\
^s^iinpir
y Posam. štev. Din I*—, j četrtkova in sobotna g številka Din 1.50	*
,,TABOX', iz*iajp vsak dan, rasveiP
nedelj in pravnikov, ob 18. un * datumom naslednjega dne. Stane mesetxto po pošli D 12*50, 7a in o* ~ zecistvo D 20 50, dostavljen na dom ua Din 14*-—, nalzkaznieo Din 12*50.
»NARODNI LIST«* (četrtkova štev. 9 ,,Tabora**) ac naroča kot tednik 2~ in stanc mesečno 2 Din, četrt- == letno 6 Din, polletno 12 Din, ES r.. celoletno 22*50 Din
Kp.ročnina sc plačuje r naprej« g
il!llllll!lllllliilllllllllllllllllll!illlll!IIIIU!l»inilllHllllllllli
Licejska knjižnica
J.
(HSRODN
ILi JL
Posam. štev. Din 1*— četrtkova in sobotna številka Din 1-50
UREDNIŠTVO .Tabora* ia ,N»» rodnega lista- je v Mariboru, Jur* čičeva ulica 4, L nadstropje. — Telefon interurban štev.^ 276. — =3 Rokopisi št ee vračajo. =*=»
UPRAVA je v Jurčičevi ni. Št. 4, pritličje desno. — Telefon Št. 24. SHS poštno-ček- račun za wTabor*" 11.787, za .Narodni list- 12.853.
Na naročila brez denarja are ne ozira. Inscraine cene po dogovoru.
Leto: V. (511).
Maribor, četrtek 10. januarja 1924.
Stev: 8 (2).
Na pravi poti!
M ari bor, 9. jan'.
Napredno politično gibanja v mariborski in ljubljanski oblasti je pričelo v zadnjih mesecih razveseljivo napredovati. Zdi se, da jo vendar vsaj že ponekod premagano mrtvilo, ki je nastalo po zadnjih neugodnih volitvah v naprednih ljudskih masah, pa tudi med inteligenco samo. Še ne povsod! Še so kraji, kjer naprednjaki spe spanje pravičnikov in ;j!h Si mogoče zdramiti niti z najhujšimi bombami. Razveseljivo pa jo, Ja je v kmečkih vrstah samih zopet začelo vreti — nezadovoljstvo z neuspehi klerikalnih tigrov tira to od težkih davčnih in drugih bremen tepeno ljudstvo ponovno h krepki samoobrambi.
Naša demokratska stranka je tekoin eadnjih mesecev v celi Sloveniji priredila nešteto shodov in sestankov, icui turnih, gospodarskih in drugih Predavanj. To delo se bo tekom prihodnjih mesecev še podvojilo, ako bo med našo inteligenco, slasti pa tudi med našimi naprednimi kmetskimi in drugimi gospodarskimi sloji dovolj dobre volje. Treba je zlasti danes, ko gre razvoj našega državnega iivljenja z velikimi koraki svojo pot, vzbujati v širokih vrstah ljudstva zanimanje vsa pereča vprašanja: za vpra-§c.nje oblastne samouprave in volitev v oblastno skupščino, za vprašanje s rezke 6amouprave jn volitev v srezke skupščine, zlasti1 pa tudi za občinske volitve, ki 60 imajo letos vršiti po Sloveniji. Pričakovati je, po vseh znamenjih sodeč, tudi zopetnih volitev v narodno skupščino,
-Na drugem mestu objavljamo poziv glede poprav volilnih imenikov, katere se morajo uradno izvršiti tekom! tekočega meseca. Važno je, da se vsi naprednjaki že sedaj zanimajo za volilne imenike- ker ho ob času razpisa volitev že zopet premalo časa za reklamacije in za izvršitev drugih potrebnih formalnosti.
Vidimo torej, da nas naprednjake čakajo tekom letošnjega leta ogromne naloge, katerim bomo kos le, ako se v neprestanih stikih z ljudstvom nanje temeljito pripravimo. Zato pa moramo z veseljem povdaritl, da je vodstvo demokratske stranke v Sloveniji na edino pravi poti s prirejanjem: političnih in gospodarskih shodov in' drugih predavanj. Nobena koncentracija in noben blok naprednih strank ne bo prinašal koristi in uspehov, ako bodo napredne stranke držale roke križem in bodo samo Rogu udano čakalo razpisa novih volitev. S tega stališča iskreno pozdravljamo razmah dola, ki ga vrši tekom zadnjega
pol let demokratska stranka ne le po mestih in trgih, ampak tudi na deželi.
Glav na dolžnost vseh naprednjakov v Sloveniji pa seveda bo, da zlasti za bodoče oblastne, srezke in občinske volitve spregledajo in uvidijo nujno potrebo skupnega nastopa. Narod malih strank je razbita armada, ki si med sabo pušča kri in ne vidi nasprotnika. Dobro vemo, da pristaši vseh naprednih strank zlasti na deželi uvide vajo potrebo Čim tesnejše združitve naprednjakov. Demokratska stranka že dve leti sera povdarja to p». trebo. Ob priliki zadnjih volitev vodstva drugih naprednih strank niso hotela uvideti te potrebe. Posledica je bila poraz Vseh naprednjakov. Ali so se iz tega vodstva drugih naprednih strank kaj naučila ali ne, bo pokazala bližnja bodočnost. Mi Pa vemo iri lahko poslužimo z dokazi z Vseh shodov Demokratske stranke na deželi, da so povsod tudi pristaši SRS ln drugi rprpredpjaki za skupep nastop. InJ
Narodni poslaniki poklicani za 15. januarja v Beograd.
Beograd, 9. jan. (Izv.) Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič je po konferenci s Pašičem sklenil sklicati narodno skupščino poprej, nego se jo pričakovalo. Včeraj že je odredil, da
se povabijo poslanci za 15. tnt. v Beograd. Kedaj se sestane narodna skupščina, še ni določeno, možno pa je, da za 15. tni,	i
Pred pričetkom konference v Beogradu, j
Dr. Bcneš danes 9. tm. dopoldne prispel v Beograd. — Popoldne oh 4. uri prva soja.
Beograd, 9. jan. Danes dopoldne je prispel semkaj z veliko zamudo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš s soprogo. Z njim je prispel tudi naš praški poslanik g. Nešič. Na kolodvoru ga je sprejel zun. minister dr. Ninčič s soprogo, njegov pomočnik Panta Gavrilovid. Branko Lazarevič, vse osobje češkoslovaškega poslaništva v Beogradu ter višji uradniki našega zunanjega ministrstva. S kolodvora se je peljal dr. Beneš v Grand Hotel, kjer je bil pripravljen za-jutrk. Rumunski zun. minister Buca radi zamude vlaka, nastale vsled snežnih zametov v Vojvodini in Romuniji, še ni prispel. Prihod vlaka je napovedan za drugo uro popoldne. Prispel pa je že naš poslanik v Bukarešti čolak-Antič. Ako prispe minister Duea pravočasno, bo popoldne ob 4. uri prva oficijelna seja konference. Zavsem bodo 4 oficijelne seje.
Rim, 8. jan. »Tribuna« javlja iz Beograda, da bo Jugoslavija na konferenci Male antante od zaveznikov zahtevala prosto roko proti Bolgariji, ako bi ta nastopala sovražno proti Jugoslaviji.
Zagreb, 9. jan. Sinoči ob 7. uri zvečer je pasiral Zagreb češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Dr. Beneša spremlja gospa in pa tajnik, dočim eksperti potujejo posebej. V salonskem vozu g. dr. Beneša se je nahajal češkoslovaški poslanik v Beogradu g. Šeba, ki se je pripeljal ministru do Maribora naproti. Na zagrebškem kolodvoru so se zbrali predstavniki oblasti. Ko je vlalk stal na postaji, se je dr. Beneš raztovarjal z namestnikom dr. Cimi čem, tukajšnjim češkoslov. konzulom Paro in policijskim: šefom Urbanijem. Ob 7. uri jo nadaljeval vožnjo v Beograd.
Zasedanje angleškega parlamenta.
Delavska stranka so pripravlja iia prevzetje vlade.
London, 8. jan. Spodnja zbornica je bila danes dopoldne otvorjena. Skoro vsi poslanci so bili navzoči. Ko je prišel Baldwin, so se slišali iz klopi delavske stranke klici: »Glejte, glejte,,on se je vrnil!« Macdonald je bil od svojih pristašev burno pozdravljen. Lloyd George so je vsedel v prvi klopi, kjer sedi navadno opozicija in sicer poleg Aspuithovega sedeža. Lloyd Georgo in Macdonald sta imela živahen razgovor.
London, 8. jan. Vodstvo delavske stranke je imelo daues dopoldne sejo. Macdonald je podal kratek ckspoze o svojih načrtih.
London, 8. jan’. Na zboru delavske stranke je govoril Ramssay Macdonald, ki je izjavil, da bo delavska stranka prc-
znamenja kažejo, da bodo šli ti pristaši preko in mimo svojih voditeljev, ako lem ne pade pravočasno mrena z oči.
V temi položaju pa je Demokratska stranka istočasno na pravi poti, ako oja-čuje svojo strankino organizacijo tudi na deželi v trdni zavesti, da z jačanjom svobodomiselne, napredno celo državne stranke jača napredno misel sploh, jača pa tudi državo samo.
Zato želimo, da demokratska stranka vztraja na polu pozitivnega, vstvarjajo-čega dela, pri katerem pa morajo pomagati vsi, ki so dobre volje in ki hočejo narodu dobro!
re-
Tersielji Radičeve pub3ške“.
Odlični beograjski časopis »Srpskl književni glasnik« je objavil v zadnjih dveh številkah ravnokar zaključenega letnika daljšo razpravo Dušana Ivanče-viča o Radičevi »mirolvor.ni republiki«. V nji nam obširno prikazuje Radičevo P-blHiko uryd vojno in med vojno, zlasti!
vzela vlado, ne da pripravlja splošne volitve, ampak da poskuša rešiti velike svetovne probleme. Svaril je liberalce in konservativce, da bi se zvezali proti delavski stranki in ji skušali onemogočiti izvedbo njene naloge. Delavska stranka hoče, da svet ne bo več ognjišče novih požarov, ki bi vse uničili. On smatra, da je delavska vlada bistven činitelj, da po-, speši mir v vseh delih Evrope. Nespora- j zuini med Francjjo in Anglijo morajo iz-, giniti. Z vsemi državami Evrope hoče u-stvariti pravo antanto na podlagi človeč-; nosti, in ne na podlagi rivalitete vojaške; moči. S sovjetsko vlado se bo direktno pogajal. Mnenje je končno, da je delavska vlada edina v stanu, rešiti vprašanje brezposelnosti in stanovanjske bede.
pa njegovo zvestobo avstro-ogrski državni misli. Slika nam, kako priljubljena je bila na Hrvatskcm zlasti med kmeti oseba dolgoletnega vladarja Franca Jožefa in kako zasovražena oseba kralja Petra, katero so hlapci Dunaja in Budimpešte na rajrazličnejše načine blatili pred ljudstvom. Ne zaman. Vedeli so, da je razvoj nacionalne misli prinašal sam ob sebi zbližanje med Srbi in Hrvati. Slutili so, da inora razvoj dospeti do točke, ko bo ves narod uvidel, da je srbska država pravzaprav tudi hrvatska država in da je nasilje nad Hrvati tudi nasilje nad Srbi. Med inteligenco si je hrvatsko-srbsko edinstvo pridobivalo vedno več pristašev. Bilo je tedaj treba vsaj kmetsko ljudstvo obvarovati, da sc ne bi »o-kužilo« od resnice. Zato je bil Radič, ki je skušal organizirati kmečke množice v soljački stranki, najvnetejši Frane Jožefov agitator. Ljudstvo je bilo že tako daleč okuženo z avstrijsko-ogrskim mo-narhizmom in z mržnjo do Srbov, da mu je bila zvestoba kralju in cesarju največja svetinja, sovraštvo do kralja Petra pa patriotična dolžnost.
Bo poloma Avstrije — nišo g. Ivano«.
PROSLAVA ROJSTNEGA DNE
KRALJICE MARIJE V BEOGRADU.
Beograd, 9. jan. (Izv.) Danes ob 11) uri se je vršila povodom' rojstnega dne kraljice Marije v saborni cerkvi slovesna služba božja. Prisostvovali so diplomatski in vojaški zastopniki raznih držav, vsi ministri z g. Pašičem na čelu, in duhovščina, višji uradniki, generalni Stati in oficirji. Ko sta ob U. uri prispela kralj in kraljica, je izven in v cerkvi zbrana množica naroda prirejala viharne ovacije. Mesto je v zastavah. Ob 12. uri je bilo na dvoru slovesno sprejemanje.
DIPLOMATSKI ODNOŠAJI Z RUSIJO.
Bahigdžič in Lodge pri Ninčiču. i
Beograd, 9. jan. (Izv.) Naš novi berlinski poslanik g. Balugdžič je včeraj popoldne obiskal ministra za 'zunanje zadeve dr. Ninčiča. Smatra se, da rta raz. pravijala o pogajanjih za vpostavitev) diplomatskih odnošajev z Rusijo, pri čemur bo igral g. Balugdžič posebno važno ulogo. Pozno popoldne je dr. Ninčič sprejel amerikanskega poslanika Lodgeja. j;
Ferdinand Koburg sc ne vrne. '4i
Sofija, 9. jan. Tukajšnja brzojavna agentura javlja, da so nekateri inozemski listi prinesli vest, da je bivši ca* Ferdinand prosil dovoljenje za povratek v Bolgarijo. Vlada to vest odločno demantira.	,
Ped kakim pogojem prime. Amerika ’ sovjetsko vlado?
Pariz, 9. jan. »New Yo.rk Herald« javlja iz \Vaskingtona, da je predsednik Co-olidge izjavil, da je nasproten vsakšne-mu priznanju ruske sovjetske vlade, dokler ne dobi ta vlada zaupnice celega) ruskega naroda potom ljudskega glasovanja.	|
Vest o atentatu na Komal-pnšo neresnična
Carigrad, 9. jan. (Havas). Poročila) o atentatu na Kemal-pašo se uradno de* mentira.
BORZA.
Cnrih, 9. jan. (Izv.) Predborza. Pari* 28, Beograd 6.45, London 24.68, Praga 16.70 Milan 24.75, Newyork 575, Dunaj 0.008090, Sofija 4.15.
Zagreb, 9. jan. Pariz 4.80—4.36, Švica 15.56—15.66, London 384.50—387.50, Dunaj
0.1250-0.1270. Praga 259.5—268.5, Milan) 383.5—386.5, Newyork 88.75—89.75.
vid — je hrvatsko kmečko ljudstvo naj-1 bolj trpelo vsled tega, ker je prišlo pod vlado kralja Petra. Zavoljo tega je Radič takoj prve dni po prevratu vrgel med narod geslo: republika! V Avstriji seveda ni niti črhnil o republiki, v Jugoslaviji pa mu je to bila prva, najnujnejša x)otreba. Republika je radieevcu država, ki v nji ne vlada kralj Peter in lie dinastija Karagjorgjevičev. To je vse, kar je hrvatski kmet v začetku pričakoval od te državne oblike. Ni že v načeln zoper monarhijo, mrzi samo ono osebnost in tisto dinastijo, proti kateri je 1. 1914 šel na vojno. Republika je bila čudodelno zdravilo za dušo, ki je krvavela zaradi razrušenega cesarstva. Bila je klorata csvobojenje izpod oblasti kralja, ki je bil po mnenju hrvatskih množic glavni krivec svetovne vojne, torej tudi kriveč vsega tistega zla, ki ga je vojna prinesla.
Toda radičevcem ni šlo le za dinastijo in za državno obliko. Ni jim bilo do take republike, v kateri bi živeli skupaj Srbi in Hrvati in kjer bi bil Beograd sedež republikansko vlade. Ne, nvržnja do Srbov je zahtevala tako državo, v kateri ne bodo Srbi imeli nobenega vpliva.
Strah '2J	iVIAJbOli«	(»NARDin-d	juicii'«)*
T.mra.,WMW<,.. .„w....... M
55ato Radič takoj Soglaša:	»lirvhtska
republika«.
i »Hrvatska republika« se poraja iz : Biržnje do Srbov. Zato so se hrvatske [imiase, ki so se v prvem hipu oprijemale komunizma, naglo obrnile k Radiča, ker jo on veliko bolj odgovarjal njihovemu protidržavnemu in protisrbskemn razpoloženja nego komunisti, ki so vsaj bili jproti separatizmu in zoper plemenske in verske razprtije.
Radič pa je obdal republiko tudi še s socialno glorijo. Tako je dobila čez nekaj časa naziv »mirotvorna i čovječan-ska«. Mirotvorna je tista država, ki z vsemi živi lepo v miru in v dobrih odno-šajih. Tudi to je laskalo ljudstvu. Dasi so bili Radičevi somišljeniki 1. 1914 zelo bojeviti, jih je polom Srbije zadovoljil inl se niso ogrevali za nadaljno vojno; glavno jim je bilo, da je Avstrija zmagala nad Srbijo. Popolnoma naravno je nastalo mirovno razpoloženje. Radič je dejal: Nobene vojne več. Lepo! To pome-"fi, da ne bo izdatkov za vojaštvo in voj-<jie potrebe, s čemer se znatno zmanjšajo bremena, ki jih mora kmet dajati državi. Te 'neizvedljive sanjarije še danes ogrevajo hrvatskega kmeta, dasi Italijan jemlje tud;i hrvatsko zemljo. Pridružila se jo še naivna vera, da bi valuta samostojne republike ohranila vrednost prejšnje cesarske krone. Srbi so uničili dober hrvatski denar, so je govorilo po hrVatskih vaseh. To so otroški pojmi, ki jih je Radič gojil le vsled tega., ker so laskali ljudstvu. Vsa njegova politična 'umetnost je v tem, da zamolči resnico in ■da govori tako, kakor mislijo preprosti ljudje.
