< > H V) O D ■J V) < u O Kakršna pravica se prinese v mlin, takšna se zmelje. Madžarski pregovor naš tednik Številka 1 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,-SIT 11. Poštnina plačana v gotovini CeloVec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec petek, januarja 2002 CITAT TEDNA Modro bi bilo, če bi rezultat Voukovega napora cenili in uresničili. veleposlanik Ivo Vajgl Občinski mandatarji se niso pustili nahujskati — - . . . - ... . -- ■ Stran 7 PLESNA SEZONA Slovenski ples Preteklo soboto se je z jubilejnim 50. Slovenskim plesom pričela plesna sezona 2002. Kot vidimo na sliki, so se številni gostje v Domu sindikatov odlično zabavali. Danes in jutri se po južnem Koroškem vrstijo naslednji plesi: danes je maturantski ples v Šentjakobu, jutri pa bodo za plesali v Globasnici, v Hodišah in na Radišah. Foto: Štukelj POLITIKA Novoletni intervju Predsednik NSKS Sadovnik o aktualnem manjšin-2 .kopolitičnem razvoju. Strani 2/3 IZ NAŠIH OBČIN Nova serija NT Po Koroškem imamo zanimive v nemščino prevedene krajevne napise. Stran 7 MNENJA Živahna razprava... Velik odmev na razsodbo ustavnega sodišča in ogorčenje nad Haiderjem. Strani 10/11 ŠPORT Trening SAK pri minus 150 V nedeljo bo SAK pričel s pripravami na vigredni del letošnjega prvenstva. Stran 15 Komentar Naša sreča I Prihodnjo nedeljo bo I .£ minil me- ,sec, ko je ustavno sodišče - po zaslugi Voukove pritožbe - razglasilo razsodbo glede dvojezične topografije. Od tega trenutka naprej je vprašanje koroških Slovencev v vsej Avstriji deležno največje javne pozornosti. Dejansko ni dneva (z izjemo božičnih praznikov), da ne bi domala vsi avstrijski mediji obširno poročali o koroškem manjšinskem vprašanju. Še več: razsodba ustavnega sodišča in njene posledice redno zavzemajo v poročilih najvišja mesta, prav tako pa tudi resno zaposlujejo avstrijske politične vrhove, od vladnih pa do opozicijskih. I I Nič manj ne gre podcenjevati I .političnih, predvsem pa še medijskih odmevov na tujem. Dopisniki nemških, francoskih in drugih tujih medijev obširno poročajo o razsodbi ustavnega sodišča in reakcijah nanjo. Na nerešeno vprašanje koroških Slovencev so postali pozorni tudi evropski politiki v Bruslju in Stras-sbourgu, kot je to razvidno iz izjave južnotirolskega poslanca v Evropskem parlamentu Ebnerja. Skratka: koroški Slovenci smo po dolgem času postali spet subjekt, za katerega sega zanimanje daleč čez ozko domačo mejo. II I Temu se tudi ni treba čuditi. III. Haider si je tokrat privoščil nekaj, česar v razviti parlamentarni demokraciji nobenemu vidnemu političnemu predstavniku niti v sanjah ne bi prišlo na misel: čisto zavestno izpodbija sistem pravne države, s tem da trmasto ponavlja, da ne bo spoštoval razsodbe ustavnega sodišča. Ta izjava ima enako razsežnost, kakor če bi neki strankarski veljak javno napadal volilni red parlamentarne demokracije samo zato, ker se ne strinja z volilnim izidom za njegovo stranko. |\ / Naša narodna skupnost ima I V .srečo, da domača in mednarodna javnost - seveda pa tudi Slovenija - zelo pozorno spremlja Haiderjevo hujskanje proti razsodbi ustavnega sodišča. Tega naj bi se tudi dobro zavedala. Brez te pozornosti bi imeli nasprotniki temeljnih pravic naše narodne skupnosti dokaj „lažjo igro". Takšna je pač realnost - kakor je tudi realnost, da je brez lastne politične zavesti in doslednosti ter brez pomoči zaveznikov doma in zunaj domačih meja nemogoče doseči odločilne premike v korist narodni skupnosti. Janko Kulmesch „Pristop Slovenije k Elnam nudi edinstvene možnosti” Novoletni intervju s predsednikom NSKS Bernardom Sadov- : nikom o aktualnem manjšinskopolitičnem razvoju, njegovi bilanci za leto 2001 in načrtih za leto 2002. rehod iz starega teta v L/ novo je narodnopolitič-I no zelo živahen. Kako ocenjujete trenutni razvoj v manjšinski politiki? SADOVNIK: Nujno je potrebno, da se razsodba ustavnega sodišča udejanji in ne razreši iz volilno-taktičnih razlogov z ozirom na naslednje občinske volitve, temveč da se konsen-zualno reši na strokovni ravni in v smislu evropskega razvoja v okviru dunajske konsenzual-ne konference, ki jo je napovedal zvezni kancler Schüssel. Prav tako si želim, da se ne bi odpirala dodatna stranska prizorišča, kot se to dogaja z napadi na ustavno sodišče, temveč da se vsi držijo pravil demokratične in pravne države. Kakšno stališče hoče NSKS zastopati na dunajski konferenci? SADOVNIK: Bilo bi neodgovorno odgovoriti na to vprašanje v času, ko strokovno pripravljamo stališča za dunajska pogajanja. Jasno pa je, da mora biti rešitev samo v smislu razsodbe ustavnega sodišča. Kaj pravite o Haiderjevih reakcijah na razsodbo ustavnega sodišča? SADOVNIK: Osebno bi pričakoval vsaj po prvih emocijah, da bi tudi deželni glavar prispeval k pomiritvi v deželi in se držal pravil, ki smo jih določili mdr. pri okrogli mizi - danam-reč dosežemo kakovostno izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti in izkoristimo dvo- in večjezičnost za gospodarsko krepitev Koroške. Deželni glavar skuša izsiljevati vodstvo osrednjih organizacij: tako je menit v nedavni radijski diskusiji „Streitkultur” kakor v pogovoru za Kleine Zeitung (6. januarja 2002): Izhod iz trenutne situacije je mogoč samo tedaj, Pričakoval bi, da bi tudi deželni glavar prispeval k pomiritvi v deželi. BERNARD SADOVNIK če se bo narodna skupnost točita od hujskačev. Kaj pravite k temu? SADOVNIK: Legitimacija osrednjih organizacij in njunih predsednikov ni potrjena samo s sklepom upravnega sodišča, ko je odločilo, da sta NSKS in ZSO legitimirana zastopnika narodne skupnosti, temveč tudi z neposredno izvolitvijo predsednika NSKS. Svobodno mnenje v demokraciji zame slej ko prej velja. To pomeni, da je treba prenašati tudi druga stališča, ki jih imajo posamezniki bodisi v okviru narodne skupnosti bodisi v okviru države. Se enkrat pa ponavljam, da izigra- PREDSEDNIK ENOTNE LISTE ANDREJ WAKOUN1G: „Haider se naj opraviči predsedniku upravnega sodišča Adamovichu” I | stavno sodišče je pre-I tekli ponedeljek razgla-silo jasen rezultat o postopku razrešitve uradne funkcije Ludwiga Adamo-vicha. Predsednik ustavnega sodišča velja za odličnega pravnika in uradnika z najvišjo poštenostjo. S tem pa je tudi jasno, da so očitki deželnega glavarja brez vsakršne osnove. Predsednik Enotne liste Andrej Wakounig je v izjavi za tisk o izidu postopka razrešitve Adamovicheve funkci- je menil naslednje: „Očitki deželnega glavarja proti predsedniku ustavnega sodišča in proti avstrijski pravni državi so nezaslišana kampanja, ki temelji na domnevah in podti-kavanjih. Če bi deželni glavar uporabljal zase ista merila dostojanstva, kar zahteva od drugih, bi moral vedeti, kakšen bi moral biti naslednji korak.” Predsednik EL poziva deželnega glavarja, da se predsedniku ustavnega sodišča Adamovichu vsaj opra- viči, sicer Jörg Haider kot deželni glavar ni več znosen. Poleg tega Wakounig vidi v odločitvi ustavnega sodišča jasno potrdilo razsodbe o krajevnih napisih. „Odločitev ustavnega sodišča o dvojezičnih topografskih napisih ni politično motivirana, temveč je rezultat jurističnih neomajenih argumentov. Razsodba je tudi izraz neodvisnosti vrhovnega sodišča od politike. Neodvisnost, ki pa Jörgu Haiderju ni po godu,” pravi Wakounig. Iskati rešitev, kakor so jo našli na Gradiščanskem Predsednika NSKS in ZSO - Sadovnik in Sturm - sta pripravljena za konsenzuaino rešitev. Foto: Fera ■"predsednika osrednjih or-ganizacij Bernard Sadovnik in Marjan Sturm sta se na včerajšnjem pogovoru s predstavniki medijev jasno izrekla za pomiritev razprave o razsodbi ustavnega sodišča. Oba sta izrazila željo, da ne bi bile več v ospredju' emocije, temveč da bi začela prevladovati pamet. Svarita pred vrnitvijo v 70. leta in opozarjata, da bi moralo biti v času evropske integracije mogoče priti do konsenzualne rešitve. Še posebej sta omenila pomen dvo- in večjezičnosti v prihodnji Evropi. Poudarila sta tudi, da sta osrednji organizaciji slej ko prej pripravljeni za pogovore ob okrogli mizi, vendar se pri tem ne more postaviti pod vprašaj pravna država. Sturm in Sadovnik sta ponovno pozdravila napoved zveznega kanclerja Schüssla, da bo letos spomladi prišlo na Dunaju do konsenzualne konference na najširši ravni. Nadalje bo Sturm kot predsednik sosveta prej sklical sejo sosveta, na kateri naj bi deželni in zvezni strokovnjaki za ustavno pravo analizirali razsodbo ustavnega sodišča. „Ustavno sodišče je namreč pustilo odprto določeni manevrski prostor za rešitev tega vprašanja,” tako predsednik ZSO. Hkrati je napovedal, da naj bi analizirali tudi zadnja ljudska štetja, ker je ustavno sodišče prišlo do svoje razsodbe na osnovi daljšega časovnega obdobja oz. več ljudskih štetij. Še posebej sta pred sednika osrednjih organizacij opozorila na Gradiščansko. Kakor je znano, je zvezna vlada lani sklenila dvojezične napise na Gradiščanskem za skoraj vse dvojezične kraje. Sturm: „Preden so jih postavili, so deželni in občinski politiki vseh strank, tudi svobodnjaške, sistematično poskrbeli za ukrepe, ki krepijo zaupanje. Zato tudi ni prišlo do problemov pri sprejetju zakona o dvojezičnih napisih.” V tem smislu je predsednik NSKS napovedal, da bosta predsednika osrednjih organizacij v bližnji prihodnosti priredila v vseh prizadetih občinah informacijske večere in pogovore z občinskimi zastopstvi. Sadovnik: „To je tudi v smislu miroljubnega prebivalstva, ki ne nasprotuje dvojezičnosti.” Janko Kulmesch vanje oseb, organizacij in vsebinskih pogledov ne vodi do uspeha. Kako ocenjujete ostati manj- šinskopoiitični razvoj v preteklem letu? SADOVNIK: Vesel sem, da je bilo mogoče rešiti pomembna vprašanja. Glede dvojezičnega pouka na 4. Ijudskošolski stopnji je uspelo najti konsenzuaino rešitev. Uspelo je zakonsko zagotoviti financiranje otroških vrtcev in medijev. Prav tako je uspelo rešiti pred zaprtjem vsaj pomemben del infrastrukture na dvojezičnem ozemlju, npr. sodišča. Vesel sem predvsem zato, ker v trenutni politični diskusiji nimamo več opraviti z obljubami ob okrogli