LETO IL - Štev. 2©
/t
KOPER, 18. maja 1951
Cena 3 din
Prispew^ßie	p za
Kulturni dom v 7	rstu
Novi ukrepi v trgovini Jugoslovanski Usi! - uspešno orožje
resnice in javne kritike
Tuđi v Istrskem okrožju prehajamo po vzoru Jugoslavije na bolj gibčne načine trgovine. Najprej je bila sproščena prodaja rib ter so bile določene samo orientacijske cene za industrijo, kj uporablja ribe kot glavno surovino in za izvozna podjetja.
Nato je prišla nova ureditev odkupa sadja in zelenjave. Do sedaj je oblast določala dnevne cene, po katerih so zadruge in druga podjetja odkupovala te kmečke pridelke, obenem pa so bile določene tudi cehe nadrobne prodaje. Uradno določanje cen je sedaj odpadlo. Z novo ureditvijo je sproščeno široko področje našega kmetijstva, saj sta zelenjava in sadje med najvažnejšimi pridelki istrske zemlje. Kmet bo odslej prodajal zadrugam, podjetjem ali pa naravnosi potrošnikom na trgu po cenah, ki jih bo določala ponudba in povpraševanje.
Ukrep je prišel ob pravem času, ko se pojavljajo po dolgi mrtvi sezoni, prvi zgodnji pridelki. Vsi smu lahko opazovali, kako so se dnevno spreminjale cene. Prve dni so bile cene graha in češenj zelo visoke. To ni nič čudnega, saj so prvi pridelki običajno zelo dragi, zlasti pa pri nas, kjer je trg omejen na majhno področje, ki je pri prvih pridelkih navezano izključno na domače vrtove. Toda že prve dn; so začele cene naglo padati, v skladu z večjo razpoložljivostjo blaga na trgu.
Sprostitev trgovine sadja in zelenjave je zelo dalekosežea korak naše trgovinske politike, ker je z njim zajeto tisto področje kmetijstva, kj v naših talnih, zemeljskih in drugin pogojih ustvarja, poleg vinogradništva, največji del dohodkov našega kmeta. Zato se bo pravilna trgovinska politika na tem področju nujno odrazila sčasoma tudi na ostalih sektorjih kmetijstva in menjave na splošno.
Večkrat slišimo vprašanje, kaj bo sedaj, ko oblast ne bo več Intervenirala direktno na tržišču. Mnog; se boje, da bodo cene odslej previsoke v odnosu na kupno moč delavcev in nameščencev.
Po našem mnenju je ta bojazen neutemeljena. Prvi razlog za naš optimizem izhaja iz same narave našega področja, čigar pridelek sadja in zelenjave daleč prekaša potrebe notranje potrošnje. Največji del pridelkov izvažamo. Izvozna trgovina pa je pod neposredno kontrolo oblasti, ki jo lahko usmerja v skladu s’ potrebami prebivalstva. Tako smo n. pr. lani izvozili zelo majhne količine pridelkov, ker nas je prizadela suša in je bilo treba skrbeti najprej za domače prebivalstvo. Tudi novi predpisi za trgovino pravijo, da morajo biti najprej pokrite potrebe našega trga, saj morajo zadruge skrbeti v prvi vrsti za preskrbo svojega področja.
Do sprostitve cen ne bi moglo priti, če ne bi obstajali zanjo potrebni pogoji. Uspehi, ki jih je naše okrožje doseglo s pomočjo Jugoslavije pri organizaciji državne trgovine, zlasti pa pri preskrbi prebivalstva z 'industrijskimi proizvodi, so omogočili sedanji prehod k svobodnejšemu načinu trgovanja. Poglejmo, kakšno pot je napravila v zadnjih letih naša trgovina. Do začetka 1948 leta smo poznali samo strogo konlingentiranje blaga. Jugoslavija, na katero se je naše področje naslonilo, je izšla iz vojne s težkimi ranami in s popolnoma razdejanim gospodarstvom. Blago, ki nam ga je mogla poslati (sarai smo ostali s praznim; skladišči) je komaj zadostovalo za najnujnejše potrebe. Industrija v mestih, obnovitvene zadruge v vaseh in preskrba so morali premagovati velike težave v prvih naporih za gospodarsko izgradnjo. V tej fazi je bilo nujno, da je oblast posegla direktno v trgovino z domačimi poljskimi pridelki z določanjem cen. Sicer bi cene narasle do zvezd, ker trgovina ni mogla nuditi kmetu dovolj tekstila, obutve, železnine, orodja in vsega, kar potrebu-mo za vsakdanje življenje in za vzdrževanje kmetije.
Z gospodarsko rastjo Jugoslavije je raslo tutti gospodarstvo v okrožju.
S tem so bili ustvarjeni pógoji za prehod k svobodnejši obliki izmenjave. Danes je blaga v glavnem dovolj in delovni kmet ima ves interes, da prodaja in prinaša pridelek na trg.
Cene svobodne trgovine so še zmeraj visoke in bj bile nedostopne velikemu številu delavcev in nameščencev, če ne bi bilo olajšav, ki jih
uživajo danes (garantirana preskrba z glavnimi predmeti široke potrošnje po nizkih cenah, olajšav, ki jih bodo morali imeti še nadalje v isti ’ ali’ Pa drugačni obliki (denarni boni, kakor v Jugoslaviji). Novi način trgovine pa je pot, po kateri bomo prišli do normalizacije cen. Cim vec bo blaga na trgu, tem nižje bodo cene tako pri blagu, ki ga prinese na trg množica privatnih kmetov, kakor tud; cene industrijskega blaga, čigar trgovino urejuje država s pomočjo svojih podjetij. Naš socialistični sektor trgovine bo lahko napravil veliko v borbi za znižanje cen, če bo umel pravilno reagirati na gibanje sproščenega trga. Zato se je ■ treba takoj osvoboditi še ostankov starega distributerstva, birokratičnega trgovanja, v kolikor kaj takega še obstoji v naših podjetjih.
Intervencija socialističnega sektorja na trgu pa ima še mnogo drugih oblik. Vsi smo čitali, koliko so doprinesle kmečke delovne zadruge v Jugoslaviji v borbi proti draginji. — Odprle so svoje prodajalnice v vseh potrošnih središčih in začele konkurirati z nižjimi cenami s privatnimi pridelovalci. Tudi pri nas imamo Zb zadrug in med njim; mnogo takih, ki so že dokazale, da imajo trdno gospodarsko podlago. V teh zadrugah je proizvodnja cenejša in ni pod vplivom špekulativnega elementa. Zato ni dvoma, da bodo številne naše za druge našle način, kako bodo interve nirale direktno na trgu (ne potom počasne grosistične trgovine) in s tem pomagale, da uravnovesimo naše cene v interesu vsega deiovnega ljudstva.
Ufa òasi 39* roJstaß.ga_ ko šiafeim pom®s§®
. Tifa»	wsee$a Š£mdsiwa
našega
Razgovor maršala Tita s člani delegacije II. kongresa Zveze novinarjev Jugoslavije
V medaljo je bil v Man;,bonu končan
II.	kongres Zveze novinarjev Jugoslavije, ma kate,rem je 150 delegatov iz - vseh -republik nàzirtot-dito uspčhe dosedanjega dela jugoslovanskih novinarjev, iter se pogovorilo o težavah, s katerimi se morajo boriai pni svojem važnem in, odgrcivoirinem delu. Kat -gostje so se tega kongresa udeležili tud; novinarji liz Koroške im Svobodnega tržaškega ozemlja.
Glarm-i -urednik »Borbe« je na kongresu poročal o vlo-gii tiska v nov-i Jùg-oslavlijii ligi poudaril, da je jugoslovanski tisk, za razliko- od sovjet-sikega, k-i .je postal gtlaEinliik vladajoče biWoikifeacfije, dames-izraz- rtewotlucdo,n armiti množic (n-Mot talk-■ n-aijušp-eš-niejše orožje irieiandic-e im javne- kritike. Vinko Viiinitanhiaiter, pomočiriiik glavnega urednika bec-g,rajskega časopisa »Medit- aredr.il' problemi«, je v svojem poročilu o vSagii- jugoslovanskega'' tiska v boju iza inecdviiano&t Jugoslavije poudaril, da je - jugoslovanski tisk pomagal, ida je jug-ciJlcvaišrjka stvarnost peritala jasna vsemu svetu in da je njem boj za neodvisnost postal hkrati boj za'sv-eiio^-iii mir.
-Ro' teh pioroiSilih pa je nastala na kcingirosu ž«vahna razprava, v katero so poseg,M delegati iz vseh delo-v Jugoslavije. Poudarjali so, da mara ju-
Ribiči se pripravljajo na lov
_____ V središču pozornosti __________
Boks Mac Arthur - Marshall
V Ameriki se oto-delavajo poslanci in 'senatorji s pes:m; kakor v boksarski areni za ali preti Mač Arthurju ter je javno mnenje pni tem tako navdušeno, da objavlja dvoboj v velikem ča/scipisj-u kot -meč, kjer naj bi- šlo Za- prvenstvo- sveta. Za tem ise oitvar-ja pred združenim odborom .skupščine in- senata »veliik-a. debata« o ameriški politiki na Vzh-odiu, kjer se do podrobnosti .razpravljajo pred svetovno javnostjo vsi načrti ameriške notranje in zunanje -pcliičiike v odnosu do velikega iproti-vmiika V Moskvi. Jedro spora, okrog katerega- se vrti v-s-e razpravljanje, je, ali se bo sovjetski medved premaknil, ako bi v Koreji prehudo priščipnili njegovega glavnega zaveznika Mao Ce Tumiga. V tem so -si pa mnenja med VelUctaJ p-rortiiv-niki popolnc-ma nasprotna. MacArthur misli, da je izključeno, da ibi, mogli Sovjet,; mnogo pomagati svojim kitajskim satelitom, aka bi Siile združenih narodov pošteno u-dnihn-ilei -po -njem s palico. Navaja, ida. je Kitajska- povezana iz Rusijo -s-a-m-o z o-zko sibirsko p-r-cgo, ki ko-fn-äij - zadošča' za -normalni: promet in ne bi bila v noto-ein-emi primeru sposobna vršiti svoje naloge- v primeru totalne vojne-, ko bi jo zasuli z bombanti-. Dalje -pravi, da.bi se Rusi premislili začeti vojno z. vsem svetom Im da sploh ,n,imajo pomembnih sil -na Vzhodu. Temu nasproti ugovarja Marshall, da ima- že sedaj Sovjetska zveza zbrane močne sile, zlasti -avijacijo i.n podmornice okrog Vladivostoka in Por-t Arturja, Poleg tega se očita Maic Arthur j-u. -da je z isto gotovostjo- svoj- -čais -trdii-l, -da- ni niti misliti na kitajski pcise-g v korejsko vojno-, in' sicer še tedaj, ko so bile že izbrane ogrem-ne kitajske sile ob obmejni reki Jalu.
Londonski »Times« o SLOVENCEV v ITALIJI
- Mac Arthur navaja še -en poseben ' 1 razlog, -zaradi česar Rusija- me ibil posegla v vojno, tudi- če bj še ta razširila na vso Kitajsko, k-i pa- -n.t posebno prepričljiv in ima- ipoleig tega še to slabost, da -predstavlja prav za pra-v g-lavnj razlog njegove napadalne politike in' strategije. 'Pravi namreč, -da ima -Sovjetska- zveza -že iseiddj-čvrsto izdelan načrt — napasti ali -ne napasti — ki je neodvisen od- razvoja- vojaškega ipoložaja. v Korej-i. Kako je prišel do tega prepričanja, ne zna -prav za prav dobro raztolmačiti, ker doslej kremeljski mogoticli niso Z najmanjšo besedo ali kretnjo- -izdali svojih tajirvih načrtov, ki jih .-imajo z Viz-hoidoim lin se zaradi tega Mac Arthur pri, tem bolj zanaša na svojo »inspiracijo« kakor pa na stvarnost dogodkov v svetu.
Mac Arthurjevi' nasprotniki se branijo, da. vsekakor' še n’i -primeren čas za izzivanje. PO njihovem .mnenju bi množični bombni napad; na Kitajsko, pomorska blokada im vd-or Cankajško-vili čet na azijsko celimo s -časom dovedli Maoa v tak položaj, da bi se moral vdati ali pa poklicati. Sovjetsko zvezo na pomoč.
Politika združenih narodov pa- gre prav za tem, da odvzame -Rusom vsako pretvezo za njih ,intervencijo. Sicer je ta politika spričo sovjetske napadalne politike malo težavna- in zahteva- zelo dobre živce, vendar je danes edi-no možna. Ker v ozadju izgrajujejo Združeni -narodi -vojaško- silo, ki naj. bli Sovjetski zvezi ne. samo odvzela vsako' pretvezo za napad, marveč tud;; vsak izgled na uspeli. Podoba, je, da je to prepričanje polagoma previ,ad,alo tudi v Amerih-i, dočim so sprejemi, k-i jih je bil deležen Mac Arthur o-b svoji vrnitvi V domovino, kazali, kakor bij . bilo . tamošnje jay-no mnenje tedaj, na, -strani tiištih, ki so zahtevali močno roko- na Vzhodu, tudi za ceno svetovnega- požara-.	...............
g’oislovanisìki tisk, Iki je najuspešnejše or-ož-je javne kritike, postati r'es-niilčmi organ.ljudskih množic. Tisk mora smemo iin, reiviciluclianarino iskati resnico. .Borba za- reaimiico' pirot.i birokratskem tendenicam ' je» cian-ov-na -nanosa tiska -taik-o- -v- inotr-ainjeptaKiSičitem',- kot v mednarodnem po-gledu. Prav javna kirùitika- je tisto uspešno- o-rožje, s katerim sie 'lahko delovne množice borijo prali ,raznim bli-cteratEkitm pojavom, kii m-nog-Okrat onemogočajo, da bi se dobre Uredbe državnega i-a par-ttjökeiga vodstva ipraviln-o izvajale.
Po izčrpni razpravi, kd je nakazala vrsto perečih vtpnaišamj jpg-estovamske-ga ■ 'n,avirciairst;via' iso bila spremenjena dfiuživama pravila iin 'izvaljena nova Zvezna uprava. Koagr.-es je nato sprejeli resolucijo o bodočih nalogah ju-g-aaiovaiaskih novinarjev ter izbraj 15 člansko del-e-g-aottjo, ki je obiskala maršala Tita lin -mu osebno poročala o- delu in sklepih kongresa.
Delegacijo’, ki je obiskala maršala Tita je vodii novoizvoljeni predsednik .uprave novinarske zveze Dušan Biag'ojev'ić iter generalni sekretar Vil-kb VÉitiBtialter, a člani delegacije so litui predsedniki republiških upravnih odborov. V daljšem razgovoru, v katerem so se dotaknili raznih vprašanj ,iz področja novinarstva, je. maršal Tito dal članom delegacije nasvete, teaiko ria-j, ieikorližčajač .svobodo -tiska, pišejo -o pcültliiönfih, gos-podairskih in ifluütiurinilh VpriaSiairiji h v Jugoslaviji, pra-vtaa obveščajo' jugoslovanske- ljudi o -dogodkih ter tolmačijo v taozem-Eiliviu željo JluigioitOovaimov, da mirno E-r-aidUjio svoj» s-oiriaK-stično domovino ter za vsako ceno očuvajo njeno svoltato . -In neodvisnost. iSvet-oval je novinarjem naj vzpostavijo še tesnejše zveze z -napredn-imi- novinarji v svetu in se bare -zato, da .napredni ljudje v svetu spoznajo resnico o Jugoslaviji in pravilnost -njenega stališča.
»Najmočnejše vaše orožje — je rekel novinarjem marša; Tito — mora biti resnica. Edino z njo lahko zmagujemo >in napredujemo. Informblro-jsvski tisk stalno izgublja ugled, ker je neresničen in lažnjiv. Naš tisk pa mora biti resnično tisto, kar je njegova dolžnost: mora pravilno informirati, pravilno naštevati dejstva, boriti se za resnico.«
Maršaj Tito, je rekel, da je jugoslovanski ..tifiteli pravlillin-o razumel svojo nalogo v razbijam ju vseh laži, ki se širijo o Jugoslaviji, Rekel pa je-, d-a marajo nowiioarj; se brv temeljito toim-ač iti posebnosti jugoslovanske poti v socializem i-n. pravilu» info-emirati množice o sooialtaliih, gospodarskih iin diruirjiih probiemilf.' Kasti morajo o teh stvareh brez- c-lapšev-an.ja iin. poveličevanja, kii je značilen za način pisanja ruskega časoiplaja. »Mi moramo slikati našo stvarnost takšna kakršna je« je rekel maršal Tlito novinarjem. »Pisati moramo o težavab, toda tudi o perspektivah. Naš tisk mora biti tolmač vseh tistih mer, ki so praktični inlkoakrelni izraz naše socialistične poti, kot so n. pr, delavski sveti, nov finančni zakon in druge mere, ki kažejo, kako daleč smo že na poti v socializem in- kako so delavci — proizvajalci postali istočasno u-
pravniki in lastniki svojih podjetij.«
Maršal Tito je nato poudaril, da po-j-skiuišajo danes v Jugoslaviji priti v -s-očla'lizem s čim manjšimi težavami. Naimako ukrepov, kiii so tiffiii n-eetohod-riil -v pivi Jazi ■ peileitirveiga plana, se sedaj ' uvajajo -noi v-e metode' za zagotovitev prebrane delavstva im mestnega prebi, vste-vä. Meid -tenni- menami' je naš-teil sprem erriti e v -načinu odkupa, ki gredo za tem, da se razvije imi,elativa im poveča zahim-amj-e kmeta za pr-clzvOidin-jo. Te- move mere že dajejo prve re-züiltate.
Maršal T.ito'je dalje -izjavil, da delovne množTjoe v' aveitu s sim.p-aii-jami gl-ed-ajo na poit, pio 'kateri gre Jugoslavija' V .söciiiaii’Z-em- im (kii dokazuje, da h-: -se pni tem -zigu-fciTh» neodvisnost, je možn-o ustvarjati sooiaifizem ne da »Pojem socializma, — je rekel maršal Tito, — se je danes udomačil v celem svetu in ljudje govorijo o njem s prepričanjem, ida še p-o-manj -bolj življenje človeštva. Mi se ne bomo izolirati od naprednih množic v svetu katerim socializem ni strašilo. Mi moramo biti v stiku z njim in moramo jim omogočiti, da čimbolje spoznajo naše prilike . in naš razvoj. To velja kakor za socialistične stranke v Nemčiji, Franciji, Anglij; in drugod, tudi za tiste množice, ki izstopajo iz satelitskih komunističnih partij in iščejo nove organizacijske oblike za uresničevanje svojih teženj v gvojih deželah, čuvajoč pri tem njihovo neodvisnost.
K-o je govoril! -o ic-ctreb-i se-anem-jai.i-j-3 iin-ozameiiiva o ipri-TIkaih v J-ug-oalaviiji je maršal Tito inapadel n-eipcšiteine novinarje v sv-eihu, ki se lilzml’išilj-aj-o senzacije im lažii o JiuspBllaiviijii. »Zdi se ml, da je v Ital ji največ takega tiska, ki se izmišlja najbolj nemogoče stvari« — je ir-eM marnai Tito. »Tako je, mislim, polfašistični »Tempo«, ki često prisluhne Informbiroju, nedavno napisal laž, da nisem bil operiran, temveč ranjen v nogo ter je o tem dogodku vedel ceio najmanjše podrobnosti, l azlične takšne neumnosti, ki jih objavljajo razni italijanski listi preprečujejo, da b; naša država imela z Italijo take dobre odnose, kakršne bi mi želeli, da jih imamo s to sosedno državo-. Ena od takih novinarskih laž; je tudi neumna trditev, da želi Jagosiavija okupirati severno Italijo.