! Republika je potem1 še dobila naziv •»seljačka«. A glej čudo: ni se obrnila v 'prvi vrsti zoper velike posestnike, kapitaliste itd., nego zoper — uradništvo. In če radičevec pravi, da bodo v kmečki republiki kmetje ukazovali gospodi, tedaj pri teni misli, da bodo imeli kmetje neomejeno oblast nad uradniki in da bodo v republiki lahko delali, kar se jim bo zljubilo.
To so temelji Radičeve »republike«. Kako trhli so pač; drži jih sama mrz-inja, laž in domišljija. Ljudstvo, ki se nanje opira, se mora prejalislej zazoča-rati in nato leta in leta obžalovati škodo, ki jo je imelo med temi časom, ko so je 'dalo voditi za nos, namesto da bi tekmovalo s Srbi pri izgraditvi močne, pra-'Vične in napredne države. Razočaranje ‘je že 'na potu.	,, . : >	, ■ :.vv,
Politične vesti.
'Zanimivo! Novoletna »Murska Straža« odločno obsoja vsakogar, ki »cerkev in! njen upliv onečašča a tem, da meša cerkev s politiko. Zločinec je vsakklo, ki izrablja vero v politične svrhe.« Ali ste čuli, gospodje Korošec in’ drugi?! To smo Sni že stokrat rekli, pa ste nas zato ved-
Profesor Maks Pirnat:
Moj Božič pred petindvajsetimi Seti.
Rajnemu očetu v spomini
Trda skorja, dobro zrno.
Narodni pregovor.
V začetku decembra leta 1898. dobim fr Gradec, kjer sem tedaj študiral, od sestre Lenčke pismo, naj pridem domov, ako hočem očeta še živega videti. Osupnilo me je to poročilo. Takoj' pospravim jffvoje malenkosti, in odrinem v Moravsko dolino. Ko pridem v očetovo sobo, vidim, da oče sedi na postelji, pove mi, da silno trpi v prsih. »Takega trpljenja bi tte privoščil niti Lukeniju, ki je v septembru umoTil našo cesarico. Sicer se pa izpolnjujejo besede zdravnika, ki mi je pri naboru rekel: »Ti, Luka, ti boš težko umiral, ker imaš tako močne prsi.« Tako mi je govoril oče in mirno in brez tožbe in nevolje trpel dalje. Duševno ni prav nič obešal, tudi šaljivost ga ni minila. — 'Mislil sem, da krepko telo premaga. Pa je podlegalo in podleglo.
1 Ob bolniški postelji smo bili zbrani mati in vseh šestero otrok. Najrajši jo imel, če mu je stregla in mu prestiljala sestra Tilka. No, saj veste, mehka ženska roka aajbolje ume, kako treba zrah-
Ho proglašali za brezverce. Ali je tudi »M. Str.« — brezverska?
* Tudi zanimivo! Radikali v Novem mestu so zadnji čas, silno hudi, ker imajo v svojih zapiskih vpisanih 116 članov stranke,- pri občinskih volitvah pa so dobili samo 66 glasov. Kam so neki ti člani skopneli1?!
* V ruski komunistični stranki je izbruhnila težka kriza. Dve struji v stranki si ostro nasprotujeta in je možnost za razpad blizu. Zlasti je velika opozicija proti Trockemu in je on radi tega podal ostavko, ki je pa Ljenin ni hotel sprejeti. Boj opozicije proti voditeljem se z vso srditostjo nadaljuje.
* Turčija pred protirevolucijo? Včeraj smo poročali o atentatu, ki je bil izvršen na Kemal pašo, vladarja današnje Turčije. O ozadju atentata na prvega predsednika turške republike poročajo časopisi, da se v Turčiji že dva meseca sem pripravlja močno revolucijonarno gibanje. Staroturki so nezadovoljni z republikanskim režimom in niti najmanj ne taje, da je njihov cilj vzpostava osmanskega cesarstva in s kalifom kot suverenim vladarjem. Staroturki dobivajo v svrhd agitacije velike podpore od muslimanov v Indiji in od drugod.
Dnevna kronika.
SLAVONSKI H AR A MR ASA ČARUGA — UJET.
Strah in trepet Slavonije v rokah pravico
Znani slavonski hajduk, razbojnik Jovo Stanisavljevie Čaruga iz Bara je bil te dni aretiran v Retkovcih. Orožniška patrola pod vodstvom narednika Ba-latinca je našla med tednom v hiši Mile Rupčiča spodobno oblečenega človeka, ki se je predstavil kot vojni dobavitelj Nikola Drezgič iz Vinkovccv. Orožnikom’ je bila stvar sumljiva in so ga peljali s seboj. Po kakem tednu je končno priznal, da se zove .Tovo Čaruga. Prepeljali so njega in tri njegove tovariše v Osjek. Seveda so množice ljudstva gledale ta sprevod, saj je vsakdo hotel videti slovitega razbojniškega »junaka«, ki ima na vesti nešteto zločinov. Čaruga pri preiskavi tudi hladnokrvno priznava vsa .svoja zlodcla.
—■ Za župana v Kočevju je namesto cdstopivšega nar. soeijalista izvoljen radikalec mizar Ivan Novak.
— »Neue Freie Presse« prosi odpušča-ščanja. Kakor smo nedavno poročali, je ministrstvo za notranje zadevo prepovedalo v naši državi dunajski list »Neue Froio Presse«, ker je pisala proti naši državi. Sedaj je uredništvo lista poslalo pismo na naše ministrstvo, v katerem sc oprošča radi članka nekega, bolgarskega profesorja, Iji je bil naperjen proti naši državi, in obljublja, da list ne bo več pi-sal proti Jugoslaviji.
Tjati bolniku ležišče, kako mu otirati srage z zmučenega čela.
K bolnemu očetu so prihajali sosedje in drugi znanca. Rad je to videl. Tako je prišel iz Moravč .Turkov Nace (brat pisatelja Franceta Detela), star hišni Prijatelj in velik šaljivec pod Bogom. Jz Lukovice sta se oglasila njegova prijatelja trgovec Luka Mlakar in notar Janko Rahne. Ko ga vprašata, kako mu gre, pripomni: »Bo treba iti, podkove sem že dal poostriti,« (to se pravi: obhajali so me).
In tako so ise bližale zadnje ure, čeprav jaz nisem mogel umeti, da bi človek, ki tako jasno vidi in govori, rez mogel umreti. Zadnji uri je ari v oči oče čisto mirnerr brez strahu. Urejeno je imel vse z Begom in ljudmi. Le eno željo je o priliki izrazil: »Ti, veš, gori v Grajenc-o bi rad še enkrat šel pogledat.« (Grajeuec je pri nas doma gorski sadovnjak, ki ga je oče sam vsadil). Videlo se mu je, da mu je smrt nekaj, kair mora priti, nekaj, kakor pot k davkariji, kamor moraš par-krat na leto, da odrajtaš predpisane davke. —
Ko je dobro vedel, da skoro ugasite, ini je nekega popoldneva naročal, komu vse moram poslati mrtvaške liste. — Druge stvari je že z materjo preje uredil. Inv petek, 23. decembra, oh deseti uri zvečer je čisto mirno zaspal. Na Štefanov dan ob devetih, dopoldne pa smo ga ah ranili .v.
— Izguba Jadranske banke pri umrlih »Jutranjih Novostih« iznaša, kakor poročajo ljubljanski listi, 1,600.890 D. Iz banke je radi gospodarstva g. Kamena-roviča dvignjenih že 170 milijonov din. vlog, odpovedanih pa še nadalje mnogo milijonov.
— Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736
— Carinska obsodba kmetijske družbe — razveljavljena. Svoj čas so klerikalci proti biyšemu predsedniku kmetijske družbe g. Pircu zagnali veliko gonjo zato, ker je bila družba radi uvoza 10 vagonov gbalice od carinske gen. direkcije neupravičeno obsojena na 875.000 Din. globe. Sedaj je drž. svet to obsodbo razveljavil
— Uničevanje slovenske kulture v Julijski Krajini. Iz Idrije prihaja vest, da so italijanske oblasti onemogočile delovanje tamošnje Narodne čitalnice, podr. Plan. društva in Dramatičnega društva.
— Pobožni razbojniki. Te dni so na cesti, ki vodi na Erdeljskem v mesto Ditre, razbojniki napadli nekega veleposestnika in’ industrijca in mn oropali 1000 lejev. Kmalu nato so videli prihajati drug voz in že so sc pripravljali na nov napad. Ko pa je voz prišel bližje, so razbojniki opazili v njem1 duhovnike, padli na kolena in poljubljali duhovnikom roke. Da je oropani industrijalcc vedel, da bi ga obvarovala duhovniška obleka pred roparji, kaj stavimo, da bi se bil preoblekel.
— To jo ono pravo! Dobijo se še vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-fluida še niso poskusili, dasiravno Se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel:	»To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvoj-nate ali 1 specijalna steklenica s pakova-njem in poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 špecijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu-geti V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 201, Hrvatsko.
— Strah angleškega kapitala. Londonski »Daily Telegraf« javlja iz Ženeve, da se angleški kapitalisti iz strahu pred delavsko vlado selijo v Švico.
—' Neniškj kronprinc na južnem Tirolskem. Rimska »Tribuna« poroča iz Morana, da biva nemškhkronprinc z dvema svojima sinovoma že dalje časa v spremstvu nekega častnika na Južnem Tirolskem, kjer pa se bavi samo z zimskim športom.
— Zračni promet v Ameriki. Ameriška zrakoplovna družba je izdala statistiko zračnega prometa. V Zedinjenih državah
zemljico domačo gori pri sv. Martinu: v Moravčah na tistem lepem pokopališču, ki ga vidiš z vseh vzvišenih krajev in vasi obširne fare naše. Naš rojak Detela pravi nekje, da so si tak pripraven' kot za počitek izbrali naši rajni kakor nalašč na takem prostoru, da lahko z njega gledajo, kako ravna in gospodari mladi rod. Čudovito lepo dopoldne je bilo, ko smo ga polagali v grob, in v jasnih obrisih so bili naši b.ribje: Limbarska gora, Gramce, Oieelj in Sv. Tojica, tako blizu, da bi s pokopališča kar posegel z roko po njih.
Te dni poteka petindvajseto 'eto od očetove smrti. Ko sem ga zgubil, sem pač čutil, da se jo moralo tako zgoditi. A šele sedaj prav vem, kaj nam je bil naš oče.
Mož starega kova, mož trde, skoro hrapave skorje in zunanjosti, a pod to skorjo: zlata kmečka dušo, skrben oče, dober mož, vrl gospodar, postrežen sosed, v mali, pošteni, družbi pa veseljak, ki včasi rad posedi med tovariši in ne ugleda brez potrebe na uro.
Otroke nas je rad imel. A nikdar ni zinil o svoji ljubezni. Ko je po zimi hodil na lov, nam jo vselej z Javor Situ ali or! seseda Kočija prinesel v prostornem žepu svojega iz domačo ruševine urezanega jopiča orehov, jabolk, češpelj. Preden sem šel v ljudsko šolo, me je učil brati, pisati in računati. Drugo je šlo, a v računih sem ostal trd do danes. Ko me jc zapeljal v šolo y Ljubljano, jne je vedel1
Maribor, tlue 10. januarja iaz*.
je 3000 zletišč za aeroplane in mest, kjer se lahko v slučaju potrebe spuste. Poleg privatnega zračnega prometa tudi država mrzlično gradi zračno floto. Pri neštetih poskusih se izbirajo najboljši sistemi in tipi aeroplanov.
—- Država brez deficita je Severna Amerika (Zedinjene države). Lansko proračunsko leto je končala s 300 milijoni dolarjev prebitka.
— ŠtedLivost ameriške doec. Pred 4 leti so znašali prihranki učencev nižjih šol v njujorških bankah krog 10 milijonov dolarjev, danes imajo naloženih že 40 milijonov dolarjev.
— Zopet atentat v Tokiu. Pred par dnevi je bil izvršen atentat na japonskega regenta. Atentator jo zgrežil cilj ter bil takoj prijet. Minulo soboto so se vršile pred carsko palačo, ki pa je sedaj prazna, veliko manifestacije. Nenadoma pa je nek mlad mož iz Koreje vrgel pred vhod palače bombo, ki pa ni eksplodirala. Atentatorja so takoj prijeli. Pri njem so našli še tri bombe. Dospel je prejšnjo noč iz Šanghaja.
Bolezen Venizelosa. Včerajšnje poročilo je vedelo povedati, da je Venizclosu mod sejo grškega parlamenta postalo slabo in’ da je moral zapustiti dvorano. Današnje vesti pravijo, da je padel nezavesten' ha tla in so ga morali odnesti domov. Zdravniki so konstatirali težko srčno bolezen1 in! mu prepovedali’ udeležbo v javnem življenju.
— Svetovni kongres za radi otelef oni Jo bo sklicala Zveza narodov. ‘Poseben odbor strokovnjakov je sklenil, da se naj vrši kongres sredi tega leta. Poklicani bodo delegati vseh kulturnih držav in vseh velikih tvrdk, ki so bavi jo s temi vprašanjem. Sklepalo se bo o praktični porabi izuma v življenju človeštva.
— Denarni promet z Ameriko, g j.
se je obnovil promet z denarnimi nakaznicami z Ameriko. Tozadevni aranžman bo podpisan pozneje.
— Kako se je ujel amerikanski »kralj železjnic«? Amerikanski listi pripovedn« jejo sledečo zgodbico o Viljemu C. Van-dorbiltu, predsedniku in glavnem lastniku ameriških železnic, H ga splošno imenujejo »kralja železnic«. Ko se jo nekoč vozil po svoji lastni železnici V.Buffalo, je šel mimo njega sprevodnik, ne da bi ga vprašal za vozni listek, ker ga je oči-vid.no poznal. Vanderbilt je to sprevodniku zameril in ga je izpsoval, češ da mora od vsakogar zahtevati vozni listek. Sprevodnik Se je mirno dal izpsovati im »ato zahteval od1 Vanderbilta vozni listek. Ta je iskal po vseh žepih, a listka ni mogel najti. Ker se je sprevodniku zdelo iskanje že preveč, se je razjezil, da neutegne tako dolgo čokati. Vanderbilt je pri iskanju postajal vedno nervoznejši in je končno moral priznati, da listka flima. »Tako se ne potuje, dragi moj gospod,« mirt pravi sprevodnik, »plačati morate dvojno.« In' »kralju železnic« ni preostajalo drugega nego da je plačal globo.
takoj prvi dan' doli na Karlovško cesto, da sem se tam vozil z vrtiljakom in se tako raztresel in: laže pozabil na dom inl na krave, ki som jih tako rad pasel. Ko sem prinašal domov dobro spričevalo, je bil zadovoljen’, a hvalil me hi. Vseie.i, kadar sem! jemal od doma slovo, 'sta me z materjo pokrižala in oče je vselej pristavil: »fant, bodi priden, Boga se boj, pa rajši hodi bolj ob strani, napuhujenea Bog nc mara«. Po maturi sem šel takoj domov povedat, da sem jo dobro prestal. Čez par dni sem so vrnil v Ljubljano, oče me je spremljal do sosednje vasi Vrhpolja in tam z veseljem dal pri Mrgusu za pol litra dolenjčka, pa mi stisnil v rokedesetak. »Paso dobro postavite »fantje,« je dejal. Ko sva so takrat poslovila in sem krenil doli proti Stegnara in naprej preko Krtine v Domžale na vlak. Tudi ne pozabim, kako me je kot malega fantalina o Binkošti vzel sabo na Limbarsko goro in mi tam kupil prvi slamnik. Otroke nas jc vse enako rad imel. Nc enkrat ni nobenega, pohvalil, če je kako stvar prav izpeljal, a na. obrazu .si mu lahko bral: oče jc zadovoljen. Svojih staršev se je vdano spominjal in vestno je shranil tisti tolar križevec, ki mu ga je dala mati, ko je odhajal k vojakom.
Z materjo sta sc. lepo razumela. Kar sem ju poznal, 'uisem ne c p kr at slišal od nobenega sirove beseda
nrsrr tf itt, M-ffg' m' jamrms*w&
STSmiCFTJSATlOBNriTSrtK
Strdim
Mariborske vesti.
