UPRAVA VEČERNtKA" V LJUBLJANI SPREJEMA DO IS. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V .VEČERNIKU* SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DQ. 12. URE ------------— ------ OBJAVLJAMO SAMO EN- ----------ODPOŠILJAJO 'RA' »VEČERNIK-. KI BOI LJUBLJANSKEM O SMRTI KRAT V SAMO N. _______________ - -j, - - - V MARIBORU • UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA LJUBLJANI A BRZO i VLAKA LJUBLJANSKI DNEVNIK VEčERNIK LETO 1. Uredništvo In uprava v Frančiškanski ulici it. 6 Telefon 41-77 LJUBLJANA, 4. decembra 1939 NAROČNINA: Ljubljanski ,,Večernlk“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno IS'— din ŠTEV. 2 Sovjeti še niso odgovorili na finske mirovn Helsinki v varstvu snega in burje. — Finci lovijo in streljajo s padali pristale sovjetske vojake. — Ogorčenje sveta proti sovjetom HELSINKI, 4. dec. Finska uradna agencija javlja, da vlada v vsej Finski velike mraz ter pada sneg. Vojno poročilo pravi, da so Rusi poizkušali na vsak način ponovno zavzeti luko Petsamo, bili pa so odbiti ter izgubili 800 vojakov, ki so jih finske čete ujele. Rusi poizkušajo spuščati svoje čete s padali iz letal. To pa se jim do sedaj še ni posrečilo, ker so bili vsi vojaki, ki so prileteli s padali na tla, takoj ujeti ali pa v kratkem boju ustreljeni. Finski odpor je vedno hujši, kar je razvidno tudi iz včerajšnjega ruskega poročila, ki priznava, da so ruske čete v treh dneh vojne mogle napredovati samo 30 do 70 km. Na Helsinki ni bilo letalskih napadov, ker je nemška ladja »Donau« ukrcavala diplomate in tuje državljane. Poleti pa tudi niso ibili mogoči zaradi hudega mraza in burje. Nemško poročilo BERLIN, 4. dec. DNB. Po finskih in ruskih poročilih ni bilo v nedeljo na finskem bojišču nobenih posebnih dogodkov. Finska agencija je sporočila, da so bile na nekaterih mestih na meji ogorčene borbe. Ponekod so se finske čete pred sovražno premočjo umaknile. Ru- ske čete skušajo prodirati proti jugu, vendar se prodiranje vrši zelo počasi, ker obvlada finsko topništvo vse važnejše prometne zveze. V Helsinkih ni bilo v nedeljo nobenega napada ruskih bombnikov. Evakuacija je v celoti končana. Spopad nad Helgolandom LONDON, 4. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo je izdalo poročilo v napadu angleških bombnikov na Helgoland. Bombe so zadele in poškodovale neko nemško križarko ter potopile eno nemško podmornico. Angleškim letalom se je postavilo v bran neko nemško lovsko letalo, ki pa je bilo sestreljeno. NEMŠKO POROČILO O NAPADU BERLIN, 4. dec. DNB. Otok Helgoland so v nedeljo opoldne napadli an-j gleški bombniki. Zaradi hudega protiletalskega ognja so odvrgli le malo bomb, ki pa so povzročile le neznatno škodo. V pristanišču je bomba zadela neko ribiško ladjo, ki se je potopila. Američani ne smejo v Evropo NVASHINGTON, 4 dec. Havas. Vlada Zedinjenih držav je sporočila vsem ameriškim državljanom prepovedano potovati po morju ali v zraku po Evro- pi. Popolnoma je ameriškim državljanom prepovedano posluževati se ladij vojskujočih se držav. Prestopki bodo najstrožje kaznovani. PROGLAS KERENSKEGA NEW YORK, 4. dec. Havas. Aleksander Korenski je izdal proglas na ameriško javnost, v katerem naglasa, da nima sovjetski napad na Finsko ničesar skupnega s težnjami in občutki ruskega naroda. Vsi ruski demokrati in patrioti protestirajo proti sramotni in nečastni Stalinovi akciji. Kerenski opozarja, da sovjetski napad na malo državo ne sme