Za poduk \n kratek čas. Par nobile fratrum ali dva zrela ptiča. V majhaem primorakem mestu sta živela dva atara ribita; Jaka ia Miba ata ae imenovala. Bila ata ai od mladih aog prijatelja, in večjidel ata skupaj živela, akapaj goapodarila in ko sta ribila akupao, eao mrežo in eao ladjo rabila. Oba, Jaka ia Miha, ata ai bila po životu ia zaaiaja jako podobaa; bila 8ta močaa, ogorela, osoraa starca, ki sta nad vae ljubila žganje, v dragih laataostih pa se tadi aobedea ni drugemu vdal. ,,Jaz vem izvratao ribe kahati, alaaike soliti ia morake rake aaažiti", pravil je Jaka. ,,To jaz tudi vem; a jaz jih vem tadi dobro prodajati", odvrae mu Miha. rTo jaz tadi vemu, pravi Jaka; ,,a jaz še jih vem tadi izvratao loviti." ,,To jaz tudi vem", odgovori Miha; na vae to aama Bialo pomaga ker imava tako slabe vrvi pri najini mreži." ,,Ko bi vtegnila, lehko bi ai nekatere vrvi splela", meai Jaka. nKo bi deaar iaiela, lehko bi si aekatere kupila", misli Miha. ,,Ko bi vedela, kde, lehko bi ai aekatere aa posodo vzela", pravi Jaka. ,,Ko bi vedela, kde, lebko bi ai nekatere ukrala", opoiBai Miha. Ko se tako pogovarjata, zaslišita v cerkvi na hribu zanaj meata zvoaiti. ,,Na hribu pa zvobijo", reče Jaka. ,,Pri zvoaovih pa morajo imeti. vrvi, da zvoflijo", odvrae Miba. ,,In take vrvi so dolge in raočae", pravi Jaka. Ia Jaka je Miha zvito pogledal, Miha pa ae je ravao tako zvito poamebail. ,,Ali greva v cerkevV*' vpraša Milia. ,,1'ojdiva, pa hitro, da ae bova zadnja", odgovori Jaka. In stara aerazdražljiva ptiča greata v cerkev na hrib ia sta tako dolgo v cerkvi ostala, da so vai dragi doma odšli. ,,Zdaj imava agodao priliko", reče Jaka. ,,Meai ae tadi tako zdi", priatavi iMiba. In oba sta šla po ozkih atopBJicah ia leatvicah v zvoaik, kder 80 zvoaovi viaeli, ia pri vsakem zvonu dolga močaa vrv. ,,Eaa vrv bode moja", de Jaka. ,,la eaa moja", odvrae Miha. Ker čisto do zvonov ni bilo lestvice, ple- zala sta vaak po svoji vryi kvišku do zvonov, da bi prav pri zvoaa odrezala vsak avojo vrv. ,,Jaz aem že zgoraj", zakliče Jaka. ,,Jaz tudi", odgovori Miha. Jaka je vzel avoj aož iz žepa in ravno tako je storil Milia. Jaka ima oster nož. toraj urno prereže vrv aad avojo glavo, ia Jaka pade z vrvjo vred akoz zvoaik na cerkveaa tla ter ai nogo stere ia ramo apebne. ,,Oh!" vzdihaje Jaka aa tleh, nkdo bi bil na to mialil!" ,,Ti pa ai rea velik bedak, ker ai vrv aad glavo odrezal, mar bi bil tako aaredil, kakor jaz." Ia v tem prereže Miba vrv pod seboj, vrv pade na tla, Miha pa visi za zgoraji konec vrvi v zvoaiku, in ae more ae gori ae doli. ,,Oh!;i vzdihuje Miha zgorej, ,,kdo bi bil aa to mislil!'' ,,Vidia, da ai tadi ti velik bedak; zdaj boš pa do jatra zgoraj viael", poamehaje ae mu Jaka. Ia tako je bilo. StraŠBa noč je bila to za aeločljiva prijatelja Jaka ia Miha. Vzdibovala sta ia kričala, jokala ia taraala, klela ia taolila, pa vae je bilo zastonj, dokler ni prišel mežaar jateraice zvonit, ter je aaael Jaka na tleh ležati, Miha pa zagledal zgorej pri zvoau viaeti. Jaka ao takoj zaaesli v boleaišaico, da so mu aogo ozdravili, Miho pa so odvedli v lakajo, kamor j« poznej tadi Jaka prišel, da sta mogla apet akapaj premialjevati ia ae po avetovati, kako bi si za avojo mrežo pripravila dobrili vrvi. J. S. Sinošnica 13. Siako: ,,Mati, nocoj se mi je pa sanjalo, da je močao dež ael ter me je do aledaje aiti premočil." Mati (prijemši ga za aho): ,,Malopridaež, mar ti aisem že tolikokrat velela, da ae smeš brez marele z doma?" Sinko (jokajoč se): ,,Saj ae tadi nisem bil ae s poatelje gaail."