Maribor 9 ,' muarja 1924.
mi Sedemdesetletnica g. Sol. Svetnika Fr. Jerovška. Danes praznuje g. šolski svetnik Franc Jerovšek, profesor na ma-riboski gimnaziji, svojo sedemdesetlertni-co. Celih 38 let deluje na tukajšnji gimnaziji. Dve generaciji naše inteligence sta šli skozi njegove roke. Sinovi očetov, ki so sedeli kot njegovi učenci na girnna zijskih klopeh, pohajajo k istemu učite Iju. Vsi se ga hvaležno spominjajo in ga imajo radi baš takega, kakršen je: svo-jevrsten, trd, neizprosen, kremenit značaj, izboren vzgojitelj, ki zajema iz ne izčrpnega svojega znanja, obenem! pa S: zlate svoje duše. Iskreno mu čestitajoč želimo, da bi mu usoda podelila še mnogo let doživeti v taki duševni in telesni čilosti.
m Še o incidentu pri Gotzii. Nekater časopisi so poročali o aretaciji nekega Kota radi eksplozije pri Gotzu. Policijski komisarijat nas naproša, da objavi mo, da se sicer zadeva preiskuje, da pa dozdaj še ni bil nihče aretiran.
m »Sirovost takozvane napredne hite ligencc«. Prejeli smo: Ne pade mi na um odgovarjati lažem »prijateljev« pri »Straži«, ugotavljam samo, da sem V »aferi šentiljske gospode postopal samlo po ob stoječih predpisih. Kar se pa tiče raznih groženj, javljam, da sem odšel danes zopet v svoj revir v- Št. liji. — Maribor 9. jan. 1924. Mirko A. Jarc, carinik.
m Ljudska univerza. V pon del j ek dno
14.	j anuarja predava g. inž. J. Kukovec problem modernega individualizma Ibsenovih »Strahovih«. Predavanje bo miselnega in literarnega stališča zelo zanimivo. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer v mali kazinski dvorani. Dvorana bo za kurjena.
m Dr. Franjo Jankovič ordioira samo za privatnike v Razlagovi (bivši Elizabc-tini) ulici št. 13 od 10.—13. in od 16,—17 ure.
m Prošnja uboge vdove. Revna vdova je z malim petletnim otrokom na cesti brez prenočišča. Kdor ima kakšen majhen Prostorček, da moro reva z otrokom prenočevati, naj so usmili in naj prepusti kotiček. Prijave sprejema naše uredni štvo.
—m Tujci v Mariboru. V noči od 8. na
9.	tm. je bilo v mariborskih hotelih in Prenočiščih prijavljenih 62 tujcev, od teh 19 v hotelu Merau, G v »Privat-hotelu«, 11 v hotelu pri Zamorcu, 4 v hotelu pri črnem Orlu, 6 v gostilni pri Zlatom ko^
)ri Loschniggu.
m Pozor! V petek in soboto priredi estavraeija v Narodnem domu pojedino Icmačih krvavih in jeteruih klobas. Tokio se prvovarstna nova in stara vina od -uanih glasovitih vinogradov. 1317
Kot gospodar se je sicer držal starih havad. A mi se upiral pametnim, koristim novostim. Sezidal je lep, nov hlev, Postavil primerne svinjake, na dvorišču izkopal vodnjak za kapnico, omislil si mlatilnico na roko, naročal in po potrobi zamenjaval drugod razna žita. Stalno sta zamenjavala žito za seme z gospo Berto Krsnikovo, graščakinjo na Brdu (mater-30 pisatelja .Tanka Kersnika). Naročen je na °iwcissove »Novucc« in na »Kme-ovnea«, l ga jc dobival kot ud Kmc-
.js.vt. 11Uv, r’ar°čil jo v poznejših letih tudi koroški »Mir«, »Dolenjskc noviceS/
an lista »Rodoljub in »Bogoljub«. Ud Mohorjeve družbe je bil od početka; posebno so mu ngnjah Erjavčevi spisi (Domače in tuje živali) in pa kmečke povesti, f jih je za Mohorjane napi«al njegov Prijatelj Kersnik in ki se deloma gode tudi v moravski dolini (Kako j6 stari Molek tatu iskal). Pri gospodarstvu jc Pledal ma red: živine ni pustil mučiti, v°dno jc naročal, ne preveč nakladati; ob vsakem deževju je po potih trebil jar_ ke, da so laže vozili po njih in j ih ni budoarje preveč razdrlo. Na Božični dan jo Vselej nesel v hlev pehar belega kruha iu Ka po koščkih razdelil med živino; mati in Pa prav tako pogostila prešičke, in okrog Razpela, ki smo ga imeli v spalni sobi pod steklom, jo na Sveti večer vsalko leto v Tnalih, okusno zvitih zavojčkih razpoložil So domače žito, da bi dal Bog grečo na
ih Hišni posestniki, trgovci is obrtniki
se opozarjajo, da so po zakonu pod odgovornostjo za event. nesrečo dolžni čistiti pločnike pred svojimi hišami oz. obrati. Zadnje dneve je bilo prijavljenih več nesrečnih padcev na neočiščenih pločnikih.
m1 Posebno manijo je imel neki Alojz Krojz, ki je beračil od hiše do hiše in pri tem kradel izpred1 pragov podloge za sna-ženje čevljev. Sedaj premišljuje o umestnosti tega v zaporu.
ni Ljubitelj starinskih predmetov. — Dne 5. tm. je policija aretirala Alojza Cepa, ki. je že večkrat predkaznovan. V Slovenski ulici je prodajal pri starinarju dva krožnika iz starega dunajskega porcelana. Poizvedbe so pokazale, da je bil že enkrat aretiran dne 15. nov., ker je kupčeval s podobnimi predmeti. Ugotovljeno je, da so bile dotične stvari ukradene na gradu Hrastovcu pri Sv.SLenartu v Sl. g., kjer je izginilo za 17.425 D, takih starinskih predmetov. Čep je tudi osumljen tatvin enakih predmetov pri Otokarju Badlu v Viltovžu med Kamnico in Selnico. Dalje je osumljen tatvin starinskih predmetov pri Alfr. Rossmanitu v lovski koči na Pohorju, m Eden' iz mirotvorne čovječaffske republike. Huberta Potočnika, doma z Jesenic, a S stalnimi bivališčem v Zagrebu, je v pondeljek zvečer opazoval detektiv v neki gostilni, ko je prinesel dva kovčka, ostal tam do 1. ure ponoči, potem pa izginil. Drugi dan je prišla prijava na policijo, da je bilo med 7.—8. uro prejšnjega večera pri Legatu s ponarejenimi ključi vlomljeno v stanovanje v Vrazovi ul. in ukradeno razno blago. Dognali so, -dasta bila dva kovčlka še na kolodvoru v garderobi, iu da je hotel Potočnik ž njima odpotovati v Zagreb, kjer izvršuje svojo »obrt«. Možakar je bil kavalirsko elegantno oblečen ter se je dognalo, da je imel na sebi suknjo dr. Ahačiča, obleko Legata, kravato dr. Rapotca, laikove šimi-čevlje kapetana Ahačiča itd. Povsod je udrl z raznimi ključi in si nabasal 4 kovčke raznega blaga. Našli so pri njem celo zbirko ključev, Wertheiniskih in navadnih. Na vesti ima 5—6 tatvin v Mariboru. Za Zagreb se še ne ve števila. Pri sebi je imel potni list nekega zagrebškega tehnika, ki študira v Berlinu. Pravi, da je našel list na južnem kolodvoru v Zagrebu. Tudi so našli pri njem’ srebrn' triogelnik, kakor se najde na dozah ali knjigah, z napisom1 »Mira«. Odkod ima to, se še ne ve. Tudi so našli pri njem Stanleyevo knjigo »Reisa« in’ neke pustolovske romane. Upamo, da bo vsaj nekaj časa sedaj zopet mir pred tatovi v Mariboru.
m Zopet nesreča na železniškem mesta. Včeraj 8. tm. ob polšestih zvečer je redov 45. polka Redjo Kločič. ki je bil na straži pri železniškem mostu čez Dravo, hotel iti stran. Prišel pa je med tračnice, po katerih je z ene strani privozil vlak z glavnega kolodvora, z druge strani pa
polju. Ker je bil v mladih letih vrtnar — služil je na gradu Krumperku pri Dobu (Kvumperk — dom junaka Ravbarja) in v Ljubljani — je vedno na zelenjaducm vrtu gojil na prostorni gredi vsakovrstne cvetlice. Iu ko jo prišla o sv. Jakobu naša žegnanjska nedelja, je poskrbel, da so vsa dekleta, ki so žela pri nas, ob tej priliki uobila na žognanjiski večer poleg štruklja in boba tudi lop šopek iz nageljnov, rožmarina in roženkravta, da so ga mela za drug dan za deseto mašo.
S sosedi se je dobro razumel. Sitnosti pri mejah ni poznal, rad potrpel malenkosti. Konji njegovi so bili vedno na razpolago, če je bilo treba iti po zdravnika za sosede ali sploh zanje opraviti kako drugo nujno pot. Kot župan, kot cenilni mož in kot član cestnega odbora je vedno krepko in modro nastopal za pravice kmetov in se naravnost trdovratno u-stavljal, ako so hoteli naložiti kmetom bremena, ki niso bila baš nujna ali ki so se vsaj dala preložiti. Marsikakemu revežu je omogočil, da sc je mogel oženiti, čeprav ni še imel doma, nekateremu jc oprostil sina vojaščine, ali ga dobil domov, preden1 -so potekla določena leta, čo so to zahtevalo družinske razmere. Rad no iodiI za krstnega botra, posebno reve-
vlak od Tczna proti glavnemu kolodvoru. Ali se ni vedel ali ni mogel umakniti se ne ve, dejstvo pa je, da ga je prijel vlak, ki je prihajal od Tezna, ga vrgel mu prerezal nogo v stegnu in ga tudi1 sicer težko poškodoval. Zdravnika dr. Zakrajšek in dr. Ipavic sta ga zasilno obvezala, nato pa je bil prepeljan1 v vojaško bolnico.
m Požari. V torek ob 9. uri zvečer je na Pohorju v bližini Mariborske koče ali pri Sv. Martinu bil videti požar. Mariborska požarna hramba je šla do Bohove, pa so jo radi prevelike oddaljenosti po-žara vrnila. — Danes 9. tm1. ob 8. nri zjutraj je izbruhnil požar v podstrešju gostilne »pri zelenem! travniku« na Meljski cesti. Požarna hramba je z avto-na-pravo takoj odrinila na mesto in’ je v pol uri ogenj pogasila.
m Pri prekladanju mlečnih vrčev tovornega avtomobila je delavcu Bern-hardove mlekarne na Koroški cesti, Fr. Rampferju, padel poln težek vrč mleka na glavo in ga precej poškodoval. Rešilni oddelek ga je obvezal in zapeljal v domačo oskrbo.
m Kako prideš do svojih ukradenih stvari. Prejeli smo: Dandanes, ko vse kradejo, posebno pa obleko, je to dobro vedeti. Nekateri mislijo, da je treba tatvino prijaviti policiji in potem počakati. Še boljše sredstvo je, pravijo, če se priporočiš sv. Antonu, mislim Padovanske-mu. Najboljše pa je, če se sam pobrigaš in izsleduješ. Tako je mislil irt storil g. Legat, ki so mu pred kratkim ukradli vso obleko in perilo. Iskal je in slednjič iztaknil svoje stvari v — garderobi na kolodvoru. Tat je bil eleganten’ mladenič iz »čovečanske republike, vsemu svetu dike«,	i -	. i.:	. -
Narodn® gledališče.
REPERTOIRE:
Sreda, 9. jan. Slavnostna predstava povodom rojstnega dne Nj. VeL kraljice Marije. Cavalleria rustieana. — Plesni večer gdč. Vaupotičeve, soloplesalke ljub ljanske opere.
Četrtek, 10. jan. Lumpacij-Vagabund, ah. B.
Petek, 11. jan. Zaprto,
Soboto, 12. jan. »Janko in Metka«. Pre-mijera.
Svečana predstava V proslavo rojstnega dne N j. Vel. kraljice Marije se vrši v sredo 9. tm. in sicer se vprizori krasna opera »Cavalleiua rustieana«, nato sledi baletni divertissement priznane mlade umetnice gdč. Vaupotičeve, soloplesalke narodnega gledališča v Ljubljani. — Cene operne. Za one gg. abonente pa, ki so do 7. jan. rezervirali prostore za ta večer, veljajo navadne dramske cene.
Spored večera klasičnih iri modemih plesov gdč. Vaupotičeve, soloplesalke ljubljanske opere, v spremstvu pianista
*n. ^'^marsikakega nezakonskega eveka je držal gori pri sv. Martinu in zanj prr krstu obljubil, da bo dober čio-
j
Veselo, pošteno, a ne preglasno družbo je rad imel. In če je bil posebno dobre volje, je zakrožil tisto napitnico »En starček je bil, ki je vince rad pil«. Izmed Marijinih 11111 je najbolj ugajala znana, ki jo pojo o Velikem Šmarnu, »Za Bogom častimo Marijo najprej«; ko sem sedel zraven njega v cerkvi, sem slišal, da je pri tej pesmi vselej na tihem prikladni. Prav rad je kako šaljivo razdrl, a nikdar ni nikogar žalil, če se jo tudi zdelo, da hoče koga pičiti z besedo.
Tak je bil moj oče, doma pri Kebru v Krtini, kjer sedaj gospodari moj bratranec, zastavni Kebrov Janez.
Koliko bi dal, da bi še enkrat, kakor včasih ob nedeljah ob velikih počitnicah sedela skupaj tam na klopici ob uljnaku, veselila se pridnih živalic, kjer se je pokojnik tako rad pomudil, pa kadila in kramljala s sosedi! Nikdar več!
Oče! Lahka ti postelj v grudi domači tam pri sv. Martinu, kjer spiš spanje pravičnika, tat® kjer so našli po življenja boju mirnega odpočitka prijatelji tvoji: dekan Toman, župnik Barlič in sosedje: Komar, Mrgus, Molek in Polek, Brdarj iu Kocijev France, Jernik in Frfrav in še množica drugih, ki ste vsi bili stare poštene kmečke moravske korenike.
Saj dolgo tako ne bo, da se snidemo z vami, častitljivi starci, tudi mi mladiči. In’ to Bog daj in moravski palrou sv.
N. Štritofa. 1. Chopin: Valse v) E moTtp
2.	Mendelssohn: Pomladna pesem, 3. Čaji kovskij: Jesenska pesem’, 4. Schu miannč Elan1. Odmor. 5. Čajkovski: Chansortf triste, 6. Grieg: Škrat (Puck), 7. L'. Mj Škerjanc: Iz suite k »žlahtnemu mešča* nu«, a) Ind. motiv, b) Groteska, 8. RahmaV ninov: Polichirtell. -	'iPnilj Ilif
Koltura in umetnost
x Jeaii Henri Fabre. Pred nekaj dne* vi je minila stoletnica rojstva znamenitega prirodopisca J. H. Fabrea. Spisal jel celo -vrsto knjig, ki nimajo le trajne znanstveno vrednosti, ampak so tudi prijetna lektira, zakaj1 Fabre je bil mojster; stila in’ besede. Nekatera njegova dela sol prevedena v srbohrvaščino. Umiri je koti 971 eten starček v Južni Franciji.
3DS.
Zbor zaupnikov JDS za ljubljansko
oblast se vrši drte 3. feb. tl.
Prireditve: 13. jan’, seja obl. odbora! v Mariboru. — 16. j a n.: shod gospodarskih krogov v Ormožu. —1 20. j a ni: shoda v Št. Jur ju pri Zibiki in v Grobelneni!,
Sokofsteo.
M. Kovačič:
Sokol v telovadnici in v živ« Ijenju.
(Konec.)
,V življenju pokaži Sokol, kaj je telovadnica napravila iz njega. Predvsem! bodi točen in vesten v svojem! poklicu. Dobrega in pridnega delavca vsakdo spoštuje. Res je, da je vsak delavec tudi vreden svojega plačila in' da danes plačilo le redko odgovarja opravljenemu! delu; a vendar je vestno izvrševanje poklica naravnost potrebno, ker čutiš oft njem lastno zadovoljstvo in ker čuvat pred brezdelnostjo ter tako pred socijal-nim zlom, ki ima nažalost včasi za pošlo*1 dico tudi zločin. Zlasti še bodi vesten', a-ko si dobil kje mesto radi tega, ker si! telovadec ali prednjak. Tem večja je tvoja dolžnost, da si pri delu točen v vsakem oziru, da ne desavuiraš sokolskef organizacije, ki te je priporočila tvojemu! delodajalcu.	k
Varuj sokolsko čast ob' vsaki priliki? na ulici, v javnem’ lokalu, v privatnem! stanovanju, v družbi, moški ali1 ženski-1 Ne stori nikoli ničesar takega, kar bi t«( ponižalo pod nivo človeka, ker kot Sokol se zavedaj, da si vreden tega imenal le, ako smatraš človeka za krono stvarstva in ga s svojim' obnašanjem! nel spravljaš v nevarnost, da bi ga strino-' glavil s tega njegovega visokega^ piede-1 stala. Razume so po sebi, da se radi te-’ ga ne boš nikoli pregrešil proti najpri-' prostejšim formam medsebojnega občo-vanja. Bodi napram: vsakomur Sokol, naprarn drugim kakor tudi napram sebi. Treba si je odvzeti ono zavezo izpred. oči, ki smo si jo morda nadevali: v svojem privatnem1 stanovanju na n j iti in tam morda — odložili Sokola. Tu-dli tu moramo biti Sokoli. Ako nam je naklonjena sreča, da smo dobili družic« (oziroma moža) v zakon, napravimo ga res sokolskega; obitelj sokolska bi morala biti vzgledna in zato vir sreče inj zadovoljnosti. Ako nas je življenje blagoslovilo z deco, tudi napram' njej ne izginejo — dolžnosti Sokola, glavna med njimi velika ljubezen. In če so nam še živi stariši, naj i or.i doznajo in’ vedo, da so jim otroci Sokoli in naj uživaj® našo hvaležnost. Sokol - zakonski mož — bodi tedaj ženi dober, ljubeč soprog; čo ima žpno, ki ni bila Sokolica, naj jf privzgoji razumevanje za Sokolstvo ii| za sokolski človeški ideal. Sokolica -soproga vračaj možu ljubezen in um napravi iz »doma« res dom. Tam naj najde oddih po vsakdanjem trudu in napor® pri delu za ljubi kruhek. Če ima moža, k) ni bil Sokol, skušaj vzgojiti tudi njega! v Sokola. Ako ima soproga — narodnega ali prosvetnega delavca, ga podpiraj v njegovem delu, kolikor ji dopušča čas,' Njena glavna naloga je gospodinjstvo! in materinstvo; a tudi Sokol-oee naj ne meni, da je zadostil očetovstvo, ako od< rajta soprogi gotove čase neko vsoto, ki bi naj zadostovala za vsakdanjo pr&. hrano, sicer pa o dpci ne bi hotel KUio'
Sftati l
i/TABOR« '(»NAROBNI LIST«*
wftf
.Ji a rili or, 'dne 19. januarja 192!..
go vedeti. A oba skupaj vzgojita deco v sokolskem duhu, v dobre Sokoliee in Sokoličice. Tudi napram služinčadi in poslom' ter delavcem ve pravi Sokol u-ravnati svoje obnašanje; i oni so polnopravni ljudje,-ne morda sužnji, za svoje dolžnosti imajo svoje neoporečne pravice. — Napram sebi pa se boš izkazal bot dober Sokol, če boš skrbel za svoje duševno in telesno zdravje. Zato ne vži-vaj preko mere alkohola; bodi zmeren. Vzdržuj se po mogočnosti kajenja; budi brez nikotina se živi. Ne prešuštvuj, ne bodi razuzdanec; bodi vzdržen in previden v svojem spolnem življenju. Razvada je tudi kvartanje; popolnoma ne-sokolsko bi bilo pri kvartali poskusili brata po mogočnosti »ofernaži«. Končno pa prehaja ta zabava včasi tudi v prav nevarno strast.