po svetu vzbujati mržnje proti ruskemu narodu, ki je žrtev najhujšega režima. Ameriški moratorij Finski WASHINGTON, 4. dec. Stefani; Senator Landin je sestavil odbor, ki bo imel nalogo, da načne vprašanje plačila vojnih dolgov evropskih držav. Odbor bo delal tudi na to, da vlada Združenih ameriških držav zahteva od angleške in francoske ylade, naj odstopita svoji posestvi v Srednji Ameriki za primer če ne bi mogli zadostiti svojim finanč-obveznostim. Senator Morris je mm ---------- ^ J predlagal, da se Finski odobri moratorij glede plačila njenega vojnega dolga, dokler bo trajala vojna s sovjetsko Rusijo. SELITEV DIPLOMATOV IZ HELSINKOV HELSINKI, 4. dec. DNB. Snoči je zapustil Helsinke nemški parnik »Donau«, ki je odpeljal iz Helsinkov 700 Nemcev, 140 Italijanov in 40 članov ruiskega poslaništva. naseljevanje BALTSKIH NEMCEV BERLIN, 4. dec. DNB. V Gotenhafen (G dinj o) je doslej prispelo 11.000 baltiških Nemcev, povečini kmetov. Naseljeni bodo na Poznanjskem. TRI NOVE ITALIJANSKE PODMORNICE GENOVA, 4. dec. DNB. V vojnem pristanišču v Genovi so včeraj spustili v morje tri nove italijanske podmornice. NEMČIJA IN RUSIJA STA SI RAZDELILI INTERESNE SFERE VVASHINGTON, 4. dec. Association Press. V krogih, ki so blizu predsedniku Rooseveltu, se smatra, da sta si Nemčija ih Rusija razdelili interesne sfere na severu Evrope. MINE - FINSKO OROŽJE MOSKVA, 4. dec. DNB. »Pravda« piše, da delajo največ zaprek ruski vojski finske mine, ki so položene povsod, na cestah, v hišah, v delavnicah, lekarnah, brivnicah in uradnih prostorih. »Izvestia« pravijo da je dovolj, če se ruski vojak dotakne biciklja, ki je prislonjen na zid, ali pa vzdigne kako orodje, da cela hiša zleti v zrak. Veliko min je tudi skritih v snegu. HELSINKI, 4. dec. Havas. Polkovnik Korikovski, ki je namestnik vrhovnega poveljnika finskega letalstva, je izjavil, da je zelo zadovoljen s finsko letalsko akcijo. Več tisoč Rusov je zletelo v zrak pri eksploziji min v okolici Teriokija. Prav tako so Rusi izgubili tudi veliko novih tankov. Evakuacija Helsinkov se nadaljuje, britansko poslaništvo pa je z vsem osebjem ostalo v mestu. Danski in norveški poslanik sta odpotovala, večina drugih poslanikov pa se je preselila v okolico mesta. Hitler in Stalin se pogajata LONDON, 4. dec. Havas. Iz Londona poročajo, da se je Hitler začel pogajati s Stalinom o novem baltiškem paktu. Hitler se boji, da bi se kriza raztegnila tudi na Švedsko s čemer bi bil prizadet nemški uvoz švedskega železa in lesa, ki sta za Nemčijo življenjskega pomena. Poučeni diplomatski krogi zatrjujejo, da se Hitler pogaja s Stalinom tudi glede Besarabije, da pa Sovjeti za enkrat no- čejo ničesar slišati o kakem pritisku na Rumunijo ker nočejo, da bi se vojna prenesla tudi na Balkan. NEVARNOSTI MIN LONDON, 4. dec. Reuter. Stalin je poslal nemškemu kanclerju prošnjo, da bi dovolil ruskim ladjam prevoz skozi Kielski kanal. Svojo prošnjo utemeljuje z nevarnostjo min. Angleži so zajeli 4 nemške podmornice LONDON, 4. dec. Reuter. V teku zadnjih dni so edinice britanske vojne mornarice uničile in ujele štiri nemške podmornice. Angleški avijon, ki je vršil patrolno službo, je uničil eno podmornico z bombo. Druga podmornica je bila ujeta v kanalu in je posadka internirana. Tretja podmornica je bila uničena na britanski obali, a četrta podmornica je bila uničena včeraj in njena posadka je izkrcana v neki škotski luki. RUSIJA BO ZAPUSTILA ZVEZO NARODOV