Razne stvari. Iz domačih krajer. Shod volilcev v Majšpergu pri Crni gori se vrši v nedeljo, dne 16. avgusta t. 1. popoldne ob 3. uri, in sicer v stari šoli (hiša g. J. Turkuš). Poročata gg. poslanca dr. P1 o j in dr. J u r 161 a. Pridite, slovenski zborovalci! Shod volilcev v ormoškem okrajn. Dne 30. avgusta ob 3. uri popoludne se vrSi v gostilni g. Alojzija Dolinšek pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo shod volilcev, na katerem poročata državni poslanec dr. M i r o s 1 a v P 1 o j in deželni poslanec Ivan Kočevar o svojem delovanju. Političen shod na Spodnji Polskavi se ne vrSi kakor se je zadnjic poročalo dne 16. avgusta, ampak teden pozneje, to je v nedeljo, dne 23. avgusta. Zanimanje za shod raste in pričakovati je obilne udeležbe. Natančnejši spored Se priobčimo prihodnjič. Shod volilcey v Prevorji. V nedeljo, dne 16. avgusta popoldne po večernicah ob pol 4. uri zborovalo bo kozjansko politično društvo pri Sv. Ani na Prevorji. Pri tej priložnosti poroCal bo naš poslanec gosp. J o ž. Ž i č k a r in nastopilo bo tudi več govornikov. Zborovanje našega druStva vrši se prvokrat na Prevorji, zato se pričakuje prav obilna vdeležba, h kateri tudi vabi zavedne Prevorjane in sosede — odbor. Politični shod pri Sv. Petru pri Mariboru. Izmed vseh shodov, katere je v zadnjem času priredilo »Slovensko druStvo«, je bil najboljSe obiskan skod pri Sv. Petru zadnjo nedeljo, dne 2. avg. v narodni gostilni g. MurSeca. Slava vedno zavednim Šentpeterčanom! Shodu je predsedoval odbornik »Sl. druitva« g. Alojzij Velebil. Prvi govornik g. dr. Rad. P i p u š je govoril o političnih pravicah državljanov in o slovenskih političnih zahtevah. Odvetnik g. dr. Iv. G1 a s er je razlagal narodnogospodarske težnje slovenskega kmetskega Ijudstva, prof. g. dr. Karol G1 a s e r je govoril o napredovanju nemštva proti slovanskemu jugu, posestnik g. Jožef L o r b e r pa se je pritoževal, kako malo skrbi nemški deželni odbor za slovenske vinogradnike. Nato so se sprejele enoglasno naslednje resolucije: Na shodu »Slovenskega druStva« dne 9. avgusta 1903 zbrani zborovalci zahtevajo, 1. da se upelje splošna, enaka in neposredna volilna pravica za okrajne zastope, deželni zbor in državni zbor, kot edino sredstvo, ki more našo državo reSiti iz sedajnih žalostnih razmer; 2. da se ustanovi njihovemu številu primerno Stevilo srednjih kmetijskih in drugih strokovmh šol s slovenskim učnim jezikom na Štajerskem; 3. da se gospodarske težnje Stajerskih Slovencev podpirajo z enakimi sredstvi in v isti meri kakor na Srednjem in Gornjem Štajerskem; 4. da se Avstrija carinsko loči od Ogrske; 5. da se nastavljajo na Slovenskem Štajerskem le taki uradniki, ki so že pred vstopom v javno službo popolnotna zmožni slovenskega jezika; 6. Isti zborovalci obsojajo pisavo Stajerskih nemSkih listov, ki zasramujejo in obrekujejo slovensko ljudstvo ter netijo sovraštvo proti njemu. — Isti zborovalci pa obžalujejo tudi nerazumljivo prizanesljivost javnih uradov proti tej pisavi, in sklenejo povsod delovati na to, da bo slovensko ljudstvo na to pisavo odgovorilo z izvrševanjem gesla: »Svoji k svojim«. Po shodu, ki ga je zaključil z vspodbudnimi besedami predsednik g. Velebil, začela se je prosta zabava, pri kateri je nastopil dobro izurjeni domači tamburaSki zbor. Zborovanje katoliško - političnega društva nSava" pri g. Martinu PajdaS, županu v Pohanci dne 9. avgusta, se je dobro obneslo. Zanimivi govori došlih govornikov so vzbudili pri poslužalcih zanimanje za politično delovanje in so bili z veliko pohvalo sprejeti. Sprejelo se je mnogo resolucij, v katerih se zborovalci pritožujejo proti mnogim krivicam, katere so se tudi njim povzročevale. Shod je bil zaključen z živijo-klici na presvitl. cesarja, na novega sv. Očeta, ki so bili ravno isti dan kronani, in na velezaslužnega gosp. Jožefa Žičkar, predsednika »Save« in prireditelja shoda. Več o tem zanimivem shodu v prihodnji številki. Osebne vesti. C. kr. okrajni komisar Walter grof Attems pri okraj. glavarstvu v Celju