Se- več takih laži se izmišljajo faši-stiini; informbirojevsSci ia razni drugi reakcionarni elementi, s katerimi se združujejo tudi neverjetne ponovne zahteve za našimi primorskimi kraji ter celo za Bttorajem in Snežnikom pod izgovorom, da je jugoslovanska armada nesposobna itd.«
CSanii «*efl«jrae!.je- so - potridiri besede . m-airšaila Tta iin- navedli samii celo vrelo primatov- lažsiega iprisiartja iitali-j-an-dkeig-a' tiiaka pr-oti Jugcslaiviji; rekoč, da' ima talko .pisanje- attori sama cilj, da služil pcilpflhicivs,licem .nacianalniiihi miržemij med obema s-ce.edi:,liim a državama. Ob Sl-ovesu so Jugcsllo-vansiki no-vtihcr-jF-icfcilJutiili làa-gàlu Tlliiu,-đa bo jugciljavai.-.iski: tisk š.e mapirej čstail do-/ sledmi . tirgr.fileic reanice im, b-o-rec za, pr.arAic-o te dežele, da aviobadina din ne-od) vitina uetiv-aicja sivcjeimu ,! judriv-u I-eipiSe scicllalJiciliiičino žiiiviijieinjie.
25.	maj — 59. rojstni da-n maršala
-
Tita, velikega učitelja in voditelja naših narodov, je pred nami. Naš! delovni ljudje hočejo tudi letos pu-nesbi svojemu dragemu maršalu borbene pozdrave. — Zato se po vsem cCcrožju pripravljajo te dimi za- .štafeto, ki bo tov. maršalu; 25. maja izročila pozdrave.
Po vseh vaseh organizirajo štafete, ki se bodo združile v okrajnih centrih v Kopru in Bujah. V Koper bodo prišli hkrati po petiih največjih progah pozdravi;, jz vseh naših vasi.
§
-
IR;,,.
pra iz Titovega trga se bo prav tako zbtaila na trgu in cestah množica in pozdravljala štafeto ter tako ponovno pokazala svoje zaupanje, neraz-rušl-jivo navezanosB Komunistični partiji Jugoslavije in njenemu genialnemu voditelju ter doslednemu horcu ma.rxisitično - lenin.istiičnih načel — maršalu Titu. Zbranemu ljudstvu bodo' ob tej priliki govorili raznj govorniki.
Na predvečer 25. maja bodo po vaseh in- obalnih mestih častne akademije z raznimi govori, recitaci jami in k-ulitu-mimi nastopi, na vseh vidnejših hribih bodo zagoreli kresovi, obalo pa bodo razsvetljevale rifoiSka ladje, na pobočjih hribov pripravljajo člani
Ili It
, ri. šišk-
■'rimi:
J;	ž-
	
HHH	. : CII." •••' ;
riirivi-	'i
Ufi
' -ri	: '
Tudi letos bo šla iz Kopra Titova štafeta po morju.
P.irain — Izola — Koper, Osp — Sko-Gla-vne štafeit-ne proge so: Sečovlje — !:j!‘ — Koper, Sv. Anton — Pobegi
—	Koper, Topolovec — Baibiöi- — Kaper, Sv. Peiter — Križišče pri Pučah
—	Koper. Vs-e štafete bodo prispele v Kope-r od 20. do 20.30 ure dne 21. maja. Prav tako bo prispela v Koper ta večer tudi štafeta: iz Buj. Na Titovem trgu b-o- štafete sprejela množica. Iz Kopra bo poit ero štafeta- nadaljevala pot 22. maja oh 11. urj s TOtovega trga- skozi- Rižarno-, Postojno, Ljubljano in Zagreb, direktno v Beograd. Nosilo jo bo na pišoče mladincev, mladih športnikov, članov Ljudske fronte i:t-d., ki so predani svojemu ljubljenemu voditelju in učitelju-.
Ob priliki odhoda štafete iz Ko-
SIAU osvetljene napise na čast rojstnemu dnevu maršala, Tita.
Iz našega okrožja bo tudi potovala štafeta »Po-d-rav Jadram,a«, k: se no povezala s štafeto iz Ulčinja ter tako ponesla maršalu Titu za njegov rojstni dan borbene pozdrave naših mornarjev modrega Jadrana, Ta štafeta bo odpotovala' iz Kopra že jutri, t. j. 19. maja- ob 10. uri. iz pri-istainliišča, kjer jo bo naše ljudstvo pq-čdravljalo.
Na- ta. n a, čin hočejo čestitati svojemu učitelju- -iin voidliitesj-ju ter velikemu borcu soai-a'li'zm-a -k 59. rojstnemu dnevu narodi Jugicislavii-je in- delovno ljudstvo našega okrožja in ob tej priliki želijo, da bi naš maršal Tito še dolgo živel in na-s voidin' po edino pravilni, že začrtan» poti.
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGC
M
Poziw @kf*aiii&ga	SiMlß
I
i
Izvršilni Odbor okrajnega odbora SIAU je na svoji zadnji seji poleg vseh organizacijskih in gospodarskih vprašanj proučil tudi predlog in sklepe zasedanja okrajnega odbora SIAU zaradi podaljšanja tekmovanja ob deseti obletnici OF do 22. 12. 1951. Zaradi tega izvršilni odbor
poziva
vse množične in kulturne organizacije ter vse ostale ustanove, da se vključijo v napovedano tekmovanje in obenem povabijo svoje člane v tekmovanje za prravočasnp izvršitev vseh nalog.
Tekmovanje naj se razvija na vseh področjih naše dejavnosti za čimprejšnjo zgraditev socializma, v duhu utrjevanja moralne in. politične enotnosti delovnih ljudi ;n v duhu borbe za mir proti agresivni politiki SZ.
Naj živi enotnost delovnih ljudi v borbi za mjr in mirno zgraditev socializma!
Izvršilni odbor SIAU za koprski okraj
ja za IG-ieinico GF
Poziv okrajnega odbora SIAU v zvezi z nabiralno akcijo za kulturni dom v Trstu
Izvrši tihi odbor koprskega okrajnega odiböria -SIAU jie na svoji seji d.ne
10.	t. ,m. ip-rclučil ipriottlog- Zveze kuil-tafimiih idelaivicev za pomoč tržaškim' ttratam pirli: gradnji- Kulturnega doma ter - v - z-vszii s predile®; imc lativiniaga odbioria
poziv
viste frantine, miladi'inslke, "sindikalne in kiiltunnie origainiizac-ije, kakor -tudi- or-geiui-zaciijo Zveze- borcev ih vse ■ -dsta-l-e u-ata-n-ave da 'podprejo iniciiaitiivo Zveze kuiltittriniih delav-cev ter ukrein-ijo vse ipotioebno za zbiranje finan-čmih sredstev -med sv-ojlim članstvom.
Dolžnost visah mas, ki živimo y svobodi''in ki uživamo vse kulturne ir» naiciicin-alnie pravice, je, da s to ak-. c-iijio -pomagamo -tihžiaškiim bratc-m, ki teh pravic nii-ma-jo.
Velikih m-edn a rodni h dogodkov v preteklem- tedimi nii bilo, vsaj takih -ne, k-i -bi pomienili nelkakšno preokret-nico v mednairioidineim p-oliitliičnem življenju.
Na Koreji se 'je po vesteh, k-i jih javljajo razni dopisnik« in agencije, začela že druga spomladanska ofenziva Kitajcev in Severnokorejcev.. O-fe-nziiivo je najavil močan topniški dvoboj in že prvega dne so Kitajci s-pe,t zavzeli mesto linje, pri katerem, so obkolili mcik južnciko-rejski oddelek. Za sedaj- 'še ne moremo soditi, -kaj zasledujejo Kitajci s to novo o-femzivo-. Mogoče si hočeijo popraviti istirat-ešike položa-je, da W- podprli svoje -diplomat-e' pri eveinitua-lnlih mirovnih pogajanjih mogoče, pa tudi zasledujejo popolnoma nasprotne cilje, in se hočejo polastiti vse Koreje in. prisiliti sile Organizacije združenih narodov na urnik iz korejskega polotoka. Razjasnitev položaja- nam bo-d-o prinesli prihodn-jj dnevi, ker tudii ne r vemo, kake namene ima vrhovno po-'v-aljstvo sil Orga-niizadije združenih narodov.
Na ' žapaidu tu-di nil toilo -bo-gve kakšnih dogodkov. V Washingtonu se še vedno nadaljuje pričanje visokih vojaških osebnosti .pred senatnima komisijama glede američke politike na Daljnem vzhodu. Zadnji je pričal general Braid-ley, t-oda svo-jeiga referàta-še .mi- končal i,n’ ga bo nadaljeval v ponedeljek. Po dosedanjem pričanju Mac Arthurja, obrambnega ministra-Marshalla- diru generala Bradleya menijo v Ameriki, da so se zelo -omajale Mac Arthurjeve pozicije, nasprotno pa se je okrepil položaj Trumana in de-mokra-tslke stranke.
Anglija pa je uprla svoje oči že precej časa v Iran, kajti ta-m resno .pripravljajo- nacionalizacijo petr-olej-
Lon-donskii’ »Times« je objav-a obširno poročilo svojega dopisnika iz Trsta o položaju Slovencev v gorištei pokrajini. Dopisn-ik »T-imesa«, ki je inaipisa-1 članek v zve^j z bodečimi volitvami v gioriiškli pcterajiiinlt, poudarja, da je to pokrajina- v - Itailiji, v kateri vlada največja brezpoiselmcEit. Liš-t piše, da je italijanska vlada Skušala izboljšati gospodarski položaj 'te pokrajine, kii je nastala z umetnimi mejami. Vendar vsi ti poskusi do sedaj še niso prinesli nikakršnega izboljšanja. Dopisnik »Timesa« poudarja, da vlada- zato v gorišk; pokrajini nestrpnost preči tairclkracliiji i-z Rima, ki zelo - slabo - razume pereča gospodarska vprašanja; Rimska birokracija — piše list — pa je počasnejša, v razumevanju važnosti, narcdn-cst-niih odnosov v tej pokrajini, v kateri se danes nahaja velik del slovenske narodnostne manjšine. »Times« piše dalje, da je mnogo resnice v pritožbah Slovencev zaradi italijanske ravnodušnosti' do sl-ovenskii-h- šci in slovenskega kulturnega živ,ljenja- in to zaradi tega-, ker v rimskem parlamentu ni; zastopana slovenska manjšina. Ce bi Rim dal koin-c-eislije razumnimi slovenskim zalite-v-am, hi tako sporazumevanje latino odprlo vrata širšemu
-sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, ki je neoto-hodn-o potreben za trajnejše gospodarsko oživljenje goriškr pokrajine.
Konferenca voditeljev naših
podjetij in tovarn
V torek je bila v divorami- »Aurora« v Kc-piru konferenca ravnateljev, personalnih referentov -in predsednikov upravnih odborov delavskih svetov koprskega okraja, i
Med dis-kiisiijo o socialnem zavarovanju je p-re-dis-tavinilk oddelka za delo pri okrožnem ljudskem odboru poudaril, da bodo prihodnje dn-i izdali novo -odločbo o socialnem zavarovanju, kii bo med drugim določala, da bodo to-clnikj oto času bolovanja dobivali popolno plačo in ne salo 66 odstotkov kakor do sedaj.
Včeraj pa je bilo- v 'koprskem gledali, ščai zborovanje predstavnikov delavskih svetov i-n direktorjev vseh delovnih koleiktiivcv našega okraja. N.a tem sestanku sn- še podrobneje predi-sikiuitiiirali 'naloge posameznih .tovarn in podjetij pri izvršitvi nalog, ki jih predvideva enoletni gospodarski plan.
Sovrtiništij v SOsedhiem : Trstu' so postali! v zaidrtj-em času sila pogumni in bojeviti: Teda cimi, šio takli, že vedno biffi. Pasabmo so se 'postavili, ko so lahko streljal! v hirtoet 'nezaščiteno slovensko ljudstvo. Potem ko je bilo treba picikazati, junašlrvo preiti nemškemu okupatorju iin je stvar postala re. s.-Vejša iso' svoj 'pirekiipervajočli pdileit malo pirlivtilii,- -nalbiraM so si -raij-e slavo v varinem zavratju ikcit WOlaboiraC.iióm-stli, .a- ko je še' ta- kl-aivrlriio 'pnoipadila In so žačeilii malo brskratli ipo njih me~ čedmii iprèibetelasti so še .najprej plotuh-nllM 'im zadir-ž-evalii sapo, da ne bi prišlo o nepravem času mia dan mjiih pne. veliko junaštvo. Človek toi s,; mislil, c? g bodo veeeSi, • tecf*ser- jim je vise ta-ikò dobro iztelkillb iin da bodo zadovolj-inii, »Ja so si ireClUii.' kožo. To-da v čudovitem okoli Ju Trsta, kjer uspevajo prav vse dvoživke, so kaj kmalu prilezli i'z luknje. Dameis že nosijo glave ipclkonc-u, tolčejo se na prsa in na svojo sterno fa-šiistovisiko preteklost, poudiarjajo -avcije mapr-ecteirlijLVe patrio. Učine zasluge, kil so Italijo toliko veljale, 'Objavljajo svoje spern'me, prežeče iscivmafitivi' d-o vseiga, ka-r je pró-I:iraš-i0tlii6n©ga"čm Si obljubijutoljaj-o še vciliiko bcidoičnoist. '
Da bi se še bolj priiriin/ili v ospredje svetome poizonnii-ce io Izn-ašUi zadnje
Korajža velja
čase nov rineta uveljavljanja. V kratkem nfiiSiijo mamre-č ein-os-tavniotodpih-niitit vse sovr-ažmiiikie, ki daaesBgrenl-jo ziivl-jemlje • izapiadu, zlastii A-m-erBkii. Posta!» iso čez moiff -na-jmočnejši ste-
Mi toi iputoli -fa-šistovakim šoV-iipiat-om '■ vse' ' nljiihio-vo 'juin.aštvo ter. bi jim zelali-, če- že brez njega živeti ne morejo, da -bi ®a Im-eLl -piriiiiko r-e.s čiim-prc-j .-uveljaviti. Malo s-m-ešimo se n-aim
ber alla,niske zveze. Brli- -tem me ra- pa ]e zd;. n(j(;lh napreataino drezanje v
Ki-jo prav n,ebene -pomo-či. Po njihovem mnenju j-e Amerika zelo nespa-metima, če se .poiteguje še za dr-uge zaveznike, -kii so postali pratv nepotrebni', ko bodo iitalljanisikii šovinlisbičmi herojk cipiraviiJi vse. ‘Da bo pa mjiihova moč im- alla še posebno ina diami je tr-eiba . saveidia stavit; v nič -iin omale-ževtrfi vise, -kia-r ne nasi iir-eldieinitisitičn-o šdviiiniisaiiSn-e pečate, zllasitii pia sosedo Jugoislavlijo iiin n jena -v-ajskio-, -k'i uživa danes v svetu ugled, ikli- n-e gre prav v račune mmicigfih n-ašlm- sosedom, ne samo' v Itafliji, m,anvbč še marsikje d-r-ugcid; Ko se jih je po-teim opozorilo, da to junaštvo mogoče le mi tako prepričevalno tet ga oni.; slikajo, se je dvigni»!. strašen Krite jim vik v junaškem taiboir-u iin itire-ha je b-ilo mnogo medisab-oijin-eiga kadieinja im ’ obču-dova-n-j-a, dokler se ščbdirajtč niso ze-diiiniLM-, da se ha take neresna »»potvarjanja reisniic-e« mi Ozirati.
jugoslovansko vojsko povezan-o z zlobnimi -podtikanji iin žalitvami. Tako sedaj kHeiriiika-lmo glasilo nit moglo mimo De Gaepeini.jeviaga volivin-ega govora v Beneidkah, kjer je izrazil željo po-jdotarli Eiase-ščinii na vzhodu, da r.e tol znòiyia polđvcimfl'li v vreidn'cteit t-a-klsiga - priljiarteil jisifava, ko so vanidar po njegovem minielniju vcjaišk,; poitonnia-l, stira, tegiiönia spoisobn-ost i.n poliififtoi sm-atri; te- vojske talkio ne jesni. Jugo-stovaiHtfat nanoKtt bo v -sivcijii zgodovini da-!,i že idovalj tolmačenja za te ne-poteftoie -uigarake Italijanskih šovinistov Sn' kakor dokazuje jo razne knjige o voljnih podvigih, ki so po voj-nj pognale v Trstu kot gobe ipo de-žj-u je bilo marsikateremu šovicisti-čneaniu eospodiu oblečenemu v črno' srajco isr-ačamje z ina-rioidin-o oovobodilin-a vojsko 'naposabmo prijatn-o. Se danes prièveva vse te književne zaklade tet
nemial-o tudi časopisno' iirederebiBibično »knjiižavmost« straih, »kii, kaže da »ne bi prav radii .napravili! še enkrat bližnjega znanstva z ju-goistovansko armado.
Vendar, laihiko. jim ;rečemo, da ,so ti strahov,; 'ipriaiv nepotrebni. Nova, Jugoslavija je že .nieišiteibokirat pokazala, da bi ž-ci-ella "žiiv-elii, z vsemi sosedli v miir-u, ztaijiM . pa 'zaltopaiTi naipram Italiji iniapriljetn-o pci’Jiitffimo dadišSipo starih časov. Zdlt sé. pia, da je v Italiji še vedno precelj ljudi, kii tega nočejo, čeprav ni .prav dobro razumljivo, kaj ■bi dii -pravizaprav žeteili. Prav, gotovo je, da -s svojo načelno gornjo ne- podpirajo omega mirto, kii ,ga'limajo stalno na ustili» In da- inavalj-ajo -z n,jo saimro vodo: na rrfliin -mosikoivskli-h hujskačev, ki šio inadavinio tožni v svojem časopisju, kako jiiimi Juigioisiliarviija kaili vodo s sytoft prliizaidavainijiem, ' da uredi sivoj-e odocÄ do zapadne sosede. Italijanski .faöistoivelki šiciviiinize-m, kii ima sv-oij-e oči; uipirte sami» v en ' cilj, kako bi -cmem-o-gočiil, te napore i.n ustvaril. ina tem .veil&pcmemta-em. področju legl-o nemira i,n žarišče sovraštva bi zaslužliil prav posebno .priznanje svojih korniinfarmistilčnih zaveznikov v Mostevü.
skih družb rim- naftnih ležišč. Sledijo si note za‘neto. Anglij 1 je tudi nekaj pretila z orožjem, toda zadnje čase se je vmešala v ta, s,por tudii Amerika. Sa-m- ameriški zun-a.nji miiin-ister Dean Achesom je izjavil, da marata c-be vladi spor o petroleju -rešilti sporazumno.
Najnovejšiv dcgodleki zadnjega tedna bi tiil pra-v za prav povabilo Zdrii-Ženih držav Amerike Grčiji in Turčiji, naj pristopita v Atlantski pakt. Pogajanja o tem so se baje vodila že zelo dolgo časa. P-r.i tem so nastala tudii razna stališča drugih zapadnih velesil, zlasti pai v severno evropskih državah, ki ne vidijo- v vključitvi Grčije .in Turčije v Atlantski pakt nobene pridobitve. Te države me-nii-jo, -da fcii bil prispevek otoeh mediteranskih držav zelo dvomljiv,, .pač pa nasprotno bi morale ostale članice izdatno polagati tema dvema državama, če bi se znašli -v nevarnosti.
