uto XX., St 4 V «rfuliMl|l |« ihI) kolikor Md — (oliko pravi««. Uredništvo In uprava: Ljubljana, poštni predal 290. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotičae organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562. STROKOVNI ČASOPIS. Izhaja 10. In 2S. dne v mesecu. Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Teleion štev. 3478. V borbi proti gospodarski krizi in delavski nezaposlenosti! Skrajfanje delovnega ISasa Je neobhodna potreba. — Napredovanje mehanizacije dela in racionalizacije proizvaja. — Narasl itevila nezaposlenega delavstva. — Ogromen porast proizvajalne sposobnosti delavca in vse prldobnlne. bolje ustregla, da bi mu dala srečo in blagostanje. Ali današnja družba, ki ji Ni več sporov o tem, ali obstoja takozvana »tehnološka nezaposlenost delavcev«, to je, ali so stroji in tehnika faktor, ki izpodriva delavce z dela na ulico, v trajno nezaposlenost, ali kaj drugega. Naj navedemo tu nekoliko podatkov, ki bodo to vprašanje dovolj razsvetlili. Od skupnega števila delavcev, ki so v raznih državah tu navedeni, je bilo januarja meseca nezaposlenih: 1925. 1929 2.0% 3.5'’',, 1931. 11.1% 27.7°/» / 9.4% 9.8% 20.9“!o 14.8% 34.2% 16.5% 23.2% 20.2% 1932. 20.0% 34.1% 43.6% 18.4% 33.7% pri rokah odstotkih pojili držav. Imamo pa splo- Francija Italija Poljska Čcboslovaška Rumimija Madfarska Belgija . Danska 16.6% N«račija 8,1% (strok, organ.) AngUrika 9.2% Nizozemska 15.1% Švedska 14.8% (strok, organ.) Nimamo datkoy drugi! .šnc številke, ki kažejo, da je nezaposlenost bila letos v januarju sledeča: 1929. 1931. 1932. 12.066 44.711 278.688 *61.889 722.612 1,051.321 161.189 340.718 338.437 53.242 313.511 583.138 11.506 38.804 56.612 13.319 48.156 66.442 Jugoslavije nismo navedli, ker so našim čitateljem znane številke nezaposlenih pri nas. Vzeli smo nalašč samo evropske države, in tudi ne vseh, ker to ni potrebno; slika je v glavnem tudi tako dovolj jasna. Vidi se konstanten porast nezaposelnosti, ki je posebno strahovit od leta 1929. Porast je ponekod dvojen, a nekje prekaša tudi desetkratno stanje napram letu 1929. Treba tudi vedeti, da ti podatki niso čisto točni in je število nezaposlenih gotovo večje. Jouhaux na pr. trdi, da je na Francoskem okrog 2 milijona nezaposlenih, a ne samo 278.680, kakor je tu navedeno. Nezaposlenost delavstva je torej strašno dejstvo. A kako je s proizvajanjem? Tudi to ni nobena tajnost. Analiza je dala na pr. pri diskuziji z deloda* jalci sledeče rezultate: V tistem času, ko je nezaposelnost delavstva rastla, je rastla tudi proizvajalna sposobnost vsakega posameznega nezaposelnega delavca. Nekoliko primerov: V Nemčiji se je povečala proizvajalna sposobnost posameznega delavca v razdobju od 1925.—1929- v premogu za 33%, v lignitu za 39%, na železni rudi 19%, v kaliju 39%, v koksu 67%, na litnini 41%, v jeklu 50%. V Angliji je v razdobju od 1924.^— 1929. bila tovarniška produltcija 43%, železna industrija 55% , čevljarska 29%, rafinerija 53%, avtomobilna 97%, produkcija gumija 163%,. moke 67%, sladkorja 71%. V Kanadi je povečanje za 19%, v Novi Zelandiji za 15%. Po podatkih Društva narodov, je narasla produkcija v nekaterih državah (Francija, Amerika, Rusija, Japonska, Kanada, Anglija, Svedija, Poljska, Avstrija) sledeče: 1920—100 1924—111 1926-122 1928—136 1929—146 To so podatki o stvarni produkciji, a ne o produkcijskih sposobnostih današnje pridobnine. Produkcij- ske sposobnosti današnje pridobnine so mnogo večje. Nekoliko primerov bo pokazalo ne samo tendenco, nego tudi pravi položaj, ki vlada danes v velikem glede pridobnine. Še nedavno je en stroj izdelal 600 cigaret v eni minuti. Sedaj jih izdela v eni minuti 2600. Za polnitev peči v železolivarnah (plavžih) je bilo redno potrebno 128 delavcev. Sedaj to delo opravita v istem času samo 2 delavca. liko, kakor je prej naredilo isto delo 600 delavcev. Vsak stroj z enim delavcem nadomesti v navadni industriji 250 delavcev. Premog je v Nemčiji leta 1923 kopalo 557.000 rudarjev. Izkopali so ga 133 milijonov ton. Leta 1929 pa je 517.000 delavcev izkopalo 163 milijonov ton. Nešteti primeri, če bi jih navajali, bi pokazali vedno isto: da je mehani- Petdesetletnica smrti Karla Marxa Priprave delavstva na spominsko proslavo. Dne 14. marca 1933 bo minilo petdeset let, odkar je preminiti Karl Marx. Karl Marx je ustvariteij znanstvenega socializma in ustanovitelj prve socialistične internacionale. Vsi delavski in socialistični pokreti bodo to obletnico proslavljali s predavanji, shodi, manifestacijami po svojih razmerah. Nauke Karla Manca o razvojni teoriji in zgodovinskem materializmu potrjuje razvoj človeške družbe v današnjem kapitalističnem gospodarskem sistemu. Njegovih teorij, ker slone na znanstveni podlagi, do danes Se ni ovrgla nobena druga teorija ali teza, ki išče rešitve v kompromisnih formah, računajoč z »uvidevnostjo«, s »človekoljubnostjo«, v nebistvenih »iormah« itd., ki ne postavljajo interesov človeštva pred interese kapitalizma. Marx je tudi izrecno izjavil na podlagi svojih znanstvenih raziskovanj, da se bo delavstvo osvobodilo le potom svoje politične moči. Marx torej izrecno odklanja s to konstatacijo vsako drugo pot delavstva do osvoboditve, to je do socialne enakopravnosti v človeški družbi. Znanstveni socializem je danes vitalnega pomena ne le za delavstvo, nameščence, nego tudi za človeško družbo, ki utegne doživeti katastrofalne polome, če ne bo upoštevala te najvišje družabne znanosti. V Ljubljani bo 25. marca dopoldne v dvorani Delavske zbornice matineja (predavanje, recitacija, *odba, petje) »Svobode« vproslavo 501etnice smrti KarU Manca in v proslavo 201etnice »Svobode«. Popoldne plenium »Svobode«, a drugi dan, 26. lebruarja 1933 pa kongres »Svobode«. Delavec je z roko izdelal okrog 450 opek, a stroj sedaj v istem času naredi 40.000 opek! Parni bager dvigne in prenaša zemlje, peska, kamenja za 400 delavcev. Stroj steklarske industrije z enim delavcem izlije cevi v istem času to- zacija produkcije, t. j. uvedba strojev, vrgla ogromno število delavstva na ulico; da bo z vsakim dnevom v vse večji meri stroj izpodrival človeka-delavca, da bo v čim večji meri čim več nezaposlenih. Ogromne sile so, ki jih priroda nudi človeku v službo, da bi mu čim- | je geslo: človek človeku volk, to preprečuje. Še 1907. leta je Nemčija na pr. imela samo 8,844.598 konjskih sil (HP) na razpolago, a 1. 