je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Gradec. Na njegovo mesto pride v Celje c. kr. okrajni nadkomisar Ervin Prahl pl. Thalfeld. Umrl je gosp. Ivan Schiffrer, c. kr. poStni kontrolor v Mariboru, zelo priliubljen v vseh narodnih krogih. Rodom je bil Ljubljančan; kako vnet in skrben je moral njegov oče biti, je razvidno iz tega, da je dal Studirati vseh Sest svojih sinov; izmed njih so sedaj trije duhovniki, P. Jožef in P. Bolienk sta redovnika v samostanu Rajn poleg Gradca, jeden brat, Gustav, je župnik v Borovnici na Kranjskem; eden je vojaSki zdravnik in eden poštni uradnik. Lep vzgled dobre vzgoje marljivih otrok! Pogreb je bil zelo lep, vdeležili so se ga skoro vsi poštni uradniki in uslužbenci ter velika množica vdanih prijateljev pokojnikovih. Iz šole. Defiaitivna učiteljica v Polhovem gradcu gdč. Roza Pirkovič je imenovana za učiteljico v Ljubečnem na Štajerskem. Nadučiteljem so imenovani gg.: Simon Bezjak pri Sv. Tomažu, Rudolf Kocmut od Sv. Vida pri Ptuju na šoli pri Sv. Barbari v Halozah, Ivan Šerbak iz Kostrivnice pri Sv. Martinu na Pohorju in Matevž DediS v Bočni pri Gorniem gradu. Stalni učitelji so postali g?.: Iv. Mohorko od Sv. Jurija pri Rogatcu v Št. Janez nad Muto, Avgust Lah od Sv. Antona v SI. gor. na novi štirirazrednici v Ljubečnem pri Celju. Stalna učiteljica je postala gdč. Karolina Kranjc v Selih pri Sv. Barbari v Halozah. Mariborske novice. V petek, 7. t. m. se je ustrelil pri mariborskem brodu 22 letni pekovski pomočnik Bogumir Krajnc iz Ptuja. Zvalil se ie ves krvav v Dravo ter izginil v valovih. Vzrok samoraora je bolezen. — Zaprli so 10. t. m. delavca Franca TerSka iz Cirkovc zaradi prestopka nravnosti. — Dne 10. t. m. so priSle v Maribor baterije 1. in 2. 3. topničarskega polka, ki so na potu iz Krškega od strelnih vaj. — Minolo soboto se je skril 171etni Martin Medved od Sv. Lovrenca na Drav. polju, ki je hlapec pri tukajšnemu trgovcu ;Fr. Vivoda, v trgovini svojega gospoda ter se pustil čež noč v prodajalnico zapreti. Po noči je odprl vse blagaine v trgovini ter vzel iz njih okoli 850 K. Viomil je tudi v dotikajočo se prodajalmco z železnino, trgovca Prsteca ter tam ukradel iz miznice 48 K. Velike železne blagajne ni mogel odpreti. Ko so zjutraj prodajalno odprii, se je Medved skril ter se izmuznil iz trgovine. Šel je v mestni vrt ter tam zakopal ukradeni denar, potem se je pa podai v trgovino. Policija je prišla kmalu tatu na sled, kateri je pri zasliSanju tudi slednjič vse obstal. — V torek, dne 11. t. m. je udaril konj hlapca pri požarni brambi, Jožeia Čeluga, tako močno s kopitom po spodnji čeijusti, da mu je prebil celo čeljust. Ogenj. Požari se zadnji čas na Spod. Štajerskem strahovito množe. Navadno pa so vzrok otroci, na katere se premalo pazi.. Posebno se otroci radi igrajo z žveplenkami, s katerimi nepazljivo ravnajo ter povzročijo nesrečo in bedo. Mi opozarjamo stariSe naj pazijo na otroke, saj je to njim samitn v hasek. — V Lahonšaku je zgorelo 2. avgusta gospodarsko posiopje in hiša. Zažgali so otroci. Škode je okoli 2600 kron. — V petek, dne 7. t. m. je začelo goreti veliko drevo v betnavskem gozdu pri Mariboru. Mariborska požarna bramba je kmalo pogasila ogenj. — V Konjicah je pogorel v soboto, dne 8. t. m. okoli 10. ure zvečer kozolec g. Vesenšek. Vnelo se je tudi gospod. poslopje, ki je kmalu do tal pogorelo. — V pondeljek, dne 10. t. m. zvečer je treščilo v hlev račke grajSeine, ki je bil takoj v plamenu. Kornaj so rešili živino, vse drugo je zgorelo. Trtna uš v mariborskem okraju se je dognala v sledečih krajih: Gabernik, Oglenšak, Gor. Polskava, Šmicberg, Tinje, Andrenci, Cerkevnjak, Smolinci, Župetinci in Cogetinci. Na sumu, da so okuženi na trtni uši, so sledeci kraji: Bukovje, Zg. Bistrica, Kalše, Žablek, Zg. Ložnica, Sv. Martin na Pohorju, Spod. Novaves, Osel, Pokoše, Poljčane, Ritersberg, Šentovec, Stansko in Studenice. K okuženim krajem se tudi pristevajo kraji: Slov. Bistrica, Fram, Smrečno, Vojtina in Cigonci. Izvoz trt iz političnega okraja Maribor je torej prepovedan. Lintvert na slovenski