izlake, v nekdanji dom izlaškega župnika Franca Kustra. Janko Slabe je dolga leta preživel kot misijonar na Madagaskaru in tam zapustil neizbrisane sledi. Preden pa se bomo posvetili tem delu njegovega življenja, je prav da spoznamo tudi, kako je potekalo njegovo otroštvo. Pred vami je prvi del najinega daljšega pogovora. Verjamem, da vas bo intervju s tem dobrodušnim, prijaznim duhovnikom pritegnil. Mene je. V vaši knjigi Med Antešaki, ki ste jo uredili že po odhodu iz Madagaskarja, smo lahko izvedeli marsikaj zanimivega o življenju na tem daljnem otoku. Preden kaj več o tem, se nekaj časa pomudiva pri vašem otroštvu. Del otroštva ste namreč opisali tudi v omenjeni knjigi. Kakšno je bilo vaše otroštvo, koliko otrok je bilo v družini, v kakšnem okolju ste ga doživljali? V svojem otroštvu sem doživel mnogo lepega. Zelo rad se spominjam spomladanskih juter, ko sem navsezgodaj šel ministrirat in me je vso pot spremljalo ptičje petje. Tudi trde zime se rad spomnim, čeprav sem dostikrat imel vse prezeble noge. Nekega dne sem zaradi prevelikega snega kot ministrant prišel šele sredi maše. Namesto da bi me župnik kregal, mi je rekel, da lahko ostanem doma, kadar bo zopet toliko snega. V bližini cerkve je stanovala teta Franca, ki mi je dala toplega mleka in kruha. V šolo ni prišlo niti pol razreda. Učiteljica je razobesila naše premočene “cunje” okrog tople peči, in po tleh razporedila čevlje, da so se posušili. Kaj vse smo se pogovarjali, ne vem več, da pa je bilo v razredu toplo ne samo zaradi peči ampak tudi zaradi učiteljičine skrbi za nas, se pa še vedno rad spominjam. V Rovte je prišla “kazensko”, ker ideološko še ni bila dovolj “prevzgojena”. Njene učiteljske kvalitete pa je tudi takratna oblast priznala. K sveti maši ni smela hoditi v Rovtah. Zato je ob sobotah šla peš v Logatec, nato pa z vlakom v Ljubljano. Tam je v nedeljo šla k sveti maši, popoldne pa zopet iz Logatca peš v Rovte. Njena pokončna drža in zvestoba Bogu sta bolj delovali na ljudi kot danes sto mojih pridig. Če bi smela v Rovtah hoditi k maši, bi to niti ne bil poseben zgled, saj smo vsi hodili. Tudi ostali Rovtarji se je z veseljem spominjajo in jo občasno še kdo obišče; enkrat eden, drugič drugi. Kot najmlajša dva otroka v družini sva z bratom Franceljnom imela privilegij. Opoldne sem prišel iz šole, pojedel, pomil posodo, naredil nalogo, se morda še kaj učil potem pa do noči z živino na pašo. Tam sem v zemljo kopal razne “pečke”, stikal za kačami in ptiči. Včasih seje zgodilo, da sem celo kaj bral. Zjutraj sem zopet pred šolo gnal živino na pašo. Starejši bratje in sestre tega privilegija niso imeli. Za šolo je bil čas šele pozno zvečer, ko je bilo vse delo končano. Nekoč so krave dvignile svoje repe in ušle po lepi stezi na sosedov travnik. Čez drn in strn sem jih bos hotel prehiteti, pa ni šlo. Krvavih nog sem se vrnil nazaj na stezo in poražen šel za njimi. Šele na sosedovem travniku so me moje kravice počakale ob prijetni gostiji jesenske otave. Odvedel sem jih nazaj na naš travnik. Takrat sem spoznal, da je tudi še pri tako hudi gorečnosti zmernost kar koristna. Otroci vseh generacij smo zelo radi imeli našo sosedo “teto” Pavlo. Tudi onaje bila vdova, tako kot naša mama. Po enem letu ji je umrla še hčerka Verica. Ostala sta sama s sinom Ivanom, kije bil šest let starejši od mene. Ta teta je v žepu vedno imela kaj za otroke: bonbon, pol suhe žemlje, oreh, lešnik, lepo posušene krhlje hrušk ali jabolk in mnoge druge podobne dobrote. Kar je ona dala otrokom, smo vse z veseljem sprejeli. Šele danes se zavedam, da njeno darilo ni bilo nič posebnega, pač pa je bilo vse tako okusno, ker nam je podarila z ljubeznijo. Rad sem jo šel obiskat. Zame je bila cela odprava, da sem naredil tistih 300 metrov. Če sem jo pri delu preveč motil, mi je ob desetih dopoldne rekla, da bo kmalu noč. Takoj sem šel domov. No, do noči sem potem lahko bil ponovno še večkrat pri njej. Tudi sinova in vnuki moje sestre soji hodili naproti in ji segali v žep, če ima kaj notri. Kako je bila žalostna, ko je eden od naših vnukov že prehajal v najstnika in gaje postalo sram gledat v tetin žep. Vsa potrta je rekla: “Sedaj pa res nisem za nobeno rabo, saj se še otroci več na zmenijo zame.” V svojem življenju je otrokom treh generacij strigla lase, tudi meni. V prvem letniku bogoslovja sem jo zopet prosil. Takrat seje pa uprla in jo nisem mogel prepričat, da sem še vedno isti Janko. Štejem si za velik božji dar, da sem bil doma, ko je umrla in sem lahko bil na njenem pogrebu. Še danes mi je ona simbol trpečih vdov, ki so s herojskim pogumom sprejele življenje tako kot se jim je nudilo. Nobena ni obupala nad razmerami in svojim življenjem. Podobno kot teta Pavla je izkazoval pozornost otrokom tudi moj pokojni brat Vinko. Za svojo prvo knjižnico sem na podstrešju zbral predvojne "Katoliške misijone”, “Glasnik Srca Jezusovega” in še marsikaj. Da bi “knjižnico” popolni!, mi je Vinko kupil knjigo “Lassie se vrača”. Pozneje se je zgubila. Po njegovi smrti sem v neki knjigarni opazil novo izdajo te knjige. V spomin na Vinkota sem jo kupil. Edine smučke, ki sem jih imel v življenju, mi je iz desk naredil on. Kako imenitno je bilo, ko je kasneje nekje našel še “natezavce”, da sta smučki z večjo trdnostjo bili priklenjeni na čevlje. V zvezi s temi smučkami pa se spominjam tudi brata Franceljna in sosedovega Ivana. Čeprav sem bil šest let mlajši od njiju, sta me na smučanje rada vzela. Šli smo na sosednji hrib, ki mu še danes rečemo “Stavk”. Baje zato, ker je v strmejšem delu pobočja skoraj vsak na koncu padel. Jama, ki se je naredila v snegu, je bila pika na koncu pobočja - Stavka. Da bi obstajale vlečnice in ratraki nismo vedeli. Smučke smo prestavljali eno ob drugo vse do vrha hriba toliko časa, da seje naredila proga. Ko smo se vrnili s smučanja na Stavku je bilo res prijetno. Prišel si v hišo in zlezel na peč. Njena toplota te je kar objela. Grela pa ni samo peč ampak tudi prijateljska vzdušja. Majhna, nepomembna stvar, toda nepozabljiva. Tudi kam drugam sta me vzela Ivan in Francelj. Kadar sta se bala, da bom kaj izdal mami hote ali nehote, pa sta rekla, da gresta v lisjakovo luknjo. Te sem se bal kot komunist križa. Istih misli je bil tudi naš pes Koder. Rad je poležaval v najbližji senci, kjer so se pasle kokoši. Če seje približala lisica, jo je nagnal. Vendar samo do njenega teritorija. Tam se je Koder obrnil in prišel nazaj h kuram. Neki lovec, ki ni znal ciljat, gaje obstrelil, čeprav je Koder imel tako korekten odnos nadaljevanje na strani 20.^ r A f| SPEKTER Spekter d.o.o., Trg revolucije 7,1420 Trbovlje objavlja javni razpis za ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1.0 Predmet prodaje: 1.1 Turistični apartma št.2 v skupni izmeri 29,65 m2 v pritličju Vile Golf v Rogaški Slatini. Izklicna cena: 9.600.000,00 SIT. 1.2 Turistični apartma št.13 v skupni izmeri 24,84 m2v 1. nadstropju Vile Golfv Rogaški Slatini. Izklicna cena: 8.100.000,00 SIT. 1.3 Turistični apartma št.37 v skupni izmeri 53,54 m2 v mansardni etaži Vile Golf v Rogaški Slatini. Izklicna cena: 17.500.000,00 SIT. 1.4 Turistični apartma št.GOl y skupni izmeri 32,20m2v pritličl.10 ju Vile Sava v Termah Ptuj. Izklicna cena: 7.500.000,00 SIT. 1.5 Turistični apartma št.G12 v skupni izmeri 28,84m2v 1,nadstropju Vile Sava v Termah Ptuj. Izklicna cena: 6.700.000,00 SIT. 1.6 Turistični apartma št.G13 v skupni izmeri 26,83m2 v 1,nadstropju Vile Sava v Termah Ptuj. Izklicna cena: 6.200.000,00 SIT. 1.7 Neopremljene bivalne enote v nastanitvenem centru AA Lipa, na Celovški 264 v Ljubljani, in sicer: • Enoti št.205 in 207 v skupni izmeri 42,90 m2 v 2. nadstropju objekta. Izklicna cena po enoti znaša: 5.800.000,00 SIT. • Enoti št.206 in 208 v skupni izmeri 33.98 m2 v 2. nadstropju objekta Izklicna cena po enoti znaša: 4.600.000,00 SIT 2.0 Podatki o nepremičninah: Nepremičnine, opisane pod točko 1.7, so predmet dolgoročne pogodbe hotelskega aranžmaja in zasedene z gosti. Navedene nepremičnine še niso vpisane v zemljiško knjigo. Nepremičnine, opisane v točkah od 1.1 do 1.6, so v celoti opremljene, nepremičnine, opisane pod točko 1.7 so neopremljene in za potrebe spremembe rabe potrebne celovite prenove. Ogled vseh nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. Kontaktna oseba: Andreja Hauptman, Spekter d.o.o. Trbovlje, tel.št. 03/56-33-015. 3.0 Trajanje razpisa: Vsi zainteresirani ponudniki lahko pošljejo svoje pisne ponudbe priporočeno v zapečateni ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ - PONUDBA« na naslov: SPEKTER d.o.o. Trg revolucije 7, Trbovlje najkasneje do 15.10.2004. Pri odpiranju prispelih ponudb po pošti bo upoštevan datum na poštnem žigu. Ponudniki bodo o rezultatih izbire obveščeni do 02.11.2004. 4.0 Pogoji za udeležbo na razpisu: Pri prodaji nepremičnin z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 20% izklicne cene. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, davčno številko, ponujeni znesek, navedbo nepremičnine in plačilne pogoje. Vse navedene nepremičnine prodajamo po sistemu videno-kupljeno. Ponujena cena ne sme biti nižja od izklicne cene. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini, potrjeno od strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ni starejše od 10 dni. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun SPEKTER d.o.o. številka 26330-0012666385 pri BZ d.d. Trbovlje, s pripisom namena nakazila: Varščina za zbiranje ponudb. Ponudniku, ki ni bil izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku se bo varščina štela v kupnino. Ponudbe brez vplačane varščine in nižje od izklicne cene ne bodo obravnavane. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila, preostanek kupnine pa plačati najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec ne bo sklenil pogodbe ali plačal preostanka kupnine v roku, se šteje da odstopa od nakupa, plačano varščino pa zadržimo. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo : • ponudil višjo ceno posamezne nepremičnine • ponudil nakup večjega števila nepremičnin • prej dostavil ponudbo razpisovalcu (glede na datum objave razpisa) • ponudil dodatne pogoje, ugodnosti za prodajalca Izročitev in prevzem nepremičnin bo izvedena v roku enega tedna po plačilu kupnine. Spekter d.o.o. k izbiri ponudnika po tem razpisu ni zavezan! SPEKTER d.o.o. J V. (M) INTERVJU -------------------- do divjačine. Nikoli več si ni opomogel in morali smo ga ubiti. Vrnimo se zopet k Vinkotu. Doma smo imeli papirnate jaslice. Po Vinkotovem posredovanju mi je Miklavž prinesel prave kipce iz mavca in pravo pravcato “štalco”. Še danes jo imajo doma. Ta hlevček je tako rekoč spomin na oba: na Vinkota in mene. I^/stare budilke je naredil avtomobilček. Dal gaje Miklavžu, xia mi gaje prinesel. Na žalost se je moje potovanje z njim v daljne kraje končalo kar v hiši . Čeprav še majhen, sem vendarle bil pretežak za njegovo nosilnost. Na kolesu meje peljal v Žiri na tombolo. Glavni zadetek je bil moped. Še za mene je bilo mikavno njegovo brenčanje na odru, kaj šele za fante kot je bil Vinko. Nazaj domov se cesta vzpenja, zato bi me Vinko težko peljal vso pot. Obenem bi kot mlad fant s prijatelji rad skočil še kam drugam. Izročil me je znanim ljudem, da sem se z njimi na koleslju peljal domov. Med vožnjo je začel padati dež. Lilo je kot iz škafa. Stisnil sem se pod sedež, pa sem kljub temu bil kmalu ves premočen. Ko smo bili najbliže našemu domu, sem šel dol in peš po gozdu domov. Samo kadar seje zabliskalo, sem videl kam stopiti in si skušal zapomniti del poti pred menoj. Z Vinkotom sem šel tudi v Velenje. Na kolesu sva šla do Logatca, naprej pa z vlakom. Kaj pa je to takega, si lahko kdo misli. Gledano od zunaj res nič posebnega. Toda njegova dobrota in optimizem sta pa za otroka bila zelo vzgojna in ju ne bom zgubil s spomina kot Vinkota ne. Mama ni mogla skrbeti za vse otroke, zato so nekateri morali iti služit za pastirje, varuške otrok, dekle itd... Zato tudi spominov nanje iz otroških let nimam. O, pač. Sestra Mici je bila v službi na občini na Tratah. Nekako petleten deček sem ji pol ure daleč nosil kosilo v kanglici. Spominjam se, da sem ji velikokrat nesel “mamino” zelje: krompir in zelje skuhana vsak posebej, nato pomešana in zabeljena z ocvirki. Uf! Še sedajle mi diši po njem, ko samo pišem. Vse bi bilo v redu, ko bi jaz takrat, danes in tudi v bodoče ne ljubil narave. Malo več kot na pol poti sem kanglico postavil na tla, počepnil ob stezico, ki so si jo preko poti napravile mravlje. Pozabil sem, da bo zelje mrzlo, daje sestra lačna itd... Zame ni bilo drugega sveta kot mravlje, ki so tako organizirano hodile čez pot. Običajno je sestra prišla pogledat kje hodim, zgodilo pa se je, da sem tudi sam nadaljeval pot naprej, seveda z mrzlim zeljem. No, če sem pa že pri kanglici, pa še ena zgodbica o njej. Sosed se je vdal pijači. Pri njem sta ostali le žena in hčerka. Hčerke nikamor ni pustil. Kako jo je v takih okoliščinah zvohal fant iz žirovskih hribov ne vem. Toda, če seje želel z njo srečati iz oči v oči, je bilo le predaleč med Žirmi in Rovtami. Prihajal je k nam. Mama me je običajno pošiljala, da sem nesel mleko k naslednjemu sosedu. Kadar sem šel z belo kanglico, sem res nesel mleko. Kadar pa je bila kanglica rdeča, je pa sosedova nevesta takoj vedela, dajo pri nas čaka ženin. Ne da bi oče opazil, je odšla od doma. Danes se čudim predvsem sebi: Mama mi ni nič povedala, za kaj gre, vedel sem pa vseeno, molčal pa tudi. Sam sem ga obiskoval, ko je bil na rehabilitaciji po avtomobilski nesreči. Avto mu je zapeljal preko obeh nog. Ko seje njegovo življenje bližalo koncu, ni hotel slišat za nobenega duhovnika. Bilo je komaj nekaj mesecev po moji novi maši, ko sem ga ponovno obiskal. Strinjal se je, da bi le bilo dobro, da ga obišče kakšen duhovnik in mu prinese zakramente za bolnike. Predlagal sem mu vsa imena okoliških župnikov, pa tudi svojih sošolcev. Obupal bi že, če on ne bi kazal želje po duhovniku. Nazadnje pa mi pravi: “Kaj, ali midva ne moreva tega urediti?” Mraz meje spreletel po vsem telesu. Le kako naj jaz komaj novopečeni duhovnik spovem, mazilim in obhajam umirajočega starčka, da ga tako pripravim za srečanje z Bogom. Čez teden dni sem se vrnil k njemu z obhajilom in bolniškim maziljenjem. Če bi vse to moral nekako “organizirat” na izpitu, bi gotovo padel. Tako sem pa začutil, da duhovnika spremlja božja milost, kadar je ta potrebna. Ja, Zasavje sem pa prvič videl kot petleten otrok. Še sanjalo se mi ni, da bom kdaj tu tudi živel. Zidani most mi je ostal v spominu kot kraj zidanega “trikotnika mostov”. Nekje na tej poti, ali v Kresnicah ali pa morda v Trbovljah, sem prvič videl vagončke, kako so drseli po žici. Brat Vinko me je peljal v Velenje k sestrični, da bi z možem laže prenesla smrt sina z enakim imenom kot moje. Bratje ostal z menoj kakšna dva tedna, jaz pa sem kar naprej moledoval, da pojdiva na vlak v “Logatec”. Ne, nisem se zmotil pri pisanju, res sem v Velenju hotel na železniško postajo v Logatec. “Kdaj pa je kdo v Rovtah šel drugam na železniško postajo kot v Logatec?” sem si takrat mislil. Ker sem omenil Zasavje, sem se spomnil tudi na štiri leta bivše nižje gimnazije, ki sem jih preživel v Litiji. Ko bi se poglobil, bi se na marsikaj spomnil. Živo mi je ostala v spominu Velika sobota 1958 leta. Moji vrstniki so raznašali velikonočni ogenj. Vsak je že imel svoj fiksni rajon. Tudi jaz sem si nabavil kresilno gobo. To ni bil tako velik problem. Toda kam naj grem? Nekdo mi je svetoval Sitarjevec in Zavrstnik. Takrat še ni bilo toliko hiš kot danes, zato sem se kmalu vrnil. Neka gospa je opazila, da imam v žepih še polno koščkov kresilne gobe, goba sama pa tudi ni še skoraj nič pogorela. Gospa mi je svetovala, naj velikonočni ogenj nesem na Stavbe; tja ga nihče ne nese. “Saj ne vem, kje naj potrkam. Tam je veliko takih, ki jim je za ta ogenj malo mar.” sem podvomil v svoj podvig. “Ti kar potrkaj in če ognja ne bodo marali, se opraviči in pojdi naprej!” Nasvet sem sprejel in odšel. Trkal sem od vrat do vrat. Ponekod so bili presenečeni, da seje vendarle nekdo spomnil nanje in so ogenj z veseljem sprejeli. Tako mi je na koncu zmanjkalo koščkov in sem samo še po že skoraj dogoreli “matični” gobi potolkel, da so iskre padle v štedilnik. Bili so pa tudi taki, ki so me odslovili: nekateri prijazno, drugi pa so me grobo nagnali. Na koncu pa še senca grozot druge svetovne vojne, ki se še danes vleče nad menoj kot jesenska megla. Vedno bolj se zavedam, kaj je pravzaprav pomenilo, daje bilo osem otrok od enega do dvaindvajsetega leta starosti brez očeta. O tem bi lahko napisal celo vrsto razmišljanj. Ne gre samo za to, da je nekdo v otroštvu brez očeta. V našem primeru je bil mnogo večjega pomena