1925 jih je že imela nad 35,289.000 HP. Amerika je leta 1914 imela 22,289.000 HP, a leta 1927 že 38,825.681. Ali na vsakega posameznega delavca je prišlo v Nemčiji leta 1907 — 0.9 HP, a 1925 — 2.8 HP, a v Ameriki 1914 3.23 HP, a 1927 4.65 HP. Električni pogon celega sveta je 1925 imel 186.545 milijonov kilovatov (KW), a 1928 že 255.622 milijonov KW, torej je v treh letih narasel za 37%. To so primeri progresa, ki gre z enakim tempom po vseh državah sveta. Mehanične sile v uporabi za produkcijo (premog, nafta, petrolej, voda) znašajo po celem svetu 1 bilijon in 700 milijonov KW, ali 900 KW za vsakega človeka na svetu, kar je za vsakega prebivalca zemeljske krofle skozi celo leto desetkrat večja od moči najmočnejšega človeka. Te sile je bilo težko odkriti. A ko so bile odkrite, jih je lahko pomnožiti. Človeštvo stoji pred neverjetnim povečanjem vseh tek sil. A z druge strani stojimo pred vsem tem neprestanim napredkom racionalizacije in mehanizacije produkcije in pred vse večjim porastom bogastva. in pri vseh teh idealnih perspektfe* vah, kjer človeku daje narava neizčrpane sile v službo — kapitalisti odgovarjajo milijonom delavcev: Odveč ste!... Ni dela za Vas! Skrajšati delovni čas, da tudi nezaposleni delavci zavzamejo pri bogato pogrnjeni mizi svoje zasluženo mesto. To se mora zgoditi prej, predno se bo ultimativno postavilo vprašanje: ali je v resnici preveč ljudi na svetu in — kateri so tisti, ki so preveč. Bogdan Krekič. Cene kviSku - mezde padalo. Draginja narašča. Čim1 se je zima nekoliko poostrila, pa so cene iz neznanih razlogov porasle. Zato jc zima znatno poslabšala življenje siromašnih sploh, zlasti pa nezaposlenih. Deloma je dvigu cen, zlasti v južnih delih države vzrok ovirani promet. No, in če je na jugu promet oviran, potem morajo rasti cene tudi pri nas. Trgovci posredovalci ta-; ko priliko izrabljajo kolikor se jim poljubi. V trgovini, kljub slabimi socialnim razmeram, vlada danes nekaka anarhija brez kontrole in je zahteva, da se postavi kontrola cen za življenske potrebščine, kurivo, stanovanja in obleko. To nalogo bi morale prevzeti, oziroma biti pooblaščene predvsem občine, ki danes pač tupatam posredujejo, nimajo pa avtoritativne izvršne moči v taki meri, kakor bi bila potrebna. Dočim se vse blago draži, je samo eno blago, to je delovna sila. ki se pocenjuje, zakaj delavske plače stalno padajo. In če bi plače delavcev tudi ne padale, znači podraženje blaga pa- dec kupne moči več kot za eno tretjino. Delodajalcem to še vedno ne zadostuje, zakaj povsod tudi še dalje znižujejo plače, kakor bi hoteli delovni narod izstradati popolnoma. Svarilen opomin je to za delavstvo in skrajni čas, da se delavci in nameščenci zaščitijo v svojih strokovnih organizacijah. Zakaj, ker se dvigajo cene. se morajo zvišati tudi mezde. To bi bilo logično. To je naravna pravica delavcev in nameščencev. Ali tega ne bo brez bojai in organizacije, ker je cilj podjetnikov edinole — večji dobiček. Danska delavska vlada ie odloflla Preprečen izpor delavstva na Danskem. Zveza delodajalcev na Danskem je zahtevala, da naj pristanejo svobodne strokovne organizacije na 20 odst. znižanje plač, ki so določene po kolektivnih pogodbah. Strokovne organizacije so odklonile vsa- kršno znižanje plač. Zaraditega so delodajalci zagrozili, da bodo 1. februarja t. 1. izprli okoli 100.000 delavcev in delavk, kar pomeni eno tretjino strokovno organiziranega delavstva v majhni deželi Danski. Seveda ni bilo izključeno, da se izpor razširi tudi na drugo industrijo. Državno izvoljeno sodišče je poizkušalo poravnati spor. Ta ataka delodajalcev pa ni naperjena samo proti delavskim plačam, nego tudi proti Stauningovi socialistični vladi, ki po zadnjih volitvah okrepljena tudi predstavlja za delodajalce in reakcionarne družabne razrede na Danskem trn v peti. Ti sabotirajo vsako dejanje in vse ukrepe vlade, ki imajo namen ublažiti nezaposlenost in omiliti krizo. Po zadnjih vesteh je spopad med delavci in delodajalci preprečen na ta način, da je vlada dala skleniti v parlamentu poseben zakon, s katerim zabranjuje delodajalske represalije te vTSte. V zmislu tega zakona je za daljšo dobo prepovedan izpor in splošna stavka ob pogoju, da se kolektivne pogodbe ne smejo kršiti, ker v sedanji krizi in naraščanju se izobražujejo in organizirajo kljub r tisto mLakužo zaječalo. Agenti na račun prole- draginje vsaka taka akcija pomeni poslabšanje socialnih in gospodar* skih razmer. To izpričuje, kaj pomeni za delavstvo, če ima v državi delavstvo politično moč v svojih rokah. ČLANI CANKARJEVE DRUŽBE odračunajte še danes članarino za leto 1933, da dobite v oktobru 4 knjige za leto 1933/1934, ki bodo zelo lepe. Plačujte članarino v obrokih po 1 DIN VSAKO SOBOTO IN V 5 MESECIH STE PLAČALI 20 DIN, TO JE CELO ČLANARINO. — 1 Din vsako soboto manje se niti ne čutu — Blagajniki in pomožni blagajniki strokovnih organizacij, podružnic in sekcij, poberite od vsakega člana vsako soboto 1 Din, da bo Cankarjeva družba številna in močna! Pokažimo, da je naša volja močna in samozavestna! PomoZna akcija. ^ Kakor nam iz raznih strani prihajajo pritožbe, da se v pomožnih akcijah izvršujejo zlorabe, da se naših zastopnikov v odbore ne vabi, pozivamo vse zaupnike po Sloveniji, da nam nemudoma z dejstvi sporoče: 1. Kako poslujejo odbori? 2. Kam se odračimava nabrani denar? 3. Ali sodelujejo v pomožnih odborih zastopniki naših strokovnih organizacij. 4. Če ne sodelujejo zakaj ne? Ko bomo imeli konkretne ke, bomo posvetili v zlorabljanja, da bo kapitalizma ne bodo tariata krmili svojih podrepnikov. Pazite tudi na izvrševanje javnih del, ki se vrše s sredstvi za brezposelne, da ne bodo zopet siti dobivali delo, kakor je to že v nekem kraju slučaj. Strokovna komisija za Slovenijo Neurejen konzum premoga je vzrok krize v privatnih rudnikih Dravske banovine. Dan za dnevom se slišijo obupnej-ši klici iz naših največjih rudarskih revirjev Trboveljske družbe. Odpuščanje in upokojevanje delavstva je na dnevnem redu. Praznovanje šihtov se stopnjuje od leta do leta. Beda in obubožanost delavstva ter ostalega prebivalstva gre že v skrajnost. A k vsemu temu prihajajo še hujše vesti, ki dajo razumeti, da, ako TPD ne dobi več naročil, bo primorana gotove rudnike ustaviti popolnoma in delavstvo odpustiti. Grozna je beda že sedaj; večina delavstva strada že dobesedno in grozi še hujše. Kaj bo iz tega! In kaj je vzrok temu? V splošno bi se reklo: vzrok je vsesplošna kriza. Ja, ali le delen vzrok je to, glavni pa ni. In ravno to je, kar dela skrajno nezadovoljstvo med prizadetimi, ker vedo, da bi lahko posledice krize Za proračunsko leto Državni rudniki Ostali rudniki Rudniki Dravske banovine TPD Iz te tabele je razvidno, da so padla naročila pri TPD pri državnih železnicah napram letu 1929 za 22.1 % in naročila pri drž. rudnikih pa so se v istem času zvišala za 17.1%. Če sedaj vzamemo, da je tudi splošna produkcija v državi vsled gospodarske krize v letu 1932 padla na 73.24% napram letu 1929 in da je tudi konzum premoga na železnicah padel na 74.9%, potem bi po ključu iz leta 1929 še morala TPD v tem letu dobavljati drž. železnicam še vedno 700.000 ton, napram 920.697 tonam v letu 1929, a dobavljala je samo še 365.000 tonj torej 335.000 ton manj. V tem tiči glavni vzrok vsega zla v revirjih TPD. Rudarji pa so napravili v letu 1929 pri 8184 zaposlenih 2,565.136 šihtov, v letu 1930 pri 6796 zaposlenih 1,847.724, v letu l£>31 pri 