KJEVENHAVEN, 4. dec. Reuter. Dopisnik lista »Politiken« iz Rige je zvedel, da namerava sovjetska vlada zapustiti Društvo narodov, čim bi se začela debata o Finski. SOVJETSKI POSLANIK MAJSKI NE POJDE V ŽENEVO LONDON, 4. dec. Reuter. Sovjetski veleposlanik v Londonu, Majski, ki je tudi predsednik sveta Zveze narodov, ne bo odpotoval na sejo Zveze narodov, ker pravi, da je bolan. SOVJETI SO ŽE OD ANGLEŽEV ZAHTEVALI FINSKA POMORSKA OPORIŠČA LONDON, 4. dec. Havas. Angleški jutranji listi poudarjajo, da Rusija očitno ni napadla Finske po sporazumu z nemško vlado. Listi naglašajo, da so sovjeti že med pogajanji s Francijo in Anglijo v Moskvi govorili o svojih pravicah do pomorskih baz na Finskem. V tem pogledu so stavili tudi gotove predloge, ki pa so bili od zaveznikov odbiti. RUSKI VOJAKI SE UPIRAJO RIM, 4. dec. Stefani. »iPopolo di Roma« piše, da so ruski vojaki sicer dobro oboroženi, popolna dezorganizacija pa vlada v pogledu prehrane. Ruski vojaki tudi niso razpoloženi za napad na Finsko ter morajo komunistični komisarji uporabljati celo orožje, da vzdržujejo red iln disciplino. SMRT ANGLEŠKE PRINCESE LONDON, 4. dec. Reuter. Princesa Luiza, prva hči pokojne angleške kraljice Viktorije, je v starosti .91 Jet umrla. JAPONSKA NE BO SKLENILA NENAPADALNE POGODBE S SOVJETSKO RUSIJO TOKIO, 4. dec. Reuter. Predstavnik japonskega ministrstva je izjavil novinarjem: program japonske vlade ne predvideva sklepanja nenapadalne pogodbe s sovjetsko Rusijo. Japonska politika proti sovjetski Rusiji stremi za tem, da bi sc rešila posamezna odprta vprašanja, kakor je na primer vprašanje ribolova ter vprašanje japonskih pravic na severnem delu polotoka Sahalin. Q napadu Rusije na Finsko ni dal japonski minister nobene izjave, naglasil pa je, da posveča japonska vlada razvoju dogodkov največjo pozornost. ANGLEŠKA KONTROLA BLAGA CARIGRAD, 4. dec, Stefani. Z ozirom na ukrepe o okrepitvi blokade, je konzulat Velike Britanije opozoril turške izvoznike, da morajo imeti listine o izvozu turškega trgovskega blaga v nevtralne države tudi vizum britanskega konzulata brez ozira na zastavo pod katero pluje ladja, ki prevaža turško blago. Britanski konzulat je naglasil, da brez tega vizuma ladje ne bodo smele sprejemati niti blaga, namenjenega v Veliko Britanijo. PROTI ROOSEVELTOVI KANDIDATURI WASHINGTON, 4. dec. Stefani. Senator Noriš je svetoval predsedniku Rooseveltu, naj upošteva spomenice, s katerimi ga mnogi krogi pozivajo, naj sc odreče svoje tretje kandidature za predsedniško mesto. Senator Noriš je v .svojem pismu naglasil, da mu narekujejo ta nasvet sedanji težki in nevarni časi. Stran 2. »V e č e r n i k« V L j u b 1 j a n i, 4. decembra 1939. Sedemdesetletnica Slobodana Jovanoviča Danes praznuje svojo 70-letnico beograjski vseučiliški profesor Slobodan Jovanovič. Njegovo ime je ponos in slava za srbski narod in za vso Jugoslavijo. To je slavljenec zaslužil kot zgodovinar, pravnik, pisatelj, sociolog in kot vzgojitelj. Slobodan Jovanovič je eden izmed najuglednejših profesorjev in znanstvenikov, kar jih je imela beograjska univerza. Na njeni pravni fakulteti je deloval blizu pol stoletja in je bil njegov vpliv na duhovno formacijo naših pravnikov v pomembni dobi razvoja izredno velik. Kot pisatelj in zgodovinar ima velike literarne sposobnosti in velike narodne zasluge. Diči pa ga tudi najstrožja objektivnost. Že v predvojni Srbiji je bil pionir sociologije in ima njegovo delo