VII. tečaj. V Gorici, 1887. 8. zvezek. 1. PROSINCA. —•>■*<■ MOLIMO za slavnega zlatomašnika papeža našega LEONA. Gospod Ga ohrani in poživi in srečnega stori na zemlji in ne daj Ga v oblast Njegovim sovražnikom. Molimo. Vsegamogočni večni Bog, vsmili se svojega služabnika, našega papeža LEONA in vodi ga po svoji dobroti na pot večnega zveličanja, da bo po Tvojim navdihovanju, kar je Tebi prijetno, želel in sè vso močjo doveršil. Po Kristusu Gospodu našem. AMEN. Ufe- — 220 — Življenje sv. očeta Leona XIII. zlatomašnika. (P. F. H.) VIL poglavje. Apostoljska delavnost Leona XIII. Vže teče deseto leto, kar vladajo papež Leon XIII katoliško cerkev. Žalosten je bil položaj za katoliško cerkev v marsiketeri deržavi, ko so prevzeli kermilo, ali že se mnogo na bolje obrača. Po svoji učenosti in modrosti so spuznali zlo, ki razjeda človeško dražbo. Kaker čuvaj na Sionu so povzdignili ob vsaki priliki svoj glas ter učili, svarili in opominjali verne, pa tudi vladarje, keterim mora biti na skerbi blager narodov. Tudi so jim nasvetovali kot moder učenik pravili pripomočkov, keterih naj se poslužujejo, da se zabrani zlo. Zato je, rekel bi, preteklo tudi vže več stoletij, od kar ni imel namestnik Kristusov po vesoljnem svetu tolike veljave, spoštovanja in zaupanja, kaker Leon XIII. Saj jih kralji in cesarji poprašujejo za svet, ali pa jim izročajo v razsodbo razne prepire. Ker je naše pero nezmožno dostojno po vsem opisati delavnost velikana Leona XIII., »svetle luči na nebu' katoliške cerkve, sklenili smo po dolgem premišljevanji kot najboljše le navesti nekatere „s vitle žarke luči na n e b u“, ki nam žarč iz raznih njegovih okrožnic in pisem. Iz teh bode sleherni bravec sam lahko sodil in sprevidel skerb in trud Leona XIII. za vesoljni svet. Komaj nastopivši vlado razglasijo Leon XIII. (dne 4. marca 1878) vesoljuemu svetu, da so v S kočiji zopet vpeljali škofijsko hijerarhijo (duhovno vlado) ter vstanovili šest škofijskih sedežev in sicer: nadškofijo sv. Andreja v Edinburgu in škofije v Eberdinu, Denkéljdu, Gelovéju in Er gadu ter naslovno nadškofijo Grlézgovsko. — Ravno tistega meseca (dne 28.) so imeli Leon XIII. pervi nagovor do kardinalov. Spominjali so se rajnega Pija IX. ter izrazili svoj sklep, da ga hočejo nasle-dovati ; ne bodo se bali pri tem dela in truda ; vedno pa se bodo posluževali modrega sveta kardinalskega zbora. Tudi so izrazili svetemu zboru svoje veselje, da so mogli vstanoviti omenjeno hijerarhijo v Škociji. — 227 — V svoji pervi okrožnici (encikliki dne 21. aprila) oporekajo pri nastopu svoie verhovne cerkveoe oblasti ter se pritožujejo zaradi pravic, ki se kratijo sveti katoliški cerkvi, in da so sovražniki o-ropali papeža svetne oblasti — papeških dežel. To ravno, ker se zaničuje in prezira veljava in poklic cerkve, je glavni vzrok mnogemu zlu, ki izpodkopuje in razjeda človeško družbo. Treba se je verniti nazaj k zapovedim katoliške cerkve ter jih veBtno spolnjevati. To je edini pripomoček. Glavni vzrok, da prepada nravnost je ta, ker se v pervi mladosti pri otrocih zanemarja v domači hiši verska odgoja, in ker nekerščanske postave po deržavah dovoljujejo mesto cerkvenega zakona — divji zakon (civilni). Razun teh obsojajo in omečejo še druge novodobne zmote. Na veliko tolažbo pa jim je edinost škofov mej seboj in z apo-stoljskim sedežem. Zahvaljajo se torej za tolike dokaze otroške vdanosti. Z listi dne 28. maja in 21. jumja so vstanovili novo škofijo v Č i k u t i m u v Kanadi in pa apostoljski vikarijat v K a n-s u na Kitaj skem. Dne 26. junija se pritožujejo sveti Oče v listu do svojega generalnega vikarja v Rimu o nezgodah, ki se dan na dan godè sv. veri v mestu Rimu in o narcdbi šolskih nadzornikov, ki so odstranili „katekizem“ iz šol, ko je vender neobhodno potreben poduk v kerščanskem nauku. Priporočajo, naj se se vsem vplivom temu nasproti dela. Dne 13. julija so povzdignili apostoljski vikarijat Montevideo v južni Ameriki v škofijski sedež. Dne 9. septembra so izdali papež Leou XIII, nova določila gledé vatikanske knjižnice in njene porabe; tudi so vstanovili novo službo namestnega knjižničarja. Z naredbo dne 21. septembra so vstanovili posebno skupščino kardinalov. Tej skupščini (ali kongregaciji) mora biti na skerbi, da nasvetuje papežu najsposobnejše in najvrednejše može za izpraznjene škofije po Laškem. V listu dne 25. decembra hvalijo sv. Oče Kolinskega nadškofa in njegove verne podložae zaradi njih pobožnosti in zveste vdanosti do apostoljskega sedeža ; izražajo svoje veselje o občudovanja vredni edinosti, s katero so vdani škofje glavarju svete cerkve. Tudi omenjajo, kaj so vse že storili, da bi s cerkvijo zopet pomirili kneze in narode v boji in razpertiji, ki vzročuje narodom — zlasti nemškemu — toliko škode. — 228 — V okrožnici dne 28. dec. označujejo Leon XIII. razne družbe socijalistov, ki preté družinskemu in deržavljanskemu življenju. Ta nevarnost raste od dne do dne huje. Vse to pa ima svoj vir in korenine v tem, ker se veljava (auktoriteta) in moč katoliške cerkve prezira in zaničuje ; vender pa ima največi vpliv na druž-binsko življenje in njegov razvoj. Opominjajo kralje, cesarje in narode, naj jenjajo zametovati blagonosni vpliv in moč svete cerkve. Pervi apostoljski list Leona XIII. naslednjega leta (1879) o-znanja (dne 15. febr.) vesoljnemu svetu milosti svetega leta, da bi verni od Boga sprosili božjega blagoslova za se in za njih dušne pastirje. Se tistega meseca (28. febr.) poterdijo kot višji pastir več škofov v jutrovih deželah, zlasti izvolitev škofa Elija A b o 1 i o-n a iz Gezireje kot kaljdejskega patrijarha v Babilonu. Tudi mu podele palijum to je znamenje časti vikših škofov in patrijarhov. Meseca mareija (25.) zopet tožijo sv. Oče v listu do kardinala in generalnega vikarija v Rimu o škodi, ki jo ima katoliška mladina v brezverskih šolah. Priporočajo, naj pride v okom temu zlu društvo, obstoječe iz izverstnih duhovnikov in svetnih gospodov. Tudi obetajo, da bodo podpirali ta prizadevanja, koliker jim bodo le pripuščali pičli dohodki. V konsistoriju naznanijo Leon XIII. (dne 12. maja) kardinalom, da se jim je posrečilo poravnati razkol armenske cerkve po turškem cesarstvu, in da se je zopet vpeljal povsod postavni red. Tudi imenujejo deset novih kardinalov. Mej drugimi tudi knezanadškofa Olomuškega Fiirstenberga in Kološkega nadškofa Hajnalda. V okrožnici dne 4. avgusta podajejo Leon XIII. kratek pregled vseh modroslovskih naukov preteklih stoletij. Pohvalno imenujejo imena in zasluge najodličnejših cerkvenih učenikov ter posebno priporočajo škofom vesoljnega sveta, naj se mladeniči po semeniščih uče po naukih sv. Tomaža Akvinskega, ker se po vsem vjema z vednostmi in napredki sedanje dobe, seveda pravimi. V listu dne 18. januarija 1880 vkazujejo toraj, naj se priredi nova izdaja spisov sv. Tomaža Akvinskega. Z dekretom dne 20. jan. 1880 1. povzdigujejo apostoljski v i-karijat v Krakovom v pravo škofijo. V okrožnici (10. febr. 1880) razlagajo Leon obširno nauk katoliške cerkve o zakonu in omečejo zmote, ki jemljejo zakonu svetost in pravi značaj zakramenta. Razlagajo slabe nasledke divjega — 229 — (civilnega) zakona in njegovo nevarnost za človeško družbo, kaker tudi pogubljivost postav, ki olajšujejo ločitev zakona. Opominjajo vtade, naj spoštujejo zakona svetost, in priporočajo škofom, naj se Potegujejo za take postave. Z dekretom dne 25. maja vstanove v deželi Mehiki novo Sofijo v Tabasku in jo ločijo od škofije v Jukatanu. V ogovoru dne 20. avg. se kardinalom pritožijo o razžaljenji aPostoljske stolice, ketero je storilo liberalno Beljgijsko ministerstvo 8 tem, da je sramotno žalilo apostoljskega delegata. Očitno opo-rekajo takemu vedenju, ki z nogami tepta pravo katoliško cerkve. Jako pomenljiva je za nas kaker sploh za vse Slovene okrožja Leona XIII, ki so jo izdali 30. sept. 1880. Sv. Oče oporni • Qjajo na apostoljsko delavnost sv. bratov Cirila in Metoda pri Slovenili, katerim sta prižgala luč sv. vere ; opominjajo tudi mnogih skerbi rimskih papežev, da se ohrani vera mej temi narodi ; tudi sami imajo priserčno željo, da bi po svojih močeh kaj pripomogli. V ta namen so vkazali, naj se dne 5. julija po vesoljni c©rkvi obhaja spomin slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda. V drugi polovici naslednjega leta so se zbrali Sloveni v Rimu, *^a se zahvalijo sv. Očetu za to skerb. Na spomin tega popotova- Slovenov so postavili Leon v cerkvi sv. Klementa, kjer počijo ostanki sv. Citila, na svoje stroške novo kapelico in oltar na čast sv. Cirilu. Dne 22. okt. 1880 hvalijo sv. Oče v listu Pariškega nadškofa 'n druge francoske škofe, ker so hrabro branili duhovne redove, katere je francoska ljudovlada z odlokom dne 29. marca pregnala dežele, in omenjajo pohvalno mnogih zaslug teh redov. Tudi °®eujajo, kaj vse so že storili, da bi redovniki ne bili popolnoma Pognani iz dežele. Ostro grajajo postopanje nekaterih gosposk pri 'zverševanji omenjenega ukaza. Očitno pa hvalijo tiste značajne ni°že, ki so dali raje službi slovo, kaker bi pomagali pri tem početji. V listu dne 3. deoembra hvalijo papež zavode „z a razšir-Janje sv. vere“, „s v. detinstva Jezusovega11 in ,za-v°dza skerb učilnic pojutrovih deželah" zavoljo 8°rečnosti, s katero pomagajo skupščini za razširjevanje svete vere propagandi) in katoliškim misijonom. Leta 1881 so izdali sv. Oče 8 jako važnih okrožnic in listov. V apostoljskem listu dne 12. marca naznanjajo kat. svetu *2venredno sveto leto, da bi skupne molitve vernikov zadobile po- — 230 — moč, ker po nekaterih deželah sramotno zatirajo katoliško cerkeT in apostoljski sedež. Tudi v Rimu se ni nič obernilo na bolj®' marveč je stanje od dne do dne bolj neznosljivo. Celo „zavod» za razširjanje božjega kraljestva" (propagandi) zlobneži niso prizanesli. V pismu dne 8. maja razsojajo sv. Oče nekatere prepire 'fl dvojbe mej škofi in redovnimi misijonarji na Angleškem in v Skociji» Svetovnega pomena je pa okrožnica Leona XIII. dne 29. ju” nija. Sv. Oče kažejo, kako je vže zdavnaj pričeta vojska pr®1* veljavi katoliške cerkve slednjič postala skupna nevarnost vsej človeški družbi. To je očividno pokazal strašni umor mogočnega ru' skega carja, kakor tudi daljne grožnje in napadi brezbožnih Iju^ na druge vladarje in predstojnike deržav. Vsi ti dogodki so le nasledki krivih in napačnih naukov in nazorov, zlasti o tem, kod izvira svetna oblast, in pa nasledki, ker prav ne cenijo fflotì sv. kerščanske vere, in to tudi nekateri vladarji ne. Sv. Oče opor®" njajo vladarje in gosposke, naj se poslužujejo pridno teh najvišj'h dobrot, keterih jim cerkev ponuja na izobilo, in katerih jim tudi najostrejše postave in naredbe brez varstva sv. vere ne morejo n»* domestiti. Škofom pa priporočajo, naj neumorno delajo v te® smislu ter pomoči od zgoiaj prosijo. Z apostoljskim pismom dne 5. julija vstanové sv. Oče nov® 4 škofije v Bosni in Hercegovini z nadškofijo v V e r h b o-sni. Sv. Oče izražajo svoje veselje, da so mogli po teh deželah vstanoviti redno škofijsko hijerarhijo, kar so njih predniki že dolg® želeli. V listu dne 14. julija izrekajo Leon svojo zadovoljnost, kef je kardinal kneznadškof Švarcenberg z drugimi škofi n® češkem sporočil, da se katoliški Sloveni vedno tesneje s® vso vdanostjo oklepajo stolice namestnika Kristusovega, in da so 8 hvaležnim sercem sprejeli sporočilo, da se apostola Slovenov ima® častiti po vesoljni katoliški cerkvi. Za vse slovenske narode j® tudi jako važnega pomena, da se njih duhovščina odlikuje po u-čenosti in pobožnosti. To pa bode mnogo pospeševalo, če se bod® bogoslovci izobraževali v modroslovji po navodu sv. Tomaž* Akvinskeg.i. V apostoljskem listu do svojega poslanca na Dunaji (dné 2-sept.) dajejo papež razna podučila glede novih škofij v B o s n ' in H e r c e g o v i n i, ki so bile vstanovljene sè vže omenjeni® določilom (5. julija). — 231 — Meseca decembra vkazujejo Leon v apostolskem listu, da naJ 8e na novo skerčijo in omeje škofije na Portugalskem, takisto tudi (dne 11.) z dekretom, da se v pokrajini Mehikanci vstanovi škofija v K o 1 i m i. Leta 1882 so sv. Oče zopet razposlali po kerščanskem svetu 80dem okrožnic v raznih zadevah. V pervi okrožnici (dné 15. feb.) slikajo z bridkimi besedami izmere po Laškem, tako: „Odstranjena so društva redovnikov; Ugrabljeno imetje in lastnina cerkve, privoljeni so zakoni proti °®rkvenim postavam, in v vzgoji mladine se ne dopušča cerkvi n‘kakega vpliva !“ Potem omenjajo sv. Oče neizmernih zaslug pa-pežev za Laško deželo. Opominjajo katoliške može, ki imajo v 8v°jih sercih še katoliško vero, zlasti pisatelje, naj sè svojimi u-j^otvori služijo kerščanstvu. Posebno pa naj kažejo v lepi in gladki eSedi resnico, da se Laško ne more razcvetati, če verhovni pastir _ ato]j§ke cerkve nima popolne slobode, — in kolika škoda izvira tega za ves laški narod. Najzlobniša svojat (prostozidarji) vgnjez-lla se je že skoraj po vseh mestih in dela na tc, da vzame vsem 'stanovam kerščanski znak, ki je bil vedno in ne brez vzroka najteže odlikovanje prebivalcev Italije. Oni sovražniki sv. cerkve, ki 40 se svojimi novotarijami oskrunili večno mesto Rim, napadajo v Pervi versti rimskega papeža, ga vedno žalijo in obrekujejo, da bi ^glavarjem katoliške cerkve tudi njo, dà, celo sveto vero, — če 1 odo mogoče, — iztrebili sè sveta. Iu vender gre največa zasluga j^Pežem, da so z vezjo sv. vere vzderževali v edinosti razne ponine, ki so tako različne po šegah in dušnih zmožnostih. Seveda Se zdi nemogoče in neverjetno, da se tisti ljudje, ki se ob vsaki Miki ponašajo z narodnostjo ter si jo le sebi svoje, ne bojé na-8'edkov svojega vednega rovanja zoper papeža in katoliško cerkev V Papeškem stolnem mestu, in tudi ne bratomorske vojske sè vsemi Mledki. Ali sovraštvo do katoliške cerkve, skopost in vse druge st|'asti, ki so jih v njih izcimile zmote, oslepile so jih tako, da 8° zavergli nebeško luč svete vere in se pogreznili v ostudno brezovo in zaničujejo samega Boga. Iv sklepu opominjajo sv. Oče s°*e, naj skerbé, da bodo vzgojevali izverstne duhovnike in Jim P°tnagali z delom in molitvijo. V listu dné 11. marca hvalijo sv. Oče ^bratovščino sv. Mi-aela na Dunaji, ker je prav primerno vkrenila za sedanjo dobo, a ‘toče po svojih močeh braniti katoliško cerkev. V apostoljskem listu dné 12. maja vkazujejo preosnovo reda — 232 — sv. Bazilija za Ruse v Galiciji. V ta namen so izročili vodstv» novincev v samostanu v Dohromilju duhovnikom iz „Jezusof9 družbe11 (jezuitom). Z apostoljskim listom dne 19. maja so vstanovili sv. Oče f Pórtsmezu ua Angleškem novo škofijo, ki je bila izločena ** S é z r i š k e (Southvvark). Dne 10. junija hvalijo papež v listu prebivalce mesta P*9' misla na Gališkem, ker so se pokazali jako vdani apostolskem11 sedežu ob prihodu apostoljskega poslanca tjakaj. Stavijo za zgle(j lepo vzajemnost in zastopnost, v kateri živč mej seboj duhovnih in verni obejuh obredov, latinskega in gerško-slovenskega. Preimenitna in, rekel bi, tudi svetovnega pomena je „okre Špance, naj jih razna politiška vprašanja in stranke ne ločijo tud* v verskih rečeh, mariveč naj bodo edini mej seboj in sè svoji*51 škofi in to v dejanjih kaker tudi v spisih. Leta 1883 so izdali Leon XIII. zopet osem važnih okrož***5 in apostoljskih listov. Dne 20. aprila so vstanovili na otoku Sejlanu drugi »P®* stoljski vikarijat v K a n d i j u poleg že obstoječega v Kolombu. Z apostoljskim listom dné 27. aprila so povzdignili apostolj»k‘ vikarijat v Buka reštu v nadškofijo. Dné 1. junija so stanovih v severnem delu a p o s t. vik*' rijata v Tonkinu novega, ki naj se iiloči iz pervega, ki 96 je imenoval vzhodni vikarijat. Dné 18. avg. so sv. Oče izdali list do kardinalov de Luk9' Pi tra in Hergen reter, ki so predstojniki Vatikanski pis®0' shrambi (arhizu) in knjižnici Iz imenitnih vzrokov noj se odpr0 Vatikanske knjižnice in arhivi vsem učenjakom, bodi si te ali o°6 Darodnosti, naj zajemajo iz čistega vira ter popravijo v zgodovini, k*^ so tri stoletja sem pokvarili tako imenovani „protestantski nen*^’ zgodovinarji“ glede katoliške oerkve in njenih poglavarjev. Poseb**0 m- — 238 — Pa Leon XIII. grajajo laške zgodovinarje, češ, jako je sramotno za nje, da pobirajo in prepisujejo od protestantskih nemških /goldinarjev laži in obrekovanja zoper papeže, katerim se ima Laška . Zahvaliti za vse, kar ima lepega in krasnega, ko žive vender blizu 1 Tnov ter bi se lahko prepričali o resnici. Take zgodovinske laži ’D predsodki se uče tudi po šolah, in to le za to, da bi se pred Untore, opravičile in olepšale novodobne razmere v Rimu in po J Laškem. Vsi bistroumni zgodovinarji — tudi protestantje — priplavajo neizmerne zasluge papežev za razvit ek olike in za blager ^eržav, le domačini terdijo in uče nasprotno. Vender se morajo 8lednjič take laži vmekniti očividui zgodovinski resnici, katero mo-reJ° sicer nekaj časa temniti, pa ne vuičiti. K sklepu opominjajo Leon vse učenjake vesoljnega sveta, naj se pridno poslužujejo od-pertih virov prave zgodovine v Vatikanu. Naj se pa tudi serčno 'Q pogumno potegujejo v spisih za resnico, ki so jo našli. Dné 30. avgusta podelé sv. Oče na prošnjo Dunajskega nad-®kofa svoj apost. blagoslov vsem, ki se bode vdeležili slovesnosti 0 priliki 2001etnice, od kar so bili 1. 1683 divji Turki pred Du-llaJ®ni tepeni in mesto rešeno. Obljubijo, da se hočejo te slove-®Qosti tudi po svoje vdeležiti. Saj se je ta slavna zmaga nad zalotim sovražnikotn kerščanstva zadobila le po edinosti vladarjev a papeži, ki so pomagali tisti čas sè vsemi pomočki, ki so jih '®eli v rokah. Ob enem porabijo sv. Oče to priliko ter opominjajo '8e verne, naj se enako hrabro bojujejo tudi dan danes v djanji, 1 besedo in sè spisi za katoliško cerkev, katero sovražnik preganja, ce tudi ne z mečem, pa z raznimi zlobnimi spisi in necerkvenimi Postavami. Kaker prekaujeno jo sovražnik napada, tako hrabro naj J° zavestni katoliki tudi branijo ! Dne 1. sept. priporočajo Leon v okrožnici vesoljnemu svetu ®0ščenje Marije Device sè sv. rožnim vencem, da P0 njeni priprošnji zadobi katoliška cerkev zmago in ljubi mir. Z apostoljskima listoma dné 11. decembra so ustanovili sv. Oče °a Kitajskem apostoljski vikarijat v loki Emoji, misijone mon-8°ljske pa razdelili v tri apostoljske vikarijate. Naslednje leto (1884) sklenejo z apos'oljskim listom dné 4. Ja°-» naj imajo škofje ^Zedinjenih deržav" v Ameriki cerKveni zbor. Za predsednika zboru odločijo nadškofa v Baltimoru. Dne 10. februarja hvalijo sv. Oče v okrožnici francoske *Lofe in francoski narod zavoljo vdanosti do apostoljskega sedeža. Pritožujejo se zaradi kiivio, katere sveti cerkvi na novo dela fran- — 234 — coska vlada; omenjajo žalostnih dogodkov, kateri so zadeli fraD' coski narod v teku sto let. K sklepu spominjajo na nevarnost, h' preti konkordatu (pogodbi) sklenjenemu z apostoljskim sedežen1* in da se kerščanski nauk odganja iz učilnic. Dne 7. marca spremené sv. Oče apostoljski vikarijat v M o®' tani, v severno amerikanski pokrajini Oregonski, v pravo škofij0, Jako znamenita za vesoljni keršcanski svet je zopet okrožnic** ki so jo izdali tega leta dne 20. aprila. — Po zgledu svojih pred' njikov obsojajo v tej okrožnici družbo prostozidarjev, kaker tud' vsa druga skrivna društva komunistov, socijalistov, anarhistov i. t. d' in njih nauke. Obširno razpravljajo od dne do dne rastočo n e var-nost krivih naukov, ki se razširjajo kaker kuga po raznih stanovih človeške družbe, ki ne ìazjedajo in izpodkovajo le kerščanstva i° božjega razodevenja, ampak tudi nravni red in človeško družbo, tet strežejo celo po življenji vladarjem in njih namestnikom. 0p°‘ minjajo škofe, naj delajo sè vsemi močmi in skerbe, da se narod' poduče z besedo in se spisi po duhovnih, ki imajo potrebnih zmožnosti in vednosti, o teh krivih naukih prostozidarskih. Na skerb' naj jim bo pa tudi, da si vzgojé živih gledov. V to jim sv. 0č° priporočajo več pripomočkov. Ti so: 1. Tretji red sv. F r a č i š k a. Vodilo se je olajšalo ravno iz tega namena, da bi *e hoja za Jezusom v vsakdanjem življenji olajšala in tako vabil* duše na pot prave prostosti, ljubezni in bratovstva ter enakosti) pa ne one, ki jo uče prostozidarji, ampak tiste, ki jo je učil Jezus, prostost in enakost otrok božjih. 2. Naj se snujejo katolišk® družbe rokodelcev in delavcev, kakeršne se že uah*' jajo po neketerih krajih. 3. D ru ž b e sv. Vincencija. Name" društvenikov je, da po hišah obiskujejo vbožne rodbine ter jim po magajo, s telesnimi in dušnimi deli vsmiljenja, v keterih se kaže pravakerščanske, ljubezen in radodarnost. 4. Naj sc obrača največa skerb na v z goj o mladine, ki je up prihodnosti, da se mladeniči vseh stanov ne naserkajo že v pervi dobi strupa teh brezbožnih društev. Jako gre svetovati duhovni* kom, da naj pri poduku za pervo sveto obhajilo na to delajo, d* se mladeniči z obljubo zavežejo, nigdar ne pristopiti h kaki skrivni družbi prostozidarski. — Ker se nekaj časa sem prostozidarji 1 neko prederzno8tjo in nezaslišano oblastjo postavljajo pod raznim* imeni tudi po onih deželah, kjer so skrivna društva sicer prepo* vedana, prosijo sv. Oče škofe, naj se vsemi pripomočki, ki jih — 235 — 8pl°h imaj«, delajo nasproti. — Dne 10. maja so jim sv. Oče dali todi poseben poduk ter svetovali, naj sklicujejo „/.bore katolikov." V listih dné 15. julija so podelili proštu obljubne cerkve na ^unaji, sezidani v zahvalo, da je bil naš presvitli cesar rešen zlob-Dega napada, posebna častna znamenja ; dné 1. avgusta izražajo 8v°jo zadovoljnost o ^katoliškem shodu" v Ambergu na Bavarskem; dné 30. avgusta spominjajo verne, naj zopet to leto meseca oktobra caste Nebeško kraljico z molitvijo sv. rožnega venca, — in v listu dné 10. septembra se zahvaljujejo sv. Oče Adelajdi Lehon, Predstojnici „družbe najsvetejšega serca Je z us o-Vega“, ker je darovala sv. Očetu svoje posestvo v Njujorku. S tem jim je dala priliko, da morejo podpirati škofe v severni Ame-r'ki v dobrodelnih namerah in napravah. Leta 1885 so izdali Leon zopet 11 važnih okrožnic in listov. Dne 23. januarija so podelili skupščini armenskih Mehitaristov Ka Dunaji novo uredbo. Dne 1. februarja priporočajo sv. Oče kitajskemu cesarju varavo katoliških misijonov po tistih pokrajinah, kjer je razsajala v°jska, — kaker sploh varstvo katoliških podložnikov v njegovem kialjestvu. 4. marca izražajo sv. Oče svojo pohvalo o nameri nekatorih Borečih katoličanov vstanoviti v Solnogradu katoliško vseučilišče. Z listom dne 13. maja se zahvaljujejo Leon cesarju v J a-Pa n u za blagovoljnost, ketero izkazuje katoliškim misijonom in Posameznim kerščanskim prebivalcem v njegovem kraljestvu. Prozìo ga, naj jim dovoli še večo prostost, ker vsak pravi Kristijan spo-®toje kraljevo veličanstvo in spolnjuje deržavne postave, in to ne toliko zaradi strahu pred kaznijo, mariveč ker mu veleva to vera. Dné 17. junija izražajo sv. Oče nadškofu Pariškemu Guibertu, 8voje milovanje, da se nahajajo prepiri in needinost mej katoličani, 'n hočejo nekateri po očitnih spisih soditi vedenje škofov in apo-®tolj8kega sedeža gledé nekaterih vprašanj, za kar nimajo nikakršne pravice. Priporočajo zlogo, ki je v teh razburjenih časih toliko potrebna. V nagovoru do kardinalov dné 27. julija se britko pritožujejo, k so gosposke po neketerih katoliških deželah prepovedale do-®ihdob navadno počeščevanje Najsvetejšega, ko ga duhovnik nese k bolnikom, in pa o raznih opovirah katoliški cerkvi stavljenih na francoskem. Za Nemško izražajo svojo željo, naj bi jonjal boj proti katoliški oerkvi. Zaterjujejo da hočejo tudi dalje braniti pravice — 236 — sv. cerkve in apostoljakega sedeža in se opirati na modri svet kar* dinalov. Ob enem imenujejo šest novih kardinalov. Dné 20. avgusta odločijo, naj se pobožnost sv. rožnega venca obhaja meseca oktobra vsako leto, dokler bodo terpele žalostne razmere katoliške cerkve ; z apostoljskim listom (2 okt.) pa povzdi-gujejo apostoljski vikarijat Nebraska v severni Ameriki v pravo škofijo. Jako znamenita je pa okrožnica, ki so jo Leon XIII. izdali dne 1. novembra.— Obširno obravnavajo sv. Oče kerščansko vstavo deržav, deržeč se načela, da nevmerjoče delo božjega vsmiljenja — namreč katoliška cerkev, če tudi ji je pervi namen skerb za izve-ličanje duš, prinaša toliko časnega blagra deržavljanom, kaker da bi bila v pervi versti vstanovljena za njih časui blager in varstvo njih življenja. Sv. Oče dokazujejo očividno. kako nespametno je očitanje tistih, ki terdijo, da se cerkev ne more strinjati z nameni dobro vrejene deržave, toraj s civilizacijo ali omiko in jo ne pO' spešuje. Na dalje dokazujejo da načela novega prava nimajo prave terdne podlage in pripeljejo do neomejene prostosti. Potem naštevajo pripomočke, ketere priporoča sv. cerkev proti zlu sedanje dobe in si tudi resno prizadeva, da bi jih v veljavo spravila. P°' tegujejo se za prosti razvitek cerkve in priporočajo, naj se katoličani v zasebnem in v očitnem življenji za njo potegujejo. Dné 22. decembra napovedo za prihodnje leto (1886) izven-redno sveto leto, ki naj bi pomagalo, da se odstrani zlo, ki so ga omenili v navedeni okrožuici. V listu dne 31. decembra izražajo sv. Oče knezu Bismarku svoje veselje, da se jim je posrečilo ko posredovalcu poravnati prepir, ki je nastal mej nemško deržavo in Spanjsko. Tudi pošiljajo deržavnemu kanclarju naj višji papeški častni red. V listu dne 6. januarija 1886 leta izražajo nemškim škofom upanje, da se jim bode z božjo pomočjo posrečih vstaviti tako imenovani .kulturni boj“ na Pruskem. Hvalijo stanovitnost škofov in vernih v dneh hudih stisek in tolažijo z upanjem boljše prihodnosti. Dne 22. avgusta o priliki prazuovanja dvestoletnice, kar so bili Turki odgnani iz Buda-Pešte, so poslali Leon okrožnico Oger-skim škofom. V nji opominjajo na pervega kerščanskega Ogerskega kralja Stefana, spodbujajo škofe, naj se krepko vstavljajo samopà" metstvu in naturalizmu, ki dela, da se prostozidarji prederzno širijo in mladina odreja brez strahu božjega. Katoličanom naj bo — 237 — skerbi, da se odstranijo po postavni poti tiste postave, ki nasprotujejo cerkvi. S podukom naj duhovni delajo proti mešanemu in civilnemu zakonu, ker zakoni vplivajo neizmerno na družinsko življenje. Hvalijo tiste može, ko za domovino jako zaslužne, ki so se pred dvema letoma vperli proti zakonu z Judi. Enako naj delajo tudi proti brezverski šoli. Škofe opominjajo sv. Oče naj delajo na to, da učilnice ohranijo verski znak. Najbolj pa naj jim bo na serci zgoja mladeničev, ki se hočejo posvetiti duhovskemu stanu ; tudi naj skerbe, da se bodo Ikre oddajale samo sposobnim možem. K sklepu žele, kaker so nekedaj prednamci premagali strašnega sovražnika pri Buda-Pešti ne samo z vojaško hrabrostjo ampak tudi z močjo sv. vere, tako naj tudi v prihodnje reši Ogersko preblažena Devica in mati božja, kateri jo dežela posvečena. Dne 31. marca podele svoj blagoslov odboru, ki se je osnoval za naše cesarstvo, da oskerbi vse potrebno za dostojno praznovanje papeževe zlate maše. Z apostoljskim listom dné 1. septembra so sv. Oče vstanovili škofije za dežele v prednji Indiji, kjer je bilo že 1.600.000 katoličanov. Pervi misijonarji v 14. stoletji po teh deželah so bili frančiškani in domiuikani. Pozneje je oznanjeval sv. vero z najboljšim vspehom sv. Frančišek Ksaverij. Potem so stanovitne misijone v soglasji s papeži vstanovili Portugalski kralji. Vstanovili so v mestu Goa nadškofijo s posebnim privilegiji. V 17. in 18. stoletji je osnovala družba za razširjanje sv. vere (propaganda) posebne misijonske šole za vzhodno Indijo in jih izročila raznim redovom. Angleška vlada je dala misijonom popolno slobodo, s Portugalsko pa je bilo porazumljenje težavno. Iz mej prednikov sedanjega papeža sta največ storila Gregor XVI in Pij IX , da se je mogla zdaj cerkvena vlada (hijerarhija) vstanoviti. Ko se je po mnogih težavah in zaprekah sklenila pogodba mej portugalskim kraljem in apostoljskim sedežem glede raznih patronatov in delokroga patriarha v mesti Goa, vstanovili so Leon sedaj na priporočilo propagande v Vzhodni Indiji cerkveno hierarhijo in v omenjenem listu vso vredbo nataisko določili. V okrožnici do škofov na Portugalskem (dne 14. sept.) izražajo svoje veselje, da se jim je posrečilo skleniti pogodbo z vlado. Priporočajo škofom, naj delajo na to, da se odpravijo postave, ki ovirajo delavnost svete cerkve, naj jim bo na skerbi, da vzgoje učenih in pobožnih duhovnikov, naj delajo slabim časopisom na- — 238 — sproti s tem, da osnujejo dobrih. Slednjič opominjajo duhovne, naj spoštujejo svoje škofe ter v tem svetijo vernim z lepim zgledom. Naj omenimo še, da so po dogovoru s černogorskim knezem Nikolajem Leon XIII. letos vstanovili v Černigori katoliško nadškofijo se sedežem v Baru ter dovolili Černigori tudi slovensko službo božjo. Iz navedenih okrožnic naj sodi vsaki bravec o nevtrudni delavnosti Leona XIII., ki obsega vesoljni svet. Le škofij so vstanovili 96 ali pa jih razširili. Vsako jutro in vsak večer hodijo kardinali k Djim, da jim poročajo o cerkvenih zadevah. Leon sami odločujejo končne odloke. Tudi ga ni dne, da se ne bi zglasil kak škof ali drugo odposlanstvo pri papežu iz te ali one dežele. Če tudi so že 76 leten starček, vender se redkokedaj podajo k počitku pred polnočjo, veliko je pa tudi noči, ko Leon ne zatisnejo očesa. Svoje prelepe ok rožnice narekujejo tajniku, hodeč po gobi gori in dolu. Če tudi papež nimajo stalnih dohodkov, ker jim je laška vlada pobrala deželo, delé vender miloščino po vesoljnem svetu, zlasti misijonarjem, iz milodarov, ketere dobivajo od vernih. Le za šole v Rimu izdajo ua leto blizu pol milijona frankov. Tudi povabijo vsako leto učenike in učence šol, ketere so vstanovili ter obdarujejo vboge učence z obleko. Sami za se pa sv. Oče pičlo malo potrebujejo, ker žive za-se jako skromno. V kratkih potezah imate, dragi bravci, pred seboj življenje in delovanje velikana zlatomašnika Leona XIII. od otroških let do sedanje dobe. Njihovo ime se bode lesketalo, kaker svetla zvezda na nebu, mej pervimi v versti najslavniših papežev v cerkveni zgodovini. Bog ohrani še mnogo let katoliški cerkvi in vesoljnemu sveta „1 u č na nebu" zlatomašnika Leona XIII ! —-------------------- Zelenica v puščavi ! Katera beseda je popotnikom po neizmernem peščenem morji bolj miloglasna in bolj zaželena, kakor ime oaza, zelenica 1 Kako hrepeni pač truden popotnik, kateremu ima zdaj in zdaj, poiti zadnji požirek vode in zadnji živež, po zelenici, da bi se tam preskerbel z obojim za na daljnjo pot, polno truda in skerbi. Na zelenici se namreč popotnik skozi puščavo odpočije brez nevai- — 239 — nosti pred pogubonosnim viharjem samumom, ki mu žuga v puščavi toliko in tolikokrat vničiti borno življenje in ga pokopati v razbeljeni peščeni grob ; na zelenici se sin puščave v hladni senci vitke paljme in ob bistrem studencu okrepi in dobi novih moči, potrebnih za še tako dolgo, nadaljnje popotovanje. Zelenica, kako miloglasno je tvoje ime v duševnem pomenu za uho vernega kristjana, kako posebno zaželena si mu, ko popotuje po neizmerni puščavi splošne nejevere in se zastonj ozira po mirnem tvojem zavetji, hoteč se tam odpočiti od prestanega truda ter se okrepčati in vterditi za daljnjo pot, za daljnji boj ! V resnici skoro neizmerna je puščava nejevere in verske mlačnosti. Kamer koli se ozreš po petih delih sveta, kaj ti stopi najbolj pred oči ? Ako v duhu prepotuješ le „kerščansko“ Evropo kaj je glavni vtisek, ki ga zapuste posamezne dežele, posamezni kraji ali pa še veliko bolj cele deržave v tvoji duši? Kaj spoznaš, ako pregledaš le nekoliko merodajnih časnikov iz posameznih dežel? Vse te prepričuje in jasno dokazuje, da je svet, daje tudi nekdaj kerščanska Evropa zdaj velika neizmerna puščava nejevere, one pogubne nejevere, ki razodeva svoj vpliv tako v zasebnem, družinskem, kaker še veliko bolj v javnem deržavnem življenji. Ali ne obupaj ! Kaker ima puščava Sahara svoje zelenice, kjer klije v nasprotji z mertvo okolico najlepše, najbujnejše življenje, krasna pomlad, tako je skerbna previdnost božja tudi po duševni puščavi nejevere ohranila nekoliko večih in manjših krajev, zelenic, kjer v popolnem nasprotji z neverno okolico žije in klije, kjer se kaže nebeška hči, sv. vera v družinskem, kaker tudi v deržavnem življenji v vsej svoji lepoti in krasoti. Kedo se tu ne spomni slavne ljudovlade v južni Ameriki, Ekuadór z imenom ! Sončni Ekuadór ne slovi samo radi premilega podnebja za „deželo, kjer vlada večna pomlad“, za „raj na zemlji-*, veliko večo veljavo mu še daje goreča živa vera, ki prešinja tam narod in vlado. Verni ondotni narod ne nosi svojega kerščanskega prepričanja v sercu zapertega, to prepričanje je vtisnil vsej upravi ljudovlade in v viden dokaz, da hoče ostati vedno katoliški, je slovesno izročil ljudovlado najboljšemu varstvu najvišjega kralja, presvetemu Sercu Jezusovemu. Ali, hvala Bogu, ni nam treba iti noter v daljnjo Ameriko iskat odločno katoliškega ljudstva ; tudi stara, ali žalibog v verskem oziru tolikanj oterpnjena Evropa ima deželico ljudovlado, v — 240 — vsem podobno oni v Ameriki. Tudi tu se katoliška vera prosto giblje, tudi tu ona ne služi, marveč brez zaprek, podpirana od ljudstva in vlade vodi duše proti skupni nebeški domovini. Katera je ta dežela, kje je domovina prave prostosti ? V gorati Švici, v kantonu Frajburgu. Ne daleč od Francoske meje nad genevskim jezerom in nekoliko proti jugozahodu od Berna, glavnega mesta cele Švice, leži ta znamenita deržavica ali kanton. Po velikosti in številu prebivalcev se res ne more meriti z drugimi deržavami, ker je štirikrat manjša od kranjske dežele in ima le 110 tisoč ljudi. Kar daje frajburški deržavici poleg lastne uprave pravo ime, je neomahljiva zvestoba do rimsko-katoliške edino zveličavne vere, zvestoba, ki krasi serca njenih prebivalcev že od nekedaj nepre-tergano do današnjih dni. Ko je večina švicarskih kantonov pred 300 leti sprejela krivo vero Cvinglijevo ali Kaljvinovo in se od-tergala od sonca resnice, od rimskega papeža, ostalo je frajbur-ško ljudstvo po prizadevanji vbogega puščavnika blaženega Nikolaja iz Fitte, posebnega častilca sv. Resnega Telesa, zvesto veri svojih očetov in rimski stolici. Ta vbogi puščavnik, do katerega imajo njegovi rojaki še zdaj veliko zaupanje in ga posebno časte, ni rešil svoji domovini samo svetne samostojnosti, mariveč, kar je njegova še veliko veča zasluga, on je tudi njen duševni, verski rešitelj. Da bi pa njegovi rojaki tudi za naprej ostali zvesti rimsko-ka-toliški cerkvi, da bi se zmagoslavno borili za to najdražjo svetinjo s krog in krog se valečo krivo vero Kaljvinovo, vcepil jim je v serce tisto ljubezen in spoštovanje do presv. Rešnega Telesa, katerega je bilo polno njegovo serce. Ta ljubezen do Najsvetejšega naj bi jim bila nepremagljiva pomoč zoper krivo vero. In res, hvala Bogu, sv. Rešno Telo in priprošnja tega blaženega služabnika božjega, ki prosi zdaj v nebesih za svojo domovino, sta pripomogla, da je ostala frajburška deržavica navzlic vsem sovražnim napadom noter do današnjih dni to, kar je bila pred 300 leti, namreč terdnjava prave vere sredi povodnji nejevere in zaščitnica in pribežališče vsega kerščanskega gibanja in delovanja. V teku let se je le toliko spremenilo, da se je versko prepričanje v raznih verskih bojih le še bolj poživilo in vterdilo. Da je temu res tako, pokazalo se je javno pred dvema letoma, ko so Frajburžanje za 9. septembra 1885 priredili v znak svoje ljubezni do presv. Rešnega Telesa in svojega spoštovanja — 241 — do Njega tako imenovan „ evharističen kongres11 to je zborovanje na čast najsvetejšemu Zakramentu. Kar drugod še upati ni mogoče, zgodilo se je tu ; svetna in duhovska oblast ste tekmovali, ketera bo več storila, da bo počaščenje pod podobo kruha skritega kralja veličastnejše. K tej lepi slogi mej duhovsko in svetno gosposko se je pridružilo še za svojega Boga toliko vneto ljudstvo. Vsi skupaj so pripomogli, da se je petdnevno zborovanje čast presv. Resnemu Telesu tako nepričakovano, čez vse veličastno zveršilo in da se je mogel nebeški kralj sv. Resnega Telesa v teku zborovanja in posebno pri sklepu v tako kraljevem sijanju in veličastvu pokazati vdanim podložnim. Kaker namreč svetni kralji pri posebnih priložnostih v nenavadnem veličastvu nastopijo pred svojimi podložnimi, da sprejmo izraze neomahljive vdanosti in zvestobe, tako se je tudi kralj sv. Resnega Telesa v posebnem veličastvu pokazal svojim iz serca vdanim vernikom, ki so od vseh strani po več ur daleč prihiteli skupaj zagotavljat svojega ljubljenega kralja neomahljive zvestobe in ljubezni. Priprave za kongres so se delale že delj časa pred določenim dnem. Deržavni zbor kantona frajburškega je sklenil uredno Se vdeležiti kongresa. Ob enem je dovolil iz deržavne blagajnice zadosten znesek, da se morejo došli gostje dostojno sprejeti in da ko slavnostni sprevod k sklepu zborovanja toliko bolj veličasten. Vojaški poveljnik je odločil oddelek pešcev in dve bateriji kano-nirjev, da zastopajo ostalo vojno pri sprevodu kralja miru in mu °skerbe častno stražo. Da se tuji gostje dobro sprejmo, zato je skerbel odličen ud deržavnega zbora. Tako je napočil dan 9. septembra, ko se je imel začeti kongres. Od vseh strani, iz raznih dežel, še celo iz Amerike so došli častilci sv. Rešnega Telesa v mesto Frajburg. za to priložnost Posebno okusno okrašeno. Došli so vsi švicarski nadškofje in škofje, nadškof iz Sardinije, škof luksenburški, kaker tudi več opatov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Milostni škof iz Ženeve (Genfa) monsinjor Mermiljod so bili izbrani za predsednika PD kongresu. Se celo sv. Oče Leon XIII. so počastili zbor s prekrasnim pismom in so podelili vsem pričujočim popolnoma odpustek. Cel čas zborovanja je bilo v določeni cerkvi izpostavljeno Sv- Rešno Telo, katero so ljudje neprenehoma obiskovali in mo-kli. Tudi v zborničnem poslopji je bilo v lični kapeli cel čas izpostavljeno sv. Rešno Telo. (Dalje prih.) — 242 — Nekaj misli o načinu molitve in premišljevanja. (Nabral P. — n—n.) II. (Dalje.) / Po nauku P. Kohema, naj bi se začetniki v premišljevanju ogibali pretežkega mišljenja in razumovanja : naj stopajo le polagoma naprej in naj bolj vsmiljenja prosijo sè zdihljaji kaker spokorni coljnar, ki je svoj žalostni stan premišljal in zdihoval- Zdihovanje — rekel je negdaj Jezus Kristus — piše P-Kohem — ima toliko moč, da človek nikdar ne zdihuje k meni, da se ne bi tudi meni bolj približal. Zdihovanje in žalost zavoljo storjenih grehov spravi dušo z Bogom, pridobi milost in očisti razžaljeno vest. — Zdihovanje pa, ketero se godi iz ljubezni, — v keterem je ljubezen izražena ali hrepenenje po moji milosti, napravi v duši trojni včinek. Najpred okrepča dušo in jo ojači, kaker oživi in ojači prijeten duh človeka. Potem tudi razsvetli dušo, kaker more sonce razsvetliti teman prepad. — Slednjič pa osladi dušo tako, da se ji zdi vsako delo in trud sladak. Predno še kaj rečemo o pisanih premišljevanjih in še kaj drugega o tem, vredno je pomisliti nekaj lepih naukov svetega Petra Aljkàntarskega. Sveti Peter Aljkantarski, ta vredni sin svetega Frančiška, spisal je neko majhino knjižico o premišljevanju. To njegovo delce je sveta Terezija z veliko radostjo in pohvalo sprejela. Naj sledijo toraj nekatere misli tega velikega svetnika. Sledeče so : Navedenih pravil o premišljevanju se ne smeš tako der-žati, kaker da bi ne bilo dovoljeno po keterih drugih pravilih ali kako drugače premišljevanja napraviti, ako se to komu primerno zdi. Saj je cilj in konec premišljevanja pobožnost; naj se doseže po ti ali oni poti, to je vse eno. Ko se vadiš premišljevati, svojega razuma in svoje domišljije nikar preveč ne napenjaj. Kedor hoče tedaj prav premišljevati, naj se tega loti kaker neučena, ponižna ženica. Skerbi naj bolj za to, da ima p.ipravniši voljo božje reči občutiti in okusi- — 243 — ti. kaker pa krepkejši razum, da bi božje reči preiskoval. Preiskovanje je namen tistih, ki se zavoljo znanosti z učenjem vkvar-Jajo, ne pa takih, ki se pečajo z molitvijo in premišljevanjem; t’h namen je duha geniti in ogreti. Tudi volje nikar preveč siliti. To bi ne bila prava pobožnost, ako bi kedo sè silo iz oči solze stiskal, postavim pri raz-nbšljevanju Kristusovega terpljenja. Take prisiljene solze rade serce posušijo, in taka sila tudi zdravju škodi. Zgodi se lahko, da se premišljevanje potem pristudi. Kedor bi tedaj premišljeval Kristusovo terpljenje, nikar naj ne toži, ako morebiti nima ravno take občutljivosti, da bi mu solze v oči zvabila — To je lahko samo telesna občutljivost, za ketero nam ni treba tako boječe skerbeti. Saj zadostuje tudi, ako se temu, kar je Jezus terpel, samo v duhu približuje in da to terpljenje mirno in pri-prosto gleda, seveda z nežnim in sočutnim sercem, ketero je pa bolj pripravljeno dobre želje in zdihljaje, ki jih Bog pošilja, sprejemati, kaker pa druge sè silo gojiti. Eden najvažnejših naukov svetega Petra Aljkantarskega je pa še ta-le: Ako v premišljevanju hitro zaželene sladkosti in pobožnosti ne občutiš, nikar poguma ne zgubi ter ne opusti začetih vaj, ampak poterpežljivo in ponižno čakaj na prihod Gospodov. Bog Je neizmerno veličanstvo, človek pa revna stvar. Spodobi se toraj, da nekoliko pred vratini nebeškega dvora počakaš. — Ako poleni Gospod dojde. zahvali se mu. Ako bi moral pa še dalje čakati, ponižaj se pred njim in spoznaj se nevrednega njegovega °biskovanja. — Ako tudi potem še ne pride, prenesi to z jasnim duhom, ter bodi zadovoljen, da se mu moreš dati samega sebe iu kar je tvojega v prijeten dar, da zatajuješ svojo voljo in se é*sto v njegove roke veržeš, da zatajuješ svoje neredno požele-"je. da se boriš proti zlobi in strastim. Sploh zadovoljen bodi, da storiš pri tem vse, kar je v tvojih močeh. Akoravno tudi po-*em spoznaš, da te Gospod ni obiskal, naj ti zadostuje, da si ga v duhu in resnici molil, — saj tako molitev on želi. Ta nauk je zelo važen, in zato, ker ga mnogi prezirajo, °pustijo premišljevanje v svojo veliko škodo. Naj sledi še neka opomba tega vnetega učenika premišljevanja. Kedar Bog koga obišče z božjimi tolažili, naj si bo to že V molitvi ali premišljevanju — (lahko pa tudi o drugi priložilo- _ 244 — sti) — trebaje tako priložnost porabiti in nikar ne dopustiti, da brez koristi otide. Tedaj, ko ta dobri veter piha, stori se v eni uri več hoda, kaker v več dneh brez njega. — Tako je delal tudi sveti Frančišek, o katerem piše sveti Bonaventura, da je zato skerbno pazil na božje obiskovanje. Tudi na potu se je vstavil ter poslal svoje spremljevavce naprej, ako je zapazil, da mu je Bog kakšno dobro misel ali navdihnjenje poslal. Postal je ali pa počasi za tovariši stopal, dokler je njegov duh od Boga dano hrano prebavil. Kedor tako božjega razsvetljenja ne sprejemlje, tega navadno ta kazen zadene, da Boga ne najde, kedar ga išče, ker ga ni hotel tedaj sprejeti, ko je on na njegovo serce terkal. Tako misli in uči sveti Peter Aljkantarski. (Dalje prih.) Premišljevanje o vdanosti v voljo božjo. (Po sv. Aljfonzu Ligvorjanu P. A. M.) (Dalje) i Poglejmo še nekoliko, v keterih rečeh se moramo vdati v voljo božjo. Pervič v vseh rečeh, ki se zgode po naravnih zakonih, n. pr. velika vročina, hud mraz, toča in nalivi, draginja, kužne bolezni i. t. d. Varujmo se govoriti v jezi in nezadovoljnosti ali celo preklinjati nad tem ; tako je volja božja, on sam je Gospod vseh reči. Sv. Frančišek Borgija je šel neko noč v neki oddaljen samostan. Merzla burja je brila in gost sneg je padal. Večkrat je poterkal na vrata samostana, pa tako pozno v noči in v takem vremenu, redovniki niso čuli terkanja in tako je moral svetnik celo noč ostati na prostem. Ko so ga zjutraj vgledali, so se razžalostili in ga pomilovali, da je moral v takem mrazu celo noč zunaj čakati. Pa sv. Frančišek jim reče: „Mislil sem da Bog meče na me sneg, s tem sem se tolažil in bil sem vesel.11 Drugič se moramo vdati v voljo božjo s takih rečeh, ki se nad nami zgode. N. pr. glad, žeja, vboštvo, zaničevanje. V teh rečeh moremo govoriti: Gospod, zidaj in podiraj, jaz sem zadovoljen. jaz samo to hočem, kar ti hočeš. — 245 — Tretjič, vdajmo se v božjo voljo v vseli telesnih in dušnih pogreških. Ako imamo slab spomin, ako nismo za kako delo sposobni in pripravni, ako nimamo zdravih udov, ne pritožujmo se zarad tega. Zahvalimo se Bogu za to kar, nam je iz gole dobrotljivosti podelil in bodimo zadovoljni s tem, kar je on napravil. Gdo ve, ako bi ne bilo morebiti nam v škodo in v pogubljenje, ke bi imeli boljšo pamet, bolj zdravo telo in lepši obraz ? Kolikim je bila učenost vže vzrok, da so druge zaničevali ter se v svoji ošabnosti pogubili? Kolikim je bilo lepo, zdravo in krepko telo vzrok tisoč in tisoč pregreh? Nasproti pa koliki so se rešili in zveličali, ako ravno so bili vbogi slabih in krivih udov? Bodimo tedaj s tem zadovoljni, kar nam je Bog dal. Vedimo, da je le eno potrebno. Ni nam potrebno bogastvo, posvetna čast in hvala ljudi, temuč zveličanje naše duše nam je edino potrebno. Četertič pa je posebno potrebno telesne bolezni poterpežlji-vo prenašati tako in takrat, kaker Bog hoče. Posluževati se sicer moramo zdravil, ker Bog tako hoče, ali če nam ne koristijo, moramo v ponižnosti govoriti: „ Gospod, naj se zgodi tvoja sveta volja.11 Res je velika krepost, ne tožiti v bolezni, če so pa bolečine zelo hude, moremo jih lahko razodeti svojim prijateljem in tudi Boga prositi, da nam jih polajša. Posnemajmo našega Zveličarja, ki je tudi v svoji veliki bridkosti, pred svojo smertjo rekel svojim učencem: „Moja duša je žalostna do s inerti.11 (Mat. 26, 38.) Tudi je prosil svojega Očeta : „Oče moj, ako je mogoče, naj gre ta kelih terpljenja od mene,11 pa precej je dodal besede: „Pa ne kaker jaz hočem, ampak kaker Ti. (Dalje prih.) ------,—i-—: Lastnosti razveseljevanja tretjerednikom pripuščenega. Vodilo tretjega reda je upravljeno popolnoma po načelih svetega evangelija. Sveti evangelij vedno zametuje posvetnega duha, ki je duh poželjivosti in duh greha ; zato tretji red prepoveduje svojim udom posvetna razveseljevanja, ker ta navadno vzbujajo grešno poželenje tudi v dušah, ki so sicer pobožne in goreče. Ali zato ne smemo še misliti, da je tretj erednikom vsako veselje prepovedano, mariveč ravno iz tega, ker jim je neketero — 246 — prepovedano, moremo po vsi pravici sklepati, da jim je drugo pripuščeno. Toda tu nastane prašanje : Po keterih znamenjih se razloči, kakešno razveseljevanje je posvetno, kakešno ne ? Po čim se spozna, ketero veselje je prepovedano, ketero ne ? ketero je za tretjerednika spodobno, ketero ne ? Na to odgovorimo splošno, da ni prepovedano in za tretjerednika ne nespodobno veselje, ketero se vjema s kerščansko pobožnostjo Ali, da se veselje vjema s pobožnostjo, mora imeti neketere lastnosti. Pripuščeno razveseljevanje tedej nikaker ni nepristojno pobožnim dušam. Sveti očetje in cerkveni učeniki zametujejo in prepovedujejo razujzdani krik in vriš posvetnih veselic, nigdar pa jim ni prišlo na misel, da bi zavergli vsako razvedrilo brez izjeme. Pač pa vidimo, da so se svetniki sami od časa do časa vdeleževali nedolžnih iger in primernega kratkočasovanja. Sveti Gregor na primer se je kratkočasil s tim. da se je sprehajal po prijetnih samotah. Tudi naš očak sveti Frančišek, da ne govorimo o družili, je rad hodil po polji in po travnikih, navadno pa je imel še pri sebi ali kako ovco ali ptico ali kako drugo nedolžno stvar, da se je igral ž njo. In vsi, tudi naj ojstrejši samostanski redovi imajo v svojih vodilih in ustanovah gotove ure posebej odločene za taka razvedrenja. Ravno to pa je včasi tudi zares potrebno, zakaj brez tega bi bil duh preobložen z delom in bi potem postal nezmožen za opravljanje svojih dolžnosti Samo na to je treba gledati, da se tako okrepčavanje vselej vjema s pobožnim življenjem. Ali kedaj se to zgodi ? Sicer je res. da duše, ketere so v resnici pobožne in Bogu popolnoma vdane, so tudi v čednostih dobro vterjene ; one so vsled tega jako znajdene v pobožnem življenji in tako rahločutne, da same spoznajo, kaj vgaja njihovi pobožnosti, in kaj ne. Vender pa omenjamo tu zlasti tri lastnosti, ketere mora imeti vsako razveseljevanje, da ne ovira pobožnega življenja, in sicer mora biti spodobno samo na sebi, m o d r o po svojem namenu in z m e r n o po svojem obsegu. Te lastnosti tirja bistvo pobožnega življenja samo. Vsako razveseljevanje mora biti pervič samo na sebi spodobno. Prava pobožnost namreč obstoji v tem, da se duša tesno oklene Boga in da želi biti v vsakem obziru popolnoma odvisna od njega. Pobožni se imenujejo tisti, govori sveti Tomaž, keteri so sami sebe Bogu posvetili in se njemu popolnoma izročili. Kedor želi zares pobožen biti, mora v vsem svojem djanji — 247 — in nehanji, tedej tudi v svojem razveseljevanji, samo to iskati, kar je spodobnega ; spodobno pa je vse, kar duše ne odvrača od zedinjenja z Bogom in od odvisnosti od njega. Zato se pobožna duša sè studom obrača od vseh tistih kričečih in vriščečih raz-ujzdanosti, ki tolikanj mikajo posvetnjake. Ne morejo se imenovati spodobna in pobožnosti primerna tista razveseljevanja, ketera se neketerim sicer dopadajo, spodkopavajo pa pobožnost, gasijo ali vsaj zmanjšujejo ogenj kerščanske ljubezni in človeško serce s posvetnim duhom napolnjujejo. Kedor se hoče spodobno razveseljevati, ogibal se bo vmazanih pesmi, ne bo občeval z ljudmi, keteri se za pobožnost nič ne zmenijo, ne bo zahajal v društva, kjer se ne čuje druzega, kaker razgovori o kupčijah in dobičkarijah sedanjega življenja, nespodobne šale in burke, ali pa žaljenje, opravljanje in obrekovanje družili -, ne bo se vdal takim igram, keterim se človek le prelahko strastno privadi ; tudi si ne bo izbiral za sprehajališče tacili potov in ulic, kjer je gibanje ljudi naj živalineje. Ali če je temu tako, potem ni nobeno razveseljevanje spodobno, nobeno se ne vjema s pobožnostjo. — Oj, ne manjka se jih, ne ! Tudi pobožna duša najde brez števila priložnosti, da se more spodobno razvedrevati in nedolžno kratkočasiti. Odpert jej stoji n. pr. lepi razgled po krasnem stvarjenju ; vabijo jo na okrepčalni sprehod prijetne livade, zeleni travniki, rodovitno polje Ako vas petje veseli, pojte in prepevajte slavo božjo, hvalo Marijino in čast svetnikov božjih. Kedo vam brani, da ne bi smeli tudi doma ali na prostem peti svetili in pobožnih pesmi ? Saj vas tako rekoč vsa narava napeljuje in skoraj bi rekel priganja k temu, da ž njo vred Stvarnika častite in poveličujte. Ali vas druščina mika ? Poiščite si dobrih in pobožnih oseb, saj se jih, hvala Bogu ! mej Slovenci še povsod najde. Vaši pošteni pogovori bodo vam in njim ne samo za razvedrenje in kratek čas, ampak tudi v korist in spodbudo. Toda ako bi hoteli vse na drobno našteti, kako se more pošteno in spodobno kratkočasiti, brez vsake škode za kerščansko pobožnost, ne bi prišli nikoli na konec. Samo to še rečemo, da so v tem oziru naj srečnejši tisti, ki so se v vseh rečeh pod-vergli volji svojih duhovnih voditeljev. Igre in razveseljevanja, ki jili oni dovolijo ali zapovejo, so gotovo vselej spodobna in pobožnosti primerna. Da bo razveseljevanje pobožnosti primerno, mora biti drugič — 248 — modro po svojem namenu, to je, ozirati se mora na Boga. Tudi to njegovo lastnost pobožnost sama zahteva. Kaker smo namreč že rekli, obstoji pobožnost v tem, da se duša popolnoma Bogu posveti in da je v vseli rečeh od njega odvisna. Spodobno mora biti vsako naše djanje in nehanje, tedaj tudi naše razveseljevanje. Pa to še ni zadosti; moramo biti tudi modri, to je, povsod moramo imeti dober namen, vse moramo storiti zato, ker Bog hoče, in tako, kaker Bog hoče. Vse naše početje se mora na Boga obračati, ako nečemo izgubiti svojega zasluženja pri Bogu. Nihče ne more reči, da je pobožen, ali tudi samo, da želi pobožen postati, kedor si ne prizadeva, vsa svoja dela in opravila z dobrim namenom blažiti in jih tako Bogu in njegovi sveti volji posvečevati. „Ali jeste, ali pijete, ali kaj druzega delate, vse v Božjo čast storite !“ opominja sveti Apostelj. Vse mora biti v Božjo čast obernjeno, tudi naša vsagdanja opravila, tudi naša razveseljevanja. Vselej in povsod imejmo torej ta preblagi namen, da poveličujemo Boga in častimo njegovo sveto voljo. In gotovo je Božja volja, da okrepčujemo svoje telo, da od preobilnega in neprestanega truda ne opeša in duha ne teži ; in Božja volja je, da razvedrujemo svojega duha, da od nepretergane napetosti ne obnemore in tako tudi telesnega zdravja ne spodkopava. Kedor se razveseljuje zato, da bi potem laglje Bogu služil, da bi z večo marljivostjo in z boljšim vspehom izpolnjeval dolžnosti svojega stanu, da bi gorečnejše opravljal svoje molitve in druga dela pobožnosti, on ima dober namen, in pošteno in modro je njegovo razveseljevanje, ker ž njim Božjo voljo izveršuje. Da razveseljevanje ne bo nasprotno pobožnemu življenju, mora biti tretjič tudi zmerno po svojem obsegu, to je, ne sme predolgo trajati. Kaker vsaka druga reč, tako morajo imeti tudi naša razveseljevanja svojo mero in svoje meje, ketere prestopiti bi bilo napačno „Mera je v vseh rečeh, povsod so stavljene meje“ — je govoril že stari ajdovski pesnik, in sveti Duh pravi, da je „čas smejati se in čas jokati41, to je, poseben čas je za razveseljevanje in poseben čas za molitev, premišljevanje in objokovanje svojih grehov. Ako ravno je razveseljevanje samo na sebi pripuščeno, dobro, koristno in potrebno, vende" bi napačno storil, kedor bi ga čez odločeno mero podaljšal, ker bi s tim očitno kazal, da ne išče božje volje, ampak da hoče samo svojemu lastnemu nagnjenju vstreči. — 249 — Nočemo pa, in tudi, ako bi hoteli, ne moremo določiti, koliko časa se sme oberniti v tako razvedrenje ; to je odvisno od stanu, od potrebe in od družili razmer posameznih oseb. Kedor je drugim pod pokorščino, naj bolje stori, ako se podverže svojim predstojnikom. Gotovo bi bilo pregrešno, ako bi se kedo navadil po več zapravljati z igro ali s kakeršnim koli si bodi kratko-časovanjem, zlasti ke bi s tim še zanemarjal dolžnosti svojega stanu ali svoje duhovne vaje, ali ke bi s takimi rečmi tratil čas, ki je posvečen očitni službi božji. Verh tega naj pomislijo tretjeredniki na svoj imenitni poklic, da se morajo povsod skazovati dobre kristijane in da morajo v vseh rečeh družim svetiti z lučjo dobrega izgleda. Posebno o praznikih, keder jih glas zvonov v cerkev vabi, naj precej pustijo igre in druge veselice otrokom tega sveta in tistim, ki se za božje reči ne zmenijo, sami pa naj se hitro podajo v hišo Gospodovo. Ako so zares pobožni ali vsaj resnično želijo pobožni postati, služila jim bo v počitek in okrepčanje božja služba, duhovno opravilo, cerkveno petje, pobožna molitev, daritev svete maše, poslušanje božje besede in drugi sveti obredi. O nekem človeku, keteri je posebno častil sv. Tomaža Kan-tuarskega se pripoveduje : Enkrat je šel v bolezni na grob svetnikov molit, da bi mu on izprosil zdravje od Boga. V resnici se poverne zdrav in vesel domov. Doma pa mu pride misel v glavo : Kaj kè bi ni bila bolezen bolj koristna za zveličanje moje duše, kaker pa zdravje? V tej misli se verne na grob svetnika, in ga prosi, naj mu on izprosi od Boga to, kar mu je bolj potrebno k večnem zveličanju. Kmalu na to ga napade zopet bolezen in je bil zelo zadovoljen, ker je zagotovo vedel, da je Bog tako naredil, v njegovo srečo. Če smo toraj bolni, je naj bolje, da ne želimo ne zdravja ne bolezni, ampak, da se popolnoma vdamo v voljo božjo, da on z nam stori kar hoče. če pa vže prosimo zdravja, moramo ponižno in vdano prositi s pogojem, ako nam bo zdravje služilo k zveličanju naše duše. Čas bolezni je čas skušnje, v katerem se pokaže, kako terdna je duša v čednosti. Ako je človek miren, ako ne toži in rad vboga zdravnika in višje, ako je vdan v voljo božjo, je to znamenje, da je terden v čednosti. Kaj pa naj rečem o bolniku, ki se vedno pritožuje, da ima slabo postrežbo, da ne more prenašati bolečin, da zdravnik nič ne ve, da ga Bog prehudo kaznuje ? Sv. Bonaventura pripoveduje v življenju sv. Frančiška to le : „Ko je svetnik en- — 250 — krat hude bolečine terpel, reče mu eden njegovih tovarišev z veliko priprostostjo : „Oče, prosi Boga, da ti polajša bolečine; zdi se mi, da te njegova roka prehudo tepe“. Ko sv. Frančišek to sliši, zavpije na ves glas in reče : „Čuj, ke bi ne vedel, da si izrekel te besede le v svoji pripiostosti, ne bi te hotel več videti, ker si se prederznil grajati naredbe božje.“ Ko je to izgovoril. verze se kaker je bil slab z revnega ležišča na zemljo, jo poljubi in pravi : „G-ospod, zahvalim se ti za vse bolečine, ke-tere mi pošiljaš. Prosim te, pošlji še veče, ako je tvoja volja. Veselim se, da me kaznuješ, ne prizanašaj mi, zakaj spolnovanje tvoje volje daje mi večo tolažbo kaker vse drugo v tem življenj u“. Semkaj spada tudi zguba nam ljubih oseb, ki skerbe za naše telesne in dušne potrebe. Ako nam jih Bog vzame, hoče, da tem bolj v njega zaupamo in govorimo : Gospod, ti si mi dal to pomoč in si jo zopet vzel, naj se zgodi tvoja volja. Prosim pomagaj mi zdaj ti, in pokaži mi kako naj ti služim. Na tak način moramo tudi vse druge križe in težave sprejemati iz rok božjih. Pa toliko terpljenje bi gdo rekel, to je kazen Ali vprašani te dragi bravec, ali niso kazni božje za nas milosti in dobrote ? Ako smo razžalili Boga, moramo zadostiti njegovi pravičnosti ali v tem ali v drugem življenju. Zatoraj govorimo sè sv. Avguštinom : ,.Tukaj žgi, tukaj reži. neprizanašaj tukaj, samo da v večnosti prizaneseš1*. „On je Gospod, naj stori, kar je dobro v njegovih očeh**. (2. Kralj. 3. 18.) P. E. T. Bog je povsod pričujoč. V „Cvetji“ si morebiti bral, ali si slišal, bogoljubni bralec, koliko ti koristi, ako premišljuješ in moliš. Ako želiš prav premišljevati in dobro moliti, moraš s to potjo misliti na Boga. Ako vedno misliš na Boga, varuješ se greha, rasteš v čednostih in sklenen si vedno bolj sè svojim Odrešenikom. Pričujočnost božja je velik pripomoček, da se varuješ hudega in delaš dobro. Ta pripomoček je vže mnogim kristijanom odperl vrata nebeška, tudi tebi jih bo, ako ga bodeš zvesto rabil. „Jaz sem vsegamogočni Bog, hodi v pričo mene in bodi popolnoma1' 1. Mojses. 17, 1. Abraham! hotel je Bog reči s temi besedami, hodi, živi v moji pričujočnosti. Misli vedno na me, in popolen boš, ker sem jaz tvoj Bog. Vsegamogočen sem in ako boš z menoj vedno združen, ako bodeš na mene vedno mislil, premagal bom sè svojo vsegamogočno roko vse zapreke, ketere so ti na poti do popolnosti. Glej ! dragi bralec, kako je priporočal sam Bog, da bi ljudje nanj mislili. Še bolj jasno in razločno pravi Bog po preroku Miheji, da je človek le takrat dober in popoln, ako hodi pred njim, ako misli nanj. »Povedal ti bom, o človek, govori prerok Miheja, kaj je dobro in kaj hoče Gospod od tebe : To je, prav delati in vsmiljenje ljubiti in skerbno hoditi pred svojim Bogom". Mih. 6, 8. Kaj lepo opominja ljudi sv. Duh, ko pravi : »Na vseh svojih potili misli v njega (Boga), in on bo tvoje stopinje vodil". Pregovori 3, 6. Misli na Boga, in on bo vodil tvoje stopinje, ne v greh, ampak po poti čednosti. „Ako ljudje grešijo, grešijo zato, pravi sv. Aljfonz Ligvorski, ker pozabijo na pričujočnost božjo". Povej mi, bi si upal pred cesarjem prelomiti njegovo postavo ? Ako se sramuješ grešiti pred ljudmi, koliko bolj bi se moral sramovati pred Bogom, ki te je vstvaril, odrešil, in keteri te bo tudi sodil. Ako bi dobro premislil, da Bog vidi vsako tvoje delo, ako bi prevdaril, da z grehom žališ njega, keteri ti more vzeti življenje vsak čas, in kaj bo s teboj, ko te bo sodil, mislim, da ne bi grešil. Čista Suzana je mislila na Boga, ko je bila v veliki skušnjavi. „Bolje mi je, je rekla, brez djanja (greha) vama (skušnjavcema) pasti v roke, kaker grešiti pred obličjem Gospodovim". Dan. 13, 23. S tem pripomočkom je spreobernil sv. Efrem zelo sprideno žensko. Ta ženska bi ga bila rada v greh zapeljala. Svetnik jej reče : „Ako bi rada grešila, pojdi na terg !" „Kako bi mogla grešiti na tergu. očitno pred ljudmi ?" vpraša ga ona. „Kako si pa upaš grešiti v pričo Boga, ki vse vidi in ve ?" odverne jej sv. Efrem. Te besede jo tako ganejo, da zapusti pregrešno življenje in se ojstro pokori za storjene grehe. Takih in enakih zgledov nahajaš mnogo v življenju svetnikov. Resnične so tedaj besede sv. Bazilija, ki pravi: „Eden sam spomin na Boga, ako ne preneha, je zadostno sredstvo zoper vse pregrehe". Pričujočnost božja je, kaker vidiš, izversten pripomoček, da se greha varuješ in delaš dobro. Ta pripomoček je vže mnogim odperl vrata nebeška, tudi tebi jih bo, ako ga bodeš pridno ra- — 252 — bil. Porečeš pa morebiti, rad bi mislil na Boga, ali vsakdanja opravila mi ne dopuščajo. Ta in drugi tvoji izgovori ne veljajo* Boga imaš lahko pred očmi, kedar moliš, ali delaš in sicer 1. s pomočjo domišljije, ali fantazije, 2. s pomočjo prave, žive svete vere, in 3. s pomočjo besed sv. Pavla apostola, ki pravi : „ Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da Duh Božji v vas prebiva?" 1. Korinč. 3, 16. 1. Neskončnega Boga ne more zapopasti obeden človek. Ako hočeš tedaj imeti Boga pred očmi, misliti si moraš, da stoji pred teboj v človeški podobi. Neketeri so bolj zbrani, ako si domišlju-jejo Jezusa kot dete v Marijinem naročji ; drugi si rajše mislijo Boga v podobi terpečega Zveličarja. Ta način Boga imeti pred očmi priporočuje sv. Terezija, prilega se pa posebno tem, ki imajo poseben dar molitve. Ti so namreč navajeni moliti, navajeni so tudi, da povzdigujejo svojega duha proti Bogu, in zavoljo tega nimajo nobenih težav, in glava jih tudi ne boli. 2. Sveta vera nas uči, da je Bog vedno pri nas, da vidi vse naše misli, besede in djanja. Kaker obdaja zrak ptiča, ko leti, od vseh strani, kaker obdaja voda plavajočo ribo, tako te obdaja Bog od vseh strani. Greš na desno, najdeš Boga ; ako se oberneš na levo, najdeš Boga. Bog gleda na vsako tvojo stopinjo in vsako delo, kaker prav lepo uči sv. Avguštin, ki pravi : „Ti, o Bog, večni gledavec, tako premišljuješ mojo hojo in moja pota ter čuješ nad menoj po noči in po dnevi. Zaznamenjuješ pridno moje stopinje, in mene opazuješ tako, kaker bi zabil na vsako drugo stvar, na nebo in na zemljo in kaker bi pozabil sker-beti za druge. Vid tvojega nespremenljivega očesa ne raste, ako tudi enega pogledaš, in se ne manjša, ako gledaš brezštevilne in razne stvari. Karkoli mislim, in v čemerkoli se veselim, ti vidiš; tvoja ušesa slišijo, tvoje oči vidijo in opazujejo. Zaznamenjuješ, opazuješ, rišeš in pišeš v svoje bukve vse, naj bo vže dobro ali slabo, da poverneš potem plačo za dobro, kazen za slabo". (So-liloq. c. 14). S tem načinom moreš imeti Boga pred očmi pri vsakem opravilu. Lahko premišljuješ Boga v zeliščih in drevesih, na nebu, na zemlji in pri živalih ; danas v sreči, jutri v nesreči ; danas v žalosti jutri v veselji. S tem načinom lahko premišljuješ pri zvezdah božjo vsega-mogočnost, pri živalih božjo modrost in previdnost, da, „nebo in zemlja vpijeta, kaker pravi sv. Avguštin, o Gospod ! naj te ljubim". — 253 — Tako si prav lahko domišljuješ Boga ; s tem si ne trudiš ue glave, ne spomina, in vender si lahko misliš, Bog me gleda. Ta misel te presune in bojiš se razžaliti svojega narboljšega nebeškega Očeta. Ako pa s tem nisi zadovoljen, naučiti te hočem, kako moreš še drugače Boga pred očmi imeti. 3. Kralj stanuje, kjer hoče v svojem kraljestvu; ima pa še Posebno mesto, kjer navadno živi. V izbranem mestu ima lepo Palačo in v njei posebno izbo, kjer je njegov sedež ali tron. Tukaj sprejema svoje podložne, podpisuje razne prošnje ; tukaj ta-korekoč vlada svoje kraljestvo. Bog je povsod, kaker veš; vender si je zbral naše serce za svoj poseben sedež. V našem sercu Prebiva, kaker kralj v svoji palači, in želi, da bi ga v sercu tudi častili. Tukaj je pripravljen poslušati naše molitve in pogovore. Zakaj bi tedaj iskal Boga drugod, ko ga imaš v svojem sercu? Tako je delala sv. Katarina Sijenska. Rada bi bila imela posebno izbico v hiši svojega očeta, da bi se v njej vedno pogovarjala z Jezusom, ali oče je ni vslišal. Jezus Kristus jo poduči, da naj si Opravi tako izbico v svojem sercu. Tukaj se bo lahko pogovarjala noč in dan in pri vsakem opravilu. Tako je tudi storila. Hitro je spoznala, da je zdaj še na boljem. Poprej je morala zapustiti izbico, ko je šla pomagat svoji materi ; iz nove izbice pa, ketero si je napravila v svojem sercu, ni šla obenkrat, ampak je Vedno v njej mirna bila pri svojem Bogu. Svetovala je tudi svo-jemu spovedniku sv. Rajmundu, naj si tudi on sezida tako izbico v svojem sercu, kjer bo vedno pri Bogu pri vseh svojih opravilih. Ha ta način je nar laglje imeti Boga pred očmi. Priporoča ga ®v. Terezija in drugi učitelji pobožnega življenja. Poprimi se ga tudi ti, bogoljubni bralec ! Pogosto hodi v se ; tukaj se pogovarjaj s tvojim Odrešenikom. Povej mu svoje želje, razloži mu svoje Jušne in telesne potrebe. Tukaj, v svojem sercu, ga hvali in časti. P. A. F. Cvetice iz pnšcave. (Po Kr. Šmidu P. H. M.) Marijina priserčnost in Martina delavnost. Tuj brat pride v samostan na gori Sinaj. Opat Silvan ga v°di povsod okolu, razkazujoč mu samostan. Vsi menihi pa so Prav pridno opravljali ročna dela. Tuji brat praša opata: „če- — 254 — mu se tolikanj trudite za jed, ki je minljiva? Marija si je iz-volila najboljši del.“ Opat vkaže skrivaj svojemu učencu Zaha-riji: „Pelji tujega tega brata v izbo za goste in tujce; daj mn knjigo, jesti pa nič/ — Ko pride čas kosila, čaka in posluša lačni gost, kedaj bodo tudi njega poklicali. Ko so bile pa že tri ure popoldne, gre k opatu pa mu reče : ,,Ljubi oče, ali v tem samostanu bratje ne jedo opoldne?“ „0 kajpada !“ odgovori opat. ,,Dolgo je že, kar so odkosili/ „Tako?“ začudi se tuji brat, „mene pa nihče ne pokliče!“ Opat Silvan dene: „Ti si ves duh, toraj ne potrebuješ telesne jedi. Mi drugi imamo še telo, toraj moramo jesti, in zato — delati.Res je, Marija si je najboljši del izvolila, Marta pa slabši. — Toda oba dela gresta skupaj, dokler smo na zemlji, ter morata biti eno. Marijino p°" božnost in priserčnost moramo zedinjevati z delavnostjo Martino. Da, brez Marte bi ne mogla živeti nobena Marija. Deljenje duhovnih dobrot. Opat Janez je bil nevtrudljiv v svojem opravilu: podučeval je nevedne, tolažil žalostne, svetoval dvojljivim. Mej mnogimi drugimi je prihajal k njemu postare n brat, ki je bil zelo v sker-beh in dvojih. Nekega dne ostane pri njem do pozne noči. K° prižgo svetilko pred stanovanjem, dene dobri starec opatu: »Odpustite mi, ljubi oče, da vam delam toliko truda, da tolikanj prašam, da nehati ne morem poslušati vaših besed.“ — Opat Janez odgovori: »Vidiš tam svetilko! Koliko jih pride, da si Pr| nji prižigajo sveče. Ali je pa luč zato manj svetla? Ke bi prižgali pri nji sto tisoč sveč, ne bo slabše svetila. Tako je s izpoznavanjem nebeških resnic. Naj jih delimo drugim kolikor-koli, mi jih vsled tega nič ne izgubimo. Še na dobičku smo; resnico drugim pojasnjujoči, jo sami svetlejše izpoznavamo/ -" V tem je tudi velik razloček mej zemeljskimi in nebeškimi dobrotami. Dobrote tega sveta, ki jih delimo svojemu bližnjemu so zaklad, a ta zaklad se izpozajme, izgine, da ni več kaj dati* Nebeške dobrote pa teko iz neizpozajetnega vira; čim bolj zajemamo, tim obilniše so. Trojni nagibi na čednost. Bili so trije puščavniki, ki so z veliko poterpežljivostj» prenašali največe krivice in žalitve ; toda njih poterpežljivost je bila prav različne cene. — Pervi puščavnik gre potujoč min10 — 255 — Poganove hiše; ta pa je bil velik sovražnik kerščanskih puščav-aikov. Zmerjal ga je, kar je mogel in ga podil celo s kame-fljem Puščavnik je čutil v sebi kipečo jezo, ter je bil v izkuš-njavi, da bi se nad človekom maščeval z besedo in dejanjem. Spomni se pa zapovedi, da se ni smeti maščevati; bal se je Bo-£a', ter gre molče naprej. — Drugi puščavnik pride po tem istem P°tu, ter je bil takoisto zasramovan in s kamenjem nagnan. A Vse to zmerjanje ga ni vžalilo; še vesel je bil, mislil je na veliko plačilo, ki je obljubljeno tistim, ki poterpežljivo prenašajo krivice. — Ko pride tretji mimo tega pogana, in je bil ravno tako preganjan, se puščavnik zjoka, ne zavoljo žaljenja, ki ga Je prestajal, ampak zavoljo kazni, ki čakajo tega človeka, ker v°ljo božjo tako prederzno prestopljuje, in da sam sebi dela naj-Več škode. Iz serca je molil, naj mu Bog žalitve odpusti, in ga hapolni z boljšimi mislimi. — Kaker je s poterpežljivostjo, tako Je se vsemi čednostmi. Ako dobro delaš in se hudega ogibaš, ker Se bojiš kazni božje, je to dobro; kedor pa tako dela, da bi si Pridobil nebesa, je to bolje; ako pa iz ljubezni do Boga in do ljudi tako živiš, kaker te je z besedo in z dejanjem učil tvoj ^°spod, je to najbolje. Zahvala za vslišano molitev. Iz Novega Mesta, 28. nov. 1887. V imenitni zadevi sem se to leto obernil do svetega Antona Padovanskega, njemu na čast opravil devetdnevnico ter deveti *1811 daroval sveto mašo pri altarju sv. Antona, in tisti dan se nd je milostno vslišala prošnja. ^ TT P. Hugolin. Iz Savinske doline, 30. nov. 1887. Meni je pretila velika nevarnost pri živini. Zatečem se za P°nioč k Mariji, svetemu Jožefu, sv. Frančišku in sv. Antonu, *er obljubim v „Cvetju“ razglasiti, ako bo moja molitev vslišana. °di torej čast in hvala Bogu, Mariji materi božji, sv. Jožefu, Sv> Frančišku in sv. Antonu za hitro pomoč. Tretjerednik. Iz Oseka se zahvaljuje neki vojak, da je bil na priprošnjo Sv- Antona oproščen zaslužene kazni. — 256 — Iz Š k o c i j a n a se zahvaljujete dve osebi svetemu Antonu za milostno priprošnjo pri Bogu. Iz Srednjega se zahvaljujejo za ozdravljenje dušne bolezni po devetdnevnici k svetemu Jožefu in sv. Antonu. Iz C e 1 j a L D. tretjerednica za trikratno vslišanje na pri' prošnjo sv. Antona in večkratno na prošnjo Marije Device in sv. Jožefa. Iz M o n š p e r g a V. M tretjerednik za ozdravljenje p° devetdnevnici na čast naše ljube Gospe, sv. Jožefa in sv. Antona. Priporočilo. V pobožno molitev se priporočajo rajni tretjeredniki in tre* tjerednice skupščine n a z a r s k e : Marija (Neža) Makovec, Marija (Elizabeta) Gogan, Marija (Elizabeta) Rak, Janez (Frančišek Seraf.) Sternad ; novomeške: Ana Kapele, Elizabeta Kukar, Marija Simonič, Frančiška Rogelj. Neki sotrudnik „Cvetja“ priporoča svoje nedavno vmerlo, drugi svojo obolelo mater. Neki duhovnik, bolehen, se priporočuje v molitev, naj mu mili Bog podeli ljubo zdravje in drugih milosti mu toliko potrebnih v duhovskem stanu, po priprošnji Marije Device, sv. Jožefa in sv. Frančiška. Priporoča tudi še neko drugo osebo i» njene zadeve. Neka tretjerednica prosi zlasti brate in sestra, da bi jo priporočili presvetemu Sercu Jezusovemu, Mariji Devici brezmadežni, sv. Jožefu, sv. Frančišku, sv. Antonu Padovanskemu, da bi mogD britkosti in nadloge dušne in telesne v duhu pokore in iz ljubezni do Jezusa stanovitno prenašati, in za milost prave ponižnosti. Neki mladenič, ki želi v zakonski stan stopiti, da bi m® bil k zveličanju, in ker na persili po malem boleha, da bi n» prošnjo Marije Device, sv. Jožefa, sv. Antona in sv. očeta Frančiška zadobil terdniše zdravje. Neki tretjerednik za zdravje na persih. Priporoča tudi neka dva moža, da bi spoznala kaj je tretji red.