Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. IT. U- — sekcije sta dravsko banovino v Ljubljani v jKjf Dmcili^//!// ■ UrednUtvo In uprava: Ljubljana, Frančilkanska ulica 6/1. Kokopisov ne vraiamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letriek. Naročnina letno Hr= mesečna PMHOgU "J UAI^CIII« = 60 Din za inozemstvo BO Din. Člani sekcije J. V. U. plaiajo list s članarino. Oglasi po cenika In dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Tele/on 31 ti Delo in položaj Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino v Ljubljani Porodilo talnika sekcije na banovinski skupščini 10. in 11. julija 1936. v Ljubljani VSEBINA -V pričujočem poročilu podajam pregled o delu sekcije v preteklem upravnem letu. Omejujem se le na važnejša načelna vprašanja. Poleg teh je obravnavala sekcija številne osebne zadeve. Točnega števila teh mi ni mogoče navesti. Po približni presoji pa je iskalo pismenim potom informacij, nasvetov, inter-veencij in pomoči pri sekciji tekom leta okrog 800 članov JUU, ostali v opravilnem zapisniku zabeleženi dopisi pa kažejo načelno delo sekcije, delo odsekov ter izvajanje stikov med banovinsko organizacijo in sreskimi učit. društvi ter med sekcijo in centralo JUU in obratno. Sreskim društvom je razposlala sekcija med letom 110 okrožnic. Opravilni zapisnik izkazuje 2928 opravilnih številk, v katerem številu pa niso vsebovani številni dopisi, ki jih je sekcija v različnih Oblikah a v isti zadevi odpošiljala na različne naslove. Nešteto tovarišev in tovarišic je med letom tudi osebno iskalo na sekciji nasveta in pomoči. Spričo neprestano se menjajočih zakonskih določb, normativnih in drugih odlokov in navodil in zaradi čestih kompliciranih pravnih primerov je postalo članstvo desorientira-no in s ta Vi j a vedno več vprašanj in zahtev na organizacijo. Vodstvo je v polni meri izpolnjevalo svoje dolžnosti. Na vsa vprašanja je točno in pravočasno odgovarjalo, dajalo pravne nasvete, izdelovalo v kompliciranejših primerih čistopise pritožb proti odločbam ter izvrševalo pismene in ustne intervencije. Posebno pozornost je posvečalo vsem pravnim in materialnim vprašanjem in zaščiti članstva. Točen vpogled v delo organizacije v preteklem letu kaže njen arhiv. Upravni in nadzorni odbor. V proračunu so bile predvidene za upravni odbor le štiri seje. Potreba pa je zahtevala, da se je sestal petkrat. Prva seja se je vršila pred zadnjo banovinsko skupščino in je uredila vse priprave za skupščino. Druga je bila sklicana za 22. september in je sklepala o delu sekcije za ukinitev uredb. Sklepi te seje so 'prišli do izraza v znanem komunikeju in navodilih. Zaradi napadov, ki so se vršili v tisku na našo akcijo proti uredbi in ki se ji je podtikalo politično obeležje ter zaradi pojavov, ki bi lahko ogrožali organizacijo samo, je bilo vodstvo prisiljeno sklicati tretjo sejo že 13. oktobra 1935., torej komaj tri tedne po drugi seji. Situacija je zahtevala meseca februarja sklicanje predsedniškega zbora, pred tem pa je bila zopet nujna seja upravnega odbora. Peta seja se je vršila 6. junija v Rogaški Slatini. O sejah i,n njihovih zaključkih je prinašal informativna poročila »Učit. tovariš«. Nadzorni odbor je imel samostojno sejo 9. in 10. julija 1935. ter je ob tej priliki izvršil pregled računov in blagajne, ter pregledal tudi delo sekcije. Svoje poročilo je podal na skupščini. Skupno z upravnim odborom je sodeloval na štirih sejah, in sicer dne 10. julija in 13. oktobra 1935. in dne 8. februarja ter 6. junija 1936. Zborovanja društvenih predsednikov. V naši sekciji se vrše ta zborovanja redno vsako leto dvakrat. V razdobju od skupščine do skupščine se vsako leto pojavijo zadeve, v katerih je treba zaslišati mnenje članstva. V tej dobi sklicuje vodstvo sekcije predsedniške zbore. Predsedniki, ki najbolje poznajo mnenje in razpoloženje članov, imajo na predsedniških zborih možnost, da pooblaščeni od članstva tudi med letom neposredno vplivajo na smer in način dela organizacije. Prvič je sekcija v preteklem letu povabila predsednike na sejo upravnega odbora dne 22. septembra 1935. v Ljubljano. Nastopali so kot tolmači položaja, v katerega je zašlo uči-teljstvo z uredbo o znižanju drag. doklad z dne 19. septembra 1935. Rezultati te seje, ki so dali obliko akciji za ukinitev uredbe, so delegaciji znani. Napadi na učiteljski stan in učiteljsko organizacijo, posledica teh napadov in pa nujnost obrambe so narekovali, da je sklicala sekcija dne 9. februarja 1936. v Mariboru prvi predsedniški zbor. Zbor predsednikov je obravnaval vsa važna vprašanja in je z ozirom na napade sprejel spomenico, ki jo članstvo pozna. Spomenico je v prevodu prinesla tudi »Narodna Prosveta«. Drugi predsedniški zbor se je vršil meseca junija 1936. v Rogaški Slatini. O obeh zborovanjih društvenih predsednikov je poročal »Učit. tovariš«. Sreska učiteljska društva. V preteklem poslovnem letu je imela sekcija 34 sreska društva. Včlanjenih je bilo 3360 učiteljev in učiteljic. Med letom sta pristopila 82 člana, izstopil pa je 241 član. Število članstva je v primeru z lanskim letom padlo za 159. Delen razlog temu je gotovo to, da se vsi premeščeni člani niso vpisali po svoji premestitvi pri društvu, kamor teritorialno spada njihov novi službeni kraj. Kateri razlogi so narekovali izstop drugim članom, sreska društva niso javila sekciji, skoraj gotovo pa je izstopilo več članov iz organizacije zaradi znižanja prejemkov, izvršenega meseca septembra. Poleg rednih članov ima sekcija 1 podpornega člana, 1 ustanovnika ter 5 častnih članov, ki so bili vsi izvoljeni še po določilih prejšnjih pravil. Iz razpredelnice II. je razvidno, da eno sresko društvo ni poslalo podatkov. 33 sreska društva so imela 150 zborovanj, na. katerih je bilo 146 predavanj. Povprečen obisk zborovanj je znašal 63%. Največji obisk izkazuje sresko društvo Šoštanj z 85%, najmanjšega pa sresko društvo Krško s 41%. Pri tem je treba upoštevati, da je ravno teritorij sreskega društva Krško zelo razsežen in je obisk zborovanj zvezan z velikimi stroški. V teku aprila so prejela naša sreska društva poziv, naj predlože sreskim načelstvom sezname včlanjenega učiteljstva. Šlo • je za ugotovitev, dali so v organizaciji včlanjeni tudi učitelji, ki bi po čl. 6. v zvezi s čl. 15. pravil JUU ne mogli biti člani JUU. Nekateri predsedniki so bili pri 6reskih načelstvih tudi osebno zaslišani. Ravno tako je bil osebno zaslišan v Ljubljani meseca junija v isti zadevi tudi predsednik sekcije. Ker poslujejo vsa naša društva točno po pravilih JUU, ni včlanjen pri nas noben učitelj, za katerega bi bila ovira za članstvo v pravilih JUU. Društvenim zborovanjem prisostvujejo od meseca aprila 1936. dalje poleg sreskih šol. nadzornikov kot zastopnikov prosvetne uprave tudi zastopniki politične uprave. (K temu poglavju sta priloženi tabeli.) Razpredelnica I. Neorganizirano učiteljstvo. Točne podatke o neorganiziranem uči-teljstvu z navedbo vzrokov je poslalo sekciji le 6 sreskih društev. Zaradi tega naši podatki niso popolni in moremo ugotoviti število neorganiziranih učiteljev šele na osnovi uradnega poročila, ki je bilo ob priliki zasedanja banskega sveta podano o številu učiteljstva v dravski banovini. To število znaša 4113. Če odštejemo od tega število včlanjenih učiteljev, vidimo, da so 753 učitelji in učiteljice izven naših vrst. Od lanskega leta je število neorganiziranih učiteljev naraslo za 145. Delo sekcije. Kakor vsa leta je tudi v tekočem letu posvečala sekcija vso skrb in pažnjo temu, da ostane organizacija na znotraj močna in da razvije čim večjo aktivnost na zunaj. Zaradi potrebe popolne homogenosti dela vseh sreskih društev njenega teritorija je bila v stalnih stikih z vsemi društvi, ki jih je Obveščala z okrožnicami o obstoječem položaju, jih sproti obveščala o stanju poedinih za ves stan perečih vprašanj in dajala navodila za potrebno skupno in enotno delo na poedinih vprašanjih. Da bi imelo tudi med letom vse članstvo priliko ipotom svojih izvoljenih zastopnikov odločati o načinu in obsegu dela stanovske banovinske centrale, je sekcija o važnejših zadevah sklicevala predsedniške zbore. Potreba tega neposrednega in osebnega kontakta med vodstvom sekcije in sreskimi učiteljskimi društvi je bila letos spričo razmer, ki jih bo prikazalo to poročilo v svojem nadaljevanju, potrebno bolj kakor kdaj-koli doslej. Trikrat je med letom sklicala sekcija predsednike k posvetovanju. Na vseh teh posvetovanjih so se obravnavale nujne, za ves stan aktualne zadeve. Izvršeni so 'bili nadvse važni sklepi, po katerih je organizacija usmerjala svoje delo, upoštevajoč in izvršujoč težnje in zahteve članstva. Število sej upravnega in nadzornega odbora, o čemer poroča to poročilo spredaj, prikazuje resnost časa, v katerem je potekalo delo stanovske organizacije v preteklem upravnem letu. Upoštevajoč, da more organizacija le tedaj uspešno vršiti svojo veliko in težko nalogo, kadar je na znotraj enotna, je stremelo vodstvo organizacije za tem, da odstrani vse, kar bi moglo kakorkoli slabiti organizacijo in Razpredelnica II. >M d N Sresko učiteljsko društvo Članov i 1935. Članov 1 1936. + — »00 d C N Sresko učiteljsko društvo Štev. članov Zbor. udelež. v % Število zborovanj Število predavanj 1 112 117 5 1. 117 ni po ilalo poc atkov 2 Celje .... 211 196 15 2. 196 78 5 5 3. Črnomelj-Metlika . 102 94 8 3. Črnomelj-Metlika . 94 65 5 8 4. Dolnja Lendava . . 99 95 4 4, 5. Dolnja Lendava . . 95 62 5 5 5. Dravograd . . . 97 99 2 Dravograd . . . 99 53 5 5 6. Gornji grad . . . 52 42 10 6. Gornji grad . . . 42 68 4 2 7. Kamnik .... 137 129 8 7 Kamnik .... 129 59 5 4 8 Kočevje .... 139 121 18 8. Kočevje .... 121 45 3 2 9 Konjice .... 68 66 2 9. Konjice .... 66 65 5 4 10. 53 53 10. 53 46 5 5 11. Kranj..... 101 85 16 11 85 71 5 5 12. Krško..... 142 129 13 12 129 41 3 2 13 Laško..... 139 140 1 13 140 56 4 4 14 Litija..... 117 120 3 14. Litija..... 120 61 4 4 15 Ljubljana - mesto . 199 254 55 15. Ljubljana - mesto . 254 49 5 5 16 Ljubljana - okolica, 16. Ljubljana - okolica, vzhodni del . . 126 93 33 vzhodni del . . 93 68 4 4 17. Ljubljana - okolica, 17. Ljubljana - okolica, zahodni del . . 137 95 42 zahodni del . . Ljutomer .... 95 80 4 4 18 Ljutomer .... 129 127 2 18 127 51 5 5 19 Logatec .... 111 105 6 19. Logatec .... 105 50 3 3 20 Maribor - mesto . . 68 73 5 20. Maribor - mesto 73 67 6 4 21 Maribor - desni breg 110 106 4 21 Maribor - desni breg 106 68 5 3 22. Maribor - levi breg 93 94 1 2?. Maribor - levi breg 94 72 4 6 23. Murska Sobota . . 146 123 23 23. Murska Sobota . . 123 59 4 3 24 Novo mesto . . . 96 89 7 24. Novo mesto . . . 89 49 4 4 25. 63 60 3 25 60 60 5 7 26. 151 153 2 26 Ptuj ...... 153 57 6 6 27. Radovljica . . • 123 115 8 27. Radovljica . . . 115 49 6 4 28. Slovenjgradec . . 47 46 1 28. Slovenjgradec . . 46 72 4 5 29. Slovenska Bistrica 62 63 1 29. Slovenska Bistrica 63 79 5 3 30. Sv. Lenart.... 50 57 7 30. Sv. Lenart .... 57 68 4 4 31 Škofja Loka . . . 70 63 7 31 Škofja Loka . . . 63 44 4 5 32. Šmarje - Rogatec 78 73 5 32 Šmarje - Rogatec 73 57 4 4 33 Šoštanj..... 57 52 5 33 Šoštanj..... Žužemberk . . . 52 85 5 6 34 Žužemberk . . . 34 33 1 34 33 83 5 6 1 Skupaj . . . 3519 3360 82 241 Skupaj . . . 3360 63 150 146 Delo in položaj Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravske banovino v Ljubljani. Potek banovinske skupščine. Navodila za letni razpis mest na narodnih šolah in za vlaganje prošenj. Seznam razpisanih mest. Resolucija brezposelnih abiturientov in mladih učiteljev. Dva jubileja v službi gluhonemih. Navodila za udeležence glavne skupščine v Novem Sadu. Edino uspešna vzgoja našega naroda proti alkoholizmu. Račun JUU. Splošne vesti. Listi o učiteljstvu, šoli, pro-sveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Stanovska organizacija JUU. zavirati njeno delo. Z vso taktnostjo je izravnavala stvari, ki bi mogle ustvarjati kakršnokoli napetost med njo in poedinimi društvi. Prijetna je zato ugotovitev, ki jo morem ob koncu upravnega leta naglasiti, da je vladala vse leto med vodstvom banovinske sekcije in sreskimi učit. društvi največja povezanost in notranja harmonija, za kar gre brez dvoma največja zasluga zavednosti članstva, ki ni dopustilo da bi se zanašala v organizacijo nesoglasja in nezdravi vplivi od zunaj. Docela nepričakovano došla situacija lansko jesen, da je morala sekcija vse svoje sile za dolgo dobo posvetiti delu za materialen dobrobit članstva, dalje napadi na stan in organizacijo, obramba proti tem napadom, številne neprijetnosti, ki jih je imelo vodstvo sekcije in poedini njegovi člani ter kopico osebnih zadev, s katerimi se je Obračalo članstvo tekom leta na sekcijo, vse to je nalagalo obilo težkega in odgovornega dela, ki ga je zmagovala sekcija le z največjim fizičnim naporom. Kljub temu pa je posvečala vso pažnjo rešitvi načelnih, za ves stan perečih vprašanj, ki zadevajo tako pravne, moralne kakor materialne interese članstva. Isto pozornost in isto intenzivnost pa je posvetila ostalim sklepom in načelom banovinske skupščine in dosledno tem sklepom delovala in se zavzemala za ureditev nujnih šolski in prosvetnih vprašanj. O vsem tem deliu bo prikazalo tajniško poročilo podrobnejšo sliko. Delovno področje organizacije je po svojem obsegu tako raznoliko, da je nemogoče, da bi vsega opravljalo tajništvo sekcije. Pri sekciji je zato izvedena delitev dela, ki se od lanskega upravnega leta v bistvu ni izpreme-nila in poročilo o tem opuščam, ker sem ga podal na zadnji banovinski skupščini. Omenim naj le, da je izyedena delitev dela po odsekih, ki so pomožni in posvetovalni organi sekcije. Odbori odsekov so sestavljeni iz učiteljev članov JUU, ki imajo sposobnosti in interes za obravnavo in reševanje vprašanj, ki sodijo v delokrog v poštev prihajajočega odseka. Docela napačno je zato nazira-nje, ki še vedno vlada tu in tam med članstvom, da odseki obremenjujejo sekcijo in je res ravno nasprotno, da razbremenjujejo tajništvo in značijo zato delitev dela in razbremenitev tajništva. Poudarim naj zlasti tudi, da sodeluje pri reševanju špeciainih vprašanj z delitvijo dela po odsekih vedno večje število članov JUU, od katerih gleda na konkretne vprašanje vsak s svoiimi očmi in predstavlja zato končna rešitev nekako sintezo mnenj, pri čemer je bilo vsako subjektivno mnenje predmet kritike ostalih članov odbora. Odseki nam dajejo zato jamstvo za čim boljše delo. Kateri odseki delujejo pri sekciji, je navedeno v tajniškem poročilu zadaj, v koliko pa poedini materialno obremenjujejo sekcijo, smo navedli sreskim društvom v okrožnici štev. 849 z dne 29. oktobra 1935. Poudarim pa naj tudi na tem mestu, da prispeva članstvo pri članarini edino za odsek UPZ in za odsek za učiteljski naraščaj, do-čim ostali odseki razen prepotrebnega stanovsko političnega ne nalagajo sekciji in članstvu prav nobenih materialnih žrtev. Vse leto je bila sekcija v najožjem kontaktu z izvršnim odborom centralne organizacije, ki mu je predlagala izdelane in utemeljene predloge za dosego vseh važnih načelnih stanovskih in šolskih vprašanj, predvsem vseh onih zadev, ki jih je moči doseči le z izpremembo ali dopolnitvijo obstoječih zakonov. Ravno tako j^ predlagala organizačnemu centralnemu odboru v izvršitev in posredovanje vse zadeve personalnega značaja, čijih ureditev sodi v delokrog ministrstva. Izvršni odbor je pokazal vso dobro voljo in polno intenzivnost in ekspeditivnost ter je o izvršenih intervencijah ter o uspehih svojega dela tako v načelnih kakor osebnih vprašanjih sproti obveščala sekcijo. O vseh važnejših pravnih in materialnih zahtevah in težnjah učiteljskega stanu je sekcija v svojem delokrogu obveščala tudi obla-stva in uradne organe ter osebe, ki bi mogle po svojem položaju kakorkoli pripomoči k rešitvi teh zahtev. Predvsem je predlagala pismene predstavke slovenskima ministroma, narodnim poslancem in senatorjem iz dravske banovine. Z ozirom na to, da ravno najvažnejša vprašanja, na čijih rešitev si prizadeva učiteljska organizacija, ne zadevajo zgolj učiteljskega stanu, marveč celoten stan javnih nameščencev, so funkcionarji vodstva sekcije zdrževali ves čas s predstavniki drugih uradniških organizacij ozke in 'prijateljske stike, ki so potrebni radi enotnosti gledanja in dela na vse skupne zadeve. Zlasti prijateljski so odnošaji naše sekcije do sekcije profesorskega in meščanskošolskega udruženja. Sorodnost strok narekuje potrebo čim ožjega stalnega kontakta, zato je želeti, da se čim prej ustvarijo pogoji za osnovanje učiteljske unije, ki bi služila delu za dosego naših skupnih ciljev. Po teh splošnih pogledih na delo sekcije, naj preidem direktno k obravnavi poedinih vprašanj. Finančni zakon za leto 1936./37. Nad vse važen mejnik za delo organizacije je vsakoleten finančni zakon. Pri nas je že od nekdaj uvedena praksa, da finančni zakon ne vsebuje zgolj določb, ki se nanašajo na državni proračun, marveč prinaša leto za letom številne druge določbe, s katerimi se ukinjajo, izpreminjajo in dopolnjujejo že obstoječi zakoni in zakonske določbe. Zato je osredotočeno v najvažnejših načelnih tako pravnih kakor materialnih vprašanjih delo organizacije vsega leta baš na finančni zakon, potom katerega skuša uveljaviti organizacija najvažnejše načelne zahteve za stan in šolo. V finančni zakon stavlja zato organizacija vsako leto vse upanje, istočasno pa je spričo obstoječe prakse jasno, da obstoja v vseh strokah javnih nameščencev bojazen, da se uzakonijo s finančnim zakonom določbe, ki značijo za uradniški stan nove izgube tako v pravnem kakor materialnem pogledu. Ob sprejemanju finačnega zakona se zato v uradniških vrstah menjavata upanje in bojazen. Katere določbe je skušala sekcija potom centralne uprave uveljaviti v novem finančnem zakonu, kažejo spodnja poglavja. Disciplinski predpisi. Največja in najvažnejša zahteva učiteljskega stanu, ki jo je skušala organizacija uveljaviti potom finančnega zakona, in ki ji je posvečala v zadnjih letih vso pozornost, je moderni disciplinski postopek. Naša stalna zahteva vsa zadnja leta je bila, naj se tudi za učiteljstvo uveljavijo disciplinski predpisi uradniškega zakona in se tudi v tem ipogledu učiteljstvo izenači z ostalimi strokami državnih nameščencev. Zakon o narodnih šolah ima v poglavju disciplinskih predpisov le 5 členov, ki so predstavljali po svojem bistvu dejansko komaj skromen osnutek, na katerem bi bilo šele mogoče zgraditi detajlne disciplinske predpise, ki bi urejali disciplinski postopek učteljstva. Spričo pomanjkljivosti teh predpisov so se vršile naše disciplinske preiskave v preteklosti tako, da učitelj ni vedel, kdo ga toži in česa je obtožen. Dobil ni vpogleda v ovadbo, obtožba mu ni bila priobče-na, ni imel pravice do razprave in ne do zagovornika in tudi ni bilo urejeno vprašanje pritožnih instanc. Največkrat je bil do skrajnosti omejevan pri zagovoru ter so znani primeri, v katerih je smel odgovarjati na stavljena vprašanja zgolj z odgovorom »Da« ali »Ne«. Zato je jasno, da se je čutilo učiteljstvo zaradi skrajno pomanjkljivih disciplinskih predpisov močno ogrožano in si je prizadevalo potom svoje organizacije doseči moderen disciplinski postopek. Organizaciji se je že lansko leto posrečilo prepričati merodajne či-nitelje o nujnosti rešitve tega vprašanja. Za finančni zakon predlagani amandman ministrstva prosvete pa zaradi razpusta narodne skupščine ni mogel biti uzakonjen. Letos nam je končno uspelo doseči nove disciplinske predpise, ki jih je napovedal gospod minister prosvete že v svojem ekspozeju v narodni skupščini pred uveljavljenjem novega finančnega zakona, ki je bil tedaj baš v razpravi. S čl. 40. tega zakona se razveljavljajo dosedanji predpisi po zakonu o narodnih šolah razen poslednjega § 92., ki govori o brisanju kazni in o ponovnem sprejemu po disciplinski preiskavi odpuščenega učitelja. Za učiteljstvo narodnih šol in za sreske šolske nadzornike se uvajajo predpisi po zakonu o notranji upravi s tem, da se pooblašča minister prosvete, izdati na osnovi teh disciplinskih predpisov uredbo z zakonsko močjo, ki bo prikrojila disciplinske predpise po zakonu o notran ji upravi razmeram in organizaciji prosvetnega resorta. Popolnoma nova je v tem členu finančnega zakona določba, da dobi svojega člana v disciplinskem sodišču L in II. stopnje, t. j. pri banski upravi in ministrstvu prosvete tudi učiteljstvo. Ta član se imenuje v disciplinsko sodišče, kjer fungirá kot sodnik, na predlog učiteljskega udruženja, in sicer: v banovinsko sodišče na predlog uprave sekcije, v sodišče pri ministrstvu pa na predlog centralne uprave. Takoj, ko je izšel finančni zakon je pričelo delati udruženje na projektu uredbe, ki ga je ministrstvu že predlo žilo. Pri tem projektu je bilo z ozirom na določbe finančnega zakona vezano na določbo disciplinskih predpisov po zakonu o notranji upravi, zaradi česar je jasno, da ni moglo iz-preminjati bistvenih določb, ki so v nekaterih ozirih ostrejše od določb v disciplinskih predpisih za ostale stroke drž. uradnikov po uradniškem zakonu. Četudi so ti disciplinski predpisi strožji od onih po zakonu o uradnikih, vendar značijo za nas, ki smo imeli doslej v tem pogledu položaj docela neurejen, korak naprej. Naše glavne zahteve, vpogled v ovadbo, razprava, možnost svobodnega zagovora, pravica do branilca in možnost pritožbe so v teh disciplinskih predpisih vsebovani. Ob tej priliki naj navedem še to, da je po informacijah, ki smo jih prejeli, smatrati te disciplinske predpise za provizorij in da moremo uipati, da bomo ob nadaljevanju svo- jega dela v tem pravcu dosegli, da dobimo učitelji docela nove disciplinske predpise, ki bodo bolj ustrezali našemu delu in položaju. Vzdrževanje narodnih šol. Druga, tudi važna zadeva, s katero smo uspeli v novem finančnem zakonu, je ureditev vzdrževanja narodnih šol. Položaj je v tem pogledu postajal leto za letom težji. Vse prizadevanje organizacije in ravno tako prosvetnih oblasti, da bi se vprašanje vzdrževanja narodnih šol vršilo v takih mejah, da bi bili dani vsi pogoji za napredek učencev in za razvoj narodne šole kot najvažnejše prosvetne institucije, sipričo težkega položaja, v katerem so se nahajali v finančnem pogledu naši krajevni šolski odbori, ni moglo roditi zaželenega uspeha. V siromašnih krajih krajevni šolski odbori niso dobivali zadostnih sredstev, da bi mogli zadostiti svojim obvei zam do šole. Trpela je zato šola, trpel je pouk, v težak in mučen položaj pa je prihajalo zaradi stanarin in kuriva tudi učiteljstvo. V tem pogledu je bil v drugih banovinah položaj še mnogo slabši in je moralo učiteljstvo iz lastnih sredstev kupovati celo najnujnejše potrebščine za šolo, da se je pouk lahko vršil. V tem položaju je bilo jasno, da se more vršiti vzdrževanje narodnih šol zadovoljivo le tedaj, ako se prenese s krajevnih šol. odborov na banovine. To sta sekcija pa tudi izvršni odbor predlagala za amandman za finančni zakon. Ta je s S 41. resnično prenesel dolžnost zadoščati vsem stvarnim potrebam za vzdrževanje narodnih šol in plačevanje slug in učit. stanarine z upravnih oziroma šolskih občin na banske uprave. Upravnim občinam na je ostala še nadalje dolžnost, zidati šolska poslopja, dajati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrišče, zemljišče za kmetijski pouk in učiteljski vrt. Dalje je ostala za občine obvezna skrb za preskrbo pitne vode in za dober dohod do šole. Ta določba se ne nanaša na avtonomna mesta, ki obdržijo še nadalje vse obveze za vzdrževanje šol. Po objavi finančnega zakona je sklicala sekcija takoj posebno anketo, ki je z ozirom na to določbo sestavila projekt uredbe in pravilnika. V tej anketi so delovali učitelji praktiki, ki imajo popoln vpogled v vprašanje vzdrževanja narodnih šol in čijih poznanje tega vprašanja je dalo polno jamstvo za čim boljšo ureditev tega vprašanja. Projekt uredbe in pravilnika je bil predložen ministrstvu. En član ankete pa je bil pozvan celo v Beograd, kjer je sodeloval pri sestavi projekta ministrske uredbe. Ker ima pri tej uredbi poleg ministra za prosveto soodločati tudi finančni minister in jo končno odobruje šele ministrski svet, je točna stilizacija danes še neznana. Projekt uredbe in pravilnika je poslala sekcija po sklepu zadnjega predsedniškega zbora tudi v obravnavo sreskim društvom. Kolikor smo prejeli izpreminjevalnih predlogov k projektu, Smo jih upoštevali in informirali potom centralne organizacije merodaj-na mesta s prošnjo, da se upoštevajo pri končni stilizaciji. Stanarina dodeljenim učiteljem. Finančni zakon sam ureja tudi vprašanje prideljenih učiteljev. Določa, da se plačuje stanarina učiteljem pri min. prosvete iz državnega proračuna tega ministrstva, pri banovinah pa iz banovinskih proračunov v breme prihrankov za osebne prejemke. S to določbo je vprašanje stanarin učiteljev pri ministrstvu docela rešeno, rešitev za učitelje pri banskih upravah pa je zgolj teoretična in^ navidezna, ker je v banovinskih proračunih nemogoče doseči tolike prihranke iz partije za osebne izdatke. Zato se pojavlja tu za organizacijo naloga, delati na to, da se vprašanje stanarin tudi za banskim upravam dodeljene učitelje uredi tako, da ne bodo oškodovani in da ne bodo imeli razloga, čutiti se zapostavljene. Zakon nikjer ne omenja, kako se plačuje stanarina učiteljem, dodeljenim v sreske prosvetne pisarne. To znači, da smatra zakono-davec samo ob sebi umevno, da imajo ti učitelji pravico do stanarine ravno tako in iz istega vira, kakor učitelji, ki poučujejo v istem kraju na narodnih šolah, t. j. iz bano-vinskega, oziroma v avtonomnih mestih iz občinskega proračuna. Ob tej priliki naj omenim položaj teh učiteljev z ozirom na stanarine v pretekli dobi. Krajevni šolski odbori so tem učiteljem osporavali pravico do stanarine z utemeljitvijo, da so po zakonu dolžni plačevati stanarino le onim učiteljem, ki delujejo na šoli. Ker pa pripada po § 84. zakona o narodnih šolah stanarina prav vsem učiteljem narodnih šol, razen poročenim učiteljicam (§ 30. fin. zakona za 1932./33.) in so učitelji v sreskih prosv. pisarnah tudi učitelji narodnih šol, je bilo potrebno doseči konkretno rešitev tudi v tem primeru. Državni svet je na obči seji rešil, da pripada stanarina iz proračunov krajevnih šolskih odborov le onim učiteljem, ki delujejo na šolah. Izven šole dodeljenim učiteljem sicer ne osporava stanarine, a ne določa, kdo bi jo moral plačevati. Zato ti učitelji doslej niso mogli izposlovati izplačila stanarin. Stanarina se je osporavala v pretekli dobi tudi učiteljem narodnih šol, ki so dodeljeni meščanskim šolam. Svoječasno je bila v konkretnem primeru proti osporitvi do stanarine vložena pritožba tako na upravno sodišče kakor na državni svet. Končna razsodba je negirala učitelju, dodeljenemu meščanski šoli, pravico do stanarine iz proračuna krajev, šol. odbora. Četudi je zakon o narodnih šolah kakor vsem učiteljem narodnih šol tudi tem dajal v § 84. pravico do stanarine, ni 'bilo nikjer jasno navedeno, kdo naj to stanarino plača in je drž. svet kot vrhovna instanca za avtoritativno tolmačenje zakona odločil, da njihova stanarina proračuna krajevnega šol. odbora ne more obremenjevati. S to razsodbo je ostalo vprašanje na mrtvi točki, dokler ni izšel letos finančni zakon. Ta določa v § 40. dobesedno sledeče: »Učitelji naroddih šol, prideljeni na delo meščanskim šolam, obdrže pravico do stanarine iz občinskega proračuna.« Merodajen je tukaj izraz »obdrže«, ker je s tem zakonodavec sam kot najbolj avtoritativen interpretiral dosedanjo odločbo zakona tako, da je ugotovil, da so imeli učitelji, dodeljeni meščanskim šolam, že sedaj pravico do stanarine iz občinskega proračuna, čigar sestavni del je proračun krajevnega šol. odbora in zato torej iz tega proračuna. Učitelji, ki so na tem vprašanju prizadeti, naj zato vlože prošnjo na krajevni šolski odbor, da se vnese njihova stanarina za nazaj v bodoči proračun. V primeru odklonitve naj zahtevajo formalno rešitev in nadaljujejo postopek pritožbe po izdanih uradnih navodilih. Stanarina poročenih učiteljic. S finančnim zakonom za leto 1932./33. so izgubile poročene učiteljice pravico do stanarine. S tem je bila ustvarjena razlika med poročenimi in neporočenimi učiteljicami. V smislu sprejetih sklepov je skušala organizacija tudi letos uveljaviti stališče, naj se ta razlika odpravi in se tudi poročenim učiteljicam prizna pravica do stanarine. Za dosego tega bi bilo treba uveljaviti prvotno besedilo § 84. zakona o narodnih šolah, po katerem je prejemalo članarino vse učiteljstvo narodnih šol. Sekcija je stavila potreben predlog za glavno skupščino in pozneje za finančni zakon. Uspeh je ostal negativen in ostane tudi v bodočem letu naloga or«anizacije delati na tem, da se s § 30. fin. zakona za leto 1932./33. ustvarjena razlika med poročenimi in neporočenimi učiteljicami ukine. Stanarina učiteljev pripravnikov. Omenim naj še stanarino učiteljev pripravnikov v letu 1931. od 1. aprila do zadnjega septembra. V tem času je bila pripravnikom stanarina nepravilno odtegovana. Že leta 1932. so poslali ministrstvu prosvete priznanice za izplačilo nepravilno odtegnjenih zneskov. Ta denar pa je zapadel med obveznosti države iz prejšnjih let. Organizacija se je trudila pospešit} tako administrativno rešitev kakor izplačilo. V administrativnem pogledu ji je rešitev usipela, izplačila pa iz razumljivih razlogov kljub vsemu prizadevanju dolgo časa ni bilo mogoče doseči. Sedaj je končno stvar rešena. Ministrstvo prosvete je že izdalo finančnim direkcijam nalog za izplačilo teh zneskov, ki jih je večina bivših pripravnikov že prejela. V kolikor poedinci denarja do danes še niso preieli, ga 'prejmejo v kratkem. Stalnost učitelistva na službenem mestu. Poleg zahteve o izpremembi in ureditvi disciplinskega postopka za učiteljstvo je bila uzakonitev učiteljske stalnosti naša najvažnejša zahteva. Stalnost učiteljstva na mestu je naš cilj, od katerega ne moremo odstopiti ne samo radi našega osebnega položaja, marveč ravno tako radi našega dela, ki more roditi trajen uspeh le tedaj, ako se vrši po določenem načrtu, zasnovanem na daljši čas. Od stalnosti na mestu zavisi uspeh našega dela v šoli in izven nje. Ker pa smo izgubili stalnost z ustavo, je nemogoče, da bi se nam ta vrnila s finančnim zakonom pod nazivom stalnosti. Vendar pa bi dosegli isti cilj lahko z izpremembo § 79. zakona o narodnih šolah, za katerega je bil predlagan tudi poseben predlog. Po tem predlogu, naj bi se ta § zakona o narodnih šolah izmenjal in naj bi vseboval sledeče določbe: Premestitve se vršijo samo ob koncu šolskega leta. Med šolskim letom se ne morejo vršiti premestitve po prošnji, iz-vzemši na šole, ki so ostale brez učitelja, dalje Primerov, kjer zahtevajo premestitev zdravstveni razlogi in pa kjer gre za premestitev učiteljev zakoncev na isto mesto. Po potrebi službe naj bi se vršile premestitve le tedaj, ako se zapre šola ali razred zaradi premajhnega števila otrok, ako dobi učitelj slabo oceno, ako je disciplinsko obsojen in v primeru zamenjave mest. Z uzakonitvijo tega predloga bi dosegli dejansko stalnost učiteljstva na mestu. Razpis in oddaja službenih mest. Vsa leta od uzakonitve zakona o narodnih šolah se trudi učiteljska organizacija doseči izpremembo določb o razpisu in oddaji službenih mest. Neštetokrat in ob vseh možnih prilikah smo opozarjali odločujoče kroge na hibe sedanjih določb, ki se zlasti kažejo v praksi, in predočevali nujno potrebo' po izpremembi predpisov o razpisu in oddaji učiteljskih služb. Vso intenzivnost je polagala organizacija v svoje delo za rešitev tega poleg disciplinskih predpisov in učiteljske stalnosti za stan in šolo najvažnejšega vprašanja vsako leto ob sprejemanju finančnega zakona. Enkratni letni razpis prostih učiteljskih mest, kakor ga določa § 93. zakona o narodnih šolah, je pokazal v praksi vse svoje senčne strani. Najtežje občuti učiteljstvo zlasti to, da se vsa boljša mesta, ki se izpraznijo med letom, takoj oddajajo in se razpisujejo po pretežni večini le slabša mesta. Tako je Poteklo že 12 let, odkar je bilo razpisano v Ljubljani zadnje mesto. Oddaja boljših mest se vrši brez konkurence, v kateri naj bi odločale v prvi vrsti kvalifikacija in socialne razmere prosilca. Ta mesta so se oddajala po čisto drugih in osebnih vidikih. Zato se dogaja, da učitelji z najboljšo kvalifikacijo in s številnimi družinami ne morejo nikamor in vlagajo brez vsakega uspeha "rošnje za premestitev v kraj, kjer bi jim bilo mogoče izšolati svoje otroke. Umevno je, da vzbuja tak način oddaje mest pri učiteljstvu zagrenjen odpor in je upravičena njegova zahteva, naj se razpisujejo vsa mesta. Na težke posledice navedene prakse, radi katere trpe zlasti učitelji družinski očetje in matere in vsi starejši učitelji sploh, je sekcija opetovano ustno in pismeno opozarjala merodajne činitelje, in ob vsaki priliki prikazovala nujnost, naj se mesta med šolskim letom ne oddajajo, marveč naj čakajo na razpis. Enkratni letni razpis pa ima še druge hibe. Po določbi zakona bi moral biti razpored gotov do 15. avgusta vsakega leta, premeščeni učitelji pa bi morali biti na svojih mestih do 25. avgusta. Izkušnja pa je pokazala, da tega ni mogoče izvesti in da učitelj v začetku leta ne ve, ali bo ostal na starem mestu, ali bo postavljen na mesto, za katero je prosil. Doslej se je še vsako leto izvrševal razpored učiteljstva z velikimi zakasnitvami. Tako je v začetku in prve mesece šolskega leta na nekaterih šolah preveč učiteljstva, dočim ga na drugih šolah primanjkuje. Zaradi tega trpi predvsem pouk, trpi pa tudi učiteljstvo, ki se čezmerno izčrpuje. V samem interesu šole in šolskega dela je zato, da se čim prej izpremenijo določbe o razpisu in oddaji službenih mest v smislu in >po predlogu učiteljskega udruženja, ki ne gleda na to vprašanje le s stanovskega, marveč ravno tako s šolskega vidika. Zato smo prepričani, da bomo našli pri merodajnih osebah slednjič po tolikih letih dela in predočevanja teh hib vendar le razumevanje za naše težnje. Naš predlog, ki smo ga stavili za finančni zakon, predvideva izpremembo ¡¡¡S 93., 97., 98. in 99. zakona o narodnih šolah. Na kratko naj navedem smiselno vsebino predloga. Prazna učiteljska mesta naj objavlja ministrstvo prosvete sproti vsak mesec. Proišnie za premestitev naj se rešujejo takoj, premestitve pa naj se izvedejo šele ob koncu šolskega leta. Med šolskim letom se premestitve r>o prošnji ne morejo izvesti. V katerih primerih bi se izvršila izjema v premestitvah po prošnji, kakor tudi kdaj in kako naj se izvajajo premestitve po službeni potrebi, je razvidno iz obrazložitve, navedene v tem poročilu pod točko »Stalnost učiteljstva na službenem mestu.« Predlog za raznored učiteljev dostavlja ban-ska uprava ministrstvu prosvete ob koncu vsakega meseca, in sicer za mesta, ki jih je ministrstvo razpisalo prejšnji mesec. Razpored za učit. mesta, razpisana v juniju in juliju, mora biti gotov najkasneje do 15. avgusta vsakega leta, a oremeščeni učitelji morajo biti na novih krajih najkasneje do 25. avgusta. Ker bi prišel v poštev le razpored za mesta, razpisana v teku dveh mesecev, bi bilo število učiteljstva, ki naj bi se premestilo, neznatno in bi ne bilo tehnične ovire za izvršitev razporeda in za izvedbo premestitev do stavljenega roka. Učitelji, za katere je bil izvršen razpored v teku šolskega leta, bi morali biti na svojih mestih do 10. julija vsakega leta. Z uveljavljenjem našega predloga bi vsi težki nedostatki, ki se pojavljajo sedaj radi samo enkratnega letnega razpisa, izostali in bi bil v začetku šolskega leta lahko vsak učitelj že na svojem službenem mestu. Še ena določba bi bila potrebna v oddelku zakona, ki govori o postavitvah in premestitvah učiteljstva. Učiteljstvo je po svoji organizaciji že opetovano povedalo svojo zahtevo, naj se učiteljska mesta oddajajo komisio-nelno. Posebne komisije naj bi se ustanovile pri banskih upravah in pri min. prosvete ter naj bi bilo v njih tudi učiteljstvo zastopano z dvema članoma. Mnogo učiteljev in učiteljic, ki so potrebni premestitve iz družinskih ali drugih tehtnih razlogov, čaka vsako leto težko na razpis. Tudi letos je prejemala sekcija številna vprašanja glede termina objave razpisa in števila ter krajev razpisanih služb. Na odločujočih mestih je organizacija v Beogradu posredovala in prikazala nujnost, da se razpisi čimprej objavijo in da se razpišejo vsa prosta mesta. Prvotno jeipo zatrdilu, ki je bilo dano zastopniku centralne organizacije, obstojala namera izvršiti razpis v treh etapah: mesta s srednjo šolo, sreska mesta, drugi kraji. Pozneje je bil ta načrt izpremenjen v toliko, da se izvrši razpis le v dveh etapah, od katerih bi prva obsegala mesta s srednjo šolo in druga ostale kraje. Razpis pa je iz neznanih razlogov izostal. Sekcija je čakala do skrajnega roka in ker ni bilo objave, je v pismeni pred-stavki zaprosila bansko upravo, naj z internim okrožnim razpisom na vse šole dravske banovine objavi učiteljska prosta mesta, kakor se je to zgodilo lansko leto, ko se je število prostih mest zaradi nastavitve velikega števila učit. abiturientov znižalo tako, da je oficielen razpis izostal. Do danes se okrožna interna objava prostih mest še ni izvršila in je z ozirom na pozni rok dvomljivo, ako se bo. Tako je letos torej poteklo že drugo leto brez razpisa učiteljskih mest. Položaj učiteljstva, ki stavlja v vsakoletni razpis polno upov in nad in pričakuje od njega često ne samo izpremembe službenega kraja, marveč tudi izboljšanja socialnih prilik in ki je bilo že zaradi samo enkratnega letnega razpisa dostikrat v težkem položaju, je postal zaradi tega še težji. Učiteljstvo je izgubilo vsako evidenco o prostih učiteljskih mestih in mu je nemogoče vlagati prošnje za premestitev. Najtežje občutijo izostanek razpisov baš oni učitelji in učiteljice, ki se zaradi težkih družinskih razmer in šolanja že leta in leta brezuspešno prizadevajo, da bi dosegli boljša mesta. Zlasti tem je jako težko, ko vidijo, da se opuščajo razpisi, ki morejo edini nekako naravnim potom regulirati dotok starejšega in zaradi šolanja otrok in drugih tehtnih družinskih razlogov potrebnejšega učiteljstva v mesta ali v njihovo neposredno bližino. Naša dolžnost je zato, da prikažemo na merodajnih mestih potrebo, da se učiteljstvo obrani razočaranj, ki tudi na delo v šoli ne vplivajo pospešujoče ter se zato redno izvršujejo razpisi po določbah zakona. Število učencev v razredu je bilo s § 51. zakona o narod, šolah maksimirano v oddelku z enim razredom na 50, z večimi razredi pa z 40. Ob povečanju tega števila se je oddelek lahko delil. V § 30. finančnega zakona za leto 1933./34. je prejel prosvetni minister pooblastilo za odrejanje najvišjega in najnižjega števila učencev v razredu. Na osnovi tega pooblastila je izdalo min. prosvete določbo, da morajo imeti oddelki z enim razredom najmanj 45, a oni z večinui najmanj 40 učencev ter se more deliti oddelek šele tedaj, če je v njem nad 65 učencev. Ker je znižanje števila učencev v razredu pogoj za boljšo kvaliteto pouka, se je prizadevala sekcija doseči uveljavljenje prvotnega besedila § 51. zakona o narod, šolah, za kar je stavila predlog za glavno skupščino in pozneje za finančni zakon. Upravitelji narodnih šol. Z uveljavljenjem zakona o narod, šolah je prestalo zvanje »šolski upravitelj« ter zna-či od tega časa dalje ta naziv le še specialno funkcijo, ki jo vrši eden od učiteljev na šoli. Za postavljanje upraviteljev je prinesel zakon o narodnih šolah v § 113. popolnoma novo določbo, po kateri sodil postavljanje in s tem tudi razreševanje stalnih šol. upraviteljev izključno v osebni delokrog ministra prosvete. S prenehanjem zvanja so prišli tudi svoje-časno po razpisu in z ukazom za upravitelje narodnih šol postavljeni učitelji v isti položaj, kakor če bi bili postavljeni po uveljavlje-nju novega zakona v smislu določbe § 113. Od leta 1929. dalje, ko je prenehalo zvanje, se upraviteljska mesta več ne razpisujejo, marveč se razpisujejo zgolj le učiteljska mesta in se postavljajo šol. upravitelji iz vrst učitel}-stva na isti šoli na osnovi posebne prošnje in predloga banske uprave. Zaradi opustitve zvanja v zakonu o narodnih šolah tudi ni prišlo zvanje šol. upravitelj v uradniški zakon, ki je v svojem § 346. navedel le ona zvanja, katera so obstojala v dobi sestavljanja tega zakona že po drugih zakonih. Izostanek oziroma opustitev zvanja šol. upravitelja ni mogla in tudi ni doprinesla k avtoriteti upravitelj-skega dela in njegove funkcije, po kateri ne prihaja zgolj v poštev delo v šoli in šol. pisarni, marveč tudi delo izven šole in uradna funkcija v krajev, šol. odboru. Nasprotno je avtoriteta šol. upravitelja z opustitvijo zvanja padla in so se pojavile tudi druge kvarne posledice, ki so prišle do izraza zlasti v zadnjem času. Z ozirom na to, da opravlja upravitelj narod, šole prav iste posle kakor upravitelj meščanske šole in direktor srednje šole, kateri dve zvanji sta uzakonjeni, učitelj-stvo tudi iz tega ozira ne vidi razloga za ustvarjeno razliko in stremi za tem. da se upošteva funkcija šol, upravitelja v enaki meri, kakor funkcija upravitelja meščanske in direktorja srednie šole ter se zato zvanje »šolski upravitelj« naknadno uzakoni. Zadevni predlog banovinske in glavne skupščine je skušala naša organizacija realizirati tudi v tem letu. Samo z uzakonitvijo zvanja bodo prejeli šol. upravitelji stalnost položaja in potrebno avtoriteto na zunaj. Samo na ta način se bo mogoče ogniti trajnemu vplivanju najožje okolice na vprašanje postavljanja in razreševanja šol. upraviteljev. Ves naš trud, da bi primere razrešitev šol. upraviteljev pred dopolnjeno službeno dobo, ki smo jih prejeli v zadnjem času, rešili v smislu želja prizadetih, ne bo mogel imeti trajnega uspeha, ako ne bo ustvarjena za to trdna zakonska osnova, ki pa daje zgolj uzakonitev zvanja. Položaj šol. upraviteljev tudi glede dela ni zavidanja vreden. Zato ni čudno, da so toliko učiteljev brani prevzema upraviteljskih poslov. Šolski upravitelj je opravljal delo v razredu, poleg tega pa vršijo vse šolske administrativne posle, ki zahtevajo zlasti spričo današnje kompliciranosti toliko časa in truda, da se upravitelji ne morejo zadostno posvečati pedagoškim in šolskim vprašanjem. Poleg tega opravlja upravitelj še važne posle v krajevnem šol. odboru in se udejistvuje pri vseh mogočih krajevnih ustanovah, kjer povsod vrši važno funkcijo. Administrativno in izven-šolsko delo rasteta z velikostjo zavoda, ki ga vodi upravitelj, oziroma kraja, kjer se šola nahaja. To je upošteval tudi prvotni § 113. zakona o narodnih šolah, ki je določal, da se upravitelji na šolah z nad 12 oddelki osvo-bode dela v razredu. Finančni zakon za leto 1933./34. pa je to število zvišal na nad 16, tako so morali prevzeti razredni pouk domala vsi upravitelji v banovini, ki so bili svoj čas oproščeni poučevanja. Sekcija si je prizadevala doseči uzakonitev prvotne določbe § 113. navedenega zakona, prizadevala pa si je istočasno, da bi se priznala vsem upraviteljem ne glede na število razredov iz državne blagajne posebna opravilna doklada, ki naj bi se izplačevala mesečno. Šolski nadzor. Slej ko prej zastopa udruženje stališče, da bodi nadzor narodne šole prepuščen učitelj-stvu narodnih šol in naj se postavljajo tako sreski kakor banski šolski nadzorniki iz vrst tega učiteljstva. Ta zahteva je docela utemeljena v tem, da more samo oni, ki pozna narodno šolo do podrobnosti, delovati za njeno izgraditev in njen razvoj. Dalje more pravilno ocenjevati delo in uspehe učitelja v šoli in izven nje samo oni sreski šolski nadzornik, ki je sam praktično deloval v narodni šoli in pozna zato vse težkoče. ki se stavljajo učiteljevemu delu nasproti. Zahteva, da bodita tako »Peski kakor banski šolski nadzornik iz vrst učiteljstva narodnih šol, zato ni nikaka kaprica učiteljstva in njegove organizacije, marveč narekuje ta način ureditve šolskega nadzora sam interes narodne šole. Jasno in samo ob sebi umevno pa je ter smo to tudi že opetovano poudarjali, da zahtevamo, da se postavljajo za sreske in banske šolske nadzornike ie oni učitelji narodnih šol, ki imajo za to polno pedagoško kvalifikacijo, ki mora edina odločati pri zasedanju teh mest. Vprašanje postavljanja banovinskih šolskih nadzornikov v smislu zgornjih naših teženj je z ozirom na § 120. zakona o narodnih šolah še vedno nerešeno. Ta paragraf sodi v redne določbe zakona o narodnih šolah in predvideva za banovinske šolske nadzornike le diplomirane absolvente pedagoške predmetne skupine na modroslovni fakulteti in absolvente višjega tečaja višje pedagoške šole, ki imajo profesorski izpit in najmanj 15 let službe. Šele v splošnih določbah § 178. se je nudila možnost, da se postavljajo na ta položaj tudi učitelji narodnih šol s 15 leti službe in drugo predvideno kvalifikacijo. To pa se more goditi le toliko časa, dokler ne bo zadostnega števila kandidatov za banovinske šolske nadzornike po določbah rednih členov zakona o narodnih šolah. Veljavnost te določbe je glavna kontrola osporavala z motivacijo, da so po prehodnih določbah uradniškega zakona prestale veljati v poedi-nih specialnih zakonih vse določbe, ki se izrecno ne puščajo v veljavi. To stališče si je osvojil tudi državni svet in je že svoječasno v konkretnem primeru postavitve banovin-skega šolskega nadzornika po § 178. ukaz o postavitvi razveljavil. Od tega časa dalje vršijo učitelji narodnih šol lahko samo funkcijo vršilcev dolžnosti banovinskih šolskih nadzornikov. Sekcija se je trudila, da bi dosegla izpremembo § 120. zakona o narodnih šolah, v katerega naj bi se kot nova točka vnesla že zgoraj navedena določba prehodnega člena § 178. ter bi se s tem pravica učiteljstva narodnih šol do mesta banovinskega šolskega nadzornika uzakonila. Zadeven predlog je stavila za finančni zakon. Sreski šolski nadzorniki se postavljajo po § 116. zakona o narodnih šolah, ki določa poleg 15 let efektivne državne službe in odličnega dela na šolskem polju tudi izpit za sre-skega šolskega nadzornika. Do lanskega leta vprašanje izpitov ni bilo rešeno in so se postavljali za sreske šolske nadzornike po prehodnih določbah § 178. zakona o narodnih šolah učitelji z najmanj 15 leti službe in drugo predpisano kvalifikacijo. S tem, da je bil lansko leto izdan pravilnik za polaganje nad-zorniškega izpita, bo mogoče v bodoče postavljati za sreske šolske nadzornike samo one učitelje, ki imajo poleg ostalih kvalifikacij tudi ta izpit. § 43. finančnega zakona za leto 1936.-37. določa novo uredbo o višji pedagoški šoli. Projekt te uredbe se izdeluje. Po novi uredbi višja pedagoška šola ne bo služila zgolj za izobrazbo učiteljstva meščanskih šol, marveč se bo nanjo preneslo tudi izobraževanje učiteljev za defektne otroke in izobraževanje sreskih šolskih nadzornikov. Ta uredba stopi predvidoma v veljavo še letos. Z ozirom na naše stališče o reformi učiteljske izobrazbe moramo smatrati ureditev vprašanja šolskih nadzornikov z uvedenimi nadzorniškimi izpiti, kakor snujočo se rešitev izobraževanja na višji pedagoški šoli za pro-vizorij. Z uresničenjem našega daljnega cilja o akademski izobrazbi, se bo rešilo vprašanje šolskih nadzornikov samo po sebi. Ločitev šolske od politične uprave. Letošnji finančni zakon je v svojem § 40. uzakonil določbo, da se v območju mest, ki so posebne unravne enote in kot take niso pod upravo sreskih načelnikov, smejo ustanavljati posebni šolski srezi, v katere se postavljajo mestni šolski nadzorniki. Mestna šolska nadzorništva poslujejo kot posebni državni uradi v smislu svoječasne odločbe ministrstva prosvete iz leta 1931. V avtonomnih mestih obstoja zato povsod možnost za osamosvojitev nadzorništva, kar v Ljubljani že obstoja. S tem je v teh mestih izvedena ločitev šolske od politične uprave. Naše delo in stremljenje pa mora iti v bodoče z večjo intenzivnostjo za tem, da se uprava šole povsod loči od politične uprave in da bodo sreski šolski nadzorniki sreski prosvetni šefi in kot taki neposredno podrejeni prosvetnemu oddelku banske uprave. Učiteljice ženskih ročnih del. Njihovo zvanje je izostalo že v zakonu o narodnih šolah. Po § 182. tega zakona je obstojala možnost, da bi se to zvanje, ki je na dan uveljavljenja zakona obstojalo, posebej določilo in razporedilo. Določitvi zvanja so se tedaj stavljale iste ovire kakor danes in se zato do uzakonitve uradniškega zakona položaj učiteljicam ženskih ročnih del ni uredil. Zaradi tega je izostalo zvanje tudi v uradniškem zakonu. Vsa leta se organizacija trudi, da bi se končno uredil položaj tem učiteljicam s tem, da bi se zvanje uzakonilo in razporedilo po skupinah. Lansko leto se nam je to posrečilo doseči za veroučitelje, nismo pa mogli uspeti za učiteljice ženskih ročnih del. Tudi letos je storila organizacija vse, kar je bilo v njeni moči. Ni se omejila zgolj na predlog za glavno skupščino in za finančni zakon, marveč je tudi v lastnem delokrogu stremela za tem, da pripravi ugoden teren za rešitev tega vprašanja. Posebno okrožnico je poslala na vse narodne poslance, ki jim je predočila težko* stanje učiteljic ženskih ročnih del in jih naprosila, da se v finančnem odboru zavzamejo, da se zvanje uzakoni. Uspeh našega dela je bil zopet negativen. Največjo težavo za rešitev tega vprašanja tvori desinteresiranost merodajnih krogov v ostalih banovinah. Ročna dela poučujejo posebne učiteljice le v naši banovini. Drugod vrše to literane učiteljice. Zaradi tega odločujoči krogi v drugih banovinah ne kažejo razumevanja za ureditev položaja učiteljicam ženskih ročnih del in so napram rešitvi tega vprašanja indiferentni, če ji že naravnost ne nasprotujejo. Staroupokojene učiteljice ženskih ročnih del. Do oktobra leta 1935. so prejemale uradniško draginjsko doklado. Z oktobrom se jim je ta osporila in se jim od tedaj izplačuje zvaničniška. Ta izprememba v nakazovanju osebne doklade se utemeljuje s tem, da prizadete niso imele uradniške kvalifikacije in da zato niso upravičene prejemati uradniške doklade. Vseh prizadetih je v banovini 23. Učiteljice ženskih ročnih del, ki so ostale po uveljavljenju uradniškega zakona leta 1923. še v državni službi, so bile pozneje s posebno uredbo prevedene za uradnice lil. kategorije, četudi niso imele drugačne kvalifikacije, kakor jo imajo staroupokojene učiteljice ženskih ročnih del. Ker bi bilo treba zato presojati položaj slednjih z istega vidika, kakor se je to zgodilo ob prevedbi njihovih aktivnih tovairišic, nismo mogli smatrati izpre-membe v nakazovanju osebne doklade za utemeljeno ter smo dali prizadetim tovariši-cam navodila za pritožbo proti rešitvi finančne direkcije in jim sestavili tudi koncept. Sedaj prihajajo že prve odklonilne rešitve ministrstva, proti katerim bo treba vložiti tožbo na državni svet, na kateri instanci bo zadeva dokončno rešena. Kontraktualni učitelji. Pogodbenim uradnikom se je po § 116. zakona o uradnikih štel za pokojnino čas, ki so ga prebili v službi države v svojstvu pogodbenih uradnikov, ako je bil prestop iz pogodbenega stanja v državno službo neposreden, brez prekinitve. S § 58. finančnega zakona iz leta 1932.-33. pa je bila ta določba izpremenjena in se odslej čas kontraktualne službe ne šteje več za penzijo. Sekcija se je trudila, da bi se z novim finančnim zakonom uveljavil zopet prvotni tekst. Ker je obstojala domneva, da nekateri kontraktualni učitelji ob sprejemu v državno službo niso bili pravilno prevedeni, ker se ni pravilno tolmačil § 58. uradniškega zakona, je pozvala sekcija v posebni okrožnici na sreska društva in potom »Učit. tovariša« kontraktualne učitelje dravske banovine, naj pošljejo dekret o prevedbi in druge potrebne podatke, na osnovi katerih bi bilo mogoče kontrolirati pravilnost prevedbe z ozirom na določitev skupine in periodičnega poviška v skupini ter število za pokojnino vštevnih let. Na ta poziv je prejela številne vloge. Dokumenti so bili kontrolirani v šolsko upravnem odseku. Ta je vsak primer podrobno proučil, ali je uvidel, da tudi tam, kjer prevedba ni izvršena točno po § 58. uradniškega zakona in se ta zakon pri določevanju skupine ni pravilno uporabil, danes ni mogoče ukreniti1 ničesar več, ker je rok za pritožbo zamujen. Med načelnimi primeri, ki jih je obravnavala sekcija in ki so se reševali pri državnem svetu, je tudi primer kontraktualnega učitelja, ki je značilen tako, da nanj na tem mestu posebej opozorim. Iz kontraktualne službe je direktno prestopil v državno službo učitelj, ki je služboval v Italiji dve in pol leta in v Jugoslaviji skoraj štiri leta. Sprejet je bil v državno službo kot pripravnik. Zaradi tega je vložil pritožbo na državni svet, češ, da mu pripada po letih službe in z ozirom na že citirani § 58. uradniškega zakona IX. skupina. Državni svet je pritožbo zavrnil z motivacijo, da minister prosvete ni dolžan po preteku 3 let državne službe prevesti pripravnika v uradniško skupino, marveč, da to ie more storiti in je torej odločba o tem v vsem prepuščena ministru prosvete. § 81. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935.-36. je docela ustavil prevedbe kontraktualnih učiteljev v državno službo, kakor je ustavil tudi vsa napredovanja in nove postavitve. Ker se tudi ni izpraznilo nobeno kontraktualno mesto, zato tudi ni mogel biti sprejet noben prosilec v kontraktualno službo. Sekciji je znano, da čaka na sprejem v državno službo še več kontraktualnih učiteljev, ne da bi imeli izpolnjene za sprejem določene pogoje. Na tem mestu zato opozarjam. da morajo vsi kontraktualni učitelji, ki reflektirajo na državno službo, napraviti pri nas zrelostni izpit in praktični učiteljski izpit. Brez teh izpitov se ne bo mogla rešiti njihova prošnja za sprejem. Učitelji na Ciril Metodovih šolah. Učiteljem, ki so svoj čas službovali na privatnih Ciril Metodovih šolah, še m urejeno vprašanje vštetja časa službe na teh šolah za penzijo'. V enakem položaju, kakor pri nas ti učitelji, so zlasti v dunavski banovini oni učitelji, ki so delovali svoj čas v šolski bodisi administrativni ali učiteljski službi v bivših nacionalnih verskih šolah. Da bi se zanje položaj uredil, smo predlagali k § 270. uradniškega zakona nov odstavek, ki določa, da se šteje ta čas službe za penzijo in za odmero penzije. Delo organizacije letos ni uspelo, vendar so merodajni činitelji v tem vprašanju zainteresirani v toliki meri, da smo uverjeni, da bo prihodnje leto moči doseči, da pride potrebni amandman v finančni zakon. Prepis šolskih premičnin. Pri izvajanju § 39. zakona o narodnih šolah nastajajo težkoče, ker se v posameznih primerih branijo upravne občine kot lastnice šolskih nepremičnin izdati odstopno izjavo, na osnovi katere je edino mogoče izvesti pri sodišču zemljeknjižni prepis šolskih nepremičnin od upravnih občin na šolske občine. Upravnih občin tudi upravnim potom ni mogoče prisiliti, da bi izdale odstopno izjavo za to. V teh primerih zavračajo sodišča izvršitev zemljeknjižnega prepisa na šolsko občino. Da se uredi posestno stanje šolskih občin, je nujno potrebno izpopolniti § 39. citiranega zakona. Sekcija je zato predlagala, da se doda temu paragrafu s finančnim zakonom nov tekst, ki določa, da tvorijo šolsko imovino vse nepremičnine, ki služijo trajno šolskim namenom. Te postanejo last šolske občine ne glede na to, ali so bile šolskim namenom dovedene zaradi ponovne obveze ali prosto- voljno od javnih korporacij, ali od privatnikov. Četudi bi pomenila uzakonitev te določbe ureditev za šolo važnega vprašanja, uspeh ni bil dosežen. Napredovanja. S § 81. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935.