Zahteva, preko ko je kot Sokol no moreš, se glasi: bodi pošten. Tatu, goljufu, verižniku, oderuhu, ubijavcu, morivcu, pretepaču ni mesta, med Sokoli; vse, kar le spominja na zločin, izloča Sokolstvo iz svoje sredine. A tudi v malenkostih egajaj tej zahtevi: brzdaj svojo jezo. Ne žali in ne daj povoda za žalitev. A tudi ne daj se žaliti; bodi ponosen in drži na svojo osebno čast. Radi tega seveda ni treba biti prevzeten, ošaben in napuhnjen. Bodi marveč prijazen; pozdravljaj, zlasti starejše brate, vedno pa sestre, tudi mlajše. Pri enaki starosti članov (članic) ne čakaj na pozdrav, nego pozdravi naprej. Ako te je usoda obdarila s časnim blagrom, obračaj ga v Obči prid; pomagaj tudi bratom, ki so podpore potrebni, a desnica naj ne ve, kar je storila levica. Če ti je narava naklonila večjo bistroumnost ali če ti je bila dana prilika, da si poglobil svojo Izobrazbo, naj postanejo teh naravnih ali pridobljenih zakladov deležni tudi idrugi: poučuj, izobražuj v medsebojnem pogovoru, vendar ne vsiljivo, nego neopaženo.
V narodnih in političnih zadevah bodi značajen in dosleden. Izvajaj kon-fcekventno načelo »svoji k svojim«. Pomagaj drugim narodnim organizacij im kakor Orjuni, Jugoslovenski Matici, Družbi sv. Cirila in Metoda, Gosposvetskemu zvon« itd. Podpiraj po možnosti ivsako dobi*o in plemenito stvar. Ne bodi sebičen. Politično ne presedlavaj in ne hlapčuj! Nevredno Sokola je menjati preko noči prepričanje in danes pljuvati tna to, kar si včeraj zagovarjal. Izključeno je, da se vdinjaš stranki, ki da-ijo koncesije narodnim nasprotnikom in kupčuje z naeijonalnimi interesi za — glasove. Ako se udejstvuješ v politiki, delaj to honetno; ne smeši v političnem boju in ne rabi nečastnega ovožja. Govori in piši lo resnico. No daj pa tudi laži obviseti na sebi, kajti senca ne obleži le na tebi, nego pada na vse Sokolstvo; prazno govoričenje zaničuj. A tudi sama ne govoriči. Ne natolcuj, ne o-ibrekuj. Če pa opaziš med Sokoli kaj ne-sokolskega, javi to ravnim potom odboru in zahtevaj remeduro. V verskem Oziru bodi strpen; a zahtevaj zasc_isto prostost. Sploh glodaj, da boš po mogočnosti popoln človek, tak, da beš mogel služiti kot vzgled — potem boš tudi v Življenju popoln Sokol.
Tedenski pregled
'	za naročnike »Narodnega lista«.
Četrtek, 3. jan.; Veliki snežni zameti {r celi državi se nadaljujejo. Promet zastaja. — Prva seja nove grške narodno skupščine, zelo burna, se je morala od-goditi.
Petek, 4. jan. Vlada sklepa v noti, ki »n lio poslala bolgarski vladi radi neprimernega govora bolgarskega min. pred. Cankova o Macodoniji. — Veliki {upati mariborske oblasti dr. Ploj dobil odlikovanje: red F’v. Save.
Sobota, 5. jan. Vlada dobila < d angleške vlade rolo radi cdpb.čila dolgu nam države v Angliji.
Ned/Tja, !>. jan. Grška narodna skupščina izvoli Veuizclosn, ki se je vrnil na •prošnjo naroda nrznj, skoro soglasno za pred'..dnika. — Bolgarko sobranje (nar. sk ;p? inn) sprejme zakon o zaščiti država in znr- i prmUfščrnjn onih, ki so so-d 1 . r 'i • /-'r’i JrrvvrmstVni vstaji n iur-r. «<-p* "p h ra. t~ Vedno -večji snežni samot! • celi državi.
Pondoljek, 7. jan. V Beograd prihajajo iz vseh držav sveta gostje, da prisostvujejo konferenci zunanjih ministrov Male antante. Nad 20 novinarjev iz držav Velike antante je že v Beogradu. V ministrstvu se vrše zadnje priprave za svečan potek konference. — Iz S mi rti e javljajo o atentatu na predsednika turške republike Kemal pašo.
Torek, 8. jan. češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je peljal skozi Maribor v Beograd. V Mariboru ga je sprejel beograjski poslanik Češkoslovaške g. Šeba in zastopniki naših oblasti. Dr. Beneš je sprejel novinarje, med njimi člana našega uredništva, in jim je podal zanimive izjave o politiki Male antante.
Sreda, 9. jan. Začetek konference Male antante v Beogradu. — Kraljice Marije rojstni dan' se slavi po celi državi. Kraljica Marija je rojena 9. jan. 1300 in je torej stara 24 let.
ave.
§ Vsem članom umet. kluba Grohar -Maribor. Ker je potekel rok sklicanja iz-vanrednega občnega zbora, obveščajo se tem potom vsi redni člani, da se vrši neoporečno dne 11. januarja 1924 ob 20. uri v posebni sobi Grajske kleti s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju. 2. Eventualne volitve. — Sklicatelji izv. obe. zbora.
§ Drnštvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru sporoča svojemu članstvu, da je vlagati prošnje za enkratno denarno podporo na naslov društva do incl. 1. svečana tl.
$ Zahvala. Čast mi je se tem potom v imenu društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru kar najiskreneje zahvaliti vsem cenjenim damam, ki so nadvse požrtvovalno sodelovale pri plesni prireditvi, nadalje vsem damam in gospodom, ki so blagovolili nakloniti društvu darila in vsem cenj. posetnikom prireditve, ki so pripomogli do tega, da je akademski ples v moraličnem in v gmotnem oziru tako sijajno uspel. — Cand. iuT. Odon Planinšek, t. č. predsednik.
§ Dramatični odsek Or.inne v Marlbo. ru. Prihodnji sestanek se vrši v torek
15.	jan. ob 20. uri v čitalnici Narodnega doma. Do takrat se mora vsak elan (članica), ki hoče sodelovati, naučiti kako pesc-m ali kak drug sestavek, katerega bo recitiral. Pozivamo članstvo da se z vnemo loti dela in priglasi k dramatičnemu odseku. Predsedstvo.
§ »Goriške Matice« knjige so dospele in se dobe pri poverjeništvu: Vrazova ul. št. 6. II. nadstr. — Vsak naročnik dobi štiri knjige: 1. Koledar z obilno, zanimivo vsebino. 2. Zabavno knjižico: Zgodbe zdravnika Muznika od dr. J. Preglja. 3. Mladi gozdar od Soškega Črnošveca in 4. Finžgarjev Molitvenik: »Bogu kar j božjega«. — Nekaj izvodov je na razpolago tudi za še nepriglašene naročnike. Udnina 30 D. Za tekoče leto izda »Gori ška Matica« sledeče knjige: 1. Veliki ko ledar z raznimi leposlovnimi in poučnimi članki. 2. Zadnji dnevi v Ogleju. Povest.
3.	Mlada zora. Izbor narodnih pripovednih pesmi, Priredil Franco Bevk. 4. Ži-v-otopis sv. Frančiška Ksaverij-a.
§ Gasilno društvo Bistrica na<l Mariborom priredi 20. jan. 1924. plesni venček v gostilniških prostorih gosp. Ludovika Rottner-ja v Bistrici. Začetek točno ob 7. uri popoldne. Vstopnina 8 Din. Svira priljubljena godba »Skače«.
§ Jadranska Straža v Ljubljani pri pravlja marljivo vse potrebno za svoj prvi ples, ki se vrši 12. Im. v Unionu. Cela prireditev se vrši v znamenju mornarice in bo vojaška godba svira!a na veliki bojni ladji. Pripravljeni sta zn ta večer dve lepi darili, ki jih dobita kot nagrado: 1. dama, ki bo dobila od svojih j prijateljev in častilcev največ cvetlic | seveda pridejo v poštev le cvetke, ki se I bodo v to svrho dobile pri plesu; 2. ona ; oseba, ali skupina, ki bo s svojo origin-ail-1 tio masko ali kostumom in dovtipnim j nastopom največ pirpomogla do zabavo ; in smeha.. Kakor čujemo, vlada med ob-1 čimtvom za to tekmo že veliko zanima nje. Zato bo prireditev dobil,* značaj šaljivega večera in obeta biti vsled tega J'ena najbolj zabavnih prireditev letošnjega prod pusta. Toaleta je poljubna, kar še posebej povdarjan.ro, da se prireditve , lahke vsakdo udeleži. Glavni odbor Jad 1 ranske Straže.
S'	»ij-j<2*
Iz Slovenskih goric. (Popotnik z re-špeilinom za novo leto.) Vsem cenjenim čitateljem »Tabora« in vsem njegovi ar nasprotnikom in sovražnikom najprej prav prisrčno veselo in srečno novo leto! Staro leto se je pogreznilo v temno Preteklost z vso svojo pisano procesijo do-brovoljnosti, sočutja, prijazne dobrohotnosti in človekoljubja — pa tudi z j Čebašek i mržnje, nestrpnosti — mrzločutja, celo ogabnega sovraštva in osebnega blatenja. Naj bi s* pogreznil drugi, del te časovne procesije s starim letom v pozabljivost preteklosti in le prvi del toplega čustvovanja in jasne lepe duševnosti naj bi romal v novem letu mimo naših domov in jih blažil in lepšal in lepše bode sijalo solnce na našo domovino. Gospod urednik! Ob vsem tem, kar sem videl v preteklem letu širom naše domovine, -posebno še v Slov. goricah s svojim rešpctlinom in slišal z daljnostuhom, bi najrajši bolestno zaklical, da ne rečem1 zaječal z Gregorčičem: Človeka nikar! In da je Gregorčič slutil, da bode enkrat počival v uplenjenem grobu na tujem, bil bi s podvojeno boljo zaklical: Na nas je, da nam ne bo treba takih vzklikov. Povrnimo se v se, oblecimo z novim časom, z novim letom novo obleko sočutja, dobrohotnosti, strpnosti In prizanesljivosti v zasebnem in javnem, posebno političnem življenju, prerodimo se v duhu z lastno voljo, s svojo močjo in lepše bode, naša srca bode mir sveti o-greval, kakor je odmevalo o božič, praznikih širom krščan., posebno slov. sveta. Kaj pomaga krščanstvo samo na jeziku, ako pa najmanje njegove strpnosti in tolerance občutijo v svojem srcu tisti, ki so poklicana, ga oznanjevati in učiti! Gorje pohujševalcu, dvojno gorje pohuj-ševalcu k sovraštvu, ki je najhujši kvar-ljivee dušng lepote in srčne olike! Na-sprotstvo v političnih in življenskih na-ziranjih je bilo in bo, ker je svežilno in krepilno, brez tega ni dvigajočega kvasa, a nikar ne dajmo prostora sovraštvu v svojem srcu, kar posebno grdi in o-skrunja lice inteligenta, ljudskega voditelja. Vsakokrat, ko sem slišal po suro ve-le in pomilovanja vredne fante oskrunje-vati svetost nočnega miru z ogabnim izzivalnim klicem »aufbiks«, sem se z žalostjo spominjal ravno tako ogabnih o-sebnih napadov in sramotnega blatenja -po nekaterih naših časopisih. In srca človeška mir sveti ogreva! Kako krasne krščanske božične besede? Kdo jiim more zapreti svoje srce in kdo jim ne želi prostora v srcu svojega bližnjega? In ker to želimo vsi, naj bo naša srčna želja ob novem letu, da bi v bodoče tudi naše časnikarje in politične voditelje mir sveti ogreval v blagor našega naroda in naše domovine. V tem smislu se enkrat: Mirno — srečno — veselo novo leto vsem prijateljem, nasprotnikom in sovražnikom, da bi slednji vsi v novem letu izginili oziroma postali iz Savla Pavii; morda se zgodi to celo pri »Straži« in »Slov. Gospodarju«, znabiti še celo pri »Bogoljubu«, če bodo blage volje.
Iz Ceršaka je prinesel zadnji »Slov. Gospodar« zopet ostuden do-pis z napadi na naše delavce in kmete, ki se nočejo vdinjati klerikalcem. Pravi, da jo demokratska stranka protidelavska. Pri tem pa pozabi, da je uspeh naše Demokratske Unije, da ima v naši tovarni naj-priprosfejša, delavka najmanj 72 K na dan’, dočim železničarji z velikoletno službo niti toliko nimajo, dasi so voiili dr. Korošca. Dalje trdi dopisnik v »Slov. Gosp,«, da klerikalci niso agitirali za vojno posojilo. Ali naj pridejo h g. župniku vse tiste priče, ki so slišale njegovo pridigo mod vojno, ko je s prižnico pozival ljudi, naj podpiše vsak najmanj 25 kron vojnega posojila?! Ali mogoče še več podrobnosti?!
Kapla. Tukajšnja božičnica je uspela sijajno, v prvi vrsti po zaslugi gospoda okr. glavarja dr. Ipavica, ki je oskrbel obmejno šolo tako bogato, da je bilo mogoče oMarovati vseh 145 otroik po potrebi in možnosti. V drugi vrsti pa je zasluga naših požrtvovalnih učiteljic, da so je nabrala, za revno tako velika vsota in da se je iz nabavljenega blaga šivalo zimsko perilo, kvačkalo in pletlo mnogo volnatih oblačilc v šoli s pomočjo učenk. Odbor izreka v imenu obdarovanih iskre-1 po zaliva)
Središče. Naše Sokolsko društvo upri* zori v nedeljo dr.e 13. trn. na svojem odru v Sokolskem domu 5-dejansko ljudsko igro s petjem: »Zaklad«. Naši diletant jo že pridno vadijo in gotovo bode tudi la igra, ki je tudi po vsebini prekrasna, odigrana prvovrstno in tako nudila vsem lep užitek. Vabimo vse prijatelje Sokolstva iz Središča in okolice, da v obilnem številu posetijo to predstavo. S tem izrečejo našim članom in članicam-igralceml in zlasti našemu požrtvovalnemu režiserju bratu Najžarju, najlepše priznanje za njihov trud, na drugi strani pa damo s tein najboljši odgovor našim nasprotnikom, ki so nas v »Straži« zlobno oblatili ob priliki naše zadnje gledališke predstave, češ, Srcdiški Sokol daje pohujšanje in kvari mladino. Tega pač ne more nikdo trditi, kdor ni sam pokvarjen in ne zna pošteno misliti. Igrali smo veseloigro »Stari grehi«, ki jo je'izdala »Zveza kult. društev« in že to je dokaz, da igra nikjer ec prelazi granice dostojnosti. Razentcga pa smo igrali izključno pred odraslimi in je bil vstop mladini za-branjen. Nabito polna dvorana pri prihodnji predstavi naj bode odgovor grdim1 -obrekovalcem iz nasprotnega tabora, K uprizoritvi »Zaklada« prihodnjo nedeljo pridite toroj vsi, ki čutite sokolski.
•AS
Iz Ptuja smo prejeli od nemškutarsko-štajereijanskega strahopetca, ki si ni upal podpisati svojega imena, kakor se med poštenjaki spodobi, dolgo klobasari-jo, v kateri hvalisa nemško kulturo iij prejšnje avstrijske čase. Dopis nam dokazuje, kako v srcih tistih ljudi, ki> se kot renegati štejejo za Nemce in ki jih' nemška stranka prišteva za svoje pristaše, še vedno živi stari avstrijski in nemški duh in to iiam zopet dokazuje, kako lažnivo in hinavsko je vse njihovo hlinjo« njo lojalnosti, s katertim hočejo preslepiti zlasti naše oblasti in1 vladne organe, Dokument hranimo in upamo, da se bo ojunačil tudi pisec sam in nam' naznanil svoje pravo ime, ne pa da grozi samo s »dejanjem' iz kalibra«.