mizi, temveč s sprejetimi zakoni, ki jih, realistično gledano, ni več mogoče razveljaviti. Pri tem imamo na naši strani tudi evropsko Charto za manjšinske in regionalne jezike, ki določa, da se veljavna zakonska zaščita ne sme poslabšati. Se bolj pomemben uspeh pa je tesno in vsebinsko bogato sodelovanje med NSKS in ZSO in s tem tudi krepitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS). Pomembno pa je tudi dejstvo, da smo o težkih vprašanjih lahko demokratično odločali v razširjenem KOKS. in kje niste uspeli? SADOVNIK: Najbolj me moti, da v lastnih strukturah še nismo uspeli s strukturnimi spremembami tako, da bi lahko bolj učinkovito in profesionalno izvajali naloge v korist narodni skupnosti. Organizacijska reforma bo potrebna, s tem pa tudi jasne vsebinske in ciljne opredelitve za prihodnost. Otežkoča pa vse to nerazveseljivo finančno stanje v okviru pomembnih struktur narodne skupnosti, ki pa izvira iz preteklosti. Katere organizacijske reforme naj bi se konkretno izvedle ? SADOVNIK: Srednjeročno je treba iskati poti, kako izboljšati organizacijsko strukturo zastopniških organizacij narodne skupnosti. To zame pomeni, da se poslovimo od prepričanja, da bosta NSKS in ZSO na večno dvotirno obstajala. Isto razmišljanje velja tudi za razne strokovne organizacije, ki se vodijo dvotirno. V ospredju takšnega razmišljanja pa je zavest, da hočemo delovati v prid narodni skup- nosti in pri tem ohraniti vso pluralnost ideoloških in vsebinskih pristopov. Pravite, da gre za srednjeročni načrt. Kaj pomeni to v ietih? SADOVNIK: V 10-ih letih trenutna oblika organiziranosti predvsem za mlajše pripadnike narodne skupnosti ne bo zanimiva in ne bo mogoče izvajati pomembnih nalog, ki jih vidim predvsem v pristopu Slovenije k EU. Osebno sem prepričan, da sta čezmejno sodelovanje in krepitev južne regije v EU edinstvena možnost za vso Koroško in s tem še posebej za slovensko narodno skupnost. V tem kontekstu tudi vprašanje dvojezičnih napisov ne bo več problem, temveč obogatitev. Napovedali ste, da bo s 1. marcem 2002 prišlo do skupne medijske družbe oz. skupnega časopisa. Se bo to tudi zgodiio? SADOVNIK: Glede na to, da so sklepi NSKS in ZSO za ustanovitev medijske družbe že sprejeti, je to zame prvi korak v smer kakovostnega organizacijskega prestrukturiranja v okviru narodne skupnosti, predvsem pa tudi izraz dejanskega medsebojnega zaupanja in spoštovanja med obema osrednjima organizacijama. Če ta projekt ne uspe, potem tudi nismo sposobni udejanjiti zgoraj omenjenih reform. Kdaj bo torej prišlo do skupnega časopisa? SADOVNIK: Zame to ni vprašanje 1. ali 15. marca, temveč po ustanovitvi KOKS prvi preizkusni kamen, ali je medsebojno sodelovanje že doseglo določeno zrelost. Kakšne konkretne načrte imate kot predsednik NSKS za leto 2002? SADOVNIK: Poleg medijske hiše je pomembno, da prepričamo večinsko prebivalstvo tudi o gospodarskem pomenu dvo- in večjezičnosti v deželi. V tem duhu naj bi bilo mogoče udejanjiti tudi razsodbo ustavnega sodišča glede dvojezične topografije. Potrebno bo tudi še južnokoroške-mu prebivalstvu jasneje prikazati pozitivno vlogo slovenske narodne skupnosti pri ohranjevanju infrastrukture in gospodarski krepitvi južnokoroškega prostora. To še posebej z vidika prihodnjih občinskih volitev, kjer lahko slovenski občinski odborniki dokažejo sadove svojega delovanja V občinah. Dalje na 4. strani Pipp: „Ne se pustiti izsiljevati” Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) in Karel Smolle sta prijavila Haiderja pri državnem tožilstvu. Pogovor s predsednikom CAN Marjanom Pippom. ^^akaj je CAN skupno z biv-f šim državnim poslancem žmmmSmollejern prijavi! deželnega glavarja Haiderja pri celovškem državnem tožilstvu? PIPP: Haiderjevi zakonski prekrški so očitni: napovedal je, da ne bo spoštoval razsodbe ustavnega sodišča, poziva k nepokorščini do zakonov ter blati vrhovne sodnike in državne organe, h katerim spada tudi ustavno sodišče. Haider kot upravni organ dežele in države bi toliko bolj moral spoštovati zakonske ureditve. Nadaljnji razvoj v razpravi o razsodbi ustavnega sodišča pa dokazuje, daje deželni glavar nepoboljšljiv in da proti- njegovemu načinu političnega agitiranja lahko nastopiš samo z mehanizmi pravne države. Zgolj z apeliranjem pri njem ne dosežeš ničesar. Kako je celovško državno tožilstvo reagiralo na prijavo? PIPP: Po našem prepričanju bi državno tožilstvo moralo preveriti tudi delovanje FPÖ na osnovi 5. odstavka 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki predvideva prepoved manjšinam sovražnih organizacij. To zahtevo je celovško državno tožilstvo zavrnilo, ostale zahteve pa je odstopilo državnemu tožilstvu na Dunaju. Če se bi to pridružilo naši prijavi, bo vložilo tožbo pri pristojnem sodišču. Podobno je bilo pri predsedniku salzburške FPÖ Schnellu, ki je žalil zveznega predsednika Klestila in bil zaradi tega tudi obsojen. Morebitne posledice vaše prijave niso samo vprašanje kazenskega prava, temveč predvsem politične narave. Kašne so politične zahteve CAN? PIPP: Če bi bil Haider politik s formatom, bi moral sam od sebe odstopiti. Mislim, da so sedaj vse demokratične sile poklicane, da odvolijo Haiderja kot deželnega glavarja. Haider je bil na evropski ravni že doslej izoliran. Po njegovih sedanjih agitacijah pa se je sam docela izoliral. Vsak, ki bi ga v tej njegovi politiki na kateri koli način ščitil, bo odgovarjal tudi za morebitno ponovno izolacijo in dis-kreditacijo Avstrije. Kako to utemeljujete? PIPP: Novi 7. člen Pogodbe EU vsebuje mehanizme za politično opazovanje in morebitne sankcije za države, o katerih obstaja sum, da kršijo načela človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države. Avstrija je morala tako proceduro že doživeti, ko sta stranki ÖVP in FPÖ sklenili koalicijo - in to ravno zaradi FPÖ in Haiderja. Po zadnjih dogodkih utegne priti do ponovnih ukrepov EU, česar pa si Avstrija ne more privoščiti. Bo prišlo do internacionalizacije te zadeve tudi s strani CAN? PIPP: V prvi vrsti je sedaj pozvana zvezna vlada, da brez vsakih pridržkov in odbitkov uresniči razsodbo ustavnega sodišča. Seveda bomo o tem razvoju obveščali tudi mednarodno javnost, predvsem podpisnice in sopodpisnice Avstrijske državne pogodbe, ker gre za spoštovanje mednarodnih pogodb. Politična razprava se je sedaj preložila na drugo ravan; razpravlja se o ustavnih sodnikih, pri tem pa se pozablja: povod za vso razpravo je še vedno Haiderjeva napoved, da dežela Koroška ne bo udejanjila razsodbe ustavnega sodišča. Zato se mi zdi zelo pomembno, da imajo narodne skupnosti zelo dosledno držo, ko gre za uveljavljanje njihovih te- jj meljnih pravic. Kaj konkretno pričakujete od osrednjih organizacij koroških '■ Slovencev? PIPP: Prav to dosledno držo. Pri vsej pripravljenosti za politični dialog v deželi se osrednji organizaciji ne moreta pogajati, ali se : naj sploh oz. v kakšnem obsegu se naj udejanji razsodba ustavne- . ga sodišča. Prav tako se ne smeta pustiti izsiljevati z grožnjami, ki : so bile že izrečene - da bo namreč prišlo do poslabšanj na drugih področjih, npr. v šolstvu, pri j vrtcih, medijih in subvencijah. j Janko Kulmesch Marjan Pipp - predsednik CAN Ste tudi globaški podžupan, izvoljen na listi EL. Kakšna so vaša pričakovanja za prihodnje občinske volitve? SADOVNIK: Kot podžupan, izvoljen na listi EL, si želim, da bi se EL zelo jasno opredelila kot močna regionalna stranka, ki se dosledno zavzema za dvojezičnost in gospodarsko krepitev južnokoroške regije. SJK je to že dokazala tudi z volilnimi uspehi. Prav zato pričakujem, da bodo občinske liste EL na naslednjih volitvah ravno tako uspešne. Kakšna pričakovanja imate kot podžupan oz. predstavnik EL za vašo domačo občino? SADOVNIK: Frakcija EL Globasnica se bo še v letošnjem januarju prestrukturirala v stranko z lastnim statutom in določila kandidate za občinski svet in župana. Tam se bo odločalo, zato tudi ne morem prehitevati teh odločitev. Seveda pa je našr cilj jasno definiran: ostati hočemo najmočnejša stranka v občini ter pridobiti poleg podžupana tudi župana. Hvala za pogovor Pogovarjal se je Janko Kulmesch ODMEV IZ BRUSLJA IN BOZNA Južni Tirolci z nami solidarni Durnwalder o Haiderjevi napovedi, da ne bo spoštoval razsodbe ustavnega sodišča: „Če bi jaz kaj takega napovedal, bi mi Rim poslal komisarja.” azprava o dvojezičnih na-1-^ piših na Koroškem odme-I Iva tudi v Bruslju in na Južnem Tirolskem. Evropski poslanec Michl Ebner, ki je tudi predsednik Skupnega parlamentarnega odbora EU/Slovenija in član skupine evropskega parlamenta Intergroup za regionalne in manjšinske in regionalne jezike, se je javno solidariziral s koroškimi Slovenci. Poudarja, da pozdravlja razsodbo ustavnega sodišča. „Na isti dan, ko je ustavno sodišče razglasilo razsodbo, je evropski parlament sprejel resolucijo glede regio- nalnih in manj rabljenih jezikov. V njej evropski parlamentarci zahtevajo, da je treba podpirati jezikovno in kulturno raznolikost v Evropi, prav tako pa tudi strpnost in rešpekt do evropskih narodnih skupnosti.” Nadalje Ebner poudarja, da razsodba ustavnega sodišča odgovarja duhu resolucije evropskega parlamenta. Poleg tega izraža tudi zahteve Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in Evropske charte regionalnih in manjšinskih jezikov - dveh temeljnih evropskih zakonskih dokumentov v korist narodnim skupnostim. Z razsodbo ustavnega sodišča Avstrija prispeva pomemben delež k evropski integraciji in uresničevanju evropskih vrednot, med katere spada tudi manjšinska zaščita. Zelo jasen je bil tudi južnoti-rolski deželni glavar Durnwalder. Glede Haiderjeve napovedi, da ne bo spoštoval razsodbe ustavnega sodišča, je menil: „Če bi jaz kaj takega napovedal, mi Rim pošlje komisarja.” -Kuj- j t r v ; I j S L r ti Pobuda za sklic konference, na kateri bi iskali soglasje vseh udeleženih, zainteresiranih oz. prizadetih, je odlična. IVO VAJGL „Uresničiti rezultate Voukovega napora” Veleposlanik Ivo Vajgl o srečanju Kučan/Adamovich: „V poročanju medijev, vključno