Poitnina plačana v gotovini
ŽENSKI
S V
T
LETO XV / 1937 / APRIL
Ljuba Prenner: Mejniki / Augusta Gaberščik: Pesem / Milica S. Ostrovška: Naša perica / Položaj žene v raznih državah (S. E.) / Ljubljansko gledališče, Drama (S. T.) / P. Hočevarjeva: Bežen pogled na rusko ženo / Leposlovna dela jugoslovanskih in bolgarskih književnic v letu 1936 / Drobiž / Priloge: NaS dom, modna priloga, krojna pola
Dražestna mlada dama... ali"
Ta „ali" velia mogoče zoprni barvi zobne prevlake njenih zob. Zakaj se izpostavljati taki kritiki? Kupite še danes tubo zobne paste Chlorodont; ta je sestavljena iz mikroskopsko finega čistilnega jedra, ki često že po enkratnem čiSčenju odstrani zoprno barvo zobne prevlake. Razen tega ima
Chlorodont čudovito osvežujoč okus. Zahtevajte po svoji želji peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri.	Domači proizvod.
O rod o n t
[IVašeJnagrade ^
v zadnjem listu smo objavili izžrebana imena z navedbo darov; dodatno k tema seznamu prinašamo danes še preostala izžrebana imena onih cenj. naročnic, ki jim je pripadla knjiga „Za vsak dan" v vseh treli skupinah; Hladnik Ani, Dougan Ljuba, Stegu Zora, Arhar Draga, Logar Iva, Zajec Mara, Dougan Mar., Pintar Mar., Korošec Ivanka, Baučar Vika, Erzin Metka, Jurjovec Joža, vse v Ljubljani; Lukežič Mara, Peric Urška, Ivnik Milka, v Mariboru; Zibret Malči, Kranj; Sumak Krist., Porckar Justa, v Ljutomeru; Hrast Karla, Jesenice; Dimovii Mil., Vrginmost; Schreiner Lj., Sv. Jurij ob juž. žel.; Velišček Mar., Ocvirk Rozika, Sv. Jurij ob Taboru; Smolnikar Krist., Senica Olga, Šoštanj; Šest Ana, Št. Jernej; Cener Poldi, Beograd; Jerič Mar., Slov. Bistrica; Klun Magd., Kočevje; Carga Tončka, Trbovlje; Simnic Pavla, Vrhnika; Lovko Iva, Begunje; Žobkar Malči, Javoruik; Faganelli Mara, Celje; Bole Albina, Ponikva; Primožič Metka, Medvode: Zaplotnik Franc, Križe Gor.; Magovac Karolina, Krka; Pogačnik Anica, Rakek; Turk Marija, Novomesto; Kette Tončka, Horjul; Martelanc Zala, Radgona; Grm Lojzka, Sv. Križ; Rutar Pavla, Lesce; Žagar Milena, Ljubečna; Tomšič Hel., Fairbank; Janžek Silva, Bregi; Kocjan Fr., Studenci; Samsa Fani, Celje; Oberdank Viktorija, Cvetko Micika, Slatina; Damos E., Planina; Triglav Zora, Dol. Logatec; Hvala Emil., Aleksandrija; Krašček Rina, Cairo; Semec Fr., Žeje; Drolc Lucija, Colorado; Cop Nuška, Prezid.
Knjiga je v tisku; ko bo izšla, jo bomo takoj razposlali. Vsaka reklamacija je torej odveč.
Darovi za tiskovni sklad
Zdenka Sire Diu 72-—, Jožica Jokić Din 71-—. Marija Hertslet Din 23-50. — Po Din 16-—: Mara Kumer, Berta Mavec, Jožica Vričko, Olga Senekovič. Nela Brat-kovič Din 15'—. Zora Cervinka Din 12'—. Joseph Zibilich Din 10'75. Pavla Linzner Din 11*—. Po Diil 10*—: Rada Cimperman, Margarita Gregore; 'Počivalnik, Doller Din 9-50. Mihelič Marija Din 9-—. Adolf Radan, Breceljuik Din S—. Vidosava Leskov-
Nadaljevanje na III. str.
Ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo „Naš dom", modno prilogo ter krojno polo z ročnimi deli znaša Din 64'—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 16'—. Posamezna številka Din 6-—. Sam list s prilogo „Naš dom" Din 40-—, same priloge Din 48'—. Za inozemstvo Din 85'—. Rač. pošt. hran. v Ljubljani 14004, Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ul. 12/11. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelančeva. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, p. Domžale (Predstavnik P. Veit, Vir).
LJUBLJANA / LETO XV / APRIL 1957
Mejniki
Ljuba Prenner (Dalje)
Mejniki se zasvetijo — ali so trdni?
Spet je ostal po pogrebu zadnji na pokopališču brat Hugo Lour-nier, da nadzoruje delo grobarjev. To je bil Feliks — tretji brat. Pa prav na cesarjev rojstni dan in taka nesreča! Kaj je bilo njemu treba pripravljati nevarno eksplozivno snov za umetni ogenj? Naj bi bil kdo drugi ali pa — kaj je bilo tega sploh treba za to zanikamo Podgorico? V takih mukah umreti! Treščilo je s tako silo, da so mu prsti odleteli na strop laboratorija, drobci očal so se mu zapičili v oči in ostra žica, s katero je biia povezana stara skleda, se mu je zarila v trebuh.
Vračal se je v mesto, danes v cilindru in svečani pogrebni obleki. Brat Feliks je bil sicer lahkoživec, a poštenjak. A taka smrt — taka strašna smrt!
Cim starejši je postajal ta gospod Hugo Lournier, tem bolj je spominjal njegov neobičajno podolgovati obraz na glavo delovnega konja s topimi o[)likami lica in brade ter z velikimi, ravnodušnimi očmi brez izrazitih obrvi in trepalnic.
Vračal se je po glavni cesti, po kateri so peljali vozniki težko naložene vozove. Kaj pa vozijo? Pohištvo in opravo za tistega Bradača, ki je kupil Erkmanovo. No — to ima Podgorica spet svoj lepi škandal! Stari Erknian. sit dela in z denarjem dobro založen, si postavi nov dom zunaj me.sta, hišo v mestu z gostilno vred pa proda temu Bradaču, sinu starega žebljarja iz „ravbcrske" ulice. Saj ne b[ bil Eikmanu tega niliče zameril, ko ne bi bil ta Bradač — Slovenec. Že kot mlad deček je ta Bradač Josip (kakor se sedaj podpisuje) odšel nekam med svet in nihče ni več mislil nanj. Sedaj se je pa vrnil, pravijo iz Trsta, si kupil tu eno najlepših hiš, eno najtrdnejših starih meščanskih postojank, da iz nje napravi tako zvano „slovensko čitalnico". Podgoriški meščan in „čitalnica"! Že beseda sama jih je morala razdražiti, te stare peteline, za mlade je pa bila kar — bojni klic.
Hugo Lournier se je veselil njih poloma. O, prav jim je, stokrat prav! To je nov dokaz, da je tudi takemu Eikmanu, ki se zna postavljati kot največji značaj, zlasti glede narodnosti, denar ljubši od te bahaške čednosti! Zdaj so se razcepili. Gosposki krožek se je preselil k Vobachu; Marine, zlasti njegov sin doktorček, dekan in drugi taki, za katere se prej ni vedelo, kam se nagibljejo, pa ustanavljajo pri Bradaču svojo „čitalnico". Še stari Tončkov Francelj baje sme sedeti poleg njih, saj je tudi njihov, kar je pokazal pri volitvah, in celo mestni župan gospod dr, Mačik se je baje že nekolikokrat tam zelo dobro zabaval pri taboru. Sicer naj se le koljejo med seboj, saj ti mogočni mestni gospodje
73
niso töteli .verjeti vsa ta leta, da s.e nekaj kuha, dä se svet izpreminja . in, da se ž. oblastnimi besedami ne da zadušiti, kar iinä kaj moči v.šcbi., Kaj to njemu, Hugonii Lournieiju, mar? .Ali bi se smel izpovedati kdaj kateremu' izored lijib, ■ Slovencu, ali Nemcu, kakšne nature človek je? Ali>i smel priznati, daje od rojstva proklet, ker ni tak koj.-^si drugi moški? Ali ga ne bi opljuvidi, zasramovali in celo kot zločinca zaprli? O, ti ljudje, ti bedasti, samoljubni ljudje! Kako bi ga razglasili za izprijenca,. za najgi-ši izmeček, .človeštva, poleg, njega pa se saniemu-. Sebi zdeli kot dovršen božji umotvor, ki se rodi, ženi in razmnožuje; ka- ; . kof mu ta veleva sama božja, narava! O, saj Sö skoraj nekaj slutdi, kö ; ■ je bil še mlad fant, ki še ni mogel verjeti, da mora samoga sebe: s^vH^ vati in zatajiti pred svetom do,groba. Takrat se je znal ob pravem času potuhniti in zdaj ga imajo le za — čudaka.	,	i
Zato pa, kaj njeinu to mär? Kaj je njemu včs svet? Zanj je le dvofna niožribst; ali bi bilo bolje spati pri starših in treh bratih pri v obokani kleti že sedaj ali pa je treba vztrajati sebi na ljubo in gfedali, kako se v tem cirkusu, ki se mu pravi svet, drug dragega .sleparijo. Za sedaj hoče še vztrajati!
V fraku in cilindru in z belimi rokavicami se je nekdanji Logarjev rejenec peljal v kočiji in s pravim doktorjem poleg sebe-po neveslo iiv od tani k poroki .v mestno cerkev. To so kričali, tuhli, rjoveli in begali titročaji poleg vo/ov, to so se tiščale baljnic.ei opravljale in jezikovalo in vse, kar ni bilo na ce.sti, je bilo na oknih.	, , , vi
Hej, kdo bi si bd mislil, da pride ta Anza še kdaj-tako daleč!
Skozi eno svojih nken se je sklanjala tudi gospa Edita. Petnajst let je bila sedaj v Podgorici kot gospa apotekarica. Poznala je vsakogar lir izvedela vse in vsako govorico razen onili, ki ao se, pletle okrog njene lastne osebe. A tudi teli je bilo v zadnjih letih bore malo; .saj je liila že preko polovice tridesetih in res že utrujena večnega lova za velikimi
in razburljivimi dogodki. > , , .	„	j, • i ■ -i • - '
Dane.s se je poročil tale Snbar, ki je nameščen v mestni hranilnici.. Gotovo je zelo srečen, da je dobil Mahko Merkovo, deklico, ki mu je izmed vseh najbolj ugajala in ki mu pade v naročje žareča in ponižno se.ukknjajocai njegovi moškosti. Pozneje se tueli kdaj spietu, a vendar si ne bosta upiila drug od driigega in na stara Wa se bosta imela prav rada in jima ne bo žal, da sta se danes vzela. Ce; bi pa kdo pdmrl, bp drugi iskreno žaloval za njim. Dordščali jim bodo otroci,' zanjo bo posla dovolj. Anza ima svoje delo v hranilnici in tako jima ne: bo predel ,dolg^ čas tiste naveličanosti, ki se drži že .vsa leta njenega lastnega zakona Odkar se je v lekarni zgodila nesreča z Lournierjevim Feliksom, je bil apotekar ves izpremenjeii. Že poprej je bil popiival, a sedaj,.yko hodi z drugimi vred, ki jim ne ugaja Bradač in njegova „čitalnica", k Vobachu, prihaja skoraj vsako noč težko opit domov. Njun zakon je že davno podrtija, ki sloni le še na šibkemu podstavku — sicer pa, kaj za to, naj se sesuje ta razvalina. Ločiti se? Cemu sedaj, ko .je že prepozno. Končno tako slab človek ni, ta tijen mož. In vsega se človek navadi, le včasih priplava, zdaj že vedno redkeje, tisto hrepenenje, ki ga je bila nekdaj slišala iz verzov:
74 -
..Wenn nur wer: käme, der niicli tiiifliiiilune ... "
Morda bi bilo đriigače, če bi imela otroke; mož ji sicer glede tega ni nikdar rekel besede, a čutila je rahle očitke v njegovem vedenju do tujih otrok, ki jih je rad jemal y naročje in jim delil črnega sladkorja, ki so g9 prodajali v lekarni. Tako prazen je bil njun zakon, kakor je jrazno njeno življenje v Podgorici,. ki se ga je pa že toliko privadila, da jL se bala novega življenja kje zunaj v šumni ttijiiii, kjer je treba naglo misliti in pa7.iti na v.sak korak, da-ni narobe. Kako jo je včasih žejalo po možu! Mlad bi mciral biti, v srcu negovan in vendar močan, da bi varnn krmaril njuni življenji ^kozi vročo srečo in vse pestre trenutke njunih usod. Pa: ni bil nobeden tak — niti pl. Horn niti kdo. njegovih predhodnikov ali naslednikov, tudi Heinz, ki je bil stopil pred njo prav tedaj, ko je zfiplapolala v nj?j še enkrat ^ menda zadnjič ^ mladost, nihil mož njenih žeja. .
Stopila je od okna h klavirju: Tu so njegove zadnje pesmi! Takšne so, kot je sami Težko je bilo s tem človekom, ki je hotel biti na vsak liačin popolnejši, kakoi; je pri vseh napakah.in prirojenih lastnostih kdaj zmogel. Danes je bil v ljubezni do nje sila nežen, jutri krut In krivičen. Spočetka jo je bil silil, naj takoj z njim pobegne na Dimaj, pozneje pa ji je spet pripovedoval, daje ne bo dolgo več ljubil, ker že čuti klic usode, ki ga spelje drugam. Tako je cincal sem in tja in se končno po-sliivii in odšel, potit in razdvojen od večnih dvomov nad samim seboj, nad svojo muziko in nad smislom vsega življenja. ;
in tu so bile njegove tako težke melodije, da so rezale v človeka— a glej. kar sredi najlepšega, tak konec! Aiijih ni hotel ali ni ni ogel izoblikovati' tako, kakoi-jih je bil nakazal? Ali je bila to tista betvica: lažiiivostii ki. jo je zasledila tudi v njem? Čemu seje lagal? Oh. saj je videl le sebe in zato je bila ta njuna ljubezen tako nenaravna, , ker, sta oba videla samo sebe, oba hotela le zase sprejemati in, kar sta dajala, sta dajala le zaradi sebe. Zato je bilo njegovo pisanje z Dunaja tako moreče, da bi bilo najbolje opustiti odgovarjanja. Seveda je tudi ona hotela nekaj zase. a to je žensko: saj se baje potem izpremeni v nesebično, popolno: vdanost — on pa je bil vendar moški! Hotel je sploh ves svet spreobrniti; zato vse skupaj ni nič!