6007 zaposlenih 1,497.676, v letu 1932 pa še pri samo 4885 zaposlenih le 1,217.293 šihtov. Torej od leta 1929 do 1. jan. 1933 se je pri TPD reduciralo 3299 delavcev, a še ostali pa so izgubili samo v lanskem letu 555.000 šihtov, kar pomeni izgubo na zaslužku 28 milijonov dinarjev. Celokupna izguba na zaslužku od leta 1929 pa do konca leta 1932 znaša nad 70 milijonov dinarjev. To je končni rezultat naše zgre- bile veliko manjše, če bi bila gospodarska politika v pravilni razdelitvi konzuma premoga drugačna. V letu 1929 je znašala celokupna produkcija premoga v državi 5.6 milijona ton. Od tega se je produciralo v rudnikih TPD 1.9 milijona ton, kar znači 34% od celokupne produkcije v državi. Leta 1932 je znašala produkcija premoga v državi še 4.1 milijona ton, to je padec napram letu 1929 za 26.76%. Produkcija rudnikov TPD pa je znašala v letu 1932 še samo 1. milijon ton, kar pomeni padec napram letu 1929 za 47.40%. Tako produkcija. Kako pa izgle-da konzum te produkcije? Kakor povsod, kjer ima država predvsem agrarni značaj, tako so tudi pri nas železnice glavni konzument premoga. Kako pa izgledajo premogovna naročila državnih železnic? 1929/30 1930/31 1931/32 1932/33 1932/33 28% 36.3% 35.5% 36.7% 45.1% 29% 35.9% 35.2% 37.1% 34.0% ' 43% 27.8% 29.3% 26.2% 20.9% šene gospodarske politike. Naj se trdi kar se hoče, 2500 brezposelnih rudarjev 4ie vštevši njih družine, so žrtve tega postopanja. Zakaj kljub temu, da smo v začetku rekli, da je del tega kriva splošna gospodarska stagnacija, bi se moglo pri pravilni razdelitvi naročil premoga pri sedanjem praznovanju šihtov še zaposliti 1846 delavcev. Če bi. pa ostalo pri sedanjem številu delavstva, bi mogel vsak poedinec na leto napraviti do 110 šihtov več. To je 310 šihtov namesto sedanjih 198. Nismo zgoraj navedenega napisali, da bi kdo mislil, da se predvsem zanimamo za koristi TPD. Ne, nikakor nel Nasprotno, mi vemo, da TPD na vse mogoče načine pritiska na delavstvo, da spravi svoj dobiček kolikor toliko kvišku. Ja, mi vemo celo to, da storitev delavstva kljub praznovanju zelo raste. Ali povedati smo morali, da bo naša javnost in merodajni krogi sprevideli, da je taka gospodarska politika nezdrava, če se lastnim državljanom njih eksistenca ogroža in ruši gospodarske temelje velikemu delu države, v tem, ko inozemski kapital mirno čaka brez vseh žrtev, da bo v gotovem času zopet mogel v še povečani meri izkoristiti svoj položaj na račun naše celokupnosti. SOM! Kujmo svojo bodočnost, bodočnost novega človeka! Zdruteni, organizirani, z Jeklenim „MI“ bomo zaznamovali novo stran v zgodovini človeltva, ko ne bo več človek človeku volk. — Zalo naj bo vsak, ki čuti krivico, vojičak v armadi svobodnih strokovnih organizacij In v delavski kulturni zvezi „Svobodi“. — Kujmo — izkujmo Cloveitvu novo sonce! Lepo uspela socialna teiaja v Breznem in vsem zaprekam. Udeleženci tečaja v Breznu. Kakor pred kratkim v Ribnici na Pohorju, so se v nedeljo, dne 5. t. m. tudi delavci v Breznem udeležili v velikem številu socialnega tečaja. Prvotno fbi se bil moral sestanek vršiti v gostilni Grubelnik, toda lastnik lokala je v petek nepričakovano sporočil zaupnikom, da ne 'da svojega lokala za to prireditev na razpolago. To postopanje omenjenega gostilničarja si bo seveda delavstvo dobro zapomnilo in bo skrbelo, da ne bo imel ta 'gospod preveč nadlege z delavci. Tečaj se ie nato vršil v dvorani go- stilne Gregl. Udeležili pa so se 'ga večinoma delavci, ki so zaiposleni v tovarni lepenke, deloma pa tudi žagarji in splavarji. O prvi točki 'dnevnega reda »Najvažnejša določila iz delovnega prava« ie predaval dr. iReisman, »O delovnem času in nadurnem delu« dr. Gojmir Jelenc, »O nalogah strokovne organizacije in delavskih zaupnikov« pa s. Eržen. Vsi predavatelji so želi za svoja poljudna in lahko razumljiva izvajanja obilo zasluženega priznanja. Udeleženci tečaja na Muti. Popoldne istega dne se je vršil socialni tečai tudi na Muti, kjer so tamošnji delavci do zadnjega .kotička napolnili lokale gostilne Dobnik. Tudi tu so poslušalci pazno sledili izvajanjem predavateljev ter iste nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Predavanja se je udeležil tudi župan s. Peternuš z ostalimi delavskimi občinskimi zastopniki. Ob tej priliki je delavstvo v Breznem, da ne govorimo o Muti, kjer se nahaja stara postojanka delavskega gibanja, pokazalo, da se pričenja dramiti in oklepati svoje strokovne organizacije. Na delavski tisk pa se je naročilo 30 novih naročnikov. Priporočamo delavstvu v ostalih krajih, da sledi vzgledu zgornje dravske doline, ker le zavedno in složno delavstvo si bo zboljšalo svoj položaj in kon&io zavzelo ono mesto, ki mu pripada. STROKOVNI VESTNIK. KOVINARJI. Položaj delavcev v kovin, podjetjih je na žalost skrajno obupen. Ako začnemo pri največjih podjetjih v Dravski banovini, to je pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, sta tam danes zaposleni samo dve tretjini delavcev. V tovarni za elektrode na Dobravi zopet preti redukcija. V tovarni »Westen« d. d. v Celju delata komaj dve tretjini delavcev in to 3 dni na teden pri najslabših mezdah in razmerah. Pri »Saturnusu« d. d. v Mostah se je vršila redukcija, ostali ipa gredo menjaje se na dopuste. Položaj kovinarskih delavcev je z vsakim dnem slabši. Vsak dan so redukcije, tako da nihče ne ve, če bo jutri še delal. Medtem pa, ko po nekaterih tovarnah delajo nadure, morajo drugi lačni na cesto. Pred par leti so se razni tovarnarji izgovarjali, da so prevelike plače in so,'pritiskali na nje ter jih znižavali, dokler niso pognali delavstva v ta obupen položaj, tako da delavec tako malo zasluži, da izgleda, da dela za svojo potrebo samo eno uro na dan, sedem pa za1 profit in za visoke plače raznih ravnateljev in delničarjev s 15.000—30.000 Din mesečne plače. Na eni strani je torej glad in 'brezupen položaj, na drugi pa luksuz. Danes pa pravijo podjetniki, da delavec premalo producira in da je len. Če misli gospoda, da je s tem delavsko vprašanje rešeno, ako kupi kapitalist v inozemstvu star, odslužen stroj ali kako drugo navlako in s tako staro ropotijo svojo tovarno modernizirajo, delavcem pa zato plače reducirajo in jih k delu priganjajo, se jako motijo. Danes je treba delavcem, ki so do skrajnosti izmozgani in izčrpani ter za podjetje vse dali, prejemke in stanovanja času primerno modernizirati, tovarne higijanično preurediti, potem se bo delavstvo laihko prilagodilo tej novi situacij: današnje produkcije in profitarstva. Sedaj pa vprašamo, koliko nosi delavec sam krivde na tem sistemu? Delavec nosi krivdo le v toliko, da je bil povsod, saimo v svoji strokovni organizaciji ne. Ln to je velika krivda. Ni se brigal in ne čuval svojih, potom strokovnih organizacij pridobljenih pravic in tako je podjetnik lahko vzel vse pridobitve, sedaj pa čakamo, kdaj pride tisti apostol, ki nam prinese rešitve. Sodrugi, rešitev ne pride od nikjer drugod, kakor od nas samih. — Treba je, da učvrstimo naš Savez, to je, da se vsi kovinarji organiziramo v SMRJ. Samo v skupni tborbi lahko dobimo nazaj, kar smo izgubili. Ko je .bil naš Savez močan, niso bile plače in razmere tako mi-zerne in ne velja izgovor, da organizacija nič ne pomaga. Nasprotno, kakršni so člani, taka je organizacija in tak je tudi uspeh! Ni zadosti, če se član vpiše v Savez, ampak potrebno je, da da svoje znanje in silo na razpolago, da povsod sodeluje in da ne misli »saj bodo brez men« ravno tako opravili.