zemlji. Piše se nam: Strašno ga je gledati! Dolgi rep je zvit v par kolobarjev, uSesi stojita napeti po koncu, z zadnjim delom telesa se opira na tla, sprednji del pa je visoko zravnan. Žrelo mu je odprto, ostri ter dolgi zobje se svetijo, in v žrelu — oh groza — mu tiči mož, katerega je že polovica izginila v nenasitljivem goltancu, a druga polovica bo izginila že v prihodnjem trenotku. Zaman zvija mož roke, zaman obupno kremži svoj obraz — mož je izgubljen. Ta grozen lintvert se nahaja tik Cmureka, na slovenskem obrežju Mure. Toda ne ustraSite se, gospod urednik! Zmaj ni živ, ampak zmaj in njegova žrtev sta le vklesana v kamen, ki je vzidan v nekem hlevu malodane nasproti cmureškemu mostu ob cesti. Naznanili smo vam to, da opozorite na ta spomenik našega bajeslovja slovensko »Z g odovinsko društvo«, nemara se mu posreči, dobiti strainega lintverta v svojo posest. Nesreče. 0 nesreci v L u c a h, o kateri smo pisali v predzadnji Stevilki, se nam poroča: Cela reč je bila tako: On je že Sel četrtokrat na naš zvonik, enkrat pred emm tednom o polnoči in si je prižigal luč. Zdaj pa je stopil na petelina in je bil višji kakor tnagnet, kateri se mu je izdrl. Poprej, ko je nesel zastavo se mu ni nic zgodilo. Ni pa res, da je bila slovesnost drvarjev kaj kriva, — lesnih trgovcev v Lučah ni — ker ga ni od teh nihče nagovarjal temveč le odgovarjal iti na zvonik. Toliko resnici na ljubo. — Pri podiranju gostilne Karnicnik v Slovenjgradcu je vdaril lesen hlod delavca Ant. CveterSnik iz Starega trga tako močno po glavi, da se }e zgradil ves krvav na tla. Nesrečnežu so se pretresli možgani in bode težko okreval. Predavanja o severnem tečaju. G. inžener Lupša bode, kakor se od kompetentne strani poroča, imel tekom letošnje jeseni v različnih krajih Avstrije, torej tudi pri nas na Slovenskem različna predavanja o zasledovanju v severno-tečajnih pokrajinah ter nam bode pri tem tudi natančneje razjasnil lastni projekt, o katerem smo že nekoliko sliiali in katerega je izdelal po večletnem neutrudnem študiranju razmer, ki vladajo na severoem tečaju. Želeti bi bilo, da bi si ta izborna ideja pridobila pred vsem simpatijo pri našem narodu! Zaključek šolskega leta na Spod. Stajerskem. V celjskem šolskem okraju (Gornjigrad in sosedne šole) bodo letos Solsko leto zaključili 14 dni kasneje, t. j. Se-le 15. septembra. ker so zaradi bolezni med šolsko mladino 14 dni s poukom prenehali. Zaloga dnhana v Ljutomeru. Dne 1. septemb. se vrSi pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Mariboru konkurenčna obravnava za oddajo podzaloge duhana v Ljutomeru. Dotične ponudbe se naj vpošljejo predsedniku c. kr. finančnega ravnateljstva v Mariboru do zgoraj omenjenega dne. Varščina znaSa 320 K. Ptujske novice. Dne 5. avg. so zaprli dninarja A. Podhostnika iz Borla, ker je ukradel zavitek razglednic. — Vsled javnega nasilstva je bil aretiran pekovski pomocnik Jak. Praprotnik iz PirSenc. — Zavoljo prestopka zoper nravnost so zaprli Janeza Rodošek iz Dolene in Janeza Šoštar iz Slap. Sv. Urban nad Ptnjem. Dobil sem slučajno v roke pismo od tukajSnega obdinskega urada. Na moje veliko presenečenje bilo je v nemščini pisano ter ponosno pritišnjen nemški pečat: »Gem.-amt St. Urbani«. Ne vem, kako more trpeii tuk. obč. odbor tako neumestnost in ne odpravi take nepostavnosti na Slovenskem. Občinski odbor opozarjam, naj se že briga za novo volitev župana. Čas je že, da poizveste, kaj je iz županovega rekurza o odborovi volitvi iz leta 1901. Izvolite si slovenskega moža za župana, da bode izginil nemški pečat. Toraj. pozor! — Še nekaj! Nekatere bližne občine imajo Se zmiraj svoje nemSke pečate, te so: Gemeindeamt Hirschendorf, Ločičdorf, Wischberg ter jih ponosno pritiskajo na službene zavitke, čeravno imajo slovenske župane. Tem občinam, kakor tudi naSi svetujem, da to kmalo odpravijo. Ako dobi kaka oseba, ki ne pozna naših razmer, taka nemška pisma in ravno taki pečat v roke, si lahko misli, da so te občine Bog ve kje na Prajzovskem. Iz Ormoža poslavljali so se po velikem trgu grede, v