Tako žalostno je pokopavati svojo neodrešeno ženskost. Okrog oči se ji pojavljajo vedno bolj na gosto drobne gubice in ob ustih se globlje začrta vajo. Nalašč se je gledala, v zrcalo.
Drugim že zavida njih mladost in gladko lice. Kmalu je ne bo iio-ben moški pogledal tako, kakor so jo bih gledali nekdaj. Ali je res, da je že vse.končano?
Na Anzirii svatbi je bilo zelo veselo. Povabljenih je bilo precej, saj se je hotel stari Merk nocoj izkazati, kaj premore. Prišli so gospod notar in župan dr. Mačik, ženinov pr.edstojiiik go.spbd Kari Engelman, An-znv nekdanji učitelj gospod Bende z ženo Evo, roj. Wiesler, stari in mladi Marine, vsi Merkovi. Stancerjevi, mestni dekan gospod dr. Gomzej, Pir-ševi in gostilničar :Bradač, ki je bil novoporočencema oddal v najem : stanova nje:-v prvem nadstropju svoje hiše, kjer se je vršila tudi ta poročna gostija. -
75-
Starega Vobachn niso vabili, ker je bil užaljen zaradi Bradača, Mol-lovih iudi ne zaradi Engelmana.. Sicer pa je bila Kallie, ki se je lani omožiia z domačim pomočnikom Francem, tik pred porodom.
Ko so prinesli na mizo najprej neizogibno kurjo jiilio, prežgano in okusno začinjeno, je bilo občutje še močno napeto in dolgočasno.
Seveda sta bila ženin in nevesta središče družbe, ki se je od njiju naprej vrstila proti obema koncema mize po ugledu in važnosti oseb. Vsi so bili v najboljših, svatovskih oblačilih! Tako se je tudi spodobilo.
Po pečenki je spregovoril mladi Marine, ki je bil sedaj že doktor in koncipient pri starem Mačiku. Nanj je bil Anza najbolj ponosen. Zato je gledal med govorom tega svojega nekdanjega sošolca in današnje poročne priče resno po obrazih gostov, češ, glejte — to sem pa jaz in moji prijatelji. Seveda, Podgoričani, tega niste mogli verjeti, da bi bil bivši Logarjev rejenec primerna „partija" za dekle iz dobre hiše, to ste ji ga branili, opravljali in ga poskušali na vsak način izpodriniti! Skoro eto dni je bila ta njegova nevesta, ki sedaj sedi tu poleg njega in je videti v beli obleki z vencem in pajčolanora nekoliko starejša in resnob-nejša, doma radi njega zmerjana. Očitali so ji njegovega nezakonskega otroka, njegovo mlačnost glede narodnosti, njegovo malovredno pokolenje in to so bili pri Merkovih skoraj dnevni rodbinski prepiri. A kmečka buča ne odneha. Končno je le šel snubit in takrat so se mu res šibila kolena pred tem starim kovačem, ki mu sedaj kot tast sedi nasproti. Nihče drugi je ni dobil, ti si jo dobil, .Anza Sribar, podrejeni uradiiik brez naslovov in denarja.	_
Prinašali so pečene kopune in race in spregovoril je Engolman. No, tega se ni izplačalo poslušati, tega sitneža! Baje mu je pobegli sin Fric umrl nekje v Nemčiji. Staremu se to vsekakor ne pozna. Anza ni mogel jesti. Bil je zelo razburjen; kar mislil je. kako lepo je od stare Logarice, da je vzela njegovega fantka k sebi na Legen, ko se je Pahernikova Liza poročila z nekim sprevodnikom in odšla menda v Graz. Ah, končno se je vendarle vse na pravo plat obrnilo! Sedaj se je poročil s hčerjo ugledne rodbine, bil je že osebnost, vpisana v imenik tistih, ki so v Podgorici količkaj veljali. Seveda — očima in matere in polsestre ni mogel povabiti semkaj in tudi Logarjevi se na povabilo niso kazali Bog ve kako veseli, pa jih ni več vabil. To že kako popravi! Moj Bog, saj jih ni mogel spraviti nocoj tule skupaj hkratu s to gospodo, ki jo je moral brezpogojno povabiti in jih na vsak način pogostiti in uvrstiti tako, kakor so vajeni — saj to je zanj velikega pomena, ker hoče postati njim enak.	..	. ,
Težko je res na tem svetu. Poškilil je k nevesti in se ji nasmejal. Ali je zadovoljna z njim?	. ,
Tudi ona se mu je nasmehnila izpod pajčolana, na katerega je tiscal z bucikami pripeti venec, da jo je ves čas ščegetalo po čelu. To je bilo imenitno in tudi on — njen mož (kakor sedaj vedno poreče, če bo govorila o njem) je zelo postaven človek. Ko le nc bi bilo prehitro konec tega današnjega večera! Ali že spet kdo govori? Stari Marine! Kaj neki je ta stari burkež poprej pripovedoval bratu Franciju in Stancerjevemu Hugonu, da sta se tako smejala? Prav gotovo nekaj grdega, saj ta stari Marine rad govori o takih opolzkih neslanostih! Sicer pa, koliko je treba izbrisati iz spomina, tisto vznemirjajoče koprnenje, ki se te polašča, mladega dekleta, takole v čudnih, samotnih nočeh — o, mnogo, mnogo je bilo treba skriti pred la.stno tipajočo vestjo.
„Na kaj pa misliš?" jo je hipno vprašal Anza.
76
„o Bič! Na kaj si. pa: ti ,poprej inislil, ko si bil ves čas nekam odsoten ? Povej !•'
: „Nate !" se je zlagal in ji pogledal laskajoč, se v oči, a mu ni mogla verjeti..
vedno i)udoriiu.šnejši se je prisiikal na vsako še tako imenitno slavje. Moj rSog! .Tudi njemu, Anzi, iie piizariesc! In vsi so nejevoljni. To gase bolj ra5'.ka.či._2e je spregovoril, Anza je veš /.ardcl prijel svojo nevesto za roko in jo nervoano božal, da bi pomiril jijo in sebe. Jalca pa jc že čenčal.
„Dragi gospod ženin in spoštovana nevesta! Ljubi .svatjc ! Zelo mi Tigajale, ker ste vsi tako veseli — le ne glej me ti. Kail tako grdo, .kakor bi štirinajst drii za planiiio grnielo! Saj Sem priden. Torej ti.-Ijubi gospod ženin, ki. si postal tako ftii gospod, ko si bil nekdaj Logarjev An/.a . . . Zares si bd takrat velik revež, pa to si že požabil no, le nič zamere, že venij kaj smem ziniti. l.,epo je. da si bil tako priden, in iz srca ti privoščim, da si dobil to častivredno devico ža žeiio — ui:Oj p'>klon obema in tudi vam, cenjena gospa Merk in tebi, gospod župan, čeprav imaš ,že mladega doktoija. tekmeca, sina našega Maritiea, fci se tam tako bedasto.' smeje, ker se ni nikoli znal boljei vestil Sicer ste pa sami lini ljudje, tudi vi, gospod dekan, četudi ni bilo lepo od vas,, da ste starega Kavšeka od mežnarije siran spravili, da sedaj ne bo mogel še gorak v: nebesa zlete ti, ko umre - - umre kmalu, ker preveč pije in veste, kaj? Ne morda vina ali pa žganja! Sedaf pije le blagoslovljeno vodo 17 ceikvcHCga škropilnika in to za pokoro, ker je pii lihtciii Lour-nieijevem pogrebu prav radi žganja ta škropiliiik v /agradu pozabil, bicer iii trcba prav. nič kašljati, Lqtel sem vam samo povedati in zlasti tebi, dragi gospod ženin, ki ti ni trebn nič migati z očmivina fiem nocoj že yeč; popil, kakor ga imate vsi skupaj tukaj — lioiel sem ti povedati, da se moraš potrudili, biti priden kot mravlja, ponižen kot ovčka i h zvit kot kača,., da postaneš v liralkem teh častivrednih gospodov in tistih, ki pridejo za njimi, vreden podiejmik! Da!'■
:. Izg''n%.t.e! Kdo ga je neki spustil v sobo? Kako, da ga ni nikdo pridr/alf baj tp je naravnost škandal — takale čestitka! lu kako so vsi ■ onemeli! Ali ga ni mogel kdo zapoditi?
v- .: No,: pa se je ,le nekako prebiedlo tudi to in šele ob treh po polnoči so se jell razhojati. Mladi seveda niso hoteli nikamor, stisnili so se skupaj, pričeli popivati m prepevati... Malikine sestre so se že hihitale . tem", kar jim je pravil mladi Marine.
Merkova mama pa je poklicala ženina in nevesto. An/a je stopil v temno-vežo, kjer sta se mati in hči že tilio pogovarjali.
„Ti povej —!" je velela Malika pol tiho svoji materi.
„No, ka.i je?" je vprašal Anza veselo.
Dragi Jolian, prosim le, ne smeš zamerili! Veš, malo nerodno je zo,:a bi; _te tako rada naprosila v.:."
, „Knj pa? .Seveda, kar govorite, mama !"
Tašči je bilo videti zelo nerodno.;„Dragi Johan, ali ne bi...? Pro-sim ali ne bi botel za nocoj še, le nocoj,' če bi hotel :spati še v svoji ^ jrejšnji sobi pri Staiicerjevih. Veš, malo preveč smo ga pili, vsi skupaj,' taj ne ? Knj ne,; da ne zameriš?" v ,
77
Anza se je prijel za tilnik, kakor je imd navado, če je premišljeval kaj neprijetnega. Saj ni mogel razumeti. Cemu zdaj to? Kaj poreko drugi? To je vendar nekako sramota zanj — ali ni poročen?
„Dragi Johan, saj me razumeš? Kaj?"
Da bi te vrag — omelo neumno! Pa je le molčal.
„Mama ostane danes pri meni...", se je sedaj oglasila Malika tiho.
„Pa naj bo, toda nimam več ključa od Stancerjevih hišnih duri! Dal sem ga Hugonu."
„Cakajta — pokličem Hugona!"
Medtem, ko je šla tašča po ključ, je vprašal Anza hladno svojo ob njem slonečo ženo: „Ali je bilo tega treba? Saj vendar nisem pijan!"
„Eh — če je pa mama tako rekla..." Saj je vedela, da ga ima res malo v glavi, a kaj za to?
Tašče dolgo ni bilo.
„Veš kaj?" je zategnil Anza in položil prst na usta. Na drugi strani veže so bila vrata v njuno bodoče stanovanje. Zvabil jo je krog pasu in jo potegnil za seboj in ona se je koj, ko je bila ujela njegovo misel, podvizala tudi sama, da sta v nekaj korakih dosegla vrata in jih za-klen la za seboj.
„Tega bi nama še manjkalo, da bi se mi fantje smejali, da sem moral v poročni noči spati v samski luknji" — se je režal Anza in jo pritegni! k sebi.
In sta se potuhnila, ko je trkala Merkova mama na vrata in klicala njuni imeni; potem pa je utihnila tudi ona. Menda je bila zelo jezna.
No — kaj? Saj sta bila sedaj poročena!
Drugi dan ju je vpisal v poročno knjigo dekan in župnik mestne fare in sicer:
Tom YIII, pag. 31 anno Domini MDCCCXCV paroch. Stae Elisabethae
dan, mesec in leto
poroke:	3. oktobra en tisoč osem sto petindevetdesetega
kraj :	Podgorica, hšt. 25
Ženin:
Ime in stan:	Janez Ev. Šiibar, sekretar mestne hranilnice
vera:	rim. kat,
star:	28 let — rojen 19. februarja 1867
neoženjen:	da.
Nevesta:
Ime in stan:	Amalia Maria Merk, hči meščana in kovaškega mojstra
vera:	rim. kat.
stara:	24 let — rojena 2. maja 1871
neoženjena:	da.
Priči:
Ime in stan:	Franc Merk, kovaški mojster v Podgorici, stanuje
v Podgorici hšt. 1. Dr. iur. Peter Marine, notarski kandidat, stanuje v
Podgorici hšt. 22. oba rim. kat. vere
78-
Duhoven, ki je poročal:	Dr. Josephus Gomzej, parochus loci et vicarius fo-raneus.
Tako — to bi bilo tudi v redu! Gospod dekan je vstal od mize in stopil k oknu. Zunaj na vrtu je gnilo listje v jesenskem deževju. Siva cerkvena stena mu je zaslanjala razgled na borjansko polje. Sedaj bi tako ničesar ne bil videl. A spomladi, ko je borjansko polje vse zeleno, tako izzivalno zeleno! Dolgočasna je ta Podgorica, neveseli so ljudje, ki žive v tem gnezdu. Kako to, ko imajo take pomladi, kot nikjer drugje?
Take pomladi, ki za njimi hrepeniš vso jesen in vso zimo in ko zaslutiš njih prihod, se jih bojiš!
Ti ljudje pa žive, se ženijo in umirajo, kakor da ni teh trpkc-slad-kih pomladi...	(Dalje prih.)
Pesem
Augusta Gabrščik
Kakor odsev, ki na steni vzdrhteva, kadar premakneš v soncu zrcalo, kakor ob vetru polja nemirna, kakor med listi senca večerna sem vsa prešerna, vsa razigrana. Kakor proseča pesem cigana venomer vriskam, moledujem, jočem. Hočem življenja, hočem, joj, hočem! Dragi, le kaj bi z menoj!
Naša perica
(Iz dekliškega dnevnika)
Milica S. OstroTŠka
Sredi marca
^ Vsa razigrana sem se bila vrnila iz parka. Učiti smo se hotele, pa ni šlo. Vsak stavek iz zgodovine smo obračale v šalo in smeh. Zaprle smo knjigo in ponagajale rajši radovednemu hlačniku, ki se je počasi pnkobacal do nas. Čudila sem se sama sebi; gotovo me je opojil pomladni vonj, saj sem sicer le resna.
^ Ko sem stopila v kuhinjo, sem se spomnila, da je danes za mamo važen dan, pranje; za mizo je sedela naša perica. Njena navzočnostma je mučno zadela, da sama nisem vedela zakaj.