« Sodirugi, zadnji čas je, da se vzdramimo, kajti .osvoboditev delavcev je delo samih delavcev! Mi se moramo iboriti z združenimi silami za boljše življenje in za 'boljšo bodočnost! SAVEZ METAX.SKIH RADNIKA, PODR. CELJE ima svoi REDNI LETNI OBiNI ZBOR dne 5. marca ob 9. uri dopoldne v salonu pri »Zelenem travniku« v Celju. Dnevni red: t. Poročilo: a) predsednika; b) tajnika; c) blagajnika; č) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Smernice za bodoče delo. 4. Razno. Sodrugi in sodružice, pridite vsi na občni zbor, da pokažemo enotno voljo delavstva! SAVEZ METALSKIH RADN1KA, PODR. STORE ima svoj redni:letni občni zbor dne 5. marca ob 14. uri v gostilni Adrinek -v Štorah. Dnevni red: 1. Poročilo: a) predsednika; b) tajnika; c) blagajnika; 2) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Smernice ra bodoče delo. 4. Razno. Sodrugi in sodružice, pridite vsi na občni zbor, da pokažemo enotno voljo delavstva! SAVEZ METALSKIH RADNIKA JUGOSLAVIJE, PODRUŽNICA LJUBLJANA sklicuje za dne 26. februarja 1933 svoj REDNI LETNI OBremoga drž. železnicam samo državni rudniki naprami privatnim, pri čemer občutijo zle posledice tega zapostavljanja predvsem rudarji v Sloveniji, Točno ob pol 3. uri popoldne so se zaprle vse trgovine, obrtne, delavnice in drugi javni lokali v znak solidarnosti za skupni interes. Zagorje in okolica je izgledalo kakor eno samo veliko mravljišče; vse prebivalstvo se je valilo na obsežen prostor pred rudniško restavracijo na Toplicah. Impozanten je bil pogled na to pisano množico. .Tu je stal obrtnik, trgovec, uradnik poleg delavca in njegove žene, da kot posameznik manifestira skupno za interes celote in za* življenski obstoj posameznika v tej celoti. Predsedstvo shoda je vodil s. A. Krautberger, načelnik lokalnega odbora II. skupine za rudnik Zagorje, kateri je točno ob 3. uri otvoril zborovanje ter podal besedo s. M. Čo-balu. Sodr. Čobal, čeprav visoko v letih, je z močnim glasom v markantnih besedah: orisal vso bedo, ki je zavladala vsled vsesplošne svetovne krize med tukajšnjimi delavstvom in prebivalstvom, ki bi bila pa lahko veliko manjša, če bi se pri nas vodila pravilna gospodarska politika. Ostro je kritiziral krivce in jih pozival, da popravijo to, kar so zagrešili, zakaj vedo naj, da živi ljudje ne bodo šli brez odpora v zemljo. Za njim je poročal s. J. Golmajer, uradnik Delavske zbornice o uspehih delegacije, ki je bila tozadevno Poslana v Beograd. Tudi njegovemu govoru so zborovalci pazno sledili. { Nato so še govorili razni govorniki in tudi narodni poslanec g. Mravlje, ki je obljubil, da bo storil vse, da dobi Trboveljska več naročil. Za II. skupino je govoril še s. F. Šober, nakar je s. J. Arh ob koncu zaključnega govora predlagal brzojavko na vlado sledeče vsebine: Predsedstvu kr. vlade* Rudarsko delavstvo, nameščenci, obrtništvo in ostalo prebivalstvo občine Zagorje im okolice, zbrano na javnem protestnem zborovanju v Zagorju dne 13. februarja odločno protestira proti sedanjemu načinu zapostavljanja privatnih rudnikov napram. državnim pri nabavah premoga državnim železnicam. Zahteva odločno, da se te nabave v bodoče dele po ključu iz leta 1929. Dosedanji način postopanja, ki splošno škoduje gospodarstvu Dravske banovine, je predvsem zadel tukajšnje prebivalstvo, ki je vsled tega prišlo v skrajilo bedo in obup, čemur bo sledila katastrofa, če se to stanje ne izboljša. Ta brzojavka je bila soglasno sprejeta in podprta z mogočnimi vzkliki: Hočemo dela! Hočemo kruha zase in za naše družine! Dela in kruha! Nič več obljub! Nato so se zborovalci po zaključku shoda mirno razšli. SPLOŠNA delavska ZVEZA. Papirni čarji. Volitve delavskih zaupnikov in možatost krščanskih socialcev. Dne 28. januarja 1933 so se vršil« volitve delavskih .zaupnikov v papirnici Vevče. Nastopiti sta dve listi, in sicer: lista Splošne delavske zveze, ki . je dobila eno tretjino vseh oddanih glasov in 2, zaupnika in pa lista Krščanske strokovne zveze, ki je dobila dve tretjini in 5 zaupnikov. Za nas je 'bil uspeh povoljen, • posebno če (pomislimo, da smo letos prvič nastopili. Morda manj za nasprotno, stran, ki je bila dosedaj absolutna gospodarica položaja. Tozadevno je dne 29. .januarja objavil rezultat ljubljanski »Slovenec« s pripombo: »Zmaga krščanskih socialistov v Vevčah!« Pozabil pa je pripomniti nekaj, kar se mi zdi zelo umestno, iposobno iz njihovega moralnega stališč®, na katerem sloni ves njihov takozvani ipokret. Potrebna bi bila obenem pripomba: »Poraz krščanskih socialistov v Vevčah.« Kajti, kolikor smo pridobili mi, so izgubili oni in to jim prav gotovo ni ljubo in zato tega pripomnili niso. Zatorej naj bi raje podobne baharije odpadle in naj bi dosledneje zastopali one, ki so jim dali legitimacijo za to. Vendar pa smo mi z rezultatom lahko popolnoma zadovoljni, posebno še, če se zavedamo svoje moralne moči, pred katero imajo tudi oni rešpekt. Vsaj dozdeva se nam tako. Saj so oni kljub večini glasovali pri konstituiranju odbora za s. Jančarja, ki je bil nosilec liste Splošne delavske zveze in ga izvolili za .glavnega zaupnika, kar pa ni sprejel, ker po vseh moralnih pravicah to mesto pripada njim kot večinski grupi in ne nam — manjšinski. Kakšen namen je imelo vse to, se bo pokazalo pozneje. Saj se poznamo, imaimo že izkušnje z njimi in vemo, koliko velja pri njih moška, ali kot oni vedno pravijo, častna beseda. To se je pokazalo za časa skupne akcije za izvedbo volitev. Saj so se poedinci častno izjavili proti ikandi-daturi, vendar pa so bili tisti prvi na listi, Poleg tega so se izjavljali proti vsaki agitaciji in da naj s« pusti delavstvu prosta volja, da voli, kogar hoče. Vendar pa so izdali nebroj z debelimi črkami pisanih letakov s .pozivom, naj glasiu-jejo za njih listo. Take m podobno stvari uganjajo in to razumejc pod častno besedo. Takim .pa naj 'bi človek še nasedel? Sicer nas to ne zenira in se s tem ne belimo glave, toda. opozarjamo, če se nameravajo v bodoče igrati tudi z zaupanjem, ki jim ga je izkazalo delavstvo, da naj bolje preudarijo, da se jim to ne izjalovi. Raje naj to izkoristijo na način, da bo delavstvo kaj od tega imelo, če .pa se tega niso upali, naj bi bili stvar preudarili .poprej in naj bi ne delali1' .pompozne reklame za sebe in se ne 'Pustili izvoliti, .da bi veljala častna beseda. Sedaj .bodo pa že morali voditi to odgovorno funlkcijo. Celje. V