Pariška teonfe.reh.ca n-amesitnik-o-v zunanjih ftite-iistrov! je še v-edino na mrtvi točki. Sovjetsikii- delegat Giromiko Se vedno sabotira delo konference, čeprav so zapadni delegati predložili -tri ra-znpe načrte, ki bi jih -lahko ŠZ sprejela in v katerih so vnesena: vsa vprašanja »p predlogi, ki j-i-h je'predložila SZ na prejšnjih zasedanjih. Konferenca bo še trajala i-n mnog-1 opa-zovailcii menijo, da -bo- kljub vsemu prišlo do konference štirih zunanjih miiiniiistr-ov, pa čeprav ne bo prišlo. do popolnega sporazuma glede dnevnega reda.
V	raznih organizmih Organizacije združenih narodio-v je spet zaživelo. Indijski -delegat je včeraj izjavil, da se bo Indija vzdržala glasovanja o resoluciji, ki določa prepoved izvoza strateškega materiala Ljudski republiki Kitajski. Tudii -britanski delegat je nasprotoval prepo-vedii izvoza, -ker Anglija v glavnem» živ,j od izvozne trgovine.
V	Italijii je pa v polnem teku vo-liv-na kampanja za valitve n občinske i-n pokrajinske svete. Čeprav so volitve a-dmiiin.istraitiivin-eiga značaja, vendar; so že o-d viseiga. začetka- dobile velite- po-lii-tljčnii pcmein, saj je sam predsednik De Gaisiperl v svojem' prvem velivnem 'govoru v Trentu to poiudaril, ko je govoril' o dem-okratič-nosti dernokris: janske stranke iin o njenem katoliškem poslanstvu.
V	Jugoslavijo so -te dni prišli angleški parlamentarci, ki so tako vrnili obisk jugoslovanski parlamentarni delegaciji, kii je . nedavno bila v Londto-nu. Angleško delegacijo je. pozdravil zurt-aimji minister E. Kardelj, ki je v svo-jeim govoru predvsem p-o-'ud-afiil, da '-družbeni sistemi, 'ki 'so različni v J-ug-oislaviijiL jn Angliji, ne morejo tolti ovilra za sodelovanje- med narodi. Vodja britanske delegacije je -pa;s svoje strani poudaril, dai'je bilo briiitansko-jugaslovansko prijateljstvo preizkušeno v vojn-em ognju piroti Eikupme-mu sovražniku v zadnji svè-toveii vojni. Dejal je, da 30 narodi Jugoslaviji i-n Britanije tudi danes povezani' spet prjoti skupnemu sovražniku, ko je trej»a braniti mir v svetu.
!
Pomjanski zadružniki se hočejo osamosvojiti
in povečali vrednost delovnega dne
»Tudi v Pomjanu napredujejo!« Pomemben zvok je bil v tem odgo vom. Slišal sem ga v pisarni zadružnega sklada. Vedno nova presenečenja. V Pomjanu so bili še lani na najslabšem mestu v okraju. Na nedavnem občnem zboru sc te šele razživeli. Najprej so ugotovili, da Je treba načrtno prijeti za delo. Sledijo pa še druge ugotovitve, med) katerimi je tudi ta, da imajo premaio dobre, rodovitne zemlje. Predsednik Peroša mii je pripovedoval: »Da bi naša polja dobro rodila, bi moralo vsak teden, najmanje diva dni deževati, seveda druge dn,i v tednu pa naj bi sonce sijalo. Narava pa: [ noče ugoditi našim 'ižeijam. Naša polja so pač taka, da se deževnice prehitro napijejo, še hitreje pa se posušijo.«
Pomjanski žaruž-niikli so že posejali svoja polja. Prejšnji teden so začeli škropiti trte. S tem lahko rečemo, da so med najboljšimi v okraju. K do. bi uganil, kaj Jih je privedlo do resničnega della? Gotovo nočejo prenašati sramotimega znamenja zadnjih v okraju. Prav tako ji/h skrbi tudi vsakdanje življenje. Damski trudodan je veljal le 75 din irjév. Kakršno delo, tak-,-Sno plačilo. Sami pravijo: »Lahko bi dosegli 100 dio 120 dim na dal. dan.«
Da, lahko bi, če bi ne kupovali živinske' krme. si nabavljali1 več stvari, kii so jih potrebovali. Toda živina je kakoir človek. Ona potrebuje krme m noče i vedeti, da je ni. Te pa nako-sijo Pom-jančni le malo. 'Travniki, ki jih imajo, propadajo. Ceovav so lani razili resiit no njih 90 stotov umetnih gnojd.‘kaže, da š.e letos ne bo košnja kaj prid i. Ni pa to čudmo, zakaj dolgo let niso'svojih travnikov gnojili.
Tem ' težavam, se pridružujejo perniatisi,fen .zadružnikom še številne druge. Zàdruga ima komaj 13 gospodar-
zadruga kaj dala, »Zato je pa treba letos več pisariti«, je namignila za-družrtica preds-adnaitou, ko ji je ta beležil, kaj je liz zadružnega skladišča vse vzela. Sicer pa v pomjanski zadrugi ni miti imel kdq voditi knjigovodstva. Nedavno, ko so pretresali lanske račune, pa so dobili knjigovodjo, k|i bo odzdaj skrbel, da bo knjigovodstvo urejeno.
Veliike težave imajo zadružniki 12 Pomjana pri organizaciji dela. To pa seveda, kakor smo že zgoraj povedali, zaradi tega, ker so zemljišča preveč rastresena. Radi bi uvedi, norme pri d-el-u, pa nimajo' v tem nobenih izkušenj. »Saj na® zadružniki so zelo delavni, verjetno -malo kje pri nas dobiš tako delavnega kmeta, kakor v Pomjanu«, je pripomnil predsednik, ko mi je razlagal, kako bi tudi njim koristile norme. Ne zaradi tega, ker zadružniki Iz Pomjana na delu gledajo na to, da jim čim prej mine čas, arnipak bolj zaradi samega socialističnega načela: »Po delu plačilo!« Kajti vedeta moramo, da delovna; storilnost mi pri vseh ea-družnijji-h enaka, zato budi ne morejo vsi enaKo. prejemati. Kdor več naredi, ta tudi več dobi. In to je prav. Na ta način bo prii zadružnikih rasila pobuda, da h; či:m več naredili!, ker bodo tako tudi več zaslužili. Lenuhi, ki jih sicer med pomijanskimi zadružniki m, razen če hočemo že omeniti Benčvče-vega Matijo — očeta, -kij se nekako na delu obotavlja, včasih tudi kaj razmišlja, pa vendar ritma značaja lenuha, pa so prav z načinom (Ida po normah prisiljeni delati, ker sicer me morejo živeti. Tega pa se pomjan-skii zadružniki dobro zavedajo, zato so tudj letos resneje potegnili.
Najbolj se Pom-jančani bojijo dolgov. To je v njih že tako ukoremnje-
Mm
miki svojim sosedom privatnikom, ki Sirijo okrog 1-až'i, češ, združili so se v nekakšno zadrugo ,da b-l oolje živeli; zdaj pa vidimo, kako si dolgove kopičijo. Se iiz lastne hiše jin bodo spodili, če bog da!’ Zadruga pa se bo zrušila, ker da ima milijone in milijone dolgov. Take in podobne. govorice že. slišiš vse .naokoli o pom-jainskih zadružnikih. Zato smo se. odločili, da jih obiščemo in vidimo resnico. Zadružnim nasprotnikom, ki., tako govore, pa v obraz pove-rao s tega. mesta, da so njihove govorice le gmille lžžiii.
Toda pomjanski zadružniki niso klj-ub govoricam popustili. Se z večjo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo gredo po potit, ki so si jo začrtali že takrat, ko so se odločili za skupno gospodarjenje. Res pa je, da bi se na -svoji zemlji Le s težavo preživljali tudi ob dobni letini. Zaradi tega pa se morajo toliko bolj truditi po tistih »biržiinah«, ki jih -kljub nerodo-vitnosti tako pridno obdelujejo. Nekaj že zraste. Vendar kruha, polente, krompirja, kar je pri njih osnovna prehrana, si malokdo med Pomjanct pridela za vse leto. Največ gojijo vinogradništvo, pa Uu% sadjarstvo. — Letos bo zadruga usmerila- svojo proizvodnjo predvsemi n,a vrtnarstvo. Zadružniki bodo posadili nad 30.000 pa-
radižnikovih sadik. To, kakoir računajo, too več neslo-, kakor če bj sejali žito ali pa koruzo.
Te dni se pa pomjanski zadružniki pogajajo z ankaranskimi, da bi v »bpnffitoijt pri Ankaranu dobili nekaj rodovitnih površin. Lahko bj še nemoteno oibidelp-vaii okol-i 10 ha zemlje. Do zdaj še niso prišli do nobenih zaključkov pri tem, vendar vse kaže, da bodo Pomjančami dobili nekaj, čeprav nekoliko manj od lO ha. Le na te težave bodo pri tem naleteli, da v Ankaranu nj stanovanj. Zato so se tudi -pogajanja tako zavlekla.
Kakor računajo, se bodo letos pomjanski zadružniki osamosvojili. To pa je ,za njih glavna stvar. Najprej osamosvojitev, tose pravi poravnati lanske dolgove, potem seveda začet! ostro: borbo za povečanje vrednosti delovnega dne. Trenutno, ko morajo še .premagovati že vse navedene težave, ki so tako rekoč začetnega značaja, je za njih osamosvojitev glavna skrb. Prepričanj smo-, da bodo s takšnim de,lovnim poletom in s ta-kiimj .načrti, kakršne imajo zdaj, »n z ugodno rešitvijo pogodbe z ankaranskima zadružniki,, to tudi dosegli. Porok za tq pai nam je njihova trdna volja im skupna- moč, ki je pripravljena prebroditi- še večje težave.
G. B.
SV. PETER — Naša organizacija Zveze borcev dobro dela — Požrtvovalni Race se je zelo trudi, da bi pri nas organiziral strelsko družino. In to mu jie tud, uspelo. Tako naša strelska družina -po zaslugi vseh članov Zveze borcev ka-r dobro dem. Vsako .nedeljo imajo mladi strelci vaje. Ra ipriavijio: »Pripravljamo se n,a o-bramlbo naše -neodvisnosti!«,
*
ŠKOFIJE — Uspela kulturna prireditev. V nedeljo je naša mladima priredila kulturni nastop, katerega smo obiskali Skoraj vai vaščani. Nastopil je najprej pevski zbar z več partizanskimi in narodnima pesmimi, nakar so miladliniqi padali -Igro »Kako je starli Maček tatu iskal«. (Prireditev sta zaključila »Velika puntarja« ta »Kronanje Maiije Gubca v Zagrabu«. Vsi smo nagradili mlade pevce »n igralce z burnim ploskanjem.
*
GAZON — Podjetje ELTE še vedno zavlačuje elektrifikacijo naše vasi —
To smo žie večkrat kritiBlrailii v »I-strelkem tednlilku«, vendar se, kot je vii-
Podjetje „Odpad" ni suha vej a v našem gospodarstvu
liv I c'.


■St
■
štev. Ta pa so -tako raztresena, da- ,;e res težko koordinirati delo med zadružniki. Sest gospodarstev je v Pomjanu, pet pri Zupančičih, m dve pa pri Diličlh. Ce bi ta gospodarstva tvorila dva a® tri velike komplekse, bi jliim to tedi omililo težave, ki jih imajo pri samem delu. Zaradi tega se tudii reidlkdokdaj sestajajo in pogovorijo o raznih stvareh, kj zadevajo njihovo zadrugo. Sicer so zadružniki poskušali že lami zamenjati nekatera svoja zemljišča s privatnimi .kmeti, vendar je to težko,' ker vsak gleda, da -bi ne biil oškodovan.
Iz izkušenj lanskega leta so se pomjanski zadružniki marsikaj novega naučilli. Lazili niso vodili računa, oziroma evidence, komu in koliko je
no, da raj® marsikaj pristradajo, kakor da bi se zadolžili. Ko so lani kupovali krmo, so se morali zadolžiti za 200.000 dinarjev. Letos pa so s,, tudi že izpo-sodili za seno že okoM 63.000 dinarjev. Vendar 'bii ta dolgi lahko že poravnali, če bli si ne kupili dva para močnih volov za oranje, tri nove pluige, plemenskega bika, si po hišah napeljali električno luč, nabavili toliko umetnih gnojil za travnike in polja, da vsi Pomjančam, tudi privatniku ne pomnijo, da bii v enem ičt-u prispela v vas tolikšna količina gnojili im še toliko drugih stvari, ki so jih zadružniki nujno potrebovali, da bi su olajšali napore pri začetnem skupnem gospodarjenju. »Mar n,i to nič!«, odgovarjajo pomjanski zadruž-
Povečati in pocenit! industrijsko proizvodnjo,' je pot k iizibcljšanju rav. ni delovnih ljudi. Dvig proizvodnje pa ni cdvJšem le od mehanizacije in. organizacije 1 dela, ampak prav -tako-od dotoka potrebnih surovin- naši industriji'. TOlda ne samo več surovin, ampak predvsem več cenejših surovin — s tem bomo še toliko bolj pocenili izdelke.
Ko o tem razmišljamo, se nam takoj postavi vprašanje, 'kje dobiti več cenejših surovin. To pa je zelo preprosto im -kaj lahko, žal pa d ainii pri nas še vedno podcenjujejo vprašanje zbiranja odpadkov. Kar smo doslej storili v tem čoitedu, j-e vse premalo, da b;i se lahko zadovoljili.
2e sama beseda »Odpad« marsikoga odbije. In vendar ne gre za odpade v napačnem tolmačenju, ampak za surovine — za kruh n-aš; industriji.
Ce vzamemo primer kosti, ki sa kuhinjski odpadek, vidimo, da pretežni del -našiih gostinskih obratov pušča kostj po skladiščih, dvoriščih. To ni samo äkcda za odpadke, am-pak j-e še nevarno za okužbo, saj predobro vemo, da se tik rad zbira različen mrčes, 'ki prenaša kužne bolezni. Zata se tudi ne smemo zadovoljiti z izgovori nekega - upravnika najvažnejšega gostilniškega 'Obrata v Kopru ki trdi, da so kosti važnejše za mletje ikot zdravstveno sinov za prašiče, ka-Ikar za iprplizvodnjo kleja.
Nlič mainij važni niso tekstilni odpadki. Ce na splošno pogledamo v naše krojačniilce -viiidlmo, -da še ne vedo, kako lahko 'koristj. tekstilni odpadek. Medtem ko se odkupovale! podjetja »Ood--paid« trudijo, da bi odkupili tudi najmanjši tekstilni odrezek i-n završeno krzno kat surovino tekstilni industriji, ipo drugi: strani po -naših k-roijač-miiicah te odipadike zametujejo iin jih podcenjujejo.
Doslej so -pri mas pokazali največ zanimanja za zbiranje odpadkov v
krojačmiicii odreda JA v Portorožu, od- so odpadki, ki zbirajo namenjeni ju-k-ode-r tudi najmanjši odrezek pošljejo „gostovainiški industriji. Ce -so se torej
podjetju »Odpad.«.
Podjetje »Odpad« v Kopru je doseglo doizdaj najboljše uspehe pri odkupovanju starega železa. Vendar tudi v tem pogledu kljub prepričevanju, -pozivom itn podeton'm -prepričevalnim sredstvom niso up-ra-ve podjetij in, -aa-iih d u-gh dei.ovn h kolektivov, kakor tudi obrtniki in ostalo prebivalstvo, posvečali dovolj skrbi izkoriščanju odpadkov. Tu moramo predvsem poudariti, da prii nas še premalo skrbimo za takojšnjo oddajo odpadkov.
Potrebno pa je, da -našim bralcem obrazložimo, kašne so koristi zbiranja starega železa. Za izdelavo železa ne zadostuje samo železna ruda, -ampak je potreben za to tudi določeni cdis-ticitek zlitine starega železa, kj ga jugoslovanske železarne niso usipale .zbrati v dovoljnih količinah im ga morajo zato 'še uvažati in morajo za to trošiti devize, 'ki bi jih z večjo delavnostjo pr! zbiranju odpadkov -lahko prihranili za druge namene. ZlaiSti moriamo v tem pogledu grajati .rokodelce te stroke (kovače, kleparje in mehanike), ki se ve-dna -izgovarjajo,' češ da -se ne izplača zbirati železnih odpadkov, ker so prepoceni. Morda imajo ti tudi prav, ven-dar je -zvezna vlada v Beogradu nedavno izdala odredbo o povišanju cen tem odpatkom od 50 do 100 odstotno.
Po teh. cenaji plačujejo odpadke tiudj adku'povadpi v--našem okrožju, saj
cene zvišale rii- dvoma, da je toil to miamein, vzbuditi večje zanimanje za zbir-amje odpadkov. Trajpa je samo še dobre val je pri - naših kovačih in mehanikih, iin uspehi pni zbiranju starega železa me bodo iizostali.
Tudi n-a panpinne odpadke me smemo pozabiti. -Po naših -uradih se čestokrat ne zavedajo, koliko stroškov ima ljudska., oblast za nabavo papirja. In če .ga že brezvestno razsipajo, naj bi dzlkicir 'Sibilili vsaj odpadke in jih prodali »Odpadu«, ki bo skrbel, da bo ta papir še! v predelavo in služili kot Surovino papirni industriji. Toda niti tega pri mas me delamo. Se vedno uničujemo precejšnje ikoiliičUne papirja s sežiganjem im metanjem v smeti, 'kjer ta potem segnije. Predvsem je še treba pogledati podstrešja in kleti, kjer se ■najdejo stani, nepotrebni arhivi bivših občin, . bank, isoidnij, itd., in ta papir predaitj potom »Odpada« v pr.e-idalavo, saj tudi s tem lahko pr-ište-dirno veliko surovin, ki so .potrebne za izdelavo papirja.
To, kar ismo povedali v tem članku, še -ni! vse. Veliko je še drugih odpadkov, 'ki bi bili. dobri za predelavo, din, 'kakor pravimo za Ikriuh industriji. Podčrtali smo sam-o nekatere važnejše vloge, -k; kijih ima podjetje »Odpad« z zbiranjem niajraiziičnejiših- odpadkov. iT-oda za še večje uspehe pri vsem tem je potrebno, da sodelujemo vsi, IkoBkor je pač v naših močeh in da podjetju »Odpad pomagamo.
deti, še nihče ni zganil, da bi v naši vaisi: že enkrat končali z napeljavo po hišah. Vaščani smo za to zbral ze 57.000 .dinarjev prostovoljmlih prispevkov, da bi se dela čim prej končala. To vsoto nameravamo dati kot akontacijo podjetju ELTE za napeljavo e-lektiri&ne luči. Lahko pa hi mah1-3-® še več, če bii se električarji ELTE bolj zanimali zato delo in bi vaščani tako Ikmalu dobili električno luč po vseh hišah.