Morala sem ji segreti večerjo, mama mi je tako naročila že opoldne. Stopala sem od plinskega štedilnika do omare in k mizi, a vse moje kretnje so bile nenavadno nerodne: za mizo je sedela naša perica, ki ni rekla ne besede, in težko mije bilo, da ji tudi sama nisem vedela kaj reči. Nisem gledala tja, pa sem jo vendarle imela neprestano pred očmi: velika in koščena postava, rjava ruta na glavi zvezana na tilniku, izpod nje gledajo tope, sive oči brez bleska iz belega, negibnega obraza. Belo razpokane roke je togo spustila v naročje, da je podobna okornemu kipu. Vsa razdražena sem bila; s svojim tujim, nedostopnim bitjem mi je pokvarila vedro, brezskrbno popoldne.
79-
Kom-eni inarra
Pri vsem rfelu, ki ga imam, še dnevnik pišem ! Gotovo bi se mi marsikdo smejal, a ne znam si drugače pomagati.. Od tistega večera nimam
več mirn. Že v postel|i me zasleduje podoba periee.	.	;
Povedala sem čudni doživljaj Sonji, pa se mi je smejala; rekla je, da sem nenormalna; kaj da me briga perica! Nikoli več ji ničesar ne povem, Sele zdaj .sem uvidela, kako da me je vedno podzavestno motilo : njeno bahanje, koliko fantov gleda za njo, in zanimanje, ki ga je pokazala za vsako lepo obleko, če jo je videla na kaki ženski.
■ Srearavgtista' -
Zopet bomo prali. Treba iti po perico. V takem pogovoru sem hlastno prosila mamo, da ji smem jaz iti naročat, kdaj nuj pride.
Na ne/.uaiiem dvorišču rdeč Cvetoč kostanj, pod njim hišnikov»: hišica/ za njo slepe stene višjih hiš. Potrkala sem na .steklena vrala. Zazibal se je turski zvonec na rdečih, nekoliko._ obledelih 7^avesah.^ Stara . ženica mi je odprla. Da perice ni doma, je dejala; če hočem, počakati, . Močno me je mikalo videli, kje stanujejo taki ljudje. Sedla sem na ve-gast stol in z negotovim glasom začela pogovor. Na dveh posleljah, ki so jDolnile skoraj ves prostor, da spijo tri, je pravila, Tudi ku iiijo> skupno, vsak dan ena. Poslušala sem zgovorno ženico, gledala ji v drobne očke sredi gub, nehote opazovala prožno zibanje brezzobih čeljusti, a obenem opfezovala skozi šipo, ali že ne priluija perica, ki sem na ysak način hotela zapeljati pogovor na njeno preteklost. Prijazna ženica mi je ustregla, kolikor je vedela.
Ko "sem se v mraku vračala domov, sem srečala rožnato, svezo gospo, ki je vozila razkošen otroški voziček. Zabolela me je, ko da sem jaz mlada perica in leži moj olrok v lesenem zaboju na slami/
Drugn poliivifii aprila
Danes .smo imeli slovensko šolsko nalogo: „Osebnost, ki je največ,
vplivala name." Ko je profesor napisal na tablo, sem vztrepetalu. ■ Kako
lepo bi mogla pisati o njej. Pa sem se premislila, čeprav vem, da hi io
bila moja najboljša naloga, loda predolga bi bila in saj bi se mi smejali,
da je zame perica — osebno.st.	.
....	Koncem apnla: :
Menda ima Sonja prav, ko trdi, da sem čudaška. Neumno je, dfv si grenim mladost, ki pravijo, da je najlepši čas. (Meni se ne zdi, da bi bilo tako.)	v ,
Zaman .si prigovarjam. Včeraj sem se vendar napravila na ciidno pot. Šla sem v hišo. kjer je nekoč stanovala perica, ko ji je še živel sin; Njena sostanovalka jo jc že tedaj poznala. Visoka hiša je že piTcej zdelana. Na kamnitih stopnicah ob vhodu je mnogo madežev in le plašno. sem stopila na močno zglodani pod. ZaškripHl je in zdelo se mi je,..da se bodo odprla ta ali ona vrata in me bo kdo sovražno vprašak; t%>su iščein jaz tu, ki. ne spadam mednje. Ob stopnišču sta se igrala dva Otroka; še njun poglecl mi je bil mučen. .	- . ; ..
Dosegla sem le svoj cilj. Zdaj ue vem sama, zdaj tudi viditn.
Čutim nekaj kakor krivdo za svojo brezskrbno usodo. Kako tp,^ da sem se ravno jaz rodila v udobnem staaovanjii, od premožnih staršev,;
80-
ki mi postiljnjo vsak korak v življpiije? ; Ko bi vendar prav tako mogla zagli-dati iiiolno cifmviK) luč V; kaki vlažni vstanovanjski kleti? .
Y. bridko zadoščenje mi je, živeli v tuislili. bedno živjjenje. Hodim po cesli in mislim, da sem naša periea, stara iii zparana. Čr sem doma sama in je vse tilio. mi bcpajo misli iz knjige k njej iii doživljam važne trenutke njenega življenja. Ne bom sc mogla prej mirno učiti, dokler ne popišem življenja, ki mi je dražje od lastnega.
I ■■
. »Rodil se je olrok; sosede tečejo: na kup, vse ga ogledujejo. Mlada mati se smehlja. Nekdo se pošali: .,Qčetu ga zdaj pokaži, višl" Mati pa •se namuzne:„še dala mu ga ne bi — dedcu!'"
Močna in sveža je perica. Cetiti dan že pere znani stranki. Stjsedi pošteno plačuje za otroka. Zvečer pa hiti domov vsa dišeča po sopari, milu. in zdravju. Rada ga ima. Življenje je dobilo smisel. Koji je nekdo dejal, naj^ga da v rejo na deželo, ga je jezno ošinila: čemu pa ga potem ima. :a? Ko da nc VC, kalco ravnajo s takimi otroki!
II: .
že je odrasel, zdaj ga jemlje s seboj. Skozi okno pralnico puha para, da komaj razloči otroka, ki se igra na dvorišču. Ce pa jo hladno,, gä posadr na pručico. nedaleč od peči, kjer se kuha v kollu perilo. la kako jima tekne kosilo! ; .
Že nosi drva iz kleti; že se ponaša, da je koristen. Mama ga nikoli ne boža, še godrnja po navadi. Eo ji pa sopihajoč od vneme pride s sve/iijcnv. drv, je v njenem pogledu nekaj, da fant ve: mama me ima rada, hoji se, da bi mi breme ne bdo pretežko. Saj fant ni močan. Ozka nežna glava na slokeni telesu; ne razgraja kakor drugi po stopnišču; jia-sloni se ob zid in gleda. Tudi v šoli je tih in resen.
■ ••III .•
^ Neko pomlad hiti perica o mraku domov. Fant že dolgo ne hodi več z njo, ko žc dobro pazi sam nase. Nocoj ji je bolj dolg čas po sinu kakor sicer; mehka je tudi ona, kakor je mehko nebo, ki čudovito ble-. ščeče odseva od zatenmclih obrisov zemlje, dišeče in voljno vdane.
Na stopnicah je gruča otrok. Tz srede pa je slišati nekaj tenkih, ne-goiovili glasov: nekdo brenka db neskladno uglašene strune, privija, popravi ja. Saj to je njen fant! Glej-ga falota, neke yrste glasbilo ima, kako ga jc le skrbno zdolbel in žice napel! Mater sprejme dvoje žarečii se , oči nad lici, ki se zardela smehljajb.
Sladko utrujena leže perica po težkem delu in sanja o sreči svojega otroka.
.■■:: ••.	•■ .^Y.
, , Sin dorašča, mater pa noge včasih težijo. Kakor utrujen konj, ki se bliža domu, pospeši pred hišo korak. Na stopnišču jo razvedri priprosta-melodija ubranih sinovih strun. Tudi ostali prebiyalci velike hiše ljubijo njenega sma. Nikoli ni storil nikomur nič zalega, nikomur ni nadležen-Ko sedijo pri kosilu v pogovoru ali po večerji utrujeno gledajo skozi okno, se zasliši iz stopnišča otožno brenkanje. Navajeni so nanje .in zelö bi ga pogrešali. Starejše spominja ha najlepše trenötke njihovega ppšu-rovelega življenja, v mlajših pa zbuja hrepenenje po neznani sreči; Ši-
.81;.'
vilja za trenutek ustavi kolo, starec dvigne oči od časopisa, žena neha mešati v loncu.
Včasi speče katera poseben priboljšek, ga skrivaj pokliče in mu sramežljivo stisne kos v naročje. Tudi sicer fant čuti, da ga imajo vsi radi. Zato gre večkrat od nadstropja do nadstropja in naslonjen na zid brenka.
Perici je napočil veliki dan. Ni zaman štedila dolga leta. Sina gre vpisovat v vojaško godbo. Saj za težko delo fant res ni; samo o godbi
se mu sanja,	. .	.,. i - i- t
Ni lahko; veliko poti je treba, povpraševati, prositi, plačevati. In ona ima od večnega stanja velike, težke noge, okorne za številna stopnišča. Pa je le opravila.	, ,	j i t i
Doma sedi in čaka. Kesa se, da ni vendarle sla na delo. lako neznansko tesno ji je pri srcu in ura se nič ne premika.
Večerjo napravlja. Zdaj mora priti. Koraki, pritisk na vrata, nem pogled vanj.
Ni res, kar govori njegov obraz, ne sme biti res!
Njen denar, toliko kolkov in listin in prošenj in poti! Kar zdaj bi šla vprašat, kako in kaj, ampak — zdaj ni nikogar več tam. Počakati mora do jutri.
Drugo jutro gre vso dolgo pot še enkrat. Zaman, da ima talent, zaman, da je porabila veliko denarja, zaman, da ga ne ve kam dati; ko fant le h godbi sili. Preozka prsa ima, so rekli. Ugovarjala je, da je zdrav. Že res, toda — število centimetrov ne odgovarja predpisu!
Počasi hodi proti domu in se tolaži, da je morda res prešibak za vojaško godbo, kdo ve, morda je le prav tako. Bo dobil veselje za kaj drugega, morda. Tolaži se ona, ne pomiri se sin. Nič ne mara jesti od tistega dne. Mora iti za kleparja, toda mojster ni nič zadovoljen z njim; fant da je mlačen in počasen, misli so mu vedno drugje. Ce ga kam pošlje, ga celo večnost ni nazaj.
Sin pa dolgo trmasto molči in samo, ko zve za gospodarjeve pritožbe, se razhudi: kdo bo delal surovini nemarni!
Delavnica je temna in nesnažna, sin kleparstva ne more. Neko jesen obleži. Mati bega od sosede do sosede, na vse načine ga zdravi. Ko pa sinu le ni bolje, ga pelje k zdravniku, saj ima pravico nanj.
Veliko dela ima resni gospod, dolga vrsta sedi v čakalnici, nikoli konca. Slednjič pokliče še njiju, pregleda sina in se razjezi; „Prej bi bili prišli, kaj pa hočete sedaj z njim!"
Mati ve, da je tako, pa noče vedeti. Samo sebe slepi.
Pozna jesen je, luči odsevajo na mokrem tlaku, temne sence sprehajalcev trgajo svetle ploskve.
Perica se preriva počasi do svoje najtežje poti. Denarja ni več, a radio mora imeti, še nocoj; sinu so se tuje in zamaknjeno zableščale oči, ko si ga je zaželel.
V najlepši ulici je svetla, okusno opremljena trgovina; nekoliko okleva pri vratih, tla so pregrnjena s preprogami, a njeni čevlji so surovijn blatni. Mora vstopiti. Začudeno jo pogledata gospod za mizo in gospodična pri blagajni. Težko gredo besede iz grla, prosijo za nekaj, do česar perica ve, da nima pravice: naj ji posodijo.
82-
Gospodarju se še bolj raztegne obraz, ne najde besede znoreli ženski. A ona prosi še; izpod rute je potegnila velike, v členkih nabrekle roke, vse belo razpokane in pokazali so se nad njimi oguljeni rokavi starega plašča: „Sin mi umira, gospod, in — saj jutri že vrnem!"
Nežna drobna gospodična se je zazrla v grčave roke in je vztrepetala. Z naglo kretnjo se je obrnila h gospodarju, mu nekaj rekla. Namrdnil se je in z glavo namignil v kot na aparate starega tipa. Gospodična ga je proseče pogledala. Gospodar je bil že nemiren: da pride kdo od njegovih strank in najde to nerodno žensko tu? Saj tu ni sirotišnica! Jezno je bevsknil: „Za vraga vzemite, kar hočete!"
Nikoli popreje bi elegantna gospodična ne bila šla ob okorni perici po glavni mestni ulici, kjer so jo srečavale vedno tovarišice in kavalirji.
Nocoj stopa lahkih nog po mehkem tlaku, da nič ne čuti teže aparata, ki je velik in neroden. Tudi perica stopa urneje kot sicer.
Slednjič utihne velika hiša, sin je ostal z materjo sam. Radio igra: nekaj resnega je, žalostnega in hrepenečega obenem. Šibka, s papirjem zaslonjena žarnica nevsiljivo brli s stropa. Sin leži nepremično, oči zro zasanjano, blede ustnice so izgubile bolestni izraz. Mati ga gleda in sama ne ve, kdaj so se neznani glasovi iz čudežnega sveta pritinotapili vanjo in jo vso napolnili. Božajoč, sproščujoč pokoj je prevzel utrujeni telesi.
To je bila sinova poslednja noč in — njena.
Pokopala ga je, razdala je sinovo obleko, še tamburico povrhu, ko jo je soseda zanjo prosila, izselila se je; vse brez solz in tožb.
Pere; po cele dneve se enakomerno premikajo roke molčeče postave sredi sopare. Perilo je lepo kot poprej. Le od leta do leta hodi zvečer počasneje domov. Tope sive oči brez bleska v bledem, negibnem obrazu . . .«
Joj, strašno pozno je že, mama bo huda, da si kratim spanje.
10. maja
Zadnje čase zelo težko živim. Starši pravijo, da sem gotovo bolna; utrujajo me z vsakdanjimi, brezpomembnimi pogovori. Morda pa imajo res prav, da sem bolna.