razlog, zakaj smo bili brez njega. Hud udarec je smrtna nesreča, ko otrok ostane brez očeta v trenutku. Vse življenje čuti bolečino otrok, ko niti njegova mama ne ve, kdo je njegov oče. Ni šlo samo za to, da smo bili kot vojne sirote pač brez očeta in je mama sama skrbela za otroke. Poleg vsega smo bili ožigosani s strani diktatorskega komunizma. Namesto privilegija kot sirote, je mama prav tako morala plačevat davke. Očitno ali skrivoma smo bili opazovani kot potencialni nasprotniki režima. Oblastniki in njihovi somišljeniki še danes smatrajo nasprotnike režima za nasprotnike naroda. Bedarija, da ji ni para. In jaz sem moral v takih okoliščinah zrasti v več ali manj samostojnega človeka. Kot dodatek pa nas je pestila še materialna revščina kot v marsikateri hiši po vojni, kaj šele v hiši brez očeta. Dvomim, da bo kdo, ki tega ni doživel, to razumel. Ko ste bili stari malce več kot leto dni ste bili kar hudo bolni. Ko je šel oče takrat od doma, je menil, da vas zaradi bolezni vidi zadnjič. Dejansko vas ni več videl, a ne zaradi vaše bolezni. Vi ste se pozdravili. Kaj seje pa z očetom zgodilo? Kaj seje zgodilo z očetom nam še do danes nihče ni natančno povedal. Lahko le ugibam. V Bosni in v Afriki že odkopavajo skrita grobišča izpred deset let nazaj. Pri nas pa v šestdesetih letih država ni še prihranila denarja za to. Toliko je spominov o herojstvih v drugi svetovni vojni. Dražgoše so še dandanes vsako leto na vrhuncu opevanja. Mogoče ste že slišali resnico o Dražgošah ali Orehovici in drugih podobnih krajih? In nihče od teh tako bistrih spominov se ne spominja, kje in kako so izginili naši očetje, kdo se jih je tako strahovito bal. Zame so takratni ubijalci in njihovi današnji zagovorniki strahopetci. Se vam ne zdi, daje planinec, ki nekje v hribih ubije slepca, strahopetec? Vsi ti bistri spomini z lepimi pokojninami ne vedo ničesar povedat o pobojih v starem Hrastniku, Rimskih toplicah, Kočevju, na Lešah nad Savo, Logaški klavnici in drugod po Sloveniji. In kako naj jaz, takrat enoleten dojenček, lahko o tem kaj povem. Konec prvega dela Igor Gošte PRED 850 LETI SE JE RODILA TIRNA 'T’ačelo se je pred 850 leti, ko je koroški vojvoda Henrik * JV prodal fevdalno posest Temberch krškemu škofu. Ta posest leži na hribovskem območju med Zagoijem in Litijo levo nad reko Savo. Na tem območju je tudi kraj Tima, katerega ime izhaja iz imena omenjene posesti. Listina o nakupu Tembercha je najstarejši znani pisni dokument, ki omenja območje današnje občine Zagoqe. Za njegovo (ponovno) odkritje ima največ zaslug Maks Kozjek, župnik na Zasavski Sveti gori in strasten ljubitelj zgodovine. Svetogorski župnik Maks Kozjek pred leseno kočo nasproti župnišča, Jd jo je rešil pred propadom. Za obstoj listine o poslu, sklenjenem leta 1154, je izvedel iz 4. knjige Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku avtorja dr. Franca Kosa. Knjiga je izšla leta 1915 pri Leonovi družbi v Ljubljani. To je bil povod za praznovanje 840-letnice Tirne. Vendar se takrat še ni vedelo, kje je listina shranjena. Iskanje je Kozjeka pripeljalo v Deželni arhiv v Gradec, kjer hranijo njen izvirnik. Dokument, pisan na oslovsko kožo, so mu preslikali, nato pa ga je v slovenščino prevedel Milan Lovenjak. V njem Roman, upravnik posestva krške (danes celovške) škofije, piše, da je “v času rimske ekspedicije pod kraljem Friderikom od koroškega vojvode Henrika (V.), vpričo brata tega plemenitega gospoda in ob moji navzočnosti, za 60 mark nakupil zemljišče, imenovano Temberch (Tirna), ki leži blizu reke Save, in vso lastninsko pravo na teh dobrinah, potem ko se je on temu odrekel. Ta isti vojvoda je takoj naročil Henriku Prisu, da ta znameniti alod z vsemi pritiklinami in podložniki, namreč dvori, poslopji, polji, vinogradi, travniki, pašniki, gozdovi, lovišči, hribi in dolinami, vodami in potoki, ribniki, jezovi, mlini in z vsemi obdelanimi in neobdelanimi zemljišči, namesto njega preda cerkvi.” Primopredaja posesti Temberch (‘terra’ = ‘zemlja’; ‘berg’ = ‘gora’, ‘hrib’; v prostem prevodu latinsko-nemške skovanke torej ‘Hribovske zemlje’) je bila leta 1155, ko je tudi nastala ta listina. Skladno s takratnimi merili je latinsko FUNŠTERC (Q besedilo pisano v diplomatski karolinški minuskuli. V tistem času sta bili zgrajeni tudi cerkvi v Tirni in na Golčah, ki spadata v svetogorsko župnijo. To dokazujejo romanska okna iz 12. stoletja, ki so jih našli pri obnovi fasade. Krški škof je sicer imel svojo rezidenco v utrjenem gradu Lebek pod Vačami, kjer je prebil več časa kot v matični Krki. Kasneje so rezidenco prestavili v Ponoviče na levem bregu Save blizu Litije. Zanimivo je, da so vse štiri škofije, kamor je spadalo današnje slovensko ozemlje, imele svoje škofovske rezidence prav na območju današnje Slovenije. Del ročnega mlina iz rimskega obdobja. Sledila je maša na prostem, ob njenem začetku pa je župnik Kozjek prebral prevod listine o nakupu Tembercha. To je bilo za letos vse, za prihodnje leto, ko bo minilo 850 let od primopredaje posesti, pa župnik načrtuje obširnejši program. Želi si igralske uprizoritve podpisovanja listine, želi si tudi pomoči pri promocijski dejavnosti. V zvezi s slednjo želi vsakemu obiskovalcu podariti spominek z motivom 850-letnice Tirne, ki pa gaje treba še izdelati. Župnik, ki bo letos dopolnil 65 let in je krhkega zdravja, pravi, da sam ne zmore izpeljati vseh zamisli. Toplejše podnebje je na Bled pritegnilo briksenskega (južnotirolskega) škofa, v Škofjo Loko freisinškega (danes miinchenskega) škofa, v Rajhenburg (Brestanico) pa salzburškega nadškofa. Častitljivo obletnico so praznovali v nedeljo 12. septembra na Zasavski Sveti gori. Za ta dogodek so obnovili obzidje okrog cerkve in pokopališča. Obred, ki ga je vodil upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko, se je pričel s sprevodom od tamkajšnje kapele proti obnovljenemu križu v spomin na žrtve obeh svetovnih vojn. Teh pa je izpeljal že veliko, saj seje podoba Zasavske Svete gore in župnije nasploh v 21 letih njegovega župnikovanja bistveno izboljšala. V tem času so v celoti obnovili župnijsko cerkev in župnišče, zgradili sodobno kapelo, uredili okolico, zdaj pa poteka gradnja nadomestne mežnarije, ki je bila požgana med 2. svetovno vojno. Obnovili so cerkvi v Tirni in na Golčah ter številne kapelice in vaška znamenja. Upa, da bo k dostojnemu praznovanju visokega jubileja več prispevala Občina Zagorje. “Tudi mi smo del zagorske občine in na 850-letnico prve (Q) FUNŠTERC Fotokopija listine s prvo pisno omembo kakšnega kraja v občini Zagorje. omembe njenega območja smo lahko upravičeno ponosni,” poudarja. Letošnja slovesnost je sicer bila uvrščena v program prireditev ob praznovanju občinskega praznika, še konkretneje pa naj bi Občina Zagorje sodelovala prihodnje leto. Kozjeku so namreč zatrdili, da bo tudi 850-letnica primopredaje Ternbercha v programu prireditev ob občinskem prazniku. Njen termin naj bi bila druga nedelja v juliju. Obenem si tamkajšnji župnik od arheoloških ustanov želi nadaljevanja pred 68 leti prekinjenih izkopavanj na Zasavski Sveti gori. Materialni dokazi namreč pričajo o življenju tako v rimski kot v predrimski dobi. Kozjek je prepričan, da se tu nahaja venetsko žarno grobišče. V župnišču ima shranjene ostanke lončenih predmetov, z veseljem pa pokaže tudi del ročnega mlina iz rimskega obdobja. Sam zase ne želi slave in časti, želi si le to, da bi ohranili dediščino prednikov in spomin nanje. Boštjan Grošelj L „.v, -i: ~~ - -t. c^ w5l —Jb-'—.L- .-.J- i-LULL 1 -a-:.—"-. - U. - j 11U—!— Ü., LE . : -U E ... L _L L—i—- --il dt ; ___l—i;—I ---»-4 ... r*— --- r - - - — • __________'j. :! te 'O-'"™ i J r.!_< ErjU-C. 'U-t: SLtüJ--._____fiLii___m _____ - j 1 i UljjriL lili mLLUL !lw Ul /80. 1 ,! Ife.. -fUjJLv ] : 'J: !.!lJ - V LC' ’1 IX-' f 'l 1 - X. V i dturtu.art»Itj*_iiuvU ij&ias .-LMJUiUtiuruy-A. tur^L^iui lu:l. J.X. r ..... . . .. — ,.-*. tl i. j. . . . t ZA BOLJŠI IN LEPŠI JUTRI "K Ta pobudo Centra za socialno delo (CSD) Zagorje je na območju zagorske občine z letošnjim IN 1. junijem začel delovati program javnih del “Za boljši in lepši jutri”. V njem je zaposlenih deset brezposelnih oseb, med katerimi jih devet skrbi za dodatno pomoč društvom in organizacijam s področja socialnega varstva. Deseta oseba je koordinatorka. Njena naloga je povezovati CSD kot izvajalca javnih del s posameznimi organizacijami. Ureja in načrtuje delo ter razporeja omenjenih devet neposrednih izvajalk. Neposredne izvajalke in koordinatorka programa javnih del “Za boljši in lepši jutri” z direktorico CSD Zagorje Danico Kurent Izvajalke javnih del so na voljo naslednjim organizacijam v zagorski občini: Društvu invalidov (Dl), Društvu upokojencev (DU), Karitasu, Rdečemu križu (RK), Domu starejših občanov Polde Eberl -Jamski, CSD-ju in Varstveno-delovnemu centru (VDC). V Dl se vključujejo v program Četrtkova klepetalnica, članom društva pomagajo na domu, obiskujejo člane društva v domu starejših in pomagajo pri administrativno-tehničnih opravilih v pisarni. Prispevajo k lažjemu izvajanju Karitasovega programa pomoči starejšim. RK pomagajo pri pisarniškem delu, v domu starejših pa v skupini za dementne osebe. CSD jih vključuje v svoj program pomoči na domu. V VDC-ju jih trenutno ne potrebujejo, vendar so v pripravljenosti. Njihova naloga bo pomagati pri delu z varovanci v prostem času, ko bo odprta bivalna skupina. Denar za plače izvajalk in koordinatorke prispeva Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ), medtem ko materialne stroške povrne Občina Zagorje. “Program javnih del “Za boljši in lepši jutri” bo trajal do konca letošnjega koledarskega leta, če bo interes, pa ga bomo na razpis ZRSZ prijavili tudi prihodnje leto,” zatrjuje Danica Kurent, direktorica CSD-ja. Njegovo izvajanje namreč po prepričanju Kurentove prispeva k večji ponudbi in kakovosti socialnovarstvenih storitev v občini. Veseli jo tudi, da so ga organizacije v zagorski občini sprejele kot dobronamerno osvežitev in dopolnitev njihovega delovanja, saj njihovi prostovoljci sami včasih ne zmorejo opraviti vsega dela. CSD Zagorje s pregledom nad izvajanjem teh javnih del tudi jasneje ugotavlja, kakšne so potrebe na področju socialnovarstvene pomoči. V programe ostalih organizacij pa se ne vpleta. CSD sam že peto leto izvaja po pogodbi z Občino Zagorje socialnovarstveno storitev Pomoč na domu. Ta vključuje pomoč pri gospodinjskih opravilih in osebni higieni ter prispeva k druženju oz. ohranjanju socialnih stikov. Namenjena je starejšim od 65 let, težko in kronično bolnim ter invalidnim, ki še lahko delno skrbijo zase in želijo ostati v domačem okolju. Kdor izpolnjuje enega izmed naštetih pogojev, je upravičen do te pomoči. Kandidat(ka) se oglasi na CSD, da strokovna delavka ugotovi bivalne in socialne razmere ter potrebe. Kdor je prejemnik denarnih pomoči, ima storitev subvencionirano v celoti. Ostalim Občina Zagorje pokrije polovico cene, ki znaša 1.470 SIT za dejansko opravljeno uro. Organizirana pomoč omogoča tudi zaščito njenih uporabnikov, ker imajo storitev na voljo vedno, ko jo potrebujejo. Obenem ima CSD nadzor nad kakovostjo izvajanja storitve. Najprej je bilo v Pomoč na domu vključenih pet oseb, zdaj jih je 23! “Med izvajanjem te pomoči so se izkazale potrebe na terenu,” pravi Kurentova. “Za še boljši pregled nad dejanskim stanjem je zagorsko DU s prostovoljci izvedlo anketo, ki bo pokazala, kakšne so potrebe in interesi glede izvajanja storitev socialnega varstva, kar bo izhodišče za načrtovanje našeganadaljnjega delovanja.” Tekst: Boštjan Grošelj Foto: Peter Motnikar FRANC BLAZNEK : V LAFARGE CEMENTU TRDIMO, DA NAJ BO NAJPREJ SANACIJSKI PROGRAM, ŠELE POTEM ALTERNATIVNA GORIVA. /''Cementarna oz. LCCT leži na V_zgeografsko “neprevetrenem” območju trboveljske doline. Zaradi zračnih tokov tam zastajajo izpušni plini predvsem v jutranjih urah in ob resnih težavah in zastojih v proizvodnji ter vplivajo na emisijo v zaselku Zelena trava (Ravenska vas). Prav zaradi tega so se v LCCT odločili in pripravili tiskovno konferenco uprave Cementarne Trbovlje. Na njej je njen predsednik Franc Blaznek povedal, da so se skupaj s predstavniki Lafarge-a na njegovo iniciativo odločili prestaviti uporabo alternativnih goriv na kasnejši čas, in da je trenutno sanacijski program razžvepljevanja prioriteta v cementarni. Dodal je, da bodo pripravili vlogo za stalno uporabo alternativnih goriv, ko se bodo emisije S02 stabilizirale na dovoljeni meji. Sanacijski načrt so v LCCT začeli izvajati po njegovem sprejetju pred približno enim letom. Z dodajanjem apna naj bi do zakonskega roka znižali emisije S02 na najnižjo vrednost. “Okoljska politika Cementarne Trbovlje je od septembra, ko smo v LCCT sprejeli sanacijski načrt varovanj a okolj a, naša prednostna naloga. O alternativnih gorivih bomo govorili, ko bo razžvepljevanje v LCCT postal rutinski proces in bodo meritve ob dodajanju alternativnih goriv stalna praksa. V Cementarni Trbovlje si prizadevamo obvarovati okolje pred še večjo obremenitvijo, zato je sanacijski program naša prioriteta, hkrati pa postopek, ki zahteva visoke tehnološke in investicijske vložke,”je o tem na tiskovni konferenci, ki je bila sredi septembra, povedal predsednik uprave Franc Blaznek. Do konca leta 2006 ima LCCT v načrtu s procesom sanacije okolja zmanjšati emisije v izpuhu cementarne za 70 %. Prav to pa je glavni razlog, zakaj še ne bodo začeli s postopkom dodajanja alternativnih goriv. Rok za izvedbo poskusnega dodajanja alternativnih goriv poteče konec septembra letos, tako, da bodo ponovno prosili za dovoljenje konec prve polovice naslednjega leta, ko v LCCT že predvidevajo, da bo postopek dodajanja apna rutinski in da emisije ne bodo presegale meje 400 mg/m3. Letošnji prioritetni projekti LCCT zajema zmanjšanje in stabilizacijo vsebnosti S02 v emisijah, zmanjšanje prašenja in ureditve zunanje podobe LCCT in ohranitve konkurenčne prednosti (torej zmanjšanje proizvodnih stroškov, uvedbo uporabe alternativnih goriv, povečanje nadzora nad stroški in racionalizacijo proizvodnje in višanja kakovosti proizvodov). Kar pa se tiče prizadevanja civilne iniciative Trbovlje in prebivalcev Ravenske vasi, pa imajo tako oni, kot LCCT, enak cilj. Seveda pa bo potrebno nujno vzpostaviti konstruktivni dialog, saj bo le na ta način možno vzajemno sodelovanje pri projektu Okoljska sanacije, ali kot je dejal Blaznek :”Osebno ne vidim razloga da dialoga ne bi mogli vzpostaviti, saj si končno le prizadevamo k skupnemu cilju. Menim, da so takšna in podobna interesna združevanja za družbo koristna, da pa je nujno, da tudi oni poslušajo argumente druge strani. Konec koncev, tovarne tudi ne moremo kar zapreti, s čimer bi, seveda najlaže znižali emisije pod zakonsko mero!” NAČIN RAZŽVEPLJEVANJA Za zmanjševanje deleža S02 v izpustu Cementarne Trbovlje Lafarge so v proizvodni proces uvedli metodo razžvepljevanja z dodajanjem apna. Razžvepljevanje poteka z dodajanjem apna v surovinsko moko pred vstopom v sistem proizvodnje klinkerja. Težavno pri razžvepljevanju pa je, ujeti pravo količino apna, da se zmanjša delež žvepla v izhodnih plinih in da obenem ne prihaja do težav v proizvodnem procesu. Preveč dodanega apna v proizvodni proces lahko namreč vpliva tudi na kakovost klinkerja, saj se zaradi lepljivosti povečajo nalepi v sistemu usmerjevalnika toplote, kar privede do motenj in zaustavitve proizvodnje zaradi zamašitve vodov za pretok plina. Po predvidevanju strokovnjakov iz cementarne v Trbovljah se z dodajanjem apna emisije S02 lahko znižajo za 30%, ne da bi to negativno vplivalo na proizvodni proces in kakovost proizvodov. Dodajanje apna je vmesno dejanje za zniževanje emisij S02, stekla pa je že priprava študije za gradnjo čistilne naprave, da bo LCCT v vsakem primeru pripravljen na leto 2007, ko bodo vse emisije stalno v okviru predpisanih. Čistilna naprava je zaprt sistem, ki iz sistema odvaja žveplo. V tok plinov vbrizgavajo tekoči absorbent, kije v tem primeru kalcijev karbonat, hidroksid ali oksid. Ta se veže z žveplom in se zbira v zbirnem KSEFTI rezervoarju na dnu odžvepljevalne naprave. Usedlina se lahko uporabi kot dodatek pri mletju cementa. S čistilno napravo se emisije S02 znižajo tudi za več kakor 90 %. Poleg razžvepljevanja pa je pomembno tudi zmanjševanje prahu in sodi med prednostne naloge v okviru sanacijskega programa. Emisije prahu se povečajo le ob zastoju, oziroma prekinitvi delovnega procesa, med normalnim obratovanjem pa so v okviru dovoljenih vrednosti. Gre za t.i. “online” obratovanje mlina surovine s pečjo, kar pomeni obratovanje sistema v dovoljenih mejah glede prašnosti ter zmanjševanje deleža S02 v izpušnih plinih. Že nekaj časa v LCCT analizirajo vsebnost prahu v emisijah, obenem pa že