petek popoludne 7. t. m., c. kr. žandarji z glasnimi »heil« klici! Bili so to žandarji, poslani iz raznib krajev v Ormož, da bi branili trepetajoče ormoške nemčurje in nemčurke pred kruto zatiranimi, prisiljeno nezadovolinimi dragimi nam sosedi brati Hrvati. So-li ti heilovski c. kr. žandarji bili avstro-ogrski c. kr. žandarji — to nam pa ni znano. Utonil je dne 3. t. m. pri mlinu Jož. StrajnSak v Rihtarovcih 12 letni viničarski sin Jakob Mulec iz Zgor. Škocijana. Nesel je vrefio z otrobi, pri tem je zgubil na brvi ravnotežje ter padel v Muro. Mlinar Ludovik Mir je sicer skočil za njim, toda vsled deroče rode ga ni mogel reSiti. Dne 4. t. mes. so potegnili truplo v občini Hrastje-Muta iz vode ter ga prepeljali v mrtvaSnico v Kapelab. Mrtvo traplo so naSli v Savi pri Gatežu v pondeljek, dne 3. avg. Po obleki je soditi, da je truplo kakega kolesarja ali turista. Sv. Lovrenc na Drav. poljn. Že več let je bila splošna želja, da bi se tudi pri nas ustanovilo druStvo prostovoljne požarne brambe. Sedaj je vendar enkrat do resnice. Dne 19. julija t. 1. so se pravila prostovoljne požarne brambe od občinskega odbora potrdila in se c. kr. namestniji v odobrenje predložila. Bog daj temu društvu pravo edinost in zastopnost! Iz Slov. Bistrice. Na pročelju novega sodnijskega poslopja se Siri samo nemSki napis, kateri ie pod cesarskim orlom v zidovje vrezan in seglasi:K. k. Bezirksgericht u. Steueramt. Napis že sam na sebi ni umesten, ker je dosedaj bila davkarija ravno tako c. kr. urad, kakor okrajna sodnija in ker bode razun teh dveh uradov tudi c. kr. finančna straža se nastanila v novem poslopju. OdloSno pa se moramo proti lemu upirati, da bi se s takim napisom pritisnil c. kr. državnemu poslopju nemški značaj; sloveojebistriski okrai je pretežno slovenski, in imamo vsled tega pravico zahtevati, da bodo vsi napisi tudi na aovem sodnijskem polopju dvojezični iu v enaki obliki. Zatorej proč s takim napisom, ki se ne strinja z lepočutjem in ki žali večino prebivalstva. Umrl je v LaSkem hišni posestnik Jožef Presiček v 54. ietu. Za tretje porotno zasedanje v Celjn je imenovan za predsednika porotaega sodišča deželnosodni svetaik Jožef Reitter in kot njegova namestnika deželnosodna svetnika Štefan Katziantsehitz (beri: Kacijančič) in Ljudovik Perko. Izžrebani porotniki pri mariborskem porotnem sodiščn za III. porotno zasedanje: Glavni porotniki: Friderik Jauk jun., gostilničar; Frangeš Jožef, gostilničar; Andrašič Janez, trgovec; Lorbek Mih., hiSni posestnik; Kraner Janez, hiSni posestnik; Bregar Mihael, knjigovodja; Blaschitz Nikolaj, hišni posestnik; Kržižek Karol, hišni poset; vsi v Mariboru; Murko Karl, posest. v BiSu; Lešnik Ludvik, posest. v Št. Ilju v Slov. gor.; Pinterič Janez, posestnik v RuSah; Zamolo Jernej, trgovec v Framu; Vakaj Franc, posestnik v Mučni; Polič Matija, posestnik pri Sv. Lenartu; Mihelič Jožef, posestnik pri Sv. Lovrencu; Franc Zweifler, ravnatelj vinorejske Sole v Karčovini; Mayer Jožef, posest. v Zgor. Sv. Kunigundi; Šantl Anton, veleposestnik v Gor. Šentjakobškem dolu; Mavrič Alojz, posestnik v Vertičkem vrhu; Mauretter Henrik, trgovec; Macun Jakob, posestnik opekarne; Strohmaier Janez, vrvar; Rosman Ignac, posestnik in Fiirst Jožef, posestnik; vsi v Ptuju; Karl Kopič, trgovec v Slovenski Bistrici; Dirmayer Otmar, trgovec in dr. Omulec Ivan, odvetnik v Ormožu; Korman Peter, posestnik v Činžatu; Kafl Anton, zidarski mojster v Vuzenici; Goliat Anton, posestnik v Cirkovcah; dr. Karol Grosman, odvetnik; Huber Oto, posestnik; Holler Ign., obč. tajnik; Misja Anton, posojilniški tajnik; vsi v Ljutomeru; Polejšer Jakob, usnjarski mojster v Spod. Bregu; Zadravec Jakob, posestnik paromlina v SrediSču. Kot namestniki: Albin Pristernik, trgovec; Novak Simon, trgovec; Sagaj Jožef, trgovec; Sobl Alojz, oficijal juž. žel. v pok.; Majcen Andrej, mizarski mojster; Paternolli Gustav, zasebni uradnik; Winkler Janez, hi8ni posestnik; Maier Andrej, trgovec in Meierseidl Janez, hiSni posestnik; vsi v Mariboru. z.eleznica Celje—Velenje. Pogajania, da se prevzame ta železnica v državno upravo, 80 se te dni vrSila ter so imela ugoden uspeb. Država namreč gotovo prevzame ieleznico v svojo upravo. Južna železnica pa zahteva preosnoviter kolodvora v Celju in to delo se mora izvrSiti prej, predno se železnica odda. V prihodnjem deželnozbor. zasedanju bode zahteval deželni odbor potrebno svoto za kolodvor. Zaradi tega ne more država prevzeti železnice s 1. jan. 1904, bržkone pa bode že vse gotovo, da se to izvrSi s 1. julijem 1904. Sprememba posesti. Hiša gospe Avguste Kranjc na oglu Graške in Krožne ceste v Celju prišla je vsled prodaje v last Poso.jilnice ceijske. V Petrovčah v Sav. dolini se bo obhajal v nedeljo, dne 16. t. m. mladeniski shod, za katerega je med mladeniči veliko navdušenje, kakor se natn poroča. Upati je torej, da bode shod obilno obiskan. Ponesrečil se je dne 31. m. mes. pri Sv. Miklavžu nad Laškim gostilničar v Pilštanju g. Fr. Čepin. Šel je v temi po strmi poti proti gori imenovani vasi ter padel čez neko skalo, kjer je rnrtev obležal. Novo jamo s kapniki so odkrili ob izviru potoka Pečovnik v Zg. Osencah blizu Celja. Nekateri kapniki so podobni človeSkim telesom. Upok. železn. uradnik Wohlgemuth in pa posestnik te jarae sta stopila v dogovor s celjskim muzejskim društvom glede prireditve te jame za splošni pristop. Gospodinjska šola v Ljnbljani. Meseca oktobra se otvori šesti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 uiesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva, vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. — Gojenke. ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezpladen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti priiradijo nemškemu jeziku Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, t. j. sploh za vse, 28 K, ali za ves tečaj 336 K. Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, ova para čevljev, Inekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, 6 srajc, 6 parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, 6 kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti placilu; če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.) Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko Solo, morajo: 1. dovrSiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti zprejem miajših učenk: 2 znati čitati, pisati in računati; 3. prediožiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — Prosnje za vsprejera, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma njibovega varuha, naj se pošljejo do 15. septem. 1903 glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske t Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v Soli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. — V Ljubljani, dne 15. junija 1903. Cerkrene strarL O. Aleksander Sovič. Kakor je že poročal naš list, umrl je 24. julija o. Aleksander Sovič, župnik - jubilant pri Sv. Trojici v Halozah. Preblagi gospod je bil rojen 1. 1821 v Žerovincu, svetinske župnije pri .Ormožu, katere občine je bil tudi častni član. Šolal se je po tedanjih razmerah v Varaždinu in Zagrebu; 1. 1844 pa je vstopil v minoritski red, v katerem je bil zdaj tudi starosta. Njegovi predstojniki so krepkega in jeklenega moža poslali v dušno pastirstvo na težavno župnijo Sv. Trojiee v Halozah I. 1849., kjer je prebil eelih 10 let; od 1859.—1861. prokurator v Ptuju, od 1861.—1864. župnik v Ameisu na Spod. Avstrijskem; od 1864. do 1869. kaplan pri Sv. Vidu niže Ptuja; od 1869—1871. kapian ptujski in od leta 1871. od 30. avg. pa do svoje smrti je župnikoval na dosedaniem mestu, kjer je tudi zatisnil oči k večnemu počitku. Pokojnik je bil tudi častni ud vseh 6 občin svoje župnije. Dasiravno je bil močan in jekien, vendar je podlegel končno usodi vsega človeštva, dasiravno ga je nevarna m smrtna bolezen y življenju večkrat obiskala. Naj ostane torej v blagem spominu rajni pri vseh tovariših, prijateljih in znaneih. N. v m. p. Društrena poročlla. Selnica ob Dravi. Dne 9. avgusta se je vršila tu veselica v proslavo 50 letnice našega presvitl. cesarja, ki je uspela nad vse sijajno. Celo taki, ki so razvajeni jeduakih veselic, so radi cdkrito pripoznali, da je bila to veselica res veselica v pravetu pomenu. Milo in ubrano petje je kaj prijetno vplivalo na poslušalce; istotako godba mladih tamburašev. Nihče ne bi bil pričakoval te spretnosti in vstrajnosti od vrlih mladih tamburaSev, katero so pokazali s temi hrvatskimi godali. Vsa čast zato g. kapelniku, ki je dosegel tak vspeh pri pevcih in tamburaSih. Pozornost je vzbudil pozdrav slovenskega župana gosp. Hernaha, ki je v kratkem pa jedrnatem nagovoru kaj prisrčno pozdravil vse navzoče. Končal je s trikratnim živijo na eesarja, čemur se je aavdušeno občinstvo z urnebesnimi klici odzvalo. Na lepem vrtu se je vse gibalo in kretalo semtertje. Največ je imela posla šaljiva pošta; govorilo se je že eelo, da nastavijo stalno enega uradnika. Pod tablo >Klobase« si videl moža, ki je s posebno slastjo trgal okusne klobasice in prigrizoval bel kruh. Ne daleč proč v »Kavarni« je uganjal burke inladenič z mirno sedečim gospodom, ki je po gosposki pokuSal črno turško kavo. Neka posebnost je bil tudi promet s Cirilovimi biškoti, vsaj tako smo jih krstili. Kar se začuje glas: Pozor! Na okraSen cder stopi g. dr. Rosina iz Maribora. V krasnih besedah slika zbranim navdušenim Slovencem narodno zavednost podravskih narodnjakov. Vedno smo radi in bomo tako tudi v bodoče še vedno prihajali med vas, dragi Slovenci. Ko je gospod govornik proslavljal našega presvitl. cesarja, izjavil je tudi med drugim, da naš cesar še ne ve, kako mu je naš mali slovenski narod zvest in udan. Z burnim pritrjevanjem je končal g. dr. Rosina svoj govor, kateri je na poslušalce napravil globok utis. Nato je sledila pesem: »Liepa naSa domovina«. In še smo se zabavali v preprijazni Selnici; zdaj so peli, zdaj tamburali itd. Veselo je bilo do pozne noči. Neradi smo se razšli s srčnimi pozdravi in krepkim: Na zdar! Bralno društvo »Edinosf v SrediŠČu priredi dne 15. avg. s sodelovanjem dijakov v gornjem gaju veselico. Začetek ob polu 4. uri popol. Narodno politično gospodar. društvo pri Sv. Lovrnncu v Sl. gor. priredi v nedeljo, dne 23. avg. v prostorih gostilne g. Fr. Koserja veselico s petjem, tamburaranjem in gledal. predstavo »Pravica se je skazala«. Po vsporedu prosta zabava. nMnrski Sokol" v Ljntomeru. Rojaki! Dne 15. avgusta t. 1. ima »Murski Sokol« svoj ustanovni shod. K temu shodu, kateri naj pokaže, da Mursko polje in Slovenske gorice visoko dvigata zastavo narodne zavednosti in narodnega napredka, vabimo Vas yse slovenske rojake brez razločka stanu in starosti in brez razločka političnega naziranja, Łe |e le isto častno in ne protinarodno. Pridite torej vsi, ki imate poSteno slovensko srce, pridite vsi, ki ljubite svoj materni jezik in krasno naSo domovino, vsi boste nam kot bratje jednako dobrodošli. Ustanovni shod se bode vrSil ob 11. uri dopoldne v telovadnici Franc Jožefove Sole. Popoldan ob 3. uri je velika Ijudska veselica in predavanja o pomenu telovadbe in Sokolstva sploh. Vdeležili se bodo državni in deželni poslanci, kakor tudi govorniki iz sokolskih krogov. Torej na svidenje in vsem rojakom bratski sokolski Na zdar! — Babič Martin posest. na Moti, Babnik Ludovik vrvar in občin. odbornik v Ljutomeru, dr. Karol Chloupek okrož. zdravnik v Ljutomeru, Božič Ant. posest. v Radislavcih, Bohanec Ivan, župnik v Svetinjah, Dunaj Franc posest. v Cezanjevcih, Kočevar Ivan dež. posl. v SrediSču, Kukovec Iv. tržan etc. v Ljutomeru, dr. Kristan Oroslav, zdravnik v Ormožu, dr. Leo Kreft zdrav. pri Sv. Juriju ob Ščavn., Lebar Matjaš, gostilničar v Vučjivesi, dr. Jos. Lebar zdrav. v Križevcih, Josip Puconja posest. na Cvenu, Oton Ploj, c. kr. notar v Gor. Radgoni, Petovar Leop. v Ivanjkovcih, Alojzij Rajh tržan v Ljutomeru, Jožko Rajh ml. posest. na Moti. Ant. Srabočan kaplan v Ljutomeru, Ivan Vuk posestnik v Terbegovcih, Vraz Janko posest. v Cerovcu, Vršič Alojzij trgovec in tržan v Ljutomeru, VrSifi Josip občin. predstoinik v Stročjavesi, Zemljic Jakob posest. v Radencih, Zmazek Jos., načelnik kraj. Sol. sveta pri Malinedeiji. nDirkalsko drnštvo" v Ljutomern. Propozicije za konjsko dirko na ovenskem dirkaliSču dne 3 0. avgusta 1903 tocno ob pol 3. uri popoldne. — I. Plemenska vožnja s prvenei 350 K. Od teh 200 K dal v. štajerski deželni zbor in 150 K dirkalsko društvo v Badenu za na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce v starosti od 3 do 8 let, ki še pri nobeni dirki tekmovali niso in so v lasti kmetskih posestnikov. Daljava 2000 m. Triletnim 25 m. ugodnosti. 125 K in eno zastavo prvemu, 80, 50, 40, 30, 25 kron. Vloge 6 K. Neobdarovani dobijo po 4 K nazaj. II. Glavna vožnja. 400 K dalo vis. c. kr. poljedelsko ministrstvo za na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce v starosti od 3 do 10 let, ki so v lasti kmetskih posestnikov Konji s kilometerskim rekordom 2:00 ali boljšim, za vsako boljšo sekundo 15 m. doklade. Triletnim 25 m. ugodnosti. Daljava 2000 m. 150 K in eno zastavo prvemu, 80, 70, 50, 30, 20 K. Vloge 6 K. Neobdarovani 4 K nazaj. — III. Dopolnilna vožnja za tuzemske konje vsake starosti. Konji s kilometerskim rekordom 2:00 ali boljSim, za vsako boljšo sekundo 20 m. doklade. Dobitelji prvih daril pri današnji vožnji pod I. in II. so od te vožnje izključeni. 50 K dalo vis. c. kr. poijedeljsko ministrstvo prvemu, in dve častni darili, dalo ljutomersko dirkalsko društvo drugemu in tretjemu. Vloga 5 K; neobdarovani po 3 K nazaj. — Naznanila sprejema do 28. avgusta dopoldne g. M. Semlič v Ljutomeru, pol ure pozneje ravnotam žrebanje. Poznejša oglasila se ne bodo sprejemala. Kdor z naznanjenim konjem na dan dirke ne vozi, ne dobi vloge povrnjene. Naznanjeni konji, zlasti prvenci se morajo 28. avgusta zvečer ob 5. uri na dirkališče na ogled prignati. — Vae drugo na lepakib! Iz Polzele. Naša podružnica družbe sv. Cirila in Metoda 3e ne obstoji niti leto dnij, in vendar se giblje krepko in neumorno. Ni Se dolgo, odkar je — na predvečer praznika naSih apostolov — priredila malo narodno slavnost, in že zopet lahko ponosno kaže na novo prireditev, na veselico, ki se je vrSila v nedeljo, dne 2. avgusta. Vspored je bil tem zanimivejSi, ker so sodelovali tudi šoštanjski tamburasi, znani kot eden najboljsih zborov. Veselica se je obnesla vseskozi sijajno. Dvorana je bila natlačeno polna domačega in tujega občinstva, ki je navduSeno posluSalo izvrstno udarjanje tamburašev ter petje domačih deklet, katere je na klavirju spremljal g. A. Nerat. Glavna točka je bila seveda igra »Sv. Elizabeta«. Posebno je ugajal nastop zlobnega valpeta (g. L. Kunsta) in jezične pa poštene Mare. Zlasti slednja (g. A. Farčnikova) je žela ?.& svoje briljart.no lgranje burno pohvalo. Čuli smo izmed občinstva premnogo pohvalnih glasov o naših igralcih in igralkah, ki so vsi s svojim nastopr-m pokazali, kaj premore pridnost in vstrajnost. Le tako naprej! Nekaj posebaega so bili tudi mojstrsko izgotovljeni srednjeveSki kostumi, delo spretnih rok g. Farčnikove. Ves vspored se je vršil res lepo. Občinstvo je pa tudi vkljub veliki vročini z nedeljeno pozomostjo vstrajalo do konca. — Da se je veselica obnesla tako sijajno, zahvaliti se nam je pred vsem gg. Soštanjskim tamburašem in vrlim domačim dekletom, pa tudi vsem dragim gostom, ki so prihiteli >v tolikem številu od vseh stranij Savinske doline. Posebej pa se nam je zahvaliti Se g. I. Žiganu, brez čegar vsestranske požrtvovalnosti bi bila pač taka prireditev nemogoča. — Po oficijelnem vsporedu se je vrSila pri g. Cimpermanu živabna zabava s petjem in tamburanjein. Vseh sodba pa je bila ta, da take veselice Polzela še ni videla, in čuli smo marsikaterega možaka, ko je zadovoljno kimaje dejal: »To pa to, kadar bo pcdružnica zopet kaj priredila, pa bomo še prišli.« Zveza slov. prostovoljnih požarnih bramb za Spod. Stajersko. Dne 16. avgusta t. 1. dopoludne ob 9. uri vrši se v Žalcu obfini zbor zveze slovenskih prostovoljnih požarnih bramb za Spodnje Štajersko. Pri tem zborovanju vršijo se sploh le strokovna razmotrivanja, rešujejo se strokovna vpraSanja, katera so velevažna za procvit ognjegasilstva. Na zborovanje zveze naj pridejo vsi udeleženci v moštveni opravi. Ker }e »Zveza slovenskih prostovolinih gasilnih društev za Spod. Štajersko« velikega pomena za narodno gospodarski razvoj prebivalstva, bilo bi želeti, da pristopijo k zvezi vsa ona gasilna društva na slovenskih tleb, katera še imajo iskrico narodnega čuta in ponosa v svojih moSkih prsih. Ctospodarske drobtlnlce. Sejem za žrebeta v SredišCu bode dne 24 avgusta t. 1. Lansko leto prodajala so se na tem sejmu dražje, kakor potem prihodnjo spomlad. Koniereici! priženite obilo žrebet na ta sejem, da se kupci zadovoljijo in si s časoma mi vredimo v svojem okraju dober sejem, ter nam potem ne bode treba v najoddaljnejse kraje naših žrebet na prodaj goniti. Nekatere sedaj najnavadneje bolezni in napake vina. Piše Ivan Bele, potovalni učitelj. Eazni škodljivci na trsju vinogradniku gotovo delajo mnogo preglavice. Pa to le še niso vse težave, s katerimi se tnora boriti. Ko je vino že srečno v kleti spravljeno, ga čaka le še mnogo nevarnosti. Zlasti v zadnjib letib se pojavljajo prepogosto bolezni oziroma napake vina za vinogradnika kaj neprijetno. Z ozii-om na veliko škodo, katero iste prizadevajo, je pač treba o teh nekaj spregovoriti. Te besede naj bi pa ne zanimale edino le vinogradnika, tetaveč tudi krčmarja, da, celo pivea, kajti vsled napaenib nazoro? mora eden kakor drugi škodo trpeti. Ker si ne zna občinstvo eno ali drugo prav tolmačiti, sodi napačno vinogradnikom pa tudi sebi v škodo. Mnogoteri ši skuša eno ali drugo glede kletarstva tolmačiti po navodilu starih knjig o kletarstvu, ki so polne surovib empirienih sredstev in tajnosti. Iste bi pač najbolj kazalo na gromadi sežgati, pa le novejša na znanstveni podlagi vtemeljena načela vpoštevati. Ta načela so pač jasna ia mnogo bolj natančna. Saj znaDstveno izsledovanje pridobi praktiku če dalje več koristi, ono mu omogoči, da doseže sigurno svoj smoter, ne pa da kakor slepa kura le slučajno zrno najde. Zavrelka. Ena najhujšib bolezni vina po naših krajib zlasti v južnem delu naše dežele je takozvana zavrelka. Koliko tisočakov narodovega premoženja je v vinu že ta vničila! V nekaterib krajib pa tudi vlada pred to boleznijo poseben strab. Vinogradniki, ki ne zamorejo kar kinalu svojega vina prodati, bojijo se pred poletjem, češ, da 86 ne bode držalo. To je pa zelo žalostno spričevalo za njih kletarstvo. Eazmere so večkrat take, da ni moč kar jeseni vino piodati in pametnemu vinogradniku včasib kaže, da celo po vee let s svojo robo eaka. Zavrelka mu pa zna vino temeljito pokvariti, da splob ni za nikako rabo. Ali pa ni raogoče to odpraviti? Pač lahko, samo naj vinogradniki bolje vpoštevajo moderne nauke, naj opuste stare predsodke in škodljive navade. Pojme, zavrenje in pa pravilno alkobolično vrenje moramo strogo ločiti. Včasib ljudje to zamenjajo, posebno pri včasih popolnoma pravilnem pomladanskem vrenju. Prvo povzroea bolezen, drugo pa je pogoj za pravilen razvoj vina. Zavrelki so najbolj podvržena vina, ki so bolj lahka, ki imajo malo alkobola, če se je ž njimi slabo ravnalo. Značilna je ta bolezen za kraje, kjer se nečejo Ijudje iz starib a v resnici prav neumnib predsodko^ za pravočasno pretakanje odločiti. Ni kmalu trdovratnost tako neumestna kakor glede pretakanja. In ravno proti pravočasnemu pretakanju so ljudje tako silno trdovratni. Vzroki, s katerimi se opuščanje pretakanja opravičuje, so pač navadno gorostasno naivni. če kaj temeljiteje razumiš o vinu, se moraš smejati, če se ne jeziš. Ko postajajo na pomlad ali proti poletju kleti topleje, sili ogljenčeva kislina v vinu burno na povrsje. Ogljenčeva kislina potegne pa s seboj gnjijoče drože 8 sila škodljivimi bacili. ki so v teb. Vina od gnjilega grozdja kaj rada zavrejo, ker po gnjilem grozdju pridejo posebuo radi škodljivi bacili v vino. V bladni kleti pane zavre vino z labka, kajti bacili, ki povzročajo to bolezen, hočejo tudi toplote. Med potom pa vino, ki je nagnjeno tej bolezni, lahko zavre, če se pošilja kam ob toplem času. (Dalje prihodnjič.)