trajno veljavo. Kot profesor in kot človek je Jovanovič vedno kazal veliko zanimanje za problem vsega dijaštva. Ko je bil dvakrat izvoljen za rektorja beograjskega vseučilišča, so imeli visokošolci v njem najboljšega zaščitnika. Vseučilišče je zapustil visoko spoštovan od najstarejših do najmlajših generacij kolegov in študentov. Za neumornega delavca in nenavadno skromnega človeka, kakršen je vedno bil prof. Slobodan Jovanovič, današnji dan 'najbrž ne bo praznik, je pa slovesen in pomemben za znanost in književnost ter za kulturo in prosveto. Kongres rezervnih letalcev Združenje rezervnih aviatikov kraljevine Jugoslavije je imelo včeraj v Beogradu svoj kongres, ki je bil lepa in pomembna domoljubna manifestacija. Rezervni aviatiki iz vse države so dokazali svoje visoko pojmovanje narodnih dolžnosti, svojo ljubezen do poklica ter željo, da bi bili v svoji organizaciji ne-razdružljivi, kakor je nerazdružljiva vojska, kateri pripadajo. Poudarjali so tudi svojo težnjo in željo po isti visoki kvalifikaciji, ki jo imajo aktivni zrako-plovci. Kongresu je predsedoval preds. združenja, rezervni letalski polkovnik Kosta Miletič, ki je bil prvi komandant srbske aviacije. Njegovo izvolitev je predlagal zagrebški delgat, znani organizator rezervnih letalcev Lipovščak. — Zborovalci so brzojavno pozdravili tudi bana hrvatske banovine ter ga prosili, naj ostane naklonjen rezervnim letalcem iz hrvatske banovine. Obrtniki o svojih težavah V Ljubljani so imeli včeraj dopoldne zborovanje kovinarski obrtniki iz vse Slovenije. Zbrali so se zaradi podražitve glavnih kovin: železa, bakra in cinka. Razni govorniki so se pritoževali na Kranjsko industrijsko družbo, ki je zadnje dni zaporedoma podražila železo za 20 par pri kilogramu. To se je zgodilo trikrat. Neopravičena je tudi podražitev bakra, ko spada vendar naša država med prve proizvajalce bakra. Zborovalci so sprejeli spomenico, ki zahteva od oblasti stroge ukrepe proti podražitvi kovin, zlasti tistih, ki jih sami pridobivamo. Včeraj se je vršila v Beogradu plenarna seja obrtne zbornice, na kateri je bilo razpravljano o vprašanjih, ki sedaj najbolj prizadevajo obrtništvo. Danes trpi obrtnik zaradi podražitve sirovin in polfabrikatov. Srbski obrtniki zahtevajo izpremembo obrtnega zakona, zlasti § 221, ki določa, da mora služboda-jalec plačevati uslužbence, ki so klicani na vaje. Na seji obrtniške zbornice so razpravljali tudi o socialnem zavarovanju obrtništva. Priprave za to zavarovanje so v polnem teku. Ministrstvp za trgovino in industrijo je obljubilo, beograjski obrtni zbornici v to svrho 8 in pol milijonov din letne podpore. Nesrečna smrt • 1 c. Pod staro cukratno so včeraj iz struge Ljubljanice potegnili moško truplo. Policijska komisija je ugotovila, da je mrtvec 52-letni rnt&tni delavec Jože Kalin, ki je stanoval s svojo ženo v cukrar-ni. Policija je takoj začela s poizvedovanjem in je dognala, da je pokojni Kalin vse sobotno popoldne popival v raznih vinotočih. Zvečer sta bila skupno z ženo v gostilni na Ambroževem trgu. Tja je prišel po vino neki Kalinov sostanovalec, po imenu Homec, in ga prosil, da bi ga spremil do cukrarne, da mu bo odklenil vrata. Pri odhodu je ženi v šali zaklical, da ne bo moža več videla, dočim je Kalin rekel, naj ga počaka, ker se bo kmalu vrnil. Žena je čakala do polnoči, ker pa moža ni bilo od nikoder, se je sama vrnila domov in legla k počitku. Šele zjutraj so jo obvestili, da so