Na ulici vidim sredi množice samo blede obraze nad strganimi ovratniki. Kako, da sem bila prej tako slepa! Perica ni več ena sama, oči brez bleska v negibnih obrazih je nešteto, vedno nove srečujem.
15. maja
Dež je ponehal; vem, da se vrste čudoviti majski dnevi, vsi oprani in oW.arjeni. Samo — vem, nič me ne veseli.
Cisto sama sem.
Včeraj sem srečala njega. Ves je bil v sveže zlikani belini in raket je imel v rokah. Pokaral me je, da me že dolgo ni na igrišče. Bil te ves razigran in šaljiv, da sera se mu morala smejati. Ko pa sem stopila sama v vežo, sem vedela, da se mi je čisto odtujil. Njegov svet ni več moj svet.
20. maja
Že zopet dežuje vse dni in v volnene jopice se stiskamo, pa me še vedno mrazi. Sedim ob knjigi, a učenje se mi upira.
Zdi se mi, da bi čisto mirno legla in — umrla.
83-
\	// i'-y	22. maja
Rako naj hilrö zapišem, kar ine preveva z diišečo srečo: nisem več sama, tudi jaz vemjein Y življenje!
O še dežuje! Naj le dežuje! Prav zalo je tudi mama žeobupavala in šli sva kar na slepo srečo v kino. Zadnje čase-se nisem brigala za prav nič več. :
Glavno vlogo je imel preprost fantiček, ki je _v gozdu igral na pi, ščalko. Tukoj sem se spomnila peričiuega sinu. Dejanje se je vrstilo za dejanjem in mladi potepu i je prišel po nesreči celo v zapor. TE|Tn so poti-pežl ivi, dohri ječarji s trbno opazovali vsakega jetnika. Odkrili so, da zna 'ant lepo igrati.'Šolali so ga in igral je zaprtim tovarišem, da se je marsikomu zgenilo otrplo srce; mlademu umetniku se je odprla pot v novo življenje..
Ko so spet zasijale luči, sO ine zaščcmele v otekle oču Preplašeno sem se o/rla okrog in videla, da se razen mene ni bil nihče jokal. Scr, veda, njim film ni mogel hiti žalosten, ker ue poznajo zgodbe periči-: nega sinu. . .	.. .
Vso pot sem bila zbegana. Mami sem dajala kratke, nesmiselne odgovore. Bolečine m" bilo več, vročično me je obvladovala čudežna vera.
Prigovarjala sem si, da sem neumna: saj filmi se diido «»pravili lepi: koliko genljivilj sem že videla. A tale je bil ves drugjič^n, Ženske niso bile zavite v kožnhe in razkošne plesne obleke in moški ne v smokinge in godba ni dražila čutnosti v lalikotnein plesn. In — sama ne vem. Kljub srečnemu koncu je bil ves film življenje samo.
Smejala bi se, vriskala bi v doslej neznani sreči; nisem več sama, ker so rickje ljudje, ki so tudi poznali sinove peric ia delavcev ili beračev in so se tudi zgrozili ob strašni resnici : da so se rodili v bedi, za trpljenje in prezgodnje umiranje. :
Položaj Žene V raznih drŽavah
; ■ ,	s-E. • - .; ■ - :-.^/.■■V-:--
. .. Položaj žene y neki.državi je odvisen od mnogih - faktorjev in ti so predvsem: stopnja Kospodarskega razvoja dolične dežele, kuHurni ui.yo, ki v ,njej..Tlada, in .idep-loška usmerjenost vladajočega sištema. Prav isti faktorji so bd!o.čilnega pomera:.iudi. za' /položaj moža, toda mož je l)il že sam na sebi vedno; subjekt in objekt: pravic, ki jih je čas. r in Jazyoj prinesel s. seboj. ,Tu. abstirahiram seveda socialne . razlike iii razredna .-borboi' s.katero si tudi mož.nižjih socialnih razredov mukoma pridobiva prnvice.;Toda ko'so., : prido.bljene. so pridobljene, zanj in to je vsein popolnoma jasno. . Ne tako z ženo.. Dna . se mora boriti zanje.še z ozirom na.svoj spOl, ki so ga v tisočletjih naše .zgodovine po.flacili in. mu odmerili podrejeno mesto.' .■.•'.
.Skozi vso dobo razvoja civilizacije in kulture človeške družbe je bila-žena faktor,. ki je s svojim delom nosila dobršen del bremen. Njena telesia konstitucija, pa in njene . biološke funkcije so jo. usposobile predvsem za delo na .domu in polju, zato je...njeno-■ delo ostalo skrito in neopazno. Še danes.je ogromno število, žena.vklenjenih v. domače,' gospodinjsko delo iii še. danes nima to delo v. očeh mož in .tudi nekaterih, žena nikake . . vrednosti,	. ■	.
V delo' in življenje, izven donia,je .potegnila žerip šele; iridastrijska produkcija, ki . . se je razvila v kapiialisfiČHem sistemu. Najprej, je. bila to žena siromašnili slojev, žena iz proletariata, ki .je z.začetkom..kapitalistične .produkcije nastopil kot .uoy sobialra. rSžr
: redr. Žena je-Hü piedstayljala naj^^	delavno, sila bila :žata"dnbrodošla, - Drugi ^
poklici, ki. soVzaliteviiii/ predi?obrozbp m iišje plače,; so ji bili. do'I^o zaprfi.- Šele- leta: gospodarske, prosperitete 7 diugi, polAtici in.;i .zaee|ku ■ .stoletja,' '.leta sveioyne vojne, ko nI bila .mož doma. pred vsćm pa doba gospodarske toTijunkUire .po s-vetoviii vojrii je prinfela novih,; pogojev, pritegnila ženo v skoraj vs.e različite poklice in ji tako dala polno pravico do dela.
. . S pravico do, dela pa zahteva žena tudi druge pravičfe.' Predvsem: hoče biti ckbr .•noiiisko ..izenačeija ž možeiil.ter zahteva ža enako delo tudi enako, plačilo.. .Dalje hoče biti ž. njim enakopravna y. zakbnu"kpt;ž«haj v rodbini kbt iriati in "v drližbi k-of človek-, ■ državljan. Za . vse .to se bori. Za VS& to je treba važnih predpogojev. Tfeliia je špretnt-inb. v. diihovhi usmerjenosti", žeiie same, da postane sve.stna sebe in upravičenosti svojih , ' zahtev.- Treba; je;: sprememb y mišljenju moža, da prizna ženo kot;svO]p polnovredno'', sodelavkb. v gospodarskem, in diihovheni'iistvatjonj^^^ družbe; Treba je tem.eljitih spre^;. ,mein:b v-.'zakönbi;fajab-držav, ki so,;— kakor znano; — vedno za čaSom in ki po ve,cini ; odgovarjajo daaež-gospodarski ,in ,socialni strukturi družbe iz 18, in začetka '19! stoletja;
Dan,0s; irnamo dvoje ženskih gibanj, gibanje žene meščanš.kega in žene-delavskega ' razreda. Razlika med :njima tiči Že v vzrokih in .načinu, kako in zakaj je družba spre--, Jel,a v svoj -produkcijski proces' prvo m žakaj drugo, -Meščanka se- bori za popotno , enakppi;ävno.st z ,n]02em, torej, ,večkrnt proti njemu, za pravico ,dq„dela y vseh poklicih ,'in. ^a politiCnb izenačenje. Delavka pa se z možem vred b.ori proti izkoriščanju delavskega .r£.ižred;a, ;za" ekonomsko, socialno in politično enakopravno člo.veško družbo. Gi-. banji^zrä .pb_eh razredov pa se krijeta v, zahtčvah, ki so skupne obema, zlasti v zahtevi po prid.bbitvi eBake pi^	' "
,, MJšpebi boi-be obeh gibanj so v raznih- državah:, različni,, V .splošnem je .žensko ' .vprašanje, n.apr.edovalo, dpkler je trajala do.ba .go.-^podarskel konjunkture: in dokler se je.: življenje narodov razvij'alo;.v smislu nieščanske demokracije. Danes pa resno .ogrožata-; ;'hapsed,ek žepe tako. v .ppglbdu njeniii pravic do dein,, t j. v njenih.. gospcidarskih inte- ' resih; kakor v njenih pravno-političnih zahtevah na eni strani gospodarska, depresija, ■; iz kateire se. šVet .kar iie more dvig.i]iti, Da';drugi strani pa nove fašistične, ideologije, ki; streme za tčm, da ženo. povsem vrnejo v ozki krog njenega udejstvovanja v rodbini.
Slika današnjega ekonpiBskega, socialnega ih pravno-pplitičnega položaja žene bi bila v glavnem sledeča:
„Mednarodni urad dela v: Ženevi je izdal statistiko, po kateri se danes- lidejstvuje , .T sveipvnem. gospodarstvu 60-milijonov'žena. :
.Ce se ng. oziramo iia to, da večina žen ^bpravlja gospodinjske posle in da je le neznaten procent oiiih, ki sploh ne delajo ničesar.. če torej računamo le one žene, ki so kot..Tbčne ali unnske delavke zaposlene izven doma, dobimo po podatkih Mednarbd-tiega urada dela sled.ečo. tabelo'	'
■ 'D rž a.v a .
■Francija ;.
Nemčija .
Jnpotiska .
Avstrija
Estonija
Indija,
■Anglija
Jugoslavija'^
Norveška-,
.%.,zap. mbž -.'63.44 ; .' 64,45: 65.20 ,, 66,26 67.51 : 68.30 . ; 70:24" : 72,65
% zapi žen 36.56 . 35,55 3'4.aö. 33,74 ; 32,49 31,70 29.76 . . 27,35 27,13 .
število zap. žen 7,900.348 11.480.841 10,131.030 ' 1,069.633 .139,277 48.211,703 .' ; 6,265.100 ■ 166.872 ■ ■ 316.801:.
• 5amo: i>ri S07OK-ju:'• : ,.
85-
Madžarska	74,05	25,95	993.962
Hülandija	75,91	24,09	767.579
Italija	77,39	22,61	3,901.741
Kanada	83,04	16,96	666 021
Palestina	88.41	11,59	31 769
Zedinjene države	77,93	22,07	10,778.794
Podatki so deloma že malo zastareli, deloma pa novejši. Statistika za Nemčijo je iz leta 1933. Število zaposlenih žen je v Nemčiji tačas padlo na 6 milijonov. Podatki za Jugoslavijo so iz leta t936. Številka za Zedinjene države je iz leta 1930., torej iz začetka gospodarske krize. Zanimivo je, da je procent zaposlenih žena prav v deželi z najbolj razvito produkcijo in najvišjim življenjskim standardom razmeroma nizek.
Splošno je zaposlenih največ žen v manuelnih poklicih (poljske in industrijske delavke), nato v trgovini, obrti in prometu, dalje v domačih poklicih in končno v svobodnih profesijah in upravnih službah. V Jugoslaviji je razmerje sledeče: med nekvalificiranimi delavci je 64% žen, med vajenci 557o. nied kvalificiranimi delavci 447(, in med uradniki 34% žen.
Večina poklicev je danes ženi odpriih. V Združenih državah dela n. pr. žena v 532 različnih poklicih; računa se, da je vseh poklicev sploh 572.
Zaposlitev žen v najvažnejših industrijskih slrokah pa je za razne države sledeča:
	Rusija	Nemčija	Amerika	Francija	Anglija	Italija
Stroka	1935	1932	1930	1931	1935	1931
rudarstvo	27.9	1,0	0,6	2,7	0,6	1,8
metalurgija	24,6	3,5	3,0	3,2	5,4	5,3
metalna ind.	27,4	17,4	6,8	12,0	17,5	5,7
tekstilna ind.	64,3	54,0	38,9	65,3	59,2	76.1
oblačilna ind.	78,3	67.9	54.2	79,2	77,4	76,6
obutvena ind.	53,5	67,9	36,9	42,1	41,0	11,9
usnjarska ind.	51,4	24,0	15,3	34.2	35,9	26,3
kemična ind.	38,5	27,9	18,8	26,1	29,8	45,9
živilna ind.	41,4	38,6	24.1	26,3	40,8	31,5
lesna ind.	37,8	14,5	5,4	12.0	15,0	4,1
papirna ind.	40,4	31,5	21,3	42,6	45,1	49,8
grafična ind.	51,1	31,5	21,8	30,3	34,3	19,4
gradbena stroka	19,7	2,9	1,0	1,5	1,2	0,5
V največji	meri so torej	zaposlene	žene v Rusiji	in to v strokah, ki se		pri nas
žene v njih skoraj ne udejstvujejo {rudarstvo, metalurgija, metalna industrija in gradbena stroka). Žene zaposlujejo v rudnikih tudi v Indiji, Kini in Japonski, kjer jih je 60.000. Francozinj je največ zaposlenih v oblačilni stroki, Nemk v obutveni in oblačilni, Italijank v tekstilni in kemični stroki.
V	umskih poklicih se udejstvuje žena predvsem v šolstvu in v socialnem skrbstvu. V Ameriki pride na 80.000 učiteljev 900.000 učiteljic. Načeloma pa je ženi skoraj povsod onemogočen dostop v sodniško, odvetniško in diplomatsko službo. Ženske sodnike pa poznajo danes že severne države Švedska, Norveška, Finska, Danska, dalje Poljska, Turčija, Sovjetska unija, kjer dosežejo žene tudi mesta predsednikov sodišč in podobno, ter Brazilija. V Nemčiji je bila služba sodnice pred prihodom narodnega socializma na oblast dovoljena. Zdaj je to ukinjeno, ker bi bila žena-sodnik po mnenju nekega narodno socialističnega ideologa travestija pravice. Rusija, Turčija, Brazilija in še nekatere druge države pošiljajo žene tudi kot svoje diplomatske zastopnice v inozemstvo.
V	splošnem,so žene slabše plačane od mož, ki opravljajo enako delo. Razlika v plačah znaša od 15°/„ do 357o. Velike so razlike zlasti v mezdah ročnih delavcev.
Lefa 1935. je znašala povprečna mezda delavca pri nas 23,74 Din na dan, delavke pa 17,24 Din na dan. V dobi krize padajo ženske mezde hitreje od moških. Pa tudi pri umskih poklicih se pozna razlika. V Ameriki so zlasti akademsko izobražene žene mnogo slabše plačane od mož. (Zgodi se, da ima n. pr. 55-!etna žena isto plačo kot 26-letni mož). Na splošno so prejemki žene v državnih službah izenačeni s prejemki moža. Izjemo pa tvori Indija, kjer je pomanjkanje intelektualk in so zato — zlasti v prosvetni službi — bolje plačane od mož.
Posebno težak je položaj žen, ki si služijo kruh v tkzv. domači industriji. Njih zaslužek je n. pr. v Italiji, na Češkem, v Nemčiji in pri nas prav podoben zaslužku japonskih delavcev, ki so zuano najslabše plačana delovna sila na svetu.
V normalni razvoj napredovanja žene v raznih poklicih je posegla gospodarska kriza in rastoča brezposelnost je začela omejevati možnosti in ugodnosti, ki so si jih žene že pridobile. Posamezne države skušajo čim bolj omejiti udejstvovanje žene v javnem življenju. Predvsem hočejo izriniti žene iz bolje plačanih mest, ročno delavko pa raje obdrže, ker dela za nižjo mezdo kot mož. Pri nas v Sloveniji je prišlo v času krize na eno odpuščeno delavko 5 do 6 odpuščenih delavcev.
Najbolj kritičen je bil položaj 1. 1934., danes zaznamuje gospodarsko življenje delno izboljšanje. Celotno število brezposelnih žen je nekoliko padlo in to v sevemo-evropskih in srednjeevropskih deželah, v Kanadi, Južni Ameriki in Južni Afriki. Ponekod postane brezposelnost bolj pereča le v nekaterih sezonskih strokah (Norveška, Litva). Drugod narašča brezposelnost pri mladih ljudeh. To velja za ročne delavke. Manj se pozna izboljšanje v trgovinskih in obrtnih strokah, kjer brezposelnost rasie (Švica, Jugoslavija). Položaj intelektualk je na splošno še manj ugoden. Mnogo jih je brez posla v Kanadi, Švedski, Finski, Romuniji, Grčiji, Jugoslaviji in drugje.
Posebno poglavje tvori rastoča brezposelnost starejših žen. Po statistiki iz Anglije iz 1. 1935. je 39^/o registriranih brezposelnih žen nad 35 let starih. Podobno je v Kanadi, Zedinjenih državah, Južni Afriki, Švedski, Norveški, Portugalski, Avstriji in Švici (kjer sta ^/j brezposelnih žen nad 35 let stari; med njimi je največ gospodinjskih pomočnic). V državah Vzhodne Evrope zaenkrat problem zaposlitve starejših žen ne dela še posebnih težkoč.
Od vseh najslabši pa je položaj poročene žene. Razne ankete so ugotovile, da je poročenih žen zaposlenih čim več, kolikor manjši je zaslužek mož. Iz tega sledi, da poročene žene iščejo službo predvsem zaradi tega, da morejo gmotno podpreti rodbino. Vendar so mnenja o pravici poročene žene do službe zelo deljena. Oblasti, strokovne organizacije, intelektualni krogi (Poljska) in celo nekatere ženske organizacije so se izrekle proti zaposlitvi žene, če je mož t službi. Mnoge države so uvedle za državne uradnice celo celibat (Avstrija, Južna Afrika). V Jugoslaviji so poročenim državnim uradnicam reducirali plače. V Južni Afriki ni med profesoricami, učiteljicami in vzgojiteljicami nobene poročene žene več.
Edini deželi, kjer prevladujejo še liberalnejši pojmi, sta Indija, kjer je večina žensk v službah poročenih, in Švedska, kjer so oblasti zaradi padca števila rojstev interesirane na tem, da žene čimbolj preskrbe.
Po statistiki iz 1.1936. so na svetu danes 4 milijoni breposelnih žen.
Posebno krivično pa je za ženo tudi njeno neenakomerno napredovanje v službah ter dejstvo, da so jim vodilna mesta po večini nedosegljiva. Tak je položaj zlasti v Romuniji, na Švedskem in tudi pri nas. Zanimive so odredbe, ki so izšle Ionsko leto v Grčiji in ki so ženo zelo prizadele. Tam ne sprejemajo ženskih moči niti v državne niti v one privatne službe, ki imajo kakšne koncesije od države. Dovoljene so ženam le službe v šolstvu in socialnih ustanovah (sirotišnicah, ženskih kaznilnicah, jaslih, otroških vrtcih). Učiteljice francoščine in glasbe se smejo nastavljali le v razmerju 1; 2 z moškimi močmi. Ženske tudi ne smejo postati direktorice gimnazij.
87-
; Želo zriftčiien . za; našo dobp. pa je, pojoy, .<3a zavzeinajo' izpraznjenci m^ delaVk;, ih-Damesöenk možje. inrsicerVtolco.^^d delajo; za isto^pla^o, fcot.jo.je pTelbrnala žepa^. .To se. dojilja fl. pr..v. Švlei. -Tu.d^	jrriamo illfeh. .pojavi-,^	z;ar6čenci,.
pod pogoje.Qi,'-da -žena prepusti b<>dočemu možu; svojo službb in'svojo mezdo,Aöd. države ; ali pa od posameznih; indiistrijskih podjetij posdji;Ia ža poroko.;; • . - •;	.
Na drugi strani; pa'. zaznamuje . Velik .napredek v . gospodarskem -položaju .in v prav4Qi do dela ruska! žena, ki ^ so" .zanjo bddelili jiove; delovne päho'ge ter «kušajo empirično ugotoviti njeno specifično sposobnost ža kakšno delo. .Načelnp pa sp jt vsi ', jpoklipi odprti. Prav pogosto dosegajo .žene tara .iudi vodilne, položaje., Tako. tehničnih institutov pod vodstvom žen. V znanstvenih poklićih jih. je. .na vodilnili ■ mestih •'/j, še več pa v industriji in poljedelstvu.
Pravni položaj žene hočem obravnavati z vidika rodbinskega in dednega prava ter •. ; socialnih .zakonodiij in zdravstvenih mer,- ki so jih podvzele razne vlade .z namenorbi,.. da omilijo težki položaj žene, znižajo visoko mprtaliteto mater in otrok v zgodnji.mladosti in predvsem pospešujejo nataliteto, ki v .splošnem piida.	' . .
; Pravni položaj žene v raznih državah je zelo različen. Zakonodaje evropskih držav.! glede ženinega položaja vi rodbini delimo v/tri .skupine. {Delitev sem prevzela pO-raž-:'., pravi dr. Vita Kraigherja, Žena v sedanjem rodbinskem pravu pdedinih.evropskih .držav,-ki je izšla V.septemberski. številki 2S lanskega leta.) Te- tri skupine .so: T. Skupina-držav, k jer je v veljavi ;zakonodaja Napoleonovega Code Civila, 2. sk opi na Osrednje-,' evri:>pskiH držav, z Nemčijo,. Švico in Avstrijo na čelu, 3. skupina skandinavskih-.držav,-Francoski -Code civil velja v Franciji sami ter v Belgiji. .Luksemburgu. .Poljski». Italiji,'Nizozemski, Romuniji, Bolgariji, Portugalski,.deloma v jugoslaviji ha teritorijü stare;-Srbije, dalje, se v južnoameriških ..državah Argentiniji, -Ćilu- in. Braziliji. Tii. veljajo-v ; : glavnem sledeča načela: :S poroko' postane žena lastnina moža in izgubi opravilno sposobnost. Določena je predvsem v tO, da rodi otroke. Y dednem .nasledstvu.deduje . (po .srbskem pravu) najprej moška' linija dO 6. kolena in. nato ženska .do 4. kolena. ; Žena.nad ptro.ki nima pravice, oče je glava rodbine in ima očetovsko, oblast.-^ Neza--kbnški otrok dobi materino irhe.- Iskanje ne^konskega očeta je prepbvedartor
Srednjeevropska skupina z Nemčijo, Švico in Avstrijo na čelij priznava :porpčeni •ženi opravilno sposobnost, Omejuje pa jo v svobodni izberi poklica ih ponekod, v svo--bodnem . razpolaganju-z imovino. Nezakonski. otrok dobi materino ime, a ö,ee mora." skrbeti zanj. Po načrtih o preureditvi zakonikov se bo tej skupini pridružila še Fran^ ^cija, Italija, Romunija, Češkoslovaška in Jugoslavija. To bo jDomenilo napredek za ozemlje stare ;Srbije, doči.m je v Sloveniji, Ilrvatski, Dalmaciji in .Vojvodini, itak še v , yeljayi avstrijski zakonik.
Po nastopu narodno socialističnega režima pa se je pravni položaj; zeiie v. r^emčiji .-nekoliko spremenil. Tako žena tam brez moževega dovoljenja nCrSme odpreti banenega računa. V dednem pravu je zelo zapostavljena. Dediči so v zapovrstnem redu: 1. sin • ali vnuk, 2. oče, 3. bratje, in njihovi; moŠki potomci, 4. ženski potomci in njihovo po-tomstvo, .5. mati,. 6. bratje in sestre -in njihovi potomci. Žena deduje šele .na^ osmem riiestu; Žena in hčerke ne morejo, biti posestnicb zemljišč. — Oblast lahko izvede.•. prisilno ločitev, zakona, če je to v interesu javnosti (tu pridčjo v poster politični ;iEio-menti in pa nevarnost združitve dveh zločinskih tipov). •	;'-•
.Naprednejši od sretjnjeevrbpskega je madžarski-zakon.
V skandinavskih državah": Švedski, Norveški," Finski, Danski in Islandiji j«?, izve^, . dena. popolna enakopravnost žene in moža pred zakonom. Pravice zakoncev-so skupie in enake.^Žena ža nobeno stvar ne. potrebujeVjprivoljeüja moža. Sprejme lahkb mbžeyp. ime ali. pa obdrži svojega.. Pri ločitvi ni kjivca.. Skand.inavske države (predyscin.N^^ , veška). razlike med zakonskim in nezakonskim, otrokom ne. poznajo. Nezakonski..otrok .
88 ■ ■
dobr im^B pö očetu in oba Toditelja sik, ga ;dolžna:vzdi5eTati-do 18. Iet4...0cc Biti iiS '" sme ziipiislili ilriarc, i-.c ni poskrbei za oiruka. .	.; , •
Popotno- enakopravnost žen'o' je'šprpvedla v irodbinsk'em .pr^jvn. tnđi -Sovjets^^ ■ unija,; ki je y najiprolju z določbo carskega kodeksa, da žene brez moževega dovoljenja . nihče: n4';sm'e. .sprejeti na delo, dala žerii popolno svobodo. Žena ni dolžna, sl.editi, mflžu ! y iibvo bivališče. K. družinskim izdatkoiÄ prispevata zakonca '.sorazmerrio. Žena. lahko obdrži svoje ime.. .Ločitev je lahka in se izvrši, .po .želji obeh ali enega zakoriea. Krivca iii. Ločenca ."nadalje, oba skrbita-za otroke in znaša, vždrževalnina do ene tretjine riio-; 'zeve ali .ženine. plače. . .Otroke .prisodi oblast tistemu, ki. bo laže in bolje zanje skrbel... Počim; .je,carski, zakonik določal, da nezakonski otrok ni'y soroda nifi. z očetom niti z iaaterjd, danes-zakon .razlike med zakonskim in nezakonskim otrokom sploh ne pozna: f . . 2.animi-va je borba indijskih žen za enakopravnost iti proti starim institucijam, ki so:-'še .v-veljavi. Bore se proti" .sklepanju otroških zakonov, proti prostituciji, za.döVo-' Ijepje, da še,sme vdova ponovno poročiti, ter za: ločljivost
,Pravni položhj Japonke je precej.: inizeren. Popoliioma hi'ezpravna je predvsem žeha.:,n&legalizirariega zakona, to je zakona, ki je bil sklenjen proti volji hišnega stare-•šine.. :Iato .dajanje ali prestopek se pri možu ih pi?i ženi različno oceiijiije.. V slučaju, zakonoloiristva ima mož pravico do: ločitve, ce je. žena kriva ; če je pa mož kriv, žena te .pra.vice nima. Kazen za ženo znaša v.takem primeru dve leti zapora, mož ostane ■ nekaznovan, ;]..očitev ,zakona je jafaka,. potrebno je le-soglasje obeh strani. V dednem pravu-je, žena še-posebno, zapošlavljeiia. Do :letu. 1900. je bilo stališem po zakonu do-volj.eno prodajati deklice v javne hiše. Godi.še pa to prav pogosto še zdaj.
;.. : Spcialiia in. zdravstvena zakonodaja je za vsako delovno, ženo in njenega otroka ; teir za napredek vsake dižav? največjega pomena. Razvila se je ta zakonodaja vzpo-. redno z industrijo in to predvsem v povojni dobi. Tako imamo danes razen v nekaterih primferih'y po -večini, v vseh državah napredno in moderno. .socialno in ždravstvenp .zaščito. ..Motivi, ki šo-veclli posamezne države, db.tega, so različni. Rezultat pa je se-veda' .;;OdvisBn pd- tega, ali,, kako in v koliki meri se. odločbe leh naprednih zakonov izvršujejo . in ali morejo nuditi zadostno protiutež ,velikim socialnim zlom in boleznim-današnjega časa. : .Prvi .poskus splošne zaščite ženske delovne sile je bil izvršen v okviru versnjške mirovne.. pogodbe. Od tedaj, naprej pripravlja .glavne zakone za socialno skrbstvo .Mednarodi. urad del,a, ki izdaja konvencije in priporočila. Na podlagi teh potem posa-: i^ezne cKave urejajo, svojo ..socialno zakonn , : ..Posedaj sP.izšie-tele konvencije in priporočila:^
:. ; -Zena^ zaposlena .v. ti-govini. la industriji mora dobiti dopust 6 tednov pred in po ; porodu. .Pripada ji tudi podpora za vzdrževanje, ter brezplačna zdravniška.in babiška , ■ pomoč, "i: Nočno delo :žćn v industrijskih podjetjih je prepovedano (od. 1Ö. «večer do;:, 6.;zjut.r.aj). ^^ Podjetja .za pridobivanje -svinca .ne. smejo zaposlovali žen in otrok. — Z.mininlalno mezdo naj se; zaščiti dnevni zaslužek žene v doiriači industriji, ker so: v tej indiistriji kolektivne pogodbe izključene. —. Usvojen je prinčip eniike mezde za moža in žetjp in iOurnega delavnega tedna. . . ; .