nedeljo, dne 12. februarja se je vršil letni občni zlbor podružnice .Splošne del." zveze Jug. v Celju. Zbor je bil, sijajno ob-isikan in je ibila dvorana Delavske zbornice nabito .polna. Predsednik s. .Oset je .podal poročilo o delovanju podrulžnice, tajnik s. Podrebšek je prečital zaipisnik zadnjega občnega zbora in poročal, d'a ,se je vršilo v pretečenem letu 6 odborov ih sej in 5 članskih sestankov. Eno večje zborovanje, ki ga je sklicala podružnica za 13. marca 1932, je bilo prepovedano. Blagajnik s. Vidic je podal izčrpno blagajniško poročilo, za nadzorstvo pa je poročal s., Ferjane, ki je izjavil, da se je vršilo finančno poslovanje v le- -pem redu in predlaga blagajniku, kakor odboru absolutorij. S. Jakomin, tajnik oblastnega odbora S. D. Z. J. je poročal o položaju delavstva, gospodarski krizi in delovanju naših organizacij. Navzoči so poročilu z zanimanjem sledili in bodo šli z vnemo na delo za povzdigo organizacije Splošne delavske zveze Jug. Podružnica v Celju lepo napreduje. Organizirajo se tudi delavci in delavke tekstilne stroke. Delavci občinskih (podjetij se prebujajo in vstopajo v organizacijo. Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Oset Franc, .podpredsednik Roj-nič Rudolf, tajnik Kunej Franc, namestnik Podrebšek Franc, blagajnik Vidic Karel, namestnik Vogelzang Franc, Kelibič Maks, Planinc Franc, Virant Franc, odborniki. Nadzorstvo: P inter Anton, Ferjane Niko, Jegri-šnik Albin in Vrankar Mijo. Rogaška Slatina. Veliko se je že govorilo in tudi pisalo o krizi o*lavstva, to je o brezposelnosti, specijelno o steklarjih pa nikdar več kakor dve tri vrste, iudi ipri nas je steklarna, ki aaiposiuje 160 delavcev in delavk. Vseh 160 jc pa že od 7. januarja brez dela, to je brez kritna. Ze sedmo leto obratuje steklarna. Ko je .bila kriza na primer v rudnikih in drugih podjetjih na vrhuncu, mi še nismo dosti vedeli od' nje. Leta 1928 smo tudi stavkali 4 mesece, potem smo delali v redu do jeseni .1931 (19. sept. so prvič v Rog. Slatini ugasnili peč radi pomanjkanja naročil). Stali smo nič manj, kakor 7 mesecev, da je bila beda in uboštvo na vrhunciu, to bo vsak vedel. V letu 1932 smo delali redno 3 mesece, od avgjusta pa do 7. januarja, letos pa samo 2—3 krat na teden; sedaj smo pa že od januarja popolnoma brez dela. Da je delavstvo popolnoma izčrpano, ni nobenega dvoma, do danes (20. februarja) smo dobili komaj prvi obrok podpore od Borze dela. Res sta tukaj dva pomožna odbora, eden za reveže, drugi pa za steklarje. S podporami ;je tako: od nikoder nič, edino to lahko rečemo, .da nam je naš oblastni tajnik s. Jakomin izposloval pri Delavski zbornici Din 2000.—. Toda kaj je to, napram tolikemu številu1 brezposelnih, to je kot kaplja v morje, 'ko pa ne delamo že 8 tednov. Oblastni odbor S. D. Z. J. v Ljulbljani nam je tudi iziplačal pripadajoče podpore od organizacije. .Najtežje nas pa še čaka v bodočnosti, saj pravijo, lačen si lahko, da le raztrgan nisi, ker v želodec se na cesti lie vidi. Pomagajte nam', ali nas ne vidite, ali ne vidite svojih lačnih bratov in sester, kako propadajo, koliko otrok je, žen in mater; vse to . nam :pravi, da je tu treba pomoči, hitre pomoči. Apeliramo na vse, bodite trdni, stojte na braniku s svojo strok, organizacijo S. D. Z. J. in bodimo prepričani, da .se bo tudi . naša bodočnost izpremenila. Kranj. V nedeljo, dne 19. februarja se je vršil redni letni občni zbor naše strokovne organizacije, podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije. Predsednik s. Kerč je orisal v svojem poročilu delo podružnice v prošlem letu. Tajnik s. Provst je poročal o agitacijskem delu, sejaih in sestankih. .Blagajnik s. Podgornik je podal .pregled čez finančno iposlovanje .podružnice, .iz katerega je razvidno, da je imela podružnica skupno, dohodkov 'Din 24.572.75, izdatkov pa Din 12.850.65. Med izdatki je največ ja vsota Din 5.247.50, .ki se ie izdala za podpore brezposelnim, za list .»Delavec« se je izdalo Din 3.975.—, za inventar Din 1523.—. Ostali izdatki pa so za upravo, pisarniške potrebščine, poštnino, koleke, lokal i. t. d. V centralno blagajno je podružnica odračunala Din 9.980.90, njen lokalni fond pa izkazuje saldo Din 1741,20. Nadzorstvo je poročalo, da je bilo finančno poslovanje vodeno v najlepšem redu. Savezni tajnik s. Jakomin je nato v obširnem poročilu podal pregled delovanja oblastnega odbora S. D. Z. J. v Ljubljani in stanje naših podružnic .v Sloveniji. Naglasil je, da se iz .poročila .odbora podružnice v Kranju vidi, da je organizacija čvrsto delovala in k zaključku pozval navzoče članstvo, da započeto delo vztrajno nadaljujejo. Izvoljen je soglasno naslednji odbor: Predsednik Kerč Franc, podpredsednik Pristov Franc, tajnik Hrvat Lojze, blagajnik Podgornik Ludvik; Bajželj Pavle, Vrečko Franc, Stare Franc, Poličar Peter in Pave ■lunez kot odborniki. V nadzorstvo: Erjavc Ivan, Bizovičar Jože, Kozjak Anton in Novak Franc. Zaka) so s« preselili tekstilni tovarnarji Is ČSR k nam I Polom na Češkem. — Položaj vedno hujši: ni izvoza in ne konzuma. — Pri nas pa noč in dan obratujejo. — Kaj pišejo češki listi? Ponovno smo že pisali v naših listih o kričečem razmerju, v katerem se nahaja v naiši državi v najhujši gospodarski krizi privilegirana tekstilna industrija napram vsem ostalim slojem in podjetjem. Medtem ko pri nas vsi podjetniki ječijo vsled pomanjkanja naročil, zapirajo tovarne in odpuščajo delavce, ko' stoji trgovina’, ker pada od dne do dne kupna moč vseh slojev, ko že več let kmet, posebno naš mali kmet, ne more ničesar prodati, niti toliko, da bi plačal davke, v tem času ima kader tekstilnih tovarnarjev, menda z 90 odst. inozemci iz Avstrije in zlasti iz severne Čehoslovaiške, pri 'nas prav nebesa na zemlji. Carinska zaščita in nizke mezde. Ker je na urvoz tekstilnih izdelkov velikanska carina, ne morejo k nam uvažati tekstilni tovarnarji iz inozemstva. To povzroča, da še vedno rastejo pri nas nove tekstilne tovarne. §e bolj, kakor nizka ca--rina, pa vabi tekstilne tovarnarje iz Dunaja in s severne Čehoslovaške skromnost našega delavstva, ki gara po teh tovarnah za Dr. Reisman: DELOVNO PRAVO. Začeli smo razpošiljati to lepo knjigo, razlago socialnih zakonov v službenem razmerju. Knjiga je res poučna, kažipot, svetovalec in topel prijatelj vsakemu. Tudi oblika je okusna. Ima 190 strani in stane samo 5 Din. Kdor še ni naročil, naj jo takoj naroči, ker se je knjige tiskalo samo gotovo število izvodov in bo najbrže kmalu zmanjkala. mezde, kakršne pozna še samo kitajski tovarnar. Vsled tega trpi tudi naš konsument, ker na trgu tekstilnega blaga ni več konkurence, ampak diktirajo iste ipoljulbno naši »domači« inozemski tovarnarji- Krnet pa zato ne more prodajati svojih izdelkov, ker zopet inozemstvo od nas ne kupuje agrarnih produktov, če ne more k nam uvažati tekstilnega blaga kakor popreje. Inozemci pa imajo iz tega v času naše najbujše bede ogromne, še