z NAŠIM TEDNIKOM, ni bilo nič takšnega, kar bi presegalo pravico novinarja do ustvarjalnega poročanja o nekem dogodku.” udi Vouk je s svojima us-pešnima pritožbama I V pred ustavnim sodiščem povzročit novo dinamiko v avstrijski manjšinski politiki. Kako jo ocenjujete kot najvišji predstavnik Republike Slovenije v Avstriji? IVO VAJfil ■ Nova dinamika v avstrijski manjšinski politiki je nastopila kot rezultat mnogih okoliščin, med katerimi se mi zdi vredno hkrati omeniti vsaj nekaj: na novo vzpostavljena enotnost v vrhu manjšinskih organizacij, pripravljenost na ustvarjalen dialog s koroškimi oblastmi, zagotovilo nove avstrijske koalicije, da bo manjšinskim vprašanjem posveti-!a posebno pozornost in dokaj jasno spoznanje, da manjšinska zaščita, skupaj s splošnim ozračjem strpnosti in kreativnosti, ki sta predpogoj za napredek na tem področju, krepko zaostajata za izrečenimi besedami. V takšnem okviru je izbira pravnih poti za utrjevanje in zagotovitev z ustavo in zakoni zajamčenih pravic konstruktiven del dialoga, veliko produktivnejši od političnega ali populističnega spopadanja. Odvetnik Rudi Vouk je svoje znanje in potrpežljivost uporabil na kar se da uspešen način in bilo bi modro, če bi rezultat tega napora cenili in uresničili. In kako ocenjujete reakcije Dunaja in Celovca na spoznanje ustavnega sodišča glede dvojezične topografije? IVO VAJGL: Posebej velja pozdraviti stališče zveznega kanclerja in drugih avstrijskih politikov, ki so javno zagotovili, da bodo sklepe ustavnega sodišča uresničili. Ustavno sodišče je namreč brez za politiko običajnih ovinkov ugotovilo, da niti v praksi niti v zakonodaji določbe 7. člena Avstrijske državne pogodbe niso bile uresničene, torej se bo o tem treba še pogovarjati. Pobuda za sklic sestanka ali konference, na kateri bi iskali soglasje vseh udeleženih, zainteresiranih oziroma prizadetih, je odlična. Poznavajoč ozračje, v katerem se na Koroškem odigravajo vsakokratna „preštevanja manjšine”, bi bilo zaželeno, da prisotnost manjšine, ki vsekakor ni skrivnost in je bila v različnih zgodovinskih obdobjih že ugotovljena, izvrši na način, kot je to predlagalo ustavno sodišče, namreč z upoštevanjem podatkov iz daljšega obdobja. Deželni glavar Haider je sproži! proti predsedniku ustavnega sodišča Adamovichu pravo gonjo in se predvsem zaganjat proti njegovemu srečanju s predsednikom Republike Slovenije Kučanom, pri katerem ste biii tudi sami navzoči. Pri tem se je še posebej skliceval na Naš tednik. Medtem je ustavno sodišče odločilo, da so bite Haiderjeve obtožbe neupravičene. Ste kdajkoli računali z možnostjo, da bi deželni glavar lahko dobi! prav? IVO VAJGL: Način, ki si ga je za izražanje svojega nezadovoljstva izbral deželni glavar, ni najbolj posrečen. Nakopal si je veliko negativnih odmevov doma in v svetu. Področje manjšinskih pravic, strpnega sožitja z manjšino in dobrega sosedstva pač ni nekaj, kar bi lahko dnevno politično, polemično in negativno izpostavljali, ne da bi pri tem razbijali dragocene kose porcelana. Seveda pri besednem napadu na ustavno sodišče in njegovega predsednika, kot tudi na predsednika Republike Slovenije, vsaj s stališča, s katerega na zadeve gledam jaz, ni šlo predvsem za nekakšen osebni dvoboj ali spopad. Šlo je za neizpolnjene manjšinske pravice in mednarodne obveznosti. Žal mi je, da je bilo v celo zadevo kot „dokazno gradivo” vpleteno tudi vaše uredništvo in mediji nasploh. Mnenja sem, enako kot ustavno sodišče, da v poročanju medijev, vključno z NAŠIM TEDNIKOM, ki ga posebej rad berem in cenim, ni bilo podatkov, ki bi potrjevali izrečena STALIŠČE I rad za Slovence v zamejuj stvu in po svetu - vodi ga državna sekretarka Magdalena Tovornik - v izjavi za tisk poudarja, da „pozdravlja razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča, ki določa novo, nižjo spodnjo mejo števila pripadnikov manjšine pri zagotavljanju dvojezičnih napisov in bo viden prispevek k dvojezičnosti. ” Nadalje za zamejske Slovence pristojna ustanova v okviru slovenske vlade poudarja: „Takšno odločitev na ustavni ravni je slovenska manjšina pričakovala, pričakujemo pa tudi njeno implementacijo. Neprijetno pa smo presenečeni nad izjavami nekaterih deželnih politikov, ki že vnaprej izjavljajo, da teh določil ne bodo spoštovali. Kljub temu upamo, da bodo prevladala načela pravne in demokratične države, ki spoštuje sprejete obveznosti do slovenske manjšne." Svojo izjavo za javnost zaključuje Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z naslednjimi besedami: „Poleg pomembnih dosežkov pri uveljavljanju pravic pripadnikov slovenske manjšine v sosednjih državah, ki nedvomno prispevajo k dobrim bilateralnim odnosom, želimo poudariti tudi pomen, ki ga slovenska diplomacija namenja ohranjanju in razvijanju dobrih medsosedskih odnosov. ” Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ugibanja in trditve - skratka nič takšnega, kar bi presegalo pravico novinarja do ustvarjalnega poročanja o nekem dogodku. Nadaljnja tarča koroškega deželnega glavarja so slovenske označbe na avstrijskih avtocestah. Kakšno je vaše stališče? IVO VAJGL: Početje je kar se da nenavadno in normalnemu opazovalcu nerazumljivo. Škoduje deželni glavar s svojimi napadi na Slovenijo in Voukov uspeh pri ustavnem sodišču dobrososedskim odnosom med Ljubljano, Dunajem in Celovcem? IVO VAJGL: Verjamem, da so dobri odnosi med Slovenijo in Avstrijo na vseh področjih postavljeni na trdne temelje že doseženega partnerstva in skupne prihodnosti v EU. Tudi deželni glavar na Koroškem lahko, če želi, k temu precej prispeva. Hvala za pogovor. Janko Kulmesch VIVA SLOVENJA Neznani storilci pomazali table I V nedeljo, 30. decembra, so doslej neznani storilci med 21.30 in 22.15 pomazali krajevne napise v Štebnu pri Globasnici, v Šmihelu in v Konovecah z napisom „Viva Slovenja". Storilci so pri tem uporabljali šablono. Zdaj jih išče pliberška žan-darmerija, ki je v dogovoru z varnostno direkcijo za raziskave poverila dva žandarja. Prvi sledovi na tablah ter namigi iz prebivalstva pa zaenkrat še niso prinesli želenega uspeha. Tudi bistriško krajevni napis so neznanci pomazali. Bo SPAR nudil šmihelskim parlamentarcem nov dom? ■ Priljubljeni kraj srečanja, šmihelska Zadruga je lani 31. decembra zaprla svoja vrata. Kupci ne odobravajo ukrepa vodstva Zadruge in iščejo nadomestilo. Lani je v Šmihelu ukinila prodajo živil trgovina Krivograd, s koncem leta pa je zaprla svoja vrata tudi Zadruga-market. Po mnenju predsednika Zadruge Andreja Wakouniga je šmihelska Zadruga-market nerentabilna. Predlog za zaprtje je menda dalo posebno podjetje za gospodarsko svetovanje, ki ga je najela Zadruga. S sklepom za zaprtje pa je v vedno večji meri predsednik sam in izpostavljen relativno široki kritiki. Tudi odborniki ga v tem vprašanju ne več v popolnoma podpirajo. Medtem pa stalni „kavarniški obiskovalci“ Zadruge iščejo alternative, ki so jo mogoče našljiv Šparu pri Francu Kušeju, ki je pripravljen nuditi prostor za srečanje in pogovor. Silvo Kumer 31. decembra lani je bila v „parlamentu“ v Zadrugi v Šmihelu zaključna fešta. Zdaj „parlamentarci“ iščejo novo domovino. Foto: Fera Komelj je zelo bogato lovsko območje ■ Divji prašiči in jeleni so obogatili lov v spodnji Podjuni. Predvsem Komelj je postal za divjad vedno bolj privlačen. Komelj je v zadnjih letih postal za lovce vedno bolj zanimivo lovišče. Divji prašiči so se skorajda že udomačili, pa tudi nekaj jelenov se je preselilo v spodnjo Podjuno. Glavnina Komlja spada v lovišče Lovske družbe Blato, ki ima 40 članov. Predsednik družbe ek. sv. Fric Kumer, ki je tudi predsednik Kluba prijateljev lova, je še v starem letu čestital dvema zelo uspešnima lovcema za plen. V gozdu ek. sv. Jožeta Partla je pred božičem uplenil mesarski mojster Franc Plirm jz Žvabeka (član lovske družbe Žvabek) kapitalnega divjega prašiča, kakšnega na Komlju še niso videli. Sedem ur pred koncem starega leta pa je Marko Sadjak iz Rut uplenil jelena osmeraka, na katerega je menda na preži čakal 148 ur. Veselje je bilo po uspešnem lovu posebej veliko. Lovska družba Blato bo imela kmalu svoj redni občni zbor, tam pa bodo najuspešnejši lovci preteklega leta s pojedino pogostili svoje lovske tovariše. Silvo Kumer Blaški lovci z uspešnim strelcem jelena osmeraka. Z ieve: predsednik Fric Kumer, Martin Franc Hirm je uplenil kapitalnega divjega prašiča, Hoher, Gottfried Wernig, Max Zdovc, Hanzej Kaiser in Marko Sadjak. Foto: Kumer kakršnega na Komlju lovci še niso videli. Foto: Čik Na pogovoru z občinskimi predstavniki, na katerega je vabit deželni glavar, je svoje stališče tolmačit tudi član občinskega predstojništva iz Dobrle vasi mag. Rudi Vouk (na sliki pri govoru). Foto: Kumer Župani in občinski odborniki se ne dajo emocionalizirati ■ Deželni glavar Haider je vabil župane in odbornike dvojezičnih občin na pogovor in jih želel prepričati o svoji poziciji proti dodatnim dvojezičnim napisom. Pretekli četrtek, 10. decembra 2002, je deželni glavar Jörg Haider vabil župane in frakcijske vodje dvojezičnih občin na pogovor, ki je bil v dvorani Deželnega arhiva v Celovcu. Namen pogovora je bil očitno prepričati občinske predstavnike o svoji poziciji proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom ter slišati stališča mandatarjev. Malo podpore. V deloma zelo emocionalnem uvodnem govoru je Haider podrobno ponovil svoje stališče proti novim dodatnim krajevnim napisom in poudaril, da bo proti odločbi ustavnega sodišča masivno politično nastopal. Haider je napadel mag. Rudija Vouka kot netilca novih konfliktov in dobil aplavz predvsem od svojih pristašev ter socialdemokratske frakcije iz Škocijana vključno z vodjem občinskega urada Sor-gerjem. Haider je očitno pričakoval več podpore, ki pa jo je dobil le deloma, med drugim od župana Grabštanja Valentina Deutschmanna, ki je leta 1976 sokrojil osporavani zakon o narodnih skupnostih. Haiderjevo pozicijo je od županov kot edini javno podprl Dobrolčan Josef Pfeifer. Tudi mag. Rudi Vouk je lahko tolmačil svoje stališče in je