pripravljajo akcijski načrt za posodobitev odpraševanja. Stroje redno vzdržujejo in posodabljajo, kakor to zahtevajo spremenjeni predpisi dovoljenih emisij. Sistem za ohlajevanje plinov bodo posodobili že v oktobru, med rednim letnim remontom pa pričakujejo še druge posege, kot je sprememba konstrukcije vstopa plinov v hladilni prostor. Proces v trboveljski cementarni poteka 24 ur. Bolj stabilen in kontinuiran je proces, manjše in predvsem lažje obvladljive so emisije. Zato je nesmiselno govoriti o t.i. povečanih izpustih ravno čez vikend. Kar pa se tiče uporabe alternativnih goriv, bodo zaprosili za stalno dovoljenje po ureditvi okolja, saj bodo samo tako izračuni emisij ob uporabi alternativnih goriv res uporabni in jasni. Alternativna goriva bodo v LCCT dodajali v tolikšni meri, da v nobenem primeru ne bodo vplivala na proizvodni proces, na kakovost proizvodov, predvsem pa na okolje. . Rudi Špan 4j INTERVJU H-------- ¥ LJUBLJANO Ti Ted letošnjimi trboveljskimi kandidati za poslance v IVlDržavnem zboru je tudi Tatjana Jevševar. Povedala nam je kaj je vplivalo na njeno odločitev za kandidaturo, zakaj se bo zavzemala, če bo izbrana,... Pri županskih volitvah ste prejeli visoki odstotek glasov, skoraj 19%. To je verjetno vplivalo, da ste tokrat kandidirali za poslansko mesto. Ali je morda na vašo odločitev vplivalo kaj drugega? Resnično je moj dober volilni rezultat na županskih volitvah vplival na to, da me je predsedstvo in zbor članov stranke ZLSD Trbovlje predlagal za svojo kandidatko na letošnjih državnozborskih volitvah. Seveda so temu botrovale tudi moje osebnostne lastnosti in sposobnosti kot na primer strokovno znanje, organizacijske sposobnosti in posluh za človeške stiske. V svojem programu ste napisali pet točk. Katera od njih je za vas najpomembnejša? Zame so vse enako pomembne, zdijo se mi celo komplementarne. Nanašajo se na vsa področja našega življenja in so pomembne za vse ljudi, vseh generacij ter skupaj predstavljajo prihodnost z enakimi možnostmi za vse kar je vodilo naše stranke. Iz vaših predvolilnih »obljub« veje ljubezen in skrb za Trbovlje in njegove ljudi. Želite, da bi bUo to mesto zdravih, zadovoljnih in srečnih ljudi... Menite, da ne bo pot do teh ciljev predolga in trnova? Zavedam se trnov in dolžine poti na katero sem namenjena, vendar mi to ne jemlje optimizma. Kjer je volja, tam je pot. To vodilo me spremlja vse moje življenje in mi predstavlja celo izziv. Navajena sem delati in tudi trnje mi že nekaj časa ne pride do živega. Želite si, da bi Trbovlje dobile enako veljavo regijskega centra kot so jo že imele. Od koga poleg članov in simpatizeijev vaše stranke še pričakujete podporo in pomoč pri realizaciji zastavljenih ciljev? Pomoč oziroma podporo pričakujem od vseh, ki iskreno želijo, da bi Trbovlje spet imele moč in samozavest, kakršno so imele v preteklosti. Sodelovanje pričakujem od vodilnih v občini, sosednjih občinah in na nivoju države. Kar se tiče sodelovanja v stranki ne bo težav, saj je bilo to sodelovanje tudi do sedaj zgledno. Pomembno pa bo, da bomo vsi sodelujoči, za dosego našega skupnega cilja, presegli strankarsko pripadnost in ostale eventualne zadržke. To mi je do sedaj uspevalo, zato upam, da mi bo tudi v bodoče. Zavedate se pomena ekologije v našem mestu. Poznate »onesnaževalce« našega in sosednjih krajev. Kako bo mogoče ohraniti obstoječa delovna mesta in izboljšati obstoječe ekološko stanje? Z odločno zahtevo po varovanju našega zdravja, ki je naša največja vrednota, s pridobitvijo konkretnih odgovorov stroke ter končno s kompromisom med vsemi vpletenimi v dogovarjanju. Upoštevati je potrebno vse zakonske regulative na področju ekologije, ki veljajo v naši državi in EU in glede na videne rešitve v tujini sem prepričana, da tudi pri nas ne bi smelo biti težav. Zasavsko zdravstvo je doživljalo v preteklosti marsikateri šok, saj mu ni bilo dano, da bi se lahko enako razvijalo kot se je v velikih ustanovah, kamor so želeli centralizirati specialiste in opremo. Danes se kažejo boljši časi. Kaj se bi pravzaprav dalo »popraviti« v našem trboveljskem zdravstvenem sistemu? Kako bi Splošna bolnica lahko ponudila še več svojih storitev bolnikom iz vse države, saj vemo, da marsikdo že sedaj prihaja npr. na operativno zdravljenje, ker so pri nas krajše čakalne dobe? Splošna bolnišnica Trbovljeje pred novim izzivom izgradnje nove bolnišnice na lokaciji sedanjega otroškega oddelka, kar predstavlja v bodoče pridobitev novega negovalnegaoddelka, ohranitev vseh sedanjih oddelkov in tudi dogovori o sodelovanju z ostalimi bolnišnicami so nekateri že realizirani. Sama se zavzemam za ohranitev vseh zdravstvenih ustanov, ki jih v Zasavju že imamo in za pridobitev tistih, ki nam jih zakonodaja že dopušča. V bodoče pričakujem tudi rešitev vseh kadrovskih težav na področju zaposlovanja zdravnikov in zobozdravnikov, ki v zadnjih letih hromijo naše delo, predvsem pa povzročajo velike težave bolnikom pri zagotavljanju njihovih potreb po zdravstvenih storitvah. V samem zdravstvenem domu, s štipendiranjem in podeljevanjem specializacij domačim kadrom, spodbujamo njihovo odločitev za delo v Trbovljah, vsi skupaj pa moramo poskrbeti, da bo Trbovlje mesto, v katerem bo lepo živeti. Eden od vaših zastavljenih ciljev je, da bi ustanovili Zavod za zdravstveno varstvo Zasavje. S tem bi laže ohranjali in izboljševali ekološke pogoje, imeli vpogled v zdravstveno stanje našega prebivalstva in vpliv na njegovo izboljšanje. Velik pomen za vas ima ustanovitev Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da bi bili samostojnejši in imeli večji vpliv na mrežo in obseg storitev izvajalcev zdravstvene dejavnosti. S kakimi argumenti nam lahko to utemeljite? Vi ste že našteli glavne argumente za ustanovitev teh dveh pomembnih ustanov za samostojnost Zasavja na zdravstvenem področju. Pomembna pa je tudi skrb za ekologijo, ki kar kliče po ustanovitvi ZZV Zasavje. Zadnji primer je onesnaženje pitne vode, pri kateri je sodeloval ZZV Novo mesto. Gotovo bi bilo pomembno, da bi imeli domače strokovnjake iz tega področja. Samostojnost pri določanju programov zdravstvenih storitev ter pri oblikovanju zdravstvene mreže, pa bi bila s pridobitvijo Območne enote ZZZS. Zasavje in Trbovlje so poznani po »begu možganov«, saj mladi izobraženci že nekdaj niso imeli dovolj možnosti, da ostanejo doma in se tu zaposlijo. Na njihovo odločitev, da se odselijo, je vplivalo tudi dejstvo, da so se v času študija odtujili od doma in domačega kraja, saj so videli večje možnosti drugje, tudi v tujini. Formalna šolska izobrazba je pomemben dejavnik pri iskanju službe. Vse več mladih danes študira. Študij v drugih krajih je povezan z visokimi stroški, kijih starši in otroci le stežka pokrivajo. Ustanovitev višješolskega in visokošolskega programa v Trbovljah bi pomenila povečanje možnosti za nadaljevanje šolanja, ki bi omogočalo večjemu številu mladih, da bi lažje našli zaposlitev. Morda bi prav to vplivalo na njihovo odločitev, da skušajo najti službo doma. Kaj menite Vi o tem? Popolnoma se strinjam z vašimi ugotovitvami. Menim, da si Zasavje zasluži višješolski ali visokošolski program, saj imamo veliko število višje in visokošolsko izobraženih ljudi, prav tako se jih tudi veliko izobražuje v študijskih središčih. Glede na ekonomsko stisko naših ljudi, pa bi bilo to tudi za šolajoče zelo dobrodošlo. Imamo prostore, kadre, torej potrebna je le še volja za uveljavitev! Trbovlje postajajo vse bolj mesto upokojencev. Ker ste optimist in skušate v vsaki situaciji najti pozitivne strani, menite, da bi morali povečati skrb za starejše. Ste ob tem že kdaj razmišljali kako bi lahko bila organizirana pomoč starejšim, da bi čim dlje ostali doma, v svojem okolju? In kako povezati vse, ki naj bi skrbeli za kvalitetno starost? O tem razmišljam kar naprej pri svojem delu, saj ZD Trbovlje izvaja patronažno službo, zdravstveno in tudi laično nego na domu. Letos spomladi sem izdelala idejni projekt za nadaljnji razvoj te dejavnosti v tesni povezavi z Domom za starejše občane, Centrom za socialno delom ter Rdečim križem in sem ga posredovala občini kot prijavo na razpis za laično nego. V to bi v lahko vključili tudi nevladne organizacije, prostovoljce in Karitas. Vse to bi pomenilo veliko izboljšanje kvalitete življenja starejših ljudi in bi kot pravim v svojem programu: jesen življenja lahko pomenila tudi novo priložnost. Času predvolilne kampanje se srečujete z mnogimi ljudmi. Letos ste jo zasnovali spet malo dragače kot prejšnje. Kaj pripravljate za »finiš«? Večkrat omenjam, da so spremembe stalnica pri mojem delovanju in tudi v tej volilni kampaniji je tako. Lotili smo se je namreč popolnoma drugače kot prejšnje. Poleg seveda ustaljenih načinov, kot je stojnica, smo se odločili, da obiščemo v tem predvolilnem času vsa naselja v Trbovljah. V pomoč so nam naši člani v svetih Krajevnih skupnosti in naši člani, ki živijo v teh okoljih. Torej šteje moj volilni štab najmanj štirideset ljudi, kar je za koordinacijo zahteven projekt. Moram priznati, da kljub temu, da je to najbolj utrudljiv način, mi ni žal za to odločitev, saj so sprejemi mojih obiskov s strani občanov izjemno lepi. Za »finiš« bo poleg navedenega tudi obisk našega predsednika stranke Boruta Pahorja nekje sredi kampanije in pa zaključno srečanje v Delavskem domu Trbovlje zadnji dan kampanije ob 17. uri, kjer bo kratek kulturni program, predvsem pa si želim sproščenega druženja z vsemi, ki imajo enaka pričakovanja kot jaz. Vljudno vabljeni! Irena Vozelj Objavo omogočila ZLSD Trbovlje FUNŠTERC ■i-------- SAVNO V HRASTNIKU SO PRENOVILI T TTirastniškem bazenu Krca je V savna zelo obiskan prostor. Poleg domačinov so redni gostje tudi kopalci iz Trbovelj in okolice. Ker se les obrabi, ga približno na dve leti zamenjajo, tokrat pa so savno prvič po osemnajstih letih podrli in povsem obnovili.«Nova je konstrukcija, izolacija, parne zapore...,« je povedal vodja bazena Boris Čeperlin, ki je obenem tudi reševalec in vzdrževalec del. Pohvalno je , da sta s kolegom Ivanom Poljanom vse opravila sama. Na Krcu trenutno potekajo tudi dela na nogometnem igrišču, kjer so že položili namakalni sistem in na novo uredil travno površino. O posodobljeni kinodvorani, ki sojo na Krcu preuredili že v juniju, pa smo na straneh Zasavca že poročali. Fotografije in tekst: Fanči Moljk RAZSTAVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU RADEČ ’ I 'udi letos so Radečani za svoj občinski praznik pripravili X več kulturnih prireditev. Naj med njimi omenimo vsaj nekaj razstav. Razstavo cvetja je organiziralo Hortikulturno društvo Radeče. Obiskovalcem razstave so člani društva poklonili vrečke s semeni in lepo mislijo Vinceta van Gogha Če človek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto. V galeriji kulturnega doma je Janez Perenič imel kiparsko razstavo v lesu, pravo malo Formo vivo. V njegovih rokah postaja les živa tvorba, ki se lahko vrašča v sfero današnjega časa in ima lahko tudi uporabno vrednost. V galeriji Jadran je bila odprta razstava ekslibrisov iz mednarodne zbirke dr. Rajka Pavlovca in zbirke Janeza Kranjca. Tako so pokazali »intimne knjižne znake«, ki jih imajo lastniki večinoma zase, za svojo knjižnico, vendar imajo veliko grafično vrednost in predstavljajo eno od zvrsti male grafike. Na njih so motivi, ki marsikaj povedo o lastniku. Med obiskovalci ob odprtju razstave, člani Exlibris Sloveniae, Ljubljana, je bil tudi 99-letni Jože Pohar, ki je del svoje mladosti preživel v Radečah. Pozdravil je Radečane in jim med drugim povedal, da je bil kraj raj za otroke, saj je bilo povsod vse odprto, vsega je bilo dovolj in preveč. Besede so mu tekle gladko in marsikdo od prisotnih si je želel, da bi tudi sam imel tako dober spomin in govorniške sposobnosti. Sočasno je bila odprta tudi razstava starih ur in orodja, ki so ga nekdaj uporabljali. Adam Ključevšek je iz svoje zbirke »posodil« številne razstavne predmete. Radečani so ponosni na svoj kraj in že osem let ga obiskovalcem predstavljajo tudi s splavarjenjem po Savi. Pred odprtjem razstave so na vožnjo povabili člane Društva Exlibris Sloveniae, Ljubljana. Za dobro voljo so poskrbeli splavarji in harmonikar. Tudi tokrat so predstavili krst splavarja, kjer sprejmejo medse »vajenca«, ki ga zberejo udeleženci splavarjenja. Kdor si želi, si lahko privošči splavarjenje tudi v oktobru, oz. dokler je primerno vreme. Irena Vozelj NOVI PEUGEOT 206 X - DESIGN S KLIMO VEČ BARV VEČ VESELJA. ŽE ZA 1.970.000 SIT LEASING PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL AKCIJA "POLOVIČKA" 50-50 Polog 50%, ter čez 12 mesecev 50% AKCIJA 1/3-1/3-1/3 1. obrok takoj (33,33%) 2. obrok čez 6 mesecev 3. obrok čez 12 mesecev S.x*'- www.peugeot.si SAMO EN NAČIN JE, DA Sl GA IZBIJETE IZ GLAVE. OBIŠČITE NAŠE POOBLAŠČENE PRODAJALCE. Posebna serija vozil 307 MAGNET v limuzinski, break ali SW različici ie od 3.140.000 SIT*. Ponudba velja do razprodaje zalog. Preverite tudi ugodno ponudbo ostalih modelov 307 pri vašem lokalnem prodajalcu Peugeot. peugeot Total užitek v dovršenosti. 307 I Pont» . kombiniran nadn voxn|«4.5 -M 1/I0O km.EmUJa COj: I20 - 2II jAm.*c«n. valja a modal 307 Ma*n#t M Itv (3v). * PEUGEOT ZÄTOOraaöZÄX csflseroa POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT BOROVNIŠKO NASELJE 7, KISOVEC TEL. 03 56 72 300 Zasavska Ljudska Vniverza ZLU TRBOVLJE VPISUJE: V TEČAJE TUJIH JEZIKOV ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIKglede na vsebino: - splošni /začetni, nadaljevalni,poslovni/ - konverzacijski - osvežitveni - poslovni - intenzivni in vikend tečaji - počitniški tečaji za učence in dijake - individulani ITALIJANSKI, FRANCOSKI IN ŠPANSKI JEZIK VSEBINA: temeljne zakonitosti o jeziku, obvladovanje osnovnih slovničnih struktur,sporazumevanje v vsakdanjih življenjskih situacijah ; V TEČAJE RAČUNALNIŠTVA: - WINDOWS -WORD - EXCEL - POWER POINT - INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA - STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU - PROGRAMI PO ŽELJI NAROČNIKA V TEČAJ ZA UPRAVLJALCE GRADBENE MEHANIZACIJE V PROGRAM USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODSKA IN KNJIGOVODSKA DELA Avtobusni promet in turizem Zagotje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagotje Telefon: 03/56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/56 55 104 E-mail: info@integral-zagorie.si. internet: http://www.integral-zagorie.si NEPOZABNA OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE Val Thorens 11.-15.12.04 že za 35.900,00 Val Di Fiemme 9.-12.12. in 16-19.12.04 od 26.900,00 + KAJ PA SLOVENSKO PRIMORJE? IZOLA zasebni apartmaji**/*** 25.900,00 3x najem do 20.12.04 V DALMACIJI JE TOPLO do 31.10.04 STARIGRAD pri ZADRU hotel Alan*** 33.500,00 5x polpenzion + TT 360 SONČNIH DNI V LETU: EGIPT Sharm el Shcikh hotel Noria resort****+ že za 99.990,00 7x polpenzion RAZVAJAJTE SE V SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČIH: Terme Zreče, Terme 3000, Terme Čatež, Radenci, Olimia... SKUPINE POZOR: Celoten aranžma za izlet po vaši izbiri in željah. TAXI SLUŽBA NON STOP: 041 633 107 in 041 616 348. POČITNIKUJTE Z NAMI, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO. INTEGRALOVI DARILNI boni: NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00 SOBOTA 09:00 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in .... so potovanja z Integralom. ,2 s)) ZDRAV DUH H---------- VIDIMO SE V SAVNI PEČI T Tprejšnji številki Zasavca smo V podrobno poročali o organizaciji SOVRETOVE POTI, namenjene vsem slovenskim ljubiteljem pohodništva. Zanimanje je kar veliko, zato še enkrat vabimo na pohod, ki bo gotovo ostal vsem udeležencem v lepem spominu. Občina Hrastnik kot glavni organizator oziroma člani pripravljalnega odbora zagotavljajo, da bo vsak našel kaj zase, kar mu bo popestrilo sobotno dopoldne. Člani Turističnega društva bodo na startu sprejeli udeležence z brezplačnim pecivom in čajem, za startnino oziroma kartonček pa bo treba odšteti 300 tolarjev. Na razpolago bodo tudi prospekti Sovretove poti in osnovni podatki o velikem rojaku. Za vse tiste, ki o pohodu še niso ničesar slišali, pa ponovimo, da bo start od 8. do 9. ure v soboto, 2.oktobra 2004, izpred dvorane Dolanka ali pa z železniške postaje v Hrastniku. Fotografije: prospekt Sovretove poti Fanči Moljk SREČANJE ZASAVCEV IN SAVINJČANOV NA MRZLICI T Tnedeljo, 19.september je V potekalo na Mrzlici (1122 m) vrhu med Zasavjem in Savinjsko dolino, tradicionalno srečanje Zasavcev in Savinjčanov. Udeležilo se gaje preko 1000 udeležencev z obeh strani tega prijaznega vrha. Vsakoletno srečanje tretjo nedeljo v septembru organizirajo izmenjaje zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter savinjski občini Žalec in Prebold, letošnjo organizacijo je imela v rokah Občina Zagorje. Srečanje se je uradno pričelo ob 11.uri pred planinskim domom. Potem, ko je povezovalka programa Anita Gošte napovedala potek programa, je najprej navzoče pozdravil Vili Treven predsednik Planinskega društva Trbovlje, osrednji govor pa je imel namesto zagorskega župana Matjaža Svagana direktor občinske uprave Brane Omahne. Navzoče je v imenu župana Občine Žalec pozdravila njegova pooblaščenka. V programu je sodelovala pihalna godba Svea iz Zagorja, predstavil se je še mali harmonikar, za dobro voljo pa je nadalje poskrbel tričlanski ansambel Najlepši cvet, tudi iz Zagorja, oskrbo sta imela na skrbi oskrbnik planinskega doma Ivan Zupanc ter Planinsko društvo Trbovlje z dvema sodelavkama, promocijskim propagandnim materialom ter zdaj že nepogrešljivimi in okusnimi mandeljčki Micike Juraja, predsednice društva. Številni udeleženci srečanja so se ob zelo lepem, sončnem vremenu do poznih ur zadrževali na območju Mrzlice. Bilje lep dan in mnogi znanci in prijatelji z obeh strani Mrzlice so se znova srečali in izmenjali misli in poglede. T.L. SAMARIJAN VABI SODELAVCE TAruštvo svetovalcev JU/Zaupni telefon Samarijan iz Ljubljane želi pritegniti v svoje vrste svetovalcev nove sodelavce in sodelavke s področja Trbovelj. V ta namen vabijoksodelovanju nove prostovoljce, ki so pripravljeni nekaj svojega časa, predvsem pa sebe podariti za pomoč ljudem v stiski. Za tiste, ki želijo sodelovati, je starostna meja 18 let in več ter vsaj srednješolska izobrazba. Če bo kandidatov dovolj, bo potekalo izobraževanje v Trbovljah. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na telefon št.: 080 11 13. T.L. RAZPIS GLEDALIŠKEGA ABONMAJA 'T'avod za kulturo / ./Delavski dom Trbovlje je sredi septembra razpisal gledališki abonma za sezono 2004/2005. Abonenti in tudi ostali obiskovalci izven abonmaja bodo videli v okviru tega abonmaja šest gledaliških predstav raznih slovenskih poklicnih gledaliških hiš. Vpisovanje poteka od 22.septembra do 10.oktobra. Prve dni imajo prednost pri vpisu lanskoletni naročniki abonmaja. Cena za šest predstav je 13.000 SIT za dijake in študente pa 10.500,00 SIT, plačljivo je v dveh obrokih. Naročniki abonmaja bodo tudi v bodoče sproti seznanjeni o posameznih gledaliških predstavah. T.L. SLIKAR MED PESNIKI IN PESNIK MED SLIKARJI Srečo, spavaj mimo. Ne misli na one koji te imaju, ni na one koji žele da te uzmu, najmanje na one koje si ti ostavila. Srečo, spavaj mimo.. Hoču samo da preslikam tvoje lice na moje ludo srce. ...tako piše Zlatko Pavlovič, pesnik in slikar iz Aleksinca. Prisluhnili smo njegovim rimam 22.9. v avli Delavskega doma v Zagorju. Tuje namreč umetnik odprl svojo šestnajsto samostojno razstavo akvarelov in predstavil svoje pesnitve v zbirki » Izmedu večeri i jutra«. Za sebe pravi, da so ga očarali široka Morava, ter ulice in gostilne njegovega Aleksinca. Postal je pesnik pejsažev, odprte duše, rojen zato, da iz svojega okolja vzame motive obogatene z barvitostjo nenavadnih oblik in ustvarja pesniška in slikarska dela. Njegova čustvenost je navdih za prav posebne akvarele, ki so pesmi v slikah in slike v pesmih. To je znamenita moravska, spodbujajoča prostornost. Zlahka je ilustriral osem knjig, ter ustvaril številne idejne rešitve plakatov, logotipov itd. Njegove slike krasijo domove ljubiteljev lepe umetnosti od Švedske do Nove Zelandije in Avstralije. Otvoritvi in literarnemu večeru je prisostvoval zagorski župan Matjaž Švagan s sodelavci. Pozdravil je goste iz pobratenega mesta Aleksinca in vse povabil na ogled gledališke predstave Boy*s life v izvedbi Gledališča centra za kulturo iz Aleksinca. Režiser Miki Milutinovič je delo Howarda Korderja posodobil in prestavil v devedeseta leta. S to predstavo so mladi gledališčniki sodelovali na festivalu mladih v Knaževcu. St. Radunovič RAZTEGNI MUZIKANT SVOJ MEH T 7Čečah nad Trbovljami, bolj domače pri Gasilskem domu »na Katarini«, seje v 18. kimavca (kot so sami zapisali), zbrala v V čudovitem jasnem sončnem popoldnevu pisana druščina harmonikarjev iz vseh vetrov naše dežele. Prosvetno društvo Čeče, ki mu dejavnosti ne gre oporekati v nobenem primeru, je organiziralo letos že četrto srečanje ljubiteljev igranja na hannoniko. Udeležilo se gaje preko petdeset harmonikarjev in orkester harmonik Goličnik. Idejni oče tega projekta je član Prosvetnega društva Čeče, Franjo Bizjak, ki se ga ljubitelji narodno zabavnih viž zagotovo spominjajo s TV Centra in ga dandanes lahko vidijo tudi na ETV. Pogovor z njim je zanimiv in pester, saj oddaje narodno zabavne glasbe in prireditev v Čečah, zdaj že četrta, niso njegova edina ljubezen. Tokrat le na kratko o Srečanju harmonikarjev, v eni naslednjih številk Zasavca pa še kaj. Srečanje si je Franjo Bizjak zamislil zares kot druženje in zabavo za tiste na odru in one pred odrom in bilo jih je veliko - obojih. Vsak harmonikarje zaigral po eno vižo in dobil priznanje za udeležbo. Dve uri in pol so obiskovalci, ki so poslušali, prihajali, odhajali, se sprehajali in se seveda tudi podprli in odžejali, lahko uživali ob zvokih harmonik. Nobenega kriterija za izbiro nastopajočih ni in nobene treme zaradi kakršnega koli tekmovanja. Iz ljubezni do igranja na harmoniko so prišli majhni in veliki, mladi in malo manj mladi, vsi pa prešernega duha. Prireditev je v glavnem zasnovana na prostovoljnem delu članov Prosvetnega društva, ki jih ni malo, saj ima zagotovo vsaka družina po enega, če ne dva in članov Gasilskega društva Čeče, za katere velja, do so hkrati tudi člani v Prosvetnem društvu. Torej, krajani so »zakrivili« vso zadevo, občina Trbovlje pa jo je vsako leto podprla finančno. O bo zagotovo še dosti slišati in še bo treba v peš! drugih dejavnostih Prosvetnega društva Čeče, saj je lahko to prav prijeten nedeljski MaH Čeče, ki mu predseduje Mihaela Mihovec, družinski izlet - pa ne z avtom, ampak POZABLJENI SVETOVI J") oris Muževič, egiptolog in mitolog s področja starega Egipta, je 9. septembra v J3knjižnici Toneta Seliškarja predaval, ob predvajanju diapozitivov, o Pozabljenih svetovih. Človek, ki je s vsem svojim srcem predan delu, lahko o svoji »ljubezni« govori do neskončnosti. Vsak dan prinese nova spoznanja in ugotovitve, da »se zgodovina ponavlja«. Vsakemu vrhuncu sledijo padci. Na diapozitivih so bila prikazana sporočila preteklosti. Pripovedoval je o Zemlji in katastrofah, ki so jo v davnini najbolj prizadele, o možnosti obstoja svetovne civilizacije pred našo, sodobnih vojnah v prazgodovini, kje je bil svetopisemski raj in o Atlantidi in drugih predpotopnih svetovih. Ob koncu je pokazal še nekaj diapozitivov drugih planetov. Ob vsaki sliki je imel razlago o možnih povezavah med dogodki. Knjižnica bi bila skorajda že pretesna, saj seje predavanja udeležilo veliko mladih, kijih zanimajo tovrstne raziskave. Enaka predavanja bodo v prihodnje še v Litiji, Hrastniku in drugod. Predavanje je kar prehitro minilo, saj so mnogi želeli še kaj izvedeti tudi po uradnem zaključku. Irena Vozelj »MINIATURE« BORISA SKALINA T~) oris Skalin je mojster fotografije. J3 Rodil seje v Kobaridu. Kmalu so se starši preselili v Zasavje. Boris, ki je odraščal med rudarji se je kasneje posvetil študiju v Ljubljani in življenje stabiliziral v Žalcu. Vseskozi ga spremlja želja po ustvarjanju. Njegovo vračanje v Zasavje se ponavlja. Tokrat bo Boris Skalin raztavljal v galeriji Delavskega doma v Trbovljah. KNJIGA UGANKARSKI KOTIČEK Doktor bioloških znanosti, Boris Saklin je s fotografskim aparatom in kamero ustvaril vrsto fotografskih zbirk. Tokratno zbirko je poimenoval »Miniature«. Zbirka je namenjena 200 —lemici rudarjenja v Trbovljah. Razstava bo odprta do 30. septembra 2004. -------------------------------M.A.Š. številko telefona 03 56 54 100. T Tcetrtek, 23.septembra 2004, sta v knjižnici Antona Sovreta Jasna Rižner Kosm V in Andreja Kurbus predstavili svojo knjigo UGANKARSKI KOTIČEK. Obe sta zaposleni v Domu starejših občanov - Jasna kot socialna delavka, Andreja pa je delovna terapevtka. »V domu imamo vedno najmanj po dve skupini ugankarjev, ki se sestajajo enkrat tedensko, »je dejala Jasna Kosm Rižner. »Večina sama ne more reševati na primer zapletenih besednih iger, v skupini pa je to lažje. Že od vsega začetka vedo, da se v tem druženju ne tekmuje, zato rezultatov ne beležimo. ..Najpomembnejše je to, da možgani ne zamrejo. Z vajo ohranjamo čutila, sposobnosti miselnega izražanja, sposobnosti govora in pisanja...« Povprečna starost članov dveh ugankarskih kotičkov, kolikor jih trenutno v domu deluje, je osemdeset let. Avtorici sta ob predstavitvi knjige pokazali tudi nekaj praktičnih iger, ki so jih vsi navzoči z zanimanjem spremljali. Knjižničarke so z veseljem ugotovile, da bodo lahko marsikaj uporabile na svojih ustvarjalnih delavnicah, ki so v knjižnici enkrat mesečno. Seveda pa bo privlačna knjiga dobrodošla tudi v drugih domovih starejših občanov. Uporabile jo bodo lahko tudi razne sekcije upokojencev, šole, pa tudi posamezniki, ki se radi kratkočasijo z miselnimi, družabnimi, besednim igrami, kvizi in ugankami. Založnik in izdajatelj knjige je Dom starejših Hrastnik, izšla pa je v 350 izvodih. Naročimo jo lahko direktno v dom na Fotografiji: arhiv Doma starejših občanov Hrastnik besedilo: Fanči Moljk TEDEN HRASTNIŠKIH UPOKOJENCEV T)rejšnji teden, natančneje od -L 23.septembra 2004 do 1.oktobra, so bili dnevi hrastniških upokojencev nadvse aktivni. Cel teden so potekala razna tekmovanja, pohodi in razstave, ki so popestrili dneve tudi drugim krajanom. Začelo se je s četrtkom, ko so se v Podkraju pomerili ribiči, organizirali pa so tudi izlet v neznano. Naslednji dan so tekmovali v balinanju in kegljanju. Ženske so tekmovale na balinišču KS Steklarna , moški pa so kegljali na Logu.Tekmovanje v balinanju so imeli moški v soboto, prav tako v KS Steklarna. V ponedeljek so v galeriji delavskega doma otvorile razstavo ročnih del pletilje, v sredo pa je potekalo tekmovanje v šahu v prostorih društva na Rudniku.Danes so se odpravili na Kal, jutri, v petek, 1. oktobra, pa bodo zaključili letošnje dneve upokojencev v poslovni dvorani. Poročali bodo o izvedbi programa, namesto predavanja pa se bo predstavil Dom starejših občanov iz Hrastnika. Kot je že v navadi , se bo večer nadaljeval z družabnim srečanjem. za jesen še eno srečanje s stanovalci doma, kostanjev piknik. Upravni odbor DU Hrastnik načrtuje ko bodo skupaj z DU Dol organizirali Fanči Moljk UMRL JE TRBOVELJSKI STOLETNIK TAne lö.septembra so v Trbovljah pokopali Stanislava Sajovica, upokojenega rudarja. Dne 31.marca letos je praznoval _L/ svoj 100-letni jubilej, stoti rojstni dan. Takrat je bil pokojni še zelo čil z velikim veseljem je sprejemal številne čestitke posameznikov, pa tudi Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Občine Trbovlje, Društva upokojencev Trbovlje, Zveze borcev Trbovlje in še koga. Praznovanje njegovega visokega jubileja seje končalo konec maja, ko so ga na Kipah popeljali z balonom v višave. Ko so bila praznovanja mimo, smo ga videvali vse manj. Zdaj ga ni več. Vedno se ga bomo spominjali kot dobrovoljnega upokojenega rudarja Slavca z izjemnim spominom, pa tudi pokončnostjo. (T.L.) DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO TEDEN UPOKOJENCEV V TRBOVLJAH ■pAruštvo upokojencev Trbovljee .L/organizira letos že 29.teden upokojencev v Trbovljah. Ta bo potekal od 4. do 9.oktobra. V programuje precej prireditev športnega, kulturnega in družabnega značaja. Dne 4.oktobra bo ob 17.uri otvoritev razstave ročnih del ter likovnih stvaritev upokojencev v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu, s kulturnim programom. Dne 5.oktobra od 8.ure dalje bodo potekala razna športna tekmovanja, balinanje pa za Piklov memorial. 6.oktobra bo potekal turnir ženskih ekip v balinanju, podelili bodo priznanja najboljšim športnikom. Dne 7.oktobra ob 17.uri bo v Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji kulturna prireditev. V petek, 8.oktobra ob 17.uri bo brezplačen koncert Delavske godbe Trbovlje v Delavskem domu, ki bo namenjen upokojencem. V soboto, 9.oktobra bo planinska skupina PDT pri DUT organiziraLplaninski pohod. Organizatorji vabijo vse upokojence, da se udeležijo prireditev. (T.L.) AKTIVNOSTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRBOVLJE ' I 'mistično društvo Trbovlje je domala J. na vseh javnih prireditvah navzoče s svojimi sodelavkami. Navzoče, predvsem pa se goste iz drugih krajev seznanjajo z zanimivostmi Trbovelj, na voljo pa so pripravili še vrsto krajših prospektov v obliki zloženk. Ostala pa je nekakšna tradicija, da se na teh stojnicah društva radi ustavljajo udeleženci tudi zaradi nepogrešljivih mandeljčkov. Tako so lö.septembra dopoldan sodelovali pri obrambnem dnevu v Trbovljah, še isti dan ob 18.uri pa je bilo društvo navzoče s svojim promocijskim materialom pri otvoritvi novega gostinskega lokala naTrgu revolucije v prostorih bivšega otroškega vrtca, kjer ima svoje prostore strelska družina STT Nov lokal z imenom Strelček je odprl župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič. Dne 18.septembra ob 8.uri je društvo organiziralo in izpeljalo izlet na bližnji Ostri vrh oziroma Špicberg. Udeležence izletaje seznanil z zanimivostmi tega območja Brane Vrečar, ki je to pot tudi označil, z izletom oziroma pohodom so končali v gostišču Strelček tudi ob mandeljških. V nedeljo, 19.septembra ob 11.uri je društvo sodelovalo na srečanju Zasavcev in Savinjčanov na Mrzlici. Tu sta predstavnici društva nudili številnim udeležencem promocijski material pa tudi mandeljčke. Ob svetovnem dnevu turizma 27.septembraje Turistično društvo Trbovlje organiziralo dan odprtih vrat in to v času od 8 do 14 ure. Tu so udeležence seznanjali z raznimi informacijami, pa tudi nudili domače dobrote, ne moremo pa mimo tega, daje to društvo sodelovalo skupno s Turističnim društvom Hrastnik na Mednarodnem obrtnem sejmu v septembru v Celju. Na dan Zasavja je bilo na stojnici društva na voljo dosti promocijskega materiala, med drugim tudi ponatisnjeni prospekt Trbovelj z naslovom Trbovlje, kraj v katerega se vedno radi vračamo. Ob tej priložnosti je nastopil tudi perkmandeljc s svojimi dovtipi in hudomušnostjo, ki pa je vse navzoče tudi postregel z mandeljčki. Dejavnost društva je zelo pestra in vzpodbudna. (T.L.) OBRAMBNI DAN V TRBOVLJAH TAne lö.septembra je potekal v JL^Trbovljah obrambni dan. V dopoldanskih urah je v goste prispelo Ö0 predstavnikov oddelkov za obrambo pri slovenskih občinah. Sprejeli so jih predstavniki s tega področja in podžupan Metod Kurent iz Občine trbovlje pred Zasavskim muzejem. Z obiskom so pričeli v tem muzeju in si nato v tem okviru ogledali staro rudarsko stanovanje v naselju Njiva. Z ogledom Trbovelj in z razgovori so nadaljevali v nadaljevanju. (T.L.) AKCIJA PRVI ŠOLSKI DNEVI * I 'udi letošnji začetek šolskega leta je bila izvedena akcija v kateri so sodelovali JL policisti in člani ZŠAM Trbovlje, da so opozarjali učence, njihove starše in voznike vozil, kako se pravilno obnašati na cesti, da bo pot v šolo vama. Prve dni šolskega leta smo uniformirane može srečevali v bližini šol. Neposredne nevarnosti za šolarje niso zaznali. Vsi, starši, učitelji, policisti, varnostniki,... želijo, da bi otroci pravilno hodili po varni poti v šolo, da ne bi bilo prometnih nesreč. Letos je v akciji sodelovalo poleg policistov tudi 9 članov ZŠAM Trbovlje. Svoje delo sta opravljala po dva pred vsako od štirih trboveljskih osnovnih šol, eden pa je pazil na šolarje v Čečah, ko so čakali šolski avtobus. Člani ZŠAM Trbovlje opažajo, da jih vse bolj upoštevajo starši, Policija in SPV Občine Trbovlje. Tako prispevajo vsako leto k večji varnosti šolarjev na njihovi vsakdanji poti. (Irena Vozelj) Piše in fotografira: Peter Motnikar (Q NEOSVINČENO —H---------------- Vozili smo: Mazda 3 TE CD 110 šport DIZLI SO ZAKON-TUDI MAZDINI! T ansko leto smo se tudi mi skupaj z vsemi avtomobilističnimi revijami razpisali o Mazdi 3, obenem pa napovedali, da bodo J—/Japonci kmalu poleg obstoječih bencinskih motoijev na trg poslali spodoben 1.6-litrski MZ-CD turbodizelski motor. Ste mislili, da se Japonci hecajo? Ne, drage in dragi moji, Japonci obvladajo tudi dizle... Motor Katera dejstva glede motorjev Mazde 3 že poznamo? Da so že nekaj časa na voljo motorji 1.4i (62 kW/84 KM), 1.6i(77 kW/105 KM) ter 2.01 (110 kW/150 KM), tokrat pa smo testirali že omenjeni turbodizelski agregat, ki zmore 110 konjskih sil, če najprej potešimo radovednost tistih, ki jih zanima »surova« moč. Tudi ta motor ima vbrizg goriva preko skupnega voda, poleg velike moči je njegova glavna odlika uglajenost in zelo majhna poraba goriva. O tem bi lahko pisali na dolgo in široko, a zadošča le to, da zapišemo, da je motor naše testne