moževo truplo potegnili iz Ljubljanice. Policija je uvedla obširno preiskavo, ki še ni končana. Zaslišano je bilo večje število prič. Vse kaže, da gre za nesrečen primer. Kalin, ki je bil precej vinjen, se je bržkone preveč približal bregu, kjer je zgubil ravnotežje in se po strmem nasipu prekopicnil v strugo. Homcu je odklenil, nato pa se je hotel vrniti v gostilno k ženi. Mimogrede je hotel opraviti potrebo, nesreča pa je hotela, da je pri tem izgubil življenje. Vsi znaki očitno kažejo, da je razlaga policije pravilna, za vsak primer pa je odrejena obdukcija. KRIMINALNA KRONIKA Včeraj je vladalo v Ljubljani pravo miklavževsko razpoloženje. Vse je hitelo proti središču mesta, da si ogleda izložbe ali pa, da si nakupi to in ono, kar bi se utegnilo podražiti. Nekateri so se prestrašili dežja in so rajši zavili v gostilno. Že zgodaj popoldne so imeli včeraj v Podmilščakovi ulici majhno senzacijo. Nekdo je napadel sredi ulice med prerekanjem prevoznika Ivana Cimpermana. Neznani napadalec, ki je bii videti vinjen, je nenadno potegnil nož in zamahnil proti Cimpermanu. Udarec je bil namenjen na oko, k sreči pa je zadel čelo, od koder je noževa ko nica zdrknila na lice. S krvjo popolno oblitega Cimpermana so takoj naložili na rešilni voz, ki je bil naglo pri roki in so ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno, vendar ne brezupno. Za napadalcem je takoj začela poizvedovati policija. Kmalu ga je ugotovila v hlapcu Josipu Tomažinu iz Pijane gore, stanujočem v Janševi ulici. Na policiji je pri zaslišanju izpovedal, da je storil dejanje v pijanosti. S Cimper manom sta se prerekala in ga je Cim perman nahrulil s »prekmursko prasi-co«, mu je pa tudi preklel mater in sestro. To ga je tako razburilo, da je potegnil nož in slepo udaril. Tomažin, ki je star 29 let, se bo moral za svoje dejanje zagovarjati na sodišču. V soboto je bilo vlomljeno v stanovanje delavca tobačne tovarne Franca Erpiča v Kapiteljski ul. 11. Vlomilec je odnesel razno obleko in perilo v skupni vrednosti 1980 din. Erpič je na glasu kot zelo energičen mož, ki tako kmalu ne zgubi glave. Sam je prevzel vlogo detektiva, in res se mu je posrečilo izslediti tatu. Ime je takoj javil policiji, ki je aretirala nekega 28 letnega L. J., urarskega pomočnika brez posla baš v trenutku, ko je razpečaval ukradeno blago. Ko so snažilci stopili v vagon 3. rezreda vlaka št. 913, ki prihaja iz Jesenic v Ljubljano ob 12,13, so našli pod klopjo odlomljeni zgornji del keliha. O najdbi so obvestili policijo, ki po raznih urezah na kelihu sodi, da se je nekdo hotel z nožem prepričati o kakovosti kovine, ko pa je sprevidel, da je kelih samo pozlačen, ga je zavrgel. Vse kaže, da izvira kelih iz kakega vloma v cerkev. ZAKONCA NAPADLA STRAŽNIKA Davi ob 1,30 zjutraj je stražnik ustavil v vzhodnem delu mesta nek zakonski par, ki se je glasno prerekal in pretepal. Opozoril ju je, naj ne kalita nočnega miru, kar pa očitno zakoncemo ni bilo prav. Kakor bi bila dogovorjena, sta se vrgla na presenečenega stražnika. Ves prepir je bil na mah pozabljen. Močnejša polovica je podrla čuvarja reda na tla, slabša polovica pa je krepko pomagala. Stražniku je že predla slaba, a se je končno vendarle izmotal in je s pomočjo gumijevke ukrotil razkačeno zakonsko dvojico. Odvedel jo je na policijo, kjer so ukrenili vse potrebno, da bo pravici zadoščeno. Apel železničarjev Na vso javnost in uradne kroge je oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev naslovil spomenico, ki pravi v njej med drugim: Draginja je vsak dan večja! Železničarji s strahom gledamo v bodočnost, kaj nam bo prinesla. Naša kupna moč, že doslej daleč pod normalo, z rastočo draginjo stalno — pada. Velika večina železničarjev je prezadolžena, ker plače že davno niti za golo hrano, stanovanje in obleko ne zadostujejo več. Neizbežna posledica takega stanja je vedno več živčnih in želodčnih bolezni ter jetike, kar najzgovorneje izpričujejo porazne statistike in ugotovitve zdravnikov, ki dokazujejo, kako strahotno se te bolezni širijo med železničarji. — Železničarji so dan in noč v službi; osemurni delavnik za železničarje ne velja; on ne pozna nedelj in praznikov; po vrhu vsega pa niti pičlo odmerjenih letnih odmorov ne morejo izkoristiti. — Pri takih razmerah ni čuda, če so uslužbenci razočarani, zagrenjeni in obupani. Zavedamo se v polni meri svojih dolžnosti, pa tudi svojih pravic! Zahtevamo za svoje težko in koristno delo primerno odškodnino, ki naj bi nam omogočila omikanemu človeku primerno življenje! Doslej smo železničarji doprinesli že veliko žrtev za obči blagor, ali vsaka stvar ima svoje meje! Če S« naše sedanje gmotno stanje ne bo v najkrajšem času izdatno zboljšalo, bodo nastopile posledice, za katere UJNŽB odklanja vsako odgovornost! — Presežki železniških dohodkov nad izdatki so zadostni za današnji draginji primerno zvišanje plač! Železničarji smo hrbtenica narodnega gospodarstva, zato z vso pravico in resnostjo pričakujemo od uprave več socialnosti in uvidevnosti za naše potrebe, ker le tako bomo kos našim nalogam ob vseh prilikah. 1. Penzionirani so: Pri direkciji drž. žel. v Zagrebu: Ernest Vajda in Martin Puhovič, inšpektorja ter višji kontrolor Peter Jovanovič, inž. Alba Erih, svetnik direkcije v Ljubljani ter Evgen Hasl. višji svetnik generalne direkcije državnih železnic. I. Minister dr. Krek v Ljubljani. Danes dopoldne je imel v Jugoslovanski tiskarni minister dr. Krek sestanek z bivšimi narodnimi poslanci dravske banovine. 1. Anketa o mezdah in draginji bo jutri za predstavnike delodajalcev in delojemalcev pri banski upravi. Njen namen je prilagoditev nameščenskih in delavskih plač in mezd naraščajoči draginji. Podatke o gibanju mezd in draginje je zbrala Delavska zbornica. 1. Razstava umetniškega kluba »Lade« je bila odprta včeraj dopoldne v Jakopičevem paviljonu v prisotnosti številnih predstavnikov javnega in kulturnega življenja, umetnikov in prijateljev umetnosti. Razstavljenih je H 9 del dvajsetih slikarjev in kiparjev različnih struj od najmlajših do najstarejših. Zanimiva razstava bo odprta do 23. t. m, dnevno od 9. do 18. ure. 1— Podražitev mleka v Ljubljani. Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico obvešča svoje člane v tem okolišu ter njihove odjemalce, da je podražilo mleko na 2,50 din za liter. 1— Razstava narodnih vezenin je bila včeraj odprta v prostorih Splošnega ženskega društva. Bila je že prvi dan dobro obiskana ter je vzbujala nenavadno veliko pozornost. Odprta bo do božiča. — Ker so krasni ročni izdelki tudi naprodaj po izredno nizkih cenah, naj interesenti ne zamude prilike, da to razstavo čimprej obiščejo. VEČJA SKRB DRŽAVE ZA UNIVERZE IN DIJAKE Beograjski list »Delo« priobčuje daljši članek o problemu mladine. Piše, da se z rastočim številom visokošolcev na žalost ne razvija v istem obsegu tudi skrb države za univerze ter druge višje šole. Razmere na univerzah so zato zelo težke. Otežujejo jih povrh še splošne socialne razmere, v katerih živi danes večji del dijaštva. »Delo« zahteva, da naj država tudi v današnjih izrednih razmerah vsekako najde sredstva za pomoč univerzam ter sredstva, da omogoči dijaštvu redno in uspešno študiranje. 1— Nov prosvetni dom. Na bivšem pokopališču pri sv. Krištofu grade »Prosvetna zveza« »Bežigrajski dom«. Včeraj je bila slovesna blagoslovitev vogalnega kamna, ki jo je izvršil knezoškof dr. Gregorij Rožman. Slovesnosti so se med drugimi udeležili mestni župan dr. Jure Adlešič kot boter, zastopnik bana in artilerijski general Janežič. 1. Smuški tečaj za učence in srednješolce bo priredila drž. šolska poliklinika v Ljubljani v letošnjih božičnih počitnicah, ki bodo trajale menda tri tedne. Prošnje za znižana mesta v zimski počitniški koloniji je vlagati do 12. t. m. 1. Miklavževanje. Sokol 1 na Taboru bo priredil jutri, v torek, popoldne ob 16. uri v veliki dvorani na Taboru miklavževanje za otroke. Uradni pregled tržnih cen Mestni tržni urad izdaja dvakrat mesečno pregled tržnih cen. Po pregledu v začetku decembra so v veljavi naslednje cene in ugotovljene naslednje podražitve: Podražili so se mlečni izdelki. Mleko je bilo sredi novembra po 2 do 2,25 din liter, zdaj je pa po 2,25 do 2,50 din. Sirovo maslo je bilo po 22 do 28 din, zdaj je po 26 do 32 din. Čajno maslo se je podražilo od 30 do 36 din na 32 do 40 din kilogram, kuhano od 30 do 32 din na 32 do 34 din. — Kruh se je podražil med tem časom: beli od 4,25 na 4,80 din, polbeli od 3,90 na 4,40, črni od 3,70 na 4,20 din kilogram. Nekoliko se je podražilo tudi sadje, kar je pa normalen pojav v tem času. Tako so bila na pr. jabolka druge vrste pred 14 dnevi povprečno po 3,50 din kg. zdaj so pa po 4 din. Hruške so se podražile povprečno za dinar pri kilogramu, na 6 do 7 din kg lepše. Tudi moka se je zopet podražila (v oklepaju cene sredi novembra): pšenična št. 0 na 3,75 do 4 din kg (3,45 do 3,75), št. 2 na 3,55 do 3,75 (3,25 do 3,50) št. 5 na 3,35 do 3,50 (3,25) in št. 6 na 3,15 do 3,25 (3,05). Ržena moka se je podražila na 3,10 do 3,20 (2,90 do 3,20) din. Tržni urad je začel zbirati tudi podatke o cenah stavbnega gradiva, usnja In pogonskega goriva. Podplati So po 45 do 80 din kg, vratovi po 30 do 36 din, notranjki po 40 do 60 din, telečji boks po 16 do 24 din (kos) in krom po 20 do 26 din. Bencinska mešanica je po 6,2 din, nafta po 4,35 din liter in avtomobilsko olje po 30 din kilogram. Današnje prireditve Kino Matica: Pastir Kostja. Kino Union: Dr. Robert Koch. Kino Sloga: Vihar nad^ Azijo. Kino Moste: »Ona hoče, on pti noče« .. • in »Charlic Chan na dirkah«. Kino šiška.: Kdo je srečnejši od mene? DEŽURNE LEKARNE Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Mr. Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta. £fublJanško gledališče Drama. — Začetek ob 20.: Ponedeljek, 4. decembra: Zaprto. Torek, 5. decembra ob 15.: »Snegulčic««-Drugi nastop sv. Miklavža irt obdarovanje otrok. Znižane cene. Sreda, 6. decembra: Zaprto. Opera. — Začetek ob 20.: Ponedeljek, 4. decembra: Zaprto. Torek, 5. decembra: Zaprto. Sreda, 6. decembra: »Gorenjski slavček«. Red Sreda. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCfc ŠTRUKELJ v Ljubljani. Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulic« 6. — Telefon št. 41-77. PoStni čekovni ramn št. 11.409, Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo.