junij 96 tute Pe" tute VESTNIK 3 ACI PO LIPETOVIH Fotomojstra Lipeta poznate predvsem zavoljo njegove nagnjenosti k lepim dekletom. Rad jih opazuje, seveda samo skozi objektiv fotoaparata. Kot kaže, je res, da dober glas seže v deveto vas, saj je Lipe dobil mlajšega sodelavca, ki pravtako zna ob pravem času pritisniti na sprožilec. Dekleti sta lepi, simpatični, polni življenja in bosta kmalu le Še (prijeten) spomin na temperaturno znosne pomladne dni. Fotografija pa je z nekega študentskega žura, katerega delček ste si lahko ob pozornem listanju Pena ogledali prejšnjič. foto; ACI VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE V objektiv so se ujeli (ali pa jih je kdo drug), ko so gotovo želeli biti vsaj malo intimni. Kdo pa si ne želi v miru spiti kozarčka žlahtnega, posebno v tako pasje vročih dneh! Kdor še ne ve: predsednik dežele Milan Kučan nataka prvemu od tistih, ki skrbijo, da v Sloveniji ni več ognja, Ernestu Edryu. foto: OJ BELTINSKI DANES IN NIKOLI VEČ?! Tale Lipetova fotografija lahko roma v kroniko komune Beltinci pa tudi sicer je postala aktualna. Zato ker sta po koncu žogobrca DVA PODOBNIKA IN TRIJE PODOBNIČKI Ne le oče Marjan, ki po poklicni dolžnosti mora tarnati nad neznosno slabimi razmerami za * P (dragic) K SIROTO PREPOVEMO M t.u Pr tki k tka hi v prvi slovenski ligi na tiskovni konferenci napovedala nepreklicni odhod predsednik kluba NK Belti Viktor Ketler (medijsko večkrat imenovan Berlusconi) in uspešni trener Vojislav Simeunovič. Uradrf sta oba zatrdila, da sta preveč utrujena, da bi še nadaljevala Neuradno pa se sliši marsikaj - o nesporazum* v klubu, o nekaterih čudnih tekmah (ali pa so bili čudni končni izidi), o stalnih finančnih težavah (kje F pa ni!) Vseeno pa ostaja tista znana “Nikoli ne reci nikoli" Kdo ve, če si po nekaj prespanih nočeh J prijetnih dopustih ne bosta premislila. Če ne danes, pa jutri! fotoLiB J kmetovanje, tudi njegova soproga in trije potomci so se vestno udeležili protestnega shoda kmetov v Lipovcih. Če bodo mali Podobnički nekoč kmetje, Pen uradno še ne ve, a če postavimo pod drobnogled očetove sposobnosti, so lahko tudi kaj drugega -muzikanti na primer! foto: SE Tisti z dobrim spominom boste takoj vzkliknili: "Ajaaa!" Vsi drugi pa boste morali q prelistati eno od prejšnjih številk Pena. Tam je namreč že bila objavljena fotografija ' policijskega vozila (nekoliko večjega od tega), ki so ga uslužbenci v modrem parkirali tam, kjer sicer navadnim zemljanom za brisalce zatikajo zloglasne listke. Tudi tokrat s^ je čisto zares zgodil PPP - P- Da tisti, ki imate dober spomin ali shranjene Pene, ne boste imeli prednosti, naj pojasnimo tudi vsem drugim: trije P-ji s četrtim pomenijo Policija parkira pravilno ponavadi. JJESTN1K35 tute Pen tute junij 96 RUDI RINGBAUER rikverc foto: JtJZA UANČANI SE ZANIMAJO ZA TURMANOVEGA RAFKA! MARKANTNI DAMI VANEK KOGOJEVA in znova je on izgo-atija, k * J h*tni Itra /azglednic. verjetno ve V šoli smo se (vsaj mi) pri nemščini učili o dolgem Rudiju (Der lange Rudi). Ringbauerjev ni tako dolg, je pa eden najboljših slovenskih piscev aforizmov, premore eno najboljših zasebnih zbirk grafik v vesoljni podalpski deželi, je ptujski Sobočanec in rad (čudno, prečudno...) pride domov. In ko pride, ga skoraj ni dneva, ko ne bi glasno in občuteno zapel - pa ne kar tako. Rudi namreč poje svoje prevode (iz madžarščine v prekmurščino). Tako je bilo tudi na predstavitvi pesniške zbirke Branka Šomna Spodrsljaj svetlobe. In če je gospod Branko predstavljal nove pesmi, si Solo Rudi ni mogel kaj, da najožjim prijateljem in sodelavcem (v jutranjih urah) ne bi razkril presenečenja: nov avtomobil Brava (ali Bravo). Zlobneži zatrjujejo, da ima avto tudi . rw na da ^Hek v Za "Sencih ved- p^vse pi... za dokaz, b n* vedno ,ej"}Wsta. JALŠOVČEVA Vesoljna Slovenija je kar malo žalovala za Reginino izgubljeno priložnostjo v norveškem Oslu. Na Evrosongu pač ni bilo pretiranega uspeha, kar pa je. kot kaže, še najmanj razžalostilo rojakinjo Ireno Kogoj samo. Nič čudnega, če pa jo septembra čaka veliko večja življenjska preizkušnja, konec koncev tudi veliko pomembnejši dogodek. Takrat bo namreč pnvekal na svet novorojenček, ki ga je očitno že zdaj potrebno dobro nahraniti. Tudi z domačo šunko! K pravilni prehrani pomaga (ne samo z nasveti) tudi Irenina mama, ki je gotovo vsaj tako nestrpna kot hčrerka. Vnuka (vnukinjo) pač ne dobiš vsak dan! foto: NJ Pravijo, da izbranci izbirajo dogodke, ki se jih udeležijo. Mednje vsekakor sodi starosta prekmurske ljudske glasbe, najstarejši od vseh Kociprov, 91-letni basist Jouži. Zato se je odločil, da bo kljub sopari in pripeki na zadnjem prvenstvenem nogometnem srečanju Beltinec v sezoni 1995/96. Brez dvoma je pravilno izbral, saj so njegovi zmagali, pa še med redkimi je bil, ki so lahko na neudobnem beltinskem stadionu sedeli. Še na mnoga leta, Jouži, vidimo se na naslednji zadnji tekmi! foto: N J V pokrajini domači so najbolj znana slavja gasilcev - ta so častitljiva, saj velikokrat praznujejo zelo okrogle obletnice ustanovitve - na primer 50., 75., 100 V zadnjem času jim uspešno konkurirajo nogometaši. Tako so cankovski nedavno slavili 20-letnico. Pripravili so žogobrcarski spektakel, katerega vrhunec je bila tekma s soboško Muro. Izid ni pomemben, saj je šlo za prijateljsko, celo slavnostno srečanje Veliko pomembneje je, da je na tej tekmi stopil v »fuzbalsko« zgodovino Fickov I Rafko s Cankove, ki ga v tistih krajih poznajo kot 1 Turmanovega. Posebej zaradi njega so se namreč pripeljali I navijači iz Ljubljane, ki so na svoj način opozorili na Rafkove 1 izredne nogometne sposobnosti. Pen je seveda hitro 3 povprašal, zakaj Rafka (za majhne denarje, kot je pač navada ■ pri domačih igralcih) ne kupijo pri Muri ali Beltincih. H Odgovorni v klubih zatrjujejo, da jih nanj ni še nihče resneje M opozoril in da bodo nemudoma ukrepali Torej lahko v B prihodnjih dneh pričakujemo oster boj med obema ■ prekmurskima prvoligašema za nogometni biser s Cankove. | Le da se na koncu ne bi najslajše smejal tretji (četrti) - na primer ljubljanska prvoligaša SCT Olimpija ali Železničar! Fotografija: NJ RAZGLEDNICE! ^UrskQV° VaS ni vebk°- ki ne bi poznali navihanega Vaneka iz kabareta Zamurjenci, ki ga vsak petek (nedeljo) slišite na Spre’ ern va*u Nedavno se je nabriti mulec (preiskovalci domnevajo, da je to bilo v noči s četrtka na petek) vtihotapil v tarn )ernno sobo »žute kuče«. Nič hudega sluteči razglednici, ki sta bili pre jJe nato °bdelal s škarjami (morda tudi s kakšnim drugim ostrim x--—--- na način, ki ga lahko razberete sami. Dejanje je f je všp^?JG ^tro Poznal brez posebnega zaslišanja, češ da mu - S, KOCIPROV JOUŽI Dan nap-sanj junij 96 Pen VESTNIK 3i USPAVANA ELIZABETA DENAR NI SVETA VLADAR! Zavita v temno tančico sredi Lendave. Brez turističnih okroglih miz in posvetov, trženjskih analiz in raziskave trga, s trdno voljo in nedorečeno vizijo razvoja, podprta s finančno močjo investitorja — lastnika je zrasla čez noč. Razvnela je strasti turistične konkurence, inšpekcijskih služb ter pričakovanja domačinov. Za slednje morda preveč lepa in nenavadna, morda nekoliko vsiljena. Namenjena kongresnemu turizmu z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti, turizmu - prehodnemu in zdraviliškemu - in gostom, ki želijo nekaj več ali drugače. Z mini igralnico Sir Oliver in restavracijo Leonardo v neposredni bližini. S koncertnim klavirjem in ambicijami, ki segajo v zvezde in posnemajo bisere. I I 1 ELIZABETA, hotel s štirimi zvezdicami, v promocijskem prospektu predstavljen z naslednjim besedilom: Prospekt, mrtve črke na papirju ..., govorijo in veljajo pa same dejstva in vtisi povprečnega turista, ki po naključju zaide v zelene stekleno lepotico s klimatiziranimi prostori -.. SVBS - - > Vrata v kongresni center Elizabete - kdo bo z njih odpihnil prašino? V Elizabeti tudi točilna miza sameva. Ob dveh popoldne natakar ni imel drobiža, da bi zamenjal 5000 tolarjev. Jedilnica Elizabete. Vse je pripravljeno — za koga? »Prevzela me je lepota objekta, ki se s svojo nenavadnostjo dviguje iz lendavskega turističnega povprečja. Prijazno osebje - sicer ob mojem obisku v eni osebi natakar, receptor, animator in še kaj, ki mi je postregel z naročeno pijačo in priporočal kosilo v italijanski restavraciji Leonardo. To me je sicer nekrliko začudilo, saj je hotelska jedilnica pripravljena in urejena tako, kot da bo vsak čas vstopila večja sestradana skupina gostov ali kakšna pomembna delegacija na banketni sprejem. Ni se zgodilo ne eno ne drugo. Jedilniki na pogrinjkih se ponujajo praznim stolom, lamesto dišav, zaradi katerih se v ustih nabira slina, je ozračje sterilno in čisto — polno pričakovanja in neizpolnjenih obljub. Izbrana hotelska oprema je topla in nenavadna, na vsakerr koraku je opaziti izredno skrb za čistočo. Tudi na koncertnem klavirju, ki sameva v piano baru, ni opaziti prašine, čeprav verjetno že dalj časa nihče ni božal klaviature. —Rezervacije v hotelu sprejemajo mesec dni vnaprej (čeprav je prazen?), sicer pa lahko za dobro in aktivno počutje gošfov'poskrbijo - viliŠČJtTerme, izleti na Madžarsko, pikniki v Lendavskih goricah, igre na srečo v Siru Oliverju...^ že naslednje leto pa nerda tudi s kopunjem-v hotelskem bazenu.« — Jama pri lendavski lepotici ni primerna za kopanje - napovedujejo, da bo prve kopalce, tudi naturiste, sprejela naslednje leto. Slovenija, Prekmurje, Lendava, hotel "Elizabetah s prijaznimi ljudmi, originalnimi domačimi ali izbranimi zdravimi jedmi in odličnimi vini vas vabi. Le priti je potrebno, potem se vračate kat nosa štorklja v svoje gnezdo. Vaše gnezdo naj bo zale trn steklena lepotica s klimatamnlmi prostori, hotel "Elizabeta" s štirimi zvezdicami v nastajajočem lendavskem turistično-poshnmem ertitm. Razvajali in zabavali .vas bomo v hotelu in prijazni okolici. Poslovneži imajo vse za uspešne poslovne sestanke ali konference, ki se uaj zaključijo z odličnim banketom v restavraciji "Elizabeta" ali poslmmim kos Umri v italijanski restavraciji "Leonardo", 1 I Lepi vtisi o lepem hotelu Za preživetje premalo. S< bo Elizabeta, takšna ko1 je, brez življenja in prav* vsebine, spremenila' turistični spomenik ti1 pod seboj pokopafl lastnike? Se bo našel kdo, ki bc zmožen in sposobe11 ponujati in prodajat njene zmogljivosti? Je to sploh komu* interesu? Ali pa bo njerk prihodnost podobi usodi lenarške Agate? T« so pokopale turistični ambicije zanesenjake*' sicer polnih denarja (c njegovem izvoru tukaj n* bomo pisali), vendar br®1 potrebnih raziska* turističnega trg? natančno definiral ponudbe za natančn* opredeljene ciljn* skupin? Torej, denar ni svet8 vladat Lenarška Agata v gradnji (arhiv Vestnika). Če jo bodo hoteli obuditi, bodo takšni posegi potrebni tudi danes. Najdražji hotel je praz^ hotel. Kako dolgo b' Elizabeta še pričakoval svoje goste, ki jih ni, zanjo ne vedo? Ki pridejo pa oddidejo, ker ji<1’ razen zunanjega blišča n* ponuja nič bistveneg? Tako kot gostu, ki je svoji vtise sklenil v pričujoče^ zapis*1- Dobro, da zidovi molčij0' VESTNIK 37 pen junij 96 CUNTON Če ga vprašaš, kolikokrat je bil za rešetkami, se samo skrivnostno nasmehne in dene: »Hja, kolikokrat ... saj menda vem, kolikokrat sem bil na sodišču!« In začne 10 KOT MAČKO! naštevati letnice, včasih tudi natančne datume. Zanimivo, da kljub dva- F tratnemu snidenju nikoli nisva prišla do končne številke. Kakšnih desetkrat je bil že obsojen in kot povratnik vsakič strožje. Od 31 let jih je kar 28 preživel v Dobu, Mariboru, Rogozi... Vedno znova je torej kradel, tihotapil, napadal. »Bil sem obsojen praktično vse, samo za požig in posilstvo ne. Toda Če bi me ujeli vedno, ko sem kaj naredil, bi imel premalo let, da bi bil zaprt.« t J n * c n li T J. L. Clinton je doma iz Gerlinec. Star je 58 let "n se je že v otroštvu navadil življenja »onstran« zakonov. Oče je bil sodar in se je nekoč sprl s človekom, ki mu je prepovedal stopiti na njegovo zpmljo. Kljub temu se je to zgodilo in oče je človeka s sekiro ubil. , .. M ato so prišli policisti in očetu z avtomati nasu t 5? »metkov«. Tako vsaj trdi J. L., ki še dodaja. "Oče ga ni hotel ubiti. Bil je le nagle jeze in mu je sekiro nastavil na prsi. Ko se je človek zadenjs o umikal, je prišel do brajd in tam se je sunkovito ustavil, tako da se je sekira zarila v prsi.« J. L. je potem odraščal pri stricu in kmalu se je začel ukvarjati s tihotapljenjem ljudi čez mejo u i sam Je nekoč skušal pobegniti v Avstralijo, a mu je to nekdo preprečil. Sklenil se je maščevati -maščevanje je bilo kruto in za poskus uboja je takrat (1965) dobil 12 let. »Pa ste prepričam, da stese maščevali pravemu?« »Kaj piav«r iu.. i o »m slišal, da me je on izdal, in iu ni kaj doda i.« J L. Clinton je bil večkrat nasilen, preživel je vrsto pretepov, tako na tej kot na oni strani rešetk, ^''t da ima človeško življenje zanj drugačno ceno ‘n veljavo kot za večino: »V Dobu sem ime eve mačk in kaznjenci so me zafrkavale čes glej ga, mačke ima. Toda raje imam sto mačk kot enega '°Pova! Mačke imam rad, živali nasploh. Kaje ubijem človeka kot mačko, ker so ljudje pok-Urjeni! In spomnim se, da sem v otroških letih vedno pobegnil, ko smo doma k|ali svinjo « J L. je kot oče - nagle jeze. »Ze v mladih leti i So mi rekli, da sem zajeban človek. Nikoli se nisem Pustil in se nikoli ne bom!« Vseeno kaže, da je ! o 1 3 A, o t namenu. Od srca ... Vse v Radencih je povezano s srcem. Tremi, ki so simbol tamkajšnje slatine, enim, ki predstavlja zdravnike, ki skrbijo za bolnike s srčnimi oboljenji, in še enim, ki simbolizira gostoljubnost tamkajšnjih ljudi. Pa so očitno vrli Radenčani ugotovili, da bi si tudi zdraviliški turizem zaslužil še tretje srce. In so ga našli v ljudskem reku: Čeprav malo prepozno, pa vendar od srca ... Seveda so se ga spomnili ob dvomesečni zamudi, ki se jim je zgodila pri otvoritvi velikega termalno kopališkega centra. Velik del zamude pripisujejo dolgi zimi. Zaradi te mojstri gotovo niso mogli v roku postoriti vsega potrebnega. Ampak v Raden cih mnogi nejevoljno kimajo, da se mojstri podvizajo šele zadnji čas. Prej pa jih je delalo malo, delali so počasi in vsaj Namesto navdušenih kopalcev so se še pred enim ,ednom v radenskem termalnem kopališču potili •Ul, i en mesec prej, menijo laiki, bi objekti, ki so stali več kot deset milijonov nemških mark, lahko bili odprti. Posledice poletne namesto spomladanske otvoritve pa so neprijetne: eno sezono pozneje bodo velikonočni tuji gostje doma hvalili, kar so doživeli v radenskem zdravilišču. Prodajalci turističnih paketov so lani jeseni že tržili bivanje z uporabo novih bazenskih površin, zdaj gostje, ki so počitnice preživeli v improviziranem starem bazenu ob nenehnem hrupu in prahu izvajalcev del v novem centru, zahtevajo nižjo ceno, ker so dobili manj od obljubljenega, tudi tuje agencije so primaknile svoj lonček. Kakorkoli že, če bo vse po sreči, bo ravno jutri gospodarski minister Metod Dragonja slovesno odprl radensko pridobitev. Od SRCA ji želimo, da bi čimbolje rabila svojemu ' h modernejšimi stroji L. končno vendarle sprejel norme, ki veljajo za množice, norme, ki velikokrat poneumljajo, a očitno brez njih ne bi bilo urbanega življenja. Zadnji datum, ko je prišel iz zapora, je namreč 5. junij 1990. »Pa ne misli, da ne bom kaj napravil, če mi ne bodo dali miru. Zdaj na primer ne morem spati. IZPOVEDI J. L. v mladih letih na fotografiji v nekdanji osebni izkaznici. Že takrat so mu rekli, da je »zajeban« človek, kar naj bi bilo mogoče razbrati tudi iz njegovega pogleda. Prvič je bil obsojen 1959,, ko je v celjski Cinkarni, kjer je delal, ukradel kolo. Od takrat so se kazni stopnjevale pa seveda tudi Clintonova kriminalna dejanja ... ne jesti, ker imam stanovanjske težave. Zaradi gradnje novega naselja v Cvetkovi me namreč mečejo iz stanovanja in me želijo preseliti v ulico Staneta Rozmana. 5 tem se sicer ne strinjam, a naj jim bo. Samo da me ne bodo spet čez nekaj mesecev selili. Se vedno si lahko za 10 mark kupim ročno bombo ali kakšno pištolo...« V dokaz tehtnosti besed je vzel v roko črno pištolo in jo pred mano pregledoval - slino sem sicer nekoliko težje požrl, a se je kasneje izkazalo, da je vodna. Danes se J. L. Clinton preživlja s 15 tisočaki socialne pomoči in lastnim delom - večino denarja (pa tudi hrane} zasluži na mestni tržnici, kjer prodajalcem pomaga čistiti, nositi ... Dela se ne sramuje, čeprav ga moti, da ga zamenjujejo s komunalcem Na tržnici je tudi dobil vzdevek Clinton, ker se je nekoč šalil na račun ameriškega predsednika. Zdi se mu, da se je znašel in da ga pozna veliko Sobočanov. Mnogo pa jih je tudi, ki ga pozdravljajo in ne vedo, kakšna je njegova življenjska pot. »Iz zaporov je veliko zanimivih štorij, nekoč sem jih želel prodati Kaju - da bi vsi vedeli, kako živijo kaznjenci na primer v Dobu. Pa so se ustrašili in novinar ni prišel. Med drugim sem v Dobu jedel iz istega piskra s politikom Jožetom Pučnikom. Ko je ta pred leti prišel na predvolilni shod socialdemokratov k soboški Galeriji, sem ga pozdravil: »Zdravo, Jože!« On pa nič, kot da me nikoli ni videl.« Na koncu štorij, kot je Clintonova, so ponavadi nauki, moralke. Kako jo najti v tem primeru? Morda tole: »Vem, da sem naredil veliko barabij. Ampak ni mi žal, ker enostavno ni mogoče normalno živeti, ko si enkrat kaznovan in se spoznaš z vsemi temi barabami. Poleg tega so mi rekli: »Sam si si kriv. J. L.!« »Kako sam? Sem kriv tudi za to, da sem se rodil?« Bojan Peček foto: N. Juhnov Od vseh fotografij, ki smo jih posneli, je za objavo le tale s Clintonovimi drobnimi predmeti, dokazom, da je pištola vodna in da je tudi J. L. med častilci pokojnega Ivana Krambergerja, v katerega stranko se je vpisal. Fotografija: NATALIJA JOHNOV Del razkošja, ki nas od jutri pričakuje v Radencih, pa smo le uspeli ujeti. junij 96 inP^llview------------------------ * Se dandanes morajo reševalci križank, če hočejo pravilno rešitev, vpisati pod geslo slovenski pesnik Jože Olaj ali kar J. O. Ali z drugo besedo: sestavljale! križank že vedo, kdo je kdo ali katera oseba je toliko znana in pomembna, da jo lahko mirne duše uvrstijo v križanko in da jo bodo reševalci lahko uganili. Priznajmo, da je takih pesnikov v naši domovini malo ... Jože Igor Olaj: Tež e postati, se težje Jožeta Olaja smo poklicali v Dom počitka, v Rakičan. Takoj je bil pripravljen za pogovor. V bifeju doma se dobimo, smo se zmenili, in ni minilo dvajset minut od klica do srečanja. Iz Doma smo odšli v rakičanski grad. V tamkajšnjem bifeju je prijetneje, spodbudneje. Takoj v začetku je pripomnil, to mu je verjetno ostalo še iz novinarskih časov, da naj bo napisano tako, da pritegne bralce. To je seveda težka naloga. Dalje še eno navodilo: naj napišemo Igor. On namreč ni Jože Olaj, ampak Jože Igor Olaj. Tako piše v njegovi osebni izkaznici. Se pesnik rodi? Jože: Verjetno se rodi. Kdaj si ugotovil, da si rojen Jože: To je moralo biti enkrat v tretjem razredu, ko so pokopavali Otona Župančiča. Povedano je bilo, da bomo šli v Ljubljano na pogreb, in za to priliko sem napisal pesem. Ko je prišel čas, da gremo na pogreb, mi je tovarišica Goljevščkova povedala: »Jože, ti pa ne boš šel!« Domov sem se prijokal, mati pa meje vprašala, kaj sem spet ušpičil. Pa nisem ničesar, takrat že ne Toda bil sem Olaj, edini v Soboti živeči sin Karla Olaja, in to je bilo dovolj. To so bile politične zadeve, čeprav jih takrat še nisem razumel.. Kdaj si objavil prvo pesem? Jože: Da, to je bilo... bilo... Se ne spomniš, kdaj si objavil prvo pesem? Jože: V reviji Mlada pota sem objavljal, ko sem bil v ekonomski šoli. Tam so izdajali revijo Utrinki. Jože: Da, tam sem bil urednik. Nataša (ves čas fotografiraj: Te ne moti, ker te fotografiram? Jože: Ne, to me ne moti, moti me to, da se določenih stvari ne spomnim tako kot bi bilo treba Določenih stvari se spomniš tako, mimogrede kot bi gledal konjske dirke. Včeraj sem bil recimo v Diani, pa se ne bi spomnil, če ne bi bil tam Režonja. Par excelance proti vsem onim drugim. Katera tvoja pesem ti je najbolj všeč? Jože (dolgo razmišlja): Težko, težko je povedati. Nataša: Jaz ti pa povem ... Jože: Daleč ... Daleč? Jože: Daleč. To je iz zbirke, iz druge zbirke. Jo objavimo? So še, ki je ne poznajo. Jože: Pesem Tam daleč je dolga ... Daleč od tam, daleč od tod ... Dobro, objavimo jo, morda rahlo skrajšano. Se spomniš, kdaj si jo napisal? Jože: Bil sem v drugem letniku univerze. Pravzaprav sem jo napisal na Pertoči. Cel drugi letnik sem bil tam redno zaposlen. Učil sem na šoli. Kar nekaj punc sem tam spoznal, vendar jih zdaj ne bi imenoval. Ves čas sem bil reden študent, konec junija pa sem hodil delat izpite. Prvo pesniško zbirko si izdal dokaj pozno. Jože: Da, zelo pozno. Mislim, da 63. leta. Ali ne morda še pozneje? Jože: Ja, morda. Kdaj si napisal zadnjo pesem? Jože: Da, to pa lahko povem. Pesem je bila napisana za Murski val ali kaj je že. Rimana je bila. Spomni se je, vsaj kakšen verz. Jože: Na vsak način je dobra pesem, vendar je nimam. Lahko pa jo dobim, ker sem jo enkrat vmes dobil, ko me je nekdo prosil. Kako se ne moreš spomniti vsaj enega verza? Jože: Vem, da je govorila o ljubezni in * življenju ali pa obrnjeno, o življenju in ljubezni. Vse se je rimalo. Po televiziji je bila, ne po radiu. Se spomniš kakega aforizma? Nekoč si jih na veliko pisal. Jože: Vseh drugih se spomnim, samo svojega ne, lahko pa si izmislim novega. No, pa daj! Jože: Čakaj, samo malo ... Če se želiš seznaniti z neznansko velikim številom ... velikim številom ... številom . krajev, ki obstajajo ali v resnici ali samo ... v ... domišljiji ali pa niti tam, se vračaj v Itako! Pika. Jože: Klicaj! Itaka. Kdaj je izšla ta zbirka? Jože: Še ni. Saj je vendarle izšla! Jože: Itaka je izšla. To je bilo pri založbi Obzorja, Herman Vogelnik je bil glavni urednik. Zakaj naj se vračajo v Itako? Jože: Zato, ker do tja nisem prišel. Kdo so tvoji prijatelji? Nekaj jih naštej! Jože: To je pa danes težko povedati. Težko povedati zato, ker je največ mojih dobrih prijateljev že v zemlji. Da s tem ne bi žalil tistih, ki še niso, in da ne bi žalil tistih, ki DALEČ Daleč je tisto. Daleč od tod. Tam, kjer vzšumevajo mure. Daleč od marikod. Daleč od vsepovsod. Daleč je tisto, kjer hodijo kraji k vsakomur prav na dom in pozdravijo z dobrim dnem in se naslonijo na podboje in vprašajo, kakšno je zdravje, kakšna je sreča in sploh, kako grejo leta navkreber... Daleč, je tisto. Daleč od tod... Tako daleč, da morebiti še tam tega ni več. kjer vzšumevajo mure, morebiti je tudi to še dalje, vse dalje, vse dalje, od ondod, od marsikod. Dalje od vsepovsod. pa ostati nekaj«... so šli v druge smeri kot jaz. Po imenu ti ne povem, kdo so najboljši prijatelji. Ede« najboljših prijateljev je, saj končno lahko napišeš, Dane Zajc. Dominik Smole je že umrl, Gregor Strniša je že umrl... Kaj pa tukaj, doma, v Soboti? Jože: Tudi če bi mi dali soboški grad, takole obnovljenega, naj bi omenil njegovo ime, da mi je prijatelj, ga ne bi omeni Nikoli! Kdo to? Tisti, ki je zdaj napolnil 60 let in je zdaj izdal pesniško zbirko. Saj so pesmi dobre. Jaz jih nimam. Meni jih ni dal. Kupil p3 zbirke tudi nisem. Da, on ni prijatelj. Znanec, morda ... Kako preživljaš dan? Jože: V glavnem v pogovorih if razmišljanju Si zadovoljen z odnosom prijateljev znancev, ki ga imajo do tebe? Jože: Znancev in prijateljev imam v svoj bližini zelo zelo malo. V medsebojnil1 odnosih se večinoma odzivam z odsotnostjo Si zadovoljen z življenjem, ki g* trenutno živiš? Jože. Sploh ne! Komaj čakam, da greh od tod. Že bi se lahko selil. Lahko bi šel* Soboto v blok. Je bilo tvoje življenje plodno? Jože: Ne, kako bi rekel... kakšen pridevnik bi lahko uporabil... Je bilo stalno... glagol n J je to, ne pridevnik. Je bilo stalno ... Zdaj ne morem spomniti ... Beganje? Jože: Stalno ... ne sprevračanje ... ne, n® ne, ne to ... zatajevanje, zadrževanje zamolčevanje ... ne morem najti ... iskanj8 višjih resnic spričo sprotnega' vsakodnevnega prilagajanja najnujnejših zahtevam, najnujnejšim vsakodnevnih zahtevam. To je larifari ... Porabil sem 'jd besed kot oni za sonetni venec. Pomisli, p11 49 letih je umrl! Še kaj pišeš? Kdaj si nazadnje ki napisal? Jože: Zdaj, v zadnjem mesecu Kaj si napisal? Se ni končana, so verzi, ki so, če bodo, * ki niso ali ki so samo blebetanje tjavendat* Prijatelji ti želijo izdati pesniško zbirko Imaš »material«? Žal mi je, da imam samo delovni nasl^ ... Romanje k Egardu. Egardu z d, ne sl Egard. Egard je estonsko ime za Igorja. Md oče je bil glavni tajnik pri njilaših Dobro, res nimaš nobene napisan* pesmi za to zbirko? Vojna tajna . Imaš še kaj za povedati? Jože: Imam, to bom pa povedal takoj P* naslednji zbirki. Pesniški zbirki? Jože; Ne, to bo izbor proze. Kratke pro^ - novele, črtice ... Kje pa imaš tekste? Jože; Na skrivnem. Na skrivnem J narekovaju. Ali pa na skrivnem in tri pik^ Če bi to bilo napisano, kje hranim tekste, mi naslednji dan prevrtali vso omaro. Dobro, Jože, mislim, da bi tukaj lahkj končala. Te odpeljeva nazaj v Dom ostaneš tukaj. Ce ostaneš tukaj, * plačam še eno pivo. Jože: Potem raje ostanem ša malce tuM’ Kramljal: Jože Ritup^ Fotografija: Nata^ VESTNIK 39 junij 96 p* tf£. 'S ki I* r< '1 ! c * * Nove občine so, novi župani tudi. Vsaka ima svoje posebnosti, vsaka svoje težave in vsaka prednosti, na katere je ponosna. Nekaj pa jim je (skoraj) edino: so brez simbolov - grba in zastave. Pen pomaga po svojih močeh in brezplačno! V naslednjih treh številkah bomo predstavili 3x6 grbov občin. Dodajamo še eno komunalno znamenitost: župana. S fotografij je med drugim razvidno, kako so v kratkem in negotovem času uspeli opremiti svoje rezidence (pisarne) - toliko v pomoč vsem volilcem. ki si še niste uspeli ogledati občinskih prostorov! Ob grbu in fotografiji dodajamo še možno izjavo vsakega župana, ki ji lahko verjamete, lahko tudi ne, pomembno je, da se v duši opredelite ZA ali PROTI (grbu seveda). GORNJI PETROVCI JOŽE KAVAŠ: »V času, ki mi je na voljo, zelo težko odločam o tem, kakšen naj bo naš grb, saj nisem profesionalec in za županovanje nimam na voljo celega dneva. Vsekakor pa pozdravljam pobudo, da izberete občinski grb. Vaša ideja $ Kociproma na nogometnem igrišču je zelo posrečena, saj smo Beltinčani najbolj priznani ljudski glasbeniki, poleg tega pa bomo imeli (če bosta sreča in denar) najlepši slovenski nogometni stadion. Zdaj, ko je predsednik NK Beltinci gospod Ketler odstopil, so se razmere seveda nekoliko zapletle, a vseeno nismo daleč od resnice, če povemo, da stadion bo. Če ne nov, pokrit in razsvetljen, pa ta, ki obstaja! Se moja pobuda: glede na posebnost občine Beltinci bi morda veljalo v levi zgornji kot grba postaviti stilizirano podobo »krumpla« vrste igor!« SLAVKO MIHALIČ: »Verjemite, da sam pri sebi veliko razmišljam o našem grbu. Konec koncev je iz naših krajev veliko znamenitih Slovencev, spomnite se na primer Kreftov! Ampak kot župan nimam pristojnosti, da bi sam izbiral komunalne simbole, za kaj takega je potrebna večina v občinskem svetu. Kot rečeno, pa se s tem ubadam skoraj na vsakem 'službenem potovanju, ki jih ni tako malo. Vaš predlog sprejemam pozitivno, saj smučar na strmini simbolizira našo strmo pot - ampak ne navzdol, zato bi bilo morda bolje, če bi smučarja obrnili navzgor. Marc (Girardelli, op. p.), ki se verjetno skriva za smučarjem, je, kot smo že napovedovali, še vedno ogret za nakup Blaguškega jezera. Ali se bo veliki projekt uresničil, za zdaj zaradi državnih predpisov, ki so strogi in togi, še ni čisto jasno, vsekakor pa bom svetnikom predlagal, da naj grb sprejmejo - tako bodo tudi državni organi postavljeni pred dejstvo, ko bodo odločali o prihodnosti Marcove ponudbe. Zanesljivo in brez zastojev pa smo speljali manj pomemben, a tudi zanimiv projekt: opremljanje županove pisarne!« FRANC ŠLIHTHUBER: »Že pred leti, ko sem bil še zaposlen v soboški Pomurki Mesni industriji, sem sanjal o tem, da bi bilo tudi Goričko, ki je sicer zapostavljeno in zavrto, središče dogajanja. Da bi tudi pri nas premogli dobre ceste in lepe hiše, da bi sami odločali, kako bomo porabili svoj denar, ne pa, da nam ga (seveda po lastnih kriterijih) delijo drugi. Tudi zato sem mislil, da je koristno, če imaš svojo občino, svoje svetnike, svojega župana! In k vsemu temu gre seveda tudi zastava z grbom. Zato brez pridržkov pozdravljam vašo pobudo -provokacija s poštarjem je sicer jasna, saj pri nas še vedno ni dogovora, kje naj stoji nova poštna zgradba. Ampak vem, da ste se malo šalili, zato nisem jezen. O fazanih v gojišču Kompas pa vse najboljše - z njimi ni nobenih težav, tudi ponoči ne kalijo javnega reda in miru. Vse drugače pa je z divjadjo, ki je ne moremo in ne moremo prepričati, naj ne bezlja z madžarske strani sem!« ALOJZ FLEGAR: »Znano je, da smo bipolarna ali razdvojena občina. To je navsezadnje razvidno iz naziva komune. Nekateri so celo tako zelo razgreti, da postavljajo poslanska vprašanja, ali naj se občina imenuje Cankova -Tišina ali raje Tišina - Cankova. Sam sem med realisti: kakorkoli se bomo imenovali, glavno je, da ščitimo svoje interese. Četudi z javnimi protestnimi shodi, z zapiranjem cest, da bi opozorili na svoje težave. Kot nekdanji prosvetni delavec sem bil vedno za zmerno pot, za slogo in sodelovanje, torej za pogajanja. Ampak če ne gre in če ljudem zavre, je pač tudi tako voljo potrebno spoštovati! Vse to, o čemer sem govoril, je (seveda na simbolni ravni) razvidno iz vašega predloga občinskega grba, ki mu napovedujem lepo prihodnost. Morda tudi kratko, če se zgodi, da se bodo občinske meje v prihodnjih letih spremenile ...« TIŠINA-CANKOVA »Ne vem, kam so gledali tisti, ki so zagovarjali stari sistem, eno samo veliko občino, kot je bila nekdanja soboška! Že po nekaj mesecih je jasno, da je nova lokalna samouprava zadetek v polno. O tem zgovorno priča tudi napredek v kraju Moravske Toplice in bližnji ter daljni okolici. Kot gobe po dežju rasejo počitniške hišice, tudi sami smo odprli pošto in zgradili nove občinske prostore. To je seveda nujno ob upoštevanju dejstva, da smo turistična občina, ki si bo služila lasten kruh s turistično takso. Če bo ta en šiling ali 10 tolarjev, za zdaj še ostaja vprašanje za naš občinski svet. Kot vsak župan pa sem mnogo med ljudmi (v našem primeru med avstrijskimi turisti), ki kar ne morejo prehvaliti vidnega izboljšanja razmer. »Wunderschbn!« pravijo in obljubljajo, da bodo vedno znova prihajali. Zaradi vsega tega sem brezpogojno za vaš idejni osnutek grba in ga bom kot zakonsko dopolnilo predlagal že za naslednjo sejo občinskega sveta - seveda po skrajšanem postopku!« MORAVSKE TOPUCE »Smo med občinami, ki imajo tradicijo, in tako je tudi z mestom Gornja Radgona. Zato nam grb ni tuja stvar. Seveda pa je treba ločiti med mestnim in komunalnim grbom. Sam proti grbom nimam nič, čeprav si zastavljam z ekonomskega vidika racionalno vprašanje - komu lahko grb kaj pomaga? Pri nas smo imeli stečaj Elrada pa Avtoradgone in še bi lahko našteval Nobena antena v vašem grbu ne more nadomestiti stotine in stotine delovnih mest, ne more nahraniti toliko in toliko delavskih GORNJA družin! Tudi kmetijski sejem, ki je vsako leto največja manifestacija v / B naši občini, ne more rešiti vseh težav, ki so se nakopičile v gospodarstvu. K Zato se mi zdijo razglabljanja o tem, ali bomo imeli v grbu anteno, kravo, J bika ali kaj četrtega, povsem brezplodna. Obrnimo se raje k realnosti, ki . ni niti malo rožnata — rešujmo socialne probleme in pustimo, naj se igrajo X. g* J) z zastavami in grbi tisti, ki nimajo početi nič pametnejšega!« Grbe skupaj zgrbala Endre Gonter in Bojan Peček junij 96 pen , v VI STHI reportaža * r spokojnem nedeljskem jutru ženica ob žuborečem potoku napolni vrč. Popije malo vode in si umije oči. »Treba je pohiteti, kmalu bo tu prava gneča. Jaz pa rada vse opravim po rt stari navadi,« razlaga svoj obred Ana Čemela iz Strehov* »Že od nekdaj smo prihajali na Vidovo proščenje, Matere so nas prinesi* naročju in nam umivale oči. Vedno so govorile, da je voda svetega Vida za boN vid, in ko sem že bosonoga tekla ob njej, mi je velikokrat pripovedovala, da j4 davnih časih ob izviru stal mogočen samostafi Cesoje zorijo. SVETI VID JE VUJŠOU BUKOVNIČAROM »Ja, ja ob Bukovniškem jezeri, ampak v strehovskon hatari. Tou je donok važno, tou je strehovski hatar, strehovska kapelica pa tudi strehovski patronuš.« Ivan Felbar, po domače Fblbarov lončarski mojstor iz Filovec, vsako besedo posebej poudari, ko nam posreduje svoje od dedov podedovano znanje. Svoje ptitre in vrče prodaja vsem, ki so doma pozabili glažeke za Vidovo vodo. Glas mu postane pridigarski, »šolmeštersko« pokroviteljski, ko začne razlagati »zgodovino etoga prelejpoga kraja od Biikovnice do Bogojine«. »Naši dedeki so tak lejpo pripovedali, ka je bil na Bednjaj en izvir. Gda se pelaš dol na Biikov-nico, ešče tou mesto, gnešnji den lahko vidiš. Tan je bil sveti Vid in gda so Torki prišli v nase kraje, ... BUKOVNICA PA IZ ČLOVEŠKEGA SPOMINA Kjer ljudski običaji kraljujejo, tam uradno zgodovinospisje odpove. Tam živijo izročila, ELLA PIVAR je pobegnou v našo veliko goščo, ge se je skril. Tak so dedeki pripovedali in tak je moralo biti. Biikovčarje so se morali pomiriti s ten, ka jin je sveti Vida vujšou. Či je tan meo svojo kapelico ali nej, toga dedecje nej so znali povedati. Nekaj so giičaii tudi za klošter. Marika, ti si starejša pa bole kaj znaš, povej ka si čiila .« »Dedecje so tak pravili, ka so vsigdar veseli bili gda so šli k svetemi Vidi oči prat. Tu je tornok lejpa narava, Vidova voda pa je strašno zdrava. Zaj sen si tudi žela vrč, ka bom vodo nesla domov.« Zbrani pritrjujejo besedam Marije G^orek, vmes pa prihajajo vedno novi romarji ob izviru in pridno polnijo vrče. »Naša filovska piitra je v podobi svetega Vida. Inda, gda so na ramenaj nosili vodo, te piitre so ravno pasale na palice.« »Kdaj so zazidali Vidovi kapelo?« »Jezus Kristus, dejte drago, tou pa je moralo biti dolga leta nazaj. Toga miva z Marikov ne vejva povedati, čilij sva že fejst stariva. Jaz kak pomnim iz mladij let, z materjov san peški eti prek po bregaj šau, gda sva prišla na proščenje, pa mi je vsigdar kupila medenoga husara pa šče prgišče čresen. Vidovo proščenje je nej minolo brez črešnjov. Patronuš naše filovske kapelice in vesi je Marija Pomagaj, ampak sveti Vida je tudi naš, od cejle bogajnske fare zavetnik je. Dostikrat smo pejli tisto pesem ... Na, Marika, kak že ide?« »Prišel bo sveti Vid, ko črešnje zorijo ...« Ivan Felbar z jasnim glasom zapoje v nedeljsko jutro in zgodnji romarji, prevzeti od lepote neposredne ljudskosti, za trenutek obstanejo na poti h kapelici. e € bajke, hotenja in povesti. Prekmurski člo*e navezan na očetnjavo, v svoji preprogi resničnost preprede z legendami, pravljic<|.. Pisni viri pričajo, da sveti Vid ni pobegn’;tr Bukovnice, ampak je ena od Bukovnic uš^h| človeškega spomina. Ivan Zelko v Histo^r topografiji Prekmurja navaja, da sta leta obstajali keth (vtraque) Bakonok, leta I3^.*F Alsobakunok ter Felseubakonuk, poznejši kumenti iz 15. stoleteja pa govorijo o ' Spodnji in Zgornji Bukovnici. Dandanes je o*1 pen vestnik Fotografija: JURE Mavrični odsev sončnih žarkov na visokih krošnjah pokočnih dreves ob viru še bolj okiti dan ob Bukovniškem jezeru, ki je v bleščečem jutru še živahnejše. pritegnil v civilno upravo. Izhajajoč iz imena naselja, lahko sklepamo, da so tod živeli strelci, vojaki, stražarji, ki so za svojega zavetnika izbrali v zgodnjem srednjem veku zelo čislanega svetnika, mučenika Vida, ki prav gotovo spada med Š tiste cerkvene like, okoli katerih je spletenih največ legend. To, da je umrl kot sedemleten otrok, je po svoje veliko prispevalo k temu, da je postalo njegovo čaščenje večje kot pri drugih mučenikih. In spet se vrnimo k legendi, ki pravi, da je bil na bregu pri Svetem Martinu v bližini Kobilja velik samostan, ki naj bi v turških časih izginil. Samostanski bratje pa so imeli mlin na Biikovniškem potoku pri strehovskem svetem Vidu. V Kalen-darju Srca Jezušovoga iz leta 1939 o tem piše: »V potoki samom je tudi mogoče zaslediti zidane ostanke na šterih je stal mlin. Malo više proti Strehovskemi vrhi vam strehovski ljudje radi pokažejo zdravilni studenec, ki so ga — tak pravijo — že baratje vporabiali. Skoro gotovo je, da se je za vremena teh baratov začnolo češčenje sv. Vida na tom kraji, kde je za vsako leto na Vidov den (14. junija) proščenje in priljubljena božja pot. Pred sto letami (1828) piše domači zgodovinar, da v Strehovcaj je v nekakšnem logi leseni križ (zdaj stoji tam cerkvica sv .Vida, približno pred 30 leti postavlena-renovirana). Poleg njega je studenec z najboušov vodov. Na den svetega Vida prihaja sem množica romarov. Kantor zaspevle nekaj cerkvenih pesmi, nato pa ______________ kuhajo, pečejo, odavlejo kruh, j pogače in žganico. Glavno je, da si romarje umijejo I v studenci sv. Vida oči, obraz tudi I celo glavo. Trdno so odločeni, da J jih nedo več bolele oči, obraz, ne glava. Ženske tam na grmovli I nihavlejo svoje naglavne rute, I dekle pa pantlike za kite ...« esk^^ma v zalogi, pa ne le ob susi koi preu muu bolposlušnost in so ljudje po stari navadi z brega nosili to kristalno čisto ledeno mrzlo jaj^denčnico, ampak za oči pa tudi za tiste nesrečnike, ki na ta dan ne morejo na ►taA^ovo proščenje k beli kapelici ob Bukovniškem jezeru. P®mačlnL ki vidovdanski obred pitja in umivanja ob izviru radi opravijo po stari n^gi, prihajajo že pred glavno mašo. Vsakdo ve kakšno zgodbo: eden bolj šegavo, »vtdrugi pravo, vsi po vrsti pa verjamejo v moč izvirske vode in zato ni odveč, če je tudi ■ ■ - * • *» • ---------,----1: _ j___ / e"o naselje in Ivan Felbar bi za drugo dejal, da f > vujš|o v go§čo«. Morda je to naselje, postav-P° ljudski pameti in modrosti, stalo nekje v /'^ini vretine, kar lahko velja tudi za prvine 1? ^hovce oziroma Streleclaca, ki ga •■strne |7enjajo prav tako 1322. leta. Prvotna naselbina TUe,ci je bila na hribčku nad današnjimi Mre-J’>VcL »n sicer povezana s kobiljanskimi mejnimi r^«rji v kraju Feniesfeuld, ki jih je naselil ^^arski kralj Ladislav I. po letu 1088, ko je težil r tem, da bi zasedel mejni obrambni pas in ga EPILOG V poznem popoldnevu se vračajo Vidove ptice nebeške, ki so za eno dopoldne in še nekaj več odstopile svoje kraljestvo ljudem z vseh vetrov. Gošča ob kapeli z zahajajočim soncem izgublja svoj mavrični čar. Z jezerske strani priplava še refren neke pesmi in potem se sveti Vid s prvimi zvezdami umakne v svojo samoto. Do naslednjega proščenja. NEKA NOVA LEGENDA Prav lepo je bilo nekoč pri svetem Vidu. Tudi danes po stari božji poti prihaja vednno več romarjev: mladi in stari se zgrinjajo okoli kapelice. Le kdo bi vedel, s kakšnimi željami, prošnjami romajo k svetniku, ki ga je katolška cerkev v 14. stoletju sprejela v krog štirinajstih priproŠnikov v stiski. Morda se mu je priporoči! tudi Vlado Kreslin, ko je lani junija na Vidovo v tej prelepi kapelici pred ovenčano podobo mladega mučenika obljubil večno zvestobo svoji izvoljeni Evi. Morda je še kdo od navzočih opazil, kako mu je sveti Vid prav v šega-vi prekmurski maniri namignil, češ napij se moje vode. In Kreslinov Vlado ne bi bil prekaljeni Prekmurec, če ne bi dojel tega znaka, in ob letu obsorej je stekla zibelka Katarine Čarne Beltinske ... junij 96 ---------Pe« VESTNIK 42 Bethlehem Župan Andrej Gerenčer ves blaženi pred oltarjem s prelepo nasmejano damo. Toda pred oltarjem zagotovo ni prav ničesar obljubil, to sta bila samo prijetno srečanje ob ogledu slovenske cerkve v Bethlehemu in posnetek za spomin. - neuradno Veste kaj, dragi prijatelji, je že lepo, da ste mojo glavo pred ogledom bethlehemske železarne zaščitili s »trdo oubo«, toda zagotavljam vam, da mi je doma nanjo padlo še kaj mnogo težjega, pa je glava še vedno na svojem mestu. (Ivan Gerenčer) Nasmeh Mirana Gyoreka je že bil pravi, toda nastop ni ravno prepričal. Moravčani iz Bethle-hema v svoji cerkvi želijo slišati le božjo besedo in ubrano petje, služenje Bogu pa izkazujejo z dobrimi deli za sočloveka. Zunaj lije kot iz škafa, prtljažnik pa sta že zasedla Rudi Horvat in Branko Zunec. »Kam bi dal še Mirana?» si je belil glavo naš bethlehemski rojak Rudi Rajner Toda rešitev se vedno najde. Če je bil »hajov« s šestimi sedeži premajhen za vse, se je pod sedežem našel dežnik Le kje sva se že srečala, je tuhtal Erni Balek iz Bethlehema, toda Majda mu zagotovila, da sta postala znanca il* prijatelja na prvi pogled Monterey je prestižni model Oplove frontrere. Turbodizetski motor z intercoolerjem ima prostornino 3,2 litra. Tudi oprema je bogata, ima zavorni sistem ABS in klimatsko napravo. Se z adrenalinom v krvi, toda sproščeni in zadovoljni smo se pogovarjali o pravkar opravljenih vožnjah po stezi za motokros v Orehovi vasi. Ugotavljali smo, da veliko lastnikov terenskih vozil, ki jih kupujejo iz najrazličnejših razlogov, predvsem prestižnih, pravzaprav sploh ne pozna vseh lastnosti in zmožnosti terencev. Podjetje Kolmanič & Co. iz Maribora, uradni zastopnik in prodajalec Oplovih vozil, je povabilo dva avstrijska inštruktorja - eden od njiju, Rudi Kocker, je tudi avstrijski državni prvak v terenski vožnji -, ki sta zbranim (prihodnjim) lastnikom in novinarjem predstavila zmožnosti Oplovih fronter. S tremi različnimi vozili smo se vozili po strminah, ki jih je dan prej zmočil dež, tako da je ponekod vožnjo plemenitilo blato - toda ni KOT 0 POLETNO SONČENJE Zaradi pomanjkanja prostora tokrat objavljamo Sportcab je neke vrste pick up in narejen na osnovi modela šport, vendar so mu dodali tovorno ploščad, zato je primeren kot dostavno vozilo za oddaljene gorske koče in oskrbo v odročnih jrajih bilo vzpona ali spusta, ki ga ne bi zmogli. Strmine tudi do 60 stopinj in več so vse tri različice, motnerey, šport in sportcab, zmogle z lahkoto. nasvete le za poletno nenormalno sončenje. Jesenko, zimsko in spomladansko sončenje pa tudi sončenje v solarijih ali kakšna druga umetna oblika sončenja pridejo na vrsto enkrat pozneje. Bistvo sončenja je izpostavljanje lastnega telesa sončnim žarkom. Če ste ob sončenju brez vsakršnega tekstila in celo v skupini, je to nudistično sončenje, vendar tudi za to obliko sončenja veljajo ista pravila kot za normalno sončenje. Ker nudisti pravijo, da se oni normalno sončijo, drugi pa nenormalno, nam torej Kljub še nekoliko razmočeni in blatni stezi za motokros v Orehovi vasi so vsi trije Oplovi modeli frontere pokazali, kaj vse zmorejo, in pokazano je bilo res vredno ogleda. In kaj je tisto najpomembnejše pri terenski vožnji: sklopko uporabljajte zgolj in samo za prestavljanje iz nižje v višjo prestavo in nazaj. Nikoli je ne uporabljajte med vožnjo. Motorji so dovolj močni, da zavirajo sami. Le v ekstremnih strminah, predvsem navzdol, je dovoljena rahla pgpnoč zavor. C e se ustavite v strmini med vožnjo navzgor, ugasnite motor, prestavite v vzvratno prestavo in prižgite motor, toda - brez zavore in sklopke. Motor bo sam dovolj močno zaviral, da varno in počasi pridete na izhodišče in se poskusite znova popeljati navzgor po strmini. Ko vozite po strmini navzdol in vas začne zanašati, kolesa pa drsijo, nikar ne uporabljajte sklopke in zavore, pač pa dodajte nekoliko plina, ampak le toliko, da se bodo kolesa začela ponovno vrteti, to pa pomeni, da imajo ponovno stik s podlago. Vozilo boste z lahkoto ujeli in ga vodili. Vozite počasi, saj terenska vožnja ni dirkanje. Tudi pnevmatike morajo imeti terenu primeren profil. Pri taki vožnji bo užitkov na pretek. Dušan Loparnik Fotografija: Jure Zauneker ostane sklep, da je vsako sončenje nenormalno, I odvisno pač, s katere stani gledaš na omenjeni j problem. Ne glede na to, da je vsako sončenje nenormalno, moramo bralce Pena poučiti, kako se naj obnašajo I ob tem opravilu. Tehnika sončenja se je razvila v zadnjih 8-16 letih, I ko so ozonske luknje začele resno ogrožati človeka in še nekatera bitja na zemlji. Predvsem človeka, saj so druge živali ohranile samoohranitveni nagon in se zato v glavnem ne sončijo. Sončijo se Še kuščarji in tu in tam kakšen maček, pa še on ve, da se mora, če je sonce močno, umakniti v senco. Trije osnovni nasveti: 1. Dobro premislite, če se res morate sončiti. Če se morate sončite zaradi barve polti, vam priporočamo manj nevaren način: - črna barva kože: namažite se s sajami, - rjava barva kože: namažite se s čokolado (strokovnjaki priporočajo čokolado Milka zjogurtom). 2. Če se sončite, bodite oblečeni, na glavi imejte klobuk ali kakšno drugo pokrivalo in obvezno sončna očala s čim večjimi stekli. 3. Če se hočete sončiti danes, včeraj močno pijte. I Z mačkom se ne da sončiti in tako boste odšli hitro s \ sonca v senco ali na osvežilno pijačo. Ce boste upoštevali katerega od teh nasvetov, vam r nikakor ne bo slabše, kot se počutite sicer. Na svidenje do drugič! Vaš Joseph von Telephon II < I ( f ■ < j' v i l / I j v r s r f < ( ž i I I i < Pe" junij 96 VESTNIK 43 42 List vinske trte, najden v Slovenskih goricah (v laporju) 20 m globoko Odtis tista vinske M(v laporju), najden v šestdesetih letih na Stari Gori pri Vidmu oh Ščavniri- NASA PRARASTLINA! prazgodovinska rastlina, najdena že v prejšnjem stoletju li je n v knjigi dr. Franna Kovačiča, ki opisuje zgodovino nekdanjega ljutomerskega sreza, v I ^cetku piše: j »V davno preteklih dobah je bilo v srednji Evropi tako toplo podnebje, kakor sedaj v Afriki, i ; «le so pri nas velikanske rastline in v divjih pragozdovih so se sprehajali sloni in predpotopni 11 ,l,’ni .. k istega časa je okamenina naši trti popolnoma enake rastline, ki so jo našli bojda "‘l kopanju studenca na Stari Gori pri Sv. Juriju na Ščavnici...« nova najdba v šestdesetih letih Ko so na Stari Gon pri Vidmu ob Ščavnici kopali v šestdesetih letih vodnjak, so naleteli 20 !Jl9kiboko n« odtis lista vinske trte Kos laporja t odtisom je fotografiral naš sodelavec Jure n Pd Južutu Čuiu v ženiku Domnevamo lahko torej, da je že v davnini rad.i na as’” tleh prednica vinske trte. IN KAJ PIŠE O POREKLU TRTE V enciklopediji? Vinsko trto so gojili že 'lavno v Aziji (Kavkaz, Iran, ^iganistan), od tam so jo Prenesli v Egipt ter potem v 1 *čijo in Italijo. Rimljani so Vinski trti in vinu namenjajo vso skrb tudi v podjetju Radgonske gorice. Vodja njihove kleti, v kateri zori priznani janževec, Otmar Babič nam je pokazal umetelno izrezljana kletna vrata, ki simbolizirajo vino oziroma trto. J" Razširili na celotno ^£b^ kritju Amerike so )u PhnesU tudi v Se-aJ/10 ’n JuŽno a potem v ■skalijo jn Južno Atnko... PRVI ZAPISI O TRTI SO IZ KOCLJEVE kneževine O prvih pisanih 'drlh o trti na Go-' čkem v Prekmurju 9 prvi številki revije Rimljani so s ovenske dežele, ^ogradništvu na sl-1»*^ - Trti v čast prirejajo v Lendavi vinsko trgatev. Na posnetku so vinogradniki iz Doline na eni od tovrstnih prireditev. je zapisal inž. Ernest Novak za viniogradništvo Veritas: trto zasadili tudi ta del Prve pisne dokaze o vi-ovenskih tleh imamo iz ' *a 8Ai'w'u ,ld Sl' Pr(j $1, iz Kocljeve kneževine ob Blatnem jezeru, na današnjem ozemlju Madžarske. V G, so sadili prve vinograde ob cerkvah in gradovih. O obsegu vinogradništva na Go^em so prvi ^P'5'a leta Gre za vizitacijsko, Poročilo, ki zajema skoraj celotno že lz .0 ^razen jugovzhodnega dela, ki je spadal k zagrebški škofiji). V istem času so vinogradi 1 2 raynic in se preselili na pleistocenske terase. Da pa so tam nekoč bili, pričajo a v3si (na primer Gorica)...« ČASTILCI VINA £ neverjetnega ni, da je rasla vinska trta na našem ozemlju že v davnini. Kot divja ovijalka ^jetno vzpenjala po drevju in s sladkimi plodovi sitila ptice, živali... Potem je prišla In doba in vsega je bilo za dolgo, dolgo konec. Vse do prihoda Rimljanov v naše kraje. ^nes si življenja brez vina skoraj ne moremo zamisliti. Častilcev vina je vedno vec. Danes Ce‘° v’nske viteze in skrb mu posvečajo umetniki, je del naše narodopisnosti. Vino rabljajQ ljudje pri cerkvenih obredih in ob vseh veselih ali žalostnih življenjskih priložnostih. FRANČEK ŠTEFANEC, Fotografija: JURE ZAUNEKER ।------------------------------- Robert Titan ■ Fe/ix ------------------------------------- Pravzaprav se v naših dušah še ni povsem poleglo prijetno razpoloženje ob milostnem obisku našega dragega očeta papeža, namestnika božje Trojice z vsemi njenimi angeli, nadangeli in drugimi nebesnimi zbori vred, ki nas je s svojim cenjenim obiskom prepričal, da nas ima rad - in da nas zato seveda nujno morajo imeti radi tudi vsi tisti, ki jih tu na zemlji zastopa - in nam utrdil vero v večni zemeljski papistični raj, ko smo se zdrznili in z grozo ugotovili, da je »uboge« otroke krepostnih slovenskih mater pred kratkim v skrivnostnih mariborskih obredih obiskal hasatan oz. nasprotnik, torej zlobec, hudič, gnusoba, veliki pohotnež itd. Veliki in skrivnostni mag Štefan Titan mu je pripisal tudi samodejni vžig goričke kmetije. Slovenci bomo navkljub razprtijam morali sklicati vsedržavni zbor magov, modrecev, prerokov in se odpraviti na križarski pohod proti Satanu. Preden resnično gremo, se za trenutek ustavimo in se vprašajmo: Kdo sploh si, Satanas? Krščanstvo z enim samim in nedeljivim božanstvom, čeprav s tremi obrazi, je moralo z obličja zemlje zbrisati poganska mitološka bitja in z veseljem jim je dopustilo, da se odpravijo v brezno teme in se včlanijo v Satanove legije. Poskušajmo torej podati tri od tisočerih možnih odgovorov na zgoraj postavljeno vprašanje. Prvi, najbolj znani in razširjeni odgovor. Lucifer oz. Prinašalec luči je bil sprva najmodrejši, najlepši, najkrepostnejši in nasploh »naj« prvak med angelskimi bitji. Vendar se je njegovega deviško čistega angelskega srca polastil napuh. Prosil je nebesnega očeta, da bi smel sedeti na njegovi desnici in družno z njim vladati brezmejnemu prečudovitemu stvarstvu. Z njim so k oltarju pristopili vsi njegovi privrženci, tretjina angelskih zborov. Prvi vzgib demokracije torej. Ljubosumen na svojo absolutno oblast mu Bog oče tega seveda ni dopustil. Še več: naročil je nadangelu Mihaelu, poveljniku nebesne vojske, v tistem trenutku torej preostalih dveh tretjin angelskih redov in podredov, naj ga kaznuje. Skupaj s privrženci naj ga zabriše v brezno teme. Lucifer je s svojimi privrženci po srditem spopadu moral priznati premoč številčno močnejše, drznejše in zvitejše Mihaelove vojske. S privrženci je bil nato pahnjen v brezno teme in preimenovan v Satana oz. Pregnanega. Pivi spopad absolutistične monarhije s samozvanim profetom demokracije v zgodovini torej. Drugi, ščemljivi, malce začinjeni odgovor. Lilit, prva Adamova žena, med ljubljenjem ni bila več zadovoljna z vsakdanjim oz. misijonarskim, t. i. položajem »očka na mamico«. Domislila se je tisočerih umetnij ljubezni. Pradavne Kama sutre torej. Zahtevala je, da ji Adam prisluhne in se tudi sam nauči skrivnosti ljubimkanja in spolne zadovoljitve. Adam tega seveda ni hotel. Poudariti moramo, da patriarhalne, monoteistične religije menijo, da je grešno vsako početje v postelji, med katerim moški ni zgoraj. Gorje mu, ki je ženski zemlja in ona njemu nebo! so prepričani muslimani. Lilit ni imela druge izbire. Preselila se je k že izgnanemu Satanu. Spodobnost nam ne dopušča, da bi podrobneje razčlenili njuno početje. Omenimo samo, da sta starša tisočerim legijam peklenščkov. Zadnji, skoraj neznani, a pomemben odgovor. Lucifer oz. Prinašalec luči, tudi v tem primeru še vedno »naj naj naj«, skupaj z angelskimi zbori prepeva božjo hvalo in pokleka pred nebesnim prestolom. Vse bi bilo še tisoče in tisoče let lepo in prav, če Boga angelske hvalnice ne bi pričele dolgočasiti. Domisli se zanimive igrice. Iz gline gnete podobice. In tako ustvari Adama. Zahteva, da naj odslej angelsko čaščenje velja tudi delu božjih rok, Adamu. Lucifer samo zaničljivo zavzdihne, puhne skozi nos, si gre z roko skozi lase in samozavestno navrže nebesnemu očetu: Kako naj se Sin Plamena pokloni Sinu Ilovice? Samovšečnemu Bogu, absolutnemu nebesnemu monarhu, odgovor seveda ni všeč. Še več: Luciferja z vsemi, ki se z njim strinjajo, zabriše v brezno teme. Zgodba o izgnanem Luciferju, preimenovanem v Satana oz. Pregnanega, nas spomni na zgodbo starega latinskega pesnika Horacija, ki je bil, menda zaradi dvomih spletk, izgnan izpred božanskega cesarskega obličja v maloazijski Pont. V tem primeru Satanas seveda še zdaleč ni sinonim vsega zlega, temveč ravno nasprotno, vsega zdravega, instinktivnega in človeškega. Upira se črednemu nagonu. Zaradi tega seveda ne more biti v čislih pri občestvu, trdno zasidranem v plemenskem blatu. Kot tudi ne pri Cerkvi, utemeljeni na dušebrižništvu in pastirstvu oz. ovčereji. Satanas se izmika vsemu črednemu in ustaljenemu, edini smoter svojega obstoja išče v samem sebi. S ponosom povzamimo: v demonični samozadostnosti. Ave Satanas! J Spoitmana gospa Ima, spoti mana Trojka, kijepriprarUasestarek “Kako dolgo bo (te) ir el ban Kramberger? Najprej bi Vas prosil, prenesite mojo pisanje in zahvaJu vsem, ki ste sodelovali v omenjenem članku, ob obisku Ivanovega doma in groba Vam gospa Inna pa prisrčna hvala, da ste njegov grob okmčali z travičkim cvetjem, Iti gaje imel Ivan tako rad. Nič kolikokrat so je pasel po travniku, in si nabiral perje, liste, kisefce, ki jo je premo užival. Čeprav sem dokaj v letih, kamin bo 60, meni sram povedati, dame je članek ganil do solz. Ganilo me je, da Ste se Vi in VESTNIK-PEN na tak lep način spomnili njegove obletnice sneti Kot ugotavlja pisec na koncu sestavka, je njegova smrt skrivnostna, kot je skrivnostna smrt Kenedija Resje, na žalost! Toda lepo je, v naslovu članka, zapisano “bo (SeJživeF, živel pa bo po zaslugi Vas treh, VESTNIKA-PENA, ki se je sponmil na njega Hvala Vam GORNJA RADGONA, 31. maja 1996 junij 96 P 0 H polkaregerep VESTNIK 44 SIMONA WEISS, prva KANDIDATKA ZA EVROSONG '97 ŠTAJERKE VABIJO, ŠTAJERKE VAS POTREBUJEJO BOR ZULJAN Že letos se je Simona Weiss s svojim soprogom podala na pot v Oslo, sicer zaradi predstavitve založniške hiše. A nikoli se ne ve. Morda pa je bila to le krinka, da si je lahko dodobra ogledala teren, na katerega se bo spustila prihodnje leto. Vsekakor je bila letos tako navdušena, da je rekla, da bo prihodnje leto prav gotovo šla tudi na Irsko. Njen Goran pa se poti, saj je pred njim velika naloga. Po dolgem času bo moral spet sesti za klavir in uporabiti svoje skladateljske sposobnosti. Samo ujeti jih še morate, in če ste mladi in krepki fantje, potem to ne bi smel biti noben problem. Če pa te ni še toliko sku- paj, se boš moral vpisati ’ v kakšen fitnes center in se šele potem podati v boj za dekleti, imenovanimi Power dancers. Dokler pa ne boš imel dovolj kondicije, pa bo najbolje, da si za začetek kupiš njihovo novo ploščo ter tako uživaš in se imaš lepo ob njihovi družbi. Če pa ne poznaš zabave, pa je najbolje, da kar umreš oziroma, kot je v prevodu naslova kasete in plošče, Have fun or die. Marsikdo, ki ima tanka in občutljiva ušesa predvsem za pevske sposobnosti, bi bil morda res blizu smrti, ampak stas in gibanje po odru štirih energičnih deklet vs odtehtata. Sicer pa kdo še posluša petje, bistve je ritem. Sportina RITE IVI hMLADOSTI NA SAMOSTOJNI Že nekaj Časa srečujemo Bora - kitarista skupine Sank rock - na samostojnih koncertih po diskoklubih. Na kitarskih večerih igra instrumentalno glasbo. Nekaj je njegovih skladb, nekaj pa je skladb Sank rocka, pri čemer je kitara nadomestila vokal. Njegovi enourni kitarski nastopi potekajo tako, da igra na kitaro ob že posneti matrici. Kljub velikemu zadovoljstvu na samostojnih nastopih pa to nikakor ne pomeni, da se je Bor odpovedal Sank rocku. Bor je kljub delu v skupini vedno ubiral tudi svojo pot, saj je s kitaro pomagal številnim izvajalcem, nestrpno pa čaka jesen, ko bo glasbo s kitarskih večerov izdal tudi na kaseti. PAPEŽ SE VEDNO Z NAMI Po papeževem obisku ostaja nekaj spominov tudi na nosilcih zvoka. Kaseta in plošča, ki jo boste spoznali po naslovnici, na kateri papež Janez Pavel II. maha s kitaro v roki, nosi naslov Petrova barka. Na njej boste našli vse izvajalce, ki so papežu zapeli tudi v živo; torej prisluhnili boste lahko Čukom, Aleksandru Mežku, skupinam Pinoccio, Gloria, Papež bandu, Otu Pestnerju, Ivanu Hudniku, New swing guartetu. Faraonom, Marti Zore in Alenki Godec. BITKA ZA 10.000 MARK Festival melodij, morja in sonca, ki se je letos spet preselil v portoroški Avditorij, se bo dogajal 19. in 20. julija. Da pri izbiri finalistov ni vse potekalo po pravilih, so nam povedali predvsem tisti, ki so pri izboru izpadli. Sicer pa tako ali tako vsi vemo, da se povsod nekaj kuha, in dodajamo, da bomo tako sedaj lahko okusili malo primorske kuhinje, ki se bo kuhala kar 3-krat. Najprej se bodo predstavili mladi pevci, nato bodo na vrsti tisti, ki so novi na sceni. To pa naj bi bili Ivan Čujec, Remi band, Girnme 5, Patroi Smrkci, Kingston, Miha Alujevič, Selekcija, Best compani, Relax, Damiano Roiter Nina s skupino X. Bitka za 10.000 mark, ki jo bo dobil izvajalec najboljše pesmi, se bo dogajala v soboto. V areni se bo pomerilo kar nekaj legend, na primer Edvin Fliser, Aleksander Mežek, Benč, Faraoni, Casino, Anika Horvat. Halo. Majda Arh, Irena Vrčkovnik, Roberto, Agropop, Malibu, Big Ben, Avtomobili, Jan Plestenjak, Panda - v sedmem mesecu nosečnosti in seveda Oto Pestner v duetu z Natašo Mihelič. Ali si upate staviti, da Roberto tokrat ne bo pristal na zadnjem mestu, kot je bilo to na slovenskem izboru za Evrosong, da prvih mest sploh ne omenjamo. Kako bo pa z nagrado, bomo videli -če jo bo sploh kdo dobil. RITEM POKROVITELJEV Gimme 5 — mladi, ne toliko po starosti kot po njiihovem delovanju, pa vendar že tako poslovni. Čeprav so skupaj šele kratek čas, je njihova plošča že na policah. O glasbi, ki jo izvajajo, ni potrebno izgubljati besed, saj jo tako ali tako pozna že vsak, sploh pa tisti, ki se naslaja v svetu techno danca. Tudi tega, da so pravzaprav ostanki skupine 4 fun, ki sedaj deluje kot duet in preganja Volfov hit Ne laži mi v dance ritmu, nam ni treba razlagati. Zanimivejši je poslovni pristop skupine Gimme 5, ki se je dodobra oborožila s pokrovitelji. Na naslovnici jih je namreč toliko, da je ostalo komaj kaj prostora za fotografije njih samih. Vse naslove in informacije o glasbenikih, založbah, studiih, torej o vsem, kaf naj bi lezlo in migalo na glasbenem področju po Sloveniji, boste dobili v nove**' glasbenem almanahu, na kratko GAS-u. In vse informacije o GAS-u boste dobil' po telefonu 061 133 42 77. 14 dni je od izida novih uspešnic Anje Rupel, ki se ** preselila le zasebno, temveč tudi poslovno. Zamenjala je namreč založbo. Življenji je kot igra, pravi v plesnih ritmih, ki so jih poslušalci že navajeni iz prejšnji!1 skladb. Po Ljubljani se valijo novice, da Sendi nima le nove kasete in plošče, ampak da si? kupila nov par prijetno zaobljenih, predvsem pa Številko večjih balkončkov. Tako bo im^ Daniel odslej še več volje pisati pesmi in sploh skrbeti za njeno glasbo. V boju proti drogam so bili že številni poraženci. Sedaj se to dogaja tudi slovenski** glasbenikom oziroma organizatorjem prireditev, katerih izkupiček naj bi šel praV1 dobrodelne namene za boj proti drogam. Polomijo so prvič doživele rock skupine pred približno kratko in jedrnato pol leta na koncertu Rock namesto drog, sedaj “ je to na koncertu z imenom No Drugs še enkrat ponovilo. Gledalcev bilo namreč veliko manj kot nastopajočih. Če vse skupaj seštejemo, potem lah^ pričakujemo, da bo tudi plošča Jana Plestenjaka polomija, saj lahko na njej pr3* tako najdete pesem proti mamilom. In če se še malo zafilozofiramo, potem lah^ rečemo, da danes velja: Sex and drugs and D. J. Time. Sanja Mlinarje našla svojega princa iz sanj. To zatrjuje na svoji kaseti, ki je že v prodaj Da pa bo njen princ še slikovitejši, je nared tudi videospot, ki ga lahko kmalu pričakuj^ na ekranih. Raje pozno kot nikoli! Skupina Društvo mrtvih pesnikov, za katero smo mno^1 mislili, da je že zdavnaj mrtva, se tega drži stoodstotno. Minilo je namreč kar • let, odkar so se pojavili in zmagali na sedaj že legendarnem festivalu Pop delavni^ — še pomnite tovariši. Šele sedaj jim je uspelo svoje delo predstaviti na ploš^ kateri so dodali tudi multimedijsko predstavitev oziroma na kratko rečeno C* ROM. Slovenija se tako lahko pohvali kar z dvema, saj se je tudi Regina na t^ način predstavila širni Evropi. a r d v r k z z s c v t, t s s r t c vestnik 45 P©« junij 96 bil .•I* nj' «v’ vK r* ik ■RTpenMURSKE ambasade XV PENREUTER: „Eppur si muove!« smo vzneseno vzklikali, ko nas je previdna roka modrega komisarja dvignila pod zvezdno nebo Evrope, še krave so za trenutek umolknile v svoji zemeljski bolečini, da smo lahko okusili sadež z drevesa velikega Drugega. Na veliko slovesnost °b podpisu listine o pridruženem članstvu Slovenije ELI smo bili povabljeni tudi člani penmurske ambasade kot pridruženi člani Slovenije, tako smo ob tej priložnosti vložili prošnjo za odprtje Penove ambasade v Bruslju. Seveda so evropski birokrati ponujeno priložnost z veseljem sprejeli, ker s tem vidijo svojo veliko priložnost za povečanje svojega uradniškega aparata ter veliko možnosti za vlaganje v naše gostinstvo. Penov-ci vidimo v tem gesto velikodušnosti in solidarnosti do naših skrbnih državljanov ter skrb za našo malo zeleno deželo. Tukaj bi se lahko Evropa odpočila in naužila radosti ob modri Muri, nasitila z zdravim mesom in odžejala z domačim žganjem. Na že omenjeni slovesnosti v Bruslju smo Penovci poželi aplavz in val navdušenja modrih birokratov, ko smo jim predložili nekaj svojih predlogov glede prihodnje uredit ve evropskih mej, predvsem z našimi sosedi, in statusa privilegiranih in zaščitenih vrst divjadi. Tekst je bil napisan v maniri dobre stare prekmurščine, kar je takoj dvignilo našo ceno, tako da je mogoče že zdaj v bližini Atomi-uma naročiti Špricer »po naše«, Toliko za prvo javljanje iz Bruslja. V prihodnje lahko pričakujete na teh straneh najpopolnejše informacije iz zakulisja ambasade v EU, le za Pen seveda. V. PANONSKI. K. PEN0VSK1 ALI PA TUDI NE! Pred letom dni je tržni inšpektorat preverjal videoteke zaradi t. i. piratstva. Med lastniki videotek je nastal preplah in postavljalo se je vprašanje, ali to ni ie začetek gonje proti pornografiji. Pregovor je star sicer že celo stoletje ali še več, vendar je treba poudariti, da se v današnjih časih skriva bolj denar kot rit. Mogoče je tako tudi prav, saj spolna zavrtost rodi le še večje ekscese posameznikov (eksibicionizem), vendar ima kot vsaka stvar na tem svetu tudi ta dobre in slabe strani. Ena od slabih je gotovo izkoriščanje te »manjpokritosti« v komercialne namene. Razmah pornografije je neverjeten Medtem ko se zahodni svet s tem problemom ukvarja že desetletja, se v padlih režimih ta stvar uporablja za lahek in hiter zaslužek. Kakorkoli že, teh stvari v Pomurju ne moremo posploševati, saj se z izjemo kakšnih Dragic in Roszvith celo naturizem le stežka prebija, kjub želji po lepo zapečeni koži. Torej, vso stvar smo se odločili raziskati empirično. Vendar le molk Ker je treba pač začeti na začetku, smo se odpravili kar na inšpektorat - kjer smo ostali pred vrati z izgovorom, da je gospod inšpektor na bolniškem dopustu (prejšnji dan me je po telefonu napotil v Ljubljano, kjer so me napotili nazaj k njemu), Ker se nismo hoteli še naprej ubadati s tem problemom, smo se enostavno napotili po pravniški nasvet. Kršitve, povezane s spolnostjo, slovenska zakonodaja ureja v devetnajstem poglavju pod naslovom »Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost'« in členom 187, ki pravi: Kdor osebi, mlajši od štirinajst let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da soji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko vsebino, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta Uh, poskusimo pasti z oblakov Po tem zakonu bi moralo v zapor pol prebivalcev Slovenije, da o videotekah sploh ne govorimo, saj, kot je znano, so police tovrstnega gradiva vsepovsod polne. Zato, če že kdo hoče »skriti rit«, jo mora vsem. Tudi kioskom in trgovinam pa kinematografom in diskotekam. Zato se je problemu brez pomena zoperstavljati le z ene strani. Sprehod po Pomuiju Pa smo se zato odpeljali na krajši izlet. V Pomurju deluje okrog petnajst videotek; zanimivo je le, da se da v vseh mogočih telefonskih imenikih najti le tri ali štiri in še te le v Murski Soboti. Mogoče pa nimajo telefona, kar je vseeno malo čudno. Ce pustimo čudeže ob strani, nam še vedno ostanejo police s čudovitm in poučnim razgledom. Poskusimo si kaj sposoditi. Seveda ni težav, saj je posel pač posel in zato videoteke niso nič krive. So le distributerji »klobas«, ki jih dobiš še marsikje drugje. Posel je pač posel in s tem si nekateri služijo kruh. •Saj jim ne zamerimo. Ali pa vendarle? Konec koncev učno gradivo Po naši zakonodaji (zopet) lahko vsaka videoteka ponuja pornografski material, če ima obrtniško dovoljenje za delovanje videoteke. Tako je volk sit in koza cela, otroci pa so tako ali tako potrebni zelo potrebne izobrazbe, ki jim jo tovrstno gradivo gotovo ponuja. »Pa kaj bi se razburjali. mi je dejala starejša gospa, saj pri teh letih otroci vedo desetkrat več o seksu kot bom jaz vedela vse življenje«. Razvoja mladine pač ne moremo ustavljati. Naj živi svobodomiselnost (mislim resno)! slana Poletje, cas oddiha in potovanj. Nikakor ni torej čudno, da je prav slednje čedalje bolj v središču vašega zanimanja. Se posebno, seveda, ker sodobni prometni vrvež in naglica nikakor ne dajeta zadovoljivega občutka varnosti, ki je za popotnika še 1 kako pomemben. Vsi namreč le še nismo brezglavi dirkači ali ljudje, ki v trenutkih šoferskega navdiha mimogrede postavijo na kocko nič maj kot življenje. Papilot E Lemur Toda vzmemimo stvari tokrat take, kot so, in skušajmo zdaj povsem razločno pojasniti, kdo od nas je potemtakem potencialni samomorilec ali morilec za volanom? polaga karte samo za 0 Sloveniji , . P ^labfh in preobremenjenih cestah ter o zmogjivi 1 ? Nobilih vemo praktično vse. Toda ali vemo aovoj o )uJeh. ki sedajo za volan? Vsekakor ne. Razen morda da j i n* »gleuajo v kozarec in vozijo tudi še potem, ko ze vi ^v°jno črto. Pa vendar je zadeva, vsaj tako pravijo karte, e'ko zapletenejša in tudi bolj dramatična. ^Pomnimo se tega, saj ni še tako davno - Slovenci sn^o ^eziveh t 1. desetdnevno vojno, čas prvega meča, razmere, 0 mora človek uporabiti lastno silo, obenem pa smo po ern 7 M slavili zmago Prav ta nas je po eni strani navdahnila in domišljijo »mladega ljubimca« z območja ‘£bolike kup, na drugi pa nas je še veliko bolj kot prej /^>1 naš tradicionalni simbol denar, »edino resnično Sel«' ■ mentalnih revežev«. Iz te patološke dvojnosti se. vsaj Dtpk 'n' že ves Čas pravijo karte, rešujemo Pre ^■"Janjem, sprenevedanjem, ponarejanjem, skratka s je Zvrstno norčavostjo, ki ni iskrena in res™cna’ e up°mbd namišljenih mask in videza. P nismo niti malo zavedli, da smo v resnic, na P pšču, v nekakšni »preseženi prisotnosti, 1 a ar,p najvišje znanje ali pač najvišje neznanje«. , > «») M zavedali, bi seveda tudi v vsakodnevnih 'ščinah ravnali bistveno drugače. ___ Samomorilci in morilci Če nikoli nismo posebej razmišljali o tem, če torej verjamemo javnemu mnenju ali ne razumemo dovolj zgoraj povedanega, se nam verjetno zdi. da so to predvsem nekatere marginalne skupine. Se pravi: osemnajstletniki, ki so komaj opravili vozniški izpit, nižji sloj v slabih avtomobilih znamke zastava in jugo, pijanci, ki jih tudi radi razumemo kot neko posebno skupino, itd. Toda resnica je povsem dru- Pen je. kratko rečeno. Veslnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil. da bi. v skladu z imenom in asociacija mi. učinkoval kol časopisni p na loj in penetrantncŽ (prodiraiec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za informiranje, katerega direktorica je Irma Renko, odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Puma so Bojan Peček. fote Rituper (Abraham) in Štefan Smej. Oblikuje ga tndre Gonter, za fotografije skrbita NataSa Juhnov in Jure Zauneker lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen m posebne naročnin e* gačna: s potencialnimi samomorilci in morilci za volanom je v Sloveniji praktično prežeta celotna populacija, ne glede na družbene sloje in druge klasifikacije. In v tem pravzaprav je vsa ta tragedija, ki jo na naših cestah spremljamo dan za dnem. Avtomobil je tako praktično podaljšek našega življenja 2 dvojno naravo; pritiskanje na plin, izsiljevanje, junačenje, razkazovanje - vse to pa je le podaljšek naše iz kompleksov rastoče norčave igre, ob kateri se ne zavedamo, da bomo zanjo prej ali slej plačali davek. In na cesti ga, kot vidimo, že plačujemo. Zaletena pločevina pač ne prenese zgolj navidezne lahkotnosti. In kako torej sploh svetovati? Za vožnjo izbirajte dneve in čas, ko ie na cestah za volanom Am™™« parkirajte avtomobil in počakajte z vožnjo vsaj kakih sedem let Do'- krti l" ™ A‘ Pa nekalenh predvidevanjih teke! proces »čiščenji in P° Veliko zanesljiveje se lahko medtem vozite v Avstrih Nemčiji m recimo i n bolj negotovo po Slovaški, Češki in Madžarski pa tudi na Hrvaškem se v^m X čeprav morda presenetljivo, godilo bolje kot doma m Za volanom, Pen VESTNIK « KARREN KRALJICA NOGOMETNEGA BIZNISA OPICE SKALILE ZABAVO * Boris in Barbara užaljena zapuščata hodnik pred Tinino garderobo. Y5A1 2A HIP PU5DHO TAM KUE£» "NAS NE K>DO B^ogve če iz potrebe, želje po samostojnosti ali zarad' česa drugega se je monaška princesa Stefani s svojim možen1 Danielom Ducruetom odločila, da si bo kruh služila s svojih rokami in glavo seveda. V znani panoramski hiši v starefi' pristanišču Monte Carla bo odprla velik trgovski kompleks s številnimi butiki, Internet-Shopom in restavracijo. Verjetno tudi sam začetek za Stefani ne bo pretežak, saj bo očka, princ Rainier, primaknil ravno toliko, kolikor treba za pravočasno in primerno otvoritev. ■ Bila je nepozabna ljubimka Jamesa Bonda v filmu Dr. No. Tudi zdaj, pri šestdesetih letih, je videti tako privlačna, da se, ko se sprehaja po rimskih ulicah, za njo obračajo moški in ženske. »Ves čas si obljubljam, da bom začela z jutranjo telovadbo, toda kaj, ko sem pa prezaposlena. Vstajam ob sedmih, hodim nakupovat, kuham in skoraj ves Čas skrbim za sina,« pravi. Zanosila je šele pri štiridesetih, ko je že izgubila upanje, da bo kdaj postala mati. Zaradi njega je odklonila ponudbo, da bi se gola fotografirala za P!ayboy ob svoji Šestdesetletnici. Sin Dimitrije star 16 let in bo po končani srednji šoli šel študirat v Ameriko, kjer živi njegov oče, ravno tako znani filmski igralec Harry Hamlin. Uršula $ sinom ob praznovanju rojstnega dne ... ... in v začetku osemdestih let, ko je bila na vrhuncu slave. Oblečena v seksi obleko, ki jo je kreiral Giani Versace, se je Tina predstavila v Olympiahalle v Miinchnu. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, pred vrati pa je ostalo še kakšnih 10 000 njenih oboževalcev. Med tistimi, ki so imeli »srečo«, da so prišli do vstopnice, so bili med drugimi tudi Udo Jur-gens, Boris Becker, Kallee Ru-menige in še kar nekaj znanih imen. j Bilo je tudi malce zamere: po ■■ koncertu je hotel Tini v garderobi b . $ čestitati Boris Becker z ženo Bar- *'■* J' baro, vendar ju Tina ni sprejela, ker f ^' . ,7 je bila menda preveč utrujena. : Afj-V Človek bi morda celo verjel, saj je Kr gospa stara že 55 let. 1 > " - f. . Karren se je spustila v posel, ki je bil doslej v glavnem L namenjen moškim, in n kar je najpomembnejše A — zelo uspešno. 25- letna Karren Brady je I že dve leti direktorica J nogometnega kluba iz Birminghama in , vsi od igralcev, trenerjev in tudi “4^ navijačev so z njo zadovoljni. Odkar vodi klub, se je T zaslužek v klubu povečal z 200.000 \ funtov na milijon! \ Od vseh zahteva V železno disciplino in kar je morda B nenavadno, vsi v V ' klubu zaposeleni ■ morajo posvečati ; | posebno pozornost i garderobi. Tudi ■ sama je vedno 1 A elegantno . K oblečena in ni ji K žal denarja za ' ■ obleke, ki so jih H izdelali najbolj ' ■ znani modni kreatorji. Le kako bi bilo, če bi ta recept -A povzeli pri NK "k Mura?! Uiob+JA IH zračna ObiAclLA-, Ki SIC£X JiiSO |JA)|cAtoVOSfHE-j5£: IZDELAVE. TKlHATAjo J Z T>AJ.1N1H~ EKSOTIČNIH }£ZEL t SO ?RiHEROJA ZA SpROŠČE^E JpREjfObE V TEH- ZARES VROCHT T>N£H- O&LAČILA- so IZDELANA-iz naravnih vlaken, so nenavadno STKANA, bOHiSEUJO O5ARVANA j POGOSTO SMUČKAMA- IN TiPlOJO U KROJENA-. OKKOK telega se ovriAjo kot FAUEL VETRic . OftLEČEpO 1 IH LAHKO VSI, Ki SE POČUTIMO MLADE, OBLAČILO f*A-bo VDIHNILO MLADOST ,tud! TISTIH( KI SMO BOSNA LETA- ŽE ž JA V NAJ TRE^IVELi. W£en junij 96 UK 46 LEDENO-VROCA KRIŽANKA 40 m ri tn to la -m $5 >3 ROMA* TOLSTOJA FILMSKI IGRALEC 0ATE5 NOV) ITALIJANSKI RREMER AVTOR Štefan MAJO K4 JAK TKMOO IZDELEK SLOVENIM] FILMSKI IGRALEC M PRODUCENT °RuW UD GOCAL gCRtMOHfc »AKREke (SRAMNA -TAj^g^ N6M4ki AVTO Jezljiva VESNA _ BOLEZEN BREZ SKELETA DEL GOBE bjkogorec NA KONJU D PRITOK VOLGE OSEBNI LA M EK veznik •««70 V . JUllm v«w«en eo*iv KJ5LNA OLEUATE VANJ TRŽNICA NA VZHODU voaaJmCa ' TURSKO PRENOfaŠČi ’ 8L0VEN8kT maratonec Možnost ^1®»4A PREBIVALKA SOS DRŽAVE pRi8T*E anarhzma wjeou IGRALKA NA SREČO avtozmaka TORNA TANTAL Od 27. junija do 25. julija OVEN (21. III. - 20. IV.) ^dejo k j jo 26 nekaj časa nosite v sebi, realizirajte v g P°'ovici meseca. Manj naporno bo in več možnosti za uspeh boste imeli. Če je potovanje res nujno, ne zanemarite PriPrav. V naslednjem obdobju se vam gmotno stanje ne °° lzboljša|o Sredi meseca se boste znašli v nenavadnem Maju. Če se bo le dalo, ne reagirajte D BIK __ _______ (21.IV.-21. V ) J*^ogodki bodo začeli potekati nenavadno hitro. Kar 7 od vas zahtevalo dodatno energijo. Mnogim stvarem k * Za vas pomembne, namenjate premalo poz7rn^ ™ e biti včasih potrpežljivejši. kot se zavedate, , otl koncu meseca lahko dobro vnovčili- Srečanje z novimi raz' vas bo zabavalo, kaj več pa ne. 4 VOJC (22. V.-21. VI.) S^^bava. brezskrben želja po novih stikih Jbližje kot običajno. Če mislite, da ste m krajši čas prepustite brezdelju in o večji । ^izmišljajte. Svojemu telesu P05^/^^ or* Jrnos« kot vašemu najljubšemu predmetu. Sporoc-i verite z več strani. Neprijetnost opoldne^^^^^^^ RAK (22. VI. - 22. VII ) negotovst, ki jo večkrat čutite, ste krivi ^‘‘‘evnih stvari se lotite počasi in premišljeno, kerni m ■ d, Rubiti. Treba bo razmisliti o locmci med zasebnim, S^nim življenjem, tudi zato, ker ju večkrat ZaLu na meseca bo primerna za potovanje. ^d- ki ga lahko brezmejno črpate! OKRA9N KAMEN. KALCEDON MATAD. NASKOK vojaško POROČILO FINSKA LIMA (DjRKUl kd£a MESTOMA JUGU JONA. IZABELA (KRAJ) ZNAČAJ (GRŠKO) ZORAN ANTOLN OKRASNA RTIČA ZNAMKA BM2AL-KOMOLNEGA P NA HOROSKOPE7V Pripravlja: Agencija Hogod LEV (23. VII. - 22. VIII.) bdobje pred vami je predvsem čas manjših opravil. Česa večjega, če se le da, ne poskušajte storiti, razen Če gre za ljubezen ali obrat v medsebojnih odnosih. Če se znajdete v stiski, ne obupajte. Dobro premislite in morda celo, če lahko zaupate, povprašajte za nasvet, ki pa ni nujno, da bo dober. Torej, vseeno boste morali na koncu sami povedati zadnjo besedo. DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) A red vami so nenavadni dogodki, ki so vam lahko v prid, če boste ob pravem času vedeli pritisniti na zavoro in če jih boste razumeli. Pravo prijateljsvo zahteva odpuščanje. Gmotno stanje se vam bo popravilo, vendar le za kratek čas. Namig, ki ste ga prejeli po novem letu in ste nanj morda že pozabili, postaja aktualen. Poskušajte se spomniti.___________ N TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) _ _ j časa za kakršne koli dvome. Do sredine meseca jmate^riložnost, da ukrepate nagonsko. Več bo koristi, kot če bi kakorkoli razmišljali. Bučna družba vas bo vesela in tudi vam bo prijetno. Premalo spite. Nekaj na telesu morate spremeniti. Ze nekaj časa v sosednjem prostoru ali sosednem kraju o vas lepo govorijo. Odločite^sprejn^^^^^^^^^^ mesecu. SKORPION _ (23. X.-21. XI.) rišli boste do stanja, ko boste razmišljali, ali ima vse skupaj smisel. Te stvari boste morali razčistiti kar pri sebi. V pomoč naj vam bo, da ste že bili v takšnem položaju, in kot sami veste se je dobro končalo. Podarite si kakšno malenkost, ki si je sicer ne bi privoščili. Obiščite soseda, tudi če nimate razloga. N STRELEC (22.XI. - 21. XII.) ekdo, kateremu ste zelo naklonjeni, vas bo razočaral. Sami morate ugotoviti, če je bilo to le naključje. Vsekakor se zaradi tega svet ne bo podrl. Prej pošljite pošto, kot jo boste prejeli. Na nekaj ste pozabili. Spomnite se, da ne bo zapletov. Posvetite se službi, ker jo rahlo zanemarjate. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) o tistem trenutku (v tretji dekadi) bo še najbolje, če se pogovorite s kakšno živaljo. Ona vas sicer ne bo razumela, vam bo pa veliko lažje. Glavobol bo minil, ko se dobro odpočijete. Pokličite prijatelja ali ga obiščite. V prvi polovici meseca se posvetite cvetju. Naj bo na mizi povsod, kjer se dalj časa zadržujete. VODNAR (21.1.-19. II.) aše želje in načrti so dobri, le podporo v okolju si najdite. Če vas bodo prosili, naj razsojate, odpovejte! Pojdite nekam, kjer bo lepo vam in partnerju. Na koncu se bo pokazalo, da je bilo v tem dejanju nekaj več. Posvetite pozornost telesni drži. Tisti, ki vas veliko izprašuje, ima nekaj za bregom. N RIB (20. II. - 20. III.) e spuščajte se v dvomljive posle, čeprav veliko obetajo. Neka oseba, na katero najmanj računate, vas bo kmalu prijetno presenetila. Na delovnem mestu kakšnih večjih pretresov ne bo, lahko pa kje drugje. V prometu bodite previdni. Zaradi sreče v prihodnosti se v teh dneh nečemu odpovejte. klantivanje pen Ljudje se sploh ne zavedajo, kako bogata je naša pokrajina. Če zaradi drugega ne, vsaj zaradi tromejnikov! Od treh, kolikor jih premore Slovenija, sta kar dva v Prekmurju. In tako seje Penova trojka odlodločila, da pogleda, kako je kaj tam, če je vse na svojem mestu. Obiskali smo seveda samo enega, če bog da, bomo prihodnji mesec obiskali še drugega. Če ne veste, kako se pride do tromejnika, uporabite naš recept, ki je precej enostaven. Ko pridete na Goričko, v Martinje, bo najbolje, če stopite v gostilno Sukič. Ni ga domačina, ki vam ne bi znal natanko opisati poti, da bi čimmanj blodili. No, seveda, potrebno je imeti tudi kanček sreče, da naletite na Spidija in Gogija. Mi smo in onadva sta nas vodila. »r Obiskovalci tromejnika so pogosto žejni. V sodu za smeti je bila v glavnem embalaža pijače iz vseh treh dežel. ■ NE POZNAJO MEJA! K' ar naenkrat smo se znašli v gostilni in hvalabogu tam, kot je bilo že prej povedano, našli Gogija in Spidija. Spidi je bil rahlo utrujen, Gogija pa smo komaj prepričali, da je za trenutek pozabil na lepo natakarico in nas odpeljal na Srebrni breg. Tam pa pravo razočaranje. Najvišji vrh Prekmurja (naziva si seveda ne zasluži, ker je Serdiški breg za 12 m višji), o katerem sem se toliko učil v osnovni šoli, je v zelo klavrnem stanju. Nobenega smerokaza ali kakšnega napisa tam ni bilo, pa še ves razkopan je. Le kaj iščejo tam? Morda srebro!? Morali smo iti nazaj v gostilno. Okrepčali smo se, nato pa pregovorili še Spidija, da je tudi šel z nami proti tromejniku. Na tromejniku sem bil prvič pred dobrimi dvajsetimi leti. Tja nas je po ozki stezi pripeljal graničar, prej smo se seveda morali najaviti pri komandi. Priznati moram, da me je takrat tromejnik kar prevzel, saj se je kar tam videla vsa razlika treh različnih političnih sistemov. Nas je tja gor pripeljal graničar, sicer brez kakšnih problemov. Z madžarske strani do tromejnika nisi mogel priti, saj je bil od meje ločen z bodečo žico, vmes pa je bil še pas sveže zorane zemlje. Na avstrisjki strani pa sta bili že takrat dve lepo pobarvani klopi - za turiste pač, da se malo odpočijejo ... Z'daj se lahko do tromejnika pride z vseh strani in očitno je, da ljudje kar prihajajo. Dva soda, polna odpadkov iz vseh treh držav, sta dokazovala, kako odprta je meja. Kaj posebnega pa ni bilo videti. Na avstrijski stra hi stoji še kočica, sicer zaklenjena. V njej sta dve klopci, miza in gašperček. Nič urejeno. Na nobeni strani. Nič posajenega ali karkoli, kar bi kazalo, da kdo posveča tej točki, ki je obvezno na zemljevidu, če so na njem Penova trojka na najvišjem vrhu Prekmurja- Levo na sliki Gogi. Lepo se vidi le ostanek vrha, drugo je že vse razkopano, zemlja pa odpeljana. upan: »Tromejnik bo urejen kot s4 sika.'« Srebrni breg! Ravno tukaj morajo kopati. Da bi iz te jame naredili vsaj kakšen bazenček! Tromejnik. Spidi in Gogi sta z avstrijske strani prinesla tablo na našo stran, nato pa jo takoj vrnila na isto mesto, kjer je ležala. Pot k tromejniku pelje mimo izkopanega zaklonišča, kjer so nekoč graničarji postavljali zasedo. Le kje je zdaj vojak, ki je imel bukev za svoj koledar? zaznamovane države, vsaj najmanjšo pozornost. Šel sem na madžarsko stran, kamor pred dvajsetimi leti nisem mogel. Ograje ni več, nekdaj zorani pas sta prekrivala visoka trava in nizko grmovje, ki se bo čez nekaj let spojilo z gozdom in tako zakrilo sledi nekega časa in obdobja. Za zahvalo, da sta nas tako pridno vodila, smo Gogija in Spidija povabili še v Kuzmo h Gaberšku, kjer smo srečali tamkajšnjega župana in mu potožili, da smo rahlo razočarani nad urejenostjo tromejnika in Srebrnega brega. Breg ne spada v njihovo bbčino, tromejnik pa bodo kmalu začeli urejati, saj pripravljajo srečanja obmejnih županov. Ja, Če se pa župani tam srečajo, bi skoraj verjel, da bo vse urejeno, sicer pa bomo videli. Joe R<‘.' rhonper Io1o Jur«-