vedno mjlijonske dobičke. Delajo ravno sedaj brez vsakega rizika, ker prodajajo le proti gotovini. Kaj pišejo češki listi? — S starimi stroji ▼ Jugoslavijo! Doma, v Avstriji in Čeh oslov aški, ,pa bi bili ti naši milijonarji že davno bankrotni. Njihovo edino delo bd še Ibilo, da bi že par let čuvali svoje zapuščene, prazne tovarne in stare stroje. Ne morda iz bratske ljubezni, aimpak da se rešijo popolnega poloma iz revščine, in ker so zvedeli, kaka zlata pšenica bi jim lahko cvetela v Jugoslaviji, so ti kapitalisti pobrali svoje stare stroje, ne kapitala' in z njimi prišli v, Jugoslavijo ter tukaj, večina celo s pomočjo naših denarnih zavodov, postavili tekstilne tovarne. Naše občine pa so jim1 v svoji naivnosti še darovale krasna stavbišča in še nudile druge ugodnosti, .da so se ti tujci ustvarili najdonosnejše .zlate jame. Kajti doma bi bili nemogoči Počasno, toda neizbežno propadanje. Pravkar pišejo češki listi sledeče o obupnem stanju tekstilce industrije v ČSR. Revija »Pritomnost« od jan. 1933 piše dobesedno sledeče: »Situacija tekstilne industrije je naravnost obujpna. Če me je v letih 1929 in 1930 govorilo o pasivnem životarenju, je mogoče danes govoriti o počasnem, toda neizbežnem propadu. Usoda naše tekstilne industrije je v zgodovini vseh držav celega sveta edinstvena. Naša republika je podedovala po Avstro-Ogrski 81 odst. tekstilne industrije in proti temu samo okrog 28 odst. prebivalcev, oziroma konsumentov. Po prevratu je začelo pri nas v tekstilni industriji čez 2000 podjetij, pri čemur je našlo zaposlitev in preživljanje okrog 600.000 oseb. Do leta 1930 je vzdržalo obrat komaj 1531 podjetij in število uslužbencev je padlo na 277.505 oseb, oziroma za 4 odst. Od leta 1930 do leta 1932 je propadlo v tekstilni industriji zopet nad 10 odst. podjetij, tako da dela danes še samo okrog 60 odst. tekstilnih podjetij. Najhujše zlo pa je v tem, da je moralo teh preostalih 6$ odst. podjetij vsled izgube eksporta — z majhnimi izjemami — znižati produkcijo za 50 do 70 odst. Tako je .padla stopnjema kapaciteta tekstilne industrije na samih 30 do 35 odst. Vprašati ®e je, če je to stanje vzdržljivo in kako dolgo? Vsak misleči človek ne more na to vprašanje, četudi bi ibil še tak optimist, odgovoriti drugače, kakor da se mora pri teh razmerah v bližnjem času vse ustaviti. To si lahko izračunamo na prstih. Izvoz ie prenehal, domača trgovina padla. Izvozna trgovina je prenehala, domača trgovina padla, režije in socialna bremena pa so .pri .današnji 30 do 35 odst. produkciji v mnogih slučajih ista, kakor prej pri 100 odst. obratu, trgovske izgube in davki rastejo, bančni kredit stane od 14 dk> 15 odst., a odjemalci plačujejo vsled slalbe kupne sile povprečno po 4. do 6. mesecih. Kateri podjetnik se ob teh neznosnih okolnostih ni zrušil, je obsojen k smrti jutri ali pojutrišnjem. In kaj potem — kdo bo preživljal stotisoče nezaposlenih itd.?« Pri nas pa delavci jokajo pri strojih ob 16urnem delu«.. Takšno je torej stanje v ČSR, odkoder so privandrali naši tekstilni milijonarji, čeprav dobro .vedo, kako bi se jim doma godilo, vendar dan, na dan hujše izrabljajo in izimozgavajo naše bedno delavstvo. V Mariboru imamo slučaje, ko delajo naši državljani tem inozemcem 12 do 16 ur na dan, in izčrpani jokajo ob strojih, ko dobijo potem vsako, drugo soboto za to 14 dnevno delo v tovarnah, kjer letijo stroji noč in dan, celo samo po Din 150.— in morajo s tem živeti z rodbino vred. Kako?... Ali še vedno ni nikogar, ki bi zavrl to uničevanje naših državljanov? SoM! Kupujte in zahtevajte povsod kruh in pecivo iz Prve delavske pekarne, r. z. z o. z., podružnica v Ljubljani, Postojnska ulica 11, desno. Telefon 31-71. Sodražice! LESNI DELAVCI. Mizarji — Ljubljana. Podružnica ljubljanskih mizarjev in ta-petnikov je imela svoj 38. redni letni občni zJx>r dne 12. februarja. t. 1. v mali dvorani Delavske zbornice. Občni zbor je vodil s. predsednik Bricelj. Orisal je delovanje podružnice ter se uvodoma spominjal umrlega s. Flandra. V znak počaščenja so vsi navzoči vstali. Težka je bila borba v poslovnem letu, morda nas čaka še težja. Velika nezaposlenost vlada povsod^ Po večjih obratih se dela s skrajšanim delovnim časom Podružnica ie bila povsod, kjerkoli je bila poklicana, vršila svojo dolžnost, v kolikor je bilo možno. Sestanki in shodi so se vršili po potrebi. Je t/u nekaj bivših funkcionarjev, kateri vedno trdijo, da ni nekaj v redu. Ko smo jih pa pozvali, naj to dokažejo, so sc ti junaki ustrašili ter se niso odzvali. Mi jih ponovno kličemo, da je še dosti mesta v organizaciji, v katero naj vstopijo. V 38 letnem delovanju podružnice je bila borba težka skozi vsa leta in borba nas tudi še čaka. Sodr, Bricelj je pokazal mladini 80 letnega starčka s. Bečena, ki je bil 45 let pri enem podjetju zaposlen, ker pa je star, ga je podjetje odpustilo. Sedaj mu je edina pomoč organizacija. To nas čaka vse, česar naj sc tudi zavedamo. Sledila so ostala poročila in sicer tajnika, blagajnika in kontrole. V imenu nadzorstva je poročal s. Okretič ter predlagal staremu odboru absolutory, kar je članstvo sprejelo na znanje. Po 5 minutnem odmoru se je izvolil sledeči podružnični odbor: predsednik s. Dobrajc Polde, podpredsednik s. Bricelj Niko; tajnik s. Jernejčič Franc, namestnik Kompare Jože; blagajnik Tope Virant, namestnik Palek Lojze. Odborniki: Vilfan Matevž, Berčič Stane, Geob-hardt Venci, Japelj Lojze, Vilfan Franc, ta-petuik; namestniki: Žužek Franc, Gregorič Josip, Vrbnic Josip. Kontrola: Kralj Tone, Okretič Vladimir in Erjavec Lojze. Gospodar: Žagar Franc. Zastavonoše: Hafner Ciril, Intihar Andrej, Zanoškar Ivan. Ker se bo letos vršila tudi skupščina Osrednjega društva lesnih delavcev, smo tudi izvolili delegata, in sicer ss. Dermastija in Nagliča ter se bo v kratkem vršil shod, ki naj da direktive tem delegatom. Razvila se je nato živahna debata, v katero so posegli mnogi sodrugi. S pozivom na delo za organizacijo je s. Bricelj zaključil občni zbor ob 11. uri do- poldne. Stari trg pri Rakeku. Dne 5. februarja 1933 se je vršil pri nas občni zbor naše podružnice. Zanimanje jf bilo zelo veliko. Mala dvorana Delavskega doma na Marofu, kjer smo vedno imeli shode in zborovanja, je bila premala, tako da se ie moral občni zbor vršiti v veliki dvorani. Preko 200 izstradanih delavcev sc jc občnega zbora udeležilo. Vsi funkcionarji so podali svoja poročila, katerim so navzoči z zanimanjem sledili. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik Ravšclj Jakob, podpredsednik Petrič Matija; tajnik Levec Franc; blagajnik Korošec Ivan, namestnik Plos Franc. Odborniki: Avsec Ivan, Razdrih Feliks, Strle Franc, Mihelčič Franc; namestniki: Potecin Jože, Trape Janez, Mlakar Matevž, Bavec Jakob. Kontrola: Stare Franc, Plos Franc in Truden Anton. Nato je poročal centralni tajnik s. Bricelj iz Ljubljane. Orisal je težki položaj, ki ga (bojuje organiziran proletariat. Po vseh krajih, kjCr so bili lesni delavci .po raznih žagah in šu-mah, vse stoji in počiva. Umetna gospodarska kriza je vrgla na tisoče in tisoče lesnih delavcev v brezdelje. Po veliki večini so gospodarji teh lesnih podjetij bogati graščaki, ki te krize ne občutijo. Gotovo i£, da smo si tega precej sami krivi, ker smo čakali pomoči od zgoraj, ali pa smo blatili tistega, ki je ustvarjal. Danes vsakdo prizna, da jc potrebna organizacija. Poprej tega ni znal! Sila razmer in 'brezdelje tirata delavstvo, da začenja misliti na skupno borbo na organizacijo. Le potom močne organizacije si bomo kos priboriti boljše pogoje za življenje. Razvila se je živahna debata med so-drugi ter so prišle vse težkoče, ki jih bije peščica organiziranih, na tapet. V najlepšem razpoloženju in s pozivom, da naj se organizirajo vsi lesni delavci, je s. Petrič zaključil občni zbor. Mkuji ▼ Litiji. * Podružnica Osrednjega društva lesnih delavcev v Litiji je imela svoj redni letfli občni zbor dne 19. februarja 1933 v gostilniških prostorih Cerar ob 9. uri dopoldne. Občni zbor je vodil poslevodeči predsednik s. Župančič ter podal predsedniško poročilo. Tajniška poročilo je podal s. Levec, blagajniško pa s. Kos. V imenu nadzornega odbora je poročal s. Brlot. Vsa iporočila so bila brez ugovora sprejeta, nakar sc je dala odveza staremu odboru. Po kratki debati pa se je izvolil potem novi podružnični odbor, iin sicer: predsednik Primožič Valentin, podpredsednik Župančič Janez; tajnik Gregorič Valentin, namestnik Levec Ivan; blagajnik Kos Martin, namestnik Brlot Ludo-vik. Odborniki: Marn Ivan, Drčar Franc, Bonča Alojz, Bratun Franc, Lovrin Josip; namestniki: Župančič Ftanc, Eltrin Josip, Levec Ivan. Nadzorni odbor: Župančič Franc. Kristan Jakob, Matevž Tomaž. Centralo O. d. 1. d. je zastopal centralni tajnik s. Bricelj iz Ljubljane. Pojasnil je pomen organizacije ter njeno delovanje. Še danes, v tako kritičnem času, nočejo delavci spoznati organizacije in se je oprijeti! Saj jc organizacija danes še edino orožje, ki ga delavec ima. Pojavljajo se gotovi bivši člani, ki so vse podpore izčrpali ter so mislili, da jc organizacija molzna krava, od katere naj potegnejo vse, kar se pač da. Pojavil sc jc tudi pri nas v Litiji gotovi Gzergzek Franc, ki trdi, da od organizacije ni nič dobil. Ugotovilo se je pa po potrdilih pri centrali, da je dobil brezposelno podporo v znesku, ki mu jc pripadala, in sicer Din PD5.—, nato pa jc odšel iz Ljubljane, ne da bi sc odjavil. Ker pa dobro poznamo tega bivšega »člana«, bi mu svetovali, naj bi šel v Španijo ali Mehiko, ker tam bi bil dobrodošel! Mnogi delavci imajo strah pred podjetnikom ter se bojijo vstopiti v organizacijo, češ, da ga potem podjetnik lahko odpusti, kar pa jc jalov izgovor. Dobro vemo, da so vsi 'podjetniki organizirani ter jim delavstvo tega nc hrani; tako pa tudi podjetniki nimajo pravice braniti delavstvu, da se organizira. Danes zna samo še organizirani proletariat čuvati svoje delavske pravice in poleg tega še tudi vse one pravice, katerim še danes velja zasmeh. Sodrugi! Življenje je borba! V tej borbi je potrebno, da proletariat bojuje bombo do končne zmage. Lesni delavci, zganite se ter pristopite k naši organizaciji, da se skupno borimo za izboljšanje našega mdzernega položaja! ilVILCI. Pivovarji — Ljubljana. Pivovarniški koncem »Union«, da se tako izrazimo, je tekom nekaj let zadušil pivovarne v Mengc-šu, v Lescah, v Laškem, v Mariboru ter vlada takorekoč nad celo Slovenijo, Uradno je za leto 1932 izkazal 20 milijonov čistega dobička. Dividende so torej neokrnjene, kriza se jih ni (Dotaknila. AH.... da se zavarujejo že v naprej nedotakljivosti svojih dividend, lo počasi poslabševali položaj delavstva v svojih pivovarnah v Mariboru in Ljubljani. Pivo so medtem podražili že štirikrat Deputat piva delavcem se je pa vzel. Sedaj pa reducira delavce tudi v Ljubljani, kakor jih jc v Mariboru, a ostalim hoče znižati mezde, ki so že sedaj takorekoč beraške, za 12%%. Strokovna organizacija v pivovarni »Union« sicer ni 100%, tudi je bila dosedaj nekoliko premalo aktivna. Vendar ta pritisk delodajalca je vzdignil delavstvo, da je na svojem sestanku: 21. f. m. polnoštevilno povedalo upravi pivovarne »Union«, da ne dovoli znižanja plač in tudi nobenih redukcij delavstva. Sestanek je 'bil 'polnoštevilno obiskan in pokazal vso odločnost pivovarniškega delavstva. Sklep je ibil, da centrala živilskih delavcev v imenu vsega pivovarniškega delavstva. zaposlenega v pivovarni »Union« pove, da na predvidene redukcije delavskih mezd za 12.5% nikakor ne more pristati, ker so se v zadnjem času zvišale vse življenske potrebščine za okrog 25—30%. Tako znižanje bi bilo preobčutno, ker jc delavstvo svoj čas že itak pristalo, da se je ukinilo depu-tatno pivo mesto takratnega znižanja mezd. Poleg tega je pa uprava pivovarne že štirikrat zvišala ceno pivu, ne da ibi se pri tem oziralo na položaj zaposlenega delavstva. — Delavstvo jc pripravljeno znižati delovni čas za 16 ur mesečno, samo da se preprečijo vsake nadaljnje redukcije delavstva. Delavstvo zahteva, da se odpoved delavstva takoj prekliče in da uprava odgovori na stavljene zahteve do 24. t. m. do 12. ure, ker se bo ob isti uri vršil sestanek vsega delavstva za nadaljnje ukrepe. O rezultatu 'bomo poročali v prihodnji številki. Eno je, danes je mogoč uspešen 'boj le :pod organizirano močjo in 100% solidar' nosijo vsega delavstva, zaposlenega v eni tovarni. Kdor še tega sedaj ne vidi in ne spozna, je škodljivec sebi in vsem in je tre ba tako dvoživko naravnost izriniti iz obrata. Kdor ni z nami, je proti nam in proč z njim. Peki Maribor. Redni letni občni zbor podružnice živil cev. Ob nabito polni društveni dvorani član stva, se je vršil dne 12. t. m. redni občni zbor podružnice iivilcev, da položi račune poslovanja za prošlo leto. Iz poročila pred sedinika s. Klinara se je ugotovilo, da šteje podružnica pekov 113 članov, za 10 članov več od zadnjega občnega zbora. Podružnica jma tudi dva kulturna odseka: pevski in tam huraški zbor. članskih, sestankov je bilo 7 med temi 1 redini občni zbor, 5 članskih zborovanj in božičnica brezposelnih, nadalje 8 odlborovib sej in več važnih posvetovanj. Prošlo leto je bilo sila živahno v delovanju odbor se je tmdiil neumorno za dobrobit članstva, 'toda uspehi so ibili le malenkostni 'Blagajniško poročilo s. Šundnera je bilo zelo zanimivo, izplačala se je na .podporah ogromna vsota Din 19.834 in sicer rednih Din 12.426, izrednih Din 2406, bolniške Din 100, potne Din 210 in božične Din 4692. Pač zna menje časa. 2e v tem dejstvu je vidna velika korist razredne organizacije za svoje član' sivo. Stanje podružnice je Din 56. Predsednik pevskega odseka s. Bratuša je poročal o položaju tega za organizacijo velepomembnega kulturnega odseka. Pevski zbor šteje 32 aktivnih in 232 podpornih članov. Odsek je v dobrih rokah, deluje pridno in živahno. Za