Mazde 3 »popil« le 5,6 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrih. Ob dejstvu, da se poraba goriva po določenem številu kilometrov še zmanjša tudi do pol litra, bo kar držal tovarniški podatek o porabi goriva blizu petih litrov. V praksi se je motor izkazal za izredno dobrega. Naj večji plus predstavlja že omenjena poraba goriva, moč smo tudi že omenili, kaj več pa o motorju niti ni treba zapisati, kajti glavno besedo ima seveda na cesti in ne na papirju. Vozne lastnosti Idealne! Glede na to, da prednja in zadnja prema zagotavljata optimalno uravnoteženost in s tem odlične vozne lastnosti ter udobje. Poleg tega je tu še inovativno vpetje prednjih obes, ki zmanjšuje tresljaje, hrup in pripomore k uglajeni vožnji in zato trojka zagotavlja udobje, kije drugače značilno za večje avtomobile. V povezavi z večvodilno zadnjo premo, ki povečuje čvrstost, natančnost in večjo stabilnost vodenja, pa celotno podvozje zagotavlja odlično lego na cesti. Varnost Aktivni varnostni sistemi so zasnovani tako, da nudijo pomoč tudi ob nepričakovanih situacijah, pasivni varnostni sistemi, kot sta prednji varnostni blazini z dvostopenjskim proženjem in prednja varnostna pasova z zategovalnikoma so stalno na preži, da nudijo zaščito pri morebitnem trčenju. Tudi dizelska trojka se predstavlja z mazdinim sistemom za porazdelitev in absorbiranje sil ob trku (MAIDAS), ki učinkovito porazdeli sile ob čelnem, bočnem ali trku od zadaj. Serijsko so vgrajene tudi naprave, ki pripomorejo k aktivni varnosti: protiblokirni zavorni sistem (ABS), elektronska porazdelitev zavorne moči (EBD) in sistem za pomoč pri zaviranju v sili (EBA). Elektronski nadzor stabilnosti (DSC) je na voljo kot dodatna oprema. Ti sistemi pripomorejo k povečani učinkovitosti zaviranja in k nadzorovanju avtomobila na spolzki podlagi. Notranjost Odlična mešanica funkcionalnosti in odlične izdelave, to moramo še enkrat poudariti. Sedeži so takšni, da bi si jih kaj lahko človek zaželel imeti v domači dnevni sobi, sploh ker zagotavljajo zelo dober oprijem tako sedalnega kot ledvenega dela, kar preprečuje morebitne bolečine pri daljših vožnjah. Voznikov delovni prostor je izpopolnjen do zadnjega gumba, rdeča osvetlitev pa nekako zaključuje popolno celoto. In slednja je na ogled ter na voljo za testno vožnjo v Avtohiši Kržišnik Zagorje, tel.: 03 56 64 729, kjer se boste lahko sami prepričali, da je Mazda 3 common rail diesel »zakon«. Tehnični podatki testne Mazde 3 CD 110 Sport Motor: Vrstni 4 valjni DOHC/16 ventilov, 1560 ccm, 110 KM, 80 kW Menjalnik: ročni 5-stopenjski Zavore: spredaj koluti/ notranje hlajeni, zadaj koluti Zmogljivost: pospešek 0-100 km/h: 11,5 sek, največja hitrost 182 km/h Poraba goriva: po mestu/ izven mesta/kombinirano/ testna poraba: 6,2 / 4,3 / 5,0 /5,6 Cena: 4.467.000,00 SIT LETNI KONCERT SKUPINE »PERKAKŠNS« T 7zadnji številki smo vas vabili na koncert litijske tolkalne V skupine Perkakšns na športnem igrišču za OŠ Litija. Ste prišli? No, če niste, vam je lahko pošteno žal. Res. Naj vam povem kaj vse ste zamudili? No prav. Že ko si vstopil na prizorišče, sta te na vhodu pozdravili prijazni hostesi, pri katerih si lahko kupil promocijsko zgoščenko skupine Perkakšns. Na steni ob vhodu smo si lahko ogledali fotografije članov iz nastopov, gostovanj in vaj, dobili pa smo tudi koncertni list. Niso pa vsi obiskovalci dobili stola. Zakaj? Ker je število obiskovalcev krepko preseglo najvišje upe organizatorjev... Začetek koncerta je bil v bistvu začetek generalke, saj so si fantje skupaj z voditeljem Markom Djukičem scenarij zamislili kot predpripravo na koncert. Uvodna skladba Body Cussion je presenetila. Prvi del so zaigrali v okrnjeni zasedbi, katere sence smo lahko opazovali na papirnati zavesi. Po predrtju zavese so se Perkakšns združili in nadaljevali isto skladbo le, da so namesto telesa sedaj za instrumente uporabili kuhinjske pripomočke, steklenice, krožnike... Za tretji del skladbe so se preselili ša na sode in podobno kramo, ter isto skladbo predstavili še v najbolj robustni verziji. Dja, skladba iz Afrike je postala že kar standardni del repertoarja Perkakšnsov, kar pa za Dance in 3 and 4 ne bi mogli trditi. Gre za skladbo, katere srčiko predstavlja preskakovanje iz tričetrtinskega v štiričetrtinski takt, solo pa sta imela Anže Kristan na kompletu bobnov in Matej Vozel na zvoncih. Za Bombo pravijo da vedno vžge, zato jo Perkakšns tudi radi vključjo v svoj repertoar. Govorim seveda o skladbi, ki ima prav tako afriške korenine. Glavno besedo pri tem res eksplozivnem komadu ima Boštjan Gretič, ki z udarjanjem na Woodblock daje pulz v ritmu % klav. Po dolgem in vztrajnem ustavljanju omenjenega »pacemakerja« so fantje skladbo zaključili z rittardandom, pred naslednjo skladbo pa smo si na videozaslonu lahko ogledali kratki film iz vaj. Perkakšns vadijo v sobi Pihalnega orkestra Litija, in so mu za gostoljubje neskončno hvaležni. Canberrajeskladbapri kateri so se fantje, poleg »razbijanja« predstavili še s petjem. Za skladbo, katere zapis so našli na medmrežju, so besedilo priredili sami. S petjem so na oder privabili člane Vokalne skupine Pavza, ki so najprej zapeli pesem skupine The Beatles Let it Be, nadaljevali so z King of the Road, kjer so jim ritmično podlago ustvarili Perkakšns, zaključili pa s skladbo iz animiranega filma Levji Kralj. Po koncu skladbe je na oder prišel trobentač Gašper Namestnik in Perkakšns so skupaj z njim in Vokalno skupino Pavza zaigrali skladbo Guba iz zgoščenke Arturja Sandovala. Nadaljevali so spet v afro stilu s skladbo Kassa, kjer so fenomenalne linije na zvoncih in bobnih pripravile plesalce plesne skupine Bindu iz Ljubljane, da so zaplesali svoj ples brez forme. Kot tretji gostje so se na odru predstavili Skrhane kose, fantje, ki narodnozabavno glasbo izvajajo na kmečko orodje, za harmonijo pa skrbi harmonika. Zadnji del nastopa so Perkakšns začeli s svojo prvo in zaenkrat edino avtorsko skladbo Bongy-Jongy, nadaljevali z grškim Ballosom, pri katerem je izredno soliral Matej Vozel na tarabuki, pomagal pa mu je tudi Boštjan Gretič na bas bobu. Zadnjaje bila simbolično Samba batucada, skladba, ki so jo Perkakšns izvajali na svojem prvem nastopu na Zarjavelih trobentah leta 2001 v Litiji. Za dodatek so skupaj z vsemi gosti še enkrat zaigrali Gubo. Hladen petkov večer je bil tako končan, mene pa sploh ni zeblo, najbrž zato, ker so me fantje pripravili do plesa. Podobno je bilo tudi z drugimi poslušalci. Lepo fantje, se vidimo ob letu? (AM) ©) NEOSVINČENO —H------------------- Vozili smo: Seat Altea 1.9 TDI Stylance Piše in fotografira: Peter Motnikar VSESTRANSKO ŠPORTNO VOZILO eat nikakor ne spi na lovorikah. Koncem, katerega aduti so bili doslej ibiza, cordoba, toledo in leon, je na avtomobilski trg O lansiral novo »moč« - Alteo. Gre za MSV (Multi sports vehicle), kar v prevodu pomeni vsestransko športno vozilo. Altea je po tehnični plati »brat« Audija A3, saj je bila izdelana po strogih Audijevih navodilih ter z Audijevim znanjem in izkušenostjo. Tehnično znanje in izkušnje Grupe znamke Audi jasno kaže tudi Altein logotip, ki se začne in konča s tipičnim Audijevim »A«-jem. Motor Seat pri Altei nudi po dva bencinska (1.6 75kW/102 KM, 2.0 FSI 110 kW/150 KM) in dizelska (1.9 TDI 77 kW/105 KM, 2.0 TDI 103 kW/140 KM) motorja, s tem, da sta oba motorja 2.0 na voljo tudi v kombinaciji z avtomatskim menjalnikom. Najprej se moramo ustaviti pri bencinskem 2.0 FSI, kjer se že v nazivu skriva najnovejša tehnologija FSI - enobatna visokotlačna vbrizgalna tlačilka ustvarja popolno sinergijo med močjo motorja in porabo goriva. Tudi dizelski 2.0 TDI ima svoje adute in sicer ima poleg 6-stopenjskega menjalnika tudi 16 ventilov v glavi za večjo moč in pospeške ob zmerni porabi goriva. Ta motor je hkrati tudi prvi v programu znamke Seat s 6-stopenjskim avtomatskim menjalnikom z neposrednim prestavljanjem (DSG), ki ga odlikujeta hitro menjavanje prestav in uglajeno delovanje. Nekaj besed o našem testnem motorju 1.9 TDI. Izredno zmogljiv, ko je potrebno, lepo utečen, predvsem je presenetljiv izredno miren tek motorja, tudi poraba je glede na zmogljivosti majhna - 5,8 litra na 100 prevoženih kilometrov. Varnost Številni elementi pasivne varnosti, ki vas obkrožajo v varnem okolju potniške kabine, so morda nevidni očem, vendar je že misel nanje pomirjujoča. Štiri zračne blazine so serijske pri vseh različicah, stylance in sport-up sta opremljeni še z zračnimi blazinami za glavo in s ključavnico v sovoznikovem predali, namenjeno deakti-viranju sovoznikove zračne blazine. Serijski so tudi sistem Isofix za pritrditev otroških sedežev neposredno na šasijo, pocinkana karoserija z garancijo proti prerjavenju in elektronski varnostni pasovi, za nameček paje vsa varnostna oprema vgrajena v trdno potniško kabino, preskušeno v poskusnih trčenjih. Notranjost Tudi pri notranjosti Seatovi oziromaAudijevi inženirji niso skoparili. Že tako izredno dinamičen zunanji izgled se z notranjim dopolnjujeta kot roka v roki. Navdušuje predvsem ogromno prostora za odlaganje stvari, kar pogrešamo pri marsikateri avtomobilski znamki. Armaturna plošča je izdelana dinamično, merilniki imajo aluminijaste obrobe in rdeče osvetljene analogne prikaze, potrebne informacije pa zagotavlja potovalni računalnik. Skratka, drzno, športno, inovativno. Altea je na ogled in testne vožnje na voljo pri Car Commercu v Litiji, tel. 01/ 8980 440 ali 01/8983 173. Tehnični podatki Seat Altea 1.9 TDI Stylance Motor: 4-valjni, vrstni, 1896 ccm, 105 KM, 77 kW Največji navor: 250 pri 1900 obratih na minuto Menjalnik: ročni 5-stopenjski Zmogljivost: pospešek 0-100 km/h: 12,3 sek Poraba goriva: po mestu/ izven mesta/kombinirano/ testna poraba: 6,75 / 4,55 / 5,45/5,8 lCH 4S J; + VSAKOLETNO SREČANJE VETERANOV GZ ZAGORJE OB SAVI ^Irečanja zagorskili gasilskih veteranov so postala že tradicionalna. Tudi letos je komisija za delo z veterani pripravila program O srečanja in določila 10. september 2oo4 kot dan, ko bi obiskali ICRS UZR na Igu, JZ Gasilsko reševalno službo Kranj in se po ogledih in uradnem zaključku nekje tudi okrepčali. Tako smo 10. septembra ob 8. uri zjutraj z avtobusom odrinili proti Igu, kjer nas je prijazno sprejel tovariš Janez Hočevar, ki nam je iz zakladnice svojega bogatega znanja in izkušenj pri poznavanju sistema zaščite in reševanja ter požarnega varstva podal obširno razlago tako delovanja samega Centra kot tudi opreme in vozil, ki se nahajajo na tem prostoru. Veterani smo se lahko prepričali, da se je marsikaj spremenilo od naših aktivnih časov, ko smo se še tudi mi oglasili klicu sirene. Z razvojem opreme se je spremenil tudi taktični pristop do samega gašenja in reševanja. Razlaga je požela nemajhno pozornost udeležencev, ki so se lahko prepričali, da vlaga država nemalo pozornosti v izobraževanje in usposabljanje tistih, ki so se odločili pomagati bližnjemu. Ogled smo končali z malico, katero so nam pripravili v njihovem obratu prehrane. Pot smo nadaljevali proti Kranju v JZ GRS Kranj in njihovim poklicnim gasilcem, ki so nedvomno ena najbolje opremljenih in izurjenih poklicnih enot v državi. Njihova vozila in oprema kažeta veliko skrb občine Kranj in države do svojih občanov in zagotavljanja njihove varnosti. Tako kot na Igu, so nam tudi tu namenili veliko pozornost in nam skušali čim bolje prikazati vsakodnevno življenje poklicnega gasilca, njihove probleme in težave, s katerimi se srečujejo. Ob ogledu opreme in vozil seveda marsikdo ni mogel mimo primerjave z našimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Zaključek je bil, da je seveda razlika, toda glede na možnosti in potrebe, smo tudi zagorski gasilci dobro opremljeni, seveda najbolje osrednja enota PGD Zagorje-mesto. Vse prehitro je minil čas, ki so nam ga namenili kranjski gasilci in potrebno se je bilo posloviti. Še polni vtisov in po kratki vožnji smo se ustavili v Zgornjem Brniku v gostišču » Pri Cilki », kjer smo imeli dogovorjeno kosilo. Ob dobri hrani in kapljici so se nam razvezali jeziki. Obudil se je marsikateri spomin na naše aktivno gasilsko življenje, na takratne razmere za naše delo v primerjavi z obveznostmi, katere imajo danes naši nasledniki. Ugotavljali smo, da se je veliko spremenilo, le skrb in zavzetost za pomoč bližnjemu je ostala nespremenjena, kar je seveda poslanstvo vsakega gasilca, ki se odloči svoj prosti čas nameniti tej dejavnosti. Ob pogovoru se je oglasila tudi pesem, ki nas je potem spremljala vse do 19. ure in prihoda pred gasilski dom PGD Zagorje-mesto, kjer so na nas že čakali vozniki intervencijskih vozil, da nas razvozijo po domovih. Ob ocenjevanju takšnih in podobnih srečanj lahko ugotovimo, da dosegajo svoj namen. Poleg družabnega srečanja smo veterani tako lahko še vedno na tekočem z dogajanji v gasilstvu, spoznavamo se z moderno opremo in vozili, ki so danes na voljo in katero smo mi lahko le sanjali. Zanimanja je veliko, kar kaže vsakoletno visoko število udeležencev. Katerih ni bilo, so doma ostali zaradi bolezni ali drugih neodložljivih obveznosti. Na koncu svojega prispevka naj se najprej zahvalim GZ Zagorje ob Savi, ki nam je omogočila kljub večnemu pomanjkanju finančnih sredstev v gasilstvu to enkratno doživetje. Seveda gre naslednja zahvala vodstvu ICRS na Igu ter tovarišu Janezu Hočevarju, za njegovo obširno razlago ter seveda Javni zavodu Gasilsko reševalni službi Kranj in njihovim poklicnim gasilcem za njihov prikaz. Vsem naštetim gre zahvala in želja, da bi še naprej tako uspešno delovali vsak na svojem področju v dobrobit naših občanov. Upam, da se bomo naslednje leto spet lahko zbrali na podobnem srečanju in krenili po poteh, ki jih zaznamuje slovensko gasilstvo. Predsednik komisije za veterane GZ Zagorje ob Savi Ljubomir Vutkovič TURNIR GASILSKIH EKIP V MALEM NOGOMETU Prostovoljno gasilsko društvo PADEŽ (GASILSKA ZVEZA OBČINE ZAGORJE OB SAVI), je 4. septembra 2004 organizirala že 3. tradicionalni turnir gasilskih ekip v malem nogometu. Turnirja, ki je bil organiziran v okviru praznovanja Krajevne skupnosti Podkum, seje udeležilo 9. ekip. Pokale za najboljše pa so prejele naslednje ekipe: L mesto - PGD PODKUM, 2. mesto - PGD RAVENSKA VAS, 3. mesto - PGD ŠENTLAMBERT Nagrajen je bil tudi najboljši strelec Bojan Vrtačnik, član ekipe Podkuma. Za najboljšega vratarja pa je bil izbran Leopold Klančišar iz ekipe Šentlambert. Športniki gasilci so si ob slovesu dejali: NASVIDENJE NA 4. TURNIRJU LETA 2005! (Stanko Cirar) PRAZNIK V POLŠNIKU T etos so se že tretjič z enoletnim presledkom predstavili J—/krajani Polšnika in okolice z dejavnostmi iz obrti in dodatnimi dejavnostmi na kmetijah. Pripravili so pestro predstavitev in vsakokrat zasledimo nove dejavnosti, letos recimo, se je predstavila Povšetova »ta mlada« z Renk, z različnimi uporabnimi izdelki iz gline. k Priznanje za najlepše urejeno naselje. Prijeten kulturni program Med govorniki velja so pripravili učenci Osnovne omeniti predsednika lokalne šole Polšnik, sodelovali so skupnosti Polšnik, Martina seveda tudi polšniški pevci in Kosa, ki je dolince prijazno Skrhane kose. povabil med hribe, da pa naj Domači konji v ogradi Semenj pred začetkom obljube, kako bodo podeželju pomagali, kar v dolini puste, saj v štirih letih kaj prida obljub niso izpolnili. Natanko pred štirimi leti je poslanec SLS Franci Rokavec na okrogli mizi v Polšniku obljubil, da bo na državni ravni sprožil postopek, da v kar najhitrejšem času spremenijo predpise za gradnjo novih kmečkih prenočišč tako, da vprašal, ali se kaj premika na tem področju, vendar odgovora nismo dobili. Letos pa morda ravno zaradi tega okrogle mize ni bilo... Edini, ki se še kaj brigajo za razvoj podeželja, poleg Polšničanov seveda, so na centru za razvoj v Litiji. Letošnja novost je zadruga Jarina, ki bo skrbela za trženje in v bodočnosti za blagovno le tem ne bo treba izpolnjevati ravno takih standardov, kot recimo hotelski kompleksi. Pred dvema letoma je Zasavc na podobni prireditvi javno znamko pridelkov in izdelkov s področja Polšnika, Gabrovke in Dol pri Litiji. Besedilo in slike MM KSEFTI informacije 03/56-64-250 /-skl- 1 UD svoje la^jejy Galant Trgovina na debelo in drobno Greta HRIBAR s.p. enota ZAGORJE Cesta zmage 35b telefon 03 56-66-895 TRBOVLJE Ulica 1. junija 27 telefon 03 56-22-369 mefersko blago zavese dodatki blago na kilograme S. E M P A 186,55 sit/min 090 4417 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje Tel.: 56 26 466 in 56 32 860 ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH ODEJE, VZGLAVNIKI, OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, VZMETNICE, POSTELJNINE. UMETNE TRAVE - POLAGANJE IN BRISAČE, ZAVESE, PRTI, ROBLJENJE DARILNI PROGRAM ART OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.:56 29 041 ♦Velika izbira okvirjev za očala ♦Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev ♦Etuiji za očala ♦Povečevalne lupe ♦Športna in sončna očala ♦Drobna in usnjena galanterija Bf) istesa ta MU wiFn.smKmftrimM #- pröjckiirdrijiö stojmih im etektro imstaladj til 9*ödfe-tA® siöritvt ♦ bar sedmica ♦ loka Im televirija E TV ♦ ♦♦ ♦ irg o vtisa EVI Center ♦ elektroi nstatacije ♦ cemtrdrie kwrja«r plinskt instilicp ♦ kabelsko komomikac^kS sistemi -# grafitme ičetite- ♦ delovni stroji im nate gradmj® KIKBOKS: MEDALJA IN TRI PETA MESTA V soboto, 18.septembra, se je s svetovnega prvenstva v Švici vrnila slovenska kikboksarska reprezentanca pod vodstvom Alojza Miklavčiča in Vladimirja Sitarja. Med reprezentanti so bili: Sara Vučko, Luka Kopušar, Klemen Buzina iz zagorskega kluba Pon-Do-Kwan ter Marko Razpotnik, Jure Vetršek, Grega Ocepek in Liljana Goste iz izlaškega kluba Pon-Do-Kwan. Tako Liljana kot Gregor sta medalji izgubila v zadnjih trenutkih četrtfinalnih borb, vseeno pa je tudi peto mesto na svetovnem prvenstvu zanju lep uspeh. Peta je bila tudi Sara Vučko, ki je nastopila v svoji starostni kategoriji v glasbenih katah, medtem ko je bil 12-letni Luka Kopušar šesti. Tudi preostali so tekmovali dobro, saj so zabeležili vsaj po eno zmago. Povejmo še, da je na svetovnem prvenstvu tekmovalo več kot dva tisoč kikboksarjev iz 41-tih držav in je šlo doslej zagotovo za največje tovrstno tekmovanje. O tem priča tudi število tekmovalcev, ki so nastopali v posamezni kategoriji. V borbah tudi do 50 tekmovalcev. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Italiji, pa seje s tretjim mestom izkazala Izlačanka Maja Vetršek. To je že šesta medalja s svetovnih ali evropskih prvenstev za ta klub. Več o svetovnem prvenstvu v Švici pa v dnevniku Liljana Gošte iz KK Pon-Do-Kwan Izlake. (IG.) UTRINKI S SVETOVNEGA PRVENSTVA V ŠVICI Ponedeljek, 13.september 2004: Ob četrti uri zjutraj smo se vsi reprezentanti, selektor Vladimir Sitar ter pomočnik selektorja Alojz Miklavčič z osebnima avtomobiloma odpeljala na dolgo pot v švicarski Basel, kjer se je odvijalo svetovno prvenstvo dveh organizacij (IAKSA in WKA) v kikboksu, thaiboksu ter glasbenih formah. Reprezentanco smo sestavljali Izlačani: Gregor Ocepek, Marko Razpotnik, Jure Vetršek in jaz, Zagorjani: Klemen Buzina, Sara Vučko in najmlajši član reprezentance 12-letni Luka Kopušar ter še člani drugih slovenskih klubov: Igor Pacek, Ana Ugrinovič, Robi Kocjančič, Matjaž Šercer, Marjan Bolhar in Denis Jug . Dolga pot preko Avstrije, del Nemčije in po Švici je bila zelo naporna. Vozili smo se skoraj enajst ur (vsa čast in pohvala voznikoma). V Basel smo prispeli popoldne okrog 16.ure. Že takoj smo odšli na tehtanje. Nekateri so bili pred tem že pošteno lačni. Pred tehtanjem si namreč niso upali v želodec spraviti niti grižljaja, saj bi bili lahko, če bi nekaj dekagramov tehtali več od predpisane teže za posamezno kategorijo, diskvalificirani. Z “vago” smo hitro in srečno opravili. Zatem smo se otovorjeni s prtljago odpravili proti našemu novemu domu. Domu za nekaj dni in noči. Nastanili smo se v zaklonišče (prav ste prebrali), ki jih je v Baslu veliko, v skupno sobo blizu telovadnice, kjer je potekalo prvenstvo. Vsi smo utrujeni na hitro povečerjali, razpakirali, se dogovorili za naslednji dan ter se odpravili (splezali) na naša skupna ležišča. V postelje- pograde- v tri nadstropja po štiri ležišča skupaj. Torek, 14.september 2004: Zjutraj, ko sta nas namesto budilke zbudila oba trenerja, smo se najedli in se počasi preoblekli v reprezentančne trenerke, ki jih je za vse nas priskrbel Alojz Miklavčič (v dar od sponzorja smo dobili rokavice) in se odpravile v telovadnico na prizorišče SR Ob deseti uri je bila na sporedu svečana otvoritev prvenstva, ki se gaje udeležilo več kot dva tisoč tekmovalcev iz 41 držav. Res ogromno števi lo. Ta dan so se tudi za našo reprezentanco začeli nastopi. Z borbami v pol kontaktu so začeli Marko, Jure, Gregor in Klemen. Na žalost odličja niso osvojili. To pa je v lihgt kontaktu na naše veselje uspelo Denisu iz Majšperka. To je bil njegov prvi bron iz večjih tekmovanj. Čeprav brez odličja v pol kontaktu, pa sta bila oba selektorja z nastopi svojih varovancev zadovoljna, saj je vsak tekmovalec premagal vsaj po enega nasprotnika. Skupaj smo šli še na “poceni” kosilo. Siti, nekateri bolj, drugi manj, smo se odpravili v naš “bunker”. Kljub temu, da smo bili nekateri utrujeni od navijanja, sedenja, drugi od borb, smo se šli našo v zadnjem času zelo priljubljeno igro- brcanje male žogice izvezene in volne in napolnjene z rižem ali plastiko. Že kmalu pa nas je premagala utrujenost. Moči je ostalo le še za neobvezen čvek pred odhodom v deželo sanj. Z mislijo na naslednji dan, ko nas je nekatere še čakal nastop. Sreda, 15.september 2004: Kot prejšnji dan sta nas znova prebudila trenerja. Po obilnem zajtrku (konzervah, namazih) smo odšli do prizorišča svetovnega prvenstva. Tam je mene čakal nastop v pol kontaktu v kategoriji članic do 50 kg, Saro in Luko pa nastop v glasbenih katah. Ostale, ki ne prihajajo iz Zasavja pa v light kontaktu. S svojim nastopom sem bila še kar zadovoljna, le malce sreče ali pa mogoče tudi drugačna odločitev enega izmed treh sodnikov v zadnji sekundi četrtfinalne borbe, ko je prišlo v borbi s Turkinjo do obojestranskega udarca. Točko in zmago pa so sodniki prisodili njej. S selektorjem Vladimirjem, ki je borbo spremljal ob ringu sva bila nad odločitvijo sodnikov kar malce razočarana. Lahko bi rekla, da je tudi meni, tako kot dan prej Gregorju, medalja splavala po vodi v zadnji sekundi četrtfinalne borbe. Dobre nastope v glasbenih katah sta prikazala tudi Sara in Luka. Ta večer smo prav tako odšli na topel obrok. Po njem smo imeli prosto. Nekateri so tarokirali (kako dolgočasno), drugi pa smo odšli po okolici in v bližnji lokal na osvežilno pijačo. Vsi smo šli spat bolj pozno. Tudi zaspali smo bolj pozno , saj smo si nekateri kar nekaj časa dali opravka s poslušanjem škripanja skupnih postelj, šumenja spalnih vreč, globokega dihanja, govorjenja v sanjah (kaj vse nekateri povedo!) Skratka zelo zanimiva noč, žal kratka. Konec prvega dela ROKOMET: ŠOLA ROKOMETA KATJA KURENT ZAGORJE v O ola rokometa Zagorje O deluje v zagorski dolini že dobro desetletje. V letih od 1994 do 1997 se je število mladih igralk zelo povečalo. Zato seje začelo načrtno delati zmlajšimi deklicami. Že kmalu so se pokazali prvi rezultati načrtnega dela . V sezoni 1997/98 so mlajše deklice pod vodstvom Marjana Lipovška in Ota Pavlina osvojile drugo mesto v državnem prvenstvu. V teh letih je bilo ogromno zanimanja med dekleti za rokomet . Že v naslednji sezoni so starejše deklice osvojile naslov državnega prvaka pod vodstvom Matjaža Šikovca. Od generacije, ki je osvojila naslov danes v klubu ni nobene igralke , ki bi nosila igro zagorskega rokometa Že ob koncu stoletja se je trend zanimanja zelo zmanjšal, tako da smo sedaj priča, da moramo vlagati ogromne napore, da obdržimo in pridobimo mlada dekleta , da ostanejo v tem športu. Kljub majhnemu številu igralk je nov uspeh uspel v letu 2001/02 trenerju Danilu Lipovšku in z mlajšimi deklicami osvojil še drugi naslov državnih prvakinj. Prav je, da omenimo nekaj najboljših posameznic, ki so osvojile ta naslov : Ivana Mimič, Nives Ahlin, Manca Jeglič in Manca Golob. Državne prvakinje v sezoni 2001/02 Kljub dobremu delu v preteklosti smo se v klubu odločili, da bomo storili korak naprej. Že v letu 2003 so v Šoli rokometa Zagorje pristopili k projektu Rokometne zveze Slovenije ROKOMET- MOJA IGRA. To pomeni predvsem delo in dobro sodelovanje z osnovnimi šolami v zagorski dolini. Odziv deklet je bil dober. Tudi v letu 2004 smo se priključil k projektu Rokometne zveze Slovenije. Prav je, da omenim zgledno sodelovanje z Osnovno šolo Ivan Skvarča in Tone Okrogar. Obe šoli sta nam omogočili dodatne termine za treninge mlajših deklet. Tudi v OŠ Ivan Kavčič se dela dobro pod vodstvom Milana Aničina. Kljub različnim oblikam animacije za pridobitev mladih rokometašic večjega priliva šolo rokometa ni bilo. Zato smo naredili še korak naprej . K sodelovanju povabili našo znano rokometašico Katjo Kurent. Katja Kurent je domačinka vendar ni nikoli odigrala nobene tekme v zagorskem dresu. Že kot mlada 14 letnica se je odločila za odhod v ljubljansko Olimpijo. Nato jo je pot vodila preko Dunaja nazaj v Ljubljano. Sedaj igra za našo najboljšo žensko ekipo Krim ETA Malizia. Je članica državne rokometne reprezentance in ima v svoji zbirki precej osvojenih lovorik. Z njeno pomočjo in boljšim delom v šoli rokometa upamo, da se bo priliv teh igralk povečal. Katja se bo po možnosti udeleževala treningov in svojim znanjem pripomogla, da v Zagorje še kdaj vrnemo naslov državnih prvakinj. Prav je, da na koncu ponovno povabim vsa dekleta, ki bi rada igrala ROKOMET, da se nam pridružijo v Šoli rokometa Katja Kurent Zagorje. Za začetnice se treningi začnejo : v OŠ Ivan Skvarča 5.10.2004 ob 15.00 uri ter v OŠ Tone Okrogar 7.10.2004 ob 16.00 uri. Vabljena so dekleta stara od 6 do 12 let. Za dodatne informaciji se lahko zainteresirana dekleta in njihovi starši obrnejo na Danila Lipovška na tel: 031 890 714 Danilo Lipovšek KARATE: V” TRBOVELJČANOM TRI MEDALJE NA 5. SLO OPEN T Tsoboto 18. septembra V je v Športnem centru v Šempetru pri Gorici potekal mednarodni karate turnir »5.SLO VENI A OPEN«. Tekmovalci iz Italije, Hrvaške, BiH, Švice, Slovaške in Slovenije so opravili 270 nastopov. V dopoldanskem delu so se med seboj pomerili mladi tekmovalci do 15. leta, v popoldanskem delu pa je bil na sporedu ekipni dvoboj povabljenih članskih reprezentanc v katah in borbah. Tekmovanje tudi tokrat ni minilo brez karateistov Karate kluba Trbovlje, ki so imeli predstavnike v obeh delih. V dopoldanskem delu so Trboveljčane pod vodstvom Mihe Kovačiča uspešno zastopali Lopan Rok in Korpes Borut v kategoriji do 55kg, Žlak Nik v kategoriji do 65kg ter Bevc Timi v kategoriji do 45 kg. Osvojili so 3 bronaste medalje. Vsi so v prvem kolu naleteli na predstavnike Italije, ki so jih razen Korpesa suvereno premagali. Kasneje so morali priznati premoč nasprotnikov v polfinalu, tako da so se morali zadovoljiti z bronasto medaljo. V popoldanskem delu je za mladinsko reprezentanco nastopil Žiga Šantej, ki pa se mu je kljub močni želji poznalo, da še ni začel s pravimi karate treningi. V prvem kolu je izgubil proti bosanskemu reprezentantu, v drugem kolu pa je z minimalno razliko 3:2 izgubil s predstavnikom Italije. Po še enem uspešnem turnirju so Trboveljčani še bližje želenemu trimestnemu številu osvojenih medalj v eni sezoni. Trenutno seje število zaustavilo pri 91. Franjo GLAVICA SPORT MAU NOGOMET: DVE ZMAGI JUVENTUSA T’Xrugi vikend v septembru je v Hrastniku v Športnem parku na Logu v organizaciji KMN Juventusa potekal 9.tradicionalni malonogometni turnir. Udeležilo se gaje 15 ekip iz Zasavja in Celja, ki so bile razdeljene v pet skupin. Iz vsake skupine sta se naprej uvrstili po dve prvouvrščeni ekipi. Četrtfinale: Prapreče- Young Boys 3:2, P.Leniči-Opal 8:0, Frangros- Rudnik 1:1 (4:3), Juventus- Torpedo Moskva 6:1, Čolnišče- Mlinše 2:0. Izmed pet zmagovalcev se je v finale z žrebom uvrstila ekipa P.Leniči. Ostale pa so igrale še polfinalne tekme: Frangros- Prapreče 6:2, Juventus-Čolnišče 3: 1. Poraženca polfinala sta za četrto mesto streljala šest metrovke, kjer pa je bil vratar Čolnišč Primož Martinčič nepremagan, saj je obranil vse tri strele. V finalu smo videli izenačena srečanja, kjer je vsaka ekipa dosegla po eno zmago: Juventus- P.Leniči 6: 3, Frangros- Juventus 3:1, P.Leniči- Frangros 3:1. Zaradi najboljše gol razlike so prvo mesto osvojili člani Juventusa, že petič zapored. Druga je bila celjska ekipa Frangros, tretja pa ekipa Pekarne Leniči. Najboljši strelec turnirja je bil s petimi zadetki Danijel Banjac iz Frangrosa, najboljši vratar Primož Martinčič, Čolnišče in najboljši igralec turnirja Boban Simič iz P.Leniči. Sodniški par Samo Lah in Gregor Kovačič je svoje delo opravil dobro. Za zmagovalno ekipo pod vodstvom Gorazda Bevca in vodjo ekipe Jožetom Hočevarjem so nastopili: Mladen Centrih, Selvir Kazič, Matej Kirbiš, Jani Bokal, Blaž in Zoran Presečki, Rok Osojnik, Igor Mihajlik, Stanko Jovanovič, Mitja Breznikar, Sašo Novak, Denis Škoberne, Marko Jager in Danilo Bantan. Sponzorji, donatorji turnirja: Elstik, Forstek, Procvet, Majcen, Glasdecom, Point 21, GIB-Blažko, Servis Enka (vsi Hrastnik), 00 LDS Hrastnik, ŠZ Hrastnik, KRC Hrastnik, Brodarsko društvo Hrastnik, Mercator, občina Hrastnik, AGM Nemec Primož Laško, Prein Trbovlje, Z1BTR Litija, Balinček, Svetovalni center Ljubljana, Jože Koprivnik, Vladimir Mikša, Marjan Novak, Andrej Škoberne, Aljoša Vidovič, Rok Blažko, Barbara Zajec, župan Miran Jerič. Teden dni kasneje pa je potekal prav tako 9.malonogometni turnir v Podkumu. Tega turnirja se je udeležilo 20 ekip iz Zasavja. Rezultati polfinala: Škoti-Prapreče 3:1, Juventus- Mački 8:0, Čolnišče- Gobove 3:0. Rezultati finala: Juventus- Čolnišče 1:1, Čolnišče- Škoti 2:2, Juventus- Škoti 3:0. Prvo mesto so prvič osvojili Hrastničani, drugi so bili Čolniščani in tretji Kisovčani. Za naj vratarja je bil izbran Danilo Bantan, naj strelec pa je bil s šestimi zadetki Matjaž Toplak oba iz Juventusa. (IG.) RA LLY: RALLY VELENJE T Zelenje je s svojo okolico 3. in 4. septembra gostilo že 21. V AMTK Rally. Prireditve, ki je precej blizu tudi našim krajem, seje letos udeležilo 79 posadk, tudi dve zasavski. Kljub temu, daje bilo hitrostnih preizkušenj le za slabih 75 kilometrov, pa to ni zmanjšalo težavnosti dirke, saj je do cilja pripeljalo le 53 posadk, med njimi pa ni bilo nobene izmed naših. Po klasičnem petkovem superspecialu ob velenjskem jezeru se je prava dirka odvijala v soboto. Dirkači so morali zjutraj prevoziti po trikrat legendarno HP Vinska gora, kjer so hitrosti na ozki in vegasti cesti med hišami le malo kje pod 100 kilometri na uro in HP Rušno, ki je bila s kombinacijo umazanega asfalta in makadama polna atraktivnih mest za gledalce. V popoldanskem delu je bila omenjena HP na vrsti še trikrat, dvakrat pa so vozili HP Zavodnje, ki poteka po široki cesti v hrib. Kot smo že omenili, sreča našim tokrat ni bila naklonjena. Janez Štrovs in Bojan Vene, ki sta nastopila v yugu, sta že v petek ostala brez menjalnika. Le-tegaje spremljevalna ekipa preko noči uspela zamenjati a sta fanta naslednjega dne lahko nastopila le kot predtekmovalca. Kljub temu sta se izkazala s hitro in atraktivno vožnjo in znastopom popolnoma zadovoljila. Primož Kostajnšek in Goran Oberč tudi tokrat nista videla cilja. Potem ko sta idealno odpeljala več kot polovico dirke in vodila v svojem razredu, sta v prvi popoldanski HP zapeljala s ceste in se prevrnila na streho. Požrtvovalni gledalci ŠPORT (iz Zagorja !!!) soju postavili na kolesa, a sta kljub temu izgubila več kot minuto in padla na tretje mesto. Med postankom v servisni coni so se izkazali mehaniki, saj so uspeli preko razbitega vetrobranskega stekla namestiti drugega, ki pa so ga vzeli kar z yuga enega izmed tekmovalcev, ki je že prej odstopil. V nadaljevanju sta naša predstavnika le še branila osvojeno pozicijo, a da je bila smola popolna, je avto obstal v zadnji servisni coni, ko bi se morala le še odpeljati v cilj. Vzrok - okvara črpalke goriva. Upajmo, da nam bo sreča naklonjena vsaj na največji letošnji dirki, ki nas sedaj čaka - rallyju Saturnus Hella, ki se bo odvijal v okolici Logatca, Cerknice, Idrije in Cerkna. NOGOMET: GORIČANI SLAVILI V ZAGORJU /Goričani so na gostovanju v vJzagorju na lahek način prišli do novih treh točk. Sicer pa je 1100 zbranih gledalcev videlo eno slabših predstav domačih v tej sezoni zato poraz niti ni presenetljiv. Ekipi sta srečanje pričeli zelo borbeno in v prvih dvajsetih minutah so imeli domačini celo rahlo pobudo. Tako so si pripravili prvo pravo priložnost na tekmi, ko je v 21. minuti po podaji Vodeba z glavo streljal Čauševič a je gostujoči vratar Pirih s skrajnimi močmi žogo odbil v kot. Dobre tri minute kasneje pa se je po strelu Puša izkazal domači vratar Pintol.V nadaljevanju seje igra nekoliko umirila, gostje pa so prevzeli pobudo. V zadnjem delu prvega polčasa sta za Goričane v polno zadela Birsa in Šturm ter popeljala goste na odmor s prepričljivo prednostjo. Drugi polčas sta namesto Gobca in Vodeba pričela Kokalj ter Sivko, menjave so v igro vnesle nekaj več živahnosti,vendar so izkušeni gostje znali umiriti igro. V 68. minuti je Čavševič zapravil drugo veliko priložnost na tekmi ko se je sam znašel pred Pirihom a je predolgo okleval in Šuler je uspel pravočasno posredovati. Kmalu zatem je še v drugo zadel Brisa, po zadetku seje igra ponovno nekoliko razživela in tudi domači so prišli do nekaj zrelih priložnosti, vendar je za kaj več kot za častni zadetek zmanjkalo moči. (Zibi) MALI NOGOMET: ZASAVSKE LIGE MALEGA NOGOMETA Po kar nekaj krogih, tudi nekaj lanskih, je hrastniškemu Juventusu končno uspelo zmagati. Zadnje mesece so zmagovali na turnirjih, saj so osvojili zadnja dva. Svojega v Hrastniku in na Podkumu. Zelo dobro pa so s prvenstvom začeli Mlinšani, pa tudi predlanski prvaki lige kisovški Škoti. 