to skušal narediti stvarno in na strokovni pravni ravni. Pritožba da je bila potrebna, ker koroški Slovenci od leta 1955 naprej čakajo na uresničitev svojih pravic in do da- nes niti ne stojijo vse dvojezične table iz zakona iz leta 1976. To pa je zakon, ki ga je večina sklenila brez sodelovanja in pristanka slovenske narodne skupnosti in je protiustaven, tako Vouk. Konsenz. Predsednik Enotne liste Andrej Wakounig ter številni drugi občinski mandatarji (glej stališča desno) pa so deželnega glavarja svarili pred emociona- lizacijo vprašanja in pozvali odgovorne na deželni in občinski ravni, da poiščejo skupne rešitve na deželni in še posebej občinski ravni. Istega mnenja je bil tudi deželni svetnik za občine Georg Wurmitzer, ki je ponovno zahteval sklic okrogle mize, na kateri naj bi vsi prizadeti našli skupno rešitev. Silvo Kumer V Deželni arhiv je deželni glavar vabil na pogovor mandatarje. Slovenska narodna skupnost ima dve možnosti. Ali se vrne na skupno pogovorno mizo in se drži dogovorov, ali pa bomo skušali vse reševati pred sodiščem. DEŽELNI GLAVAR JÖRG HAIDER Ker slovenske organizacije nimajo pravice za tožbo interesnega združenja, sem moral iskati pravico kot posamezenik. Ustavno sodišče je interpretiralo državno pogodbo in nobenih drugih odredb in zakonov. Slovenci čakamo na izpolnitev pravic že od leta 1955 naprej, zato Haiderjeva trditev ne drži, da ni imel dovolj časa za izpolnitev dogovorov. MAG. RUDI VOUK, DOBRLA VAS Pogovor s Haiderjem je dokazal, da občinski zastopniki ne podpirajo Haiderjevih poizkusov emocionalizacije. Deželni glavar naj občine podpira pri izpolnitvi odločbe ustavnega sodišča in jih naj ne dodatno pritiska. Ozračje v občinah namreč ni tako slabo, neodgovorno bi bilo netiti nove konflikte. PREDSEDNIK EL ANDREJ WAKOUNIG Moje mnenje je znano in ga ne bo spremenila nobena odločba ustavnega sodišča. ŽUPAN JOSEF PFEIFER, DOBRLA VAS Nujno je potrebna okrogla miza. V prihodnje pa se stav-Ija vprašanje, kdo naj zastopa narodno skupnost: osrednji organizaciji ali Enotna lista. FRANZ RICHAU, ROŽEK S pozitivnim pristopom bomo na občini rešili tudi to. PODŽ. F. J. SMRTNIK, ŽEL. KAPLA . Večina narodne skupnosti zagovarja odločbo. V Žvabe-ku kljub zakonu ni tabel. LENART KATZ, SUHA Na podeželju gredo ure drugače, gospod deželni glavar. Pozivam h konsenzu. EK. SV. JANKO ZWITTER, STRAJA VAS Pri nas ne pričakujem težav, table trenutno niso predmet večjih javnih razprav. FRANC JANEŽIČ, ŠENTJAKOB V R. Na Bistrici imamo že 10 let vse dvojezične napise in to brez težav in protestov. JANKO PAJANK, BISTRICA N. P. krajevn * [2H0 tedna i Turdanitsch ^ Tschinowitsch »ff: Ta zanimivi kažipot smo fotografirali pri Mariji na Zilji pri Beljaku. Manjka ie slovenski pripis Trdaniče ter Činoviče. Toda tudi v samem nemškem prevodu se lepo zrcali slovensko ime krajev. NOVA SERIJA NT. Skupno z Greaeiem Krištofom, ki je lani v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja. 8 Rož - Podjuna - Žila Prelistal je 75. listživ- Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Antonu Kuschnigu z Dobrove, Mariji , Wakounig iz jenj,s%knj!?e- Mlinč, Neži Star- iz Podjune pri mu„z lz Za manj, Globasnici. Jožetu Urhu s Plaznice, Mariji Stanz iz Dobrle vasi, Mariji Žide z Dobrove, Tončeju Rutarju iz Šentvida v Podjuni, Tončki Hobel iz Vesel pri Šentprimožu, Albertu Smrečniku iz Globasnice, Antonu Petku iz Zagorij, Antonu Pesjaku iz Malčap in Antonu Goltniku iz Žamanj. Posebne čestitke pa veljajo Blažu Kordežu iz Podjune pri Globasnici za minulo 75-letnico, Mariji Kowatsch z Metlove za 80-letni-co in Nevenki Sommeregger iz Kamna za 75-letnico. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pri Žumpru na Klopcah je pred kratkim slavila 60-letnico življenja gospodinja Lizi Standmann. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Prav tako pred kratkim je obhajal rojstni dan Blaž Kordesch iz Nonče vasi. Občinskemu odborniku EL Pliberk iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. Za minuli osebni praznik čestitamo Veroniki Gril z Bistrice nad Pliberkom. Vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. ČESTITAMO V Borovljah je obhajal rojstni dan Melhior Verdel. Občinskemu odborniku VS Borovlje in predsedniku SPD „Borovlje” iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL. iz Čahorč pri Kotmari vasi. Čestitamo in kličemo na mnoga uspešna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružuje EL. Pred nedavnim je v Šmarjeti v Rožu prelistal 80. list življenjske knjige Simon Smeritschnig. Slavljencu za ta visoki jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci. Marjan David iz Rinkol je pretekli torek, 8. januarja, na Dunaju zaključil študij agronomije. Novopečenemu diplomiranemu inženirju prisrčno čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha na poklicni poti. Pred nedavnim je obhajal osebni praznik Tomej Šticker iz Velike vasi. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Selah na Šajdi je te dni praznoval rojstni dan Joži Mautz. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Pred nedavnim je praznoval rojstni dan Hanzi Dragaschnig Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim^svojim članom: Zori Krištof iz Šmihela, Mariji Kajdiš iz Kokja, Ernstu Koleniku iz Čirkovč, Tilki Pačnik iz Dolinčič, Faniki Kajzer iz Rinkol, Mariji Prutej iz Vogrč, Fricu Hudlu iz Globasnice, Mariji Kraut z Bistrice nad Pliberkom, Sigiju Stropniku iz Libuč, Albertu Smrečniku iz Globasnice, Neži Opetnik iz Doba, Erhardu Štucku z Blata pri Pliberku, Francu Markitzu iz Male vasi pri Globasnici, Mariji Kos iz Borovja, Pavli Auprich iz Globasnice, Mari Lienhard iz Libuč, Neži Lubas iz Vogrč, Veri Ame-nitsch iz Pliberka, Neži Pečnik iz Šmihela in Doroteji Domej iz Rinkol. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Miklau iz Štebna pri Globasnici, ki slavi 80-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja^ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Šmarjeti v Rožu je slavil 65-letnico Hanzi Ibounig, po domače Cicovnik. Slavljencu za polokrogli jubilej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo domači cerkveni pevci. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Agnes Wrolich z Rut, Mici Gregor! iz Šentpetra, Zofi Steiner iz S rej in Mihi Olipitzu iz Gorinčič. Vsi ostali člani slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pred nedavnim je v Šentpetru pri Šentjakobu slavil 60-letnico življenja Jozej Scherwitzel. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Te dni obhaja rojstni dan dipl. inž. Franc Kattnig iz Spodnjih Gorič pri Rožeku. Vodji Mohorjeve založbe od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. V Želučah pri Bilčovsu je prelistala 60. list življenjske knjige Marija Weber, po domače Čink-manova. Od srca čestitamo in Študij socialnih in gospodarskih ved je zaključila Judith Koren in Šentjakoba v Rožu. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Slovensko prosvetno društvo Kočna čestita za rojstne dneve Kristi Hildebrandt iz Sveč, Hanziju Oitzlu s Polane, Hanzi-ju Zerzerju z Ladin, Hanziju Tschelesnigu z Bistrice v Rožu in Marjanu Sottovia iz Sveč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam SPD Kočna se pridružujejo prijatelji in znanci ter uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. ČESTITKA TEDNA Čestitke Novakovim na Obirskem Pri Novaku na Obirskem Anči in Lenci sta doma, zadnje tedne sta postala trikrat ded in babica. Martin, Stani in pa Urši zagledali so luč sveta, vsem prinašajo veselje -srečna zdaj družina vsa! Mnogo lepih se dogodkov v starem letu je nabralo, prav zato si vsi želimo, da naprej bi tako ostalo. Da bi tudi v Novem letu nas pestovala rada, le tako babica, dedi ostala bosta mlada! (Žalika Smrtnik) Številnim čestitkam Novakovemu naraščaju, staršem ter babici in dediju se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Novakova babica Anči in dedi Lenci uživata ob pestovanju vnukov Martina, Stanija in Urši. Rož - Podjuna - Žila 9 želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Čestitke veljajo tudi Mirku Webru za minuli rojstni dan. Lidiji Kap-Božič in Rihardu Božiču z Blata pri Pliberku se je pred kratkim rodil prvi otrok, hčerkica Timna Sophie. Srečnim staršem od srca čestitamo, novi zemljanki pa želimo vse lepo Jn dobro na življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo vaščani. V Dobrli vasi obhaja te dni rojstni dan Lidija Vouk-Grilc. čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL. V Selah na Šajdi je praznoval rojstni - dan Albin Pegrin. Člani društva upokojencev Sele mu od srca čestitajo in kličejo na mnoga milosti polna leta. čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Rudiju Primku iz Šmarjete v Rožu, ki je slavil 70-letnico življenja. Čestitamo in kličemo na mnoga vesela in predvsem zdravja polna leta. V Goričah pri Škofičah je slavila rojstni dan Ana Huber, čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Te dni obhaja rojstni dan Jozej Blažej z Letine pri Šmihelu. Priljubljenemu občinskemu odborniku EL Bistrica-Smihel iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Minulo soboto, 5. januarja, je v Beljaku obhajala^ rojstni dan Beti Lepuschitz. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. _ Poseben jubilej - 50-letnico življenja - je slavila Šteti Pšeničnik iz Borovelj. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Naslednje voščilo je namenjeno Pepu Ogrisu, po domače Narutijevemu iz Dolnje vasi pri Šmarjeti v Rožu, ki je slavil 60-letnico življenja. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in osebnega zadovoljstva. Arhitektka dipl. inž. Maria Christina Sienčnik iz Lovank je minuli torek, 8. januarja, ze- lo uspešno opravila izpit iz civilne tehnike. Prisrčno čestitajo vsi domači in ji želijo obilo poklicnega uspeha. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Borovljah je prelistal 80. list življenjske knjige Anton Mak. Slavljencu za ta visoki jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Prav danes, 11. januarja, obhaja rojstni dan Franc Hirm iz Zvabeka. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje SJK. 60-letnico življenja je slavil Hanzej Lesjak iz Dobrle vasi. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Globasnici je praznovala 6. pomlad Miriam Sadovnik. Čestitamo in vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Annemarie Roblek iz Sel na Šajdi, ki prav danes, 11. januarja, obhaja rojstni dan. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi naprej. 37-letnico je obhajal Fridl Oraže. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Pred nedavnim je v Podnu obhajal rojstni dan Valentin Ogris. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Pliberku je praznoval rojstni dan Folti Ratschnig. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro naprej. V Rožeku obhaja prav danes, 11. januarja, 71-letnico življenja Leni Kajžnik, v bližnji Lipi pa bo praznoval Blaž Sturm, po domače Jesenik, teden navrh, 19. januarja,- 70-let-nico življenja. Vse dobro, sreče, zdravja in veselja slavljencema želi domače kulturno društvo „Peter Markovič”. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnjo nedeljo, 13._ januarja, bo na Lancovi pri Ško-cijanu obhajal rojstni dan Gregor Slugovc-Sternad. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje SJK. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ZGORNJE BOROVLJE PRI LEDINCAH Za vedno je zatisnil oči Jožko Miki Bog ga je poklical k sebi v 75. letu starosti. ,j januarja 2002 se je širila ža-■ lostna vest, da nas je za vedno zapustil gospod Jožko Miki iz Zgornjih Borovelj pri Ledincah v 75. letu starosti. Rajni Jožko se je rodil 6. marca 1927 pri pd. Gašpe-riču na Pečnici. Do-raščal je skupaj s tremi brati in sestro, ki pa je tudi že umrla. V povojnih letih je obiskoval Srednjo kmetijsko šolo v Šentjurju na Južni železnici v Sloveniji. Leta 1957 se je poročil z Maro, roj. Smolej. V zakonu sta se jima rodila sinova, od katerih je starejši Jožko višji uradnik v carinarnici na Karavanškem predoru. Z ženo sta si sezidala penzion za tujce, ki ga je Mara upravljala, medtem ko se je rajni Jožko posvetil žaganju lesa na -Gašpehčevi žagi. Vsa leta sta rajni in njegov brat Joki upravljala to žago. Rajni Jožko je bil veselega, šepavega značaja in je izžareval nekaj, kar je vsakega človeka pritegnilo, to je bil tudi vzrok njegove priljubljenosti. Jožko je bil član našega društva upokojencev v Šentjakobu, kamor je rad prihajal, dokler mu je zdravje dopuščalo. Že pred par leti je začel bolehati za boleznijo na pljučih in vse je kazalo, da bo tej bolezni podlegel, vendar se je spet toliko pozdravil, da smo ga smeli pozdraviti v naši sredini. Par dni pred Silvestrom se je rajnemu zdravje ponovno poslabšalo in moral je v bolnico, kjer je kljub zdravniški vedi podlegel tej bolezni. V petek, 3. januarja 2002, smo rajnega ob veliki množici prijateljev in znancev pospremili na njegovi zadnji poti na novo pokopališče v Ledincah. Mašo zadušnico je opravil gospod župnik Jurij Buch in v svoji pridigi je izpostavil lik rajnega, ki je izžareval notranje veselje in radost drugim ljudem. Cerkveni pevski zbor iz Pečnice je s svojim petjem olepšal mašo in se tudi ob grobu s pesmijo poslovil od rajnega Jožkota. Dragi Jožko, pogrešali bomo tebe in tvoj nasmeh. Mirno počivaj v domači zemlji, ki si jo tako ljubil. Naše iskreno sožalje velja vdovi Mari in sinovoma Jožkotu in Viliju z družinama ter vnukom. Mi. Jožko Mik! t Slovo od Novakove mame . Matilda Novak je umrla v 74. letu starosti. Breška vas. 30. decembra lani so na pokopališču v Šmihelu položili k zadnjemu počitku Matildo Novak iz Breške vasi, ki je umrla v 74. letu starosti. Nepričakovano jo je Stvarnik 24. decembra poklical k sebi, pokojna Novakova mama je okrepčana s svetimi zakramenti umrla v celovški bolnišnici. Pokojna se je rodila 17. januarja 1928 kot eden izmed sedemnajstih otrok pri Sadjaku pd. Končniku v Rinkolah. Mladost je preživela na domači kmetiji, prav tako vihri svetovni vojni. Leta 1947 se je poročila z Valentinom Novakom. Rodilo se jima je skupno sedem otrok, od katerih so trije že umrli. Matilda Novak je bila zelo dobra in prisrčna mati, ki so jo otroci zelo spoštovali in imeli radi. Za svojo prijaznost je bila pokojna znana tudi na vasi, vsakomur je namenila prijazno besedo, zato jo bodo tudi vaščani in znanci posebej pogrešali. Pogrebne svečanosti je vodil domači župnik Franček Kramberger, pokojni v slovo pa je zapel cerkveni zbor. Žalujočim otrokom Matildi, Folteju, Poldeju in Miheju velja naše iskreno sožalje. Naj ji bo domača zemlja lahka. Silvo Kumer Matilda Novak t Civilna korajža Civilna korajža je lastnost, ki iz sicer znanega človeka napravi osebnost. Hudičev advokat bi marsikdo označil odvetnika Rudija Vouka, ki je končno spraskal nedemokratično in zdaj še protiustavno klavzulo o 25 % slovenskega deleža za postavitev slovenskih krajevnih napisov. 2/3 jih je tudi doslej še manjkalo. Zdaj jih bo še nekaj več. Nihče se ni upal, da bi močneje dregnil v to osje gnezdo. Šele privatnik Rudi Vouk je s pomočjo neznatnega kazenskega mandata, ki ga ni hotel poravnati, češ da kraj St. Kanzian ni bil pravilno označen, saj je manjkalo slovensko ime Škocijan. Pred božičem je deželni glavar Haider dal slišati hvalospeve na podeljevanju priznanj za uveljavljanje človekovih pravic. Brez konteksta bi se vsak Korošec lahko pomirjen odpravil domov, pomirjen, da ima dežela tako široko- in dobrosrčnega deželnega očeta. Vsak tujec pa bi Koroški lahko zavidal za takega deželnega glavarja. Brez konteksta. Pa je vrag hotel, da je prav na dan pred omenjeno podelitvijo ponovno silovito izbruhnila mrž-nja nasproti koroškim Slovencem zaradi ugotovitve ustavnega sodišča, da je 25 %-na klavzula za postavljanje slovenskih krajevnih napisov na Koroškem previsoka in jo je treba znižati. Reakcija koroških politikov je bila po meri njihove doslejšnje narodnostne politike. Vse je bilo bolj ali manj ogorčeno. Najbolj prav deželni glavar, ki je začel nepremišljen verbalni napad na slovensko prebivalstvo. Na človekove pravice se je požvižgal. Dialog mu je postal tujka. Bile so besede iz menda minulih dekad, ki so pokazale, da nič ni preminulo, da je bila mržnja samo nekoliko potlačena, ker so se pač koroški Slovenci naveličali igrati demonstrante in grešne kozle, ker jih je poparila dosledna infiltracija, da jim je dosti pravic, da je zakon zdaleč pre-dobrohotno zapisan, skratka, da je v njem preveč pravic za premalo ljudi. Haider je bil spet na protimanjšinski fronti. Vsa ta desetletja izvajano pihanje na duše koroških Slovencev je polagoma začelo učinkovati in danes vidimo, kako nas je to pravzaprav napravilo mlačne. Pač zelo. Zadovoljujemo se s kulturo, s športom, vse v lastnih vrstah, se vabi- mo in smo vabljeni tu in tam med večinski narod - Dober večer sosed!, a vse to bolj ali manj tako dolgo, dokler držimo gobec in se nočemo na oko vseh manifestirati v javnosti. Krajevni napisi so nekaj takega, so celo črno na belem zapisani v zakonu, država oz. dežela oz. občine so vezane na ta zakon, pa ga kljub temu že leta ne upoštevajo. In koroški Slovenci molčijo. Molčijo skupaj s političnimi zastopniki, ki si ne upajo glasno opozoriti na to za to skupnost in za pravno državo v nebo vpijočo krivico. Molčijo, otrpeli od vseenosti in brezbrižnosti. Če niti politično zastopstvo noče javno ih slišno opozarjati na to, kako naj stori posameznik? Končno je pravnik, nedavno politično nekak ultimus inter pa-res, da ne rečemo persona non g rata med političnimi bahači, ki mu je že pretirana „konsenzualna politika” narodnih predstavnikov, šla na jetra, ugriznil v gnilo jabolko in na lastno roko kot privatnik, kot preprosti koroški Slovenec, opozoril na protipravno stanje. To priča o civilni korajži, ki bo upamo da koroškim Slovencem olepšala življenje v domovini, čeprav Vouka samega mogoče stala celo to in ono stranko. Vsekakor sta mu zagotovljena vsesplošno priznanje in mesto v zgodovinski knjigi koroških Slovencev. Morda bo Voukov upor ostal malovidna sprememba v deželi, v srcih mnogih koroških Slovencev je že pred božičem prižgal ogenj veselja. Rudi Vouk je zaradi svoje civilne korajže postal osebnost. Adrian Kert, Nonča vas Odstranili so jih že nacisti Še v letu 1938 so bile v naših krajih v takrat samostojni občini Ledince ob začetku in koncu vasi krajevne table, na katerih je bilo zapisano ime vasi, občine in okraja, v obeh deželnih jezikih. Ko so nacisti prevzeli oblast, so pometli z vsemi dvojezičnimi napisi. S tem je nacistična oblast oropala Koroško dvojezičnega značaja. Odstraniti pa so se morali tudi vsi slovenski napisi v cerkvah in na vseh privatnih poslopjih. Pregnali so nacizmu neposlušne deželane, Jude, Rome, Sinte in druge. Po vdoru nemških čet v nekdanjo Jugoslavijo so odstranili vse slovenske duhovnike z južno-koroških župnij. Skozi našo deželo je šlo na stotine transportov pregnanih slovenskih družin, ki so jim bile leta 1942 pridane tudi slovenske družine iz Žile, Roža in Podjune. Pri pregonu vseh teh ljudi je sodelovala cela vrsta koroških nacističnih politikov ter članov SD, policije in vojske. Vse pregnane so razlastili, njihovo premoženje je bilo zaseženo s strani nemške države in deloma prodano. Posestva so zasedli kočevski Nemci in Kanalci. Že več ko 50 let si prizadeti prizadevajo za poravnavo krivice in nastale škode. Ne glede na to, da se država trudi, da bi to leta zanemarjeno zadevo spravila s sveta, sem mnenja: deželni in državni politiki bi se morali potruditi, da bi krivico, ki so jo nacistične oblasti prizadele koroški deželi, popravili in te zadeve ne zvrnili na slovenske sodeželane, kaj šele na 10. oktober 1920 ali partizane, ki so se borili proti nacizmu. Franc Rehsmann, Šentjakob Seit über 50 Jahren ln der Lausitz gibt es im Siedlungsgebiet der sorbischen Volksgruppe seit Anfang der 50er Jahre in mehreren hundert Orten zweisprachige Ortstafeln, Wegweiser, Straßenbezeichnungen und Kennzeichnungen öffentlicher Einrichtungen, Ämter, Verwaltungen. Dies ist in entsprechenden gesetzlichen Regelungen beider Bundesländer (Brandenburg, Sachsen) festgeschrieben und weder von der Zahl oder Anteil sorbischer Einwohner noch von Entscheidungen regionaler oder örtlicher Gremien abhängig. Die meisten unserer zweisprachigen Gemeinden weisen einen sorbischen Einwohneranteil von ca. 10 bis 15 Prozent auf und hätten nach den bisherigen österreichischen Regelungen diese zweisprachigen Ortstafeln und Beschriftungen nicht mehr. Nahezu alle Gemeinden haben zusätzlich zu den gesetzlichen Bestimmungen auch in den Hauptsatzungen oder in Satzungen zur Förderung der sorbischen Sprache und Kultur die Verwendung zweisprachiger Bezeichnungen festgelegt. Für uns hat die zweisprachige Beschilderung nicht nur den rein sprachlichen Aspekt, dass man sich auch in der zweiten (Teil) Amtssprache räumlich orientieren kann, sondern auch eine historische und kulturelle Seite. Ortsnamen und topographische Bezeichnungen in der jeweiligen Sprache haben ihre eigene Geschichte, sie sind nur zu einem Teil Übersetzungen aus der ursprünglichen in die andere Sprache. Sie belegen das jahrhundertelange wechselvolle und teils schmerzhafte Zusammenleben der Volksgruppen. Mit der Auslöschung einer Sprachvariante würde die Auslöschung eines Teils der regionalen Geschichte einhergehen. Für die bewegte Geschichte der österreichischen Minderheitenregionen in Kärnten und im Burgenland zählt das sicherlich umso mehr. Darüber hinaus dürfte der souveräne Umgang mit zweisprachigen Ortsbezeichnungen wohl deutlich dokumentieren, dass die Probleme in Kärnten um 1919/1920 und nach dem Zweiten Weltkrieg Geschichte sind und ein neues modernes und demokratisches Denken in Volksgruppenfragen dominiert. interessant ist es auch, welche sachlichen Argumente gegen zweisprachige Beschriftung angeführt werden. Bei uns in der Lausitz waren es in der „minder-neitenpolitischen Wendezeit” 1990/92 und anlässlich der Diskussion um das Sächsische Sorbengesetz 1997/98 vor allem zwei, und die ließen das wesent-'lche Anliegen einer demokratischen Minderheitenpolitik außer Acht: 1. es wäre zu teuer; 2. da die Sorben alle die deutsche Sprache beherrschen, könnten sie sich auch an Hand der deutschen Aufschriften orientieren. Abschließend: Sowohl in Brandenburg als auch in Sachsen stellt keine Partei des demokratischen politischen Spektrums die praktizierte Zweisprachigkeit (die neben zweisprachigen Ortstafeln u. a. auch das Recht auf die Verwendung der Minderheitensprache bei Behörden und bei Gericht einschließt) in Frage. Dr. Ludwig Elle Werter Herr Landeshauptmann! Ihre Angriffe auf die Rechtsstaatlichkeit Österreichs stellen einen Verrat an Österreich, seiner Geschichte und Kultur dar und Ihre Vorgangsweise wird langfristig eine Bereinigung der Avnoj-Beschlüsse und Benesch-Dekrete zum Schaden für unsere Landsleute verhindern. Treten Sie daher zum Wohle Österreichs zurück, wodurch Sie unser Heimatland Österreich vor einer weiteren Schädigung seines Ansehens in der Welt bewahren können. In tiefer Sorge um Österreich Dr. Ulrich Habsburg-Lothringen Odprto pismo Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) pozdravlja in se veseli razsodbe ustavnega sodišča v zadevi postavitve manjkajočih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem in na Gradiščanskem. Zahtevamo izvršitev razsodbe ustavnega sodišča v roku enega leta, kakor je to odločilo ustavno sodišče. Zaskrbljeni smo, da bodo v napeti situaciji zadnjih dni naši zastopniki slovenskih organizacij morebiti klonili grožnjam koroškega deželnega glavarja. Pričakujemo jasne besede in vztrajnost. Nikoli poprej koroški Slovenci nismo imeli boljših možnosti, da se nam uresniči pravica do dvojezičnih krajevnih napisov. Čestitamo mag. Rudiju Vouku za njegov uspeh. Občudovanja vredna sta njegova prizadevnost in pogum. Za KSŠŠD: Marko Sušnik, predsednik Minderheiten aktiv fördern Es ist noch nicht so lange her, da war man in Österreich darauf stolz, dass Österreich nach mühsamen Anfängen einen Weg in der Volksgruppenpolitik gefunden hatte, der in mancher Hinsicht sogar als vorbildlich in der EU gelten konnte. Und dieser Stolz auf ein bewältigtes Problem im Umgang mit den österreichischen Minderheiten war nicht bloß auf eine Partei beschränkt. Im Rahmen der Europäischen Grundrechtskonvents etwa haben Vertreter aller vier Parlamentsparteien für Minderheitenrechte gekämpft und sind dafür eingetreten, dass es in diesem Bereich geradezu überproportionale Förderung für die Minderheiten geben müsse, um sicherzustellen, dass die jeweiligen Minderheiten eine Chance haben, ihr kulturelles Erbe zu pflegen und zu bewahren, weil Europas Vielfalt nicht zuletzt aus der Vielfalt seiner Volksgruppen besteht. Wenn jetzt der Kärntner Landeshauptmann das jüngste Verfassungsgerichtshof-Erkenntnis nicht umsetzen will und überdies die Frage der besseren Förderung für slowenische Kindergärten und Schulen mit einem gänzlichen Verzicht auf zweisprachige Ortstafeln verbindet, dann bleibt diese Haltung in jeder Hinsicht -juristisch, vor allem aber politisch - unverständlich. Welchen Nachteil hat die Mehrheit der Bevölkerung durch zweisprachige Ortstafeln? Welchen Nachteil hat die nationalistisch denkende, den so genannten Abwehrkampf verherrlichende Minderheit in Kärnten von mehr zweisprachigen Ortstafeln in Kärnten, in Österreich? Kein Ort wird an Slowenien abgetreten! Und selbst wenn das der Fall wäre, er käme schon bald in der erweiterten EU wieder zurück in ein offenes Europa! Als Präsident der Österreichi-schen-Slowenischen Gesellschaft lade ich auch den Landeshauptmann von Kärnten dazu ein, zu einer Haltung zurückzukehren, die uns verbindet: für die kulturelle Vielfalt in Europa, für die kulturelle Vielfalt in Österreich einzutreten. Und das heißt Minderheiten aktiv zu fördern und Großzügigkeit von Seiten der Mehrheit zu zeigen. Wir können stolz sein, dass Österreich seine Probleme im Umgang mit seinen Minderheiten Schritt für Schritt gelöst hat bzw. zu lösen im Begriffe ist. Schaffen wir nicht neue Probleme, die niemanden nützen aber Österreich insgesamt schaden! Dr. Caspar Einem, Präsident der Österreichisch-Slowenischen Gesellschaft Sporočamo žalostno vest, da je minulo sredo, 9. januarja 2002, v 71. letu starosti umrl dr. Anton Samonig, živinozdravnik v Škofičah. Pogreb bo v soboto, 12. januarja 2002, ob 13.30 v Škofičah. žalujoča žena z otroki Glas znanega športnika V zvezi z diskusijo o krajevnih napisih na Koroškem bi rad podal le kratko poročilo iz Južne Afrike, kjer sem vsak december na treningih. To državo sem doživljal med letoma 1993 in 1994, ko je vladal apartheid, potem ko je bil Mandela na oblasti (aprila 1994), novo ustavo, ki je usmerjena po zahodnih standardih, parlamentarci lahko govorijo v 11 uradnih jezikih, tudi če nihče ne razume tega jezika, ga tolmači prevajajo. Kapstadt je docela dvojezično mesto: z dvema jezikoma -angleščino in afrikaans. Vsi govorijo dva jezika in to je samoumevno. Nihče ne razume tega, kar se trenutno dogaja na Koroškem. Tukaj imajo ljudje druge težave: veliko ljudi spi na cestah, nimajo hrane in ne strehe nad glavo. To, spoštovani gospod deželni glavar, so resnične težave, ki jih je treba rešiti na našem svetu. In ne to, ali naj na tabli napišemo Latschach-Loče ali samo Latschach. Rad bi vas povabil, da bi si ogledali položaj na svetu. Jaz poznam situacijo, kako lahko dve osebi govorita različne jezike, pa vendar lahko živita drug poleg drugega - in to zelo dobro. profesionalni kolesar Peter Wrolich T PETEK, 11. januarja 18.00-18.30 Utrip kulture A SOBOTA, 12. januarja 18.00- 18.30 T Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 13..januarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, D Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00- 18.30 E Glasbena N PONED., 14. januarja 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 15. januarja V 18.00-18.30 Otroški spored SREDA, 16. januarja 18.10-19.00 0 Glasbena mavrica 21.04.-22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 17. januarja F 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna-Žila CIDOGBga Lp)£\K]a NEDELJA, 13. januarja 2002 13.30 PONEDELJEK, 14. jan. 2002 ORF 2, 3.05_____________ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Evro je dejstvo, ki že vpliva na naše življenje. Prej kot pričakovano, so ga porabniki sprejeli za svoj denar. Navdušenje pa kalijo tudi posamezni spodrsljaji • Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi: nov izziv za mag. Vladimirja Smrtnika • Maturantski ples Višje šole za gospodarske poklice Šentpeter • Mrazek prava reč ...: otroci se ne skrivajo za pečjo, temveč uživajo v vsem kar jim nudi mrzla zima Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE_________■HI Radio dva *6.»is..«, tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 klub Radio dva Lepa ura Žurnal Naša pesem sobota. 12. januarja: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba: 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. ^ I nedelja. 13. januarja: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. ponedeljek, 14. 1.: Iz bogate pevske skrinjice; torek, 15. 1.: Katice na Koroškem; sreda, 16. 1.: Iz naših vasic: Šentilj, Bilčovs; četrtek, 17.1.: Pel je za vse: šaljivke Pavleta Kernja-ka; petek, 18.1.: Na kmetih je lepo... Zajtrk s profilom v nedeljo, 13. januarja 2002: • gostja v studiu: Nadja Mislej-Božič, ravnateljica knjižnice Srečka Kosovela v Sežani • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure KI Petek, 11. januarja ZILJSKA BISTRICA Finisaža potopisnega predavanja Hanzija Weissa Kraj: pri Drumlnu Čas: ob 20. uri ŠENTJAKOB Maturantski ples Igrajo: 4 Roses, Trio Drava, DJ Schleicher Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabi: Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru Sobota, 12. januarja RADIŠE 26. Radiški ples Igra: ansambel Svetlin Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše TINJE Novoletno srečanje „Bratje po jeziku, bratje po veri...” Kraj: v Domu prosvete Program: 9.00 - nadškof dr. Franc Perko: Med izobčenjem in spravnim objemom ... (Vzroki za razdelitev - razlogi za edinost); 10.30-mag. Dragomir Sando: Pogled z Atosa na Rim (pravoslavni pogled na katolištvo); 15.00 - knjižne presoje 17.00 - univ. prof. dr. Bogdan Dolenc: Pogled prvega na drugi in tretji Rim (katoliški pogled na pravoslavje); 19.30 - Odprtje razstave ikon (Mihajlo J. Hardi) z glasbenim programom (B. Šinigoj); 20.00 - Večernice po vzhodnem obredu Vabijo: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta, Dom prosvete Sodalitas GLOBASNICA Podjunski ples Igra: ansambel Lipovšek Kraj: pri Šoštarju Čas: ob 20. uri Polnočni vložek/bogat srečolov Vabi: SKD Globasnica PLEŠERKA Hodiški ples Igra: ansambel Tulipan iz Slovenije Sodelujejo: Volkstanzgruppe Keutschach, Kvintet „Fol-tej Hartman", Seental-Stim-men Keutschach/Hodiše Kraj: pri Svetiju Čas: ob 20. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Zvezda" Nedelja, 13. januarja ŠMIHEL Predstavitev Koroškega koledarja in knjižnega daru SPZ 2002 Čas: ob 14.30 Kraj: v farni dvorani Vabita: KPD Šmihel in Slovenska prosvetna zveza DUNAJ Koncert ob 300-letnici ustanovitve Academie Philharmonicorum Nastopa: Orkester Slovenske filharmonije Čas: ob 19.30 Kraj: v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina Vabi: Avstrijsko-slovenska družba TINJE Novoletno srečanje „Bratje po jeziku, bratje po veri...” Kraj: v Domu prosvete Program: 9.00 - univ. prof. dr. Anton Štrukelj: Odnosi med verskimi skupnostmi v Sloveniji; 10.30 - prof. Boris Šinigoj: Ex Oriente lux (Filozofska misel in mistična globina Vzhoda); 12.00 - dr. Stanko Janežič: Slomšek, začetnik slovenskega ekumenizma 15.00 - Sv. maša (obhaja nadškof dr. F. Perko) Vabijo: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta, Dom prosvete Sodalitas Sreda, 16. januarja ŠMIHEL Predavanje v nemščini „Die Seele nährt sich von Bildern” Predava: dr. Heribert Fischedick Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Vabi: Katoliška prosveta Podjuna DUNAJ Horor drama Podstrešje Gostuje: mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva Radiše Čas: ob 20. uri Kraj: Mondscheingasse 11 Vabi: KSŠŠD (Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju) Četrtek, 17. januarja DUNAJ Predstavitev knjige „Geschichte der slowenischen Literatur - Zgodovina slovenske literature (Marija Mitrovič) Knjigo bo predstavila njena urednica in prevajalka prof. dr. Katja Sturm-Schnabl Kraj: Avstrijska zveza za literaturo (1010 Dunaj, Herrengasse 5 - palača Wilczek) Čas: ob 19. uri Soprireditelj: Mohorjeva založba Celovec PLIBERK Predavanje „Computer - Internet” -Chancen oder ein Weg in eine neue Sucht? Predavata: dr. Christoph Schneidergruber, Friedrich Lennkh Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliška prosveta CELOVEC Dan odprtih vrat Kraj: v prostorih Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu Čas: od 8. do 13. ure Vabi: Dvojezična trgovska akademija Celovec DUNAJ Koncert in odprtje razstave Klementine Golije Koncert bosta oblikovala: Cveto Kobal (flavta) in Žarko Ignjatovič (kitara) Čas: ob 19.30 koncert, ob 20. uri odprtje razstave Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albert-gasse 48) Vabi: SKC Korotan PRIREDITVE, RAZNO DUNAJ/OBČNI ZBOR KSŠŠD Odbor je ostal nespremenjen I ^lub slovenskih študentk in 1^ študentov na Dunaju je imel I \l4. decembra redni občni zbor. Udeležba je bila zadovoljiva in razveseljivo je bilo, da sta bila navzoča tudi predstavnika slovenskega veleposlaništva in Narodnega sveta. Delokrog odbora se je v letu 2001 osredotočil na organiziranje koncertov, branj in razstav mladih umetnikov. Na politični ravni je klub organiziral diskusijo o temi, ali so jeziki ovira za medsebojno sporazumevanje. Mdr. so diskutirali predstavniki gradiščanskih Hrvatov, Čehov, koroških Slovencev, Romov ter Židinja na Dunaju. Tudi aktualna situacija na Koroškem v zvezi z dvojezičnimi napisi je bila tema občnega zbora. Sklenili so, da naj klub reagira z resolucijo. To resolucijo je odbor odposlal v sodelovanju z „Initiative Minderheiten” avstrijskim medijem. V tem letu je v klubu zelo uspešno potekal krožek slovenščine, ki se bo v letu 2002 nadaljeval, februarja načrtujejo drugi začetniški razred. Zanimiv projekt Predsednik KSŠŠD Marko Sušnik je tudi literarni krožek, v sklopu katerega se klubašinje in klubaši srečujejo v diskusiji o različnih literarnih delih in avtorjih. Kot že leta poprej je zbor tudi to leto bil zelo aktiven in nastopal v sklopu leta jezikov v „Radiokul-turhausu”, v dunajski mestni hiši, v parlamentu ter v študentskem domu Korotanu, kjer je bil gost tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Sledili so še drugi nastopi. Zelo dejaven je klub postal tudi na mednarodni ravni. Tako je Marko Sušnik član avstrijskega odbora EBLUL (evropska organizacija za manjšinske jezike) in Hugo Krištof podpredsednik MENS-a (mladina evropskih narodnih skupnosti). Finančna situacija se je rahlo izboljšala. To je povezano z vnemo blagajnika Markota Čečeka, ki je z zelo profesionalnim delom začel sistematično iskati nove mogoče finančne vire. Pregledniki so kritizirali samo to, da odbor deluje preveč „zakrito” in da bi bilo treba optimirati reklamo. S tem se v prvi vrsti misli internet kot reklamni medij. Z naslovom www.ksssd.org se klub tudi predstavlja na internetu z zelo izvirno spletno stranjo. V novi odbor so bili izvoljeni Marko Sušnik kot predsednik, ki je to funkcijo prevzel že tretjič, Marko Čeček je zopet prevzel blagajno, Gregor Plantarič je prevzel tajništvo od Marjana Tomažeja, ki je zasedel z Asjo Hočevar odborniško mesto brez funkcije. M. S. šentpeter pri Šentjakobu Koncert ženske vokalne skupine „Katice” Kraj: v dvorani šolskih sester v Šentpetru Čas: ob 19.30 Vabi: SRD „Rož" ŠENTJANŽ Novoletni koncert Nastopajo: Šentjanški tamburaši, Šmihelski kvintet, Vokalna skupina Slovenji Plaj-berk, učenci Glasbene šole, Mešani pevski zbor „Rute” Kraj: v k&k centru Cas: ob 19.30 Vabi: SRD Šentjanž VELIKOVEC Mednarodne božične pesmi Izvaja: MePZ Gallus Organistka: Špela Filipič-Kržan Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 17.30 ZAHOMEC Koncert ženske vokalne skupine „Katice” Kraj: v športni hiši Čas: ob 19.30 Vabita: SRD „Žila” in Dvojezični zbor LOČE Koncert in predstavitev zgoščenke Okteta Suha in tamburaške skupine Tamika Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Nastopajo: Oktet Suha, Tamika, MoPZ „Jepa-Baško jezero”, skupina Akzent Vabi: SKD „Jepa-Baško jezero” PLIBERK Kmečki ples Za ples bo igral: ansambel „Fantje treh dolin” Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Skupnost južno-koroških kmetov Sreda, 23. januarja CELOVEC Podelitev XXIII. Tischlerje-ve nagrade dv. sv. dr. Valentinu Inzku Kraj: v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma Čas: ob 19. uri Petek, 25. januarja CELOVEC Ob zaključku cikla predavanj: To niza ljudstvo Mati - domovina - Bog Predava: Erwin Köstler Kraj: v Interkulturnem centru Ljudski dom (Südbahngürtel 24) : ■ » ■ i Čas: ob 18.30 Vabi: Interkulturni center Ljudski dom Sobota, 26. januarja GLOBASNICA Ples Slovenskega atletskega kluba z izborom „Miss SAK” Kraj: pri Šoštarju Čas: ob 20. uri Za ples bo igral: ansambel Svetlin Vabi: SAK Bogat srečolov! Sobota, 9. februarja CELOVEC Ples zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Kraj: v Domu glasbe Čas: ob 20. uri Vabijo: maturantje Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega Pf^va, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostalo inozemstvo 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. Ö 04239/26 42 od ponedeljka, 14. januarja, od 18. ure, do četrtka, 17. januarja, do 13. ure Duhovne vaje za starejše može in žene: „Dar modrosti” Voditelj: p. Franc Cerar SJ v torek, 15. januarja, ob 18.30 Jezikovni tečaj: Francoščina za začetnike I Voditelj: Thierry Monnard v torek, 15. januarja, ob 17.30 Jezikovni tečaj: Angleščina za začetnike Voditeljica: mag. Andrea Mayer-Wohlfahrt v sredo, 16. januarja ob 18.30: Slovenščina za začetnike II ob 20. uri: Slovenščina za začetnike (brez znanja) Voditeljica: mag. S. Krivograd v sredo, 16. januarja ob 17.30: Angleščina za začetnike IV ob 19. uri: Angleščina „round table” Voditeljica: mag. Andrea Mayer-Wohlfahrt v sredo, 16. januarja, ob 8.30 Računalniški tečaj za začetnike: Osnove operacijskega sistema - MS Windows Voditelj: mag. Daniel Sturm v sredo, 16. januarja, ob 18.30 Računalniški tečaj: Uporaba interneta Voditelj: Danilo Katz od petka, 18. jan., od 18. ure, do sobote, 19. jan., do 17. ure Seminar celostne pedagogike Predavatelj: prof. dr. Albert Höf er v soboto, 19. januarja, od 14.30 do 19. ure Predavanje: „Sveto pismo, božja beseda - tudi še danes!” Predavatelj: univ. prof. dr. Kurt Schubert ROMANJA IN POTOVANJA od sobote, 9. februarja, do sobote, 16. februarja 2002 Izobraževalno potovanje v Grčijo Spremljevalca: prof. Jože Wakounig in prof. Tita Artemis od sobote, 9. februarja, do sobote, 16. februarja 2002 Izobraževalno potovanje v Maroko Spremljevalec: rektor Tinjskega doma Jože Kopeinig 14 Sport ODBOJKA______________ Dobljani v soboto proti Salzburgu Pliberk. Članska ekipa SK Zadruga Aich/Dob se je po tekmovalnem odmoru med božičem in novim letom konec minulega tedna pomerila s Tirolom ter jasno podlegla s 3:0 (16/15/17). Bil je pričakovan poraz, kajti Tirolci v tekoči sezoni tekmujejo izredno uspešno in so razen srečanja proti dunajski ekipi hotVolleys dobili vse tekme. Poleg tega je bilo moštvo slovaškega trenerja Pridala popolnoma izčrpano zaradi zelo zahtevnih priprav v Obertraunu. Jutri, v soboto, pa Dobljane čaka naslednja velika preizkušnja, saj morajo zopet nastopiti na tujem -proti Sazburgu. Tudi tokrat so' pričakovanja zelo skromna, kajti v preteklosti Doblja-nom na tujem proti tej ekipi nikoli ni uspelo zmagati. SMUČARSKI SKOKI Memorial Janka Wiegeleta Zahomec. Pred tednom dni je ŠD Zahomec uspešno izvedlo tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih v spomin na svojega dolgoletnega predsednika dr. Janka Wiegeleta. Tekmovanja v nordijskem deželnem centru se je udeležilo 70 skakalcev iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Dnevno zmago je slavil mladi Daniel Katzina iz Beljaka, ki je_ nato iz rok predsednika ŠD Zahomec Martina Wiegeleta prejel pokal oz. plaketo Janka Wiegeleta. Tekmovanje je štelo tudi za deželni Atomic-pokal. Iz vrst tekmovalcev ŠD Zahomec pa so tokrat bile najuspešnejše skakalke. Tanja Drage je zmagala v skupini mladina II, Katrin Stefaner v skupini mladina I, Verena Brajkovic pa v kategoriji otroci I. Edino domačo zmago pri fantih pa je slavil Daniele Quaglia pri otrocih I. Odgovorni za pripravo in uspešno izvedbo tekmovanja z mednarodno udeležbo so bili predsednik ŠD Zahomec Martin Wiegele ter trenerja mladih zahomških skakalcev Franci Wiegele starejši in mlajši. Zadaj z leve: Kurt Pleschiutschnig (tesarsko podjetje Pleschiutschnig), Loreno Kumer (Posojilnica-Pliberk), Sigrid Müller, Kristina Lopinsky, Jackie Aschmann, Jana Opetnik, Tamara Parti, Josef Opetnik (zavarovalna agentura Opetnik), trener Lojze Opetnik; spredaj z leve: Christina Fleiß, Tanja Part/, Nadja Dlopst, Jasmin Baumkirchner, Kerstin Micheu, Mirjam Breitfuß. Ženska ekipa SK Aich/Dob V novih majicah. Tik pred božičem je ženska odbojkarska ekipa SK Aich/Dob, ki letos prvič tekmuje v koroški ligi, prejela nove majice - podarili so jih trije domači sponzorji. Premiera v novem „outfitu” je sicer spodletela (tesen poraz proti Brežam), kljub temu je moštvo trenerja Lojzeta Opetnika tudi na tej tekmi dokazalo, da je na najboljši poti do uresničitve sezonskega cilja, ki se glasi obstoj v ligi. Zaenkrat zasedajo mlade odbojkarice 5. mesto na tabeli, naslednji njihov nastop pa bo prihodnjo soboto (ob 14. uri) na glavni šoli v Pliberku, kjer se bodo pomerile z moštvom iz Wolfsberga. ALPSKO SMUČANJE/ŠPORTNO DRUŠTVO ŠENTJANŽ Tekmovalni stres smučarjev Mladi smučarji ŠD Šentjanž so se za letošnjo sezono očitno odlično pripravili, saj žanjejo uspehe bolj ali manj na vseh koroških smučiščih. ■k lačrtno delo v ŠD Šentjanž vem letu so Šentjanžani močno skupini, Andrea Parti pa enkrat |\ I z raznimi starostnimi sku- opozarjali nase, predvsem na tek- tretja, enkrat pa je izpadla. Na I Mpinami, ki jih mdr. vodijo movanjih v Techendorfu in Katschbergu je tekmoval tudi Joži Parti, Birgit Filipič, Tomi Part Katschbergu (Raiffeisencup). Na Michi Sablatnik (tokrat že brez ml., Erik Užnik in Hanzi Pschei- obeh tekmah je Andrea Kruschitz mavca) ter dosegel 2. mesto v der, se obrestuje z lepimi dosežki bila najhitrejša v svoji starostni skupini mladincev. F. S. na tekmovanjih mladih smučarjev. Že na prvem sezonskem tekmovanju (8. 12. na Mokrinah), ki je štelo za Raiffeisen-lndustne-Landescup, je predstavnica ŠD Šentjanž Andrea Kruschitz v svoji starostni skupini osvojila 1. mesto, mlada Desiree Žnidar pa je bila šesta v svojem letniku. Še bolj uspešni so bili Šentjanžani na Golici (22. 12.), kjer je Brigita Esel zabeležila 1. mesto pri ženskah, Andrea Kruschitz pa 2. mesto, močna sta bila tudi nastopa Andreje Part, ki je bila tretja pri šolarkah I, ter Mihija Sablatnika, ki je bil v celoti četrt, v svojem letniku pa najboljši. Visok rezultat je zabeležila 12-letna Andrea Part 29. 12. na Golici, kajti v skupini šolark I je zasedla 2. mesto. Tudi v no- Pozdrave iz Južne Afrike IXolesar - profe-Ivsionalec - Peter „Paco” Wrolich se že več tednov mudi na pripravah v Južni Afriki, kjer kot že v letih poprej izkorišča tamkajšnje odlične razmere za načrtne treninge. Kljub natrpanemu in zelo intenzivnemu programu na pripravah pa naš športni izvesek ni pozabil bralcev NAŠEGA TEDNIKA, saj jim O POStCARD I P ill ^ 5 f„ O /> ?L jfčš IMU M0WMHI1Ä .'i» ^*(0IKU etCt«R»!VW HAOOHKMIi W*aO MCOrnWIVIi H VOtiCXK ? ...z... |____................. ilj SAK je postati vsaj števil-\Ska tri na Koroškem. VODJA PREZIDIJA SAK FRANCI WIESER Zürich-Kosmos CUP: Oražetovi fantje prvi ■ SAK U 16 je zmagal na tradicionalnem turnirju v Wolfsbergu. SAK U 14 pa je v polfinalu premagal velikega favorita FC Kärnten. Wolfsberg. Na tradicionalnem nogometnem turnirju Zürich Kosmos 30731. 12. 2001 se je pomladek SAK odlično odrezal. Ekipa U 16 (trenerja Mirko Oraže/Tominc) je brez poraza dosegla finale, kjer v streljanju 11 -metrovk premagala domačine ATSV Wolfsberg. Trener Oraže: „Ekipa je odlično igrala, upam, da bomo v tej formi tudi na koroškem prvenstvu to nedeljo“. Odlično je nastopila tudi ekipa U 14, ki je na poti v finale premagala FC Kärnten z 1:0; postala je kljub temu le tretja, ker je v polfinalu manjkal najboljši igralec zaradi avtomobilske okvare. _ V Wolfsbergu (3. mesto) in v Šentvidu (polfinale) so nastopili tudi juniorji SAK, ki igrajo koroško prvenstvo to soboto (glej desno). SVETOVNO PRVENSTVO Koroški Slovenec bo opremil slovensko reprezentanco ■ Ljubljana. Športno podjetje UHLSPORT bo opremilo slovensko nogometno reprezentanco letos za svetovno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji. Predstavnik in ekskluzivni uvoznik izdelkov UHLSPORT v Slovenijo je koroški Slovenec Jože Partl s svojim podjetjem Karanta v Ljubljani. Nogometna zveza Slovenije in UHLSPORT bosta sodelovala do konca leta 2006. V naslednjih petih letih bodo vse slovenske reprezentance nastopale v opremi UHLSPORT. Šef UHLSPORT - Slovenija Jože Partl je član prezidija SAK in tudi članska ekipa SAK igra v dresih UHLSPORT. Partl je podpis pogodbe s slovensko reprezentanco označil za zelo pomemben reklamni faktor za UHLSPORT, saj bo Slovenija edina država, ki bo na svetovnem prvenstvu nastopala v njihovih dresih. Partl bo kot predstavnik UHLSPORT s slovensko reprezentanco seveda tudi član slovenske delegacije na Japonskem in v Južni Koreji. Jože Partl bo opremil reprezentanco Slovenije na SP. KOROŠKO PRVENSTVO Juniorji za naslov ■ Trg. V soboto, 13. januarja, igrajo juniorji SAK od 13. ure naprej v dvorani v Trgu za naslov koroškega prvaka. Sotek-meci bodo Spittal, Bad Bleiberg, FC Kärnten/ASK, Št. Vid, WAC in Trg. BESZISSallS 1 650 let je stara ladjica, ki so jo lani našli potapljači na dnu Klopinjskega jezera. Rimski drevak je iz 4. ali 5. stoletja, je 5 metrov dolg in 60 centimetrov širok. Vigredi bo Koroški deželni muzej odločil, ali bodo ladjico dvignili in konzervirali ali pa pustili na dnu jezera. OSEBE & DOGODKI Pripravil Silvo Kumer ► HI5 JUBILEJI + PODELITVE + IMENOVANJA + SLAVJA + TERMINI 150 gostov. Pliberški podžupan Stefan Visotschnig je 28. decembra lani vabil na praznovanje svojega 50. rojstnega dneva. V ta namen so izjemoma še-enkrat odprli nekdanjo vaško gostilno „Pri Florijanu“, tako daje imelo v dvorani vseh 150 vabljenih gostov dovolj prostora. Med številnimi govorniki, ki so na odru čestitali slavljencu so bili mdr. župan Raimund Grilc fÖVPl. mestni svetnik Juhi Mandl (EL), starešina ek. sv. Fric Kumer, vodja občinskega urada Franz Sourii. predsednik KKD Vogrče Loiz Kerbitz. predstavniki gasilcev in DSG Vogrče. Pevsko pa je slavljencu čestital „Kvintet Foltej Hartman“ (pri katerem poje njegov sin Christopher), in mu zapel njegovo naj ljubšo pesem „Na oknu glej obrazec moj ...“. Za jubilej Stefanu Visotschnigu iskreno čestita tudi NT in mu želi vse najboljše! Pliberški podžupan in „šef Jormaka“ Stefan Visotschnig je praznoval 50-letnico. Ob 4. uri zjutraj je cerkveni zbor Šmihel prišel čestitat svojemu zvestemu pevcu Erhardu Stucku z Blata pri Pliberku za njegov 50. rojstni dan. Slavljenec je že desetletja izredno delaven društvenik KPD Šmihel, bil je motor obnove župnišča, je sodelavec farnega sveta ter pomaga povsod, kjer ga prosijo za pomoč. Pravijo, da si je s svojimi dobrimi deli že zaslužil „pol nebes“. Ob srečanju z Abrahamom mu iskreno čestitamo. Globaški graščak srečal Abrahama Globaški grad je prava turistična atrakcija v Globasnici. Sezidal in umetniško oblikoval ga je domači umetnik Hanzej Elbe (na sliki stoje pred gradom), ki je te dni na svojem gradu srečal Abrahama. Za 50. rojstni dan je bil deležen številnih čestitk, ki se jim pridružuje tudi NAŠ TEDNIK. foto: kumer 3 + 1=4. Šef finančnega podjetja E&S Franc Wieser se zelo veseli naraščaja. 19. decembra je žena Erna rodila drugega otroka, fanta, ki mu bosta dala ime Dejanu. S tem se je družina Wieser povečala na štiri člane. Srečni oče, ki je govornik prezidija ŠAK ter član upravnega odbora ZSO, jemlje svoje očetovske dolžnosti zelo resno in pomaga, kjer le more. Komaj pa menda že čaka, da bo mali Dejan prvič obul nogometne čevlje pri SAK. Družini Wieser iskreno čestitamo! Raum, Prostor in dih, Respiro e spazio. Vernisaža je bila 10. januarja, glasbeno in literarno pa sta jo oblikovala lirik in prevajalec Fabjan Hafner ter komponist in interpret eksperimentalne glasbe Lado Jakša iz Slovenije. Razstava Benetikovih slik je na ogled do 4. februarja. nimi vižami. Slavljenec je zelo priljubljen vaščan, zdaj v pokoju so poleg harmonike najljubši konjiček tudi njegovi vnuki. Za jubilej mu iskreno čestitamo in želimo še veliko poskočnih polk na domačih veseli- cah! Ernst 'oletnik Benetik, Hafner Jakša. V Musilovi hiši v Celovcu so razstavljena dela umetnika Rudija Benetika z naslovom „Atem und Harmonikar, v Čirkovčah pri Pliberku te dni praznuje ^/ svoj 60. ž i v Ijenjskr j u b i I e fx. znan vižar Ernst Ko-letnik. Občani ga poznajo z različnih prireditev, kjer s svojo harmoniko razveseljuje s poskoč- PETEK. 11. JANUARJA-20.00 Maturantski ples ■ Višja šole za gospodarske poklice • V Šentjakobu/Kulturni dom SOBOTA. 12. JANUARJA-20.00 Podjunski ples ■ Pri Šoštarju v Globasnici • Za ples igra ansambel Lipovšek SOBOTA. 12. JANUARJA-20.00 Hodiški ples ■ Pri Svetiju na Plešerki • Za ples igra ansambel Tulipan $ Bogat dvojezičen kulturni program SOBOTA. 12. JANUARJA - 20.00 26. Radiški ples ■ V Kulturnem domu na Radišah • Za ples igra ansambel Svetlin SOBOTA. 19. JANUARJA-20.00 Kmečki ples ■ V Domu v Pliberku • Za ples igrajo Fantje treh dolin H Srečolov s kmečkimi dobitki SOBOTA. 20.00 Ples & izbor Miss SAK I C C 26. JANUARJA - jg n