ŠMARJE — Zakaj pri nas ni koruzne moke v prosti prodaji — Naše žene morajo kupiovaiti koruzno moko za polento v drugih valse,h alj -meat h i o pcGloiv.alnlicah kmetijskih zadrug. Tudi pni ,n:a-s imamo 'tri poslovalnice. Vendar -mirna nobena koruztme moke v pro-ati prodaji, čeprav jo -drugje ostaja. Poslovodja poslovalnic je že večkrat urgiiral pr polije!ju »Prerad« pri Sv. Lucij-, naj nam pošljejo koruzno m-o-ikio. Mislimo, da tako poslovanje »Prerada« nli izadioivoiijiivo. Zato mliislimo, da bi 'blo potrebno, da bi tistega, ki je tega kriv, kaznovali, kajti to ni . -načeto naše trgovine, da bi nekje prehrambeni predmeti ostajali, drugod pa tli j.h me bit lo.
■*'
BABICI. — Kako kaže letos letina?
Lepiih, debellili rdečih češenj bo letos še precej, Pervia košnja tud ne kaže ■slabo, posebno kjer so tiroailli umetnia gnojila. Trava j-e že v -cvetju, kar je zelo zgodaj naipram drugim Jetom. Grah je na več mesilih preredek, ponekod mu ni.-so -piliti dali podlage, ker
pa je potrebno že vnaprej opozoriti kmete, kdaj im kako začeti škropiti oljčime nasade prali mušicam. Za vse je Soda če zanemarjamo, zlasti pa to okusno tekočino, ki nam jo dajejo oljke bi največja škoda pustiti, da gre v nič.	Franc Babič
ŠARED — Mesec maj — početek
»šagre« po naših vaseh, ki bodo vsako 'nedeljo vse tja do pozne jeseni, v veliko veselje mladi, im starejšim a najveSje pa — godcem ker bodo pri tem imeli le,p zaslužek Ra tuđi za »v girili»« in za »pod zob«.
Taka Sagra s plesom na prostem je bilia tudi v nedeljo 13. 't. m. v Šaredu nad Izolo (ipreijišnjo nedeljo je bila v Banedih). Čeprav so bili p-lésavcj oz. -plesaivike iz aamijil isllorv-anskih o-(kolniiih vas: in naselij, torej Slovenci, se je Slišalo več ital-.janske govorice kot - slovenske, -najbrž za,to da bj| se ne zamerili godcem Ital Janom!? Tudi slovenske zastave nil brio. Bille so na-rrtr-eč tri,: i'tailijanélka, rdeča -im jugoslovanska (državna). Na vprašanje zakaj ni slove-niske zastave, je bii odgovor: »Saj je jugiosilavaniaka«. Pa mii to dovblij. Juigoislioivamska zastava je simbol države in ne narodnosti. Se enkrat: pogrešali smo slovensko zastavo, kar naj vedo itn si zapomnijo vsi sedanji dn ibodofii prireditelji plesov im veselic ipo alwemiskih vaseh.
BERTOKI — Skrb našib žena za stare in onemogle. Na predvečer delavskega praznika je 12 žena-zadruž-

F
j : ■	: -wmyiiiaitoi
Motiv iz Pirana
Tudi letos bo odšlo v kolonije na tisoče otrok
Starši in VZGOJA OTROK
Vzgaja otrok je problem, ki povzroča skrbi posameznikom, posebno še staršem im po-kKcmim vzgojiteljem, pa tudii celotni družbi. Niti, dom in šola ne nudita otroku vsega, kar si ta želi za svojo zaposlitev, ki bi m-u naj zadoščala za razvedrilo. Posebno v mesiii-h in in-duistrijskiiih krajih sta češi» r oče in malti zaposlena tako, da je o-t rok cel-o za več ur prepuščen samemu sebi in cesti. Telesni otrokov razvoj1 zahteva nenehnega gibanja. Tej prirodni zahtevi se obrok prepusti z vso vnemo dejavnosti i-n zaposlitve, ki Pa je lahko za odrasle ljudi zadovoljiva, možno pa je, da plirok- v sebi emaiki družbi sprosti svoje živo notranje ra-zpoloženje v o'-traški -naivnosti in razposajenost! tako, da po-vzroči škodo. Ni dovolj, da se odrasli v takih in podobnih trenutkih., le zgražajo, na-spr-oitn-o dolžnost vseh zdravih pripadnikov naše ljudske skupn,òsti je, dia s s-miotrniim in namernim usmerjanjem obročke dejavnosti odrejamo atrtfkovo zaposlovanje iin razvedrilo.
Okrajni odbor 'SIAU je spožnal nujnost, da se izpopolni vrzel, ki ostaja v v-zgoji obrok še vedno dokaj velika, čeprav si dom »n šola prizadevata, da hi nudila obroku čim več take zaposlitve, k; bi ga, zadavolj-evala s polnim razvedrilom. Ne le mestnemu, tudi vaškemu obroku ostaja poleg redne zaposlitve še vedno dovolj časa i-n če bi ga ne ime!, mu ga mora-mo nuditi, da se razvedri v delu, ki ga veseli im zanima.
To je možno v pionirski organizaciji, tijda ne takšni, kot je bilia do sedaj. Nova pionirska org-aniiizaOija bo zgrajena na osnovi otroškega zanimanja. Zanimanje vseh otrok pa ni enako. Nekateri pionirji ima-jo veselje do kulturno prosvetnega, dr-ug; gospodarskega, nekateri zopet do telesno kulturnega im športnega udejstvovanja, do ribarjenja in vodnega športa itd. Na osniovii vseh možnih zani-ma-nj pi-o-ni/jev bomo ustanavljali pionirske skuipiiin-e, katerim pà bodo morali po-
Kaj pripravljajo za letošnji Teden matere in otroka
Tudi letos se pripravlja TEDEN MATERE IN OTROKA, ki bo od 3. do 10. junija. Na .otvoritven! dan bodo naši pii-onliTijli povsod1 priredili telovadne nastaje1 in r manie- 'igre. V tem ted-m-u bodo .pripravi® otroška s-ezoinskia igrišča. Pl'iqmj.'jlr -bodo .priredili razne izlete po! našem okrožju iin po Jugoslaviji. V /istem itednu ho organizacija žena orgFajniizl’irail'a ahJsk' ^fcrodn'iščnic, mjaidiniskiih domov, oitrošikii) vrtce-v;, šo) iin 'fjo'doibiniega,
magati odrasli, prvenstveno tisti iz vrst množičnih organizacij, ki imajo veselje do otrcik, ki jim je za to, da hi našim obrokom nudili čim več razvedrila, pri tem pa j,ih budil mno_ go naučiti za k-uliturnejše im lepše življenje.
V zvezi s prednjim je potrebno, da na množičnih sestankih začnemo z razpravljanjem, do česa imajo otroci veselje, kaj jiih zanima, da bomo predvideli skupine, ki jiih bomo ustanavljali s iplioniir-jii. Pionirjem bo treba v nemogočem pomagati. V pionirskem svetu bomo zbrali odrasle osebe, ki delajo z veseljem z deco, ki bado pionirski organizaciji vsestransko pomagal! z nasveti. Naloga pionirskega sveta bo tudi poiskati ter zbrati ljudi, kj bodo sposobni voditi posamezne pionirske skupine, kakor: pevski zbor, igralsko skuplimo, skupino mladih čebelarjev, sadjarjev, skupimo za ženska ročna dela, skupino mladih veslačev itd. itd. Tudi prostore bo treba poiskati pionirjem.
Dela bo vsekakor dokaj, če hočemo, da bomo nudili našiim najmlajšim dobre pogoje za pravilen razvoj v delavnega in razumsko sposobnega člana naše ljudske skupnosti. Za pravilno vzgojo otrok so vsekakor prvenstveno paklicami starš! in pričakovat! je, da bed-o matere in očetje delovanju pionirskih svetov in sodelovanju ' v nj-ih posvetili vse svoje '■posobnosti in zmožnosti.
Ponirske svete bo-mo ustanavljali v aj po enega za vsako šolsko področje V obalnem pasu lahko skupnega za obe narodnosti. Deset do pet-najst članski pionirski sveti naj bodo povsod voljeni na množičnih sestankih, okrajni odbor SIAU pa ho posameznim odborom SIAU poslal pomoč, da bodo pionirsku sveti dobili dobra navodila za svoje od8worno delo. Ddižnoist prav vsakega čl-a-na množičnih organizacij SIAU je sodelovati in pomagat! pri vzgoji našega najmlajšega rodu.
Franc Vidmar
S približevanjem -konca šolskega leta in poletnih dnii, so začeli v našem okrožju s priiprava-mii za kolonije, v katerih si bo n-a tisoče revnih otrok, sinov in -hčera naših delavcev, utrjevalo svoje zdravje.
Okrajni ljudski odbor za letne kolonije v Kopru, bo v kratkem odpri kolo-niije v Kopru, Izoli, Portorožu, Piranu in v Strunjanu. Kolonija v Kopru bo ena največjih in jo bo lahka po-sečslo nad 100 otrok naših vasi in mest hkrati.
Letošnjega julija Pa bo odšlo v gorske predele Slovenije 760 otrok našega okraja, ki za svoje zdravje potrebujejo gorski zrak. V teh kolo-
Prav tako bo odšlo na stotine otrok iz bujskega okraja v kolon-i.je i-n letovišča LR Hrvatske. Za to pomoč, da se n-aši otroci med letnim časom lahko fizično utrdijo, moramo bit! predvsem hvaležnii ljudski oblasti in narodom Jugoslavije.
Te kolonije bodo lahko posečali otroci revnih -staršev, vojne sirote ter sinov! i-z ostalih številnih družin. Odhodi bodo naknadno objavljen!, ker bodo ti p-o skupinah, ki jiiih bo določil okrajni odbor.
Med tem časom pa bodo tudi k nam prihajali v kolonijo otroci jugoslovanskih delavcev, k-i potrebujejo morskega zraka. T.ako si bo lahko okrepilo svoje zdravje tu ob morju na stotine
niijah bodo otroci ostali trj tedne.* otrok 'iz Slovenije in Hrvatske.
ga. je premialo vzklilo. Temu pa je v p. v! vrsti krivo seme, potem tudi sejan je bil slabo iin ni imel pripravne zemje zaraid. napreista.iega dežja.
Tute prav talko obetajo mnogo grozdja. To.da še daleč smo od trgatve. Ce Sa hoče kmet obdržati do dpzoržtve, so mu zato pati-elana zdravila. K.LQ pa teh nakazuje v premajhnih količinah, pa tudi nt'pr.avm.i'0 po številu trt. To je zlasti vidno iz več primerov. Dva brata, ko sta se ian-i razdelilo, ata imela tudi enako število trt. Va idar žvepla je edem dobil 30 tog, dring: pa le 5 tog. Zakaj 'se potemtakem tom-st , trudi, da bi ina-redil vse pciirahnio, potem pa da n!|ma dovolj zdravil. Tt> je prav tako j na Skoda skuioricisti, kakor 'tuidli njemu.
K'ölilkor Iso -zakasnele (češnje iin grah, pa letos .oljke preej zgodaj «vete. P-red junij am se malokdaj spomnimo, da bi -oljčno cvetje 1 poganjalo. Ker nliiso oljke . nlič trptìlé to zimo pričakujemo dobro latino olja. Zato
n:c iz -naše vasi ..obiskalo stare in onemogle v Kopru in v domu onemog-glih v I-zolli. V[. obeh krajih- so bili stari zelo zadovoljni nad . obiskana «n so se ženam prisrčno zahvaljevali za darila še bolj pa za skrb, ki so jo pokazale zanje. V Izoli so ženam razkazovati že obnovljene prostore, vrt in ekonomijo, kjer imajo tudi prašiče ,im. kokoši. Te dimi namešča-jo tudi kcipa'iln'ice, 'kar je stare posebno razveselilo, saj jih doma niso .poznali. Tud. toplo in mrzio vodo so že napeljali po vseh kopailini-cai. Imajo svoj radio aparat, ki jim krajša čas in pr.naša nFsvlce iz sveta.
Dam v Izoli-bo v teh dneh doLkomčno preurejen in bo d-mel prostora za 70 osab. Preselili! se bodo potem tudi sta-r.j iin; onemogli 'iz Kopra. Do zdaj so uporabili pni teh delih 300.000 dim. Dom je n-a lepem in ima velik vrt s senico kostanjevih dreves. Vse to so nam pripovedovale naše žene, ko so se v-rmUe z obiska.
i >
m


PRSMI
H
Naše morje bo tudi leto s sprejelo mlade kopalce
A. B. Buje. Mož mi je pade! v prvi svetovni vojni. Kakšna pokojnina mi pripad?. Sedaj že prejemam pokojnino, toda zdi se mi premajhna.
Cl. 5. odredbe o Invalidskih prejemkih, ki je objavljena v Uradnem listu št. 10 iz tota 1950. predpisuje, da pripada družinam oseb, ki so padle, umrle ali sio pogrešane, kakoir tud! družim am umrlih vojaških invalidov od I. do vštete VII. siku,pine, Invalidnina v zniesku Din 1.200.— meseč no, če šteje driužtina enega člana,
Najbolj boleča je bila dediščina fašizma na področju šolstva iin po-sebnj n,a tem področju je čakala ljudsko oblast težka naloiga. Zato se je te naloge takoj lotila z vso vnemo.
Prve slovenske šole so se na ozel-lju, kjer je danes Istrsko okrožje, pojavile po dolgih desetletjih fašističnega zatiranja že za časa narodnoosvobodilne borbe. Okupator je še divjal po naših vaseh, a kljub temu so agilni člani Osvobodilne fronte na-šlj prostor iin , čas, kjer' so učili mladi rod branja iin pisanja v materinskem jeziku 'im jih vzgajali v poštene Slovence. Seve v tistem času še ne moremo govoriti o šoli, kakršna je da-neis, toda vsekakor j-e bil napredek, čeprav učitelji niso bi-li kvalificirani i-n so irn-eli le nekaj znanja in veliko dobre volje.
Po osvoboditvi je šolstvo v -našem okrožju doseglo velik razmah. Vendar pogoji niso- bili; prav rožnati: primanjkovalo je šolskih prostorov, kadrov in tud! kulturna stopnja prebivalstva je bila zaradi krutega fašističnega zatiranja nizka. Ljudska oblast je zajela graditi nove šole, ustanavljati gimnazije, dijaške domove in otroške vrtce. Od osvoboditve do danes so v našem okrožju zrasle nove šolske .zgradbe: v Marezigah, v Šmarjah, Izoli, Kopru, Kaštelu, Momjanu, G-a-mboču, MU-žinij-i, Murina-h, Vardici, prii Sv. Ivanu in velika gimnazija v Buijah. V kratkem b-O'Sta zgrajen! Soli v Vanganelu in v Kučibregu.
V koprskem okraju je bilo ustanovljenih 34 slovenskih osnovnih šol, 4 slovenske osemletke, 7 slovenskih srednjih šol, slovenska šola za učence v gospodarstvu, glasbena Sola za Slo«
0 šolstvu pri nas in na druoi strani demarkacijske črte
vence in Italijane ter 14 slovenskih otroških vrtcev i-n 4 slovenski dijaški domovi.
V	b-u-jskem okraju je -bilo ustanovljenih 36 hrvaških osnovnih šol, dv-e osemletki, l gimnazija, šola za učence v gospodarstvu, 5 otroških vrtcev in dijaški dom.
Seveda se je istočasna raizvlijalo tudi italijansko šolstvo, saj je ljudska o-blast skrbela, da so imele vse šole enake pravice iin tako prami-Ino- rešila šolsko vprašanje v duhu enakopravnosti vseh treh na tem ozemlju živečih narodo-v.
V	italijanskem tisku v Trstu i-n Italiji često beremo -o domnevnem preganjanju Italijanov v coni »B« iin o zatiranju itali jamskega šolstva. Samo redki so, ki v resnici to ver-j-ataejo. Celo tistj šovinisti, ki najbolj kričijo o preganjanju ita-l-ijamstva- v corni »B«, vedo, da lažejo. Toda kljub temu lažejo in kričijo še naprej, ker se za tem skriva določen namen. 1 oda o tem pozneje.
V	Istrskem okrožju ima-jo vse šoile enake pravice in ljudska oblast podpira šole vse-h treh narodov, tako tudii italijanske. Ljudska oblast ni zaprla n.Tit'i ene -stallijasnslk-e šol-e, nasprotno odprla je celo nove italijanske šole, ki jih za časa fašistične Italije sploh n,i bilo, to je realno gimnazijo v Piranu in učiteljišče v Kopru. Tako je d-anes v Istrskem okrožju vsega 27 italijanskih osnovnih šol, osem italijanskih osemletk, devet 'italijanskih srednjih šol in 3 šole za učencev v
gospodarstvu, poleg te-ga pa tudii dva italijanska dijaška domova in devet otroških vrtcev.
Mar ti podatki ne pričajo dovolj -jasno, da v našem okrožju tudi na šolskem področju n! nobena narodnost zapostavljena? Trdimo lahko tudi, da imajo italijanske šole še to ugodnost, da imajo boljše prostore kakor slovenske in hrvaške, ker so o-stale v istih prostorih kakor za časa Italije, k-o slovenskih i-n hrvaških šol spiohl n,i bilo. Tudi glede števila dijakov ali učencev, ki pride na enega profesorja ali učitelja, so Italijani na boljšem. O tem naj nas pouči tale, statistika: na enega slovenskega učitelja ali profesorja pride po-viprečno 23 dijakov ali učencev, na hrvaškega 27, na italijanskega pa le 18 učencev ali d-ijafkov. Seveda se bo to stanje še izboljšalo in izenačilo, saj ljudska oblast pr! tem ne štedi s trudom m den-a-rnim-i sredstvi.
Porp-embno vlogo pni našem šolstvu imajo dijaški domovi, ki omogočajo tudi’ tistim otrokom, ki stanujejo v oddaljenih krajih, da posečajo sred^ nje šole. Srednje šole s-o pri nas dostopne vsakomur ne glede -na materialno stanje in narodnost. V ta namen nudi ljudska oblast dijakom štipendije, iki znašajo letno nad pet in pol milijona dinarjev samo za 700 dijakov od 1700 dijakov italijanskih in slovenskih srednjih šol.
Kakor za dijake in učence, tako je v Istrskem okrožju poskrbljeno tudi za učitelje in profesorje. Zagotovlje-
no imajo materlal-no osnovo, tako d-a se lahko z vsemi silami posvetijo vzgoji mladine. Zajamčeno imajo tudi gotovost in so vsi stalno nameščeni.
Pri vsem, kar smo navedli, se bo kdo vprašal: zakaj pa potem italijanski šovinisti v Trstu in Italiji toliko kričijo o preganjanju -italijanskega šolstva im sploh Italijanov v našem okrožju? O tem pa na-s bo poučilo stanje slovenskega! šolstva v coni »Ä« Tržaškega ozemlja, da ne govorimo o «ta-nju šolstva v tistih predelih Italije, kjer so strnjeno naseljeni Slovenci.
Slovensko šolstvo v con! »A« je prepuščeno ljudem, ki so, če že ne odkrito sovražni, pa vsa-j nenaklonjeni-slovenski šol j. In sploh Slovencem. Slovenski šolniki in roditelji se že dolgo časa borijo za to, da ibi v coni »A« ustanovili posebno upravo za slovenske šole, ki bi jo vodili Slovenci. Toda oblasti jim ne gredo na roko, ker so jim slovenske šole več ali manj trn v peti. Zato tudi n! čudno, da nimajo slovenske šole primernih prostorov, da zapostavlj-ajij s-lovenske profesorje im učitelje i-n da so krediti za slovenske šole -minimalni, da so zaman zahteve slovenskih staršev za ustanovitev otroških vrtcev.
Tlipičn-i primer zanemarjanja slovenskih šol je šola v ulici Lazzaretto Vecchio, kjer so strpane štiir! slovenske srednje šole s skoro 600 dijaki in vsemi pisarnami. Prostori so ne-hifi-mUinJl, tean-i In temni, tako da
sploh niso primerni za šolo. Slovensku učitelji in profesorji v coni »A« «imajo še zdaleč tiiishih pravic kakor italijanski. Nit! eden mi stal-no nameščen in morajo vsako leto znova napraviti prošnjo, da smejo naprej poučevati. Tudi ekonomsko so na slabšem kakor njihovi italijanski kolegi. Na slovenskih šolah so formalno nastavljeni italijanski učitelji, ki sicer ne poučujejo, toda plačo prejemajo, če-p-rav ne po-učujejo. Teh je 400. To so učitelji, ki so za časa Italije poučeval! na teh šolah — seveda italijansko — zdaj so pa v »rezervi«. Zakaj pa je sploji potrebna ta »rezerva«. N-i težko pogruntati: ti ljudje čakajo »boljših« časov, da bo prišla v cono »A« »madre patria« in bodo zopet »skrbeli« za slovenske otroke.
Takih in podobnih primerov bi lahko še navedli, toda že iz teh vidimo, kako je s slovenskim šolstvom v coni »A«. Ce primerjamo zdaj stanje slovanskega šolstva v coni »A« s stanjem vsega šolstva pri nas, potem tudi lahko ugotovimo, zakaj je potrebno italijanskim šovinistom toliko kričanja o preganjanju italijanskega šolstva v našem Okrožju: Zdaj je jasno, zakaj so tako glasni. Prevpili bi radi odmev svojega raznarodovalnega dela v conj »A« (še slabše pa je v Italiji) in zato ji-rn je tud; potrebno tako-imieno-va.no preganjanje Italijanov v Istrskem okrožju.
Tržaške Slovence čakajo še težke - borbe, p-redno si bodo priborili najosnovnejše pravice, med tem! tudi pravico enakopravnosti v šolstvu. Da je ta problem rešljiv nam dokazuje šolska politika v našem okrožju in resnična enakopravnost vseh treh, v Istrskem okrožju živečih narodov.
za vsakega oaidaljn-ega družinskega člana pa se invalidnina zviša za ^00.— d nairj-ev mesečno.
Otrdk-om, ki ista jlijm oba storca padla, umirila ali sta: /pageVicina, -ali. pa sta umrla kat vojaška invai da od I. do vštete VII. skupine, se zviša tavali, dmiina za 20 %.
Kot zidar sem zaposlen pri raznih grabenib delih že nad 20 let, žena mi je sedaj rodila 10. otroka, kakšno podporo lahko dobim? P. K. Osp.
Rr.i^rajabviu 10. otroka Vam pripada an-kratna denarna podpora s strani socialnega zavarovanja v znesku din 10,000.—, alko dolkaž-ete s potrdilom Vašega ljudskega -odbora, da je Vaš-h privili deveit obrok še živih ne glede na njihovo starost in ne gl-ede, če n-e žiivujo z V ami v skupnem gospodinjstvu.
Razumljivo je, da Vam poleg te izredne podpore, pripadajo še podpora za močnejšo iprehramo matere iin otroka za dobo treh mesecev v skupnem znesku dim 1.800 -iin brezplačna -babK-ka ali bolnišnična oskrba žeine.
Moj mož je bil že dalje težko bolan, zdravi! se Je nazadnje v bolnišnici, in ker ni bilo nikakega upanja več za njegovo rešitev, smo ga pripeljali z rešilnim avtom domov, kjer je kmalu umrl. Ali sem upraviCcqa ao povračila prevoznih stroškov? M. B, Portorož.
Z a-vod ža s ogì alino zavarovanje’ ni doftžan plač ali -prevoza izrui|.lišn7ee za zavarovanca alili njegovega svojca,
■ ki j-e bil brez csdr-adbe' p-itlstojneiga ali boliniišničn-ega zdcaviniilka;. po lastni želji ali po želji svojcev prepeljan ria svoj dom, da tam umre.
Imam sina, ki je zaradi prirojene telesne hibe trajno nesposoben za vsako delo. Letos bo izpolnil 17 let in bi rad vedel, ali bom prejemal za njega še nadalje otroško doklado? p. V. Piran.	' ,
Za otroke, ki so nesposobni zä delo vsiled bolezni: aiu telesne napake, ki je -nastopila še za časa upravičenčevega prejemanja otroških doklad, priznava socialno zavarovanje ta dodatek še dalje za ves čas, dokler traja ugotovljena de lan e zmožnost.
SPOMENIKI
iPred kratkim je Mia v Zagrebu raz-stava sred-n.jeveäki umetnosti narodov Jugoslavije. Dragoceni umetniški spomeniki na razstavi ni,so samo prikaz likovne umetnosti jugoslovanskih narodov v preteklosti," temveč nam bolj zgovorno govorijo o preteklosti kakor stotine strani italijanskih zgodovinarjev - letopiscev.
Skoraj vse ozemlje Jugoslavije je prebogata dragocenih kulturnih spo-
nam najzgovorneje govore o veličastni preteklosti
Istrski kmet ne bo nikoli pozabil
teki osti. Nadzorstvo in skrb nad izpolnjevanjem zakona so iprevzeii republiški zavodi za zaščito spomenikov, ki so jih v posameznih republikah že ustanovili. Danes imajo take zavode na HrvaSkem, kjer je poleg zavoda v Zagrebu še zavod na Reki in v Splitu. Tudi v Srbiji je poleg zavoda za
Srebrna vrata Dioklecianove palače v Splitu
menikov. Na razstavi v Zagrebu pa je bilo zbrani!) toliko zgodovinskih u-metrtin, da si je obiskovalec v enem dnevu le težko podrobno ogledal ‘vse. Veliki kremeniti spomeniki, različne freske, mogočni portali, sarkofagi in kameniti stebri tako imenovanj bogomilski spomeniki — vsi t,; spomeniki pred vojno, v stari Jugoslaviji, niso bili zaščiteni. Zakonska zaščita kulture tedaj sploh ni' obstajala. Le tako je mogoče, da so posta®'Številni dragoceni objekti predmet Spekulacije in osebnega dobička. Na primer znana niška najdab srebrnega rimskega denarja je bilia v celoti prodana v inozemstvo. Vojna in okupacija so stanje kulturnih spomenikov še poslabšale. Po vojni pa je nova ljudska oblast napela. vse sile, da kulturne spomenike zaščiti in ohrani kot redko narcčhid* dragocenost. Leta 1945 je bil sprejet zakon o zaščitil kulturnih spomenikov, a že v oktobru naslednjega leta je bil sprejet splošen zakon o zaščiti, kulturnih .spomenikov, kj je fiksiral dolžnosti države in vseh državljanov do kulturne dediščine v Jugoslaviji. Značilnost tega zakona je, da so za kulturne spomenike proglašeni vaj objekti ne oziraje se na njihovo materialno alj estetsko, vrednost. Za kulturne spopienike so proglašeni vsi tisti, ki so tipičn,; spomeniki, ali pa samo polagajo razlagati kulturni lik naše pre-
zaščito kulturnih spomenikov v Beogradu podoben zavod v Novem Sadu za avtonomno pokrajino Vojvodino.' V Septembru lanskega leta so organizirali zvezni inštitut za zaščito kulturnih spomenikov. Njegov cilj je koordinacija dela republiških zavodov in da jim pomaga pri njihovem delu. Tudi v Ljubljani obstaja zavod za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov.
Ti zavodi so še mlade ustanove,
vendar pa so kljub temu dosegle že obsežne in ' značajne uspehe. Zavod v Ljubljani je svojo delavnost usmeril predvsem na zaščito objektov iz narodno osvobodilne borbe. Posebne strokovne ekipe so pregledale terene na Robu, kjer je obnovljena bolnišnica »Zgornji Hrastnik«, bunker jz leta 1942 in boilmiiSmico na Jelen Dolu. Na Primorskem je "obnovljen bunker pokrajinske Osvobodilne fronte za Slovensko Primorje. V Dolomitih je na Osredku obnovljen' bunker Izvršnega odbora OF, na Babni gori pa je bunker popravljen. Od starejše kulturne dediščine so sestavili ogrožene freske v grajski kapeli na Turjaku in na Ptujski gani. V gradu Statemberg je restavrirana štukatura ju zidno slikarstvo.
Zavod na Reki ima v svojem delovnem področju novo osvobojeno področje Istre, kjer so bili Številni spomeniki med italijansko okupacijo namenoma zanemarjeni, da se s tem zataji slovanski značaj Istre. Spomeniki Istre so bili tudi med vojno zelo prizadeti. Nad 100 kulturnih spomenikov je poškodovanih. Zavod je opravljal velika in manjša konzervatorska dela. Delali so na starem Kaštelu v Kraljeviči, ki so ga poškodovale avionske bombe. Trdnjava Nehaj, najlepši original fortifikacijske arhitekture 16. stoletja na ozemlju Hrvatskega Primorja, je bila med vojno podmlmi-rana in je bila težko poškodovana.
Zavodi v vseh ljudskih republikah imajo skrb za čim boljše očuvanje vseh kulturnih spomenikov, 1£,ulit,urni spomeniki so aktivni sodelavci naše sodobne kulturne izgradnje in. priče naše kulturne preteklosti. Kot takim izkazuje naša ljudska oblast vso skrb in pozornost.
Grad Smederevo je ena največjih sr
je bil
ednjeveških trdnjav v Evropi. Zgrajen leta 1430.
ZANIMIVOSTI PO SVETU
Trgovina z avtomobili — Po drugi svetovni vojimi so imeli Američani evropska avtoimiobiilEkia tržišča v svojih f rolkah, -vendar pa in,e dolgo. Najprej si je -odtotgatfillla-Velika Britanija ..in je kmalu zavzela svioij predvojni položaj itn .si.car je trgovala v glavnem s svojin innviim avtomobilom »Jaguarjem«. Medtem sta Francija in Nemčija šele obnavljali svoje tovarne. Kmalu so se

SPOMINSKI
19.	maja 1498 je Vasoo da Gama odkril .morsko pot do Vzhodne Indije.
1762 rojen Johann Gottlieb FICHTE, filozof, zagovornik filozofskega idealizma.
1825 umrl začetnik francoskega filozofskega socializma Claude Henri SAINT SIMON.
1869 rojen slovenski pesnik A. MEDVED. Kot pesnik je bil predvsem lirik. Kat dramatik je pisal .romantične zgodovinske tragedije.
20.	laja 1506 umrl Krištof KOLUMB, znameniti pomorščak, ki, je bil leta 1492 odkril Ameriko.
1734 rojem Anton JANŠA, sloviti slovenski čebelar in slikar.
1799 rojen Honoré de BALZAC, slavni francoski romanopisec. Najpomembnejša je njegova vrsta romanov pod naslovom »Človeška komedija«.
1809 so Francozi .zasedli nia svojem pohodu 'proti Avstriji Ljubljano.
21.	maja?je dan jugoslovanskega letalstva.
1349 'je bili v Skoplju objavljen »Dušanov zakonik«, ki je urejal družbene odnose m fevdalni davek v sredini jevešikj srbski državi.
1471 rojen Albrecht DUERER, eden največjih nemških slikarjev.
1809 je bila bliitk^ pri Aspernu in Es-slingenu, kjer je bila Napoleonova armada prvikrat premagana'.
1942 iso fašisti ustrelili v Ljubljani narodnega herojk Toneta TOMŠIČA, organizacijskega sekretarja CK KP Slovenije.
22.	maja 1886 umrl francoski pisatelj Viktor HUGO, .romantik.
25. rJMja 1892 rojen v vasici Kumrovcu v Hrvatskami Zagorju Josip BROZ-TITO, maršal Jugoslavije, veliki organizator narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, pred|-sednik vlade, minister narodne obrambe lin vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije.
uvedavffti nia trgu 'francoski »Re.raaiuilti«, katerih so prodali ■ lansko leto sedem Odstotkov več kot -leta 1939. Na trgu se je pojavili italijamSkl »FIAT«, ki je začel tekmovati z amaflSkanig avtomobili na fcrigu v ZDA. Medtem so izdelali Nemci svoj »Mercedes — Benz« din z njimii priiš'lii ma prvo mesto v lestvici .povpraševanja ina evropskem trgu. To svoje stafflišče so ši še utindiili z vozovi DKW. Glavni tekmec Nemčije je sedaj Francija, ki upa, da bo zavzela prvo mesto s pomočjo novih modelov »Renaulta« in »Bugatiti« Diesel avtomobilov.
*
V zadnji vojni so se le Japonci posluževali bakterij — V bližini Hertoina vMiandžubiji so .imeli poseben študijski zavod z 2.000 .uslužbenci, med Ikatièninj'i je bilo 150 bakteriologov, ki so gojili .bakterije najrazličnejših nalezljivih bolezni: kuge, kolere, tifusa, liifcd. PrenašaSke teh bolezni naj bi bile bolhe, ki so jih na debelo 'gojili v 'posebnih vailltnlikih. S pomočijo teh bolh go povzročili veliko epidemijo kuge na Kitajskem 1942. leta. V zadnjem času je prišlo na dan da vrae veffilke vojačke site mrzlično iščejo načinov, kako hi uspešno proizvajale 'bakteriološka orožja, kakor tudi sredstva za obrambo pred takim orožjem.
Največje potniško hidroletalo — V Angliji gradijo največje pontiško hi-draletailo «Princes«, ki bo imelo štirikrat večjo kapaciteto kot šltirimotor. no letalo »Constellation«. Dolžina njegovega trupa ibo znašala 45 m, razpeti-na tarifi 67 m. Letalo bo imelo dve nadstropji, jakost motorjev 35.000 KS in potovalno hitrost 600 km-h.
Kako potuje svetovni boksarski prvak — Svatoivn.j boksarski prvialk srednje kaitegiortije Ray Robinson je odpotoval ,te dpi i.z Amerike na evropsko turnejo v spremstvu dveh trenerjev, osebnega tajnika, memažerja, lUčiiiteija golfa, osebnega brivca, sluge, 'svaka in prijatelja, žene n,; vzel s seboj, ker se njegov 16 mesečni sinček baje ime počutii dobro, bo pa od-ipotovalia za njim pozneje.
Kmet toži državo — Naki kmet v državi Disco os'n (ZDA) toži državo, ker je medved preteklo leto odgriznil rep 'njegovi najboljši plemenski kravi. Od države zahteva 300 dolarjev odškodnine liin siiceir zato, ker pravii, da bo sedaj krava dajala manj mleka, ker ine bo mogla z repom odganjati muh.
Mestna-	kn$iiznica
Mestna knjižnica v Kopru se je do sedaj nahajala v stranskem oddelku Mestnega muzeja. Dohod dio knjižničnih prostorov je bil večkrat po cele mesece zatrpan, ker so bile v veži muzeja nameščene razne razstave. V času razstav je bila knjižnica povsem nedostopna. Prostorji sami so bili premajhni ter zaradi tega prenapolnjeni s knjigami. V knjižnici je bilo prostora za največ 6 bralcev, zaradi česar se tam n,j mogla razvijati.
Mestrui ljudski odbor se je zaradi tega že več let ukvarjal z načrtom, da bi sezidal poseben paviljon samo za knjižnico. Toda ni mioigel najti primernega stavbiišča ne glede na to, da tudi nji imel n.a razpolago za to potrebnega denarja. Zaradi tega je iskal skupno s poverjeništvom za prosveto druge prostore. Končno je poverjeništvo za prosveto, našlo nove
Miaduuki počitniški dom v planinah
prostore za knjižnico na trgu. Brolo št. 2, prvo nadstropje.,.Ti prostorj. obsegajo 4 dvorane in eno sobo. Dvorane imajo velika okna, obrnjena proci jugiu, zaradi česar bodo imele najpiri-kladnejšo čitalniško razsvetljavo.
Preselitev sama pa je zvezana s precejšnjimi težkočami. Police v mestnem muzeju so bile n apravi j ene samo za tamošnje stene. Knjige je treba prenesti na iste police, ker niso nameščene po tekočih številkah, temveč po posameznih policah. Vendar bo tudi ta težkoča premagana.
Mestna kiijilžniica Ima okrog 12.000 del večinoma v italijanskem, nemškem, francoskem in v manjši meri tudi v drugih jezikih. Slovenskih do sedaj mi imela. Slovenci so do nastopa fašizma imeli na trgu Brolo lastno bralno društvo in knjižnico. To je fašizem uničil leta 1920, ko je požgal tudi v Trstu velike slovenske knjižnice. Zaradi tega so Slovenci stalno sli email za tam, da si ustiva liijo knjižnico in čitalnico. Mestni ljudski odbor je to upošteval in je vstav.i.l v letošnji proračun večji znesek za nabavo novih knjig.
Mestimi knjižnici je priskočita na pomoč tudi Narodna, in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, kii je iz svojega Zbirnega , centra odbrala več.ie število knjig ter jih odbira še nadalje. Vse to daje brezplačno. Dalje je dala Zveza kulturnih društev na razpolago svojo knjižnico z okrog 3000 knjigami.
Mestna knjižnica bo imela na razpolago tudi raznovrstne časopise, revije iiin strokovne liste v obeh tukajšnjih jezikih. Na ta način bo v svojih prostorih združevala v kulturnem delu obe narodnosti. Mestnemu ljudskimi odboru moramo zato izreči zahvalo in priznanje za njegovo uvidevnost in skrb za kulturni razvoj obeh narodnosti.
Knjižnica bo odprta prot,; koncu tega meseca, ko bodo knjige že prenesli in uredili.
V zvezi s poslednjo gonijo italijanskega tiska proti ljudski oblasti v zoni B ,iin, pro% LjuldSki republiki Jugo-plaviji.) prinašamo nekoliko dejstev lin ne praznih fraz, ki bodo pojasnile zakaj se je maš ikmet čvrsto Oklenil svoje oblasti in zakaj ne bo nikdar dopustil, da se povrnejo stari »lepi« časi »Madre patrie«.
Dejstva lin ne besede bodo najboljši dokaz, kako je m,aiš kmet živel pod
F. Jakomin:
PISMO
Kje Sj zdaj?
Morda pod murvo kot mene nekdaj brata ljubiš?
Vem vsak dan ti v naročju zaspi in se v sanjah smeji, kot se jaz sem tedaj, ko v prečutih nočeh me s solzami v očeh si ljubila ...
Vse, prav vse bo utonilo v pozabo, a ostalo bo še, kar preživel sem s tabo.
Italijo posebno v »ari« fašističnega terorja. Ta teror se pri vseh zagotovilih mirovine pogodbe še nadaljuje proti našemu življu pod Italijo.
Hvalijo se, da so gradili ceste, da so ilzboSjšali komunikacije itd. Italija j-e' v resnici vložila lepe milijone _ Za 'popravilo starih iin gradnjo cest ali ’ kakšen gospodarski pomen so imele te 'prometne zveze v nekaterih predalih listine kat m. pir. cesta na Nanos, Cirmii vinil, Snežnik, cesta na Jelovice —-Vodice—Mune skoizi Cičko gorovje iitd. V kakšnem stanjiu so bile ljudstvu res potr ebne češite — če jih sploh lahiko .imenujemo ceEte?Za te je moral skrbeti edino n.aš, lahko rečemo, gospodarsko uničen kmet.
Istrski vodovod, s katerim se omenjeni listi ponašajo, je stvarno preskrboval z vodo razne istrske kraje, saj je Mila država dolžna reài tj pereč .problem preskrbe istrskega ljudstva z vodo. Ljudstvo je bilo v 25 letih 'italijanske dominacije tako obdavčeno, da maramo upravičeno trditi, da je vsaj dietama odplačalo tudi to delo. Pa tudi tu ni šlo zgolj za koristi ljudstva. Vodovod je imel čisto drug, za državo važnejši pomen. Vodovodna omrežja so služila imperialističnim čilijem fašistične Italije. Zakaj, miso dovolili revnim vasem po Čičariji, katera sploh nimajo vode, . da si, po vaseh postavijo Selivke, čeprav je ibiilo ljudstvo pripravljeno nia svoje stroške izvrši tj to delo ,i.n napeljati vodovode v vas? Ali. so bili morda ljudstvu koristni vOdohrami, postavljeni daleč proč od vasi, v skritih gozdovih ali' pri glavnih cestah ve'din o daleč od naselbin, kakor n. pr. velika naprava, v borovcu med Hrušico in Obiroivem, ali enako ljudstvu nedosegljiva, pač pa strateško važna;-'naprava" pM-'Sv- Pavlu p,ni Podgradu in pri Jurišičih? Od severnega dala vodovoda so imele kartati le vojašnice n. pr. pni Podgradu in drugi vojaški centri vzdolž severne meje. Niso agitala brez vode, seveda, čiisto iltallLjaiska naselja (obalna mesta). -Niso to številke nliiti ne fraze, temveč dejstva, da so v suši prebivalci čičikliih vasic In po srednji Istr; dovažali vodo irz več ur oddaljenih krajev, čeprav so cetvi vodovoda, v mnogih primerih, bile čisto blizu vasic. Pr,; Captičlkem jezeru, so dobile vodo iz Istrskega vodovoda le novo ustanovljene naselbine okrog industrijskega centra, ki je hi,l naseljen večinoma z italijanskim življem. Enako je bilo z melioracijami. Moramo pri amati da so meljeior a-
ci.je (bonifiche) dvignile produkcijo, ali so imele čisto drugačen pomen. Na izboljšana 'zemljišča so se naselile italijanske 'družine ,neoporečne politične preteklosti. Pretežno naznarodo. valuti značaj zgraditve vasic Arsia in Littoria je razviden, že po tem, da so bile 'najbolj razkošne zgradbe v vaisi «Casa dal fascio», «Dopola-voiro aziendale», «.Spadaio aziendale», «Mensa albergo» (za izključno italijansko 'unadmištivo), «Caserma carabinieri»), «talijanska šola, «Asilo infantile» (iraznairodovallnia liinsbitiucija), «Casa Balilla» iitd, V glavnem so se mieiDaraaiije izvajale (inazen Mime In Raše) na veleposestvih (Fossa lon, Dottori, Nobile in dr.). Kako pa so pomagali (našemu revnemu kmetu? Celoten 'Italijanski agrarni Sistem je na zatiranju našega gospodarstva, izžemanju našega gospodarstva slovel na izžemanju in 'izkoriščanju slovenskega Ikmeita, tako da bi ga gospodarsko popolnoma ugonobil. Istrski kmet si je dobro zapomnili, da nobeno -posestvo italijanskega kmeta ni šlo v Istri na boben.
Močno orožje v rolkah italijanskih imperialistov iin raznarodovalcev je bil davčni sistem. Cim bolj je ljudstvo 'gospodarsko propadalo, s tem večjimi 'prilsltojbinami so ga obremenjevali. 'Bilo je nešteto primerov, da so siromaku prodali edino žiivlinče, katero mu je ostalo za prehrano družine — kozo ali ovco. Ukinjene so bile vse naše kmetijske zadruge In kreditne ustanove. Namesto teh so vzpostavili '«Consorzie agrarie», ki so bili v rokah raznih delničarjev iin vetesosestnlikov, kot so .n. pr. bili pni tržaškem «Comzorrau» Brunner, Co-, sota, Dottori iin še nekater; druki magnati. .Na sedanjem istrskem o-tocižju so vedrili in oblačiiM veleposestva fratrov v Daj!,;, in Krogu itid. Znani so odnosi med koloni in «padroni». Kmet-kolon je garal od zore do mraka a produkt ' njegovega triada je 'hiil razdeljen ina dva vedno ne enaka dela (v korist veleposestnika!) Danes je na ozemlju, kjer je ljudstvo vzelo oblast v svoje roke, kmet gospodar zemlje, katero obdeluje. Agrarna reforma je zbrisala za vedno tako krivične odnose med delavcem iin delodajalcem.
Kmet je biil prisiljen, da išče pomoči pni raznih bančnih zavodih, katera so mu zadali poslednji udarec — z brezvestno prodajo vsega posestva Itaiiijaislki instituciji «Ente Nazionale pei le Tre Venezie.»
Potrebno je, da vtsäj v glavnih potezah omiemiimio raznarodovalno politiko .italijanske vlade, ki je v ta namen .izkoriščala obupen gospodarski palažaj našega kmeta.
«Einite Naz. per le Tre Venezie» je z dekretom z dine 14. lil. 1929 štev. 349 dobila zniažaj pravne osebe. Njem sediež so pran esili »z TreMiisa v Benetke. Potrebno g la,vinilico so dali Zavodu n,a razpolago «n fondo perduto» denarni zavodi: «.Opera Nazionale Comb attenti (.Zavod za porooič bojevnikom prive svetovne vojne im zaislužiniiim fašističnim borcem), «Istituito Federale Casse dii risparmio delle Tre Venezie]» in še ineikatere druge banke. 2e liiz samega dejstva, da so omanjami zavodi .vlloižliln glavnico «a fondo perduto», moramo sklepati, da ne gire za ustanovo s pnidobiiitniiimii temveč s palliltiičnimii ' cilji Ta zavod bi moral po svojem značaju pomagati po vojni ‘prizadetim kmetijam, kar se je delalo v pr.viih 3—i letih. Pozneje se je zače.1 Zavod baviti z notranjo koloni’zac «jo in s tem v zvezi s prisiljevanjem zaupnih liliali j anskih dr užin v naše kraje. Med ostalimi bankami so .'©ralle iglavnoi vilogo pri Likvidaciji naših 'kmetij: «Istituto d(; Crédito Fondiario» v Veroni, tesno povezan z raznim,; pasajiilmicamii (Cassie di risparmio»), ki so imele svoje
centrale v večjih središčih. Kmetje so dobili; pri 'teh zavodih dolgoročna posojla. Omiemiitii je t reto a da so notarski akt, vknjižba posestev in razne druge -formalnosti znašale večkrat četrtino' celotne vsote, kii sli jo je kmet izposodil. Ili stroški iin prvi obroki (rate), katere je morai kmet odplačati že v privih lleitiiih, so bili za č-asa hude aigr,arnie kril,z,e (1929—1933.) poguben cani za našega kmeta. Kmetje so se na ta maičiin znašli' v veliki stiski. Dolgove niiB'0 mogli' odplačati im ker mil telilo drugih kupcev, so enostavno odkupili' posestva, za; majhen denar, omenjeni izavodlii! Pod pretvezo nujne potrebe po denarju iiin ker posestva .miso mciSii sami upravljati, so ti zavoidi prodajali posestva zavodu «Ente ipeir la rllih ascila agraria».
V podkrepitev iniašiiih trditev navajamo nekaj, številk in dejstev: dne 15. XII. 1934. je bilia sklenjena v Benetkah-v palači Framchatti kupmo-prodajna pogodba med omenjanima zavodima in «E. R. A. per le Tre Venezie». Iz te pogodbe je razvidno, da je «Ente» kupil ,n a g o riškem 160 posestev za skupno vsoto 2,400.000 Lir. Samo na Goriškem (.to je razvidno le iz .nekaterih dokumentov)
rajno neoporečen, temveč je moral biitii v pinvli vrsti prepričan fašist, da j,e Lahiko dioipolinjaval protislovaipako delo «Ente».
Prvotno so Ma' Idama posestva kolonom le v zalkup, pozneje pa je bilo odrejeno da postanejo po .nekaj letih njihova lastnima. Nadzorstvo ,n;ad delovanjem «Ejnite» sita imela Ministrstvo za finance, im. za imoibnanje zadeve. Zadnje je iimeilio nalogo, budno paziti, da je bilo delo «Ente» usmerjano v strogo fašističnem duhu .raiznarodavanja našega življa. V upravnem svetu so .poleg ostalih sedenti ■ še kot opazovalci spočetka asm federale iz Božena iin še en. komisar :za nabran#» kolonizacijo, k,; je bill odvisen:, diraktnio od pneidsedmilšitva. vlade im od notranjega mllniiisbratva, kar podčrtaval .strogo politični .značaj delovanja «Ente».
Posestva prodana nia Goriškem se .nahajajo v večinii primerov vzdolž maše zapadne etnične meje, iz česar sklepamo; da je imalo delovanje tega zavoda obenem eksparaziontatično tendenco z infiltracijo italijanskega življa v čisto slovenske kraje.
Italijanski 'kmetijski. uradi «Ispettorato agrario» so bili v rokah zagri-
je hffiio prodanih 250 slovenskih posestev z 2.320 ha ipotvršSine. V slabših razmerah je živel n:aš kmet v Istri. Znamo je da je v Istrskem o-kriožjiu Ikmet obdeloval zemljo na spoitovin.0, torej je ibi 1 suženj na svoji zemlji. Na odkupljene kmetije, katere so v mnčlgiih primerih združili, so j naseljevali kolone ' (predi),osti so dajal j .družinam z mimoigolbeiviilnr.rhi o-tiroikili iz stanite jitalliijainskih pokrajin.
'Naseljeni fotóni . so 0'% večinoma politično neoporečni iin sovražni slovanskemu 'življenju. «Ente» je terjal od zakupnikov ne samo 'izjavo od županstva iin karabin eir-jev o vedenju im mcir.aiini neoporečnosti teh ljudi, temveč je vprašal obenem tudi fašistično oblast za mnenje o političnem mišljenju .im prepričanosti -'interesentov. Na razpolago imamo dokumeinite o teh priporočilih fašističnih .tajnikov. Iz vseh teh-stente Sledeče izjave: «risulta 'im.eceipifclite dal punto di vista .politiko» — «... prima di entrare in trattative di vendita con li suddetto sii chiede all parere di codesta fede- -razione fasiclistia..
Iz raaniih primerov je razvidno da «ii zadostovalo, -dia je bil kolon mo-
................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll
Cvetke iz Stalinovega carstva
MIR V MUZEJIH
Budimpeštanski list »Kis Ujsaj« piše, da je bil sestanek direktorija nar c,tonalnega centra za muzeje in da so razpravljali o .propagandi za »mir«. Sprejeli so resolucijo »proti vojnim hujskačem« ,jn sklenili, da bodo,v muzejih posvetili veliko .pozornost propagandi! ljutoe-zni dio »bratske« Sovjetske z veze in do »velikega« Stalina: -im sovraštvu do zapadnih limiperialistav, ki da (pripravljajo vojno. List piše:
»Posebni; kotički miru bodo urejeni v vseh madžarskih muzejih, da bi vzbujali pozornost vseh posetnikov muzeja.«
LUTKE SOVJETSKEGA TIPA
Težko vprašanje je načela Berta Weissova, ena izmed stebrov stalin-sko-@0'ttwaldov(ske linije v pedagojij; s člankom, v listu »Naš dom«. Poglejmo, kaij piše:
»Lutke tuje ali domače proizvodnje sp pod tujim buržoaznim vplivom preveč dekorativne . . . Lutke, ki jih bomo dajali našim otrokom, morajo nanje vzgojno vplivati, ker -pri nas vzgajamo novega, socialističnega človeka. Lutke naše nove socialistične produkcije morajo imeti v prvi vrsti pravilno sorazmerje. Mo-rajo biti ibrez napak. Obiekce ne smejo imeti mnogo čipk, muc ilrt drugih okrasov. Naše domače lutke za otroke socialistične dežele ne smejo jineti na glavah modnih klobukov, nitji oniduliranih las. Brez dvoma bodo naši producenti v tesnem sodelovanju z umetniki, ki so pooblaščeni, da izdelajo pravilen tip lutk, uspeli dati tržišču lutke slovanskega tipa, -.socialističnega tipa in vsebine, ki tondo realne .in ki bodo 'izdelane po zgledu lutk, ki jih izdelujejo v veliki, bratski* Sovjetski zveži, ki nam nudi pomoč .na vseh področjih, pa tudi ma tem.«.
»TROCKISTIČNA NALOGA«
Nedavno je izšla v Sovjetski zvezi nova računica za učence tretjega razreda osnovne šole. V te,j računici je poleg drugih tudi tale .naloga: »Koliko mleka daje 100 krav, če daje 60 krav 2500 litrov mleka mesečno.« Zaradi tega so »Izvestja,« objavila u-nilčujačo kritiko te knjige. List piše, da to predstavlja zlonamerno podcenjevanje sijajnega napredka sovjetskega kmetijstva in živinoreje, ker je
splošno znana stvar, da 60 sovjetskih kra.v daj.e mnogo več kot 2500 litrov mleka na mesec.
O usodii tistega., kii je imel smolo, da je sestavil to nesrečno, računico, z gornjim trockističnim .računom, niso ničesar objavili.
NJEGOVE GENIALNE MISLI
Organ belgijske partije »Le Drapeau rouge« piše v številki od 11. aprila letos, kako romunski znanstveni delavai proučujejo Stalinova dela o jezikoslovju. Sestavili 'SO celo vrsto referatov, ki so jiite prefittali na posebni seji romunske akademije. Vse to je bilo n,a znanstveni »višini«. Filolog Ravtu je še prav posebej podčrtal genialni smisel Stalinovega nauka o jeziku:
»Naš veliki tovariš iin vodja Stalin nas uči: Jezik je sredstvo, s katerim ljudje .med seboj občujejo, izmenjavajo misli in se med seboj sporazumevajo.«
Zares genialno odkritje Stalin je odkril, da maim jezik služii, d'a se rned seboj pogovarjamo. »Le Drapeau rouge« je zgornjo Stalinovo modrost natisnil z debelim, tiskom kot najvažnejše mesto v vsem članku. Članek pa končuje takole:
»Kakor vidimo, se v Romuniji, odkar je osvobojena suženjskih okov, razvija izredna intelektualna aktivnost.«
List želi tudi Belgiji tak kulturni vzpotn . . .
CERVENKOVE SVINJE
»Rabotničesko delo«, organ bolgarske partije, prinaša na pol strani »Obljube tovarišu Veljku Cervenikovu, predsedniku ministrskega sveta in BKP, generalnemu sekretarju in nasledniku nesmrtnega idimltrovskega dela s strani, zadrug in strojno traktorskih postaj Kolarovgradskega okrožja, da bodo dosegli visoko proizvodnjo v letu 1951, Po vseh mogočih frazih, s katerimi ga kujejo v nebo, ker ima največje zasluge za bolgarsko kmetijstvo, ker stalno bdi, da so plani izvršijo in prekoračijo, sledijo konkretne obljube v številkah, kilogramih, kvintalih, hektarjih in litrih. Bodoča žetev je -dio potankosti izmerjena tim določena . . . Toda to še ni vse. Višek vsega je točka 18, kjer stoji: »Obljubljamo, da bomo dosegli, da bo
24- 66 po 19 iin 32 po 16 mladičev.«
Moramo jim ‘verjeti, da bodo to »dosegli«, ker trdijo:
»Obljube podkrepljujemo s podpisi 102.760 zadružnikov ir) delavcev, strojno traktorskih postaj .Kolarovgrajistoe-ga okrožjia.«
In nato povedo, po čigavem, vzoru delajo, ko obljubljajo toliko mladih prašičkov:
»Vztrajno se učimo in se bomo u-Ciljj na izkušnjah sovjetskih kolhozov, od boljševiške partije .in od modrih nasvetov tovariša Stalina.,«
zeinfih, ljudstvu nepriljubljenih oseb, kii so po navodilih iz Rima uvajali svoj brezniačrtnij gospodarski sistem, ki večinoma ni ustrezal našim razmeram. Naj navedemo kot primer «žitno bitko» (Battaglia del grano), SJKtine nagrade so delili na osnovi lažnih podatkov o pridelkih. Kmetijski WofonnhtóOqi so varali ljudstvo in svoje nadrejene forume o uspehih v poljedelstvu. Zato so pa dobivali, iz Rima nagrade. Da .ne .govorimo o kmetijski strokovni izobrazbj; . ljudstva. Saj niso gospodje sploh poznali jeziika naroda, med katerim so živeli in delailj:. Za nekaj stavanisfeih agronomov pa sploh n,i bilo mesta v domačih krajih čeprav so po dovršenih študijah želeli .nastopiti pri «Inšpektoratih« iin bitii v službi, nič manij kot 2 labi brezplačno.
Ne hi še končali, ko bi začeli«ome-njati ostale krivice, kii so se dogajali našemu ljudstvu od konca prve do druge svetovne vojne. Poitegnilti moramo ob zaključku naslednje:
Italija je našemu ljudstvu povzročila Morje gorja. Vrhunec Ifrutalnosti je panaseli, ko so fašiiEiiliične bande v zadnji vaj,ml planile /in. požigale naše domloive iiin, .miojille ,na»e ljudi. Z globoko v sriciu ulkoraniiinjenimji bo-lačliinamii smo v korist minn.emu sožitju s sosedi starimi križ čez vse zločine ih razdejanja. Spoznali smo, da niso vsi Italiani; makli, Kriste padlih in odlikovanih borcev, ki so pred nekaj dnavii prl.ispeOe jz Jugoslavije v Italijo so leip, .primer, da je biilo tudi v času, ko so iiltaillljianiske čete plenile nato deželo, ppšlteiniih' Italijanov, ki so se b,canili proti roparjem im ubijalcem. Mi to 'Upoštevamo im čamimo. Z zdravim jedrom sosedinega naroda želimo živeti -v foni din alleigli. Ne tomo pa nikdar več dopusti®, da te,; prišli iz enakopravariasti v podrejenost. Cenimo svobodo, za katero smio prelili reke knvli, .iin ne bomo je izpustili iz rok n,a 'lep način.

V Prijedoru gradijo največjo tovarno celuloze v Jugoslaviji. Iz lesa bogatih bosanskih gozdov bo ta tovarna izdelo vala celulozo, ki je važna industrijska surovina. — Na sliki vidite notranjost ene izmed velikih stavb te tovarne.
Bolezni in škodljivci ogrožajo naše povrtnine
Zaradi zalo ugodnih razmer (toplo in vlažno vreme) so se letos pojavile na veöi-n.i naStti ipo-ljstaih kultur, razne bolezmii im rastlinski fitaodljiv-di, kat-erii'-pcin-elkod ogražaio celotne pridelke.
Na povrSiinah, ikii so bile zasejane s krompirjem so se pojavile rumene pneicej trde li&n'ke, ki, jih v-sled njihove 'padcfehtOKii z- žliico aiti strunami nazivamo »Strune ali žičniki« (Elateridae).
■ Te 11,Sinke so zarod posebnih hroščev »Poljske podcaiaoe«. Ličinke se plazijo pod zemljo in grizejo ter zajedajo razne vrtnine. V (krompirju (ta je največ .napaden) navrtajo globoke ,do pol cm Široke luknje. Hrošči, kjj se pojavijo od pomladi do jeseni, izjedajo nadzemne dele rastlin.
Zatiranje: Na žalost miniamo do danes dovolj zan eri-j./vth in uspešnih sredstev za zatiranje strun. Omejiti se moramo v s'wneoi na mehanidmo zatiranje. Uinilčujeim© jim tako. da poklanjamo ipar om pod zemljo okuženih njiiv navadne vlažne v-reče, pod kafteriimii se zbirajo ličinke .in jih lahko oa ta in-aön umliičujemo. Pr.av tako se’zatirajo ličimlke, če jun nastavljamo vabe kakor n. pr. večje rezane gomolje, krompirja ali kašo na debelo zmlete Ukoru,ze. Te vabe nastavljamo nekaj cm pod gornjo plast zemlje. Tam, kjer smo postavil; vabe, zaznamujemo mesta 8 palčicami. Ker . so statale zèlo pohlepne po solati, je priporočljivo,. da po napadenih njivah cu' iin tam posadimo solato. Cim opazimo, da solata hira ati če rastline oven-ejo, jih izkopljemo in uničimo ličinke, M so se sigurno zbrale pri koreninah sadik.
Strune 'uničujemo, če -nekaj dni pred setvijo pognojimo njive z apnenim duiäilkicim (kalcijelveiljanamid). • Strune -izženemo -iz okuženih njiv, če- za eno leto posejemo po injilvah belo gorčico (Sinapiis alba).
*
tPcnetai so se letos pojavili v večjem obsegu zmami! zajedavci n,a povrt-na-h »bramorji« (grillotalpe). Tudii te ostudne žOvaffi, objedajo in nagriza jo kjo-r-amine vrtnim-. Poznamo več načinov zatiranja ihramcirjev. Najbolj priporočljiv je in-aisileidmijii: Zv-ečer potrosimo po lOkužunliih -njivah zastrupljene vabe, Mi amo j-iih • pripravi H takole: vzamemo 20 Iklg na debelo zmlete koruze ( k-oruGnii- zdrob ) ter ga- ovlažimo z 4—5 libili vede. Tej zmesi, primešamo 1 kg 1 stampa »clitn/koivega fosKidam. N.aj-bolj se obin-ese -postopek, če potrosimo to vabo ipo inj-ivaih takoj po d-ež-ju. Z -isto vabo umlièiimo tud; poljs-ke -milši.
Zoip?-r bramorje uporabljamo tudi naslednjo vabo: -vzamemo 20 kg (količino seiv-e-da 1-ahiko podvojimo ahi patrojiimo ,-p-o .potrebi.) zdcrblje-nie koruze, katero ov,laž(imo z 4—5 Litri vode ,-iin, jtl pridodamo še 1 kg »torijevega f.tirsiilikata«.
*
Zeljne nasade so začelj obie.taitii metulji tak-Oitneinavainega »kapusovega belina«. Lahko jih spoznamo po belih (krilih. Prednja krila so črino obrobljena, sa-mliloe ipa imajo še po dve črni okrogli lisi. Samice odlagajo na spodnjo listno stran rumena jajčka, iz kaiterih se zl-ežejo gosenice. Te objedajo liste kapusnic (zelje, ohrovt, cvetača) tako da neredko obdelajo rasti ta e vse do reber!
Zatiranje: Najbolj siguren, način zatranja tega- škodljivca se sestoji v tem, -da priid-no obiira-mo i-n maatiim-o naip-adiein-o Iiatj-e. Od kemičnih sredstev ipriidejo vpnStay: tobačnotmi-lna brozga i-n iprah DDT (Pa-ntakam). To-bačno-miUino, bro-zgo pripravimo na ta način, -da 100 liit-rom vode primešamo 2 kg tobačnega ^zv-leSka. kateremu p-r i-lijem-o Se POI kg mazavega rotta, ki smo ga raztopini v vroči voidli, S to raztopino škropimo zeljmce -in pri tern -parimo, da poškropimo posebno spodnjo stran listja.
V poslednjih letati se je zelo do-bro obneslo prašen j e a DDT preparati (ipantakanom ali pepeiinom, ki so pražila j-ug-oejavan.ske.ga izvora). Omeniti je, (da so *l3 prašila neškodljiva ljudem -in živalim in da jih lahko uporabljamo proti vsem škodljivcem, ki na kateri koli način objedajo rastline.
* t- ;
Nia mladih povrtnimah bomo opazili lahlko na gosto iin drobno preluknjane l-i-stje. N,a listju dobimo 2—3 mm dolge hrošče, ki odskakujejo pod: nogami, če stopamo med nasadi, kakor bolhe.
To so »bolhači«. Zamazano bede ličinke -objedajo korenine -ra-stlin ini vrtajo -listje. Dr.u-g-i, rod hroščev (te lahko spegniamo po -temn-i, kjov-iinasto blesteči basarti) se pojavi kancem junija in v juliji. T.a poslednja generacija večkrat u-n-iič-i celoiten prilde-lek.
Zatiranje: boihače un-ičujemo z 1-Strmii zatlirateiimi sredstvi, kakor »Kapusovega belima«. IzikuSnje v dolimi reke M-inn-e so dc-kazale, da je najbolj uspešen inaifliln zait-:ranja »bolhačev« s pantakanom im s »pepei.nom,«
Listne uši. L’stin-e uš, so na splošno najbolj -znatni -škodljivci na -p-ovrtnii-n,ah. Na-padajo .navadno -najbolj ne-žne dele irastliOn (mlado listje i-n nove poganjke). ifistae ušli se neverjetno naglo plodijo -im povzročajo občutno ško-
do ,na vseh povr.tmim.ah. Napadeni li-rii im pogaimjki.se izvijajo, ko-drajio, rumenijo in končno oven-ejo. Prav dobro poznamo »črno flžol-cvo listino uš«, »izoljino ili,sitino uš«, ki napada zelje, špinačo 'iin redkev. Proti koncu poletja se t,a uš sel-i in odlaga jajčka na druge rastline.
Kako zatiramo listne uši? Poznamo veič. -na-či-n-ov uničevanja te nadlege. P.ole-g irneh ami črnega zatiranja z roko poznamo preparate, s katerimi škropi-
mo napadene rastline. To je predvsem tobačni izvleček Ona 100 lot vode ' vzamemo 2-—3 kg t-e-ga preparata. Da ,se škropivo bolje oprime listja rafit-liim, mu dc-damo še pol kg mazavega ,mila).
Navadno ime zaleže ie eno škropljenje,. ker se priselijo .uš; z ene rastline na idruig-o. Zelo znamo škropilo, ki ni strupeno, j-e »mušii les« (legno Jquassìo)'. To ppsl-edinj-e škropivo pri-, pravimo tak-o-le: V 10 iit vode dobro prekuhamo 2 kg tresk tega lesa. Prelcu,harno tekočino pustimo stati 24 ur. Odcenjenii ttkočilnii dodamo Se 1 k-g mazavega -mila, ki smo ga prej raztopiti v vroči vodi. Tekočino razredčimo z 90 »t vad-e-in jo uporabimo- -na enak 'natici kci; ,raztepimo tobačnega -izvlečka ali ostale preparate.
Od ostatili* z-nan-ih sredstev proti u-šcim je surovi '-nikotin. To je gosta rjava tekočina, k-i- je uporabljamo v 0.15% iraztcpimi, (na 100 lit vod,e vzamemo 15 -dkg tega preparata). Tudi'- s/uiroveimiu nikotinu, primešamo mazavo miilo.	Dr. J.
Prehod od suhe na zeleno krmo
Bnetad od suhe na .zeleno krmo je
za naše živinorejce Velike važnosti im . zato, me bo. škodilo, če jim podamo nekaj, .-nasvetov im navodil. .Pri -n-ais se t-amu problemu -podaja do-vol-j važnosti.
alvino krmilimo s san-om, dokler ga je 'kaj. na seniku litri ko jé senik prazen,. apnem-o.živimo na pašo ati pa ji natrpamo v jasli tisto, kar (mamo P3Ž -n,a -r.a-zipoilago. Vsakemu m-cir,mal-n-e-ntu . čltav-atau mora bit-ii jasno, da je prenagel prehod iz suhe in,a svežo krma škodljiv zdraivjiu ž.Lva-11. Zivona se mora ifa svežo krmo privaditi.
Kakšen, utora biti- to-pej -prehod iz suii-e 'na zeleno krmo?
Preden ženemo živino na pašo, ji pioramo vsaj 10 -dimi prej pokladali	segreje i-n žiiival dobi po nji drisko
med suho 'krmo (isein-o) nekaj svež«	ail-i še hujše- — kc-TIko.
trave ati zelenja. V začetku naj bo ta ikCilUVina majhna. Prvega dne naj ho -n. ,pir. oidn-as mied zeleno i-n suho kr-mo 1:10, dirugli dan 2:10 i/td. Ce n,e moramo trave kaniti- temveč misl-imo kar .živino grčati ma -pašo, j;i m-oram-o, prad-en gre na pašo, pollažiti n-ekaj sana, tako da ne gr-e na pašo s praznim želodcem. Ce dobi živima krmo v hlevu, primešamo travo sen-u. Zelo se priporoča tistim' kmetom, ki imajo slaim-oreznii-co (pni -nais jo nažalost nimajo še v-si kmetje), da naredijo (-z sema im- zelenjav-e ,rezadi.icO. V 10 —15 dineh -La-hiko nadomestimo seno z zeleno tarmo.
Zakaj j-e . potreben t.a p-re-bo-d, iz sn-hie na zal-eino -krmo?
Ze-lana kr-rna ee začne v že-lodc-u živaiš takoj razkrajati. Pri tem se
KRIŽANKA
Oj ta soldaški boben
Oj ta vojaški boben, ta- bo meni vel’iq zvo-n, oj ta mi bo zazvonil, kadar jaz umrl bom,
. Bom, bom, bom.
Oj ta vojaška sablja, ta bo meni syetla luč. Oj ta mj bo svetila, k^iar jaz umrl bom. Cin, tin, cin.
Oj ta zelena trata, ta bo meni zadnji dom. Oj tukaj bom počival, kadar jaz umri bom. Brbota, brhom, brbom.
Rožic ne bom trgala
Rožic ne bom trgala da bi vence spletala;
Mirno, svobodno, ljubo, po planinca!) naj cvcto.
Ako bi jo utrgala, rožica bi umirala, glavico povesila, sonce ne bi učakala.
Tudi jaz sem* rožica, v božji vrtec vsajena; skrivam se zdaj tu, zdaj tam, trgati se pa ne dam.
Rožic ne bom trgala, srca so nedolžnega; naj z menoj, še uživajo mir, ljubezen, svobodo!
Sijaj, sijaj, sončece
Sijaj, sijaj, sončece, oj sonce rumeno!
Kako bom S’jalo sonce, k’cem močno žalostno!
Sonce zgodaj gori gre, dekleta jokajo, ker rade bi ležale, pa. vstati morajo!
Sonce pozno doli gre, pastirji tarnajo, domov bi radi gnali, pa črede nimajo! *!
■sna i ■■■■ 1 « SS23 SŽ53 1 e uni; KBisi			2	3	4		■SOB sana ■■aa BBBBS	5	6	7	8	9	II	li
II	ro					s	n						12	li
13				II	14	15				g:»	16			17
? 18				Ii		Ii	19			m	20			
21				22		23	■■■■ ss» ■■■■		sili ukeS	24			II»	
II		Ii	II	25			26	Ii 33	27		■mm issi 35	28	29	■■■■ SS 36
30		31			■■■■	32			m	34				
. 37			II	38						ss» SSE* 42	39			
	Ii	40			RFID ■mh ■■■■ ■KB«	41			■■■■ ■RBB SS»					
Vodoravno: 1. je -bran-il jugoslovanska vrata na tekmi z Italijo;
5.	popularen, član jugoslovanske enaj-stoniice; 10. banda, zalega; 11. zdravnik nog. i-n. nohtov (a j-e e); 13. znamenita puščava v Aziji; 14. železni derivat; 16. vzklik bolečine al-i začudenja; 18. roža; 19. tečaj, polovica; 20. -ruska .tajna policija; 21. vrsta testenine, rezanci; 24. delno im-e vietnamskega cesarja; 25. nasprotno od izvoza; 27. kazalni zaimek; 28. učenje; 30. naganjam, hočem, na vse načine; 32. ro-panje; 34. Sara-jevo je prestolnica . . .; 37. polovica Piate;- 38. sklepna beseda, zg-ključek; 39. 1-epotii.čje -iz Mit, nakit; 40. je bil po narodnosti Atipia; 41. oziralni zaimek; 42. junakinja znanega Andersenovega ro-ma-na.
Navpično: 1. član jugoslovanske nogometne -ein-ajstor-tce; 2. strnjena vr-st-a, ekipa; 3. avte-pedjatje;- 4. krilni i-giral.ee jugoslovanskega napada; 5. znan.,ameriški industrialec; tudi sadež;
6.	malik; 7. osebn-i zaimek; -8. sveto podoba; 9. najboljši jugoslovanski srednji '-napadalec; 10. slovensku ilustrirana revija; ,11. premetn,. -komisariat policije; 1?. ga d-e-la krt, tudi rudar; 13. glavni center -mehanizacije,; 17. ju-
RESITEV
FBZIMJILinUIRA 'N SPOIRT
Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja končano
Montebello prvak za leto 1950-51
razvijajo plini. Žival se lahko oaprp-e a;,; pa do-bi grižo.. Posledica- -napein-ja-nja so navadn-o zelo hude. V prvem kakc-r tudi' v drugem primeru, če žival ostane živa, z-elo shujša in posledice so težke.
Se na nekaj mar an» opozoriti naše ’ k-met-civalce, -ob prehodu iz suhe -na zri.-emo krirr o. K-rmia- mor.a bitj vedno sveža. U-s la ali na drugi m-ačiin izprijena : ma ve-dino škodi z-ivali. Nakošeno mokr-o krmo moramo m-a drobno nariecöt», da se n-e ugrej-e i-n da se dc'o:o posuši. Veliko napako delajo tOStl ikm-etiovafci, ki pripeljejo dc-m-ov -sv-ež-o tarmo iin jo 'kar čeiz n-o/S pustijo na vozu. Krma se v tem času.
6	5	0	1	11	4	10	d-eljsko	srečanje je bilo v	Kopru,
6	4	1	1	13	6	9	kje«‘ je	dom-aiča Aurora oremag	ala Sv.
6	2	1	3	18	9	5	Križ z	rezultatom 23-15.	
6	0	0	6	3	26	0	Po četrtem kolu je lestvica		nasleJ-
Vsako licito imamo več primerov na-petoaM iprli -goveji ži-viin; in dosti pri-meroiv, da žiilvail vsleid te boleani pogine. Kriva je vedno le krma. Kaj povzroča napetost? Napetost povzroča. večinoma sveža im- izprijena krma. Navadin-o -nastopi, če se žival n-ažre sveže itar-m-e (detel-je, lucern«, zelenja), ali če je ta krma pokvarjena. Kako preprečimo to bolezen? 2)iwiine ne smem-o- gin,ati ri-a pašo, dokler se trava me posuši (dokler n-e 'konča resa). Predan ženemo žival,), na pašo jim moramo, ka-ko-r smo že omerali, pcOožiiti v jasli -nekaj sena. N‘e smemo napajati živine, preden g-r-e na pašo -n-i-ti n-e, ko pr-i-de iz del-a domov ta je še segreta. Vsaka segreta im na bilo kateri načiin pokvarjena k-rm-a, n-e sme priti nikdar v jas-li. Dr. J.
goslovanske drž. železnice; 22. žo-lt; 23. starorimska pokrajina; 24. rastlina stročnica; 26. priimek .velikega francoskega pisatelja; 29. mestece rta Hrvat-sikem Primo-rju; 30. slovenska podporna jedinota; 31. Italijan; 33. rastlina čebulnica.
križanke iz 18. št. »Istrskega tednika«
j-e naslednja:
Vodoravno: 1. voz, 4. muc,. 7. koita, 8. I-ka.r, 9. olje, 10. diventar, 15. Kamt, 16. dim,, 17. Si, 18. ose, 19. Kidrič, 2Ì. uš, 22. ta, 23. ži, 24. tank,
26.	Pesem gora, 30. Mirko, 31. ornamenti, 33. n,a, 34. snaga, 35. cento, 37. ara, 38. ka-n.
Navpično: 1. voj-ne, 2. otet, 3. za, 4. mit, 5. ukaniti, 6. car, 7. klasje, 9, oko, <10. id,i, 11. ni -dvoma, 12. vmir, 13. -noči, 14. Miško, 17. šunka, 19. kamnar, 20. Ižanc, 23. terna, 25. Arno,
27.	SO-S, 28. gaga, 29. ,re, 30. n-ima, 32. tek, 36. TN.
2reb je določil nagrado tovarišici , Hvala Aleksandr-i iz Kopra, tai na-j se zglasi v uredništvu.
Z nedeljskima tekmama Arnigoni -Montebello in Sv. Just - Piran se je zaključilo nogometno prvenstvo našega ozemlja.
Proti vsakemu .pričakovanju i-n po zaslugi Arrigonija je Montebello postal nogometni prvak za leto 1950-51.
Rekli smo: proti vsakemu pričakovanju, kajti nihče ni pričakoval nedeljske zmag« Tržačanov na-d Arrigo-nijem. Ta je z m-ešp-oirtniim obnašanjem svojih nogometašev do-pu-st-il, da so Tržačani, čeprav sla-bši, z lahkoto zmagali in si ta-ko osvojili zaželeni naslov najboljšega z -eno točko naskoka na-d Piranom, ki je v nedeljo zmagal brez vsake borbe proti Sv. Justu.
Da bi se v bodoče preprečile nešportne manifestacije, ki samo škodujejo ugledu in razvoju nogometa, •je potrebno, da vodstvo Arrigonija podv*ame stroge ukrepe proti kršiteljem športne discipline.
Nogometaši Ar r-i go-nija pa naj si vcepijo v glavo, da ni,so ne-premag-ljiivti. ,in kot taiki morajo biti pripravljeni sprejeti hladnokrvno- tudi eventualne poraze. Njihovo obnaša-nje v tem finalnem turnirj-u ni zadovoljilo nikogsir. zaradi! tega se bo-do morali potruditi in zastavit-) vse svoje sile, če bodo hoteli zopet pridobiti izgubljeni ugled športnih množic.
Zaključna lestvica prvenstva; Mon-tebeHo:
Plira-n Ar-rigcm ,i * Sv. Ju-sit
POKAL ISTRE
VIL kolo nogometnega turnirja za »Pokal Ist-re« n;i šlo mimo brez presenečenj. Bujsko moštvo, k.j je do sedaj odločno vodilo na lestvici, j-e v -nedeljo na domačem igrišču moralo prepustiti eno točko šibkejšemu Pazinu. Zaradi t-e-ga neuspeha so Bujča-nd iz-padli s prvega mesta, na katero se je usidrajo moštvo Kopra, ki je v -nedeljo prepričevalno zmagalo pr-ot-i Piranu, čepra-v j-e ta nasto-pil v svoji najboljši postavi.
V VIII. koju bodo naša moštva morala opra,viti težak posel. Bujčane bo obiskalo močno moštvo Uljanika iz Pulja, Koprčani pa se bodo podali v Pulj, kjer se bodo srečati, z -drugim moštvom mes-ta Pulja. O-be bosta morali igrati res odlično, če- -bosta hoteli Izsiliti nasprotnikom vsaj, neodločen rezultat. Lažja izgleda- nalo-ga Pira-na, ki bi na domačem- igrišču mo-ral brez večjih težav premagati moštvo tobačne tovarne iz Rovinja.
SADI©
jugoslovanske cone Trsta
18. V. 51. im 24. V. 51.
Pc-roili-la -vs?t< dam ob 7.00 (ob medaljah Ob 8.00), 13.30, 1930 i-n 23.05.