1 .liga, 4.krog; Top sport-Pizzerija Kukuca 7:1, AM KO izolacije- Leniči 4: 4, ETI- ŠD Mlinše 0:3, Škoti Tingl tangl-G2R 5:1, Juventus- ŠD Čolnišče/lntegral 6:0, Bronx- Bar Slavi 4:3. Lestvica: l.ŠD Mlinše 12, 2.Škoti Tingl tangi in Pekarna Leniči 9, 4.Top šport 8... 2.1iga,4.krog; Supermont- Pizzerija Ašič 3:0, TET- NLP 3:1, Avtoservis Razpotnik- Prapreče 2:3, ŠD Sava-Deževniki 4:3, Šentlambert -Mexico GD Hrastnik 0:2. Lestvica: 1.Antimon 91, TET po 9, 3.Mexico GD Hrastnik 8... Veteranska trim liga, 11.krog; RIGL-Šentlambert2:5, Malo po malo- Mizarstvo Zupanc 7:3, ŠD Mlinše- ŠD Izlake veterani 3:2... I.G. KTKBOKS ZAGORJANI IN IZLAČANI Ekipne državne prvakinje: Maja, Urška in Liljana Tzlake- Na ekipnem Ldržavnem prvenstvu v pol kontaktu, ki je v organizaciji Kikboksing zveze Slovenije in domačega kluba Pon-Do-Kwan Izlake potekalo na Izlakah, je bila tudi letos udeležba zelo skromna. Od 25 klubov članic zveze, so se prvenstva udeležile le tri članske ekipe in dve ekipi članic. Le Ptujčani in Izlačani so nastopili z obema ekipama, s člansko pa še Zagorjani. Najprej je bilo na sporedu dvoboj ženskih ekip Ptuja in Izlak. Ekipi so sestavljale po tri članice. Za Izlake so nastopile Urška Dolinšek, Liljana Goste in Maja Vetršek. Slednja je s 5:4 premagala Adriano Korez, Liljana Gošte je s 4:3 premagala Tino Janželj, Urška Dolinšek in Sabina Kolednik pa sta se razšli z rezultatom 0:0. Zmaga 9:7 in naslov državnih prvakinj je ostal na Izlakah. Tri moške ekipe-vsako ekipo sestavlja pet tekmovalcev- so tekmovale po sistemu vsak z vsakim. V prvem dvoboju je ekipa Pon-do-Kwan Zagorje z 31: 19 ugnala ekipo KBV Ptuj. Poražena ekipa seje pomerila še z domačini, ki so zmagali z rezultatom 31:20. Z dvema porazoma je mlada ekipa Ptuja osvojila tretje mesto, za prvo oziroma drugo pa sta se pomerili ekipi Izlak in Zagorja. V prvi borbi je Marko Razpotnik s 5:4 premagal Zagorjana Klemna Juvana, Primož Bračič iz Zagorja je bila s 7:1 boljši od 15-letnega Andreja Ocepka, domači trener Miloš Rozman se je z Sašom Stojanovičem razšel z rezultatom 10:10, Jure Vetršek je s 7:5 premagal Zagorjana Klemna Buzino, kdo bo zmagovalec pa je odločil eden najboljših kikboksarjev v Sloveniji Igor Kalšek iz zagorskega kluba, ki je z 8:0 POPOLN USPEH TRBOVELJSKIH KARATEISTOV NA MEDNARODNEM TURNIRJU V MAKEDONIJI ■\ Zčetrtek zvečer se je 13 trboveljskih karateistov, odpravilo na 20-umo pot do Skopja,z V namenom uspešno nastopiti na 23. mednarodnem turnirju Grdanovski Nikola - Nike v Skopju. Na samo tekmovanje so jih povabili karateisti Karate kluba »Metalurg«, ki so lansko leto nastopili na tradicionalnem turnirju v Trbovljah. Trboveljčani so njim tako vrnili obisk. V športnih borbah smo tako pričakovali jubilejno medaljo, katero je z bronasto medaljo v kategoriji do 40 kg osvojil Umek Timi. Ker so borbe še vedno paradna disciplina trboveljskih karateistov uspeh tudi tu ni izostal. Na najvišjo stopničko so se zavihteli ekipa starejših dečkov ( Žlak, Šmidhofer, Lopan, Ostojič), Šmidhofer Maks v kategoriji nad 60 kg ter Šantej Žiga v kategoriji članov do 70 kg. Bronasti medalji sta osvojila še Ostojič in Žlak vsak v svoji težnostni kategoriji. Trboveljčani so skupno osvojili 14 medalj in so bili med najuspešnejšimi klubi na tem turnirju. V popoldanskem deluje bil na sporedu dvoboj povabljenih ugnal nekdanjega mladinskega svetovnega prvaka Gregorja Ocepka. Sodniki, ki so delili pravico na tem prvenstvu, so tokrat svoje delo opravili tako kot se od njih tudi pričakuje. -----------------Igor Gošte Na tekmovanju je nastopilo 250 tekmovalcev iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore, Slovenije ter Makedonije. Naši so tja odpotovali s tiho željo po osvojitvi 100. medalje v letošnji sezoni. Že po prvih nastopih seje ta želja pokazala za upravičeno. Najprej so nastopili tekmovalci v katah. Zlato medaljo so osvojili ekipa starejših dečkov ( Žlak, Ostojič, Umek) in Umek Timi posamezno. Srebrna medalja je pripadla Ostojič Kristijanu in Rozina Žigi ter bronasta Bevc Nastji, Pošebal Nini, Žlak Niku in Lopan Roku. reprezentanc med katerimi je nastopila tudi slovenska članska reprezentanca. Kot član te ekipe je nastopil tudi Žiga Šantej, ki je v zadnji borbi proti predstavniku Srbije in Črne gore pokazal, da se razvija v dobrega tekmovalca tudi v članski kategoriji. Slovenska reprezentanca je na koncu osvojila četrto mesto. Trboveljske karateiste je na potovanju in na samem tekmovanju vodil Jernej Simerl, kot vodja in trener reprezentance pa sta se turnirja iz trboveljskega kluba udeležila tudi Markošek Borut in Kovačič Miha. Trboveljčani so v času tekmovanja bivali pri družinah domačih karateistov. Za gostoljubje se jim še enkrat iz srca zahvaljujejo. Za vse tekmovalce je bil to prijetna izkušnja za pridobivanje novih prijateljstev ter utrjevanja prijateljskih vezi med klubskimi kolegi Karate kluba Trbovlje. Franjo GLAVICA Kronično na področju Policijskega oddelka Hrastnik Dne 11.9. ob 23.15 uri so policisti intervenirali pred gostinskim lokalom porto pub, kjer so se trije občani pretepali. Na kraju so policisti vzpostavili javni red in mir, tri kršitelje pa seznanili, da bo zoper njih podan predlog SP-ju. Dne 16.9. ob 12.20 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo in sicer na cesti med Hrastnikom in Zidanim Mostom. Pri tem je bil ugotovljen vzrok neprilagojene hitrosti, nastala pa je le materialna škoda. Zoper povzročitelja bo podan predlog SP-ju. Istega dne ob 13.55 uri je klicala natakarica gostinskega lokala Milena na Dolu pri Hrastniku in povedala, da gost žali in nadleguje ostale osebe v lokalu. Na kraju se kljub opozorilom policistov ni pomiril in je še vedno kršil javni red in mir, zaradi česar je bil pridržan do iztreznitve na PP Trbovlje. Dne 19.9. ob 19.urije prišlo do požara v stanovanju v Trbovljah, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bila povod požara posoda, katero je stanovalec pozabil na štedilniku in je zoglenela, zaradi česar se je iz stanovanja širil dim. Gasilci so zadevo sanirali. Dne 22.9. ob 7.10 uri je prišlo do prometne nesreče v Savni Peči. Pri tem je šlo za neprilagojeno hitrost obeh voznic, zaradi katere sta kljub zaviranju čelno trčili. Zoper obe bo podan predlog SP-ju. Kronično na področju Policijskega oddelka Zagorje Dne 14.9. ob 12.25 uri je policiste oškodovanec iz Potoške vasi obvestil, da so mu neznanci v času med 20.8. in 14.9. iz kontejnerja odnesli okoli 200 kg bakra ter ga oškodovali za 80.000 SIT. Za neznanci policisti poizvedujejo. Dne 15.9. ob 18.05 uri je voznik osebnega avtomobila v Ravenski vasi zaradi neupoštevanja pravil o prednosti trčil v drugo vozilo. Nastala je materialna škoda v višini 200.000 SIT. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog. Istega dne ob 18.50 uri so policisti obravnavali še eno prometno nesrečo in sicer je na Cesti zmage voznik avta zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v ustavljen avto pred seboj. Nastalo je za okoli 600.000 SIT škode. Opozorilo vsem občankam IN OBČANOM V zadnjem času so se na območju občine Zagorje, predvsem na cesti Trojane-lzlake in glavni cesti Litija-Trbovlje začeli pojavljati državljani Romunije, ki uporabljajo osebne avtomobile s francoskimi tablicami. Navedeni ob cesti ustavljajo vozila, ker naj bi jim zmanjkalo bencina, obenem pa ponujajo v odkup prstane, ki niso iz zlata. Zaradi tega naprošamo vse, ki bi opazili takšne osebe in vozila, naj takoj pokličejo na 113 ali PO Zagorje na tel.: 56-61-002. Obvestilo in zahvala Policisti so skupaj z AMD Izlake, društvom upokojencev in Svetom za preventivo v cestnem prometu Občine Zagorje ob Savi ob začetku šolskega leta poostreno nadzirali promet v okolici vseh šol. To delo smo skupaj uspešno opravili, saj v tem času nismo beležili nobene prometne nesreče z udeležbo otrok ali mladoletnikov. Ob tem se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi vseh aktivnosti, ki smo jih izvajali, Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Zagorje, članom AMD Izlake in Društvu upokojencev Zagorje ob Savi, ki so svoje delo opravljali prostovoljno. Takšnega sodelovanja in pomoči si želimo tudi v bodoče. PO Zagotje Obvestilo za javnost - Uspešno sodelovanje med Občino Trbovlje in Policijsko postajo Trbovlje Občina Trbovlje pri svojem delu uspešno sodeluje s trboveljsko policijsko postajo in s policijskima oddelkoma Hrastnik in Zagorje. V preteklosti je bilo v navadi, da so se enkrat letno srečali občinsko vodstvo in predstavniki Policijske postaje Trbovlje, kjer so se v družabnem vzdušju pogovorili o preteklem in prihodnjem delu, ter si izmenjali izkušnje. r \ V nedeljo, 19. septembra, je župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič organiziral srečanje s policisti policijske postaje ter obeh oddelkov in nanj povabil tudi predstavnike trboveljske, zagorske in hrastniške občinske uprave ter predstavnike vseh treh upravnih enot. Na družabno - poslovnem srečanju sta bila navzoča le trboveljski župan Bogdan Barovič in podžupan Metod Kurent. Med vožnjo z barko po slovenskem Piranskem zalivu, kjer so udeleženci neposredno spoznavali politična nesoglasja med sosednjima republikama, so v pogovoru ocenili, daje sodelovanje zelo dobro, da so ob prihodu novega komandirja policijske postaje skupaj izpeljali nekaj pomembnih akcij na področju urejanja prometa in preprečevanja kaznivih dejanj in da redna mesečna srečanja prinašajo v odnose občina-občani-policija čedalje večje zaupanje. Tokratno srečanje je bilo pravzaprav dvoletno srečanje, saj se zadnji dve leti vodstva občin in Policijska postaja z oddelkoma na takšnih srečanjih niso sestali. Za leto 2005 načrtujejo v trboveljskem občinskem vodstvu skupaj s policijsko postajo še nekaj novih dejavnosti, ki bodo namenjene preprečevanju kaznivih dejanj s področja spolnosti, uživanja drog in nasilja ter predvsem namenjene lepšemu in boljšemu jutri za trboveljsko in zasavsko mladino. Vir: Občina Trbovlje V______________________y MALI OGLASI mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagoije ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! C9C MPREfničninE Ulica 1 junija?, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242, Fax: 03/ 56 32 242 GSM: 031/359 725. in 031/359 726 Hrastnik, enoinpolsobno 44 m2, CK, lepo urejeno, pritličje manjšega bloka, 1.1950, takoj vseljivo, cena: 5.100.000 SIT Trbovlje, enosobno, 37 m2, lepo urejeno, CK, 1 .nadstropje, 1.1964, takoj vseljivo, cena 5.100.000 SIT Hrastnik - okolica, stanovanjska hiša, obnovljena, 1.1983, mirno okolje, cena: 19.900.000 SIT Stanovanja, parcele V Zagorju ob glavni cesti, v pritličju, oddam v najem večnamenski poslovni prostor, 76m2, po ugodni ceni, tel.: 041/213-249 V Zagorju oddam poslovni prostor v izmeri 132 m2. Možnost je, da se spremeni v dva poslovna prostora ali v kombinaciji poslovni prostor-stanovanje. pred hišo je manjši park z velikim ograjenim parkirnim prostorom (cca 180 m2). Informacije na 041/341-734 Mladim zakoncem oddam sobo s souporabo kopalnice in WC-ja v Trbovljah, naslov v uredništvu Bazno Prodam nov sesalec Batagel, še v garanciji, tel.: 031/444-355 Prodam sesalec Kirby ameriške izdelave, nov, dogovoru, tel.: 56-31-566 Prodam 4 letne gume michelin za clio, malo rabljene, cena 11.000 SIT, tel.: 56-27-584 Prodam zajčke stare 3 mesece za nadaljnjo rejo, cena po dogovoru, tel.: 031/217-051 Delo, inštmkcije Inštrukcije iz angleščine, prevajanje, individualni in skupinski tečaji, lektoriranje, ugodno, tel.: 041/914-532 Pomoč v gospodinjstvu -čiščenje, likanje, pospravljanje, lx tedensko, išče mlajša družina Knjižnica Antona Sovreta HRASTNIK USTVARJALNA DELAVNICA ZA ODRASLE V ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA 2004 OB 18.00 URI Vabimo vas na kreativno delavnico za odrasle, ki bo potekala v sodelovanju s sekcijo ročnih del Društva invalidov Hrastnik. Vljudno vabljeni! VSE INFORMACIJE O PRIREDITVAH NA WWW.HRA.SIK.SI Biljard klub Suzana vabi vse ljubitelje biljarda na tekmovanja v biljardu za Top rank Zasavja 2004/2005. Turnir bo 8.10. v prostorih ŠD Suzana (mednarodna osmica), info in prijave na 56 66 882. RAZVEDRILO Us) CENIK OBJAV MALIH OGLASOV V ČASOPISU ZASAVC ZA PRAVNE OSEBE' 2x4.5 cm 1.410,00 SIT + DDV Tinna: N Odgovorna oseba: Naslov: 4x4.5 cm 2.585,00 SIT + DDV Davčna številka: Telefon / Fax: 6x4.5 cm 3.525,00 SIT + DDV Velikost oglasa: Krai in datum: ( PRILOGA: REGISTRACIJA OZIROMA PRIGLASITVENI LIST] (NAROČNIKI IMAJO 5% POPUSTA ] Podpis in štampiljka naročnika: KINO PROGRAM Kino Zagorje 30. 9. ob 20.uri - MICHEL VAILLANT - francoski, akcijski 1. lO.ob 20.uri - ŠPARTANEC - ameriški, akcijski triler 2.10. ob 18.uri-HARRYPOTTERINJETNIKIZAZKABANA - ameriški, pustolovski; ob 20.15 uri - MICHEL VAILLANT - francoski, akcijski 3.10. ob 10.30.uri - HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA-ameriški, pustolovski; ob 20.uri - ŠPARTANEC - ameriški, akcijski triler 4.10. ob 20.uri - ŠPARTANEC - ameriški, akcijski triler 5.10. ob 20.uri - ŠPARTANEC - ameriški, akcijski triler 6.10. ob 20.uri - SPOPAD NA ZAHODU - ameriški, vestern 7.10. ob 20.uri - SPOPAD NA ZAHODU - ameriški, vestern 9.10. ob 20.uri - OČETJE V PLENICAH - ameriški, komedija 10.10. ob 10.30 uri - MEDVEDEKPU-ameriški, animirani; ob 20.uri - SPOPAD NA ZAHODU - ameriški, vestem 11.10. ob 20.uri - OČETJE V PLENICAH - ameriški, komedija 12.10. ob 20.uri - OČETJE V PLENICAH - ameriški, komedija 13.10. ob 20.uri - MOJA MALA NAVIHANKA - ameriški, komedija 14.10.ob 19.30 uri - GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN, Teater 55 Ljubljana : Branko Đurić in Marko Pokorn : SLOVENCI V VESOLJU 15.10. ob 20.uri - MOJA MALA NAVIHANKA - ameriški, komedija 16.10. ob 19. uri -KONCERT-ZAGORSKI OKTET 17.10. ob 10.30 uri - SINDBAD - LEGENDA SEDMIH MORIJ -ameriški, animirani; ob 20.uri - MOJA MALA NAVIHANKA - ameriški, komedija 18.10. ob 20.uri - HAZARDERJI - ameriški, kriminalka 19.10. ob 20.uri - HAZARDERJI - ameriški, kriminalka 20.10.ob 20.uri - UBILA BOM BILLA 2. DEL - ameriški, akcijski 21. lO.ob 20.uri - UBILA BOM BILLA 2. DEL - ameriški, 22. lO.ob 18.uri - KRAVJA FARMA - ameriški, animirani; ob 20.uri - JAZ ROBOT - ameriški, akcijski 23. lO.ob 18.uri - KRAVJA FARMA - ameriški, animirani; ob 20.uri - UBILABOM BILLA 2. DEL - ameriški, akcijski 24.10. ob 10.30 uri - KRAVJAFARMA— ameriški, animirani; ob 20.uri - JAZ ROBOT - ameriški, akcijski 25.10. ob 20.uri - JAZ ROBOT - ameriški, akcijski 26.10. ob 20.uri - JAZ ROBOT- ameriški, akcijski 28.10. ob 20.uri - FAHRENHEIT 9/11 - ameriški, dokumentarni 29.10. ob 18.uri -SCOOBYDOO 2. DEL - ameriški, komedija; ob 20.uri - CATWOMAN - ameriški, akcijski 31.10.ob 10.30 uri - SCOOBY DOO 2. DEL - ameriški, komedija; ob 17.uri - CATWOMAN - ameriški, akcijski, ob 19.uri - FAHRENHEIT 9/11 - ameriški, dokumentarni 1.11. ob 19.uri - CATWOMAN - ameriški, akcijski 2.11. ob 19.uri - CATWOMAN - ameriški, akcijski Kino Izlake 3.10. ob 20.15 uri - MICHEL VAILLANT, francoski akcijski 10.10. ob 20.15 uri - OČETJE V PLENICAH ameriški, komedija 17.10. ob 20.15 uri - HAZARDERJI ameriški, kriminalka 24.10. ob 20.15 uri - UBILA BOM BILLA 2. DEL ameriški, akcijski 31.10. ob 19.15 uri - CATWOMAN ameriški, akcijski Kino Trbovlje 1.10. TERMINAL, romantična drama ob 18.00; SPOPAD NA ZAHODU, Western ob 20.15 2.10. STEPFORDSKE ŽENSKE, ZF parodija ob 18.00; TERMINAL ob 20.00 3.10. TERMINAL ob 18.00; STEPFORDSKE ŽENSKE ob 20.15 4.10. SPOPAD NA ZAHODU ob 18.00; TERMINAL ob 20.30 5.10. TERMINAL ob 18.00 6.10. SANJAČI, drama ob 18.00 7.10. JAZ, ROBOT, ZF akcija ob 18.00; MOJA MALA NAVIHANKA, drama ob 20.00 8.10. MOJA MALA NAVIHANKA ob 18.00; SANJAČI ob 20.00 J RAZVEDRILO & NASA BODOČNOST 9.10. JAZ, ROBOT ob 18.00; MOJA MALA NAVIHANKA ob 20.00 10.10. JAZ.ROBOT ob 18.00; SANJAČI ob 20.00 11.10. MOJA MALA NAVIHANKA ob 18.00; JAZ, ROBOT ob 20.00 12.10. JAZ, ROBOT ob 18.00; UBILA BOM BILLA 2, akcija ob 20.00 13.10. UBILA BOM BILLA 2 ob 18.00 14.10. KRAVJA FARMA ob 18.00; CATWOMAN, akcija ob 20.00 15.10. KRAVJA FARMA ob 18.00; UBILA BOM BELLA 2 ob 20.00 16.10. KRAVJA FARMA ob 18.00; UBILA BOM BULA 2 ob 20.00 17.10. KRAVJA FARMA ob 10.00; UBILA BOM BILLA 2 ob 18.00; CATWOMAN ob 20.30 18.10. KRAVJA FARMA ob 18.00; UBILA BOM BILLA 2 ob 20.00 19.10. CATWOMAN ob 18.00; BOURNOVAPREMOČ, vohunski triler ob 20.00 20.10. BOURNOVA PREMOČ ob 18.00; CATWOMAN ob 20.00 21.10. BOURNOVA PREMOČ ob 18.00; FAHRENHEIT 9/11, dokumentarec ob 20.00 22.10. FAHRENHEIT 9/11 ob 18.00; VAS OB GOZDU, nadnaravni triler ob 20.15 23.10. FAHRENHEIT 9/11 ob 18.00; BOURNOVA PREMOČ ob 20.15 24.10. BOURNOVA PREMOČ, ob 18.00; FAHRENHEIT 9/11 ob 20.00 25.10. FAHRENHEIT 9/11 ob 18.00; VAS OB GOZDU ob 20.15 26.10. FAHRENHEIT 9/11, ob 18.00; VAS OB GOZDU ob 20.15 27.10. VAS OB GOZDU ob 18.00; FAHRENHEIT 9/11 ob 20.00 28.10. OD DEKLICE DO BEJBE, rom.kom.drama ob 18.00; POLETJE V ZLATI DOLINI, drama ob 20.00 29.10. POLETJE V ZLATI DOLINI ob 18.00; TELESNI ČUVAJ, akcijski triler, ob 20.00 30.10. OD DEKLICE DO BEJBE ob 18.00; TELESNI ČUVAJ ob 20.00 31.10. TELESNI ČUVAJ ob 18.00; OD DEKLICE DO BEJBE ob 20.30 Kino Hrastnik 1.10. -3.10. Privlačna soseda, rom.kom. pet. ob 19.30, sob. in ned. ob 17.00 2.10.