Božičnica podr. »Kola Jug. Sester ▼ Ptuju« se je vršila dine 23. dec. v friUst-nemi gledališču. Po lepo uspeli prireditvi učencev mestnih’ šol' je bilo obdarovanih 170 otrok in rodbini z obleko, obuvalom' in živežem: tudi na okoliške šole Kolo ni pozabilo. Skupna vrednost vseh darov znaša 50.000 K, kar priča o požrtvovalnosti naših dobrotnikov. Iskrena hvala darovalcem v našem) imenu ih imenu mladine. — Odbor, i|,m i, j
Krajevna organizacija JDS v Celju
ima svoj prihodnji redni politični sestanek v četrtek, dne 10. trn. v rdeči sobi Narodnega doma.
Celjska »Nova Doba« bo izhajala iz tehniških ovir prihodnje dni v zelo skrčeni obliki. Vsled skrčenja konzuma elelc. toka je ustavljen motor v tiskarni, tako da list ne more do poprave nedo-statka na transformatorju redno izhajati.
Mestna občina celjska proda iz mestnega gozda na Pečovniku do 80 kub. mi lesa od smrekovih dreves in mccesnov prsno debelosti 10—15 cm in 5—12 m dolgosti. Les se prevzame na ležišču na Pečovniku. Pismene ponudbo je treba vložiti pri mestnem magistratu.
Udruženje vojnih invalidov podr. Colje ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 13. tm. ob 9. uri pri Belem volu z običajnim dnevnim redom.
7,n Jugoslovansko Matico je nabral t J. Ilrašovee, pis. ravnat. 146.50 D pi vstopnicah k porotnim obravnavam v im secu decembru lan. leta.
I.	Mariborski bioskop. Od danes 19. do 18. tm. sc predstavlja »Stari zakon«, drama v 7 dajanjih v glavni ulogi: svetovno znana Ir* priljubljena igralka He-nica Por ten.
'vto
Ob tridesetletnici prvega znanstvenega mariborskega zavoda.
Spisal inž. Henrik Mohorčič, ravnatelj
drž. kmet. kem. zavoda v Mariboru.
Dne 8. januarja je poteklo trideset let, da slnži javnosti naš sedanji drž. kmetijski kem. zavod. Trideset let je dolga doba v življenju posameznika in še v zgodovini kakega naroda! Zato hoeem podati v naslednjem sliko o razvoju tega zavoda.
Veliki pomen moderne kemije za dr-. žave so spoznali merodajni faktorji ze rano. Zato so pospešili visokošolski študij kemije, kar jc obrodilo stoterni sad, ker je pospešilo razvoj modernega kmetijstva in industrije. Delu in trudu kemika Liebiga se moramo zahvaliti, da je doseglo ponekod kmetijstvo tako visoko stopnjo. On jo vstvaril agrikulturno kemijo. Njeni glavni nauki so se ponesli v zadnjo kočico naših gorskih sel. Liebigo-Vi uspehi so bili taki, da so se povsodi ustanavljali znanstveni zavodi, ki bi s znanstvenim delom in' praktičnimi poskusi povzdignili kmetijstvo in krneti j-sko-kemijsko obrt. Tega so se zavedali tudi naši deželni stanovi brez razlike narodnosti in strank, ko je stavit Pfrimer predlog V bivšem štajerskem deželnem zboru, da -naj se ustanovi tak zavod tudi v Mariboru. Predlog je bil stavljen 23. Snarca 1892, podpirali so ga tudi tedanji slovenski deželni poslanci Robič, Dečko, Sjurtela in’ Sernec. Pfrimer je utemeljeval svoj predlog s tem, da je trdil, da ipogreša dežela zavod, k* bi študiral razliko in’ svojstva tal, vrednost umetnih gnojil in semenja in ki bi poskusil dognati z znanstvenimi metodami plodovi-'tost naše zemlje. Tak zavod bi bil tudi ipotreben pri obnavljanju vinogradov, Iker so je ozirati pri izbiri trtnih vrst na sestavino prsti. Zavod naj bi pomagal tudi pri izbiri sadnega drevja ter naj bi Študiral načine, kako bi se dalo pridelati Vino takih vrst kakor ob’ Renu. Povdar-‘jal je, da ima Saška že 11 takih zavodov, čeravno je manjša kakor Štajerska. Od leta 1881 naprej se ustanavljajo taki za-jtvodi že tudi po drugih kronovinah in zalito ne smemo zaostajati pa tem polju. ■Glede ustanovnih stroškov je omenil, da ?)bi znašali približno 4000 gold. Stalni let-pi stroški bi bili 2500 gold., ki bi se večji Bdel krili z zavodovimi dohodki, i Koj na to je 1. aprila 1892 podal Storck Imenom deželnega kulturnega sveta svojce poročilo o Pfrimerjevemj predlogu. UStbrek jo poročal, da je imela tedanja Avstrija takrat že 18 takih zavodov, štirje so bili državni, Nemčija pa G5,
I Iz Storckovega govora je najbolj zanimiv oni del, kjer zagovarja decentralizacijo takih zavodov in kjer povdarja, da ne stojijo navidezni izdatki pri takih Zavodih v nikakem razmerju s koristjo, iiki jo ima država, dežela in posameznik od takih ustanov. Predlog je bil sprejet s ■takim dodatkom, da je zadovoljil tudi ‘Zastopnike severno in srednje Štajerske.
Praktično izvedbo tega sklopa so -potvorili pod roko bodočemu ravnatelju Ed-ftnundu Schmidu. Sumim, da je bil celo on duševni oče ali inšpirator Pfrimer-’ jev ega predloga,
|:	Prostori za zavod so se našli na tako-
Bvani Hausnerjevi realiteti, ki jo bila jlast deželne vinarske in sadjarske šole.
| Zavod jo dobil primerni Statut in pri-mtojbinski cenovnih, ki je veljal celili ■22 let.
i' Tedanje ministrstvo poijopriwedo je dovolilo prispevek 2ooo v delno pokritje ustanovnih stroškov, a poleg tega je obljubilo petletno podporo po 1200 gld. Za vzdrževan je novega zavoda
Ustanovni in! vzdrževalni stroški za •Prvo leto so bili predvideni s zneskom 10.000 gold. To je bilo za tedanje čase velika svota denarja (to bi bilo v današnji valuti 1,400.000 K). Ob današnjih raz-tarerah je izključeno, da bi država ali oblast žrtvovala take svete za en zavod.
■ Prvi ravnatelj je bil Mariborčan po trodu. Študiral je na graški tehniki, bil ijo kakih 10 let y tujini kot Konigov asistent v Miinsteru tor pri Nobbeju v Tha-r and tu, Tu je videl in slišal marsikaj Raj sta bila Liebigova učenca — kar mu 2® lahko koristilo na govora službenem
riiestu. A tega ni razumel, da je na Bal-	1894	97	1904	260	1914	1036	Zavodovo znanstveno delovanje je sw
kanu in da ima opraviti z ljudstvom, ki	1895	110	1905	273	1915	579	daj v polnem teku. Zato gleda zavod jas»
ni njegovega rodu. Ženialnega Bismar-	1896	154	1906	351	1916	730	no bodočnosti v oči. Vse, kar je fiktiv*
cka ni umel, ki je trdil, da ni vreden	1897	276	1907	218	1917	784	nega in gnilega, odpada in zgineva z le'
Balkan niti ene kosti pruskega prostaka	1898	354	1908	332	1918	605	ti, le to, kar se je v boju za obstanek
za Nemčijo. Pod Schmidovim vodstvom	1899	311	1909	252	1919	516	učvrstilo, zapušča trajne sledove ter po-
je postal zavod v par letih germanizato-	1900	458	1910	432	1920	1157	ganja sadove novi generaciji, ki bo mor*
rijsko žarišče. Schmidu je bila vsako-	1901	397	1911	691	1921	1984	da znala bolj ceniti duševni trud kakor
dnevna nemška politika vse, bil jo duša	1902	381	1912	812	1922	3529	sedanja. ■ • *
mariborskega nemštva. Za zavod se je le	1903	333	1913	11.12	1923	4806	
skuno 23.490 vzorcev.
navidezno brigal, pustil je, naj mu dela asistefit. Glavni cilj mu je bil ponemčiti naš rod, potisniti našega človeka ob steno, vzgajati renegate in pripravljati nemški most k Adiriji. En Janežičev slovar, ena Pečnikova slovnica, ena karikatura iz »Štajerca«, to je bil cel slovenski oddelek zavodovo knjižnice!
Ko je 22. sept. 1910 nagloma umrl pri seji mestnega sveta, je zašumelo v nemških vrstah. Umrl je najbrž največji Nemec, ki se jc kdaj rodil na mariborskih tleh; umrl je ob času, ko je nemarno rožljalo na Balkanu. Prihranjeno mu je bilo, doživeti propast Nemčije in avstrijskih Habsburžanov, ker so hoteli zadnji voditi nemško politiko v narodni mena-žariji, med tem ko so se posamezni narodi med seboj kregali za napisne tablice pri kaki davkariji na deželi.
Pri odprtem grobu Edmunda Schmida se je poslovil od njega zadnji nemški mariborski župan in Mahnert. Veda se ni poslovila od njega, saj zanjo ni imel zadostnega časa, ko 'je bil predsednik, odbornik, Slan in’ nadzornik kopice društev, mestni svetovalec, član glavnega odbora Siidmarke, član glavnega odbora nemškega ljudskega sveta na Spodnjem Štajerskem, predsednik moške podružnice Siidmarke in predsednik nemškega društva za Maribor!
Deželni odbor štajerski ni Kotel več nastaviti ravnatelja na zavodu, prepustil jo Vodstvo tedanjemu asistentu inž. Czaku.
Zavod je vedno bolj propadal. KonenO jo po vplivu ministrstva poljoprivrede bil določen' 1. 1914 Tržačan dr. Zachariades za ravnatelja. Zachariades je bil Grk, študiral je V Švici, bil par let na Nemškem v slični službi. Po letih je bil zelo mlad, a je imel gotovo bolj bistre oči kakor Schmid. Bil je pri Nemcih bolj o-sovražen’, ker ni bil njihove krvi. Pravzaprav ni spadal Zachariades na to mesto, a prinesel je iz Nemčije nekaj sveže inicijative, čeravno ne energije, ki jo bila tako potrebna temu od vsega začetka osirotelemu znanstvenemu zavodu. Kot Orientalec je takoj' 1. 1914 spoznal, da živijo na Spodmj. Štajerskem pravzaprav Slovenci. Trelba bo tudi ž njimi računati.
Zato si je napisal v svojo beležnico kot program »sloweniscli lernen«! Koliko tragike v teh besedah! Oba sta bila deželna nastavljenca, eden je mrzil Slovence, drugi »e je hotel naučiti njih jezik.
Schmid je umrl pri seji v srednji starosti, torej: pri delu, imel je najlepši pogreb v Mariboru, v svojem rojstnem kraju; Zachariades jc umrl mlad v tujini in' bodi, zastrupljen, zapuščen od vseh; niti grenka Adrija, ki buči in se peni ob kraški skali, ni ga zazibala v večni sen.
Pokojni Schmid pa gleda v grobnici proti severu kot pionir, ki sprevideva, da je bilo vse hrepenenje zaman.
Prišel je preobrat. Slovenija je 'bila v rokah malih ljudi. Ni čuda, če smo izgubili Koroško, Notranjsko, Učko in zapravljamo Reko. Velikih mož je imela tedaj Slovenija le mald. Med njimi je bil general Maister. Rešil je državi Slovenske gorice, Maribor in s tem tudi edini znanstveni zavod na skrajni severni meji.
En dan pred Božičem 1918 sem1 prevzel po nalogu tedanjo vlade zavod. V blagajni sem našel 27 kron in celo kopico neporavnanih računov. Čistil sem A vrijev hlev na vseh loncih in krajih, ker v pravcati hlev se je izpremenil zavod tekom 25 let. To čiščenje na znotraj sem komaj v petih letih dovršil. Štiri leta som potreboval, da sem dobil primernega asistenta! Štiri leta iin pol sem čakal na primernega laboratorijskega pomočnika!
Pet let dela zavod z nezadostnimi krediti in' dvanajstinkami! Vse to bi se pretrpelo, če hi se nam poskrbela potrebna duševna brana.
Razume se, da jo na takem zavodu polno dela z analizami. Zato podajam v naslednji razpredelnici sliko, iz katere se razvidi, koliko vzorcev se je preiskalo v posameznih lotih ter v celoti, odkar za-’ pri vseh teh preiskovpniih in
vod ojasto.ia:
Torej se je v preteklem letu toliko preiskalo, kakor pod prvim ravnateljem Schmidom v šestnajstih letih. Poleg tega je imel zavod letos še 649 oddaj, ki niso vštete pri gornjem številu vzorcev.
Sedanji naslov in zavodov štatut je bil izdan z naredbo deželne vlade dUe 14. jul. 1920. Štatut je najbolj moderen in najbolj prikladen za take zavode in je kopiran po najboljših izkustvih v inozemstvu. Področje zavoda obsega:
1. Pospeševanje kmetijstva s poizku-stvom in preizkustvom, istotako pospeševanje kmetijsko-kemijske obrti v Sloveniji.
2. Kemijsko-iebniško in’ mikroskopsko preiskovanje predmetov iz vseh strok tehničnega proizvodstva.
3. Splošno preiskovanje in presojanje živil, poživil in rabnih predmetov po zmi-slu zakona o živilih, bodisi da preiskovanja zahtevajo oblastva in’ organi, ki jim je poverjeno nadzorstvo o izvrševanju tega zakona in sodišča, ali pa da jih prosijo zasebniki.
Pospeševanje kmetijstva in kmetijsko-kemijske obrti se vrši:
a) z znanstvenimi raziskovanji hi prak-tičimi poizkusi zato, da se izboljša kmetijsko obratovanje;
b) s preiskovanjem’ zemljin, gnojil, krmil, istotako s pregledovanjem umetnih gnojil in’ močnih krmil;
c) s preizkušanjem semen, potem' s pospeševanjem1 pridelovanja kulturnih rastlin in semenja, dalje s sestavljanjem receptov semenskih mešanic za travnike, pašnike in! travne deteljine, končno s pregledovanjem’ semenskega blaga;
č) s pospeševanjem1 umnega sadjarstva, vinarstva in kletarstva, pri čemur se u-porabljajo vsi dotični kulturni, kemijski in mikrološki načini;
d) z raziskovanjem’ in zatiranjem’ rastlinskih škodljivcev in bolezni;
e) s priglednim preiskovanjem' mleka in mlekarskih izdelkov za mlekarske organizacije, potem1 s poizkusnim pospeševanjem' živinorej in mlekarstva;
f) s preiskovanjem sirovin, pripomočkov ih proizvodov cukrarStva, skrobar-stva, pivovarstva, žganjarstva in oljnar-stva;
g) s strokovnimi nasveti pri izboljšanju kmetijskih obratov kakor tudi pri izpopolnjevanju že obstoječih in pri u-stanavljanju novih kmetijsko-kemijskih obidi, ki morejo zvišati zemljiški donos;
i) s praktičnimi učnimi tečaji in predavanji iz tistih strok kmetijstva in kmetijsko-kemijske obrti, ki so z ozirom na krajevne razmere vredne prav posebnega uvaževanja;
j) z zbiranjem kmetijsko-zna-nstvenega gradiva in z razširjenjem splošnega k me ti j s ko-k em i j sk e g a znanja in uspehov znanstvenih del in raziskav z besedo in’ spisi.
Ker bo morda koga zanimala finan-cijska slika takega zavoda, jo podajam v naslednjem za leto 1922: zavodovih dohodkov je bilo 17.580.26 D, zavodovi izdatki so bili 30.351-.97 D, torej stane državo tak zavod 18.771.75 D. — A tudi teh ne, ker se mora upoštevati, da se morajo kolekovati vsi dopisi na zavod in vse svedočbe, ki jih zavod izdaja, s predpisano kolekovno takso. Zato je doplačala država faktično leta 1922 le kakih 10.000 Din., to je približno 700 srebrnih starih kron.
Zavodovi skupni izdatki se dajo deliti v osebne in stvarne izdatke.
Osebni izdatki so znašali 31.262.97 D, stvarni izdatki pa 50S9.20 D.
Preiskovanja in oddaje so bile v letu 1922: 1. v prid zavodov in organov oddelka za kmetijstvo 5.39%, 2. v prid politično oblasti 2.70%, 3. v prid drugih državnih inštitucij 0.83%, 4. v sodnijslce svrhe 0.40%, 5. za carinarnice 28.72%, 6. za pri-! vatnike 61.96%. — Mariborska oblast je!
oddajat I
l
j[ Udeležena z 96.2%.
Gospodarstvo.
Centralna zadruga za vnovčevamje vin.
Debata o rešitvi vinske krize je stalno na dnevnem redu vseh naših gospodarskih krogov in korporacij, ki so v stanu pravilno presoditi važnost in daiekosež-nost tega za našo državo, zlasti pa za našo ožjo domovino, Slovenijo, iiad vse perečega problema. In to je razveseljivo!' Želeti je le, da bi zanimanje za to vprašanje bilo enako veliko tudi v krogih naše centralne uprave, — in prepričani sem, da bi se z združenimi močmi kmalu dal najti izhod iz te zagate, v katero smo zabredli vinogradniki, ne ravno po naš! krivdi.