Rprcič-i-la v hr.vašSšnd vsak dain. ob 18.45.
»Od včeraj do dam-es« vsak dan (razen- n-ed-ri-je) oib 14.30.
Jutranja glasb,a vsaik dat; ob 6.45 i-n 7.15' (eib..medaljah ob 7.45 im 8.15).
SOBOTA; 19. V. 51.
18.15	Kulturni ipregled; 21.00 Politi-imi pr-egl-ed; 21.30 Veder sobotni
več-e-r.
NEDELJA: 29 V. 51.
8.30 KmetirjBka -'Hra; 9.30 Oddaja za mladino:'- Srajca je zrasla na .polju; 10.00 FcJtalcmna giiaijöa; 13.45 Glasba r-o željah; 16.30 Slovenske na-rodne pesmi poje zbor »Slame Žagar«; 17.00 Nadelijsko branje — Janez Trdima: Bajke im -povesti' o Gorjancih.
PONEDELJEK: 2S. V. 51.
21.00 Slavonske 'pesmi! poje zbor Slovanske fiffiiarmoiniije; 21.00 Slušna igra-— Radio Murnik: Matajev Matija se ženi.
TOREK: 22. V. 51.
14.35 Slovenske -narodne: pojeta Sla. vica Batistiuta- in Vuka Hiti—Kumar; 18.15 K-ultiuTO« iprčigled; 20.00 Bizet: »Canme-n«, -c-p-ara v 4 dejanjih.
SREDA: 23. V. 51.
18.15	Dr. Mirko Rupe;': Pogovori o jeziku im podobe ‘iz slovenskega slovstva — 26. /predavanje; 21.00 Poje komorni zbor iiz Treta ip. ,v. Uba-ida Vrabca; 21,30,, Lfte-raSina oddaja — Lope de Vega: Prebrisana metrica (gostovanje M,KUD »Kajuh« -izljubijanje).
ÜSPEÖI JUGOSLOVANSKIH NOGOMETAŠEV V' ANGLIJI
Najboljša jugoslovanska nogometna moštva-.sodelujejo te dni na velikih športnih prireditvah v Angliji ob prireditvah v Aingl- j,i ob pril-ki otvoritve ,angleškega festivala.
Beiogcajsikii Partizan je premagal v prvem;srečanju Hull City s 3 : 1 <2 : D nato še Mi-dlesbrough s 3 ; 2 (1 J D,
dočitn ijie lizgubll pr-oti najsi abšemu pro-tiivoiku Bre-tfordu 2 : 0 (0 : 0),.
Dinamo je v prvi tekmi pretrpel poraz po zasluig-i Fuìlhamom s 3 : 1 (1 : 0), pirati močnejšemu B-irml-ngha-mu je pa zmagal z 2 : 0 (0 : 0).
Rdeča zvezda se je po prvem porazu, Mi ga je utrpela od P-restom North Eud z 2 : 1 U : 0), sreča-la z drugoplasiranim -mošbvom angleške prve lige Manchester Um-itedom in. po borbeni in zan-.-mnvi Igni dosegla častni •rezultat 1 : 1 d : °>- Angleški-. tiski piše, da v -fce-j tekrrii, kateri Je prisostvovalo preko 50.000 gledalcev, so Jug-csictvanii bili boljši in bi morali zasluženo zmagati.
* .
V NEDELJO KOLESARSKE DIRKE V KOPRU
V nedeljo bodo kolesarji SSD PROLETER n aste©’Ili n.a d-lr-kaiEšču koprskega .Stadima v raiznnh kalesarskih dšsčipjliinah, kar bo predstavljalo pravi -užitek za vse l-juibliteüije .k/oil-esaristva.
Ta ibo zadnji n-ais-top naših k-oiesa-•rjèv pred kolesarsko, dirko okrog I-lahkoto zmagali- v Izoli prolij- Deliseju | st:'e, k» ta° v etapah od 25. do 27.
maja. Etape, bodo sledeče: p-ote-k 25. maj,a Reka-—Pazih , s-mbota 26. maja Pazita-—Kc-per (ip-ri!'ho,d bo nia koprskem štadionu, ob približirt-o 16. uri), nedelja 27. -maj,a Koper—-Ro-v-lnj in Rovinj P,uilj. Proleter ba zastopalo v tej dirki 10 kolesarjev v dveh ekipah.
NOVA ZMAGA NAŠIH LAHKO-ATLETOV
Lahkoatletska reprezentanca našega ozemlja žanje že v začetku sezone uspeh za uspehom. Po zmagovitem troboju z Reko -i-n Puljem se je v nedeljo pomerila z Jesenicami in z Železničarjem iz Karlovca. Tud, tokrat se je izkazala kot maj-boljša in zmagala s precejšnjo ra-z-lilko v točkah nad drugoplasiranim Železničarjem.
Najboljši med našimi so bili Venturini, Z amaro, Makor in Ze-tto, ki so zmagal) v 110 m čez ovire, 800 m, metu kopja i-n v skoku v višino.
Najboljši tehnični rezultat pa je dosegla naša štafeta 4x100 m, k-i je s časom 46"7 postavila nov rekord o-ze-mlja.
Med gesti so se odlikovali Požun in Ro-čič, oba liz Karlovca.
PHEDPRVENSTVENI TURNIR V KOŠARKI
Predprvensitvenj turnir v košarki postaja od nedelje do nedelje zanimivejši, saj po štirih kolih imamo kar štiri moštva, ki lahko z upanjem gledajo na končno zmago, za katero pa, sodeč po. dosedanjih nastopih, sta najresnejša reflektan-ta KK Trst in petorica JA. Slednji so v nedeljo
z visokim rezultatom 40-26. Drugo ne-
nja: KK Trst i-n JA 6 točk, Sv. Križ in Aurora 4, Delise in Polet 2.
“T”
Mali oglasi in objave
LJUDSKO GLEDALIŠČE — KOPER
MKUD »Kajuh« iz Ljubljane uprizori: Lope de Vega: »PREBRISANA NORICA«, komedijo v treh -dejanjih (šestih stik ah):
v ne-deljo 20. maja t. 1. -ob 18. uri v zadružnem domu v -Šmarjah;
v ponedeljek 21. maja t. 1. ob 20. uri v gledališču »Ta-rti-n-i« v Piranu;
v toireik: 22. malja t. 1. ob 20. uri v Ljudskem gledališču v Kopru.
UPRAVA KNJIGARNE LI-PE KOPER
obvešča vs-e-predinaročnlke izdaj slovenskih založb, -da je -na razpolago v knjigami v Ko-pr-u: Kersnik: Zbrano delo III, Aškerc: Zbrano delo Ii.
AUTO-MOTO DRUŠTVO V KOPRU
va-b-i vše svoje -člane, -da se udeležijo -sestanka-, tai bo- 19. ,t. m. ob 15. -u-ni v dvorani- »Aurore« v Kopru.
Odbor
CEMENT d. d. KOPER obvešča kmetijske zadruge, kmetovalce, vinogradništva, da ima na ra-zpolago • večjo količi no žiivega apna i-n zidne op-eke. R-efletat-anti na navedeni material naj se čimprej javijo z naročilom v upravi podjetja v Kopru.
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in kopalnico zamenjam za u-strezno v Ljutoljanli. Naslov v upravi Ist-nskeg/a tednika.
PRODAMO 65 OVAC -po ugodni ceni. Kupci naj se zglasijo v pisarni tam-ečke delovne zadruge -na Krogu, KLO Sečovlje.
NAPROŠAM poštenega najditelja, da mi vrne -listnico z dokumenti, ki sem izgubil dne 13. V. 1951 na cesti od Šareda do Kort pr-i Izoli, proti -nagradi. Li-st-nico naj odda v Kortah pri KLO ali v Kopru v Zavodu za socialno zavarovanje, Hrvatin Oktavij, Korte 88.
Marija Kuret -iz Bertokov štev. 13 je 16. maja po Ca-l-esarii© v Kop-nu zgubila i/stinco z donair-jem ip d-okdimen-t tii. Poštenega najditelja prosi; da najdeno vnn-e ina -nijiem do-m al-i v otroški w-tec v Kaper.
Obveščamo vse šahiste, vsa šahovska d-r,ušiva, s'mditcaCime oir-gan-izacli-je, vse u-siainoiv-e fin podjetja, da lahko ina-havii-jo kcamip,letine šahovske garniture po cervi dim 315. Z naročlil-i se obrnute na šaho-vskio zvezo Istrskega •okrožja v Kopru. Reflekta-nti naj po-. lože daniair prii Istrski banki na tekoči račun, šte-v. 1-393-148.
GORSKE MOTORNE DIRKE PRI SV. PETRU
Auto-moto društvo- S-v. Pete-r pod Sv. gorami priredi-- v nedeljo dne 27. maja 1951 ob- 9. uri tradicionalne brzinske motociklistične -gorske dirke. Nastopali bo-do najboljš,), dirkači: vseh ljudskih, rep-ublik, STO, JA i'n NM po svojih reprezenta-t-ivnii-h ekipah v vseh kategorijah motociklov in avtomobilov. Prijave dirkačev sprejema društvo izključno do 22. 5. 1951 na Av-to-imoto društvo Sv. Peter pod Sv. gorama. — Po dosedanjih prijavah dirkačev Se pričakuje močna konkurenca, saj bo-do tekm-o-valii naši najboljši državni tekmovalci. N,a tej prog-i, polni ostrih ovi-nikov in serpentin, se bo ra-zviila borba, pni kateri bo-do maral) dirkači pokazati, res visoko tehnično izvežfoanost, kar bo nudilo gledalcem izreden užitek. — Za obogatitev celotnega programa je poskrbelo društvo s tem. da je istočasno organiziralo razstavo iz NOB -kozjanskega terena,-n-a kateri-se-bado- lahko! obiskovalci dirk seznanili z borbo kozjanskih borcev in aktivistov v NOB. — Obenem bo lahko vsak udeleženec spoznal prirodne lepote naše obsotel-ske doline, ki slovi po raznoterosti in je širši javnosti že precej poznana.
Išie-Snb
natakarje, kuharje, sobarice in ostali gostinski ter hotelski hader Nastop takoj!
Prijave-.
Riviera Turist * Hotel - Portorož
miiiimiiiiiii!iiimiiiiimiim(iiiiiiMiiiiiii(iiuii!iiniiiii|iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||ii|1|,|||||||j||||||||||||||,,|||,H,^^^	iiniummiiiiiiiimiiiiicuimmimiiiiuimmiiiiHmiiiiiiiuiimmiuiimmmmmmiimiiimmiiiimiiiiiiimiiiiuiimimimiHiiiiimiiiiiiiiiiimmimiiii
KOZJAK

S 1,0 V F N S (f I janičar !
mi»mtmm mMiniVn

Refcši, se cigan zakrohoče ter odide. Paler, največja reva- v človeški ik-oži, odide (domov. Golovo je bil obljubil samemu sebi, da ne pojde nikdar več m nikoli več ponoči nikogar čakal, ne .prijatelja ne sovražnika, ker je že dvakrat ponoči težko ušel smrtni nevarnosti. Na -mesili pa jc bilo zopet sam-ošno. V vzhodu se je rdelo obnebje ini-kmalu nastane lepa ju-irnja zarja. Pač res, -dan hudodelce preganja, noč jih prikriva.
OSMO POGLAVJE
Paler Bernard ni mogel preboleti nes-reče, šel je bil ijakej, kamor nam vsem kaže pol, odkoder se nihče ne vrne več: truplo v krtovo deželo, duša v lepše življenje. Peter je gospodoval na Kozjaku, na videz srečen. Ali pa ie mirovala vesi,tista plica, ki večno kljuje in vpije in obsoja? Ali se je lehko vlegel i-n sladko brez skrbi sipal? Menda ne.
Novice, ki so došle na Kozjak, so poročale, da pride Marko kmalu domov. .Ubogil mož! Nič še ni mislil, kaka izguba ga je zadela. Najmanj pa je slutii, da mu je vse to napravil lastni brat.
Vojska, ki pe bila -prišla s Kranjskega v Celje, da otme cesarja Friderika, prežene kmalu Viiovčevc čete. Osvobojeni cesar jo krene z vitezi in oboroženim slovenskim ljudstvom v Ljubljano. Ko bi bil tu vojsko razpustil, kakor so res nekatera hoteli, bi bil prišel Marko Kozjak o pravem času - domov in morda bi sc bila usoda vse drugače pbrnila. Ali cesar je hotel
zbrano vojsko porabili, da- bi svojega nasprotnika, celjskega Vilovca, popolnoma ukrotil. Zapove torej v Ljubljani, na-j -se vojska ne razide, iin napravi velik razgled svoje armade. Grofi celjski so imeli mnogo laslnij po Kranjskem, katere je Vitovec kot oskrbnik celjske vdove branil- z mečem v roki. Cesar je torci hold nekatere teh laslnij sebi pridobiti, zalo -pošlje oddelek vojske na Gorenjsko proti Radovljici, kjer so Viiovčevi gosp-odo-vali, da bi jo spravil v svojo oblast. Toko je. potekel č^s, in preden je Marko Kozjak dobil privoljenje, da,t>srhe s svojimi hlapci zepef domov* se m-u jc doma rosnatoj predrugačilo, kakor- smo že videli.
Bilo jc jesenskega . večera, ko je jezdil po slabo nadelanem potu proli domu, za njim krdelce veselih hlapcev, izmed katerih jc manjkalo- dveh, ki sla ostala zakopana- na tuji zemlji. Hlapci so- sc glasno .pomenkovali in ogovarjali mirno gredoče kmečke ljudi; gospodu bi bil bral veselje na obrazu, ko je zagledal h-rtbcc, kjer mu je statl-o -domovje, na skalo sezidano, in -kjer je menil sina objeti, ne vedoč, da je doieč, ah daleč, pri nejevernih Turkih.
Veselo zatrobi vratar, stari hišni služabnik, v rog, ko zagleda ljubega gos,podarja pred: gradom; viseče moslnice padejo- čez visoke rove in grad sprejme krdelce. Družina vre vkup, tudi Peter prišepa.,,»Aj, Bogu se -usmili in mamki božji;« javka s-tara Mara med prvimi, »da bi bili gospod vendar poprej prišli, preden so hudobni ljudje tej hiši steber izp-o-dmaknili, preden so hudi .ciganje milega sina daleč odgnali, da ga ne bo nikoli več videl pošten člćt-ve-k.«
Golovo se je Marku moralo Čudno zdeti, da ni precej videl si-n-a med sv-c-jimi ljudmi, še bolj pa je moral ostrmeti, ko je Peter kislo in žalostno pristopil, rekši, naj gre z, riji-m in naj ne sloji med družimčeh, da mu ima neka j',posebnega razodeti. Ko -blisk iz jasnega ga zadene calo sina ■ novica, -barve so- ga .spreletele, molčal je; bolečine, ki jih je čutil, mu niso dale ni govorili ni cčilr.o pokazali luge.
»In ni ga bilo človeka, ki mi bil -rešil sina?« reče po dolgem molku z.žalostnim glasom. »Nobenega človeka -nima Mariko- Kozjak, -ki bi -bil šel za roparji? Nobenega človeka?«
»Krivo me -sodiš, brad Marko,« o-dgo-vori- Peter, »-koliko scin si prizadel, koliko sem prehodil, da bi bil zasledil roparje, to ii pove vsak sosed, -vsak hlapec. Jaz sem delal, kar je bilo v moji moči; ali deček je izginil, kakor bi ga bila zemlja- požrla, in ravno zato imam jaz upanje, da. . . da bo še kdaj prišel na dan. Utolaži se iorej, -brat Marko, Saj vidiš, moralo je tako biti, Bog ;e menda hotel;«
Vendar so se vse le tolažbe Marka slabo prijele, menda, tem bolj, ker so izhajale iz hinavskega- srca. Ssm je bil na tem svetu, nobenega otroka ni več imel in vse tolažbe -tnu ga niso mogle -nadomestiti. Kdor bi bil videt tega irrvoža, ki je srčno šel med gole meče in o-sfrim sulicam naproii, kateremu je sence na- bojišču lice zarjavilo, kadereinu je -s-o-vražinik nekatero ran-o usekal; kdor bi pa bil videl, -kako so mu debele solze tekle po gosti bradi na junaške prsi, -da bi bil moral z njim jokali. -Po je ludi vse drugo vedeti, da; je otrok umrl in v nebo nesel nedolžno dušico, ali pa da so -ga neverni im divji cigani odpeljali bogve kam in -bogve čemu.
Kakor vsi ljudje tačas, tudi Marko ni bil popolnoma brez vrač in praznih ver in ledo mu je še toliko'več prizadelo bolečin, ker si ie .slikal p-red očmi vsakovrstne strašnfe reči, katere so bile vse v dciičju z njegovim sinom.
S hudobnim veseljem je gledal potuhnjeni Peter, kako postaja- Marko od večera do jutr-a otožnejši.
Prvi namen, ki si ga je foil Marko postavil, je bil la, da hoče sina- iskali križem sveta, dokler ga ne najde. Ali znanci, zlasti stiski menihi, ga pregovore, da je vse iskanje zastonj, ker sc ni dalo ni pičice izvedeti, proti kateremu kroju so jo hudodelci z dečkom krenili, ali so Ii'dfieč ali-so ostali blizu. Sprevidel je na-ze-dnje, ko se je bil v žalosti sam sebi nekoliko privadil, da bi bilo res vse brez uspeha, kar bi koli storil.
Marku ni bit svet več po godu. »Kaj mi pomaga ime, kaj bogastvo?« je rekel sane pri sebi, »Srečna je šla po vodi, ne -bom je imel več na lem svetu. Ženo mi je Bog vzel prezgodaj* ostalo mi je dete, in zdaj sem izgubil še le-to- Srečen na svetu ne morem več biti; le tamkaj jih upam še videli, torej moram skrbeli, da pridem tja.«
Stopi torej -pred grbastega brata Petra in mu reče: »Ljubi moj brat, umaknili se ti hočem, dam ti'vse s-voje premoženje, obračaj ga, kakor te je volja. Oženi se, ako li je po-všeči, mlajši si od mene. Samo to si izgovorim, ko bi kdaj zasvetil srečni dan, da bi se zvedelo za mojega sina, da ima on .pravico nastopili za teboj. Jaz pa grem v klošter v Stično; skrbeli hočem za svojo dušo, svet in svetno imetje tebi prepuščam. V kloštru naj pokopljejo moje kosit — Bog ne daj — morda ene zadnjih naše stare rodovine.« 1 - ''• •■ • ■
Kmalu potem še Marko preseli v klošter, obleče namesto svelle jeklene vojne oprave belo obleko meniško iz surovega sukna in je bil eden najpobožnejših menihov v Stični.
Petru se je ibil-o torej vse po volji izteklo, kakor si je želel in pričakoval.
DEVETO POGLAVJE
Od,krsti se in bo Turčin, in ko doraste, da takrat morit bo hodil si svojat.
Valjavec
Vrnimo sc zopet k -mlademu Juriju Kozjaku, katerega je bil odpeljal cigan. Sicer smo že zašli v pripovedovanju malo dalie, povzamemo torej na kratko tukaj reči, ki bi jih imeli že poprej razložili.
Ciga-rije so bili bliskoma oddirjali, ko so imeli dečka-med seboj. Imeli so iskre, lahke konjiče, -kateri so, dasi manjši od vojnih grajskih konj, ki' so jih jezdili ko-zjaški hlapci, vendar veliko laže posegali, talko da so ci-ga-rtje bili Ignalu svojim gonjačem iz moči in oči. Tudi noč jim