-3.10. Kralj Arthur, zg.spektakl, sob. in ned. ob 19.00 6.10. -10.10. Špartanec, akc.triler, sre., čet., sob. in ned. ob 19.00 8.10. - 10.10. Cukrček, plesna drama, pet. ob 19.15, sob. in ned. ob 17.00 13.10. -17.10. Zlobna dekleta, komedija, sre., čet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 15.10. - 17.10. Michel Vaillant, akcija, pet. ob 19.15, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00 20.10. - 24.10. Hellboy, ZF akcijska grozljivka, sre., čet., sob. ob 17.00, ned. ob 19.00 22.10. -24.10. Očetje v plenicah, komedija, pet. ob 19.30, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00 27.10. - 31.10. Jaz, robot, ZF akcija, sre., čet., ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 29.10. -31.10. Catwoman, akcija, pet. ob 19.30, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00 v J Kino Dol pri Hrastniku 1.10. Kralj Arthur ob 17.00 8.10. Špartanec ob 17.00 15.10. Zlobna dekleta ob 17.00 22.10. Hellboy ob 17.00 29.10. Jaz, robot ob 17.00 V Z C -N NASA BODOČNOST Zmaga je nagrada za tistega, ki vztraja toliko časa, da premaga bolečino. Od 13. do 24. septembra 2004je prišlo vztrajat v našo razsežnost enajst človeških duš - sedem deklic in štirje fantki. 13. 09.2004 Jasna Žagar, Opekarna 19b, Trbovlje - hči Pia 15. 09. 2004 Janja Glogovšek, Planinska vas 24, Trbovlje - sin Timon Vran 16. 09. 2004 Blanka Naraglav, Trg Franca Fakina 2b, Trbovlje - sin Tadej Nina Jelenko, Log 28b, Hrastnik - hči Manca Judita Košmrlj.Log 21, Hrastnik - hči Gloria Košmrlj Dobršek 17. 09. 2004 Mexhide Haziraj Bytyci, Partizanska cesta 26a, Trbovlje - hči Realda Marija Živkovič, Šuštarjeva kolonija 25, Trbovlje - sin Amel 20. 09. 2004 Maja Šuštar, Izlake 21, Zagorje - hči Neja Zupančič 21. 09. 2004 Nataša Revinšek, Vrh pri Boštanju 5a, Sevnica - hči Špela Borštnar 24. 09. 2004 Maša Juvan, Vinska cesta 4, Zagorje - hči Neli Maja Rakič, Cesta 1. maja 84, Hrastnik - sin Žan Hribar ISKRENE ČESTITKE! v___________________________________________________ž 07> ,yegan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 soöora 9 - 12 _____________nedelja 10 - 12 NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA IZ INDIJE IZVIRAJOČA PRASTARA IGRA S FIGURAMI NA IGRALNI DESKI TOŽUIVEC NEKDANJI NEMŠKI ALPSKI SMUČAR DRO- LEK- HID ELE! TRARNA DELAVEC V TISKARNI DARE ULAGA PEVKA KOVAČ PALICA BOGA DIONIZA PRIPRAVIL: IAZVED- AMERIŠKI IGRALEC (RYAN) PREMET PROSTO MIKAČ, MIKALEC IRENA RČKOVN NIZC. SLIKAR (JOŽEF) DEL NA OSEM DELOV RAZDEUE-NE ENOTE JAIVNA :enska MESTO V SEVEROVZHODNI POLJSKI IVAN CANKAF DINOV LITERARNI JUNAK NAJ SVETLEJŠA ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA HOI ROl iKEJIST DMAN DODATEK K POGODBI MESTO V ŠPANIJI ZAHODNO OD CAR-TAGENE POSEBNI, UVODNI PRIZOR DRAMSKEGA DELA STARA MATI, BABICA EDO MIHEVC MESTO V MAROKU SL. HEROJ (ANDREJ- FR. IGRAL-KA (MARIE) CENEI •OTISKANA BOMBAŽNA TKANINA, ČINC DAN V TEDNU STAR. RED REDOVNIKOV KEMIJSKI ZNAK ZA IREDEN- TIZEM FRANCO- SKO- ŠVI CARSKI PISATEU (CLAUDE) RANCOSF KIPAR NIKOLAJ NEKRASOV GL. MESTO ARGENTINE FRANCOSKI IGRALEC (DANIEL) OGNJEVIT CIGANSKI PLES S KASTA-NJETAMI PASTIR IZ OPERE “SNEGULJČICA SLOVENSKI RALEC IARKO) PLAŠČU PODOBNO OBLAČILO LETNI POSEK GOZDA PRIHOD 5TAF KISLA TEKOČA ZAČIMBA, KIS LEV TOLSTOJ EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA STAR SLOVAN ŠKOF V FRANCOSKEM MESTU REIMSU SUMERSKA BOGINJA PLODNO- STI OSKAR LOERKE DOM. OBLIKA IMENA IGNAC UROŠ WLOVČIČ LJUDSTVO UGROFINSKE SKUPINE V SEVERNI RUSIJI. SAMO-JEDI MAJHEN RT SKUŠ- NJAVA WLERICK: francoski kipar ISRAELS: nizozemski slikar LORCA: mesto v Španiji TEATINCI: red redovnikov Vicoteka MIKLAVŽ Sveti Miklavž se je z darili spustil skozi dimnik v hišo. Pregledal jo je in v spalnici naletel na golo mlado dekle, ki je spalo v postelji. Nekaj časa si jo je ogledoval, nato pa zavzdihnil: »Le kaj naj storim? Če se spravim k njej, ne bom več svetnik, če se ne, pa skozi dimnik ne bom mogel priti.« NAJPOMEMBNEJŠI ORGAN Na simpoziju človeških organov poteka razprava, kateri človeški organ je najpomembnejši. K razpravi se prvi prijavijo možgani in rečejo: »Mi smo najpomembnejši! Brez nas človek ne bi bil človek, ampak bi bil še vedno na stopnji živali!« Možgani sedejo in k razpravi se javi srce: »Jaz sem najpomembnejši človeški organ. Jaz sem motor telesa in brez mene organizem sploh ne more delovati!« Srce se usede in javi se želodec: »Jaz sem najbolj pomemben, saj jaz predelujem hrano in jo po krvi razpošiljam po človeškem telesu!« Želodec se usede, iz ozadja pa se sliši glas: »Kaj pa minulo delo?« »Če želi kdo še razpravljati, naj vstane!« je rekel predsedujoči. »Če bi lahko vstal, ne bi omenjal minulega dela!« PABERKOVANJE V prvem polčasu nesrečne nogometne tekme je neko moštvo iz Bukarešte, ki nastopa v romunski mladinski ligi, dobilo - verjeli ali ne - 16 golov, nasprotnikove mreže pa niso zadeli niti enkrat. V nadaljevanju tekme so najbolj ogorčeni navijači začeli grdo zmerjati igralce in jim celo groziti. Ni čudno, daje v nekem trenutku mladcem popolnoma zmanjkalo poguma, zato so družno, na smrt prestrašeni, zbežali z igrišča. Ostareli optik daje navodila mlademu pomočniku, ki ga je pravkar najel, da bi mu pomagal v prodajalni. “Dopoldan," mu razlaga, “bo gospod Feri prišel po nova očala. Če me ne bo poleg, mu jih izroči z besedami: “25 tisoč, gospod Feri.” “V redu," odgovori mladenič. “Če bo ostal tiho, prijazno dodaj: “Za okvir, seveda..." “Prav!” “Če še vedno ne bo nasprotoval, mu reci: “Stekla so 15 tisoč.” “Razumem.” “In če še vedno ne bo odprl ust, dodaj: “Vsako, seveda...” KRIZ KRAZ NAGRADNA KRIŽANKA ešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do Xvi4.oktobra 2004 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 18/2004. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade za 18.številko: 1 jiagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 16/2004: 1. nagrada- bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Alisa Alič, Cesta zmage 24, Zagorje ob Savi 2. nagrada- bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Mateja Hrovat, Kolonija l.maja 12, Trbovlje S.nagrada- bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Cvetka Popotnik-Pršo, Levstikova 12, Zagorje PIZZERIJA KUP " Trg revolucij e AArboyye. Tel.: 03-56-30 514, GSM: 04^13, v. . . ‘ ('/S Pon.-čet. in^nedelj j^OO-22.00 pet. in sob 9.QCp4f00 * več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje 1 posebna ponudba družinska pizza fi55 < cca 3kg - cena 1690 < \ * ponudba meseca - pizza, izbiri + pijača 49| * dodatna ponudba čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti iz krušne Peči po ugodnih cenah 30. kimovec 2004 ZBIRAMO NAJ POTKO! 'T'ako, akcija seje iztekla. Objavljamo še dve zadnji sliki. J. Zmagovalca akcije bomo objavili v naslednji številki. .PRIHRANI ZADNJI PLES (V DIANI) ZAME. T)oletje je lovilo zadnje dneve njemu namenjenega letnega časa in sonce v poznem petkovem popoldnevu ni imelo več moči, ki JT mu, kot veliki žareči krogli na nebu, pripada. Žarki zahajajočega nebesnega lepotca so z jasnega modrega svoda nežno božali naravo in... seveda, nas, ki smo se pripeljali na Trojane, da bi ujeli konec lepega popoldneva. »Nas« pomeni, da smo se z Integralovim taksijem iz Trbovelj pripeljali nagradit našo bralko Vlasto Oberčkal in njenega gostitelja Marjana Zupana, ki se je v mesecu juliju skrival v Zasavcu in ga je Vlasta že v prvi rundi prepoznala. Ona je njega, on pa vse, dokler je ni zagledal, ko je prihajala proti vozilu in se nasmihala, saj je vedela, da čakamo njo, ni vedel, s kom gre na večerjo. Smeha je bilo takoj zadosti, ko je Marjan ugotovil, da jo dobro in zelo dolgo že pozna, le priimek mu je zmešal štrene. Od Trbovelj do Trojan sta že tako klepetala, da me za potek večera še malo ni skrbelo in mi je bila namenjena »stranska« vloga. Pred restavracijo Diana sta se prijazno »nastavila« fotografskemu objektivu in že sta bila ovekovečena. Hm, kar v redu par sta, ampak samo za v Zasavca!!! Do medgeneracijskih razhajanj ta večer ni moglo priti. Vsi smo bili iz »moje generacije«. V restavraciji smo si izbrali mizo v mirnejšem predelu, da ne bi motili »izbrane« moške družbe, ki se je po glasovih in smehu sodeč, prav prijetno zabavala. Mimogrede, da ne bi bilo videti, da se v Restavraciji Diana ne more človek veseliti. O, ja, pa še kako! Ampak, mi smo bili še žejni, pa tudi lačni, od vsega skupaj pa nas je pravzaprav najbolj mučila radovednost. Kdo, kdaj, zakaj? In kaj bomo jedli in pili, jasno! Za ogrevanje, oziroma aperitiv se lepše reče, sta si gosta izbrala »jagermajstra« in klepet se je veselo nadaljeval. Vlasta Oberčkal je »priznala«, da je upokojenka, končno, saj je bila prej nekaj let na čakanju. Delala je na upravi Rudnika Trbovlje Hrastnik in od tam skočila na čakanje in nato med penzeniste. »Najprej si vsi srčno želimo v pokoj, ko pa ta končno pride, pa ni vedno enostavno preklopit. Sprememba je zelo velika.« Zdaj Vlasta varuje vnuke, z možem se delovno kratkočasita v vinogradu, dela je več kot preveč in kot vse upokojenke, tudi ona nima nobenega časa. Med pogovorom je prijazni gostinski delavec Matjaž že postregel hladno predjed, ki ima hudo zapleten del imena, tako da sem ga milo prosila, naj ponovi, kar je povedal. Prijazno mi je obljubil, da bo vse napisal. In tudi je! Malce kasneje, kome je že hudo skrbelo, da bralcem ne bom znala napisati, kaj smo jedli. Torej, hladna predjed se je imenovala goveji in lososov carpacio s parmezanom in balzamičnim kisom. To morate vsekakor poizkusiti, kajti nemogoče je opisati okus. Mnenje, daje enkraten, je bilo enotno. Pogovor je nadaljeval svoj tok in tudi Marjan ni mogel več skrivati svojega upokojenskega staža. No, vsekakor je šele na začetku le-tega in glede na cel kup dejavnosti, ki jih je imel prej in jih ima tudi naprej, seveda s tem, da se jim lahko bolj posveča, mu zagotovo preskok ni delal posebnih preglavic. »Za toplo predjed imamo divjačinski golaž, kruhovo rezino in brusnice« je klepet prekinil Stefan, drugi gostinski delavec. O, seveda, kar dva prijazna in ustrežljiva moška sta nas stregla. Za tekoče užitke sta si gosta izbrala vrhunsko vino Zelen in se malo zamislila nad besedo »predjed«, kajti to je bila že druga in potemtakem bo sledila še glavna jed...Oho, zdaj pa počasi in z užitkom, sta se strinjala in malce smo si še vzeli časa za klepetanje, ko sta mladi gospodič in gospodična pričela v restavracijo prinašati kable, zvočnike in ostalo opremo z mikrofoni vred, ki »proizvaja« zvok. »Muzika!« smo bili vsi navdušeni. Verjeli ali ne, prav prileglo se je ušesom in tudi drugi čuti so bili prijetno pobožani od čutnega glasu mlade pevke. Tako je glavna jed našla še dovolj prostora v naših želodcih. To je bil biftek v srajčki, gobova omaka z zelenjavo in mešana solata. Časa za pogovor ob tako dobri hrani ni bilo na pretek in ko smo hvalili pevkin glas, nas je Štefan presenetil z najavo sladice. Marjan ga je milo pogledal in vprašal, kaj bo to, ker da ne bo šlo več v želodec. Hja, mislil je že tako, ampak pojedel je pa ves tiramisu. Pojedina, ki so nam jo pripravili v kuhinji Hotela Trojane oziroma v njegovi restavraciji Diana, je po našem mnenju kuharjem »pripopala« še eno čisto posebno zvezdico. Resje bilo okusno. Naš taksist je moral zaradi vseh teh dobrot malce potrpeti, zato smo se odkupili s skupno fotografijo. Hvaležni smo mu, da nas je varno prepeljal in odložil tam, kamor spadamo. Za prijeten konec večera pa je Marjan zatrdil, da bi gotovo še plesali, če bi še nekaj časa ostali... ...da sem jaz imela svoj ples, o tem pa zgodovina molči... MaH TASAvr 30. kimovec 2004 HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! ZAJTRK NEDELJSKO KOSILO DNEVNO KOSILO DNEVNI KROŽNIK VEČERJA Čudovita ponudba “a la carte” jedi in pijač! Samo v restavraciji DIANA: čisto vsak petkov večer v letu 2004 plesna glasba v živo! Dobrodošli! Ob petkih in Svetkih od jutra do večera! TElifON - REČE Aa: ? s» «wskwkc-. K-cji ga® 01-7233-610! SEPTEMBERSKI SKRITI ZASAVC III.DEL Zagodel nam jo je tale september. Skrito Zasavko ste že zdavnaj pogruntali, tudi kupone ste verjetno že poslali. Meseca pa še ni konec in v njem še vedno »vlada« naša skrivnostna krajanka. Zato še nekaj besed za tiste, ki so slučajno zamudili, pa da jim ne bo žal. Na kratko, da ne pozabimo- doma je bila nekje na pobočju znane zasavske gore, »na mostu«, kamor z veseljem zahaja, uspešno vodi podjetje na Izlakah, lastnica številnih priznanj, temeljni steber različnih društev, tudi sama je nekoč nastopala kot igralka (grofica Herberstein), pela v Dekliškem pevskem zboru Zora in še in še... Tudi tisto še in še ni kar tako. Človek je z velikim Č. In tako naj tudi ostane. V našem časopisu je bila »ta glavna« samo ta mesec, zasluži pa veliko več. St. Radunovič A- KUPON 3/09 Oseba na sliki je: Moji podatki: Ime in priimek: Naslov: | Telefon:.......................................................... Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., cesta 20.julija 2C, 1410 Zagorje l Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: info@integral-zagorje.si Internet: http://www.integral-zagorje.si “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 moDus • INAULT USIVAItJAMO AVIOMOallf HOJI DOLGOČASEN AVTO? MSLUČAJNOlll Zato pridite 7. do 11. oktobra" na dneve odprtih vrat, kjer vas čaka dvojno presenečenje: __ razposajeni novi Modus * in pet dni izjemnih pogojev nakup; za vse modele Renault! KEmUlsY M ALG Al. . T r b o v 1 j e RENAULT MALGAJ Gabrsko30B, Trbovlje, prodaja 03/56 33 110, 03/56 33 112, servis 03/56 33 120, www.avtohisamalgaj.si OBVESTILO MCT MLADOSTNIK, MLADOSTNICA IN NJUNA SAMOPODOBA Raziskava, ki so jo spomladi letos naredili v Celju je pokazala, da se ima vsako tretje dekle za predebelo, fantje pa bi bili radi bolj mišičasti. Samopodoba je pri mladostnikih zelo pomembna, saj narekuje njihovo vedenje in (prehranjevalne, gibalne...) navade. Večkrat pa je tudi obratno in krog je sklenjen. Nemalokrat se negativna samopodoba pri mladostnikih manifestira v prehranske motnjah ali drugem samouničevalnem vedenju. Sreda, 6. oktober 2004 ob 17.00 Ana Ziherl, dipl. socialna delavka, Ženska svetovalnica Ljubljana Za smele zamisli in prave poteze Ugodni krediti za podjetne Želite povleči pravo potez#? Nekaj pomeniti na trgu, ki je v EU še bolj konkurenčen? Vaše poslovne poteze vam v NLB pomagamo uresničiti z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov za pravne osebe in zasebnike. Če se boste odločili za tolarski dolgoročni mikro kredit, vam do konca oktobra ponujamo še posebej ugodno obrestno mero, prednost te oblike financiranja pa je tudi preprostejši postopek odobritve. Med deviznimi krediti vam ponujamo ugodne devizne dolgoročne investicijske kredite iz kreditne linije Evropske investicijske banke. Ponudbo si lahko ogledate na spletnem naslovu www.nlb.si Vabimo vas, da se oglasite v Poslovalnici Litija, Jerebova 14, kjer vam bodo naši poslovni skrbniki svetovali, katera oblika kreditiranja je za vas najugodnejša. Pohitite, ponudbi sta časovno omejeni! Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana 2# FTOTTO 'W'EMSS ML "rl» c* vij e S 1896 1996 J' AKCIJA !!! DIGITALNI FOTOAPARATI !!! CANON A75 + POLNILEC + CF 128 MB + torbica 72.000. - CANON A85 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 82.800.- CANON A95 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 103.000. - KREDIT 3-24 MESECEV !! GOTOVINSKI POPUSTI!! IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! FOTOGRAFIJE IZ DIGITALNIH MEDIJEV V ENEM DNEVU !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 Celje - skladišče MINI KREDIT za ma ■ D-Per 2 6/2004 brez obiska banke, neposredno na | 5000014854,18 m COBISS s Možnost pridobitve označena na prodajnem mestu trgovca: mini kredit /9 banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke JO j banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje