p-sfofpnsKo ljudstvo nft R, ?v\ varadoiTi 'ogjci r* V (iorici. ii februvarja PJP'> Izhaja vsaki četrtek ob 3. ui i popoldne Sokopisi si! ne vra-!aio. Neirankovana pii.n.1 se ne spre- lemujo. Cena listu znaša ta celo leto 4 krone, pol leta a kroni. li manj premožne « celo leto 3 kione, '.a pol leta K 1 60. Za Nemčijo je cena istu S K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-urini štev. 9. Naročnino in na-ciiamla sprejema apravništvo v Gorici, Semi‘niška ul. št. Hi. XXI. letnik. P0S.II1K7.I1L* StC vilkc se piodnjajo v tobakiirnah v (j«i-sposkii ul. 'J. v ulici Silvio Pelllco. v ul. I'o ute N novo v Kapucinski ulici I v piodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te* ki-.lišču nasproti ine-btnmi vrtu, po S v O^lnsi in poslanice se računajo po pi lit vrstah m sicei: če se tisk;i mkrnt 1 I v, dvakrat 12 v, tiikrat * K) v. Večkrat po pogodbi. 6. številka. Kardinal dr. Nagi. V noči med .1 in 4. t. m. ob 12. uri \: min. je umrl na Dunaju po daljši ii mučni bolezni monsignor dr. Frane Ksaverij Najjl. kardinal in knezonatl-škoi. Rojen je bil na Dunaju 20. novem-|:ra I. IN.io. v mašnika je bil posvečen 1-1. julija I. I878. Za tržaškega škofa je imenovan 24. marca 1902. Dne 10. jantivarja 1910. je bil imenovan za titn-larnega knezonadškofa in koadjutorja na Dunaju. Dne 5. avgusta 1911 je bil imenovan za pravega knezonadškofa n;t Dunaju. V tajnem konzistoriju z dne 127. novembra 1911 je postal kardinal. V bolezni sta obiskala pokojnega kardinala tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand in soproga, ki sta (ia tolažila. Med obiskom je stopila v sobo tudi kardinalova mati, iS4-letna starka, kateri sla visoka gosta podala roko ter je tolažilu. Pokojni kardinal je sprejel v bolezni večkrat sv. zakramente. Upali smo, tla ozdravi, toda Gospod, kateremu ie celi življenje zvesto služil. Ga je liotel imeti pri sebi. O Njegovi delavnosti ie pričal zlasti zadnji evharistični shod na Dunaju. Kdo bi si bil mislil takrat, da ia tako hitro izgubimo?! Svetila Mu večna luč! O zadnjih urah rajnega kardinala dr. Nagla se poroča: V torek opoldne sc je pri bolniku pojavila velika slabost. Okoli 1. ure popoldne je kardinal svojega ceremoniaria dr. Wagnerja prosil, naj mu zopet podeli Sveto Popotnico. Kardinal jo je sprejel z ginljivo pobožnostjo. Slabost ga je precej minula in je navzoče tolažil, naj ne jočejo. Nato je prosil svojo staro mater, naj ga blagoslovi. Starka je to storila, on na jo je zahvalil in vsem dejal, kako dobro mater je imel in kako Doga do zadnjega trenutka hvali, da um je dal tako mater. Vsi navzoči so jokali, kardinal pa jih je le poživljal, naj bodo po-guuini ter jih zagotavljal, kako je vse cenil in ljubil. Nato so ostali pri bolniku, kateremu se je stanje nekoliko izboljšalo, samo še pestra Barbara in njegov tajnik. Po noči he ie stanje zelo poslabšalo in ob tri četrt na I. uro je hišni zdravnik konstati-ral smrt. Pomožni škof dr. Pfluger je opravil takoj -De profundis«, sestre pa. ki so rajniku stregle, so rajniku poleg s'etega razpela in rožnega venca potisnile v sklenjeni roki tudi svež cvet od Krasne rože. ki jo je par dni preje nad-'ojvodinja Marija Terezija sama bolnici prinesla. Cesarja so še po noči o smrti kardinala obvestili. Pogreb se bo vršil naj-rž v petek popoldne. Žalost nad smrtjo dr. Nagla je v vseli krogih brez razlik narodnega in političnega mišljenja globoka, ker je rajnik bil izredno plemenitega značaja in tudi v svojem sedanjem visokem položaju tako Ijtibezujiv, da ul nobeden zastonj potrkal na njegova vrata in je ostal do konca vsem enako prijazen. Bil je tudi vzor pravičnosti. Našim trgovcem — vo-lilcem v trgovsko-obrtno zbornico v al- bum. Ključ za goriške deželo je trgov-sko-obrtna zbornica, ključ za trgovsko-obittio zbornico je mesto Gorica, ključ mesta Gorice pa je dobro, solidno in pošteno trgovstvo. I/. tega je razvidno, kje moramo goriški Slovenci začeti. Hiša se ne začne zidati pri strehi ampak pri temelju. Tako je tudi s političnim delovanjem. Ako hočemo dobiti kdaj vpliv v tigovsko-obrtni zbornici, moramo začeti z vzgajanjem dobi ega, solidnega in poštenega trgovstva. Tu je temelj. Poreče kdo: "Delo je že začeto, sa) so dr. Tuma in Gabršček, dalje »Soča-' in »Primorec«, veliko storili za trgovstvo v (iorici«. Odkrito povemo, da mi takega trgovstva. kakršno vzgaja "Soča", ne maramo, ker ni za nič. Tako trgovstvo je le za napovedovanje likvidacij in konkurzov, tako trgovstvo ie le za lahko in udobno mestno življenje, za popivanje po krčmah, za zapravljam.; po kavarnah, za potratne plese in ma-škerade sploh za našo narodno škodo. O trgovstvu imamo mi vse drugačne misli. Naše trgovstvo mora postali inteligentno, pridno, delavno, varčno, pošteno nasproti vsem, potrežljivo, natančno, uljtidno, skromno in vztrajno. Tako trgovstvo bi bilo steber slov. naroda v goriškem mestu. Moč vsakega posameznika je v vzdržnosti, pridnosti. varčnosti in moralnosti. V tem je moč tudi za trgovca in sploh za trgovstvo. Goriški Italijani se smejejo slovenski razsipnosti. Ta raz.sifmost, lahko-mišljenost in nezmiselna gospoščina daje Italijanom še največ upanja, da Slovenci ne bodo nikdar premagali. Prav ijo, da naj bi se volilni red za trgovsko-obrtno zbornico premenil, ker drugače da ne morejo Slovenci nikdar zmagati. Nočemo trditi, da ni sedanii volilni red krivičen, a izjavljamo slovesno. da zmagajo lahko Slovenci tudi po sedanjem volilnem redu. ako le hočejo. Toda predvsem treba popraviti moralno škodo, ki jo je mej trgovstvom provzročila "Soča«, na katero so trgov ci in obrtniki skoraj s kraja naročeni. I ‘okler bo mej trgovstvom vladal »So- čiiin duh. je nemogoče govoriti o pravem napredku trgovstva v Gorici. I r-govei se morajo prepričati, da to, kar imenuje »Soča« napredek je nazadovanje, in kar imenuje nazadovanje je soliden in pošten napredek. Slovensko ljudstvo rado podpira slovenske trgovce in si želi njih pravega napredka. Vsaka likvidacija in vsak konknrz nas zelo boli. Ni ga ljudstva. ki bi sc tako rado držalo načela. Svoji k svojim, kakor Slovenci, ludi v bodoče sc hočemo zvesto držati tega načela. Zahtevamo pa, da krene tudi naše trgovstvo na drugo pot. da postane pridno, delavno, natančno, skromno, u-Ijudno, varčno z eno besedo, da začne po starem živeli kakor zapovedujejo Božji in cerkveni zakon, ne pa kakor uči brezverska »Soča«. Umestne besede. ' letošnjimi pastirskem listu Njega Prv \ zv(.!',! • t' knezo-nadškofa gori-škega čitamo te-le zelo uinestnebesede: ».Razuzdanost in pohujšanje se širi po mestih vedno bolj. posebno po kiue-nialogriiili, Gabili časnikih, knjigah in podobah ter najnovejši čas z moderno žensko modo. Bog je dal padlima Adamu in Fvi oNeko v ta namen, da sta varovala telo zoper neugodnosti vremena in da sta si prikrivala vzbujajočo se po-željivost, torej v bran sramežljivosti. Današnje ženske obleke po mestih so pa tej božji naredbi (glej I Mojz. III, 2D ravno nasprotne. Obleka ne pokriva več telesa in je čestokrat tako ozka in prozorna, da naravnost izziva poželji-v ost iu bije vsej dostojnosti in sramežljivosti v obraz. To že ni več dostojen iti dovoljen lišp. ampak grešna zapeljivost. In vrli tega tako grda je ta moda! I oglejte kako. so čestitljive ženske na vzhodu v svojih dolgih haljah in pajčolanih, diisi živijo v zelo vročeni podnebji!. Te poganke naj bodo učiteljice ne-činternim ženskam! Opominjam jih z besedami sv. Pavia: Ravno tako naj sc tudi žene /.utišajo v poštenem oblačilu s sramežljivostjo in zdržljivostjo in ne s pletenimi lasmi ali z zlatom, ali z biseri ah z dragim oblačilom, ampak kakor se ženam spodobi, k terc kažejo pobožnost z dobrimi deli. (I. Tim. II. 9 1(0. Naročam vsem katoliškim šolam, ženskim učiteljiščem in zavodom, da naj pazijo na dostojno oblačilo šolane in gojenk in zavračajo take. ki bi sc ne hotele pokoriti. Suj to zahteva že dobra vzgoja. Naročam nadalje vsem svojim duhovnikom, da zavračajo pri deljenju sv. zakramentov vse po modernem kroju nesramežljivo oblečene. Kur se mene tiče, ne bom nikdar pripustil k sv. birmi takih birmatik oziroma botrinj, ki s svojim oblačilom ali obnašanjem skrunijo svetost hiše božje in sv. zakramentov. \ cerkvi sem jaz gospodar. K ter i koli pa se po tem navodilu ravnajo, mir in milost nad njimi!... Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z Vašim duhom, bratje! Amen. (Gal. VI. Ib. 18).« Stoletnica rojstva slavnega škofa Jurija Dobrile. Leta 1857 je umrl poreško-puljski škof Anton Peteani. Naš slavni vladar Franc .ložef I. sc je obrnil po davnem običaju na Škote v 1 rst. Gorico in v Ljubljano ter jih prašiti, kdo bi mogel biti n a j h o I j i za izpraznjeno škofovsko stolico v Poreču. Škofje so priporočili dr. Jurija Pobrila. V redno je omeniti, kako je ljubljanski škof VVolf priporočil vladarju Pobri- lo. V pismu pravi tako-le: »Veličan- stvo! Dobrila je za poreško-puljsko ško-iiio najvredniši in najsposobniši. Vredno je, da dobi vredno ljudstvo v Istri po sto letih vedar enkrat škofa, ki tun bo oznanjal sv. evangelij v materinskem jeziku.« Cesar je na to priporočil sv. Očetu v Rimu za škofa poreško-puljskega Do-brilo. K(i je o teni zaznal skromni in plemeniti Pobrila, se je začel ua vse načine braniti. Podal se je osebno k presvitlemu cesarju, da hi obrazložil vse svoje pomisleke. Njega Veličanstvo presvitli cesar mu odgovori: Verujete Ii v Boga?« »Verujem. Veličanstvo!« odvrne I »obrila. »In v Previdnost Božjo?« reče spet cesar. »Verujem!« odgovori Dobrila. Nato dostavi cesar: »Dobro! Pomagal Vam bo Bog in Njegova Previdnost. Oni, ki uc žele škofovstva, niso najslabši škofje!« Dobrila ni vedel na te cesarjcvc besede več odgovoriti. Spoznal je, da je to volja Božja. Dne 12. oktobra 1N57 je bil imenovan, dne 21. dec. istega leta prekonizo-vnn v Rimu, a dne 2. maja 1858 posvečen od goriškega nadškofa Andreja Golmajerja. Dne 17. maja I85S je zasedel v Poreču škofovsko stolico. Po slovesni sv. maši v stolnici sv. Mavra se je peljal v hrvatsko cerkev sv. Marije Angeljske. Ko je spregovoril ljudstvu v njegovem materinskem jeziku, sc je ljudstvo vzradostilo. Sto let niso Hrvatje tamošnje škofije culi iz ust svojega Nadpastirja Božje besede v svojem materinskem jeziku, a sedaj so imeli pred seboj škofa svoje krvi, ki jim ie govoril v njihovem jeziku in se ž njimi razgovarjal ko hrat z bratom. Dobrila je bil /it škofu v poreško-puljski škofiji od I. I85S do I. Is”5. Njegovih dobrih del za čast Božjo, za korist sv. vere in dobro ljudstva je brez števila. I'ne 12. fcbr. 1875 jc umrl v Trstu škof Lejjčit. I »obrila je bil že dne 23. maja istega leta imenovan za njegovega naslednika. Tržaški, kraški in is terski Slovenci so Njegovo imenovanje tako-le pozdravljali: Ti si solnce in zarja naša. Pomlad, dika si nam Ti! (Halje prih.) Vojska zopet pričela. I >aiies teden ob 7. uri zvečer so Bolgari Turkom odpovedali premirje. Glasom premirue pogodbe se imajo štiri dni po odpovedi premirja nadaljevati nasprotstva, kar se je tudi zgodilo. V pondeljek ob S. uri zvečer so pričeli Bolgari bombardirati Odrin. Bombarde-inciit je trajal nekaj časa. Začel pa jo zopet v torek zvečer ter trajal celo no J na sredo. Od vseli strani so Bolgari metali svoje kroglje v mesto. Bolgari so pri tem zasedli vas Panukli, kjer so po-‘ skušali Turki prodreti bolgarsko obse-dovalno verigo. Tudi včeraj se je bombardiranje nadaljevalo. Nekateri turški forti niti ne odgovarjajo na ogenj bolgarskih topov. Prugi pa le poredkoma in brez vspelut. Bolgarske bombe so vnele Odrin na štirih krajih. Boj se nadaljuje tudi na polotoku Galipolis. Tam so Bolgari vzeli Turkom več važnejših postojank. Pri Cataldži vlada mir. Le sem ter tja se malo popraskajo predstraže. V torek zvečer je tudi ena turška baterija pričela streljati, a Bolgari se za to niso zmenili. Torej bojni ples se je zopet pričel. Delo diplomatov velesil se je ponesrečilo. Bolgari so zopet pokazali, da ne marajo za mešetarenjc velesil ter da se zanašajo na lastno moč. Oni ne barantajo radi, kakor sc vidi imajo stalne cene. Ze večkrat smo imeli priliko, občudovati odločnost bolgarske vlade, ki se je zrcalila v preciznih iti točnih izjavah bolgarskega delegata pri pogajanjih v Londonu, Daueva. Danev je bil koj odpoklican v Sofijo. Medpotoma pa je imel korespondent »N. Fr. Pr.« priliko, govoriti s tem delegatom. Med drugim je rekel Danev, da se glede turške politike ni nič spremenilo, odkar je nastopila nova vlada. Iste zahteve, ki jih sta- Slike iz beneške meje: Tihotapčevo maščevanje Piše R. K. Lepo je marijinoceljsko pogorje. — Polagoma se znižuje proti laški meji, posejano je se seli in vasicami, orepre-ženo z rodovitnim poljem in vinogradi in zasenčeno z lepimi kostanjevimi gozdi. Ozek potok, hudournik, Idrija, loči je od italijanskega. Zadovoljno ljudstvo biva tod, ljudstvo, ki ga svet še okužil ni. Fua napaka pa se je vrinila, odkar teče tod državna meja, mednje in to je tihotapstvo. Seveda v današnjih dneh izginja tudi to in se je tudi ime že skoraj popolnoma izgubilo. Eden najhujših tihotapcev je bil pa Tone Ližan, znan po imenu »glavar«. Mlad še izgubil je stariše, šole niti poznal ni. Past so ga dali dol k Miščkim, vasici tik ob meji. To je bilo življenje zanj. Prihajali in odhajali so znani in neznani možje s culami črez rame. nosili so različne tovore, govorili nerazumljive besede, plesali in rajali, kakor za stavo. »Mi smo prosti sive meje. noč in luna se nam smeje, straha v naših vrstah ni, tihotapci saj smo mi«! Čudna pesem, mislil si je deček: tihotapci saj smo mi. Koliko takih pri-godbic pravila mu je stara mati, koliko- vijo sedaj Mladoturki, jih jc stavila prejšnja vlada že pred tremi tedni. A te zahteve niso sprejemljive. Danev jc nadalje rekel, da ne dvomi, da bi bili Mladoturki prijatelji miru. Toda stremljenje po miru se mora manifestirati ravno v nadaljevanju vojske. To se glasi nekam nelogično, a vendar je tako edino prav. Mir bo nastal le tedaj, ko bo orožje do dobra odločilo, kdo je gospodar zahtevati in kdo bo moral dajati. Politični pregled. Cesarjevo lastnoročno pismo ruskemu carju. V nedeljo zvečer se je podal podpolkovnik princ holienlohe v Petcrbug. da odda ruskemu earu lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa I. V očigled sedanjemu političnemu položaju pripisujejo temu direktnemu občevanju teh dveh vladarjev velik pomen, posebno pa, ker je princ Holienlohe v sorodstvu z našim cesarjem in je bil tudi vojaški ataše v Peterburgu za časa, ko je bil naš sedanji zunanji minister grof Bcrcli-told avstrijski poslanik istotam. Znano je. da je bilo diplomatično razmerje med Avstrijo in Rusijo ob pričetku ter med balkansko vojsko precej napeto in pesimisti so že videli, da ta napetost privede do prelomitve diplomatičnih od-nošajev. Seveda do tega ni prišlo, ker ni hotel tiikdo prevzeti odgovornosti za eventuelne posledice. Pa tudi obe državi ste v medsebojnem občevanju postopali tako previdno iu bi rekli bojazljivo, da je marsikak bojevit diplomat bil razočaran. Zdi se pa, da so se avstrijski iu ruski diplomatjc naučili eden drugega spoštovati, kar se je izvršilo najlaže med londonskimi konferencami. Seveda ni ostalo to brez vpliva tudi na politiko in tako je prišlo do tega, da je naš cesar poslal kurirja z lastnoročno pisanim pismom v Peterburg. Ker pa nikomur ni znana vsebina tega pisma, nastala so razna ugibanja, kaj bi pravzaprav po-menjal la čin. Eni trdijo, da je pismo zgolj privatnega značaja, drugi pa hočejo vedeti, da tvorijo izključno le politična in sicer jako važna politična vprašanja vsebino tega pisma. Nekateri hočejo v edeti, da se peča pismo z balkanskimi zadevami, drugi pa so izvedeli, da se urejuje v njem razmerje med Avstrijo krat so se mu ježili lasje, ko je čul o takih možakarjih! In tu jih vidi, gleda vsaki dan. njemu kažejo vse, njemu zaupajo cele mošnjičke svitiilt denarcev, njega vabijo se seboj za učenca. Oj kako lepo, kako vabljivo, kako zapeljivo! Sklene: ž njimi grem, tihotapec bom. koliko bom imel denarcev! »Izboren talent«, dejal je nekega dne Črni Ivan, vodja tihotapcev svoii četi, ko je gledal na Tončka, ki jc varoval cule in jc zažvižgal, da je odmevalo od sv. Jakopa tja črez sv. Ivana. To bo moč! Pa gospodar pustil ga je le redko ž njimi. Drugače pa je moral ali pasti ali vozariti drva črez mejo, ali pa biti v mlinu ob Idriji. »Ne bom ne služil več, če mi daste kaj je prav, če ne pa tudi dobro, grem se črnim Ivanom, tihotapec bom,« rekel je nekoč gospodarju. In res je šel Večkrat se je pozneje še zglasil v mlinu, pel. pil in godel na orgljice. Vsa družba imela ga je rada. V drznosti ga ni prekosil nihče. To vam je znal voditi stražnike za nos! Videli so ga dopoldan v Zapotoku, krenil je že kje gor na Kambreškem. popoldan kupoval v Kanalu sladkor in tobak, zvečer pa je že prežal ob Idriji in pazil, kdaj sc bo menjala straža onkraj meje. Znamenje z robcem, en žvižg in hajd ie črez vsa družba! Tja črez Starogoro, tja črez 8pik in sv. Miklavža in v Ažli so. Slo je desetkrat, izvršili srečno stokrat. Tone je tihotapec, da mu ui para. (Dalje prih. ) in Rusijo. »N. Fr. Pr.« pa je izvedela, da se pismo cesarja Fran Jožefa ne peča z jubilejem cesarske vladarske rodbine Romanov, ki se bo slavilo letos. Lastnoročno pismo sc peča izrecno z diferencami med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Pismo jc važen akt zunanje politike, kar se sklepa iz dejstva, da so o pismu obvestili brzojavno vsa avstro-ogrska di-plomatična zastopstva v inozemstvu. Skader padel? Včeraj so prišle na Dunaj vesti, ki sicer še niso potrjene, a verjetne, da Je namreč Skader padel iu sicer vsled tega, ker se je skadersku posadka med seboj sprla. Pri tem je bil baje turški poveljnik Hasan Rizza hej ubit. Darovi. Jubilejni dar o v i z a »S I o v e n-s k o S i r ot i š č e: P. u. gg.: Namcstništveni svetnik Anton Rebek letnino 10 K Jurij Peternel, dekan v Kobaridu, letnino 10 K. Katarina Šturm 40 v; L. I). 2 K: Franc Mavrič 40 vin.; Jakob Janež v Ameriki 1 K ISO viti; Franc Ličen 20 vin; Anton Kumperger 1 K; Anton Podgornik. Ame-lika 5 K 73 v; P. Evgen Stanet 80 vin: Josip Jenko 50 vin; v nabiralnikih: v kavarni »Central« J K; v gostilni gosp. Josipa Gorjanc 2 K. Z a »A I o j z i j e v i š č e«: P. it. gg.: mons. Janez Lukežič loo K; Ivan Reščič, ravnatelj dež. gluhoti. 10 K; Franc Marinič, župnik 20 K; Fr. Švara, vihar Šentpoiaj J K! Anton Ztic-chiatti, župan 5 K; Ivan Kenda, kurat 10 K: Valentin Batič, kurat 50 K: udova Pičli, trgovka, Gorica 20 K: Ivan Košir, kurat II) K: Ivan Črne, gostil. Sv. Gora 2 K: Janez Ncp. Murovec, dekan 5 K; Ferdinand Resen, trgovec. Gorica 5 K; Teodor Hribar, trgovec. Gorica 5 K: Jožef Bitežnik, Št. Maver J K; Josip Blažiča. Revma 2 K; Anton Fornazarič, Bilje 5 K: Josip Godnič, caitd. jur. Gorica 2. K; Rogel Marinič, Trst 2 K; Anton Marvin, dež. sluga, Gorica 1 K; Jožef Sivec. Livek 2 K; Josip Kos, Bolj, F r i -buša 2.40 K: Miha Cetičič, Gorica I K; Marija Leštan, Gorica 1 K; Mihael Manfreda. Tolmin 3 K; županstvo Osck-Vi-tovije 5 K. Bog plačaj! Za »Šolski D o m«; G. Jakob Janež v Ameriki I K Sn vin. Domače in razne vesti Delajmo za »Družbo sv. Mohorja«. Zdaj je čas. da delamo za ponmožitev udov »Družbe sv. Mohorja«. Poverjeniki in prijatelji, zganite se! V mestu Gorici se bo tudi letos število udov znatno pomnožilo. Bodi to v zgled tudi za deželo! Romanje Slovencev v Rim. Povodom 1600 letnice osvoboditve krščanstva. ki jo obhaja letos ves krščanski svet se bodo vršile letos v Rimu kakor smo že poročali velike slavnosti. Slovenci prirede tudi svoje romanje v Rim. ki se bo vršilo po sledečem vspi-redu: Romarski vlak bo odšel iz Ljubljane v ponedeTidk. 7. aprila, popoldne. Nazaj v Ljubljano pridejo v petek, 18, a-prila zvečer. Prenočevalo se bo tjagrc-de v Florenci, nazajgrede v Benetkah. V Rim se peljejo po gorenjski železnici Trbiž - Ponteba ter nadaljujejo Padova - Bolonja - Florenca - Rim. Nazaj pa1 Assisi - Loreto - Polonija -Benetke - Ponteba - Trbiž - Ljubljana. Primorci bodo pa vstopili in izstopili v Vidmu, železnica od Gorice do Vidma stane okoli dveh kron. V Padovi ostanejo 4 ure. Boloniji 5 ure, Florenci 14 ur. V Rimu ostanejo 9 dni in pol ter 7 noči, v Assisi 6 ur, Lo-leti 4 ure in v Benetkah 15 ur. Cena vožnje in oskrbe je: I. razred 25P K, II. razred 20« K.lil razred Im) K. Oni Primorci, ki bodo vstopili šele v Vidmu, bodo plačali• za III. tazred 5 ki on, za II. razjed 8 K, za I. razred Hi kron manj kakor drugi. V teh cenah jc obsežena voznina po železnici tja iu nazaj, trikratna hrana na dan, računajoč od Bolonje do vštev-ši BenctK ter prenočišča v Rimu, Florenci in Benetkah. Prevoz prtljage v Rimu in Florenci od kolodvora do hote. lov in nazaj. Zglašcvanja se pošiljajo na naslov: Odbor za rimsko romanje, Ljubljana. Zadnji rok za zglaševaiije je Velika imč, 25. marec. Poskrbelo se bo. da se bodo tisti, ki bodo hoteli iti v Neapelj ali na Malto, lahko vozili od Rima dalje, nazaj z i.slo karto. Cena zanje pa jc kakor za el rn ge. Vojaški nabori 1913. Glavni vojaški nabor za mesto Gorica se bo letos vršil dne b. in 7. marca. Za okolico bodo nabori dne S., 10.. 11., 12., 13. in H. marca. Velikih vojaških vaj I. 1913 ne ho, kakor poroča »Zeit« in sicer zato, ker so baje vojaške priprava v sedanjem času bolj poučne kot pa manevri. Poleg tega sc noče povečati izvenrednih stroškov za vojaške potrebščine, ki so itak že jako veliki. Zanimiva števila. Naročnik iz Skopega nam je poslal sledeča zanimiva števila: Iz »Zgodbe sv. pisma« sem posnel, da je minulo od ustvarjenja sveta 5913 let. od vesoljnega potopa 4313 let, od Abrahama 3913 let, od Mojzesa 3412, od Davida 29(>S. od kralja Savla 3008, od Rcbonna 2888, od preroka Jona 2739, od 'lobija 2635, od prerokov Jozela in Mi-haja 2703, od kralja Ozija 2683, od razpada Judovega kraljestva 2501. od babilonske sužnosti 2449, od prestave svetega pisma na grški jezik 2213, od smrti Lazarja 2081. od Juda Makabejca 2075. od rojstva Kristusovega 1913, od Jezusovega učenja 1883, od Kristusovega vstajenja 1880, od Pavlovega spreobr-nettja !876, od prvega Petrovega čudeža 1874, od spreobrnitve nevernika Kornelija 1873, od Petra v ječi 1871, od prvega Pavlovega potovanja 1868, od cerkvenega zbora 1863, od drugega Pavlovega potovanja 1859, od tretjega Pavlovega potovanja 1854, od smrti sv. Petra in Pavla 1848 let. 1200 porok. V nedeljo se je v dunajskih cerkvah izvršilo 1200 porok, vrh-tega 270 srebrnih in 9 zlatih. Ponesrečena soproga bivšega dunajskega župana. Nek avtomobil je dne 27. m. m. povozil ženo bivšega dunajskega župana dr. Neumayerja, ki so se .4 pretresli možgani in se ji je zlomila noga. V Trstu se je ponesrečil premikalee državne železnice Andrej Furlanič. -Prišel je po neprevidnosti med lokomotivo in nekim vagonom. Pri tem je za-dobil več težkih poškodb. Zaradi goste megle sta padla v Trstu v torek v morje en mož in ena žena. Oba sta bila živa potegnjena iz vode. Grozna nesreča se je pripetila v Verbovcu na Kranjskem. Tam so v hiši »pri Lojzetu« imeli na klopi za pečjo dinamit, ki ga je gospodar rabil pri gradnji ceste proti Mirnem. Mlajši sin Janez se je ves omoten od ženitovanjskega vogljarenje vrnil domov ter legel na dinamit. Nastal je grozen pok iu pri eksploziji je raztrgalo Janeza ter porušil«' del hiše. Nastal jc tudi ogenj, ki so ga kmalu omejili. Huda zima je pritisnila v severnin deželah naše monarhije, posebno v Galiciji in Bukovini, kjer imajo od Ih -16" pod ničlo. Ustnica uprave. Gdčne Marija Jug. Jožefa Golja in Alojzija Mermolja. Ka hira! Denar prejeli! Hvala lepa! Priloga »Primorskega lista" št. 6 z dne 6. februvarja 1913. GOSPODOV DAN. OZNANILO. H), feb. Sholastika, dcv. (542), \ iljem. pušč. (1157); 11. feb. Prikazanje I >. Marije v I.urila (1858), Peziilerij. šli., muč. (008). Adolf, šk.; 12. feb. Fvlalija, ilev.. muč (202), Mclc-eij, patr. (881), kvatcma sreda; 12. feb. Katarina od Piči, dev. (1589). Gregor II. pap. (721); M. feb. Spomin sulice in žebljev N. (1. .1. Krist.. Valentin, duh., muč. (269). Antoniu, op. (820), kvaterni petek; 15. feb. Favstin in .lovita, muč. (120), kvaterna sobota; 10. feb. II. nedelja v postu, kvaterna; Julijana, dcv., muč. (204). Gregor X. pap. (1270). Evangelij: Jezus sc spremeni na gori. To nedeljo se pobira miloščino za malo semenišče v Gorici. Post je vsak dan, razun nedelje; vendar se sme vživati mesne jedi po enkrat na dan v pondeljek, torek in četrtek. Ker je ta teden kvaterni teden, se v sredo, petek in soboto ne sme jesti mesnih jedi. Slovenski postni govori v Gorici bodo, kakor vsako leto, tudi letos vsak petek sedaj v postnem času ob 7. uri zvečer v župni cerkvi sv. Ignacija. Blagoslov pepela. Pepel je bil že od starodavnih časov sem znamenje poniževanja in pokore. V Nini veh so delali pokoro na Jonovo prerokovanje, preroki opominjajo Izraelce, naj se pokorijo v pepelu. Pepel ni življenja v njim, popi-hne sc in ni ga več videti in vendar je ta pepel bil nekdaj živ, rastel je. zelenel in cvetel, toda življenje mu je minilo, sedaj je mrtva in še tako malenkostna stvar. Pepel nam kaže, kaj bo s svetnim veseljem, s častjo, z bogastvom, z vsem, kar je posvetnega. Pepel, ki se blagoslavlja na pepelnico v cerkvi, se žge iz onih oljkovih vejic, ki so bile blagoslovljene zadnjo cvetno nedeljo. Hosana — in sedaj pepel! Pepelnično sredo pristopi duhovnik k altarju v vijolčasti cerkveni obleki, pristopi k altarju in pevski zbor poje iz psalma 68: Usliši nas, Gospod, ker dobrotljivo je Tvoje vsmiljenje: po obilnosti Svojega vsmiljenja, ozri se na nas. Gospod. Ps. Reši me, ker prišla je voda že do moje duše (kakor ob povodnji, je že moje življenje v nevarnosti.) Cast bodi Očetu i. t. d. Se ponovi : Usliši nas do Ps. Potem poje duhovnik na episteljski strani s sklenjenimi rokami: Gospod z vami. Odg. In s tvojim duhom. Molimo. Vsemogočni, večni Bog, zanesi spokornikom, vsinili se prosečih in pošlji milostno iz nebes Svojega svetega angelja, ki naj ( + ) blagoslovi in ( + ) posveti ta pepel, da bo zveličaven priporoček vsem, ki Tvoje sveto ime ponižno kličejo in po svoji vesti svojih grehov obtožujejo, pred Tvojim obličjem svoje hudobije objokujejo in Tvojo pre-jasno dobroto pohlevno in ponižno kličejo in dodeli na klicanje Tvojega najsvetejšega imena, da bodo vsi, ki bodo ž njim pepeljeni za odpuščanje svojih grehov dosegli telesno zdravje in dušno hrambo. Po Kristusu Gospodu našem. O. Amen. Molimo. Bog, ki nočeš smrti, ampak pokoro grešnika, ozri se milostno na slabost človeške narave, in blagovo- li blagosloviti! )ta pepel, katerega smo sklenili potresti na naše glave v dosego ponižnosti in odpuščanja, da bodemo vredni doseči odpuščanje vseli grehov in plačilo, ki je obljubljeno spokornikom. ki spoznamo, da smo prah in, da se bodemo vsled krivde naše hudobije v prah spremenili. Po K. Gosp. našem. O. A-men. Molimo. Bog, ki se s ponižnostjo o-mečiš in s pokoro potolažiš, nagni ušesa Svojega vsmiljenja našim prošnjam in razi i j na glave Svojih služabnikov, na katere bo ta pepel potresen, dobrotljivo milost Svojega blagoslova, da jih napolniš s spokornim duhom, in z vspehou. podeliš, kar bodo po pravici prosili, in litij, da dodeljeno stanovitno in trdno o-stane. Po Kristusu Gospodu našem. <'. Amen. Molimo. Vsemogočni, večni Bog, ki si dal Ninivljanom pokorečim se v prahu in pepelu pripomoček, da so dobili odpuščanje, dodeli milostno, da jih posnemamo tako, dti dosežemo odpuščati je. Po Gospodu našem J. Kristus .... O. Amen . Nato dene duhovnik kadilo v kadilnico, pokropi trikrat pepel z blagoslovljeno vodo govoreč: »Pokropi me, Gospod s liisopom in očiščen bodem, umij' me, in bolj bom bel. kakor sneg.« ter pokadi pepel trikrat. Ako je več duhovnikov, dene pepela na glavo onemu, ki je pepel blagoslovil, kdor je naj viši v službi; ako je pa duhovnik sam, pti kur sam sebi najprej kleče pepela na glavo potrese in potem najprej cerkvenim služabnikom iu drugim ljudem. Pri vsakem reče: »Spomni se človek, da si prah iu v prah se boš povrnil«. Med pcpelenjem se poje: »Spreobrnimo se. v prahu in pepelu postimo se iu jokajmo pred Gospodom, ker naš Bog je zelo vsmiljen, da nam odmisli naše grehe«. (Iz preroka Jocl-a). »Med vežo in med altarjem bodo jokali duhovniki, služabniki Gospodovi in bodo rekli: Zanesi, Gospod, zanesi svojemu ljudstvu iu ne zapri ust onim. ki tebi pojejo. Gospod.« »Popravimo, kar smo grešili v svoji nevednosti, da ne bodemo, prenaglem od smrti, iskali časa za pokoro in bi ga najti nc mogli. Potrpi Gospod, in vsmili se, ker grešili smo pred Teboj. Ps. Pomagaj nam, Gospod, naš Rc-šenik in zarad časti Svojega imena, Gospod, reši nas! Se ponovi: Potrpi... do Ps. Po pepelcnju moli (poje) duhovnik. Gospod z vami! Odg. Iu s tvojim duhom. Molimo: Daj nam. Gospod, da začnemo krščansko vojsko s svetim postom. da bodemo v boju proti dušnim sovražnikom zavarovani s pomočjo zilr-žnosti. Po Kr. Gosp. našem. Amen, Kvaterni teden. Ime »kvatre« je isto, kakor bi rekli »štiri« res pomenja tudi štiri tedne v Štirih letnih časih. V vsakem letnem času je potrebno, da posvetimo nekaj dni s iiokoro. z molitvijo iu z miloščino. Spomladi začne vse rasti in treba je Boga prositi, naj da svoj blagoslov našemu delu, ter ohrani setve iu odvrne nevarnosti. Poleti preti marsikaka nesreča, suša, toča, golazen, iu ljudje pač s svojini življenjem zaslužijo kazni, prav in poti ebno, da skusimo včasih tudi kaj popraviti. \ jeseni, ko se pridelke spravlja treba tudi prositi vsmiljenja. Koliko jih je. katerim je samo to mar. da mnogo pridelajo iu še to mnogokrat slabo iu grešno rabijo. Na delavce, kako se vedejo ne pazijo nič. a delavci so tudi mnogokrat brezvestni. Pozimi treba Boga zahvaliti /a da-iovc preteklega leta, prositi, naj jih nam ohrani. Kvatre so poznali že v stari zavezi. Prerok Caharija že pravi: Post v četrtem, petem, sedmem iu desetem mescu naj bo hiši Judovi v veselje in radost iu naj postane krasen praznik (Caliar. 8. 19.) K list ijanje so poznali kvatre tudi že \ prvih časih. Papež. sv. Leo I. (440 461) že govori v svojih cerkvenih govorili o tridnevnem postu v štirih letnih časih in pravi, da je »vpeljan vsled apostolskega sporočila po na vdihu jetiju sv. Balta po vzgledu stare zaveze pa tako, da je prišla zapoved postave do duha ljubezni.« Ob kvaternih nedeljah so navadno duhovnike posvečevali iu so ti posti tudi v ta namen, da bi dal Bog novoposve-čcniui mašiiikom milost in moč skrbeli liuilstvu za dušni kruh. Tudi sedaj treba še vedno moliti, naj nam da Bog dovedi iu dobrih duhovnikov. Vsak naj, če iu, kolikor more tudi dejansko k temu pripomore z miloščino za deško semenišče, ki ima kot glavni namen mladino vzgojevati za duhovski stan. Kateri tedni so pa kvaterni. Štiri besede zapomni:: Pepel, Duh, Križ. in luč! 1. Po pepelnici, po sv. Duhu (Binkošti), po Zvišanju sv. Križa (14 sept.) in po sv. Luciji (18. dec.). Pr v a sreda po imenovanih dnevih je kvaterna. Od sv. Avguština, katerega je poslal papež Gregor Vel. na Engleško, beremo, da je vpeljal tudi tam kvatcrnc tedne in poste. Sv. Bonifacij in kralj Karol Veliki so zapovedali praznovati kva-terue tedne v svojih krajih, kakor hitro se je krščanstvo vdoitiačilo. \ cerkvi ste včasih opazili kvater-no sredo in kvaterno soboto, da duhovnik po »K.vrje eleisom« ni molil »Gloria« in tudi ni rekel »nominusvobiscimi«, te-iiiiič je šel koj na epistelsko stran in molil tani več časa, se včasih pripognil in rekel »flcktamus gCnma« (Pokleknimo) in »Levate« (Vstanimo) še le po tem je molil ali Gloria, ali pa »Pominus vo-bisctuu« in strežnik je morda šel prezgodaj po knjigo, da bi jo prenesel na drugo stran za evangelj marsikak strežnik je že mislil, da sc je ta dan pač duhovnik »zmotil«, da je pozabil kaj a vse to so le izvenredne molitve za kvaterni teden. Spoštujte kvaterue dni v smislu sv. cerkve! Izvrstno spričevalo. Podpisani potrjuje s svojim lastnoročnim podpisom, da je služila pri njemu Marijana Tako za deklo eno celo leto, menj 11 mescev in tri tedne in ie bila ves ta čas: vedno pridna in urna pri jedi, zmerna pri delu, stanovitna v počitku, z malini zadovoljna pri spolnovanjii dolžnosti, vestna sama zase, kar nič sitna za hoditi v cerkev, prav vzgledna iu sploh vsega priporočila vredna za vse one, ki take potrebujejo, Jože Pravica I. r. Kako krasno spričevalo! Glejte le. da berete prav ustavite se pri branju s a m o tam, kjer stoji vejica, pa boste videli, kako važne so celo vejice! ZA KRATEK ČAS. Bilo je v najhujši zimi. Mraz je bilo. da je vse škripalo in vsaka »brada'. vsake »rnuštace« so bile sive, od česa. leliko uganete. Na cesti sta se srečala dva gosposko oblečena človeka, zapeta seveda do vrha. suknja na suknji. »Prosim, koliko ie ura?« praša pr- vi vljudno. Drugi izbezga po daljšem trudu uro iz žepa. pogleda in pravi: Sedem iu pol.« »Lepa hvala!« odgovori prvi ter hoče dalje. Drugi: »Čudno se mi zdi, da tak eleganten gospod, kakor ste vi. ure nima. kako to?« »Saj uro imam, toda komu se bo ljubilo v takem salamenskem mrazu odpenjati se?!« ... »Če vidim moškega iu žensko skupaj iti, bi tako rad vedel, ali sta poročena. ali ne.« »To je prav leliko poznati. Opazuj ju. kedar je dež! Če bo o n tako držal dežnik, da se bo s a m močil, ona pa ne nista poročena; če bo pa držal dežnik tako, da se bo o n a močila, on pa ne potem s t a poročena.« Iskrice. Zapoved —železna veriga, če ti ne ugaja, ako jo ljubiš, pa zlata verižica iz raja. Življenje podaljšaš, če ga ne krajšaš. Sladko ptičar poje, ko ptičice lovi; a kruto jih mori, ko v mrežo jih dobi. Požrešnost pač pametna ni. le črvom za hrano skrbi. Pijanost v človeka nič nc dene, kar notri je - pa razodene. Obleko d r a g o nase dene, bil bi sicer le m a I e cene. Novi vek. Romantičen igrokaz v prtih ilejanjih, Spisal *.»* Peti prizor. Prejšnji in mati Uršule, Marija Fer-ligoj, (ki pride z drugimi iz Grgarja). Marija F e r i i g o j: Za božjo voljo, kaj delaš tu. drago moje dete? Uršula kako ti je? (Jo objame.) Pojdi domov, ker si lačna iu bolna. Kdo te je sem pripeljal, kdo te je rešil iz. ječe? Uršula: Marija mi je pomagala Ne bojte se zame, draga mamica (jo objame.) Ma r i j a F e r I i g o j (proti Gregorju pl. Skopali.): Kaj se je pa zgodilo? Še otroka mi boste pokvarili. Urša je že tako bolehna. Pojdi z menoj domov, draga moja hčerka! Gregor pl. Skopali: Naj gre zdaj z menoj do Solkana, da jo tam zaslišim, saj se ji ne bo nič hudega zgodilo. (Proti Janezu Potokarjevemu.) Naj gre v Solkan z menoj. J a o e z Pot o k a r j e v: G. komisar! Saj mislim .da prihajajo sedaj tisti, ki so napravili ovadbo. Da, prav tisti so! Gomišček je tu in Doljak in še drugi. G r e g o r p I. S k o p a k: l em bolie, da je ne ho treba v Solkan goniti. Šesti prizor. I rejšnji in Štefan Gomišček. Martin Doljak mizarja in Rok Poberaj, krčmarjev sin, iz Solkana in drugi. Š t e f a n < i o m i š č e k: I >ober dan. gospod komisar! To delo (kažoč na opeko) treba na vsak način ustaviti. Prepričali se boste sami, da se s takimi romanji izgublja le čas. Za nami gre procesija cela truma žensk in moških. Glejte tam že kamenje in opeko ki vozarijo prismojeni kmetje za cerkev. Ta le pu-nica ( kažoč tla Uršulo) je vse ljudi pre-maličila .Kaznovati jo morate. Alojzija: Zakaj bi jo kaznovali, saj ni nič slabega storila. M a r i j a F' e r I i g o j: Vas. vas naj kaznujejo! Ali vas ui sram zahtevati kazen za tega otroka ? Janez Potokarjev: Prosim, prosim, zdaj ne smete vsi govoriti. Gregor pl. S k o p a k: Na vsak način treba imeti za zidanje cerkve dovoljenja od g. namestnika in od cerkve- ti c obkisti. Dokler tega dovoljenja ni. treba delo ustaviti, l: r s u I a: Vse bomo dobili. Martin Dol i a k: Vidite, kako Vam odgovarja. Dimica je prismojena. Zaprite jo! (i r e si o r p I. S k o p a k: Saj je bila že v tretjič v ječi. ti. namestnik jo je včeraj izpraševal in potem pridržal v ječi, da bi jo danes znova zaslišal. Toda danes zjutraj je ni bilo več. Povej nam po pravici, deklica, kaj je s teboj? Kako si všla iz ječe? U rš u I a: Marija me je rešila! Povedala sem vam že, pa mi nečete vero-\ ati. Š t c i a n (i o m i š č e k: Mi nočemo. da bi sc te vraže širile mej nami! To je sramota! Take reči niso za novi vek. (Nasprotniki prihajajo vedno v večjem številu.) M arij a P e r I i g o j: Za novi vek je le vasa hudobija. Ma r t i n D o I j a k : Ako teh reči ne ustav ite, pokličemo Primoža Trubarja. Ta v:i': bo pokazal. (Posamezni klici Živio Trubar! Živio Luter! Od zadaj se zasliši petje romarjev, ki prihajajo vedno bliže.) (i r e si o r p I. S k o p a k: To vprašanje ni prav nič v zvezi z Lutrom. Vi vtikate verska vprašanja, ki nimajo s tem nobene zveze. Martin Dol j a k: Ta prismojena punca (kažoč nanjo) nas ne bo učila. (i r e g o r p I. S k o p a k: Ako se deklica moti ali ne novori resnice, hočemo natanko preiskati. (Petje romar-rjev postaja vedno bolj silasno.) Š t e f a n ( j o m i š č c k: Sedaj poglejte, koliko ljudi prihaja na Skalnico in kako izgubljajo čas. (Romarji se bližajo pojoč.) Alojzija. Saj hodi tudi gospoda rada po hribih in planinah za razvedrilo! Zakaj l:i mi ne smeli na hribih častiti Marije Device? (Romarji pridejo z zastavo.) Š t e f a n (i o m i š č c k (proti Alojziji); Molči, neumnica! (Proti namestnikovemu odposlancu); Tu jih imate, ma-likovavcc! Kar z zastavo so začeli hoditi sem! Sram vas bodi!.. (Dalje pride.) Slike iz belgrajske bolnice. Srbske matere. (I/. pisma bolniške strežnice.) V prvo rezervno bolnišnico v Fkl-gradu so med drugimi prinesli težko ranjenega Zivojina Laziča iz Sinoševica, kateremu je krogla raztrgala obe očesi, tako da je popolnoma oslepel. Vsem je bilo težko z njim govoriti; ti iskreni ljudje, ki so sami postavili svoje življenje na oltar domovine, niso našli primernih besedi, s katerimi bi nesrečnika tolažili. Istotako tesno je bilo obiskovalcem. Toda nekega dne sem prisostvovala prizoru, ki se zdi kakor da bi bil izmišljen.. Stopila sem v sobo in nesla Laziču čaj. Poleg njegove postelje dobim njegovo mater. Prišla je obiskat sina Gle-dam jo. Zdi se mi. da ni nad štiridesetletna, čeprav sama trdi, da ji je 60 ler. Prav nič ni bila potrta; videti je bila jako mirna. * Nisem vedela, kaj naj ji rečem. Končno jo ogovorim z običajnimi besedami; »Slišala si za Zivojina. kaj ne, pa si ga prišla obiskat?« »Tako je, sestra. Ko sem dobila pismo, sem takoj mislila, da je od njega. Neko dete mi je prečitalo pismo in ko sem razumela, kaj mi sporoča, sem se podala na pot.« »No, vidiš, sin ti je živ in zdrav, hvala Bogu. Nesreča je pač hotela, da K’ izgubil oči.« »Ni mi žal, sestra, njegovih oči. da jih je tako izgubil. Ne bilo bi mi žal uit: tedaj, ako bi bil življenje izgubil, kajti dobro vem, zakaj je odšel od doma. Tudi ded iiiii je padel v boju; a naj je, hvala Hogu, zato smo sedaj mi svobodni. Imam. hčerka, še enega sina. Tudi on je v vojni. Ne vem. kaj je z njim. A ni mi žal uiti zanj. ako umrje. Vsa ta deea tu. vidiš, je moja deea. Da, gotovo...« Stariča si obriše solzo, ki ji je po sili privrela v oko, in čisto osramočena se čuti v sled tega. Potem pa nadaljuje: »Veš, hči, žal bi mi bilo, ako bi bil pri kraji izgubil oči. Srce bi mu iztrgala. A tako naj umrje! Vse ljudstvu bo molilo za dušni pokoj tistih, ki so padli.« Starka se prekriža. »Pa kaj imaš. mamka, od česa živeti?« Imam, hči, ne smem reči. da nimam. In dokler bom živa jaz in moj mlajši sin, mi Zivojin ne bo umrl od lakote. Pa tudi po moji smrti ne bo ostal brez varstva. Ker je za narod izgubi! oči, ga tudi narod ne bo zapustil, ako bi, kar Dog ne daj. prišel v silo. Ne bo umri od lakote, ne!« Srbski narod ima bodočnost. Mestne novice. ŽALOSTEN KONEC PUSTA. UMOR. Zadnji dan pusta sta hotela praznovati v ulici Orzoni U. stanujoča težaka Miha Marega iz Št. Ferjana in Anton Pertot z Ravni s tem. da sta se zbrala z ženama vred v stanovanju Marege pri litru vina. Zbralo pa se je še več prijateljev. Kmalu po polnoči pa je prišlo do prepira, vsled česar je Pertot zapustil družbo. Ženi ste poskušali potolažiti vsaka svojega moža, toda Marega je bil tako razjarjen, da je grozil Pertotu s smrtjo. Ko je bil Pertot že v svojem stanovanju je Marega skozi kuhinjsko okno ustrelil v Pcrtotovo stanovanje tr’ strele iz revolverju. Vse tri kroglje so Pertota zadele, ki se je koj zgrudil mrtev na tla. Na streljanje je prihitela Pertotova žena, ki se je že nahajala v sobi, v kuhinjo in tam zagledala svojega moža mrtvega. Kmalu nato je prišla soduijska komisija. ki je po konstataciji smrti odredila prenos mrliča v pokopališko kapelo iu aretacijo Marege. Marega je izjavil, da mu je Pertot grozil s smrtjo, a da ni on Pertota ustrelil. Pri vsem iskanju se ni moglo najti orožja. Težka telesna poškodba. Na pustni torek sta se sprijela v neki gostilni v ulici Silvio Pelico železničarja Jakob Sattler in Ivan Pirovcc ter si jih dajala s pestmi, da je kar pokalo. Moj je postajal vedno hujši, čim dalje je trajal. Pirovca pa je ta boj tako vnel, da je zgrabil za steklenico ter jo / vso močjo zagnal Sattlerju v glavo. Sattler se je težko ranjen zgrudil na tla. Prihiteli zdravnik mu je glavo obvezal ter ga poslal na dom. Pirovca pa so peljali na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in potem zopet izpustili. Bojni prizori na Placuti. V noči od torka na sredo od 12. do 1. ure je bila Placuta kakor v obsednem stanju. Nekaj dragoncev in pešcev tukajšnje garnizije se je bilo postavilo na trgu, imeli so bodala in sablje v rokali ter nadlegovali mimoidoče. Sčasoma pa so se vojaki sprli med seboj in še-le ko je prišla vojaška patrulja, nastal je zopet mir. Nekateri si bodo dobro zapomnili letošnji pust. Postne govore v ital. jc/iku v stolni cerkvi ima 'etos preč. g. kanonik \V>-scoloni iz Sant' Llpidio al mare v Italiji. m Udotn družbe sv. Mohorja se naznanja, da čas za vpisovanje v družbo sc zaključi dne 5. marca 1.1. Kdor sc želi vpisati, naj stori lo takoj. Naša želja je. da iti stari udje ostali družbi zvesti in še novi pristopili. Število udov naj hi se tudi letos pomnožilo! m Slovenske pustne pridige bodo v kapucinski cerkvi v s a k o n e d e I j o ob 4. uri pop. (lovori! ho č. o. Jeronim, gvardijan. m Odprti lekarni. Od {). do 10. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: (i i r o u c o I i - K ii r n e r. m Protestni shod v zadevi volitev v trgovsko-obrtiio zbornico v (iorici, ki se je imel vršiti v nedeljo, pa je iz raznih vzrokov izostal, sc bode vršil, kakor nam naznanja narodni odbor, prihodnjo nedeljo ob 1(1, uri jiredpoludne »Pri Jelenu«. Fdina točka dnevnega reda je: Volitve v trgovsko iu obrtno zbornico. Ta dan sc bodeta vršila tudi tozadevna protestna shoda v Tornimi in Nabrežini. m Tramvaj trčil z vozom. V torek ob II. uri in pol predpolndne je tramvaj na Solkanski cesti trčil v voz kmetovalca Petra Podhršček, pred katerim sta bila uprežeiia dva vola. Pri tem sta vola zadobila tako težke poškodbe, da ju je bilo na ukaz živinozdravnika treba ubiti. Zivinozdravnik je tudi prepovedal (?) prodajo mesa. Vola sta zavarovana pri deželni zavarovalnici za govejo živino. Voz je tudi nekoliko poškodovan. Odbor društva »Skalniea« bo imel v torek dne 11. t. m. ob 4. in pol uri pop. v društvenih prostorih sejo. m Zlato kolajno za štiridesetletno zvesto službovanje je podelil tržaški namestnik uslužbencu južne železnice v (iorici Štefanu Tabaj. Ponesrečena tatvina dvokolesa. V nedeljo predpolndne je javil Anton On-garo tukajšnji policiji, d;i mu je bilo u-kradeno dvokolo, ki je je bil pustil v neki veži v Gosposki ulici ter je pristavil, da je izvedel, da je izmaknil kolo človek kakih trideset let star, ki sc je podal na kolesu na južni kolodvor. Policija je koj brzojavila stvar tržaški policiji. V Trstu pa so pripravili uzmovi-ču sprejem, katerega gotovo ui pričakoval. Dva policijska agenta sta ga tam pričakovala ter odvedla v zapore. Izdal sc je tam za 281etnega Rudolfa Tomasin iz Komuna. Tomasin je bil že iz Trsta izgnan. Najdeno. Našla se je v soboto v ulici Dreossi v (iorici škatla, v kateri sta bila dva klobuka. Kdor je izgubil, naj se oglasi pri c. k. policiji v (Iorici. Iz goriške okolice. g Pošto v Prvačini so okradli. Na pustni torek zvečer ob 7. uri, ko sc ie prvaški poštar nekaj trenutkov oddaljil iz poštnega urada in seveda zaklenil za seboj, so dosedaj neznani tatovi ulomili v poštni urad in odnesli iz njega 50(1 K denarja. Sotli se. da uzinoviči ne morejo biti popolnoma tuji ljudje. Orož-ništvo zasleduje tatove. g Na Vogcrskem je bilo v letu 1912 poročenih o parov; rojenih .'S, mrličev 12, najstarejši je imel N71let. g Svedrovci v Št. Petru. Minolonoč so počastili neznani svedrovci občinsko pisarno kakor tudi posojilniško, kateri obe se nahajati v »Zadružnem Domu«. Prišli so v poslopje pri stranišču, kjer so odtrgali pri oknu se nahajajočo železno ograjo. V občinski pisarni so se spravili na občinsko blagajno, katero so začeli vrtati od zadej. Napravili so na njej 12 cm dolg in d . a cm širok prerez. Zlomili so pri tem delu tri svedre, a ves trud je bil zaman. Posojilniško blagajno so začeli vrtati od spredaj, a bila je pretrda ni opravili niso ničesar tudi pri njej. I občinske pisarne so odnesli le eno staro puško, iz posoiilniške pisarne pa eno jubilejno smodko. katero je branil g. župan v neki miznici. Potem so se podali v spodnje prostore, kjer se nahaja zadružna krčma. Tam so spili 2 I vina. Morali so biti trije, kakor so to pričali kozarci. Odnesli so krčmarju šest škat-Ijic cigaret in »cigarillos«, štiri pare novih nogavic in pa ene nove hlače, nakar so jo pobrisali skozi okno spodnje sobe. I'redno so pa odšli, so zapisali na vrata pivnice le-le besede: »Še pridemo, bomo kaj več našli.« Javen shod, katerega je sklical v nedeljo državni poslanec Pon v Renčah in ki se je vršil v prostorih tamošnjega »Gospodarskega društva«, se je prav dobro obnesel. Udeležba je bila vkljub skrajno slabemu vremenu velika. Shod sc je vršil povsem mirno. Udeleženci shoda so poslančeva izvajanja pazljivo poslušali ter jih tudi odobravali. Predsedoval je shodu občinski upravitelj Trojer. g Nasledek pustne novosti. Na pustni torek je hotel prijahati v Gorico na lepem konju hlapec gostilničarja Lavrenčiča iz Št. Andreža. Hotel se je ošemljen podati v »pustni korzo«. Ko pa je hotel odjahati z domačega dvorišča jc konj naglo zdirjal na cesto in sc zaletel z glavo v zid tik stoječe hiše. Konj si je razbil glavo in se zgrudil mrtev na tla. Pustni jezdec pa .ie padel z njega in sc poškodoval. Konj je bil vreden 8(10 K. Pač žalostni nasledki pustnih šeni! g ISO K je podaril sovodenjski cerkvi brat umrlega devinskega dekana preč. g. Skočirja. Zaradi nevarnih groženj. Dne 20; oktobra 1012 je dobila gospa Alojzij i Simčič od najemnikov njenega posestva Frančiška Čadež in Lenarda Prinčič, oba iz Kozane, grozilno pismo. Napravila je sodnijsko ovadbo in sodišče je obsodilo Čadeža na štiri tedne in Prinčiča na N dni zapora. Iz ajdovskega okraja. a Kamnje. Prihodnjo nedeljo dne 9. februvarja 1913 popoldne po blagoslovi! bode imelo »Kat. Slov. Izobr. Društvo« in tel. odsek »Orel« svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. K o-bilni udeležbi vabi odbor. Iz kanalskega okraja. Odmev z anhovskega shoda dne IS. oktobra I. 1912. Znano jc našim čitate-licm, da se je vršil dne 18. oktobra leta 1912 v Plavcli, županstvo Anhovo, javen zahvalni shod. Na tem shodu se je anhovsko ljudstvo zahvalilo vladi in našim poslancem, ki so pripomogli, da so sc zgradile razne ceste v imenovanem županstvu. Znano je tudi našim čitate-Ijem, da jc na tem shodu nastopil kot »govornik« takratni župan kanalski A. Križnič, ki je pa kmalu potem napovedal konkurz, vsled katerega bodo mnogi ljudje na Kanalskem oškodovani, in je moral odstopiti župansko čast drugemu. Njegov nastop je na shodu razburil duhove, ki sc niso pomirili celo do večera. Križničevi somišljeniki so popo-ludne istega dne napadli nekatere naše mirne iu poštene pristaše. Dejansko je napadel liberalec Martin Pušner iz Anhovega mirnega moža poštenjaka Jožefa Stanič in mu prizadejal veliko rano na glavi tako, da sc je nezavesten iu okrvavljen zgrudil na tla. Zaradi tega je državno pravdništvo naperilo obtožbo proti Martinu Pušnerju zaradi težke telesne poškodbe. Obravnava se jc vršila v pond. prepoludne pred go-riškim okrožnim kot kazenskim sodiščem. Državno pravdništvo je zastopal prvi državni pravilnik A. Jeglič, sodnemu dvoru pa je predsedoval više dežel-nosodni svetnik M. Rutar. Zaslišanih jc bilo več prič. Pušner je bil obsojen na dva meseca težke ječe, v poravnavo pravdnih stroškov iu poškodovanemu Staniču plača 200 K za bolečine. Ta obravnava jc pokazala, na kateri strani so bili na omenjenem shodu napadalci, ali v vrstah naših mož ali v vrstah liberalnih podivjancev. Iz tolminskega okraja t Pri Sv. I.uciji na Logu ic umrla pretekli teden nenadoma Marija Kenda, mati (> otrok, najmlajši je t;l star ol njeni smrti šele nekaj ur. Velika reva' Hog previdi! t Predavanje. V nedeljo 9. t. m„ ho po večernicah v Vugovem salonu predaval dr. Anton Brecelj, lečnik iz Gori-ce o prvi pomoči v boleznih. Vsi stari naročniki »Prim. Lista« in enajsteri novi pridite poslušat in privedite še druge s sabo! t I/. Roč. Tako korajžnih fantov, ka kor jih ima vas Pečine, jih pa vendar ni povsod! V čem pa so korajžni, bom kmalu povedal: S polenom po glavi j;; nož v trebuh! To je korajža! S tem ges lom so začeli neki smrkavci napadat naše mirne fante. Zdi se, da nehali bodo šele takrat, ko bodo šli par dni v »Špel kamro«, kakor so že šli mnogo, ki jih je potem srečala pamet. Tem fantom sve tujemo: Ako ste res korajžni in bojeviti, pojdite na Balkan na Turka! Tam vas z veseljem sprejmejo, in pohvalo tudi dobite. ker tukaj od poštenih ljudi je ne dobite! Puške vam tudi dajo in vam neb: treba vzeti s seboj samokresa in noža. R o č a n. t Podbrdo. Na občnem zboru »Kat sl. iz. dr.« dne 2(t. jan. je bil izvoljen sle oeči odbor: Val. Kragel, župnik, predsednik; Andrej Kusterle podpredsed. Iv Torkar, den.; Andrej Lapanja, tajnik; Iv. Kovač, P. Valentinčič, .1. Trojer, odborniki, St. Mauri, Ant. Cufer, Mili. Kovač, nadzorniki. Takoj prvi dan se je n: novo vpisalo obilo članov. Upanje je, da bode društvo tudi v tekočem letu napredovalo. — t Idrija pri Bači. .1 a ven p I e s? I a govorica je šla od ust do ust, po celi okolici, in sicer, da je napovedan ples na Idriji pri Bači za nedeljo 2 febi Enkrat ga je preprečil č. g. župnik, drugič pa ni mogel. Mladina hoče in mora imeti ples, pa je vfertik«! To je nje ideal! Pred letom so imeli v svoji sredi šs živega tovariša, a sedaj počiva že tr četrt leta pod hladno zemljo. Bil je vese in krepak. In kaj mu je dal ta nori ples. Mladina, pojdi rajši v »Čitalnico« in čitaj v »Primorskem Listu« članek, ki nosi naslov: »Za pust in post«. Teda, boš videla, draga mladina, kaj vse Te uči naš vrli ljudski »Prim List«, ki nam vedno kaj enakega donaša? Mladina omahljiva in podvržena plesni sušici spametuj se in izprašaj svojo vest, kan te privede ples! Sad plesa je strup za telo, posebno pa za dušo! C) p a z o v a I e c. | program S. L. S., S pa na libcralno-na-predni. Za župana je bil izvoljen dober kmet iu gospodar, ki skrbi prav dobro za svoje občinsko posestvo. Pod njegovim županovanjem se je mnogo lepega in koristnega napravilo, kar se prej ni moglo ali ni hotelo. A liberalni osmici ni bilo to všeč, ker so mislili, da kmetje zarobljen in le krčmarji in Švara so učenjaki iu da le taki so zmožni voditi županstvo. Zato so pričeli napadati trdnjave S. L. S. in kjer je bil zid najnižji, šla je tovorna liberalna žival čez in nam od K) mož zdrsala .1 odpadnike. Dva sta se nekoliko opraskala, eden pa sliši med vrabce! Od nekdaj je pregovor: Poturica je slabši od Turka! km Temnica. Ogenj je uničil 5. t. m. posestniku Ivanu Rogelja št. 2 kupljeno hišo pokojnega Cotarja. Požar je izbruhnil ob 7. uri zjutraj. Škode /je še precej. Rogelja je bil zavarovan. km Temnica. Našemu preč. g. vikarju sc je zdravje zboljšalo. km Temnica. Nekaj veselega je, da prihaja v našo občino lepo število katoliških časopisov in sicer: 20 »Prim. Listov«, 3 »Gorice«, 1 »Slovenec«, -5 »Domoljubi«, 2 »Mira« iu S »Novih Časov«. Iz kobariškega okraja. kld Borjana. V »Primorskem Listu« 7 dne 23. jan. 1913. smo čitali: V e s e I i c a v B o r j a n i. »Slov. katoliško gospodarsko in politično društvo v Borjani bo imelo v nedeljo dne 20. t. m. svojo veselico v gostilni pri Kuščerju« in na to vabilo je marsikdo prišel, ker smo mislili, da bode res kaka veselica. Ali da bodete vedeli tudi tisti, ki niste prišli na Borjansko veselico kakšna je bila, vam povem da ni bilo nič drugega kot divji ples. Za veselico so imeli to, da se je neki pijani človek par-krat na plesišču prekucnil. A za zdravo zabavo je bilo, ko je na cesto štrbunkih!. Ali je res ples zdrava zabava?! Kako je to! Časniki vedno pišejo cele članke proti plesu. Tukaj pa prirejajo javni ples na ime »Slov. kat. gos. in pol. društva« za kobariški okraj. Gotovo so mislili, da na ime takega društva največ ljudi skup pride. In ljudstvo misli, da bo res kaka lepa veselica, ali glej samo rudi ples. Direndaj. Iz komenskega okraja. km Komen. Naše starešinstvo sestoji iz 24 mož. lfi jih je bilo izvoljenih na Iz korminskega okraja. kr Medana. Ze zopet se moramo pritožiti, da nam naš pismonoša skrajno neredno dostavlja »Prim. List«. Izgovarjal se je poprej, da ni dolžan dostavljati pisem in listov po celi občini, marveč le v vas Medana. Zaradi tega mu je naše starešinstvo, kakor se nam zagotavlja, določilo še precejšnjo letno nagrado v namen, da dostavlja pisma in časnike po celi občini. Prosimo torej naše županstvo, da sc prepriča o tem, ali izvršuje pismonoša v polni meri prevzeto dolžnost in da mu v nasprotnem slučaju enkrat za vselej zabiči, da je dolžan pisma in časnike celi občini redno dostavljati. Smrtna kosa. 'Torek je umrl v Medani občespoštovani posestnik iu cerkveni ključar g. Ferdinand Toroš. Pogreb je bil danes ob 9. uri pred p. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje. Naj omenim še, da je pokojnik še v pond. zjutraj dal v zakon svojo hčer. Kmalu I>o tem veselem dogodku pa je legel na pare. Sicer je bil bolan delj časa. Drobtinice. Za pust. Ameriške Sufragetke v NVashingtonu so sklenile obdržati velik shod v prilog volilni pravici žensk. Ta-mošnji visokošolci pa, ki so nasprotni ženskemu gibanju, so sklenili nakupiti 100D miši ter jih med shodom spustiti med zborovalke. Stare papirnate bankovce bodo odtegnili s prometa. Bankovci po 10 in 20 kron iz leta 19(10 še ostanejo do 28. febr. 1913 v veljavi, potem pa jih bodo spre-emale samo davkarije in večji denarni zavodi (banke). lOOkronski bankovci iz eta 1901 pa ostanejo v prometu še do 31. januarja 1918. Nečloveški bratje. Pri Ljutomeru na Štajerskem živijo trije bratje Vrbnjaki s svojo sestro na domačem posestvu. Da bi starejšega brata odpravili in podedovali njegov delež sta sklenila mlajša brata in sestra, da ga v hlevu zaprejo. Napravili so iz desek velik curnik in zaprli nesrečneža notri. Čez dva meseca je bil v tej strašni ječi in (o so ga zopet rešili, je kmalu umrl. Bil e čisto sesušen in ni nič mogel govoriti. Vso zadevo ima v rokah sodnija. Menelik je zopet umrl? Abesinski list »Afričan World«, ki izhaja v Addis Abebi. naznanja smrt abesinskega vladarja Meuelika. | o Vi/sf spravljajo v zvezo s slavnostjo, ki so jo priredili A-besinci prestolonasledniku I.igg lasu. ki se je vrnil z daljšega potovanja. Zato ni verjetno, da bi bil Menelik že umrl. Sicer pa smo že vajeni na Mcnclikovo smrt. Mile in tople zime so bile: I. 1187 je v januarju brstelo drevje po vrtovih in cvetelo ko spomladi. V maju so ljudje že želi rumeno žito iu v avgustu je bila bogata trgatev. L. 1289. je v aprilu trta prijetno dišeče cvetela in prve dneve avgusta so vinogradniki že prešali sladko grozdje. Ob novem letu 1302 so otroci bosi skakali po cvetočih travnikih. V letu 1328 so se kopali dečki v mesecu februarju in zobali sladko grozdje začetkom junija. Sredi marca 1420. I. je dren lepo cvetel in po dobravah so rastli zvončki, ob potokih pa so se blestele potočnice, a v juniju je sneg in mraz uničil že mehko grozdje. Na Svečnico I. 1425 je bilo toplo ko ob sv. Jakobu in v avgustu so ljudje po goricah trgali. V letih 1427. in 1428. je zadnje dni mar-cija cvetela vinska trta in sredi junija so črički po goricah prepevali ter mehčali od solnca opečeno grozdje. O Božiču leta 1552. je bilo silno toplo. Rožice so cvetele in kmet je oral za krompir. Aretirani svatje. Na Brgatu v Dalmaciji sc je te dni vršila neka svatba. Na poti od poroke so svatje po stari na-i vadi peli in streljali. Na Markoviči pa pridejo nasproti mažarski vojaki, ki so morda mislili, da so to kaki zarotniki, ka-li. Ker vojaki niso znali hrvaško, a svatje ne mažarsko, so vojaki kratko postopali: nasadili so bajonete, obkolili svate in jih sdvedli v Dubrovnik. Tu so je seveda stvar hitro pojasnila in ljudje so imeli dovolj prilike za šalo in smeh. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce štev. f>. Bgasgaesa Ferdinand Resen 6oricat Gosposka ulica priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo perila In bla£a za moške obleke. Posebna izbera črnega sukna. Na zahtevo pošljem vzorce. Denarja ni draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malini trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na : Josip Batič, Ilirska Bistrica. (Kranjsko.) LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj .... 27, 80, 58, 7, 19. Gradec .... 24, 9, 21. 43, 39. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Oglas. Podpisan i naznanjam, da sem sprejel zastopstvo za ljudsko zavarovanje zavarovalne akt. družbe »I 'ICTORIJA* v Ljubljani. Prodajani tudi srbske in turške srečke. MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. - Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Lovrencij Križman, Trgovina z usnjam Kazlje pii Sežani 1 J 9'omov ♦ v Kapucinski ulici št. 2 (..Pri Lizi '.) Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje ia najboljših to-varen. Prodajani vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ. trgovec. Odlikovana pek arija ^ in sladčičarna $/> ♦ ♦ K. Draščik g ♦ v Gorici na Komu (v lastni hlii) lzvrftuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolaže za blrmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl, občinstva. Cene Jako nizke ♦ ♦ ♦ 0TR05M 2 učenca začetnika za mizarsko obrt z oskrbo hrane in prenočišča sprejme ANTON ČERNIGOJ mizarski m jjsterv Gorici Tržaška cesta 18. Prednost imajo oni s hribov ali s Krasa. Želeti je da bi bila oba z ene vasi. S* -.'>()•. Trudu j e tudi vsako sredo v KOMNU pri „Smerdelju“. i TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši ..Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). Ptiporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo In stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klosarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. roie. S :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*;: Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Trskino (Itokfllero Jetrno olje. Poaebno nreditvo proti prnuint boleznim In Hplofcni teletini hIhImihII. I zvrti a steklenica tegA olja im ruvnomene barve jio K MO, bele barve k ti. Trskino iele/.nato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trškim) jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem ee ozdravijo v kratkem Žanu s gotovostjo vae kostne boleini, lletni otroki, golte, malokrvnost itd. ....... Cen« ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ===«= Opomba. Olje, katerega nnročam direktno Ir. NorrefiU«« prelM® ne redno r mojem kom. Inboratorju prodno so napolnijo ateklenloe. Zato ramorem Jamčiti htoJIiii M. odjemalcem tflejo člatote in stalne •posebnosti ra zdrarljenje. Cristofolettijeva pijača iz kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju a trskinim oljem. =— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. £xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxk m „CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVflnfl ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVEZO i^53E3E30E V GORICI ^ obrestuje hranilne vloge po 5 °|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6'\, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorsO GIlIS. Vsrdl Uradne ure vsak dan razun nedelj 8. ure zjutraj do 1. popoludne. 32, I. nad. praznikov od ODBOR. & Kolumbovo jajce za pokrivanje streli! Potom ženijalne iznajdbe, ki se jo Patentirani strešniki „Ancora“. napravi na navednlh gladkih strešnikih (Flachziegel) .e sode'V perfektno zvezo eele strehe S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis ! Cene Jako primerne! Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m /a ^fajboljša priporočila! Izključno zastopstvo za go-riški, tolminski m vipavski okraj ter za Kras: 0. Zajec E"1.®,8,' TELEPON 107. brlajatelj in odgovorni urednik J. Vimpolšek v Gorici Tiska »Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L Lakežič.