-36. so bila ustavljena vsa napredovanja, pa tudi nove postavitve, prevedbe kontraktualcev v državno službo, re-aktivacije itd. Napredovanja bi se mogla vršiti le na izpraznjena proračunska mesta. Ker takih mest ni bilo, se je v teku leta nabralo v ministrstvu prosvete ogromno število prošenj. Vseh prošenj je okrog 4500, prostih mest pa okoli 1500. Ker bi bilo z ozirom na ta položaj možno, da bi bili pri izvajanju napredovanj, ako bi se ta ne vršila po določenem sistemu, zapostavljeni starejši in upra-vičenejši učitelji, je organizacija na merodajnih mestih prikazala neobhodno potrebo, da se sestavijo rangne liste in se s tem ustvari določen sistem za izvajanje napredovanj. To stališče je prodrlo in so se rangne liste sestavile. Najprej so bile izvršene banovinske liste, iz teh pa se sestavlja enotna državna rangna lista. V poedinih skupinah se bodo vršila napredovanja tako, da bodo napredovali na izpraznjena mesta v višjo skupino najprej najstarejši po rangu iz predhodne nižje skupine, in sicer bo izvršeno toliko napredovanj, kolikor bo v višji skupini prostih mest. S tem bo odpadla možnost, da bi se mogel kdo čutiti prikrajšanega in oškodovanega. V sedanje rangne liste so prišli učitelji, čijih prošnje so dospele v Beograd do 1. aprila. Za ostale se bo sestavila rangna lista naknadno. Ta rešitev napredovanj je ugodha le začasno. Naše prizadevanje in stremljenje mora iti tudi dalje za tem, da dosežemo zopet avtomatično napredovanje. Sekcija je, kakor je znano iz naše okrožnice, v kateri pošiljamo predloge za finančni zakon, delala tudi letos na tem. Vprašanje napredovanj in čim ugodnejša njegova rešitev pa ne zadeva zgolj učiteljstva, marveč vse stroke državnih nameščencev, zaradi česar je naravno, da se trudijo za dosego čim ugodnejše rešitve vprašanja napredovanj tudi ostale organizacije drž. nameščencev. Informirani smo, da se pripravlja novela k uradniškemu zakonu. Vse uradniške organizacije bomo morale zato stremeti in delati, da dosežemo z novelizacijo zakona tudi avtomatično napredovanje, poleg tega pa uzakonitev vseh onib novih določb, ki bi bile potrebne v uradniškem zakonu in pa izpremembo tistih obstoječih, ki so rzpremembe potrebne. V zvezi z delom za ureditev napredovanj se je trudila sekcija doseči tudi ukinitev § 263. uradniškega zakona in § 4. zakona o naknadnih kreditih za 1933.-34., ki določata, da je treba čakati ob vsakem napredovanju v skupini in periodičnem povišku na dospelost po-višice leto dni. Dodeljevanje učiteljstva na meščanske šole. V dravski banovini, pa tudi v ostalih predelih države je dodeljeno na meščanske šole večje število učiteljev narodnih šol. Učitelj-stvo, kakor njegova organizacija, bi ne imelo proti temu dodeljevanju nobenih pomislekov, ako bi se ne vršilo to v breme proračuna narodnih šol, torej v breme in v škodo narodne šole. Ker je stalež učiteljstva narodnih šol nepopoln — v dravski banovini manjka tre-notno 161 učiteljev — in se z ozirom na številčno utrjena mesta v državnem proračunu tudi ne more izpopolniti, vlada pomanjkanje učiteljstva. Zaradi tega trpe učni uspehi, trpi pa tudi učiteljstvo samo, ki se s poučevanjem prevelikega števila otrok, s poučevanjem več oddelkov in z nadomeščanjem fizično izčrpava. Doker je narodna šola v takem položaju, moramo delati na to, da se prenesejo vsi stroški za meščansko šolo, torej tudi plače dodeljenih učiteljev na proračun za te šole. Sekcija že več let stremi za tem, doseči po-voljno rešitev tega stališča. Tudi letos je stavila za finančni zakon predlog, naj se kreira v državnem proračunu za meščanske šole toliko mest, kolikor učiteljev je potrebno na teh šolah, tako da bo ostal proračun za osnovne šole zaradi dodelitev učiteljev narodnih šol meščanskim šolam v bodoče neokrnjen. Ako bi se dodelitve vršile na račun meščanske šole same, bi jih sekcija spričo velike brezposelnosti med učiteljskim naraščajem celo pozdravljala, ker bi pomagale pobijati brezposelnost. Nove postavitve. Že zgoraj je navedeno, zakaj ni bilo mogoče doseči postavitev učiteljev novincev. Podrobnejše poročilo o tem je na drugem mestu. Navedem naj le, da je skušala organizacija doseči pogoje za postavitev večjega števila učiteljskih abiturientinj in albiturientov z delom za kreiranje večjega števila novih pripravniških mest v dtžavnem proračunu. Novela k uradniškemu zakonu. Sekcija je zaznala med letom, da se pripravlja novela k uradniškemu zakonu. Krožiti so jele o tem najrazličnejše vesti in so se navajale celo razne podrobnosti določb. Kaj avtentičnega nismo mogli zvedeti niti mi niti druge organizacije, potrjevale pa so se vesti o pripravljanju nove novele. Sekcija je zato sestavila na osnovi sklepov skupščin in potreb, ki so se pokazale pri obravnavanju konkretnih primerov, za izpremembo uradniškega zakona svoj predlog in ga je dostavila izvršnemu odboru. Ta predlog je obsegal v glavnem sledeča vprašanja: Sprejem v državno službo s posebnim ozirom na učitelje vojake. Prejemki. Pri tem je predlagala izpremembo § 30., odstavek 1., uradniškega zakona. Prejemki naj bi tekli državnemu uslužbencu od dneva 1. ali ponovnega sprejema v državno službo, če je to službo nastopil v 15 dneh od sprejema. Drugače gredo taki prejemki takemu uslužbencu od dneva nastopa službe. Prfedlagala je izpremembo poglavja »Ocenjevanje«, kar se nanaša v prvi vrsti na sreske šolske nadzornike. V poglavju »Kretanje« je izdelan de-tajliran predlog, ki obsega določbo za uzakonitev zvanja šolskih upraviteljev in učiteljic ženskih ročnih del ter predlog o avtomatičnem napredovanju. V poglavju »Službena leta« je naveden predlog za izpremembo § 58. zakona o uradnikih, ki zadeva vštetje časa kontratkualne službe za penzijo in napredovanje, in pa že znani predlog za vštetje časa, ki so ga prebili učitelji na šolah sv. Cirila in Metoda. V splošnih odredbah predlaga ukinitev § 76. in pa ureditev vprašanja dodeljevanj učiteljstva, kakor ga je uredil novi finančni zakon, kar je navedeno že spredaj. Za poglavje »Prestanek službe« zahteva uzakonitev določbe, da se noben uslužbenec ne odpusti iz državne službe brez predhodnega disciplinskega postopanja in dokazane krivdfe. Dalje predlaga točno izvrševanje določb zakona, ki govore o izvrševanju upokojitev in o odmeri in nakazilu pokojnine. V podrobnosti se radi obsežnosti predloga in potrebnih objasnitev ne morem spuščati. Poedina vprašanja so točno obrazložena na drugih mestih tega poročila. Poudarim naj le to, da obsega predlog vse one sklepe, ki so jih sprejele naše skupščine. Izprememba zakona o narodnih šolah. Sekcija je prejela v teku leta poročilo, da se pripravlja izprememba zakona o narodnih šolah. Tajništvo je skupno s šolskoupravnim odsekom izdelalo daljši predlog, v katerem je stiliziralo izpremembo v smislu sklepov naših skupščin. Predlog z utemeljitvami vred je dostavila sekcija izvršnemu odboru. Poedina vprašanja, ki jih predlog obravnava, so prikazana v tem poročilu. Pravilnik k zakonu o narodnih šolah. Še vedno ni izšel pravilnik k zakonu o narodnih šolah. Ker je praksa pokazala potrebo novih izprememb, je šolskoup ravni odsek že v teku leta 1934.-35. na sejah predelal stari osnutek pravilnika. Ta osnutek je bil letos še izpopolnjen in pretipkan. Ravno tako je bil letos izvršen pravilnik za šolske zgradbe in za šolske vrtove. Vsi pravilniki so bili izročeni izvršnemu odboru, ki ima vse pripravljeno za predložitev na merodajno mesto, kar se bo zgodilo, čim bo ugodna situacija za to. Zaščita članstva. Pri obravnavanju vprašanja zaščite članstva moramo ločiti načelno od konkretne zaščite. Pod načelno zaščito razumemo vse ono delo in prizadevanje na vprašanjih, ki zadevajo pravne, moralne in materialne dobrine za ves stan. Delo o tem je prikazano v glavnem spredaj in zadeva najvažnejše zahteve učiteljskega stanu, t. j. izpremembo disciplinskih predpisov, stahiost, izpremembo predpisov o razpisu in oddaji službenih mest. V tem pogledu, pa tudi v ostalih vprašanjih, ki bi jih obravnavali lahko pod tem poglavjem, je sekcija v svoje delo vložila maksimum truda. Kakor vsa leta, odkar se sistematično izvaja zaščita članstva, je sekcija tudi letos posvečala konkretni zaščiti vso svojo pozornost. Številni primeri, ki jih je prejela, kažejo, da se razmere za učiteljstvo niso obrnile na bolje in da obravnavanje tega vprašanja za sekcijo ni bilo lahko delo. Že na tem mestu naj ugotovim, da je delo na zaščiti članstva najtežje, najneprijetnejše in jemlje tudi največ časa. Ravno tako naj poudarim, da je tudi tukaj, kakor pri vsakem drugem delu, treba neobhodno razlikovati med delom in uspehom. Za delo in prizadevanje lahko jamčimo, za uspeh pa jamstva ne moremo dati. ^In ako izostane, ni to naša krivda, ker mi nismo tisti, ki o tem odločamo. To navajam zlasti zato, da bo članstvo moglo pravilno oceniti naše delo, za katerega letos doseženi uspehi ne značijo nikakega pravega razmerja. Dočim je bil v odstotkih izračunani uspeh zaščitne akcije še lansko leto 72%, je letos tako neznaten, kakor še nobeno leto doslej, odkar izvaja sekcija sistematično zaščito članstva. Za ureditev vsakega konkretnega primera, ki smo ga dobili, smo storili vse. kar je bilo v naši moči. Še preden smo prejeli zaščitne podatke, smo, razbravši položaj iz objav o premestitvah v dnevnih listih, v obširni vlogi prikazali izvršnemu odboru neobhodno potrebo korektur in prosili za intervencijo na merodajnem mestu, napovedali pa smo istočasno tudi podrobne podatke v vsakem konkretnem primeru. V času, ko so prihajale na sekcijo po sreskih društvih overovljene in izpolnjene zaščitne pole, smo pristopili takoj k zaščitnemu delu. V vsakem primeru si je prizadevala sekcija doseči popolno korekturo. Pismene predstavke je predlagala kr. banski upravi, kakor ministrstvu prosvete. Na najtežje primere je deputacija vodstva sekcije dne 11. februarja 1936. osebno opozorila gosp. bana in prosila za korekturo teh, kakor drugih primerov, za katere vse so bile predložene prosvetnemu oddelku utemeljene pismene vloge. V teh vlogah je orisala sekcija položaj prizadetega učitelja in izrazila svoj predlog za rešitev. Posebej je poudarjala potrebo, da se proti vsakemu prizadetemu učitelju uvede disciplinska preiskava, v kateri naj ima polno možnosti zagovora in dobi vpogled v ovadbo. Šele po izvršeni, preiskavi naj se izvrši ukrep, ako pokaže izsledek preiskave krivdo učitelja. Dokler se to ne zgodi, naj izostane izvedba premestilnega odloka oziroma ukaza, za uvedbo disciplinske preiskave je po nasvetu sekcije zaprosilo tudi osebno več učiteljev. Te prošnje so bile, v kolikor je sekciji znano, odklonjene z moti- vacijo, da ni razloga za uvedbo disciplinske preiskave, ker je bila premestitev izvršena po službeni potrebi in je zato ni smatrati za kazensko. Rešitve teh prošenj so sreskim društvom znane, ker se je vršilo dopisovanje med sekcijo in prizadetimi potom društev. Zaščito članstva je izvajala sekcija točno po poslovniku o zaščiti. Brez zaščitne pole in brez predhodne kontrole ter potrditve navedenih podatkov po sreskih društvih, ni sprejela v obravnavo nobenega primera. Sreska društva so se zavedala važnosti zaščitne akcije, pa tudi odgovornosti in so postopala pri ocenjevanju podatkov strogo objektivno. Sekcija doslej ni zaznala za noben primer, da bi se osporavala verodostojnost podatkov, ki jih je v poedinih primerih v svojih vlogah predložila oblastvu. Popolna stvarnost sreskih društev pri potrjevanju zaščitnih podatkov je potrebna, ker se mora organizacija v polni meri zanašati na navedbe v zaščitni poli. Neresnični podatki in prikrivanje stvari, ki bi same po sebi za zaščitenca ne bile ugodne, ne le da prizadetemu ne morejo koristiti, marveč so naravnost škodljivi za vse zaščitno delo organizacije sploh. Naše utemeljitve pri obravnavanju konkretne zaščite so jasne in upravičene. Ne zahtevamo nič drugega kakor pravičnost. Kdor je kriv, tega ne ščitimo in ne zagovarjamo, hočemo pa, da se njegova krivda preišče in dokaže. Zavedamo se, da smo na pravem potu in da zato ne moremo popustiti. Številni zaščitni primeri vsako leto nam kažejo, kako potrebna je uzakonitev učiteljske stalnosti. Stalnost je potrebna učiteljstvu, da je tako zavarovano pred razračunavanjem krajevnih činiteljev, še bolj pa je potrebna učiteljska stalnost naši šoli. Ta more dosegati zadovoljive in trajne uspehe le tedaj, ako ostane učiteljevo delo vse leto neprekinjeno. Zlasti škodljive so za šolo premestitve učiteljstva med šolskim letom. Ne samo učiteljska organizacija in njeni funkcionarji, vsak član učiteljskega udruženja je dolžan na to opozarjati povsod in oh vsaki priliki. Le tako nam bo mogoče prepričati vsa odločujoča mesta o nujnosti, da preneha premeščanje učiteljstva med šel&kim letom, da se uzakoni stalnost in da se izpremenijo določbe o premestitvah in postavitvah učiteljstva. V teku leta je prejela sekcija skupaj 86 zaščitnih primerov. Trem učiteljem pripravnikom, ki so prosili zaščite radi premestitve, je bila zaščita radi neosnovanosti prošnje odklonjena. Od prejetih primerov je bilo: 8 premestitev iz družinskih razlogov oziroma zamenjav mest. S posredovanjem smo uspeli doslej v enem primeru. Zaradi nameravane premestitve smo prejeli 23 zaščitnih pol. Zaradi izvršene premestitve je prosilo za zaščito 47 učiteljev in učiteljic, prošnjo za uvedbo disciplinskega postopka so vložili 4 učitelji. Zaradi razrešitve se je obrnilo na sekcijo 5 upraviteljev za posredovanje, v drugih zadevah je prosilo posredovanja 5 članov. Od onih, ki so prosili zaščite radi nameravane premestitve, doslej ni bil premeščen nihče. Ker še nismo prejeli odgovora, iz katerega bi bila razvidna upravičenost ali neupravičenost bojazni, vodimo vse primere kot nerešene v evidenci. Od izvršenih premestitev je bil rešen ugodno en primer. Koliko korektur se bo izvršilo z novimi premestitvami, ni znano. Disciplinski postopek se je uvedel v enem primeru. Vsi ostali predmeti so prene-šeni kot nerešeni na novo upravno leto ter bo sekcija nadaljevala z delom za rešitev v smislu izjavljenih želja zaščitencev. Z ozirom na to, da je ostala pretežna večina primerov nerešenih, je sekcija v zadnjem času opozorila prizadete s posebno okrožnico, da bo skušala doseči korekturo ob priliki letnega razporeda. Pozvala jih je zato, naj jo obveste, ako so vložili, oziroma ako bodo vložili prošnjo za kako prosto učiteljsko mesto. To okrožnico je dostavila sekcija tudi vsem sreskim društvom. Meseca decembra je-prejelo okoli 50 učiteljev dravske banovine zaupne pozive, naj vlože prošnjo za premestitev na mesto, ki je bilo v pozivu navedeno. Prvi pozivi, kar pomnimo, so bili oni, ki jih je poslala banska uprava v avgustu leta 1932. na poedine učitelje v dravski banovini ter jim v njih stav-ljala termin za vložitev prošnje na že določeno in v pozivu navedeno mesto, na kate-reda prejemniki poziva niso reflektirali. Tedaj je poslala sekcija prejemnikom pozivov, čim in v kolikor je zanje zaznala, potrebna podrobna navodila, da se premestitev na mesto, kamor ne žele, ne izvrši. Dne 6. novembra leta 1932. je obravnavala sekcija uradne pozive tudi na predsedniškem zboru v Mariboru ter je zavzela do njih v spomenici, ki je bila sprejeta na tem zboru, sledeče stališče: »V zadnjem času smo zaznali, da je prejelo učiteljstvo, ki ga je oblast želela premestiti, posebne uradne pozive, naj samo prosi za premestitev na odrejeno službeno mesto, četudi je bilo postavljeno z ministrskim dekretom, ki niso bili ukinjeni in je bilo za službeno delo odlično ali prav dobro ocenjeno. To učiteljstvo se ne zaveda nobene krivde, zaradi katere bi moralo iz kraja in se mu ta ni predočila. Z odzivom na uradni poziv se mora odreči potnih in selitvenih stroškov, ki so mu z zakonom zasigurani ob službenih premestitvah. Smatramo, da manjka takim pozivom moralna in zakonita osnova.« Tem bolj moramo vztrajati pri tem stališču glede privatnih pozivov, ki so bili razposlani meseca decembra. Pozvane učitelje lahko delimo v dve skupini. Prvo, t. j. manjšo skupino tvorijo taki, ki bi se morali umakniti z boljših mest na slabša, da napravijo prostor. Druga, veliko večja skupina je prejela poziv na boljša mesta, ki po pretežni večini niso bila prosta in se je mogla izvršiti premestitev šele tedaj, ako se odstranijo drugi učitelji, ki so dotlej ta mesta upravičeno zasedali. Čim je sekcija zaznala za pozive, je, da bi zaščitila ogrožane, objavila v dnevnih listih kratko no- tico, s katero opozarja prejemnike pozivov, naj pozivom ne ustrežejo in naj ne vlože prošnje. Ker bi se dala preprečiti premestitev onih, na čijih mesta naj bi prišli pozvanci, je sekcija te slednje takoj po sestavi njihovega seznama z okrožnico št. 1257 z dne 12. decembra 1935. opozorila na sprejete sklepe v organizaciji in na organizaena načela ter jih pozvala, naj z ozirom na to prekličejo svojo prošnjo za premestitev. Ta okrožnica in pa okrožnica št. 1256 z dne 12. decembra, v kateri naprošamo člane, naj nam pošljejo prejeti poziv, sta dali »Slovencu« povod za prvi napad na organizacijo. Po objavi premestitev so uvideli lahko tudi vsi učitelji, ki so bili premeščeni na osnovi prošenj, vloženih na poziv, da se more izvesti njihova premestitev le tedaj, ako se istočasno umaknejo drugi učitelji, ki so doslej na teh mestih službovali. Ti so se tudi, naravno, že obračali za zaščito na sekcijo. Sekcija je zato pozvala z okrožnico št .1524 z dne 18. januarja 1936. vse na osnovi na poziv vloženih prošenj premeščene učitelje, kjer ni šlo za vrnitev na mesto, s katerega so bili svoječasno brez krivde in proti svoji volji premeščeni, naj vložijo na ministrstvo prosvete prošnjo, naj se njihova premestitev ne izvede. To okrožnico kakor zgoraj dve omenjeni okrožnici smo poslali v zaprti kuverti zgolj na naslove prizadetih članov. Tudi ta je bila izročena v objavo v »Slovencu«, ki jo je izrabil za napad proti organizaciji. Obstoja domneva, da so vse te članke, v katerih se organizacija napada, pisali zgolj učitelji. Zaradi te okrožnice je bila dne 30. januarja 1936. proti podpisnikoma podpredsednici in tajniku sekcije uvedena disciplinska preiskava. Najjačjo zaščito daje učiteljstvo lahko vedno samo sebi. V to pa je potrebna predvsem visoka moralna vrednost, stanovska zrelost in solidarnost članstva. Oba naša apela na članstvo pa sta ostala, kakor je razvidno iz gornjega, brez uspeha. Na zadnji poziv smo prejeli le dva odgovora, en član se stav-lja organizaciji na razpolago za drugo mesto, drugi pa odgovarja s cinizmom. To dokazuje, da stanovska zavest in tovarištvo v naših vrsta še daleko nista na tisti višini, ki bi nam edina mogla zasigurati uspehe v takem neenakem boju. Temu vprašanju bo morala posvetiti zato skupščina svojo posebno pozornost. Našemu odporu proti pozivom in njegovim posledicam se je skušala podtakniti politična tendenca. To moramo najodločneje odklanjati in izjaviti, da se naše stališče ni za las izpremenilo od stališča v letu 1932. in da tudi danes ne poznamo v organizaciji nobene druge razen stanovske politike in varujemo organizacijo pred vsemi strankarsko političnimi vplivi. Učiteljstvo in njegova organizacija se že leta in leta borita proti vmešavanju laikov v prosvetno personalna vprašanja. Umešava-nje neodgovornih oseb v učiteljska nameščanja in premeščanja prizadeva zadnja leta šoli vedno večjio škodo. Zaradi tega je položaj učiteljstva trajno nesiguren. V učiteljstvu se pojavlja vedno jačji odpor proti temu, da si neodgovorne laične osebe lastijo pravico odločati v personalnih vprašanjih in da v ta vprašanja posegajo. Učiteljstvo ima nešteto dokazov o poseganju laikov in neodgovornih ustanov v prosvetno personalno politik. Popolnoma nov dokaz iz zadnje dobe je okrožnica ljubljanskega tajnika JRZ, ki je bila pred kratkim s poudarkom zaupnosti razposlana na razne naslove v obsegu posameznih župnij. V okrožnici se zahtevajo podatki o vsem učiteljstvu posameznih šol, in sicer v kulturnem, verskem, moralnem in političnem oziru. Poleg teh prosi okrožnica še za eventualne posebne podrobne informacije. S tem je ustvarjen pravcati sistem podtalnega ro-varjenja in je postalo zaradi tega stanje za učiteljstvo nevzdržno. Stojimo na stališču, da bodi vplivanje in odločanje v personalnih vprašanjih prepuščeno zgolj prosvetni upravi in odklanjamo vmešavanje laiških krogov in vseh institucij v učiteljska personalna vprašanja. Odklanjamo tudi poizvedbe, kakršne je uvedla omenjena okrožnica ter jih smatramo za sistematično podpiranje in vzgajanje denunciantstva. Podporni fond sekcije. Po sklepu lanske banovinske skupščine je plačeval vsak član udruženja v podporni fond sekcije v preteklem letu mesečno po 50 par. Ta prispevek članarine ni zvišal, ker je bil postavljen v proračun namesto prispevka za učit. samoizobrazbo, katera postavka je zato izpadla. Iz podpornega fonda so se krili stroški za pravnega konzulenta, čigar strokovno mnenje je bilo sekciji potrebno bodisi v važnih osebnih, bodisi v načelnih zadevah. Iz podpornega fonda so se krila tudi plačila taks za izgubljene tožbe pri drž. svetu in upravnem sodišču v primerih, kjer je šlo za važne sicer osebne rešitve, čijih končna rešitev pa je bila načelne važnosti in jo je bilo mogoče doseči edino z razsodbo drž. sveta. Te rešitve je z opisom primera vred objavljal tudi »Učit. tovariš« v rubriki »Učiteljski pravnik«. Podporni fond je služil tudi za kritje kolkovin na vloge sekcije, naslovljene na oblastva v občih načelnih in osebno zaščitnih zadevah in za kritje vseh ostalih izdatkov, ki jih je povzročala zaščitna akcija. Iz tega fonda je krila sekcija tudi stroške predsedniku in tajniku sekcije po zakonu o zaščiti države. Ta tožba je bila posledica dela za ukinitev uredbe z dne 19. septembra 1935, kar je navedeno zadaj. Poleg tega so služila sredstva podpornega fonda tudi za kritje izdatkov, nastalih z delom za ukinitev uredbe o znižanju draginjskih doklad z dne 19. septembra 1935. Sredstva podpornega fonda so se izčrpala. Njegove potrebe mi ni treba posebej utemeljevati, saj je storila to izkušnja v večji meri, kakor more storiti najboljša utemeljitev. Članstvo je uvidelo tudi samo neobhodno potrebo obstoja posebne proračunske postavke za izvajanje zaščite članstva. Več sreskih društev je zato spontano sprejelo predlog za uvedbo stalnega prispevka za podporni fond. Ta predlog je bil na iniciativo sreskega društva v Ptuju sprejet tudi na predsedniškefn zboru meseca februarja v Mariboru. Po posebnem sklepu tega zborovanja je poslala sekcija ta predlog v posebni okrožnici tudi na sreska društva. Iz prejetih odgovorov in iz obravnave zadeve na predsedniškem zboru v Rogaški Slatini meseca junija 1936 je bilo videti, da so načeloma vsa društva za uvedbo stalnega prispevka, večina drusltev pa nastopa pri tem stališče, naj se radi tega ne zviša članarina. Ker so medtem poedina društva v zadevi še sklepala, bo pokazala pravo sliko banovinska skupščina, ki bo prinesla tudi odločitev. Ze več let se pojavlja v organizaciji vedno glasnejša volja in želja ustanovitve pravega podpornega fonda na širši podlagi, kot je naš sedanji fond. Z ozirom na to je bila že v mojem lanskem poročilu na skupščini sledeča utemeljitev: »Konkretni primeri so prav v zadnjem času pokazali, kako neobhoden bi nam bil podporni fond, ki ima poleg gornjega še resnični podporni namen. Leta 1933. j e bilo za občinskih volitev več učiteljev dravske banovine upokojenih, eden celo odpuščen. Od dneva razrešitve službe pa do dneva reaktivacije, ki se je izvršila po dolgotrajnem prizadevanju stanovske organizacije, prizadeti niso prejemali niti penzije niti akontacije in so bili tako, ne da bi kaj zagrešili, z družinami in otroki v najmučnejši in najtežji situaciji. Sekcija jim pomagati ni mogla, ker ni imela s čim. Za take primere bi morala imeti organizacija kot je naša na razpolago fond, iz katerega bi dajala v opisani položaj došlim učiteljem za čas do ureditve položaja vsaj brezobrestna posojila.« Članstvo naj zato vprašanje ustanovitve stalnega prispevka za podporni sklad tehtno premisli in preudari. Zaveda naj se, da ustanovitve tega fonda in uvedbe rednega prispevka ne zahteva vodlsitvo organizac; je, marveč ga zahtevajo razmere in organizačno delo. Vodstvo izvršuje, v kolikor opozarja na potrebo stalnih dohodkov za fond samo tisto dolžnost, ki mu jo narekuje odgovornost položaja, na katerega ga je v organizaciji postavilo članstvo. Vlaganje sodnih tožb. Organizacija si je prizadevala, da bi za uradnike v resortu ministrstva prosvete prenehala obveza predhodne prošnje na ministrstvo za dovoljenje vložitve sodne tožbe. Učiteljstvo smatra, da odločba, s katero je bila uvedena obveza predhodne prošnje za dovolitev sodne tožbe, ni utemeljena in da tudi v zakonu ni osnovana. Čuti se omejeva-nega v svojih ustavnih državljanskih pravicah. Take odločbe ni izdalo razen prosvetnega, nobeno drugo ministrstvo. Uradniki prosvetnega resorta prihajajo zaradi te odločbe ministrstva često v jako težaven in mučen položaj. Naše dosedanje delo na raz-veljavljenju te odločbe kaže, da bo mogoče skoraj gotovo doseči ugodno rešitev tega prizadevanja le s pritožbo na državni svet v primeru konkretne zavrnitve prošnje za dovoljenje. Izvenšolsko delo. Stajišče do izvenšolskega dela, ki mu ga nalaga tudi zakon, je učiteljstvo naše sekcije že opetovano jasno povedalo. Učiteljstvo je delovalo na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju že pred uveljavljen jem zakona o narodnih šolah in je voljno delati tudi sedaj. Zahteva pa pri tem popolno prostost tako z ozirom na obseg kakor način svojega dela in glede izbire delovnega področja. Ker prihaja pri delu izven šole najčešče v konflikt z osebnimi koristmi in ambicijami po-edincev, zahteva pri svojem delu polno zaščito. Brez te je vsako delo nemogoče, ker ogroža osebni položaj učitelja. Tudi interes učiteljevega izvenšolskega dela zahteva, da se čimprej uzakoni stalnost za učiteljstvo. Napadi na učiteljstvo in organizacijo. Preteklo upravno leto je bilo zaradi napadov. ki jih je prinašal del slovenskega tiska na učiteljstvo, najtežje leto, odkar obstoja naša organizacija. Takih napadov ne pomnijo niti najstarejši člani učiteljskega stanu. Ker so bili docela pavšalni, je bila onemočena vsaka obramba. Prve napade na učiteljstvo je prinesel meseca septembra v dveh številkah tednik »Gorenjec«. Izrabil je članek, ki je izšel v zagrebški » Hrvatski straži«, kateremu je priključil še svoje žaljive komentarje. Deklaracija naše zadnje glavne skupščine v Sarajevu mu je bila sredstvo za napad. V tej deklaraciji, ki je bila najvažnejši glavni akt naše drž. skupščine, je izrazila organizacija svoj program in svoje načelne poglede do šolskih in stanovskih vprašanj, obsodila pa je istočasno tudi vse nezdrave in nemoralne pojave, ki so v preteklosti ogrožali šolo in stan. Predvsem je obsodila vsak nsevdonacionalizem in patriotizem ter nastopila proti nacionalnemu sumničenju in ovajanju, zaradi katerega je učiteljstvo kot stan v preteklosti največ trpelo. Deklaracija je bila namenjena vsej javnosti in je zlasti v tej točki zadevala vse stanove. »Gorenjec« pa je v svojih člankih zlonamerno izrabil deklaracijo za napad proti učiteljstvu, češ da je bilo le učiteljstvo tisto, ki ie dejansko sumničilo in denunciralo in da se je to dogajalo v taki meri, da se je čutila celo učiteljska organizacija dolžna nastopiti proti temu na glavni skupščini. »Gorenjcu« je poslala sekcija v objavo lojalen popravek, ki pa ga ni priobčil. Objavil ga je zato »Učit. tovariš«. Kot že ponovno, naj ugotovim tudi na tem mestu, da učiteljstvo ne zahteva zase nobenega izjemnega stališča. Zaveda se, da je tudi vse njegovo delo podvrženo javni kritiki in se ji ne umika. Tisku priznava vse pravice važnega regulatorja javnega življenja. Pričakuje pa upravičeno, da se oni, ki razpolaga s tiskom, ne zaveda le svoje moči, marveč tudi svoje odgovornosti. Ta odgovornost pa zahteva objektivnost in poštenost kritike. Izpadom proti učiteljstvu so manjkali vsi atributi take kritike. V mesecu oktobru so začeli izhajati napadi v »Domoljubu«. Za vzbuditev nerazpo-loženja proti učiteljstvu je izrabil »Domoljub« celo otvoritev Učit. doma v Ljubljani. Dne 9. oktobra je prinesel kar dva članka, ki napadata in žalita učiteljstvo. V prvem obtožuje, da so učitelji v pretekli dobi obračunali z očeti, ki se niso vdali njihovim političnim zahtevam, s tem, da so v šoli slabo kvalificirali njihove otroke. Ta napad prikaže učitelja v taki luči, da se mora vzbuditi pri ljudstvu odpor in sovraštvo do stanu. Posledice takih napadov postanejo lahko nepopravljive. Tudi drugi napad v istem članku je napisan brez vsakega čuta odgovornosti za posledice. Naperjen je proti osemletni šolski obveznosti. V naslednjem članku »Dovolj zabavljanja« je naperjeno na učiteljstvo vse polno sumničenj. Obdolženo je rovarjenja proti vladi in denunciantstva. Na koncu kaže člankar učiteljstvu pot iz Jugoslavije. Na ta članek je prinesel odgovor »Glas naroda«. Ker tega odgovora nismo mogli ponatisniti v »Učit. tovarišu«, ga je ponatisnila »Narodna prosveta«. Meseca januarja so sledili v tem listu novi članki, v katerih se očitajo učiteljstvu goljufije, denunciacije ter protiverska vzgoja in kvarjenje otrok. Meseca decembra je pričel priobčevati napade »Slovenec« in v januarju je izšel napad tudi v »Slovenskem domu«. V teh napadih se ponavljajo v raznih oblikah najrazličnejše žalitve, ki smo jih poznali že iz »Domoljuba«, in se dodajajo še nove. Napadi na učiteljstvo so se prenesli tudi na politična zborovanja. Učiteljstvu se je na nečuven način jemal ugled ter se je ljudstvo sistematično ščuvalo proti njemu. Poznani so nam primeri, ko se je izvršil izpad proti učiteljstvu celo na cerkvenih tleh. Meseca decembra 1935 je pričel objavljati »Slovenec« napade tudi na učiteljsko organizacijo. Dolži jo dvojne morale in ji očita strankarsko opredelitev. V večih člankih ji podtika, da ni ščitila v pretekli dobi učiteljev krščanskega mišljenja in da je delila po političnem prepričanju člane v dve vrsti. Člani prve vrste da so uživali vso zaščito organizacije, člani druge vrste, tako zvani krščanski učitelji, pa so bili zapostavljeni in da organizacija zanje ni storila ničesar, ko so bili preganjani, nasprotno, da je ta preganjanja celo tiho odobravala. Organizacijo dolži strankarsko politične pobarvane hujskarije. Prvi napad na organizacijo je bil priob-čen v »Slovencu« 20. decembra. Pri tem sta bili dobesedno objavljeni tudi že omenjeni dve naši okrožnici, ki smo jih poslali na nekatere naše člane v zvezi s privatnimi pozivi za vložitev prošnje za premestitev. Obe okrožnici sta članstvu znani iz »Slovenca« in dodatka k »Narodni prosveti«, zato o njih ne bom razpravljal. Naša obramba. Proti pavšalnim napadom na stan smo bili brez moči in nismo imeli sredstva, da bi jih preprečili, niti zakonske možnost, da bi zahtevali priobčitev popravkov, ali da bi pozvali liste na odgovornost. Na napade na organizacijo smo odgovarjali s popravki po zakonu o tisku. Še pred objavo prvega popravka pa je bil priobčen že nov napad, naslednji dan in istočasno s popravkom ter tik pod njim pa že tretji. Še več. Pod naslovom »Zamorec se pere zaman« je priobčil »Slovenec« članek, v katerem se cinično roga našim popravkom, ki da jim nihče ne verjame. Ker list ni pokazal volje, popraviti krivico in je priobčeval popravke zgolj pod silo zakonskih določb, smo morali pristopiti, braneč čast in družabni prestiž organizacije, k tožbi k zakonu o tisku. 3. februarja t. 1. sta bili vloženi dve tožbi, ki pa jih je sodišče pozneje združilo v eno. Tožba je bila napovedana že v prilogi »Narodne prosvete«, v kateri smo priobčili tudi del svoje obrambe. Ta priloga je znana, ker smo jo dostavili vsem članom na osebni naslov. Po napovedi naše tožbe v »Narodni prosveti« je začela sekcija kmalu prejemati od svojih članov razmnožene pozive, ki jih je na nje poslalo tajništvo ljubljanske JRZ. Tajništvo JRZ ugotavlja, da obstoja upravičena domneva, da JUU svoje dolžnosti napram učiteljem krščanskega mišljenja ni izvršilo in poziva z jamstvom tajnosti imena, naj mu pošljejo prejemniki poziva svoje podatke v dokaz te domneve. Nič nimamo proti zbiranju takih podatkov, v tem primeru pa moramo ugotoviti sledeča dejstva: »Slovenec« je izpadal proti sekciji JUU s težkimi klevetami, zaradi česar se je v samoobrambi morala zateči k sodišču. Ljubljansko tajništvo JRZ pa je smatralo ta korak samoobrambe, s katerim išče oklevetana organizacija zadoščenja, naperjen proti sebi. Začel je obravnavati stvar »Slovenca« kot svojo zadevo, kar moramo obžalovati. Z vložitvijo tožbe sekcija ni nastopila proti JRZ, marveč proti »Slovencu« in si zato ne moremo tolmačiti, zakaj je posegla v zadevo stranka s pozivi svojega tajništva. Učiteljska organizacija je docela nepolitična. Ona ne vodi borbe proti nobeni stranki. Njeno delo je zgolj skrb za dobrobit šole in stanu. Ta dobrobit pa skuša doseči na docela nevtralni stanovski osnovi. Ako pokaže proti kakemu pojavu svoj odpor, stori to zgolj s stanovskega, ne pa strankarsko političnega vidika. Pri tem gre na pojav kot tak brez ozira na to, kdo ga je povzročil. »Slovenec« je začel zbirati podatke za utemeljitev svojih napadov šele po vložitvi naše tožbe. Poziv v »Slovencu« z dne 9. februarja je dokaz, da so bili priobčeni napadi, ne da bi imel »Slovenec« kakršnokoli oporo in osnovo za nje. Tožba teče. Sekcija je prejela še več dokaznih predlogov tožene stranke in je na vse odgovorila. Do razprave še ni prišlo. Dne 26. marca je priobčil »Slovenec« nov napad na JUU, radi česar je vložila sekcija novo tožbo. Tudi ta je še v teku. Zaradi napadov na stan je postala situacija za učiteljstvo taka, da se je moralo vodstvo sekcije odločiti za predsedniški zbor. Vršil se je v Mariboru dne 9. februarja 1936. Kratko poročilo je bilo objavljeno v »Učit. tovarišu«. Poseben odbor je sestavil spomenico predsedniškega zbora, v kateri prihaja do izraza naš položaj, naše stališče do napadov na učiteljstvo in organizacijo ter do prosvetne personalne politike. Spomenico je prinesla »Narodna prosveta« v prevodu in je članstvu znana. Ta spomenica je dala povod za disciplinsko preiskavo in sta bila predsednik in tajnik zaslišana. Sredi februarja se je vršilo zasedanje ban-skega sveta. Na tem zasedanju so nekateri govorniki ostro nastopali proti učiteljstvu ter ga ocenjali na način, kakor učiteljstvu po svojem delu ne zasluži. Kritika je bila docela pavšalna, padla je zopet na ves stan ter bila zanj žaljiva. V banskem svetu sta nastopila proti pavšalni kritiki banska svetnika g. dr. Vesenjak iz Ptuja in dr. Ravnik iz Maribora. Zavzela sta se za učiteljstvo in ga zagovarjala. Zlasti v časih po neposredno prestanih najhujših napadih na učiteljstvo :smo znali ceniti njun nastop. Dolžnega se čutim to omeniti in v svojem poročilu posebej poudariti v zavesti, da oba imenovana banska svetnika nista branila zgolj učiteljstva, marveč sta storila več kot to, ker sta nastopala javno za objektivnost in poštenost kritike. Sekcija je izrekla obema banskima svetnikoma pismeno zahvalo. Isto so storila tudi številna naša sreska društva. Obrambi učiteljstva in njegove organizacije je posvečal tudi naš stanovski list vso skrb in pozornost ter storil, kar mu je bilo mogoče storiti. Ako ni povedal vselej tega, kar bi člani radi, ni njegova krivda. Dne 11. februarja 1936 se je zglasila de-putacija vodstva sekcije pri banu dravske banovine. Izročila mu je spomenico in mu pre-dočila nevzdržno stanje, ki je nastopilo za učiteljstvo zaradi neprestano ponavljajočih se napadov ter opozorila na škodo, ki lahko iz tega izvira. G. ban je izjavil, da je preprečil vsako nadaljnje napadanje v listih in je že izdal potrebno odredbo. Ob tej priliki je de-putacija tudi prosila za korekturo, izvršenih premestitev. Podrobneje je obrazložila nekatere najtežje primere in opozorila na oficielne predstavke sekcije na bansko upravo ter prikazala potrebo, da se upravičenim željam za korekturo ugodi. Naši prejemki. Uredba z dne 19. septembra 1935., s katero so se znižale osebne in rodbinske dokla-de, je povzročila v vseh uradniških vrstah in, razumljivo, tudi med učiteljstvom, veliko vznemirjenje. Sekcija je prejemala številna pisma, brzojavke in osebne obiske članov. Vsi so izražali isto zahtevo, naj ukrene organizacija vse, da se nova uredba ukine. V tej situaciji se je čutilo vodstvo sekcije dolžno, sklicati upravni odbor tar je povabilo na sejo tudi predsednike sreskih društev. S sejo je bila odposlana brzojavka vsem trem kraljevskim namestnikom in predsedniku vlade s prošnjo, naj se uredba ukine. Na seji je bil sprejet tudi komunike z navodili. Oboje je bilo poslano na šole, zaradi česar se tu ne spuščam v podrobnosti. Enake ukrepe, kakor učiteljska organizacija, so izvedle tudi ostale organizacije javnih nameščencev. Komunike je razposlala sekcija vsem narodnim poslancem in senatorjem ter socialnim, kulturnim in gospodarskim ustanovam s posebnim spremnim pismom, v katerem jih naproša, naj store vse, da se položaj nameščencev popravi. Posebna vloga je bila predana po med-uradniški deputaciji tudi obema vladikama v banovini, poslana pa je bila tudi N. S. patriarhu srbskemu v Beograd. Osebe in institucije, na katere smo naslovili svoj apel, so se po pretežni večini trudile vse, da bi skupno z nami dosegle ukinitev uredbe. Čim je zbrala sekcija notrebne podatke, je sestavila posebno spomenico in jo s konkretnimi primeri, ki so kazali znižanje prejemkov, odposlala kralj, namestništvu, ministrskemu predsedniku, obema slovenskima ministroma, senatorjem, narodnim poslancem itd. Banu dravske banovine jo je izročila posebna deputacija, obstoječa iz zastopnikov 27 organizacij javnih nameščencev. Isto spomenico je predala posebna medUradniška organizacija tudi ministru pošte, ki je prišel začetkom oktobra službeno v Ljubljano. Dne 11. oktobra 1935. smo jo poslali tudi na vsa sreska društva. Napovedana izprememba uredbe, ki je bila izdana 24. oktobra 1935., je popravila le največje trdote, v pretežni večini uradništva pa z njo položaj ni bil prav nič izboljšan. Sekcija je zato nadaljevala z delom za ukinitev te uredbe, kakor tudi vseh uredb in odločb, s kateremi so bili znižani prejemki drž. uslužbencem leta 1934. V svojih vlogah je določno predlagala, naj se uveljavijo uredbe o draginjskih dokladah iz leta 1932., ki bi zadovoljile. Iz uredbe z dne 19. septembra naj bi se vnesle v uredbo o draginjskih dokladah za upokojence iz leta 1932. le one odločbe, ki zvišujejo osebne doklade stairoupokojencem. Nove predstavke so bile poslane na kraljeve namestnike, ministrskega predsednika, na oba slovenska ministra, na predsednika senata in predsednika skupščine ter na predsednike ytseh skupščinskih klubov. Z ozirom na izpre-menjeni položaj je sestavila novo spomenico ter jo z novimi konkretnimi primeri vred naknadno poslala na iste naslove. Ko so meseca novembra prenehali vsi izgledi, da bi dosegli korekturo, uredbe, istočasno pa je kazalo, da bi zaradi nadaljevanja izvajanja akcije med članstvom največ trpele ravno one ustanove, ki so nas pri delu za ukinitev uredbe najizdatneje podpirale, je sekcija izdala okrožnico na vsa sreska društva in članstvo. V tej ukinja začasne ukrepe, sprejete na seji upravnega odbora in vsebovane v komunikeju z dne 22. septembra 1935. Za članstvo je s tem prenehala obveza izvajanja začasnih samoobrambnih sklepov in mu je bilo prepuščeno, da po svojih materialnih možnostih obnovi članstvo v društvih in naročnino listov in revij. Vse delo za ukinitev uredbe so vršile na isti način pretežno vse organizacije javnih nameščencev v banovini. Skupno so delale na rešitvi tega vprašanja tudi centralne stanovsko organizacije, ki so si osnovale zaradi potrebne enotnosti dela svoj centralni akcijski odbor. Ta odbor je bil v ozkih stikih s centralnimi organizacijami, ki so tudi iz lastnih interesov podpirale akcijo javnih nameščencev. Sekcija kakor tudi centralna organizacija in druge stanovske organizacije niso prenehale z delom za dosego zastavljenega smotra. Izpremenile so le način dela. Pri njihovem stremljenju jih v centrali še danes podpira pretežna večina kulturnih in nacionalnih ustanov. Zaradi komunikeja in navodil z dne 22. septembra 1935. sta bila tožena predsednik in tajnik sekcije po zakonu o zaščiti države. Tožba je bila vložena dne 12. oktobra. Na tožbo sta vložila po pravnem zastopniku svoj odgovor. Po proučitvi vsega materiala in predloženega zagovora pa se je državni tožilec uveril, da ini povoda za postopanje in je bila tožba umaknjena dne 20. novembra 1935. Do obtožbe in obravnave torej ni prišlo. Ista zadeva se obravnava sedaj disciplinsko proti celotnemu upravnemu odboru in drugemu tajniku sekcije. Svoj zagovor oziroma ugovor proti uvedbi disciplinske preiskave smo vložili meseca februarja t. 1. Zadeva še teče. Naše zadolžitve. Danes se govori povsod le o zadolžitvah kmetskega stanu, popolnoma pa se pozablja na nameščenski stan. Zadnja leta prihajamo vedno pogosteje v položaj obrambe svojih prejemkov. Ti so od leta 1932. dalje daleč pod eksistenčnim minimumom. Naše zadolžitve se pojavljajo od tedaj v vedno večjih vsotah. S temi vsotami bo treba prepričati odločujoče kroge, da maši dohodki ne zadostujejo in ne prenesejo nobenih okrnitev več, nasprotno da jih bo treba povečati, čim bodo v drž. gospodarstvu za to dani pogoji. Ker pri delu za materialne dobrine ne zadostujejo zgolj konstatacije o teži našega materialnega položaja in je izkušnja pokazala, da potrebujemo tudi točne številke, ki bodo konkretneje pokazale ta položaj, je sekcija razposlala na društva in šole poseben formular, v katerega naj bi vpisali člani višino in vsoto svojih dolgov in višino posojil, za katere so poroki. Ta formular je bil sestavljen v naglici in zato ni popoln. Sekcija ie zato v sporazumu z drugimi organizacijami založila nov formular za zbiranje takih podatkov, zbirale pa bodo te podatke tudi druge organizacije na isti način. Formular z navodili je dotiskan in bo drugo leto razposlan na društva. Naše delo bo moglo uspeti v danem primeru edino tedaj, ako bomo imeli točne in sveže podatke o materialnem položaju učiteljstva. Na naš prvi formular nam je odgovorilo le 24 društev, pa tudi od teh niso vsa mogla zbrati podatkov z vseh šol. Celotne slike o zadolžitvah učiteljstva zato ne moremo podati, dokler ne pošljejo poročil še ostala dru-štya. Iz prejetih poročil pa navajamo sledeče številke: v denarnih zavodih ima učiteljstvo 1,905.411 Din dolga, privatno dolguje Din 3.555.454.50, na hipotekah ima 1,540.077 Din obremenitve. Dolgovi učiteljstva na teritoriju 24 sreskih društev znašajo torej Din 7,000.942.50. Poleg tega jamčijo ti učitelji kot poroki za 2,514.781 Din. Te številke bi s podatki ostalih društev še silno narasle, zlasti, ker nam formularjev niso vrnila ravno šte-vilično najjačja društva. Visoka vsota zadolžitev nam kaže nadvse težak položaj učiteljstva. Znižanje prejemkov in organizacija. V zvezi z znižanjem draginjskih doklad se je pojavila med članstvom zahteva po znižanju članarine. 10 sreskih društev je sprejelo sklepe o znižanju članarine, nekatera pa so pričela te sklepe tudi izvajati in so. ne da bi čakala banovinsko skupščino, začela nakazovati sekciji znižano članarino. Ti predlogi in sklepi, zlasti pa pristopanje k njihovi izvedbi, so navdali organizacijo z resno skrbjo, ker so razdirali gospodarsko osnovo za delo udruženja. Zadevali so vso organizacijo, tako prispevek za centralo kakor za sekcijo in njene ustanove. Sekcija je zato poslala po sklepu upravnega odbora, ki se mu je priključil tudi ves nadzorni odbor, na sreska društva obširno okrožnico, v kateri je prikazala podrobno položaj in opozorila, da obstojajo samo dve možnosti rešitve: ali vztrajati do nove skupščine ali sklicati izredno skupščino. Članstvo se je po objasnitvi v pretežni večini izreklo proti izredni skupščini. Za njo so glasovala le 4 društva. Med ietom pa je pretežna večina članstva uvidela da je nemogoče vsako zniževanje in da je treba organizaciji zdrave gospodarske osnove, ki edina daje predpogoj za stvarno in uspešno delo. Monopol na šolske knjige in zvezke. Z delom za odpravo monopola šolskih zvezkov in knjig je sekcija nadaljevala tako s pedagoškega kakor s praktičnega vidika. Sodelovala je z drugimi v poštev prihajajočimi organizacijami kakor: meščanjskošolskim udruženjem, profesorskim društvom, z društvom tiskarnarjev, z društvom knjigarnarjev, z društvom šola in dom in s filološkim društvom. Izdana je bila posebna spomenica, ki jo je deputacija, obstoječa iz zastopnikov teh organizacij, izročila g. banu. Ista spomenica je bila poslana tudi obema slovenskima ministroma in na druga mesta in osebe v banovini. Z delom za ukinitev zakona o učnih knjigah je z že imenovanimi organizacijami z malimi presledki sodelovalo vse leto. Meseca februarja je na predsedniškem zboru v Mariboru sprejela posebno spomenico, v kateri izjavlja predsedniški zbor svoje stališče proti monopolizaciji. Spomenica je bila objavljena v našem stanovskem listu. Finančni zakon za leto 1936./37. prinaša glede monopola šolskih knjig dve določbi. S prvo se pooblašča finančni minister, da da prosvetnemu ministru na razpolago 500.000 Din kot obratno glavnico za ustroj založništva, za nagrade pisateljem učnih knjig in komisijam za pregled rokopisov državne izdaje po zakonu o učnih knjigah. Ta vsota se vrne državni blagajni do konca proračunskega leta. Po informacijah, ki smo jih prejeli, je bil predložen na zadnji razpis za sestavo učnih knjig 1 sam slovenski rokopis za srednje šole. Za narodne šole ni nobenega rokopisa. Zato bo potreben ponoven razpis. Z ozirom na to, da je v § 43. fin. zak. navedeno pooblastilo ministru prosvete za izdajo uredbe z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o učnih knjigah iz leta 1929., se bo mogel izvršiti nov razpis šele, ko bo izdana predvidena zakonska uredba. Da bi prišle v novi, v finančnem zakonu predvideni uredbi, do izraza želje vseh učiteljskih kakor kulturnih, pa tudi organizacij tiskarnarjev in založnikov, je bil na skupnih sestankih zastopnikov teh organizacij sporazumno izvršen projekt take uredbe. Predložen je bil na merodajno mesto. V zadnjem času so*se začele razširjati med učiteljstvom vesti, da nismo delovali za odpravo monopola na učne knjige, v kar nas veže tudi sklep banovinske skupščine. Te vesti odločno zavračamo kot neresnične. Redakcijski odbor za sestavo novih čitank. Zadnja banovinska skupščina je obravnavala na predlog Učiteljske tiskarne tudi vprašanje predelave čitank, ki naj bi se predelale tako, da bi ustrezale sodobnim zahtevam. Skupščina je nominirala posebno anketo. Sekcija je izvršila skupščinski sklep in je sklicala anketo 28. sept. 1935. Poleg po skupščini določenih članov so sodelovali v anketi tudi avtorji čitank, sekcija pa je povabila tudi nekatere druge učitelje, ki so že delali pri sestavi učnih knjig. Dočim je predvideval sklep banovinske skupščine le predelavo že obstoječih knjig, je anketa soglasno sklenila, naj se sestavijo popolnoma nove. Ugotovila je, da so stare čitanke popolnoma ustrezale zahtevam časa, v katerem so bile pisane, da pa jih je čas danes prehitel in je zato treba sestaviti popolnoma nove. Anketa je izvolila poseben petčlanski redakcijski odbor, ki je pričel takoj z delom. Napravil si je delovni načrt in je začel zbirati gradivo. Za sodelovanje je naprosil vse učiteljstvo narodnih šol, o čemer so prejela sreska društva obvestila z našima okrožnicama štev. 677 z dne 12. okt. in št. 917 z dne 5. nov. 1935. V kolikor so po-edinci ali sreska društva poslala materiala sekciji, smo ga dostavili redakcijskemu odboru. Odbor se je sestal doslej na 3 seje. Gradivo za II. čitanko je v glavnem že urejeno. Za III. čitanko je izdelan točen načrt. Zaradi poglobitve študija in da bi dobili čim več pobud, ki bi jih bilo treba upoštevati pri sestavi čitank, so se člani redakcijskega odbora udeležili pedagoške ekskurzije, ki se je vršila letos spomladi pod okriljem Pedagoške centrale v Mariboru v ČSR Ureditev materialnega vprašanja za sestavo čitank, kakor kritje stroškov za sestanke itd. je prepuščeno trgovskemu dogovoru med Učiteljsko tiskarno in redakcijskim odborom. V tem odboru delujejo tovariši: Andrej Skulj, Pavle Flere, Ernest Vrane, Fran Roš in Josip Juramčič. Slomškova družba in JUU. Ko je leta 1926. z osvojitvijo znane »Deklaracije« stopila naša banovinska organizacija na strogo stanovsko od zunanjih političnih vplivov nezavisno osnovo, je prestal vzrok za obstoj druge paralelne učiteljske slovenske organizacije. Slomškova zveza je tedaj likvidirala in bivše njeno članstvo je domala korporativno pristopilo v tedanjo po-verjeništvo UJU. Za svoje kulturno udej-stvovanje so si pa člani bivše Slomškove zveze ustanovili Slomškovo družbo, kulturno institucijo za uveljavljanje principov krščanske vzgoje. Člani te družbe so lahko učitelji vseh vrst in kategorij šolstva, pa tudi neuči-telji. Slično kulturno društvo bi si lahko osnovali tudi učitelji, pristaši kake druge srneri vzgojstva. Ker po svojem delokrogu take ustanove ne tangirajo stanovske organizacije marveč imajo nasprotno prav vsi člani istega stanu ne glede na različno svetovno in strokovno gledanje iste pravne in materialne interese, ki jih zastopa zanje druga kakor kulturna t. j. skupna stanovska organizacija, je čisto jasno, da bi ob taktnem nastopanju ne moglo priti do trenja med stanovsko in kulturnimi učiteljskimi organizacijami, pa če bi bilo teh še več. Tako dobro razmerje je vladalo tudi med JUU in Slomškovo družbo do zborovanja te družbe v mesecu decembru 1935. Na tem zborovanju Slomškova družba ni obravnavala zgolj kulturnih vprašanj^ marveč je prešla na čisto stanovsko torišče. Pa ne samo to. Na tem zborovanju se je ocenja-lo delo naše organizacije in so se vršili celo napadi nanjo. Napram organizaciji so se iznašali očitki, da ni ničesar storila v obrambo interesov članov katoliškega prepričanja. In kar je najtežje, so iznašali napade tudi učitelji, ki so sami člani JUU. Izrabili so torej zborovanje kulturne ustanove, čije člani so tudi neučitelji, za napad na svojo lastno stanovsko organizacijo. Še več. Izpadali so celo, ne da bi imeli zato povod in ne da bi se prej prepričali, kai je organizacija storila v njihovem osebnem primeru. Zborovanje je poleg tega na predlog člana JUU sprejelo kratko resolucijo popolnoma stanovske vsebine. Resolucija se glasi: »Prizadevanju min. ref. Erjavca in ban. šol. nadz. Štruklja, da se preganjanemu učiteljstvu popravijo krivice, izrekamo zahvalo in zaupanje, obenem pa obsojamo vso gonjo in intrigantstva proti navedenima in proti izvršitvi vladinega programa za popravo krivic.« Z ozirom na dobo, v kateri je bila ta resolucija sprejeta, je naperjena proti sekciji JUU, v kolikor se nanaša na odpor naše sekcije proti pozivom za vlaganje prošenj za premestitev. Naš odpor proti no-zivom, ki je točneje prikazan na drugem mestu, imenuje resolucija gonjo in intrigantstva. To, kar se je dogodilo na zborovanju Slomškove družbe meseca decembra, je velika nelojalnost napram sekciji JUU, ki so jo zagrešili tako posamezniki kakor družba kot ustanova. Potrebno ie zato. da določi skupščina kot naivišii banovinski organizačm forum, katero stališče nai zavzame sekciia oro-ti nelojalnosti in nai reši, kako je v skladu ponašanje naših članov na tem zborovanju z dolžnostmi, ki jim jih nalaga članstvo v JUU in od katerih je čuvanje ogleda organizacije gotovo ena prvih. Resolucija društva »Krščanska šola«. Dne 3. maja t. 1. je imelo svoje zborovanje društvo »Krščanska šola«. Po poročilu »Slovenca« z dne 4. maja 1936. je predavanje na tem zborovanju vsebovalo tudi sledeči stavek: »V mnogih naših šolah poučujejo mladino učitelji nekatoličani in ali ne morejo le-ti pri vsakem predmetu zavzeti svoje, ve- 456.384 46 Pasiva 1. Izredne publikacije 2. Rezervni zaklad 3. Cisti dobiček Din 60.083 50.000 1.215 82 111.298 82 1. Blagajna . . . 2. Poštna hranilnica 3. Dolžniki . . . 4. Premičnine . . 5. Izguba .... Din 320 37.159 216.600 26.476 158 280.715 68 37 1. Upniki..... 2. Samoizobrazba . . 3. Učiteljski naraščaj . 4. Pevski zbor . . . 5. Mladinska glasba . 6. Mladinska matica 7. Radio..... 8. Gospodarski svet . 9. Ekskurzijska akcija 10. Sospeso . . . . Din 153.569 29112 30.526 4.178 2.398 3.368 4.605 50.735 2.142 78 280.715 37 Dimnik Ivan, predsednik Kumelj Metod, tajnik Ljubljana, dne 30. junija 1936. Upravni odbor: Završan Franja, I. podpredsednica v Verk Miloš, II. podpredsednik Člani: Bučar Alojzij, Kmet Herman, Peternel Ljudevit, Vauda Mirko, Vudler Franja, Jože Župančič Nadzorni odbor: Ivanjšič Ljudevit, predsednik Člana: Požar Metod, podpredsednik, ČernOvšek Marija, tajnica Hajnšek Franjo, Mervar Franc Obračun prispevkov za učiteljski naraščaj in za učiteljsko samoizobrazbo Din Din 1. Učiteljski naraščaj: a) Ljubljana: Prispevek do konca leta 1934./35. je znašal . 5.175-95 V letu 1935./36. je bilo vplačano..... 7-005-75 Skupaj . . . 12.181-70 Izdalo pa se je: za stanovske liste in pe- dag. revije..... 898-— za kurjavo...... 340-50 za razsvetljavo .... 23975 za snaženje...... 245-- za pisarn, potrebščine . . 207-75 za najemnino..... 360- za poštnino...... 42-50 308"— 2.641-50 ostane še . . . 9.540-20 b) Maribor: Prispevek do konca leta 1934./35. je znašal . 21.0Ï9-25 V letu 1935./36. je bilo vplačanega .... 7.005-75 Skupaj . . . 28.105-- Izdalo pa se je: za učiteljski naraščaj . . 6.600-— za stanovske liste . . . 350-- za razno ....... 169-13 7.119-13 ostane še . . . 20-985-87 2. Učiteljska samoizobrazba: Prispevek do konca leta 1934./35. je znašal . . 34-061-25 V letu 1935./36. je bilo 14.011-50 Skupaj . . . 48-102.75 Izdalo pa se je: za zaščito članstva . . . ¡6.839-45 za pedagoške revije . . . 197"— za pisarn, potrebščine . . 31T75 za sestavo pravil Udruže- nja ........ 400- - za honorarje referentom banov, skupščine . . . 1.242'— 18.99G-20 ostane še . . . 29.112-55 Ako seštejemo vse končne tri vsote: 1. Učit. naraščaj Ljubljana 9.540-20 2. Učit. naraščaj Maribor 20.985-87 3. Učit. samoizobrazba 29.112-55 dobimo koncem leta saldo 59.638-62 Proračun Mladinske matice za leto 1936./37. Prejemki Izdatki A. Naročnina 15.000 naroč- nikov a Din 22'50 . . 337*500-— B. Tiskarna ...... 214.200-— Honorarji...... 50.C00-— 22.800-— 15.000-- Ekspedicija..... 14.000-- Pisarna in poštnina . . 12.000-- 5.000'— Davki in pristojbine . . 3.500-- 1.000-- 337.500- /37.500-- SianovsRa organizacija JUU BRZOJAVNI POZDRAVI Z BANOVIN-SKIH SKUPŠČIN. —dz Izvršnom odboru Jugosl. Učiteljskog udruženja, Beograd. — Ohrid 4 jula 1936. — Učiteljstvo vardarske banovine sa svoje go-dišnje skupštine iz drevnog Ohrida, pozdravlja Vas izražavajuči Vam puno poverenje sa željom da istrajete iu borbi za učiteljska prava. — Pretsednik Marko Cvetkovič. —iz Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju, Beograd. — Split 7 jula 1936. — Banovin-ska skiupština jednodušno pozdravlja Izvršni odbor i uvaženog pretsednika izrazujuč priznanje i solidarnost u radu za učiteljska prava i dobro škole. — Pretsednik Petar Grego. —iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsed-niku Jugosl. Učiteljskog udruženja, Beograd. — Sarajevo 4 jula 1936. — Učiteljstvo Drin-ske banovine sa V skupštine pozdravlja te kao zatočnika i neustrašivog borca Jugoslo-venske nacionalne škole i pravnog i materi-jalnog položaja narodnih učitelja. Nastavi, mi čemo te pratiti. — Pretsednik Bilčar. —iz G. Ivanu Dimniku, Beograd. — Niš 4 jula 1936. — Učiteljstvo Moravske banovine sa svoje šeste godišnje skupštine no-zdravlja Vas i Izvršni odbor i uverava da če uvek biti sa Vama i nomagati Vas u ostvare-nju učiteljskih ideala. — Pretsednik Svetolik Jankovič. —iz Gosoodinu Ivanu Dimniku, pretsed-niku Jugosl. Učiteljskog udruženja, Beograd. — Banja Luka 6 jula 1936. — Pretstavnici učiteljstva Vrbaske banovine sakupljeni na godišnjoj skupštini pozdravljajo Vas i ceo Izvršni odbor zahvaljujuči Vam na dosadaš-njem radu i želeči da istrajete na putu una-predenja prosvete, škole i učiteljstva. — Pretsednik Stambolija. —iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsed-niku Jugosl. Učiteljskog udruženja, Beograd. — Sa redovne skupštine učiteljstva sreza Senj-Brinje održane dana 16 juna 1936 u Se-nju pozdravljamo Vas i sve članove centralne uprave Udruženja, kako energične i nesebič-čne borce u odbrani naših prava i ostvarenja vitalnih interesa učiteljskog staleža. Na do-sadanjem radu odajemo piuno priznanje, izražavajuči puno poverenje Vama i svim članovima centralne uprave sa željom, da ustra-jete i dalje u započetom radu na opče dobro škole, prosvete i naroda. — Pretsednik Majer Mate. —iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsed-niku Jugosl. Učiteljskog udruženja, Beograd. — Donja Stubica 4 jula 1936 g. — Sa pro-ljetne skupštine učiteljstvo sreza donjostu-bičkog izrazuje jednogiasno priznanje Vama i zivršnom odboru za požrtvovni rad na odbrani naših staleških interesa, sa molbom da i nadalje ustrajete u radu za napredak narodne škole, prosvete i učitelja. ■— Drugarski pozdrav. — Pretsednik Markovič Ivo. Sekretar Peršič Ivo. —iz Gospodin Ivan Dimnik, pretsednik Jugosl. učiteljskog udruženja Beograd. — Ce-tinje 10 jula 1936. — Učitelji zetske banovine sa godišnje skupštine na Cetinju oda ju puno priznanje Izvršnom odboru na požrtvovnom radiu za zaštitu učiteljstva. — Pretsednik Lazar Durovič. Sekretar Krsto Grujičič.