Pred očmi imam' omogočitev izvoza naših vin v sosedne države na podlagi u« godnih trgovinskih pogodb. Omogočitev izvoza prebitka našega vinskega pridelka nad lastno porabo, bi bil prvi korak, tako rekoč »sine qua non« k rešitvi vinske krize. In temu prvemu koraku bi moralil slediti nadaljni, za končno vreditev tega vprašanja nič manj važni koraki.
Za danes — o enem takem koraku.
Za izvoz vina v inozemstvo je treba spretne, velikopotezne vinske trgovine, ki je pa žalibog še do sedaj nimamo, ki! si jo pa moramo ustvariti, stane kaj stane!
Naša vina leže raztresena V na tisoče vinskih kleteh. Kolikor sodov, tolikor raznih tipov in sort vina! Ta vina niso kar tako sposobna za izvoz v inozemstvo. Mora se jih kot mošt ali saj kmalu po prvem pretoku zbrati in spraviti v velike skupne kleti v veliko posodo, kjer se jih skupno odgaja in zori. Le na ta način j« dana možnost ustvariti si za posamezna vinske Okoliše samo malo tipov vitra enotne kvalitete, enotnega okusa in enotne vrednosti, ki 'bi pa bili- na razpolago v velikih množinah; n. pr. tip Ljutomerčana, Pekrčana, Haložana, Slovenjgori-čana, Bizeljčana itd. odnosno ljutomerske graševine, šipona, silvanca in burgundca, haloškega burgundca itd., pekrske graševine itd. itd. Trgovati po tam s takim blagom, ne bi bila nobena umetnost.
Recept, kako postopati z vini, ki jih-nameravamo spraviti na inozemski vinski trg, je torej dokaj enostaven. Gre le za to, če jc moraentano, pod današnjima težkimi gospodarskimi razmerami in go-rostasno dragimi krediti, sploh izvedljiv. Predpogoj za to bi bila namreč gradnja velikih, moderno opremljenih vinskih kleti, za vsaki vinski okoliš saj po eno, ozir. saj eno veliko centralno vinsko klet za vso vinske okoliše skupaj, kjer bi se dalo vkleniti ves vinski pridelek, ki pride za izvoz v poštev, — torej za kakih 150.000—200.000 hi vina. .In to je danes nemogoče! Iskati bo tedaj treba drugega izhoda iz toga kritičnega položaja!
Kakor že rečeno, jo naša vinska trgovina (všteto obstoječo vinarske in kletarske zadruge in društva) danes veliko prešibka izvršiti sama kako večjo akcijo v tem oziru. Pa tudi še tako močna organizacija vinogradnikov v svrho izvoza vina bi le težko uspela, pred vsem, ker bi ji manjkalo za to potrebnih obrat.ova-lišč (kletnih prostorov in velike vinske posode). Če bi se pa združilo vinske producente in vinsko trgovino, ta dva faktorja, ki imata eden kot drugi največji interes na tem, da se čimpreje oživotvori izvoz vina v inozemstvo in ki imata skupaj na razpolago tudi za to potreben o Iv ratni inventar (kleti, posodo) in si najtežje pomagala tudi v zadevah kredita, bi bile na mah odstranjene vsaj glavne težkoče.
Toda, kako spraviti ta dva sioer naravna zaveznika, ki se pa vedno malce pisano gledata, pod en klobuk? Na ta način, da se njima pusti dosedajne obrate neokrnjene in se za skupno stvar porabi le to, kar jima je do sedaj ležalo zaradi' skrčenega prometa ali iz kateregasibodi.
<
U*
»tabor« 7»naeobni list«?:
3*roT'i b'6'r, cfne 10.
Tahi::
;Ia mi
tvzraka SeisrabljeHo ’(tf. pr. prazrie visske jikleti, prazna posoda itd.). Vsak ostane, !kar je bil, le iz njunih neizrabljenih sredstev poskusimo doseči nove vrednosti.
Ta zveza naj bi se izvršila na podlagi (ustanovitve ene velike centralne zadruge za vnoveevanie vin, ki bi obsegala celo Slovenijo, ozir. vse vinske okoliše, ki pridejo za izvoz vina v poštev.
Člani te zadruge bi naj bili kolikor [mogoče vsi vinski producenti, ki pridelujejo količkaj znatne količine vina, na drugi strani pa vsi vinski trgovci, vinarske in kletarske zadruge in društva, kakor tudi drugi posestniki, ki razpolagajo tnajsibo z zato primernimi večjimi kletmi, ali z večjo vinsko posodo ali s kletarskim orodjem in kletarskimi napravami in ki so voljni te-le deloma ali v,celoti prepustiti novi zadrugi, proti primerni odškodnini. Kleti bi se prepustile proti letni najemnini, kletarski inventar proti najemnini in amortizaciji.
Za vsak vinarski okoliš bi se določilo, Iroliko kletnega prostora bi bilo potrebno za zbiranje v poštev prihajajočega vinskega; pridelka.
V centralno ležečem! kraju bi se pa Morala ustanoviti centralna vzorna vinska klet, v katero bi se spravilo vinske vzorce od vseh v posameznih okoliših ležečih vin. Ta centralna vzorčna klet naj bi bika »duša« cele nove zadruge. Od tod bi se vodilo celo podjetje. Tu bi se dajale poskušnje kupcem in prodajale zaloge iz vseii vinskih kleti zadruge.
Člani-prcducenti bi prepustili zadrugi ali že grozdje, ali — zlasti v početku — vinski mošt, ozir. mlada vina proti gotovemu naplačilu (ki—Vi vrednosti). Cono bi se določile sporazumno po navodilu centralne vzorne kleti na podlagi vsebino sladkorja in kisline, ozir. pri vinih na podlagi vsebine alkohola in kisline. — Ostanek kupne cene bi se izplačal po preteku gotove dobe, najkasneje recimo po preteki«. 9 mesecev. Na eventnelnem čistem' dobičku bi participirali vsi člani zadruge.
S tem predložim zadevo zanlmanim krogom v nadaljno nujno razpravo. — Povdarjam ponovno, da vidim edino Možnost, spraviti naša vina v večjih količinah na inozemski vinski trg in tamkaj uspešno konkurirati z drugimi vino izvažajočimi državami, le v ustanovitvi centralne zadruge za vnovčevanje vin, kakor sem jo gorej očrtal. Vsi drugi napori bodo ostali brezuspešni, če se ne bomo držali gesla združitve!
Pa ne samo vinogradniki in vinsica trgovina, temveč tudi država sama, ki j! je vinarstvo važen vir dohodkov, je močno zainteresirana na tem, da se ta zadruga čimpreje ustanovi ter začne poslovati in zaradi tega je pričakovati, da bo vlada to podjetje s prva saj s cenim kreditom podpirala.	P u k 1 a v c c.
nnoanDGOcnaa □ □ ammonaacDj
KMETIJSTVO.
Kmetijska opravila v mesecu januarju.
Razna opravila. Sadje, krompir, korenje i, dr. se prebira, kar je gnjiloga, odmotuje, da se s slabim vred tudi zdravo no pokvari. Varuj pred mrzli no zlasti sadje, v hudi zimi tudi kruh, vino i. dr. podobne reči. Hleve zadelaj, da bodo gorki, čisti jih. Pitana žival, se več ne redi, prodaj ali zakolji. Tkalec in predira čujeta pozno v noč. Za delo zunaj hiše se dobro obleci.
Drov je varuj pred zajcem. Ob času južnega snega drevje otresnj, da se 'ne polomi. Najuspešnejše se v tem času snaži in čisti škodljivega mrčesa; glej navod v decembru. Obrezovati se smo le, če toplina ni pod ničlo. (Vsaka rastlina Mora biti prej obrezana, kakor začne . odpirati očesa).
Trta. Napravljajo se ključi in v kleti vkladajo v mah. Mali zalivaj z vodo, da bo vlažen. Ključi naj bodo dolgi 40—50 'centimetrov, imajo naj vsaj tri očesa. — Gnoj in kompost so vozi v vinograd. — Lahko rigolaš, napravljaš podzidju.
Vrt. Za vrt si moraš omisliti zanesljivih semen; glej na vrsto, na kaljivost, ha čas setve. Sadni grmički sc obrežejo in' osnažijo (n. pr. ribezelj, bodečo groz-
:c' o r k a greda. Položi v gorko gredo za zelenjavo na rahlo konjskega gnoja, kateremu primešaj tretjino govejega, (Za cvetlice samo konjskega in ga steptaj.) Vrhu gnoja deni 10 do 15 centimetrov na debelo črne rahle prsti. Lehe morajo biti dobro pokrite. Zračijo se popoldne. Koncem meseca začni sejati in saditi. Posejaj tako solato, ki nareja trde pa majhne glave, n. pr. dunajsko jajčnato in dunajsko kamnito; potem mesečno redkvico, kolerabo, cvetoči kapus (karfiol), korenčke, kumare. — Pod vsako okno vsadi po en grm kumar. Leho pridno zrači, opoludne malo zalivaj. Za posojanje na prosto sejaj zelcnjadna semena na koncu lehe.
V rastlinja k u jo treba v lepem vremenu zračiti. Prenagla sprememba topline škoduje. Kadar zračiš sobo ob veliki razliki notranje in zunanje topline, umakni cvetlice z oken. Čim več deneš rastline na svetlo, boljše je, da jih le obvaruješ pred mrazom. Zalivaj opoldne z mlačno vodo, in le redkokedaj. Prah izmij z milno vodo. Vrtnice se cepijo. Tulipani in hijacinte se postavijo na gorko. Gcorgine in drugih cvetne čebulice, šmarnice.
Polje. Po travnikih in košenicah se razkopavajo krtine in mravljišča, trosijo umetna gnojila, a bolje je, če si to storil prošnji mesec. Ob toplih dneh se vozi gnoj, napeljuje se zemlja, lapor, kompost. Trebi se z 'njiv kamenje. Ako jc na snegu skorja ledena, da ne prepušča zraka, trpe in rada pognijejo ozimna žita. Pomagaš 'lahko, če s kolom: sneg gosto prediraš, ali živino na njivo zaže-neš, ki ravno to doseže.
Vsa vzgojevalna opravila tega meseca se lahko odlože na prihodnji mesec.
Skrbimo za potrebna semena!
Sedaj je čas, da storimo vse potrebno za pravočasno priskrbo semena. Prevda-riti je treba, katero domače seme bo treba Zamenjati in koliko semena bo treba od zunaj dobiti in naročiti.
Pravočasna priskrba najboljšega semena je danes ena najvažnejših nalog vsakega kmetovalca. Posebno velja to za vsa kupavna semena, kakor so deteijna in travna semena, pesno seme itd.
Važno je, da prevdarirno, katero domače seme kaze premeniti in zamenjati z boljšim semenom, ki ga lahko dobimo pri enem ali drugem sosedu ali iz bližnjega kraja. Na vse to jo treba danes.veliko večjo pažnjo polagati, ako hočemo, da s naši pridelki izboljšajo, kajti na semenu je veliko ležeče, kako sc pridelki obrača jo. Če ,ima sosed lepše žitne pridelke, kakor jih imaš ti, potem skušaj svoja seme premeniti in dobiti od soseda, vsaj toliko, da prideš do semena. Na ta način si moramo pomagati pri eni in drugi rastlini, da pridemo do boljših uspehov. Seveda je predvsem važno tudi to, da odbiram« sami najboljše blago domačega pridelka za seme in da ravnamo dosledno od leta do leta tako. Na ta način pridemo najlažjo in najprej do stanovitno boljših pridelkov, ki se ne bodo odlikovali samo po svoji plodovitošti, ampak predvsem tudi po svoji kakovosti.
Pri priskrbo vanju dobrega semena hi lahko veliko dobrega storile naše kmetijske podružnice; ne Io stem, da bi potrebna semena naročevale, ampak tudi s tern, da bi preizkušale pri posameznih gospodarjih semena, ki se nanovo vzgojo in' priporočajo. Taki preizkusi bi se morali redno vršiti in je danes prilika za prirejanje vseh teli preizkusov toliko ugodnejša, ker imamo že po vseh okrajih državne ekonome, pa tudi že toliko naprednih in izšolanih kmetovalcev, da je le treba stvar v roke vzeti in primerno organizirati. Ako bi našo podružnice in poklicani interesenti te preizkuse dosledno prirejali, koliko dobrega bi sc v tem pogledu lahko doseglo!
Zaenkrat naj vsak kmetovalec sam skrbi, da pride do potrebnega in dobrega semena. Kupa-vna semena naj bi se naročala potom kmetijskih podružnic, ki naj se tega dela takoj lotijo, da ne bo prepozno. V ostalem naj se skušajo pa žo lotos prirejati posebni preizkusi za iz-
i
g Praktikanti (vajenci) na drž. viflar-J . 5. Kože: konjske, komad 1*0-.-SCO o-ovej® sko in sadjarsko šolo v Mariboru se j 17-50—22-20, telečjo SO'—, svinjske
februarja I usnje gornje 120'—, podplati SO-125
'djiče itd.). Zimski zelenjavi: ohrovtu, ze-' k^šanj-e ylomačega semena in potrebhi lju, kolerabi, korenju-, peteršiljevim ko-! 1)1 e^7'^llR’ za novo vrstc semena.
reninam se odeja odstrani, ob mrazu zo- i	[j__
pet .vrn,e. Pri tem se gnilo perje odstrani,!
sprejemajo tekom meseca ali marca 1924. Pogoji; starost najmanj IG let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo jezikovni iu računski pouk, drugače delajo z drugimi učenci zavoda praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva ped strokovnim vodstvom. Za to dobi vajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1924-25 kot redni u-čenci; v slučaju ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu in so ob zadovoljivem napredovanju oproščeni sprejemnega izpita. «Te to najboljša pripravljalnica za resne kmetske mladeniče z pomanjkljivo preizobrazbo za vstop v prvi letnik prihodnjega šolskega leta; bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. Na celo polo lastnoročno pisane in kOlkovane prošnje (kolek 25 D) za sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu drž, vinarske in sadjarske šole v Maribo ru najkasneje do 31. jan. 1924 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3 zadnje šolsko spričevalo in 4. spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno.
g Razstavo južnega sadja v Beogradu priredi Srpsko poljedelsko društvo v zvezi z drugimi strokovnimi organizacijami
g Poljoprivredni glasnik. Prejeli snio št. 23.—24. letnika 1923 in št. 1. letnika 1924 to zanimive gospodarske revije, ki izhaja v Novem Sadu. Zadnja štev. lanskega leta prinaša obširno stvarno kritiko o budžetu ministrstva poljoprivrede in vod, ki ga bomo objavili v izvlečku tudi mi. Dalje prinaša razpravo o ribolovu na Dojranskemi jezeru, o gospodar skih prilikah v Liki. Prva letošnja številka objavlja delno sliko o sadjarstvu v naši kraljevini neka j navodil za napredek svinjereje itd. Gospodarskim krogomil revijo toplo priporočamo.
g Konferenca lesne industrije iz cele države so vrši 10. tm. v Beogradu.
nnnnnnnnoaoD o a onmnonnonnn HMELJ.
XXXVII. poročilo Hmelj, društva za Slovenijo o kmeljski kupčiji v obče. Ža-
tec, ČSR, 5. jan. tl. Živahno povpraševa-nej in čvrsto razpoloženje na hmeljskeni trgu se je od starega leta preneslo na novo. Prve dni tl. se je vse pokupilo, kar jo bilo naprodaj po vedno rastočih cenah iri sicer najprej.po 3800—3850, naposled po 3900 čK za 50 kg. Dnevno se jo prodajalo le po 15—20 bal, ker namreč ni bilo več blaga naprodaj. Posestniki hmelja ne silijo k prodaji in zahtevajo vseskozi po 4000 čK za 50 kg. Včeraj se jo 10 bal najboljšega blaga prodalo po 49C0 čiv za 50 kg. Tudi na kmetih se je prodajalo po 3850—3900 čiv za 50 kg. Tudi lanski hmelj je prišel v poštev in sc je plačeval do 3000 čK za 50 kg. Vsa zate-ška zaloga ko znašala približno še 4090 0 P° 50^kg, Pri živahnem povpraševanju jc konecno razpoloženje prav1 čvrsto, ceno pa rastoče. — Sav. hm. dr.
□OOnnnonDnoD q □ □mmnnnr mgr.
trsne CENE.
Tržne cene v Mariboru
dne 1. januarja 1924, (Gona v dinarjih)
1. Meso: Govedina 1, 25—27.11 22-24 III 10—20. sveži jedk 24-—, vampi 7-9, pljuča 9--. ledvice —g0l>cc 10—, možgani
20’—, parklji (V—. vime 10-—, loj 20- .
Teletina I 20-30, II 24-25, jetra 24— pljuča 15'— ledvice —. Svinjina: Praščje meso 30—40. salo 35—40, črevna mast 30—32, pljuča 18 —, jetra 20 —, ledvice 25—30, glava 20—25, noge 14-—, slanina sveža 35-10, pa ; prieirana 43'—, prekajena 38-—, mast 38-41 ’ preka eno meso 40 48, šunke 52-58, prekajene noge ?5 —, prekajen jezik 48' - preku jena glava 3ž —.
2. Drobnica; košfrunov ga mesa 17-50 do ?0, jagnetine ——, kozjega mesa —k'0-zletina —•—.
3. Klobase:	krakovske
cinske —•—, bruiišviške 27* .
posebne 32- — , safalade 32*—, kranjske 32—, prekajene —
n-25,
G. P e r u t n
na: Piščanec majhen »0 d# 2/ o0) večji 28-40, kokoš 48-55 raca 45-70 gosi 80-100, puran 140- 300, zajec domač (majhen) 20'—. zajec domač (večji) 30 —.
7. Divjačina: (komad) srne 15—20.
zajec GO—80,
8. Hibe: (1 kg) kri1pov 35._ be|ic 30-ščuk 30'—, rakov —• ,
9. Mlečni izdelki: Mleko (liter) 3 50 do 4, smetane 1B-IS, surovo maslo (k») o5—57, čajno maslo —masIo	^
ementalski 150'—, polementalski 70— 80,’ tra* pistm 35-40, groyerski 40-45 tilsitski 40-45 parmezan 200.-, sirček (komad) 6-10. jajca (komad) 2*25—2*75.
10. Pijača: Vino novo 8-11. vjno stero
on o« P‘V0 6’5°’ Etetl' P‘Ve 3'25’ ^a"l*
—ol/,
I —
0'50-
11. Kruh: Bel (kg) 7*—, čm fi*_, ržen
—, žemlja (5% dkg) komad —-50, mlečni kruli —
_r 12' SadJ'e: (kg) ČreSnje —, jabolka I —, II 8-—, IU 4 _ g]ive	suh#
marelice —breskve	kostanjev	(liter)
surovih 2 50, kostanj pečeni (liter) 5'—, hruške -, II 6—8, III —iimone (komad) 1-25, oranže 1—3, rožiče —fig 12-15 dateljni —, mandeljni 50*—, orehi 8*—’ orehi luščeni 30*—.	’
13. Sp ecerij sko blago: Kava I 65*—,
II 40—35, kava pražena I 70-—, II 40 ,
350, poper celega 40*—, poper mlet 45—, paprika 100'—, testenine 13'—, sladkor v pra! bu 23- -, sladkor ▼ kristalu 20'92, sladkor V kockah 23' . kvas 32'50, škrob pfcmičen t5‘ j rižfiv 30—, koruznega —, riž 660
d° 13’ k''LnaVadni (,iter) 2'~->	3*~ olj®
> bučno 38'—, špirit denat. 15'—,
namizno 30' milo 8'—
14. Žito? 3'—, oves 3'—
rojeni —*—
Pšenica 3*50, rt 3'-, ječmen koruza 3*50, proso 3*50, ajda 3'—, fižol luščen 5—7, fižol grah —, leča 14*—.
15. M1 e v s k i i z d el ki: Pšenična moka 0 6 50, 1 6'-, 2 G--, 3	4 —
6 5	, 7 4'50, kaša 7'50, ješprenj 6'—, otrobi
2-2-50, koruzna moka 4 - koruzni zdrob B-«, pšenični zdrob 7'-, ječmenova moka ajdova moka 1 7-8 2 —ajdova kaša (litm)
6'50. ržena kava 10'—, cikorija 96 —.
16. Krma: Seno sladko 87.50—100, sen* kislo , otava	detolja	-*—, ovsena
slama 75-8750. pšenična slama , rtona slama —_ (za 100 kg).
17. Kurivo; Drva trda 200*—, mehka 175'— (za m"), premog, trboveljski 42—45, velenjski 27-30, (za 100 kg) oglje l'50-2, koks - 2, (za kg), liter petroleja 7'—, liter bencin* 17'—, kg karbida 6-50, kg sveč 15'—.
18. Zelenjava in podzemljices ;>alatft glavnata (kg) —, štrucnata —
endivija 1 —1-25. berivke —*—, motovilka —• ,
zelje zgodno (kg) —, zelje pozno (kg) 0'7i» do l'J5, karfljola (komad) 3—15, špargeljuj šopek ■ , špinača kupček 1'—, paradižnikov 2 oO—3 kumaro komad 0 25—0'50, za ukisovanjo
buč jedilnih komad —•—, grah v stročju (liter) —•—, luščenega —•—, fižol v stročja (liter) I —•—,	11 iu5(-.en —.—j peteršilja
šopek 0'25, zelenjo šopek 0'25, čebule 2— e* en 10'—, pora (komad) 0't'5, korenje vrtno 0'25, korenje navadno 0'25, zelenjava za kuho (Šopek) 0'25, rdeča pesa (komad) 0 50, repa 0'2o—0.60, koleraba podzcmljica (komad) 050 krompir zgodnji (kilogr.) —, krompir pozn3 1—1'25, liren 5'—, zolja kislega 3—3-50, repe kisle 2'—.
50-53, debre-pariške 32'—, hrenovke 36-— meseni sir 32 —, poljske salamo —, pretisnjeno klobaso 32-.
4. Ko n j sko meso: 1 12—15, II 8—10.
Celjski trff 1. jan) tl. Govedina.: v) mesnicah I 25, II 22.50, na trjju I 24, II
19.50. Teletina: I 32, H 30, jetra in pljuča 22. Svinjina: prašičje meso I 35, II 32, slanina I 43, II 41, mast amerikanska 39, domača 44, šunka 45, prekajeno meso I 50, II 40—45. Perutnina: piščanec 30, raca 40, gos 150, puran 100-180. Divjačina: zajec 60—70. Mloko 4, surovo maslo 60, čajno 88, jajce 2—2.25. Kruli: kg be-lesra 7, črnega 6. Špecerijsko blago: kava Portoriko 64, Santos 50, Rio 40, sladkor kristal 21, v kockah 23, riž I 11 d«
14.50, II 6.25 8.7;.>, namizno olje 32, testenina I 21, II 13.50, milo 17—20. Moka: »00« in »0« 6.20, »2« 5.70, »4« 5.30, koruzna 3—3.40. Na drobno po 20 para več. Žito pšenica 380, rž 330—350, ječmen in oves 280— 300, koruza 260—280, fižol 600—650, grah 1500. Trda drva kub. m .140—150, mehka 112 120, krompir 1.25. Stojničarji so govedino nekoliko podražili, cona pri teletini jc padla za 3 D.
Vrednost denarja dne 8. jan. Na zagrebški. borzi se .to tu dan, dobilo: 100
avstr, kron za 12 in % pare, 260 din. za 100 čeških kron, 1559 Din. za 100 Švicar, frankov, 89 D za 1 dolar, 394 D za 100 lir.
Žitni tri; v zadnjem tednu ni kazal znatnih izprememb. Edino promet v tur-ščici se je nekoliko dvignil, vendar pa so tudi te ceno za inozemstvo še previsoke in ne morejo konkurirati. Cene na debelo so bile:	Pšenica kakor tudi
moka sta se malo kupovali. Pšenica se je nakupovala samo za mline po 330 do 340 D. Napram predhodnemu tednu je cena nekoliko oslabela. Po moki skoro ni 1 bilo povpraševanja. Blago se je ponujalo iz baških mlinov po 510—550 D, pariteta Zagreb pa po 580—600 D. Posamezne slavonsko marke n otirajo 555 575 D. Tendenca v moki je v glavnem mlačna.
. Turščica je v ceni napram predhod-' nehm tednu poskočila za 50 par pri kg. Cena se je gibala na vtovorni postaji sremski po 265-270 D, a pariteta Zagreb po 280 D. Koncem tedna je cena zopet popustila. Kupci so bili večinoma iz pasivnih krajev. - Tudi oves je bil čvrst v ceni ter jc narasel za 35 par pri kg. Slavonsko rešetamo blago jo notiralo v Zagrebu 270 D, bosansko pa 235-240 D ab Prijedor ali Banjaluka. V ovsu je bil promet precejšen. Večji promet sploh pa ovira denarna kriza, ki jc poleg diuge-ga tudi ena izmed ovir, da izvoz ne u-speva.
Zagrebška vinska borza (2. trn.). Belo kmečko, 8.25 odst., iz Kon.iščine, postavno Zagreb, po Maligana, denar 3.25, blago 3.75. Staro belo, 11 odst,, iz Subotice, denar 5.75, blago 6.25. Novo belo in črno samoborsko, denar 4.u0, blago 6.,i0. »Ot Jo«, črno, 12 odst., frank o Zagreb, denar
5, blago 5.25.
Zagrebški tedenski sejem (2. trn.) Kupčijskiii zaključkov je bilo okrog ( Vagoni živine za Italijo in 1 vagon z:: Avstrijo. Cene za kg žive teže: voli 1 14.50—15, II 12—12.50, bosanski 10-12.50, krave II 10—12, svinje sremske 27.50 do 28.50, II 26—27, Til 24.25—25, teleta I 22.50, II 21.25. Krma: seno 100—112.50, detelja 150—187.50 D za 100 kg.
Zagrebški trg s kožami in usnjem (3 Im.). Kupčija s sirovimi kožami popolnoma počiva. Cene: kože bosanskih buš 13 do 14, lahke domače 15—16, srednje 17 do 19, težke 22 -23, telečje 32-33 D. Cene so tekom prešlega leta narasle za prilično 50 odst. Usnje je notiralo: kravji kru-Poni, težki 103-110. lažji 100—105, vache, lažji 68—72, težji 73—76, blank, črni 75 do 80, podplati 75—80, notranji podplati 60- 65, boks 27—32 Din.
Mast hi planina. V Zagrebu so bile zadnje dni stedefe cene: za mast, 37 do 38 D, za slanino 30, suho meso 32—84, za ameriško m l 32—33 D za 1 kg na debelo. — V Beogradu: mast, domača 85—36, slanina 30, suho meso 30—32 Din. na debelo.
a00DDD!3XnXJ tJ 15 r 51LKt:L'.:GV COOD Obiskujte
tli 1 £_\ £-i t■ SLI i H 0.3L & j
t Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od
10.-52. ure. Vstopnina 1 dinar.
nonnnoannrnn n n nnnonnnnnnoi?
J. Ze.:
Obrtniško novo Beto!
Kakor VKnlr ,4n-Acnn/1 ci t* tudi
[Cor vsak reden gospodar, je tudi obrtništvo mariborske oblasti zaključilo bilanco svojega dola v minulem letu in si šo enkrat poglobilo v spomin skrbipolne dogodke in težkoče preteklega leta ter si začrtalo ob izidu teh razmišljanj smernice za svoje bodoče delovanje.
Vkljub manjkajoči zavednosti ter naš fetan šc vedno obvladujoči brezbrižnosti Prodirajo polagoma uspehi naših prizadevanj.
Aktivam našega dela s ponosom smemo prišteti reorganizatorično gibanje obrtništva v minulem letu. To gibanje je bilo predvsem osredotočeno v ustanovitvi novih strokovnih zadrug ter društev, ustvarjenih na inicijativo naše o-brtno - zadružne zvezo ter izvršeno z uspešnim sodelovanjem celjskega obrtno-Pospe.ševalnega urada.
Glasom sprejetih informacij se je sa-®io v mariborski oblasti ustanovilo 19 Strokovnih zadrug, od katerih 9 že deluje, d oči m ostalih 10 čaka ua odobritev pristojne delegacije trgovskega jmjnistr-1 i
1 stva. To je brezdvomno lep korak naprej iu dokaz, da še med našimi vrstami ni popolnoma izumrl smisel za izpopolnitev stanovskih organizacij.
Kot vidni dokaz obrtniškega napredka nam je naša industrija in obrt priredila v vsakem oziru nad vse pričakovanje dobro uspelo industrijsko in obrtno izložbo v Mariboru. Ta razstava se je kot mogočen jez postavila v bran predsodkom in zavisti beogradskih činiteljev, ki niso le po svojih dejanjih, ampak celo po svojih izrazih ogrožali obstoj in na-daljni razvoj te za mariborsko pokrajino prevažne panoge našega gospodarskega življenja.
V lepo uspelih shodih v Središču, Beltincih, zlasti pa v Ljubljani in drugod je dalo obrtništvo duška svojemu nerazpoložen ju proti obstoječim razmeram, predvsem pa proti povišauju davkov, uvedbi kulaka, previsokim in neopravičenim prispevkom, za socijalno zavarovanje, draginji denarja, pomanjkanju surovin ter vedno razširjajočemu se fu šarstvu.
V skrbi za svoj naraščaj je paznim okom sledilo obrtništvo dogodkom za o-hranitev obrtno-nadaljevalnih šol, katerim žal posvečajo naši državni krmilarji čimdelj manj pozornosti in razumevanja.
Ob trdni volji prizadetih krogov ter hvalevredni podpori trgovske in obrtne zbornice se je posrečilo ohraniti to institucijo v dobrobit vajeništva, toda ob pomanjkanju sredstev žal le v zdatno zmanjšanem obsegu.
Obrtništvo mariborske oblasti mora kot en mož vztrajati na zopetni spopol-nitvi obrtno-nadaljevalnega šolstva ter ne sme pripustiti, da se nam ta važna naprava odteguje in krha.
Tudi ob volitvah pridobninske in dohodninske komisije je o-brtništvo v pravem razumevanju svojih dolžnosti doseglo uspehe.
Kot pasivno točko si pa naj šteje celokupno obrtništvo 18. raarc.
Zapeljano v žrelo pseudo-avtonomiz-ma ter reakcijonarnega laži-republikan-stva je v večji meri kot dosedaj spu ščalo svoje kroglice tja, od koder mu je nepričakovano hitro dohajal odmev povišanja davkov, uvedbe novih dajatev, porasta draginje in škodljive razcepljenosti.
Kot drugo pasivno točko je pripisovati našemu obrtništvu v veliki meri pomanjkanje zavednosti. Svoje zadruge in društva pozna po večini k večjemu le še po imenu in če mu to ne prinašajo v trenutku koristi, jih zapušča.
In vendar je nepobitna resnica, da so le organizacijo kot take v stanu boriti se za stanovske koristi obrtništva, organizacije, ki ne varčujejo ne sredstev ne časa, čo gre za upravičeno stvar.
Na prstih bi lahko naštel zadruge, ki so včlanjene v zvezi obrtnih zadrug, to je v oni korporaciji, ki je edina in najvažnejša predstaviteljica skupnih obrtnih teženj.
Na prstih ene roke pa bi lahko preštel one članice, ki so odštele svoj prispevek
dasiravno bi se morala vsaka zavedati, da tudi zveza brez sredstev delovati ne more in da dostikrat znašajo stroški tta poštninah, izdani za dotično zadrugo, več, kot jih jc zveza — sprejela.
Večina našega obrtništva se teh dolžnosti ne zaveda, čeprav bi morala uvideti, kake žrtve prinašajo delavci za ohranitev svojih interesnih zastopstev.
Sedajnc težke razmere zahtevajo tudi od obrtništva samopomoč po organizacija}?, skupnost v delu za stanovske koristi v dobrobit ter v obrano življenskemu obstoju potrebnih pravic. Le v tem znamenju bo doseglo tudi ^obrtništvo zboljšanje razmer in srečnejše novo leto!
Maribor, 7. januarja.
B
m
AV Mi
ŠahovcI, pozor! Šahovski klub vabi vse člane in prijatelje šaha, da se udeleže danes v četrtek dno 10. t.m. ob 8. uri zvečer brzoturni rja, ki se vrši v kavarni
I	1	m	•	i,
1	tvi at. VI »I V JVC.
Centimi. Priredba bo trajala 1—l 'a ure j i.U	vese*a-	Šahovnice prinesti se-j
oj. Obenem opozarjamo člane, da sc boi redm oocm zbor vršil 28. trn. ob 8. uri zvečer v mali sobi/G rajske kleti. Vsi čla-' m morajo priti. - Odbor.
Pretep »na preži«.
Dne 30. aprila je bila pri posestniku Francu Jernejšeka v Stopercah, okraj Ptuj, gostija. Na prežo je prišlo več domačinov, proti polnoči tudi posestniški sinovi Jožef Kampuš, Henrik Korošec, Rok Korošec in Franc Kreši, vsi pri Sv. Ani, okraj Slov. Bistrica in Jožef Ferlič v Dežnem. Oboroženi so bili s koli ter naskočili takoj, ko so prišli k hiši, domače prežai’j e. Kreši je udaril s kolom neznanega. fanta, Kampuš pa Antona Lenbiča po glavi. Ta pretep jc izvabil iz hiše Fr. Jernejšeka in Antona Krnežo, ki je bil med svati. Ko sta prišla ta dva ven, je svetoval Ferlič svojim tovarišem, da bi pobegnili. Kampuš se ni udal, tako, da sta ga Jernejšek in Krneža prijela. Da bi pomagali Kampušu, so se ostali štirje njegovi tovariši vrnili. V tem trenotku pa je ravno Kampuš pobil s kolom Krneža na tla, Nato se je lotil Jernejšeka, pri čem so pomagali tudi ostali štirje tovariši ter vsi udrihali s koli po napadenem. Krneža in Lenbič sta bila samo lahko telesno poškodovana, medtem ko je Jernejšek zadobil samo na sebi težko telesno poškodbo, namreč zmečkanino na desni temenici, ki je imela za posledico pretres možganov. Obsojeni so bili Kampuš na 5, Henrik Korošec, Rok Korošec in1 Franc Kreši vsak na 3, Ferlič pa na 2 meseca ječe.
S tujim! konji in vozem hote! v Avstrijo.
23-letni, v Ciglence, okraj Maribor, pri stojni Josip Dolinšek, ki je že Škrat radi tatvine predkaznovan, je služil v začetku aprila 1922 na Schbnbornovi grajščini v Slivnici kot hlapec. Vozil je po navadi vsak dan mleko v Maribor. Tudi dne 4. aprila 1922 jc peljal z jedrnim konjem in vozom pa se je odpeljal v smeri proti Avstriji. Pri Št. liju v Slov. goricah je hotel prekoračiti državno mejo. To njegovo nakano pa je preprečil orožnik Troha, ki je izročil konja in voz graničarjem. Dolinšek je nadalje osumljen, da je koncem’ marca in v začetku aprila 1922 pobral pri več strankah, katerim je dobavil za svojega gospodarja mleko, denar, ki ga je moral izročiti svojemu gospodarju in si od tega denarja pridržal skupaj znesek po 440 K. Pred okrožnim sediščem je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe.
»Vi sto en d..., jaz pa sem čevljar!«
Dne 26. decembra 1923 je razgrajal 231etni Čevljarski pomočnik. Jožef Pavšič iz Maribora v Orovioevi gostilni v Vetrinjski ulici in ni hotel plačati zapitka. Stražnik Leopold Silič, ki je bil klican, da intervenira, je razgrajača aretiral in ga odvedel na stražnico. Med eskorto je žalil aretirani stražnika z besedami: »Sakramenski Čiči hočete tu komandirati in gospodariti, jaz ki sem en šušter sem plačan boljše kot Vi, Vi ste zame en d...« V policijskih zaporih pa je razbijal tako, da so bili stražniki primorani ga privezati na nalašč za razgrajače pripravljeno desko. Pri tej priliki je pljuval stražniku Petru Klariču v obraz in ponovno žalil navzoče stražnike Siliča, Kolariča in Pekla z besedami: »Čiči, Vi ste en drek, jaz pa sem čevljar.« Pavšič priznava žalitev stražnikov, taji pa, da bi pljunil stražniku Kolariču v obraz. — Obsojen je bil radi pregreška po § 104. srb. k. z, na 3 tedne zapora.
Tatinski uslužbence.
Dne 20. junija je bilo trgovcu Josipu Rajhu v Mariboru ukradenih 12 ducatov veznic za čevlje. Dan nato je policijski detektiv Tratnik opazil v Vetrinjski ulici nekega mladeniča, ki je nosil na hrbtu vrečo s težko vsebino. Na detektivovo vprašanje, kaj nosi v vreči, je mladenič odgovoril, da nosi »šmirgel papir«, katerega da je kupil nekje na Aleksandrovi cesti. Ker se je zdela detektivu stvar sumljiva, je povabil neznanega mladeniča na policijski komisarijat. Sledil mu je do Stolne ulice, v ugodnem slučaju pa jc vrgel vrečo na tla tor pobegnil. V vreči je bilo 1000 komadov steklenega platna, katero jo spoznal trgovec Rajh, brez-dvomno za s vij o last. Obeh tatvin je c-sumljeu 201utni Robert .Majhenič v Studencih pri Mariboru, ki jo zapo.shp pri ,
Rajhu kot sluga. Majhenič prizna tatvino vezanic, taji pa, da bi ukradel stekleno platno. Okrožno sodišče ga je obsodilo radi hudodelstva tatvine na 6 mesecem težke ječe.
Dva nasilna pretepača.
27-Ietni delavec Mihael Simrajh v Breznu in 231etni delavec Franc Cebe VF Činžatu, sta velika pretepača in surove-ža, ki iščeta prepira in pretepa pri vsaki mogoči priliki. Tako ugodno priliko jima je nudila cerkvena slavnost dne 15. avg, pri Mariji v Puščavi, kjer sta hotela pokazati svojo surovost. Pričela sta prepir z drugimi fanti in kratko nato je u-daril Simrajh delavca Ignaca Krajnca a roko tako močno po ustih, da se je udarjenemu vlila kri; Cebe pa je sunil z vilicami Jožefa Brezočnika v zgornjo ustnico, Franca Brezočnika pa pod desnim1 očesom in oba lahko telesno poškodoval. V službi se nahajajoča orožnika Jože Hrovat in Anton Dugar sta pretepača pomirila. Kmalu nato pa, ko sta se orožnika odstranila, sta na potu domov znova napadla druge fante. Vsled krika sta orožnika hitela nazaj in znova posredovala. Orožnik Dugar je pozval oba razgrajača v imenu zakona da mirujeta, —• Temu pozivu pa se nista pokorila, marveč sta napadla dejanski orožnika s tem, da sta ga zgrabila za puško, hoteč mu jo iztrgati. Simrajh in' Cebe sta bila obsojena pred senatom1 vsak na 4 mesece zapora.
pozor na vo-
HsSne imenike!
Tekem januarja se imeniki uradno popravljajo!
V zakonu je določeno, da morajo vsa županstva v teku januarja vsakega leta popravljati volilne imenike, tako imenike za volitve v narodno skupščino (ki služijo tudi za volitve v oblastno in srez-ko skupščino), kakor tudi za občino.
Ker stojimo pred volitvami v oblastne in srezke skupščine in ker bodo morda tudi kmalu volitve v narodno skupščino, ker bodo letos skoro v vseh občinah občinske volitve, so ta uradna popravila Vj volilnih imenikih zelo velike važnosti!
Dolžnost vsakega zaupnika, političnih' odborov, vsakega volilca in somišljenika je, da se za pravilnost volilnih imenikov takoj pobriga! Uradno popravljanje volilnih imenikov je sicer dolžnost županov, ki pa te dolžnosti ne bodo vedno storili, posebno ne klerikalni župani. Treba se je zato pobrigati in županstvo pismeno (brez koleka!) ali ustmeno (najboljše pred pričami) opozoriti na to, da 8e vpišejo vsi, ki niso v imeniku, pa imajo volilno pravico, nasprotno pa tudi vsi izbrišejo, ki nimajo več volilne pravice.
1. Kdo ima pravico biti vpisan v volilni imenik za skupščinske (oblastne, srezke) volitve?
Vsak, ki je 21 let star in biva v občini stalno že 6 mesecev.
2. Kdo ima pravico biti vpisan v volilni imenik za občinske volitve?
Vsak, ki je 21 let star in biva v občini stalno že 1 leto.
Posebno je važno, da preskrbe za vpis vsi vojaki, ki so se iz vojaške službe že vrnili, če so pred vojaškim rokom bivali stalno v občini in pa da se vpišejo vsi vojaki, ki se leta 1924 šele vrnejo iz vojaške službe!
Za to, da se zahteva vpis ali izbris hi volilnega imenika pri uradni popravi volilnih imenikov, ni treba nobene reklamacije, kakor ob času volitev, tudi ni nujno potreba vseh listin, zato je sedaj najprimernejši čas, da se spravijo volilni itpeniki v red!
Župan ali občinski gerent, ki ne bi na zahtevo ali opozorilo hotel vpisati ali izbrisati volilca, čeprav se mu dokaže, da ima dotični volilno pravico ozir., da jo ja izgubil, se zagreši proti zakonu in prosimo, da take slučaje naznanite na našo Oblastno tajništvo JDS v Mariboru (Cankarjeva 1).
Vsi na delo! Prihranite si veliko dela ob času razpisa volitev, reklamacijsko postopanje bo takrat veliko lažje!
Poprava volilnih imenikov je prvi del volilne dolžnosti, volitve pa drugi del!
Varujte svojo najvažnejšo pravico^ volilno pravico!
Naše oblastno tajništvo JDS daje S slučajih poU&ke vša pojasnila.
SJran 8?
»TABOR« (»NAROBNI
“tl n r i I) o r, Vine Id. Januarja 1521.
■M&vvtfrtvz
Narežem
pošta: .............................................
Priložite peS?;io položnico*, da peljem naročnino
>.$«:• lastnoročni podpis.
Izreži in nalepi na dopisnico, katero naslovi „TOBOR“, Maribor.
ia«!:
krekansko, mleto, belo, v vrečah po 50 kg, dobavlja na}
cenejše takoj
»Jugoslavija", prometno d. d.
Gajeva ulica 10 ZAGREB Telefon 9—41 o4	Brzojavko:	„Jugopromai“.	z~\
in	2414	M
J3*3r*je
Ipo niikih cenah vedno v H zalogi pri tvrdki
K. Worsche, Maribor |
Gosposka ulica 10
nnwn i j ihiii niiiiii nrniBi iiiiiii—Trt
MARIBORSKE TISKARNE D. D
i ' \	uhm i.uBM(ia viwuwaMtiMviius\<.rtuanam*r><aw.v»jvcvuarjk.nnvummtf*HBwmWr	«nauattc*
gy KI JE NAJMODBRNEJS3E UREJENA, SE
PRIPOfŽoSA CENjjNEMU ObSnstV!^	S
OBLASTVOžaJN URApOM.^ PREVZEMA	B
vsa v knjigoveSko stroko spTdaT	o
BELA.
KVRSBA SOLIDNA I CENE ZfcggRMB i'
Mala oznanila.
P©8ilštw@
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi, Šereer in drag. Vetriniska el. 2.
2624
Specljalni moderni damski eesalni salon za friziranje dam, negovanje ofcraza in rok, masaža in pama kopelj obraza, 1 barvanje las, izdelovanje vsako vrstnih lasničarskih del. Postrežba pod vodstvom g. ltaly i prvovrstna. Abonma v in izven salona se sprejemajo, Posebni vhod skozi vežo. Obisku se priporoča Fran Novak, brivec—frizer, Aleksandrova cesta Stev. 22.	2623	50—15
Brezplačna moč so nudi lesni tvrdki ali industrijskemu podjetju, državni uradnik srednje starosti, veSč modernih jezikov. Ponudbe na uprarnišivo „Tabora“ pod „ Zanesljiv in energičen”.	„	5—4
Continental pisalni stroj,
popolnoma nov, najnovejsi sistem, ceno na prodaj. VpraSati v upravništvu.	53	3—1
Oddam prazno sobo solidnemu gospodu. Maistrova ulica St. 16/11«, vrsta 8.	£5
Pisalni stroj znamka ,Kmpire“ in moSko kolo po ceni na prodaj. VpraSati pri natakarici gostilna Wi!son, Maribor, Aleksandrova cesta 53.	51
Pritlična hiša v Pobrežju, z lepim vrtom in slanovanjem, takoj na prodaj. Naslov pove uprava.	60
Gozd v i.meri 2'35 ha, polovica za posekati, polovica lap mladoles, oddaljen ’/, ure od Maribora, en srednje, težki, že malo rabljeni voz. je po ceni pod ugodnimi pogoji za prodati. Naslov pove upravništvo »Tabora14.	52	2—1
Moderno in hlgljjensko urejeni brivski salon Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22, se cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. goslom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 2622 50-15
Mala prvovrstna gostilna,
oziroma vinarna, se odda takoj na račun. Za prevzem blaga potrebno 30.000 Dinarjev. Ponudbe po „ Viuarna" na upravo »Tabora”.	49	2—2
štedilnik, zelo dobro ohranjen, radi selitve po prav ugodni ceni na prodaj. Gosposka ulica 23, v trgovini. 42 2—2
Trgovina, dobro vpeljana na prometnem kraju v Maribora, radi preselitve po ceni na prodaj. Naslov pove upravnistvo „Tabora*.	33	6—4
svesjs&e
znamka „Tretorn“ za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivi kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo
guiw5specgjaB5st M- Ja ESBROT
Maribor, Slovanska ualuca 1 2, na vogalu Gosposka ulice
Istofsm se prevzamejo galeši in snežni čevlji v popravilo. 2734
Izše! Je ročni
OTV©aiTEw tbgovisise 1 j Pristopajte
ji * -g
mami
Cast mi je s tem ccnj. občinstvu mesta Maribora in okolice naznaniti, da sem otvoril s 1. januarjem 1924
v M&fŽ88©aU., $B6&sas3s2r©ya s. 21
pod tvrdko
trgovino z osnlem.
V isti bodem vedno držal dobro sortirano zalogo vseh vrst usnja najboljše kvalitete, po mogočno nizkih cenah, kakor tudi čevljarske potrebščine. — Prizadeval si bodem, da p. n. odjemalce s kulantno in solidno postrežbo najboljše zadovoljim in si na ta način zaupanje istih pridobim. — Že pri prvem nakupu se bodo p. n. stranke o dobri kvaliteti mojega blaga, kakor tudi o brezkonkurenčnih cenah istega, prepričali. 22 3—2	Jos.	Pirih
Vso vrsta parila m	la
€Sasn@> kakor «==8-^
perila, k©ra-
fcSrascSS© itd.
lEdeHuie po noj* nlulJISi tinavirih cenah
vm sralsa,
M fcSsša
PSf3awa©
||	©3»5*©irao	za	ess-
vasfi®, ©SpošSso
gesta 3$. 311»
®jdm2E@ IJissfeiFicir
LEPE ZOBE
ima le, kdor rabi
STO - kremo!
2671
Podpirajte sokolski tisk!
ZemM s
H
La r$ I2
v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča ? Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk,! litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Ma- j ri&or. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsegaj *ss ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je na enenjea predvsem šolski mladini. Ceno Din 10 — Naročuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabore. —> Odgoy,o:rp,i urednik: Rudolf Ozim, —> JTigka: Mariborska tiskarna d. d.
(□□Doaanoonco o □ ooannmnnoao
Meša morska obal od 600 km je brez obrambe! Snujmo
,Jadransko Stražo9!
nr n ii a mi mnn □ □ □□□□□□□□□□□□
Poslano.’3'
Prošnja!
Žrtev usode — po nedolžnem v smrt ob-soje*
Iz bede in1 tu ge, ki mi Jo Je prizadela trpka usoda v rokah bivše avstrijsike ju-stiee, kličem' tem potom javnost na pomoč, dia mi vsaj ona nekoliko odpomore iz bedne situacije splošne propasti, v kateri se nahajam brez lastne krivde.
Podpisani Franc Frančič, rojen na Ra-težu 29. dec. 1877, občina Brusnice (okraj j Novomeško, Slovenija) sem1 bil dtie 6. sep- , tembra 1902 na podlagi izjav in suma po-, vršnih prič obsojen v dosmrtno ječo, češ,
*) Za vsebino uredništvo ne prevza-j Sfie odgovornosti.	i.
da sem umoril svojo lastno ženo, katero sem nadvse iskreno ljubil.
V morečem zidovju dosmrtne ječe sem trpel 14 in pol leta. Žalost za ljubljeno ženo, katera je preminula na tako tragičen način, krivična obsodba porotnikov, katera me je po nedolžnem zapečatila v grob dosmrtne ječe, ter zavest, da ne bodem nikdar več svoboden videl božjega solne a, je vplivala taiko kvarno na moje duševne in fizične moči, da sem sedaj več kot umevno nesposoben za kako težje pridobitno delo. Tozadevna spričevala imam od okrajnega, okrožnega, jetniiškega in vojaškega zdravnika v rokah (torej, od štirih merodajnih zdravnikov priznano).
Umor moje ženo je baje storila in zakrivila pokojna mati. Bog ji bodi milostljiv! V jezi in slepem sovraštvu je storila grozen zločin, ki je bil naprten meni y krivdo.
V ječi sem se nad 14 let neumorno trudil z novimi protidokazi na sodne oblasti za resnico in pravico moje nedolžnosti. Slednjič so me milostnim potom pustili ha svobodo, kjer se nahajam pred jav-j inostjo v zavesti svoje nedolžnosti, ali ža-j Ubog v teku dolge ječe se jo vse moje ne-J malo premoženje razprodalo v pokritje!
sodnljskih in jetnišlkib stroškov bivše propadle avstrijske vlade, ki jih pa sedaj no morem v povračilo terjati.
Na širnem svetu osamljen iti uničen kot naj bedne jši berač sem se vrnil v svojo rojstno vas Ratež in najdel vse razprodano in razdejano v tujih rokah. Niti naj večji požar in naj večja povodenj ne more človeka tako kruto uničiti, kakor je uničila neljuba usoda nele življenje mojo pok. žene, ampak tudi moje zdravje in vse moje obširno premoženje, kakor bi osvojil vesoljni potop, da nisem imel niti košček lastno zemlje, kamor bi položil svojo trudno glavo.
Revno, a blago dekle me je vzelo pod svojo uborno streho in poroc\ o za moža, s katero imam dva, 3 in 5 let stara otročiča, polna čilega življenja.. Kraj mojega bivanja — Ratež — je ugodna prilika za čebelorejo. In ker nisem zmožen za težka dela, si želim na mali parcelici svoje žene kot nekdanji bivši čebelar ustanoviti svojemu poklicu primerno čebelarstvo, s čemur upam preživljati sebe in svoja otročiča ter ženo. Ker pa začetni temelj za uspešno in izdatno čebelarstvo stane po proračunu »Oeb. podružnice v Novem mestu« okrog 27.000 D kapitala, česar pa brez lastnih sredstev oziroma pomoči do-
brih src rie bom nikdar mogel skupaj spraviti za nabavo čebelnjaka, čebel id dr. čebel, potrebščin, zato sem neizogibno prisiljen obrniti se z naj ponižne jšo proš* njo na javhost za dobrohotno pomoč. N« prezrite klica človeškega bitja, ki se, uničeno in nesrečno upropašČano, skuša opo* moči in se bori za svoj vsakdanji kruif in za pošteni živi jenski obstoj.
Dragi čitatelj! Prosim-, priporočite md Vašim znancem in prijateljem v dobrohotno pomoč. Z vsakim malenkostnim darom boste pomagali bednemu nesrečah ku lajšati njegovo nezasluženo gorje, zS kar bodem' Vam in vsaki človeški ustni, ljenosti nepopisno hvaležen. Prispevki prosim, naj se blagovolijo poslati na m pravništvo tega lista. Najiskreiiejša za hvala pa vsem tistim, ki so mi že kolikor* toliko pomagali.
Tozadevna uradna spričevala glede1 moje nesreče, uboštva, čebelarstva itd-i-mam na voljo vsakomur na razpolago.
Udani
Franc Frančič, Ratež 26, pošta Brusnica,
Listnica uredništva.
»Srem«. Radi prema!ega števila pri« glasov ni nič z naročbo.