tamburaški odsek jc poročal predsednik s. Jazlbinšek. Ta odsek ima 15 sodelujočih članov. Zadnji čas je opažati disciplinirano delovanje in lep napredek. Posredovalec dela s. Ozmec je poročal o delovanju te važne funkcije za organizacijo. Slišalo se je, da je dobilo iz organizacije 6 sodnu.gov zaposlitev. Opažati je zadnji čas, da se bavijo s tem delom povsem neupravičeni ljudje, katerim bo treba stopiti na prste. Stanje sekcije pivovarnarjev je žalostno, šteje le 6 članov in to vsled popolne ustavitve obrata. Sklenilo se je, da sekcija likvidira, obstoječe članstvo pa se pridruži pekovski organizaciji. Pri točki volitve, jc članstvo izvolilo sledeče funkcionarje: predsednik * Klinar, Rakuša, zapisnikar Vesenjak, Korošec, blagajnik šundner, Vesenjak, pregledniki Košar, Bratuša, Premužak, širši odbor Poš, Šloif, Butja, Franc, posredovalec Ozmec, delegati Rakuša, Klinar in Šundher. V novem odboru so sami zavedni sodrugi, ki dajejo dovolj jamstva za uspešno bodoče delovanje. Mnogo je članstvo razpravljalo o veliki akciji živilskih organizacij za uzakonitev nedeljskega počitka in odpravo nočnega dela. Debata je bila zelo živahna dn zanimiva. Glasom sklepa plenarne seje v Ljubljani se zbirajo podpisi pomočnikov, kateri se predložijo kr. banski upravi, da bo končno uvidela mnenje ogromne večine pomočnikov in nujno potrebo po ureditvi eminentnega vprašanja ureditve delovnega časa’ v pekovski stroki. Podpise je dalo 88 pomočnikov, s tem jc članstvo pokazalo odločno voljo in zahtevo po socialni remeduri v živilski stroki. Razmere, ki vladajo v pekovski stroki, so zares vnebovpijoče, vajenci se izrabljajo do brezmejnosti, pomočniki imajo po večini sramotne delovne pogoje, ikrošnjarenje se je razpaslo do ostudnosti, zares strašne razmere in to v kulturni Sloveniji. Zato je zahteva vseh pomočnikov po socialni ureditvi pekovske stroke povsem upravičena in utemeljena. Zahtevamo ponovno od kr. banske uprave, da se končno enkrat usliši mnenje večine 'pekovskih pomočnikov. V celoti je občni zbor pokazal veHko razredno zavednost članstva, agilno delovanje v ipokretiu in stremljenju po višji kulturi. Sodrugi, takih, 'dobro uspelih sestankov si želimo še več, tedaj ne bo dolgo čas, da bo Vaš vrli pevski zbor zapel mogočno: Mi vstajamo in vas je strah. Zato na delo in pozdravljeni sodrugi. R. Dne 26. marca 1933 se vrši kongres živilskih delavcev v Ljubljani v prostorih Delavske zbornice ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega kongresa. 2. Poročilo odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. 'Določitev smernic za bodoči pokret. 5. Razno. Podružnice prosimo, da si vzamejo na znanje in izvolijo svoje delegate. Obl. odbor. OBLAČILNI DELAVCI. Zahvala. Podpisana se najiskrenejše zahvaljujem organizaciji oblačilnih delavcev, ki mi je ob smrti mojega moža priskočila na pomoč z zneskom 600 Din. Prav tako se zahvaljujem vsem sodru-gom, ki so poklonili venec in spremili pokojnega v tako velikem številu na zadnji poti. Košir Jožefa. BRIVCI. Kako Jo x organizacijo brivskih pomočnikov! To vprašanje se še ni mnogo obravnavalo v našem listu, odkar se agllnejše udejstvujejo tudi brivske organizacije v Sloveniji. Mislim pa tudi iznesti nekoliko svojih pomislekov, odnosno načrtov za čim bolj uspešno skupno delo, za ojačanje^ in dvig naših strokovnih orgpizacij. V današnjem času, ko so vse meje zaprte, da si delavstvo ne more izmenjati svojih delovnih moči, je naša stroka najbolj prizadeta vsled nenormalnega porasta naraščaja in si delavstvo vsled nad-produkcije samo poslabšuje svoj položaj. S tem v zvezi je vprašanje plač, napitnine, delovnega časa, nedeljskega počitka, omejitve vajencev itd. V Sloveniji se udejstvujejo strokovne organizacije brivskih pomočnikov v Ljubljani, Mariboru in Celju. Pogrešamo pa pri vsej dobri volji, ki jo kažejo posamezne podružnice, da ni prave skupne vezi, ki naj veže vse podružnice za vsak skupni nastop odnosno borbo za izboljšanje sedanjih težkih razmer. Seveda je treba upoštevati, da imamo še mnogo neobdelanega materijala v svojih vrstah, da se tako suhoparno izrazim. Prišel bo čas, ko bodo tudi brivski pomočniki iskali svojo strokovno organizacijo, da jim pomaga braniti njihove poslednje pravice ali tedaj je vpra- šanje, ako bodo organizacije to mogle storiti. V sedanji težki vsesplošni krizi je pričakovati, da se bodo gg. mojstri zopet izmislili, da delajo v izgubo in tedaj bodo še sedanje plače in plačice začele rapiduo padati. Pričakovati je od nezavednih pomočnikov, da bodo prvi dvignili svoj glas, da se je treba temu upreti, ali ako ne bo tedaj močne organizacije, ne bo mogoče preprečiti niti najmanjšega napada na delavske pravice s strani mojstrov. Mislim’, da ne bi bilo treba še posebej povdarjati, kolike važnosti je močna strokovna organizacija za delavstvo. Ali je res treba vedno znova poučevati brivske pomočnike, da je za ohranitev delavskih pravic potrebna disciplinirana strokovna organizacija? Pozivamo še enkrat brivske pomočnike, kateri še vedno slepi tavajo okoli in ne vidijo požrtvovalnega dela nekaterih sodrugov, da pristopijo k strokovni organizaciji ter s tem postavijo trden temelj za bodoče delo, za izboljšanje naših razmer. Čim več nas bo, tem večji bodo uspehi in nikdar ne pozabite, da: Jaz sam sem nič. Ml vsi smo moč. Brivski pomočnik. Medstrokovni odbor (Strokovna komisija) v Mariboru sklicuje za nedeljo. dne 26. februarja t. 1„ ob 9. uri dopoldne v prostore Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II, svoj letni OBtNI ZBOR (plMHIIl) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju Strokovne komisije. 2. Volitev nove strokovne komisije. • 3. Raznoterosti. Vabljene so vse podružnice, da se po svojih odborih udeleže tega občnega zbora. Razno. Podaljšanje tarifnih pogodb na Norveškem« V I. 1931 je imielo norveško delavstvo velik dolgotrajen boj, v katerem so bile sklenjene tarifne pogodbe, ki določajo obenem, da se naj mezde konec leta 1932 avtomatično regulirajo po Indeksnih številkah živi jenskih stroškov, to jc po podražitvi ali pocenitvi življen-skih potrebščin. Indeksna številka se je do konec leta znižala za 3 odstotke ter bi zaraditega morale biti avtomatično znižane plače za 3 odstotke. V mesecu januarju pa so se vršila pogajanja med zastopniki delavskih in delodajalskih! organizacij, na katerih sta se obe skupini zedinili, da se mezde v zmaslu indeksne številke ne znižajo, marveč, da se tarifne pogodbe neizpre-menjeno podaljšajo za eno leto. Ker so vse podjetniške zveze pritrdile temit dogovoru, je na Norveškem delovni mir zagotovljen za nadaljnje leto na podlagi sedanjega mezdnega stanja. Žitnik Peter splošno kleparstvo, specialna instalacija strelovodov, .Conco" izolacije za Dravsko banovino ► Ljubljana Ambrožev trg 9 Tal« ton 11*41 Izdala konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Llubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.