: yeciha držav .je te .določbe že, uved|a ali pa ;podo.bne..zakbne šele/pripravlja... . Nekiitere: .naprednejše države so uvedle,še . celo vrsto modernih zakonov in ustanov za. . Socialno, in, .ždrsvs.tveno zašči.to žene in otroka. To šo: obvezno bolezensko in; starostno zavarovanje, ižjemnp-ppstopanje:zženoj prenatalne-klinike :(ki jih. imajo zlošti-.-y-: Franciji ih Angliji, kjer.'.se jih poslužuje 40.°/^ žen), posvetovalnice,za noseče žene, ; dečji domovi, jasli pri večjih industrijskih:-obratih, dečje kolonije, počitniški dotnovi in podobno.	.•■/.. .
■ Poleg: drža-vnih ;bblasti skrbe- za sočialnp in ,zdravstveno skrbstvo še',v.e,čje inestne . občine, v vdiki meri je pa ;to:tudi ,stvar pri,vatne,^iü^^	;, " , - .-:
>.89;. '
Napredno socialno in zdravstveno zakonodajo imajo predvsem: Sovjetska Unija, Anglija (vendar so šele v najnovejšem času uzakonili 8urni delavnik za žene in mladoletnike) in Francija, ki sta uvedli podobne zakonodaje tudi v svojih kolonijah, dalje Poljska, Finska, Avstrija, Nemčija, Italija, Češkoslovaška, Jugoslavija in Kitajska. Precej zastarela je zakonodaja v Belgiji, Bolgarija pa ima socialno zakonodajo šele v osnutku.
Na Japonskem so šele 1. 1931. znižali delovni čas od 14 na 12 ur dnevno.
*
* *
Za današnjo dobo je značilno splošno nazadovanje števila rojstev. Padla je nataliteta v Nemčiji, Danski, Belgiji, Švedski, Franciji, Angliji, Estoniji, Češkoslovaški, Grčiji in drugod. Podatke o porastu natalitete beležimo le iz Rusije, dasi je bil do nedavnega splav tam legaliziran, ter iz Italije, iz podeželja, dočim v večjih italijanskih mestih število rojstev pada. Posamezne države skušajo na razne načine dvigniti število rojstev in dajejo v ta namen zelo ugodna posojila, davčne olajšave, uvajajo davek na samce in podobno.
Poleg prizadevanja, da dvignejo število rojstev, skušajo države zmanjšati število smrtnih slučajev pri materah in otrokih. Zlasti je velika umrljivost nezakonskih mater in otrok. V Nemčiji je 1.1933. umrlo 77oo zakonskih in IfS'/o,, nezakonskih mater. V New Jorku umre letno trikrat več nezakonskih kot zakonskih mater. Na Danskem so ustanovili tkzv. obljudovalno komisijo in materinsko pomoč, ki nudi nezakonski materi leto dni brezplačno bivališče in oskrbo. V državni porodnišnici v Pragi sprejmejo nezakonsko mater 4 tedne pred porodom, nato lahko ostane tam še tri mesece brezplačno. Če je pozneje potrebno, skrbe še celih 6 let za otroka in prispevajo zanj po 100 Kč mesečno. Tudi za naprej ostane otrok pod nadzorstvom mladinskega skrbstva. — Estonska daje vsaki noseči materi brezplačno zavetišče v zavodu za dobo 6 mesecev, otroka pa obdrži za 3 leta. Tudi tu deluje komisija za prirastek ljudstva. — V Angliji mora nezakonski oče plačevati za otroka do njegovega 13. odn. 16. leta. Oblast in unija za zaščito otrok gledata na to, da po možnosti preskrbita nezakonski materi zaposlitev v otrokovi bližini. — Na splošno je najmanjša umrljivost mater na Danskem. V Indiji je padla umrljivost porodnic od 107o na 4%(,- Prav zanimiva je tudi statistika o umrljivosti otrok v 1. letu starosti, ki nam nazorno govori o razmerah v raznih deželah. V procentih znaša umrljivost:
Čile........25	Ulster.......8,6
Romunija.....19,2	Škotska......7,7
Madžarska .... 15,4	Francija......6,9
Bolgarija.....15,3	Irska .......6,7
Jugoslavija .... 15	Anglija ......5,7
Letonska.....13,3	Švica.......4,8
Palestina.....13,1	Švedska......4,7
Poljska......12,7	Holandija.....4
Češkoslovaška . . 12,3	Avstralija.....4
Španija......11	Nova Zelandija ... 3,2
Italija.......10,1
Skoraj vse države se bore tudi proti umetnemu splavu in ga strogo kaznujejo {zlasti v Nemčiji in v Italiji). Vkljub temu se računa, da je število splavov ogromno. V Nemčiji zaznamujejo letno pol milijona znanih splavov. Od teh umre letno 80.000 žen, 300.000 jih zboli in 200.000 jih ostane trajno bolnih. V Italiji pride na 1 milijon porodov 80.000 legitimnih splavov: največje je število splavov v gornji Italiji, ki ima velike industrijske centre). V Rusiji je bil do nedavnega splav dovoljen, če ga je izvršil zdravnik v bolnici. Lansko leto pa so bili sprejeti novi zakoni, ki splav dovoljujejo le v slučaju zdravstvene indikacije in v slučaju, da so starši dela nezmožni. Na Češkoslovaškem je bil že izdelan zakonski osnutek, ki naj bi dovoljeval tudi splav iž socialne indikacije, zakon pa še ni bil sprejet.
90-
Da omenim še gledanje posameznih narodov na veliko socialno zlo, prostifucijo. Reglementacija prostitutk je obvezna danes še v vsej zapadni Evropi, dalje v Poljski, Rurauoiji, Grčiji in Nemčiji (Nemčija je leta 1927. odpravila reglementarijo, toda narodni socializem jo je leta 1934. zopet uvedel). Nimajo pa reglementacije Rusija, se-vernoevropske države, Avstrija in Jugoslavija.
Tudi pregled pridobljenih političnih pravic žene je prav zanimiv. Kar čudno se nam zdi, ko beremo, da imajo n. pr. žene Južne Afrike in Rodezije (seveda le žene bele rase). Velikih in Malih Antilov, Urugvaja in drugih našim evropskim pojmom oddaljenih zemelj popolno, aktivno in pasivno volilno pravico, da jo pa na di-ugi strani napredne države, n. pr. Francija, še nimajo. Vzroki so različni, seveda predvsem politični. (V Franciji je že trikrat parlament sprejel v svoj program, da uzakoni popolne politične pravice žene, toda vsakokrat se je uspeh razdrl na odporu senala. Glavni razlog je bil strah senata pred porastom klerikalnih glasov v Franciji, ker bi bila klerikalna stranka med ženami brez dvoma dobila lepo število volilcev. Tudi sedanja skupščina ima v načrtu, d,a pribori ženi politične pravice).
V naslednjem hočem navesti le nekatere bolj znane države, ki so si v njih žene že pridobile volilno pravico, in druge, kjer je še nimajo.
Popolno aktivno ia pasivno volilno pravico imajo žene v: Avstraliji, Braziliji, Veliki Britaniji, Danski, Estoniji, Finski, Indiji, Irski, Kitajski, Novi Zelandiji, Norveški, Poljski, Rusiji, (30°/o izvoljenih poslancev je žen), Turčiji, Švedski, Španiji, Združenih državah i. dr.
Imele so aktivno in pasivno volilno pravico žene tudi v Avstriji, kjer pa je volilna pravica za može in žene po nastopu avtoritarnega krščansko socialističnega režima postala brezpredmetna, in v Nemčiji, kjer od leta 1933. kličejo državljane k glasovanju le za slučaj plebiscita.
Delno volilno pravico imajo žene v Belgiji (kjer volijo le vdove v vojni padlih vojakov). Madžarski in Portugalski.
Pravico glasovanja v občinske zastope imajo žene v Grčiji, Rumuniji, Bolgariji, (le matere), Palestini in v državah Južne Amerike. Imele so to pravico tudi Italijanke, z nastopom fašizma pa so jo izgubile.
Niti pasivne niti aktivne volilne pravice nimajo: Vatikan, Francija, Švica, Egipt, Irak, Perzija, Mehika, Japonska (Japonkam je bilo do leta 1922. sploh prepovedano udeležiti se političnega zborovanja), Jugoslavija in še nekaj drugih dežel.
Celotna slika nam kaže borbo na vseh straneh, uspehe in neuspehe. Kakšna naj bo danes naša prognoza za nadaljnji razvoj ženskega gibanja ? To je odvisno predvsem od poti, ki bo šlo po njej svetovno gospodarstvo, ter od političnih prilik.
Največji napredek v pogledu enakopravnosti z možem je dosegla dosedaj žena severnoevropskih držav in pa Rusije, kjer skušajo slediti Ljeninovemu načelu: „Važno je, da dobe možje in žene enako izobrazbo v zakonodaji, socialnem življenju, administraciji in vladanju." Temu načelu pa stoji nasproti mišljenje ideologov ruske sosede, nacionalno socialistične Nemčije: „Ženska je zato tu, da služi moškemu, in samo zato je tu, ker moški ne morejo roditi otrok. Da je ženska zašla v produkcijo in da konkurira z moškim, je prav tako ena izmed posledic materialističnega duha. Družabne odnose je treba urediti tako, da ženskam ne bo treba delati ali študirati, marveč da bodo živele od moževega zaslužka, kakor je to bilo v preteklih stoletjih. Samo po sebi pa se razume, da je treba ženi odvzeti politične pravice." (ŽS, 1933) Hitler pravi v svoji
91-
knitg!;„:ME!iil/Ka«pf":;i& može je država in btij; ia'žepe m	otroci,. i(i:ckim",\
ifl zopet na'.drugem.; niestjj:.: „Pri., vzggji. .deklet je treba; jj.olagati nojvečjo .p.ožnjo na. ijjih ' tele5ao v^go.ib/ naiö na njihove duševiie- zmožnosti in kppčBp na intelekt,'^ V tem stnišlu., je danes, v Nemčiji . sestavijen-tudi učni prigroBi iii..ss deklefa predvsem'fizično, vežbajov tsr uSe. iiaulia o rasizmu, pödetlö'vanju, e.tnotögijr, in pođilbnp; .Zatp 'sbJ.iiđ IB.OflO.'jil-;. sokosplk- iz leta 1932.. štele .iieraške liiiiverže"dve" leti jpozrieje le poldrugi!tisoč sfudeiitk.;. Zato morajo dekleta po. konianih .srednješolskih šttdijah v .delovne tabore, kjer .Be. uče gosppdinjstva in'dela na pd.yu. ,(L.,1934. je bilo v Seničiji 242 delovnih taborov za i|c-: . kleta, ki: v. njemu odslužijo objigutni ,,Frauendienstjahr'!).-; :
Tprej naša prognoza?. .Mislim, da nam je Vsem jasno, . da nazaj ne moremo iii;-ne smemo. Naš ideai je popolna, in brezpogojna-enakopravno'st vseh': ljudi in žene posebej. ■ Nas .ideal je.sküpnp delP: mpža in.žeiie".za.napredek..človeštva;ter^denjokragije-.v-.sv . najpppplnejši. obliki. In-vse to je tudi naša naloga.:;	> ■ '. ■ %■ . .-
Kritike in poročila
Ljubljansko gledališče. Drama. Dramatski prvenec J o k e Z i g pil a; „K a dat ae utrg.a oblak"'-'je bilo v letošnjem; letu p'ryo.izvirnö.delp še živečega 'dbiia^^ avtpija^ ■ - , ■	,...	' .	.-;'"■■:■■",	•-..■-
. Drama je presenetila.z lepim in spretnim di.a.logom, močno, ožnacitvijp nekoterili; oseb in krepko realisliko prikazanega dejanja. V.gledarcu za trajnp. vendar ni,zapu'sfil9 '. močnega in pozitivnega vtisa. Glede zgradbe je iieprijetno učiilkpvflla analitska metpda ..dela in-pozna razrešitev predfabule,, glede.vsebine pa moreče pi-eteča katastrofa, lj;i v svoji neizogibnosti ne nudi nobenega rešilnega- oddiha. ■■ .'-.-
Naslöv dela ;,Kadar se utrga.oblak" se. nanaša na naravno katastrofo, im.a pa. tudi .' ' iimboien pomen V družinski tragediji. Lesni trgov.ec .in mogotec .Jakob Kalan je .v.inla-
dih letih pregtial mladega bajtarji, da-si je na njegovem niestu žgradih ' nem pa še z denarjem preslepil nevestp njegovega siha-Ani^	jo vzel'ia fenpi-;
Andrej je izprva taval ,pp svetli,.: natp ;pa .pPstal ;prvi žagat pri Kalahu. Njegpvo nera^^ kbnskp hčer Lenko je vzela k- sebi Kalanka in . jo vzgaja z domačim ..šinom Lbjze.tpm^^^^^ Med Lenko in Lojzetom se vname ljubezen. Očetu je to prav, saj" upa š prlvbljenjem:; v ta zakon popraviti mladpstni greh, ki ga je zagrešil nad Lenkihimi starši. Miiti pa se -zgrozi, zakaj le.ona ve, .da sta Lpjze in Lenka prav zä.pray brat in sestra. Loj.že/ni . Kalatiov .sin, spočela ga je tik pred pbrokp z Andrejem) svbjp edirio resnično ljufenijo. , .V brezupni grpzi razodene, resnico. Ob naraščanju vodä;.se,zamaši jež nad. Kalapovb elektrarno in katastrofa preti. Andrej plane v^ vihar, da bi .očistil jez in relil- e^^^ — za sina. Toda pp nesreči; strmoglavi -v ;sirugo in .umre. Jez resnično ne vzdrži in vse". se ^rnši. Lenka gre zä; pčetpm prpstpvpljnpsmrt..	X. v.■'.-
Skrbnejša. uprizoritev' in prikladnejša. razdelitev vlog.bi bili delu'-.gpt'bvb pripo-,. niogli;do večjega .uspeha. Režiser g.: Debevec je nekatere slike sicer'Iepn: iz'ddai. 'vendai'--.-: je v drami ostalo dosti neskladnosti in nenaravnošti. .Osebe se ;v.'dani anibijent-'niso. povoljno vživele.' Najmočnejša'; postava je. Ml romantičnp- zgrajeni .Skrbinškov trgovec:': :Lipe izda; .ostale vloge se.pa niso dvigale nad povprečnost..	' . '	^■
Druga češka noviteta letošnjega sppireda je: bila izražitp sodobna-komedija .„N a:--Ted e ni p.l p š;Č:i'7; l^i ji -JQ avtor dramatik'',Vi.l j em We rn-e'r. ''-	- . ■: ■-.-''.-..:. '--
■ Stari . idealistiehi profesor. Junek' n'e;inpre. dojhile'vati.ppspešehega spdbbn^ Z ljuLeznija- in skrbjo, lah.kb sledi novim potem svojih ptrök-, .z razumevanjem:in jim ne: more. Naistatejši «in je brezposelni inženir^ ki .liiha üi'ed polno življenjski \ jn tij)kb;tn cinično .žagrenjenostjo. ;Starejsa hči .je zdi-avfiicat .ki :ima' pol.eg. yeselja -'in , r^siiošti dp: saindstojnega:ppklicnegn; dela še vedn'o Vetikö .inerb'ljubezni do povprtč.ntišti ..
92-
in praktičnega zalconskega življenja. MlajSi sin že ne pozna več idealov in razofarnnj starejšega brata. Veselo tratenje časa s športom mu zadovoljivo izpolnjuje luhkumiselno življenje. Najmlajša hči pa se bori za filmsko kariero, za katero žrtvuje tudi ljubezen, zakon in čast.
Temeljni mntiv komedije ni nov. Novo pa je iz vsakdanjega življenja zajeto reševanje aktualnih moralnih in socialnih vprašanj, ki jim je zlasti v zasnovi avtor postavil močno podlago. V izvedbi je pa znatno popustil in moč dela od dejanja do dejanja pada.
Režiser Ciril Debevec je v igro položil mnogo globokega razumevanja in okusa. Sam je igral starega profesorja, njegovo ženo gospa Šaričeva, otroke pa so podali Jan, Boltarjeva, S mdn in Vida Juvanova. Dobre so bile nekatere stranske vloge, predvsem gospa Gabrijelčičeva kot teta Mala in gospod Skibinšek kot filmski režiser Pavelka. Največ giilerijskega priznanja je bil deležen gospod Potokar kot nogometaš Fronta Cikan.
Sodobno življenje obravnava ludi drama „Atentat" švicarskega avtorja "W. O. S o m i n a.
Žena odličnega "političnega delavca ustreli notranjega ministra zato, ker jo je onečostil in duševno zasužnjil. Strašni dogodek zajame vse mesto. Policija je na nogah. Išče se krivec. Sum pade ha njenega moža. Po brezizraznih duševnih peripetijah prizna žena možu svoje dejanje. V obupni grozi ne najdeta druge rešitve kakor skupno smrt.
Ko bi bilo delo objektivno idejno močneje utemeljeno, bi imelo višjo umetniško podstavo, tako pa leži vsa njegova cena le v psihološki zgradbi individualnega junaka. Z izredno silo prikazuje avtor predvsem erotične odtenke edine nastopajoče zakonske dvojice.
Kompozicija dela je strnjena, dejanje zgoščeno in dramatska napetost, kljub nekaterim nelogičnostim, spretno stopnjevana do zadnjega prizora.
Režija g. Milana Skrbinška je s poglobljeno.'tjo v možne podrobnosti ustvarila z „Atentatom" eno najmočnejših letošnjih uprizoritev. Edina igralca ga. Mira Danilova in g. Levar sta s svojo silno, prepričevalno igro dokazala izredne umetniške zmožnosti.
S. T.
Bežen pogled na rusko ženo. Reformna komisija pri češkoslov. ŠVSP je lani priredila ekskurzijo v Rusijo z namenom, da si ogleda šolstvo in spozna življenje ljudstva po mestih in na kmetih. Videli so marsikaj novega, lepo urejenega, pa tudi marsikaj, česar ne morejo odobravati. Zen.ske članice komisije ao fe zanimale zlasti za življenje ruske žene, za njen položaj v socialistični državi. Dr. L. Nosilü^a-Zlesakovä popisuje v „Ženski Radi" svoje vtise o novi ruski žciii. „Ni mesta, ni dela, ni življenja, kjer bi je ne bila videla," pravi, „in povsod stopa za svojim ciljem trdno, s hitrim tempom in z nepopisno žilavostjo."
Nova uprava je izvedla načrt za enakopravnost žene z možem dosledno, od začetne koedukacije v šoli do javnega dela. Dr. Nosilova je opazovala skupno šolanje dečkov in deklic. Med obema spoloma vladajo res radostni, tovariški, priprosto človeški odno-šaji, ki so daleč od frivolne pobarvanosti. Ženo, ki je nastavljena za kondiikterko na tramvaju, ali miličnico v osebi stražnika na ulici merijo in cenijo samo kot človeka in delovno moč. Katerokoli delo, uspeh in prestopek žene presojajo samo s stališča človeka, ne spola.
Značilen je Sevčenkov spomenik v Harkovu: okoli nadnaravno velike postave ukrajinskega buditelja se vzpenjajo simbolični liki iz zgodovine ruskih vstaj in zmag od najnižje do najvišje stopnje. Spodaj na podstavku stoji ruska ženo, sužnja, s sklonjeno glavo, uklenjena v vedno se ponavljajoče nezaželjeno materinstvo: vrh kipa pa končuje postava mlade žene s ponosno dvignjeno glavo in .s knjigo v roki. To je žena. ki predstavlja novo rusko ženstvo in ki d.ije pečat sedanji Rusiji. Po mnenju dr. Nosilove bi bili v zmoti, če bi sodili, da ta žena odklanja materinstvo. Kult detela je v ZSSR velik in splo.šen, toda materinstvo je za ženo to, kar bi ji moralo biti: radovoljno in radostno življenjsko izpolnjevanje, sreča, ne pa prisilna ali edina izpolnitev življenja.
93-
Raska žeiia je povsod pri delu; Potrebuje jo zemlja,- kličejo jo zgradbe. Žena je, v-tekmi 10 konkurenci tei- kaže, kar zna.. Stoji t isti vrsti ž niožem. in ičiii: jo edini iz-;, jemai zakon: dva meseca pred porodom in dva ineseca. poteni ima plačan dopnst. Delovno pravo, kofektivne pogodbe, zakoni ne poznajo izjertiuili . določb, za ženo. .Žena je enaka članica občestva, kakor mož,; vse je za oba enako in skupno. Češko opazovalko je zanimalo, kako šp se zene obnesle pri teh, ža.vse tako enakih pogojih. Povpraševala je povsod samo moške,' ¥ tovarni v Ljeningradn, v upravi dečjega sanatorija v Harkovu,- v Parku kulture in počitka v Moskvi: kako so še izkazale, koliko jih je,-..? Povsod .isti, odgovor: ,,Kako mislite, no, kakor-mošje;" Včasib je žena celo spretnejša ia natančnejša pri, delu. Posebnih zamud ni pri ieriah. Mezdo imajo isto-kakor- moški, p6 kakovo.sti dela in izvrševalne irioči .in po' mezdnem Tazredu; v, katerega delo spada. Možje so ji odgovarjali odkritosrčno in preprosto, toda,z začudenjem. Orno- -, žena, samska? — to je vendar ,njena stvar. V Rusiji, samskih zeri skoro ni, ker je lahko .ustanoviti-družino.; Žena dela kakor mož, skrb za otroka p.a .prevzema v vedno .večji meri država. Problema brezposelnosti in krize ni, zato: se mladi ljudje zgodaj poroče. •Tudi ločujejo se, toda statistike kažejo,, da se, razmere boljša.i0, čimbolj .se država oddaljuje od zaleta revolucije. Danes je za ločitev potrebno privoljenje obeh zakoncev. Smoter državne uprave je v ,prizadev.nnju, da se poslovi, družina na trdno podlago, toda, ne na tako; da bi bila-leni edino delovno, področje. V.Rusijt.so tudi žene brez poklica,-, toda država zahteva od njih prostovoljno javno, delo., "	.
Dr.,Nošilova je videla v, Ljeningradii ravnateljico tovarne, V Moskvi - ravnateljico največjega Parka kuUure in počitka, ravnateljico tuisko-prometnega urada, zdravnice, v sanatorijih, vodnice tujcev, inženirke-v Drijeprogesu, povsod žene,in žene. Mlade, prijetne, polne ve'^elja. katerega, da je uspeh in vesel.je ,do dela. Opažovala-jih je le v večjih ,me.stih, na kmetih ni bila, tudi ne v oddaljenih republikah, Toda to. kar je videla, pravi: „je pot nove žene, ki si lahko izbira poklic.po svojih sposobnostih in pp tem, kakor ji ga določajo okoliščine, a ne protekcija." .	P. lločevarjeva
Leposlovna dela jugoslovanskih in bolgarskih književnic v letu 1936, Pri Slovencih,. Hrvatih in Srbih izkazuje malokatero lelo tako malo novih ženskih knjig, kakor jih je izšlo lani. D e.s a n k a. M a k si m o .v i d, članica;beograjskega Penkluba in najboljša jugoslovanska pfsnica, je izdala „Nove pesme",'ki predstavljajo prvovrstno: umetnino in pričajo, da je Maksimovičeva pesniški talent, kakršnih je malo tudi med moškimi.
.. Feddy Martinčić. mlada hrvatska pisateljica in članica .zagrebškega Penkluba,.. je prejela književno nagrado ..Društva hrvatskih književnika" zaroman:„Zmij5ki skot", Martinčičeva je napisala že dva romana: „Njezina sudbina" in ,,Igra života". V ro- : kopisu ima dovreeno povest „Krnz tamu", sedaj pa piše roman „Opasna varka". „Društvo. . hrvatskih književnika", izdajatelj „Savremenika", .je podelilo lani dve nagradi za najboljši roman, Martinčičevi in Ivanu Dončeviču ia roman. „Zemlja, viik i vjetar'',.	-
Bogatejši uspeh pa izkazuje lansko, leto v bolgarski ženski literaturi: E.lisaveta Bog.i-jana, najmočnejši ženski pesniški talent, je izdala zbirko pesmi ,:Srdce'covjeäkp". Bagr.jana je stalna sotrudnica priznanih leposlovnih revij. Poleg številnih , prevodov i? tujih pesnitev je izdala ddslej tri zbirke pesmi: „Tječna in svjata"' ter ..Zvezda na m orjaka" in mladinsko knjigo „Trkulnata godinka". Bagrjona, gleda svet le skozi prizmo lastnega srca. Njeno življenje je polno užitkov, trpljenja in razburjenja, ljubezni, do pi-iprosle domače grude in do zmehaniziranega zapadnega, sveta. Iz vseh pesmi od- . seva njena lastna duša, vedno enako'občiitljiva in globoka, toda vedno, v drugi obliki in pd nove strani, V zadnji zbirki je tudi pesem. „Slučaj",.posvečena našemu književniku Izidorju Cankorjii.
Marija Grubešlijeva, ki ima tudi že priznano ime, je. izdala povest „Bjeg-stvoto na Metodi NikoV. Grubešlijeva je verna opazovalka bolgarskega Javnega življenja in ga razgaljii" z.duhovito, sarkastično besedo,
.94 ■ .	-•.■ .v.
^ Yeseli.na .G,e.h.pv.šk.Q ^	/roman- Se str a DobrinoTa",; F.arii
P'opoVa-MütaiEo va po zgodovinsko, sliko „P e š;ieTj ata n aK o Toj an.a'N ki zdi Jcaltflr Jironika iz Xlll.; stolstja. V TOmailu.iiaslopiijo riajvnžiiejše osebnostiue samo bolgarske nega ^Se-evropske	'
J a n a J a z o vA/najmlajša bolgarska pesnica,, je d izdala dve lepi pesniški zbirki: „Bunt" in:„Kr.sto.v e"; Jaiit paje obja.vila j'oman .■;;Äna Dj u 1 g er ü^v a",. \ katere.m siika se.st ženskih, likov,- samih temnili o.bi-azov iz sofijskih-nmetniških krogov. Jazova-je bulj pesnica kot pisateljica in .jAna Djulgerova" ne dosega umetnostne vied-nosti .njenih.pesniških -zbjrk. '
.Starej-ša bolgarska, književnica Ana Eariiha je objavila lani roman „Irin a.^ Ga nk a N ajd en ova pa je uredila pišma,;ka'era je pisala Lora, pijjajeljica \elikega bulgac^kega književnika Jurovn;. Naslov tej zbirki .pisem je. „Lora do Ja.v.örpv.". ;
; ; ,	. P. Hoeevarjeva
Obzornik
■ ženska drtjätva. V .nedeljö 21. rnarpa je imelb .Kolo jn^oslov. sester svoj petnajsti, . , jubileini.."pbfni .ibpr TT pröstorih. restavracije .i,Zvezda". .-.Kolo." spada.med. naše največje.
ženske organizacije. Rnzen ljubljanske matice, ki ima okrog 1000 članic,.ima-31 podruž--. nie iti ..28 |)0,verj«nište-v, pq. vseh krajih Slovenije. Pruštvo se; bavi predvsem ž hiiniani-..tarhi.m delom. Kakor je' bilo razvidno iz referata tajnice ge. .Costieeve, je društvo v " prošlem letu priredilo tri vegje dobrodelne .prireditve: za muterinski dan, 1.. decembra^ in ža .božič..	počitniških kolonij y domu Franje Tavčoi-jeve v
.Kraljevimi. Pri vplitvah je bilo v adboru le^ malo ;spremem:b. Predsednica je. ostala, ka-. koi: ;ysa leta, dvorila dama
■ . ■ Isti ..dan je; imela . v klubski sobi kavarne „tjriiön'V . svoj .redni občni, zbor Zveza . akademsko izobraženih žen.: Po poročilu tajnice pnif. Kozinove:se je društveno delor' . vartje v; prašl.ein letci osredotočilo na izdanje „Bibliografije slovenskih pisateljic", slp-. -veri-^kega delil, skiipne bibliografije, ki jo je izdala Zveza akod. izobraženih, žen za. du-.:brovniški kongres. Pelo. je. opravila za naš prof. Žluta Pirnat. V ostalem je imelo di-ušfvd le .eiv članski sestanek, na katerem Se je razpravljalo o i.stalutu žen", ki ga je bilo treba izdelati-za zasedanje PN v Ženevi. Odbo.r.je ostal isti, volitve, ki se vrše vsako tretje! letoi ljudo šele na. prihodnjem občnem zboru.
Počitniški dom celjskega Kola jugoslov. sester v Bakarcu bo odprl letos že v ..predsežoni,. od. 14. maja do 1.0. j.ünija,. Podrobnosti, glede preskrbe in cen prinašamo ■pa ovoju.- .
Mirovno delo se umika oboroževanju. Zadnje čase se je začela tudi Anglija, kakor toliko eyro:pskih držav, vročično oboroževati. Kovinska industrija je vsled toga-tako zaposlena z izdelovanjem orožja, da so morali zdaj ustaviti zidanje novih hiš, ki , so pb .večini stavbe iz armiranega betona. Posledico tega bo seveda povišanje najemnine. T teh Bovih.hišah, ki . šo bile sezidane .zato, dii .olajšajo stanovanjsko Bedo. '
Usodne posledice b.rezpö.selnostI. .Zijdnje čase splošna gospodarska kriza nekoliko. popušča in. možna.je. spet večja zaposlitev delavcev. Na Češkem je prišlo tako daleč; da kvalificiranih delavcev, primanjkuje. Peluma zato, ker se mladi v. obupu, ker . niso pričakovali zaposlitve, niso kvolifi.cirali, velik del pa zato, ker so mnogi kvalificirani delavci v dolgi brezposelnosti svojo kvalifikacijo - izgubili : ■ odvadili so se dela, za kote-rega so bili iz.šolani. V brezposelnosti so bili prisiljeni, opravljali tudi težaška dela,: da so kaj zaslužili, in so si s tem pokvarili roke. za finejše, preciznejše delo. Barvarji, ki . so pri grad nji . cest dobili razpokane roke, svojega pravega dela ne morejo več opravljali, ker bi jim ob strupenih barvah stalno grozilo zastrupljenje krvi. Mehaniki in tek-
95-
stilni delavci so izgubili fini lip, ki ga potrebujejo. Tako leta brezposelnosti onemogočajo tem revežem zaposlitev še zdaj, ko bi bila gospodarsko spet mogoča.
Smrt hrvatske kulturne delavke. 23. I. 1937 je umrla v Zagrebu „narodna učiteljica" Marija jambrišak. Bila je ena prvih lirvaških učiteljic. Prva, ki je zahtevala za učiteljice enakopravnost z učitelji, posebno v pluči. Študirala je v Zagrebu, pozneje pa tudi na Dunaju. Proučevala je tudi nemške prilike. Bila je rojen pedagog ki je znala tudi svoje učenke nnuČiti pravega poučevanja. Trudila se je za žensko srednjo šolo v Zagrebu, ki jo je d<isegla 1892. I. (Sedaj I. ženska reulna gimnazija.) Vodila je na njej pedagoško sekcijo. Bu\ila se je tudi z društvenim delom. Ustanovila je „Gospojinski klub" v Zagrebu. Na njen predlog je bil denar, zbran za spomenik ubiti carici Elizabeti. porabljen za ustanovitev dekliškega internata. Ona je tudi predlagala osnovanje „Lige za zaščito dece". Ob njeni SOletnici se je začel zbirati fond za „Dom učiteljic", katerega ustanovitev je bila njena stara želja. — Jambriškova je bila tudi pisateljica: razen nekaj strokovnih člankov je napisala tudi nekaj potopisnih črtic, knjigo o dostojnem vedenju, nekaj beletrističnih črtic in tri zvezke o „Znamenitih ženah".
Osnovanje začasne gospodinjsko - gospodarske komisije. Na Dubrovniškem kongresu je sekcija jŽZ za Slovenijo na predlog predsednice „Društva gospodinj", ge. Vike Kraigher, predlagala ustanovitev gospodiiijsko-pospndarske komisije, kakor že obstoji v Jugoslaviji, tudi pri Mednarodni ženski zvezi. Naloga komisije naj bi bilo priznanje gospodinjstva za poklic in priznanje važnosti gospodinjskega dela. zavarovanje gospodinj itd. Sedaj je bila pri Mednarodni ženski zvezi osnovana začasna komisija, ki naj prouči potrebnost lake mednarodne komisije. Njene članice so: Dame Janel Campbell, lady Pentfland, gdč. Matheson za Anglijo in gdč. Huberova za Poljsko. Našo državo pa bo zastopala kot predsednica komisije ga. Vika Kraigher, ki je to komisijo zamislila in izdelala zanjo načrt.
V Argentiniji pripravljajo nov zakon proti spolnim boleznim, podobnega našemu. Odslej bosta morala oba zaročenca pred poroko prinesti zdravniško spričevalo, da nimata kake bolezni; brez tega spričevala se jima zakon ne bo dovolil. (Naš zakon je predpisoval zdravniško spričevalo le za moža, kar je bila vsekakor napaka. Sedaj je ta odredba pri nas sploh razveljavljena.)
Gospa Klara Rlll, soproga nemškega novinarja, ki je velik prijatelj Jugoslavije, se je Jansko poletje mudila na našem Jadranu in nam je poslala navdušeno pismo, ki ga žal, vsled pomanjkanja prostora, ne moremo priobčiti v celoti, posnemamo pa ta iz njega par vrstic:
„Do tedaj sem vedela le iz pripovedovanja, kako da je jugoslovanski Jadran lep. Toda ko sem stala nekega krasnega popoldneva v sušaškem pristanišču in ko sem se vozila po sinjem morju pod večno m<idrim nebom proti Kraljevici, tedaj sem resnično začela jugoslovanski Jadran doživljati globlje, kot bi bila kdajkoli o tem sanjala...
Na koliko lepih in pomembnih podrobnosti se vsak dan spominjam, čeprav jih ne morem vseh našteti. V spomin mi prihnja na primer lov na tune, prvi sunki burje, grobovi v skali, nam Nemcem neznani, ki sem jih prvič videla v Kialjevici, ter divna proslava kraljevega rojstnega dne zvečer na morju. Nikdar ne bom pozabila vesele, razgibane vožnje na čolnu v Bakar z dobro, staro g. Mašo, nekaterimi gosti iz Franji-nega doma in zvestim slugom Markom. Vse to pa je presegala svojevrstna gostoljubnost v Franjinem domu, kjer sem se počutila kot doma, prisrčna neprisiljenost vseh, ki sem jih tam spoznala, ter zdravo, sončno pojmovanje življenja pri prebivalstvu Kraljevice ...
Kraljevica zame ni le lepo, idilično kopališče na jugoslovanskem Jadranu, temveč pojem, pojem nečesa lepega, nečesa, kar je vredno doživeti in kar si mora želeti vsaka žena za svoj počitek.**
96-
šek Din 7 —. Po Din 6'—; Iči Turk, Justina Novak, Ivanka Turnšek, Tinea Thuma, Vanda Mulia. Fanči Markon, Frančiška Kosi, Neimenovana. Lujza Glaser, Marjana Glaser, Mimi Privšek, Mimica Hrašovec, Marija Banko. Ema Jakac, Cedka Vatovec, Anežka Krivic, Krista Žeme, Ivanka Mastnak, Miel Meden, Magda Rant-Sirc, Karolina Zadnik, Ivanka Šparemblek, Belka Habjan, Marica Brenči«, Marija Rebec, Lena Slambuk, Marija Rebec, Anica Urbanič, Marija Domicelj, Ant. Ukmar. - Zora Gabrijelčič S SO. Po Din 5'—: Milena Dimovič, Roza Kuharič, Zofija Ferliiga. Po Din 4-—: Iva Žužek, Julija Strnad, Marija Zirer, Ana Hočevar, Berta Pikuš, Angela Zupane, Greti Šerbec, Tončka Taučer, Darinka Jošt, Panika Kos, Ivanka Resman, Ivanka Veroga, Vilma Šemrov, Fanči Mar-tinčič, Ivanka Trnka, Mara Knez. Po Din 3-—: Karolina Wetz, Anica Vatovec, Mavrica Legiäa, Ema Rihar, Olga Jelušić, Ana Turk, Pavla Božič. Po Din 2-—: Paula Varl, Marica Sprager, Grete Turk, Olga Lesjak, Mila Zupanič, Nežka Segula, Nuša Lavrič, Pavla Peršuh, Roza Blažič, Tončka Gostič, Valentina Bizjak, Ema Bergoč. Po Din !•—: Angela Valenčič, Iva Prislan, Slavica Rozman, Draga Kodrič, Rezi Krošelj, Ivana Košir, Kati Sorčič. — Nadaljevanje sledi prihodnjič.
Vsem cenj. darovalkam iskrena hvala!
V	tisku je nova knjiga IlkeVaštetove:
»Roman o Prešernu«
z ilustracijami priznanega umetnika E. Justina. Obseg ca 400 strani.
V	romanu nastopa poet z vsem krogom svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, svojih oboževank in svoje usodne mu ljubice. Pisateljisa ga je slikala takšnega, kakršen je bil: velik duh, a človek, ki premnogokrat omaguje v borbi s svojo toplo krvjo, pa se vendarle zopet in zopet vzpenja po trnjevi poti do pravega človečanstva.
Oprema knjige bo trojna:
a)	bibliofilska izdaja, vezana v usnje, z numeriranimi izvodi in podpisom pisateljice, cena Din 160"—
b)	v platno vezana, cena Din 80 —;
c)	v karton vezana, cena Din 64'—.
Plačuje se lahko tudi v obrokih. — Subskribcijska naročila z označbo knjižne opreme, ki jo želite, pošljite na naslov: lika Vaštetova, Ljubljana, Lavričeva ulica 6.
Listnica uprave
Ponavljamo svojo prošnjo cenj. naročnicam, naj vsakikrat, ko pošljejo naročnino, zapišejo na zadnji strani položnice za kateri čas, t. j. od kdaj do kdaj je naročnina namenjena. Velika večina naročnic napiše sicer opazko, toda tako: .,^/2 letna" ali „V< letni naročnina". To vidimo tudi same po znesku. Za nas je važno, da vemo, za kateri čas naj velja plačilo, da kontroliramo na ta način, ali se naši zapiski strinjajo z zapiski naročnice, da vsako razliko takoj uredimo.
Letos smo prejeli precejšnje število novih prijav, kar nam priča, da naše naročnice pridno priporočajo naš list v svojem krogu. Za to se vsem najtopleje zahvaljujemo. Prosimo, da priporočajo list tudi tiste, ki tega doslej niso storile. Vse, kar veste dobrega o listu, povejte vsem, ki ga še ne poznajo. Kar pa se Vam zdi pri lislu graje vrednega ali kar bi si želele drugače, sporočite nam naravnost. Bodite prepričane, da sprejmemo vsako stvarno kritiko brez zamere in da po možnosti rade vpoštevamo želje vseh.
Kolo jugosl. sester v Celju ima svoj
počitniški dom v Bakarcu
Letos bo odprt od 14. maja naprej za odrasle in za šol. izlete
Dom je izhodišče lepih izletov po vsem severnem Primorju. Popolna dnevna oskrba, hrana in stanovanje, stane 15 Din. Delna preskrba: prenofi.šče 4 Din, zajuterk 2. 5 Din, obed 7 Din, večerja 4 Din. Za izletnike nudi društvo primeren popust. — Celjski dom pa je namenjen predvsem za počitniške kolonije doraščajoči mladini. Letos se bodo vršile štiri kolonije, in sicer od 11. VI. do 1. VII., od 2. Vil. do 22. VIL, öd 23. VII. do 12. VIII. in 13. VllI. Oskrbnina za 21 dni znaša za otroke od 4. do 5. leta 400 Din, do 7. leta 500 Din, od 7. do 16. leta 600 Din. Všteta je tudi vožnja, kopališče in takse, lahka bolniška oskrba, en izlet s parnikom. Ob težki bolezni se posebni izdatki posebej zaračunajo. Za odrasle je polna oskrba 35 Din na dan, v skupnih spalnicah 28 Din. Toda v takem' primeru morajo imeli, prav tako kakor otroci, lastno posteljnino. — Prijave in informacije pri Kolu jugosl. sester v Celju.
Najlepše in na|boIj udobno potujete
S »Putnikomcf Maribor
ki razpolaga z najmodernejšimi in najbolj elegantnimi avtokari v vsej Jugoslaviji
Obisk svetovne razstave v Parizu 193?
ISdnevna potovanja aprila, maja, junija, julija in septembra. Štiri različne varijante; odbori preko italijanske in francoske riviere, gornje Italije in Švice; petdnevno bivanje v Pari/,u: povratek preko Švice. Nemčije in .Avstrije (Grossglockner). — Vsa potovanja .Putnika* Maribor so organizirana po izredno skrbno sestavljenih prograniili in kar najbolj racionalno. — Pavšalna cena za potovanje v Pariz samo Din 3.900. — Zahtevajte prospekte! — „Putnlk" Maribor prireja tudi celo vrsto drugih velezanimivih potovanj z na^udobnejšimi avtokari v tu- in inozemstvo ter organizira cenena pavšalna potovanja in bivanja v najlepših krajih na našem Jadranu. Posebni prospekti. — .Potnik* Maribor, Aleksandrova 35, tel. 21-22, 21-29; Celje, Aleksandrov trg 1, tel. 119; Ptuj, Mestna hranilnica, teL 23 in njegove ekspoziture v Mariboru na glavnem kolodvoru, v Rogaški Slatini, v St. Uju, v Gornji Radgoni in v Dravogradu.
»Rejec
malih živali«
glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani (Korunova ulica 10), urednik šol. upr. Inkert. List je zelo važen za vse, ki rede doma perutnino, ptiče in druge male domače živali. Izhaja mesečno in stane Din 30*— na leto, za inozemstvo Din 40-—
Opozarjamo na knjigo
Težko vzgojijivi otroci
ki jo je spisala ga Milica Stu-pan in je izšla v založbi „Žena in svet" v Mariboru. Knjiga je zelo važna za vsako mater, za vsako vzgojiteljico. Stane v knjigarnah Din 30'—. Naše naročnice jo dobe v naši pisarni za Din 25-—, po pošli priporočeno Din 5'— več.
Gospodinje, ki potrebujete hišno pomočnico, obrnite se z zaupanjem na posredovalnico v Ljubljani, Wolfova ul. 10. Istotam prenočišče za ženske.