Poštnina ^	1 pavftalirana.
StCV. 19.	Posamezna številka stimie SO vlnarjöv.	LctO '1.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek in petek.
Naroči:ina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Cer.e inseratorn: enostopna petitvrsta ali n;e prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Kaj odgovarja slovenski kmet avstrijskim agitatorjem.
Človek, ki se potaplja, se krčevito prijemlje za vsako slamo. Tako poskuSajo tudi nemškonacionalni hujskači vsako sredstvo, pa naj bo še tako neumno, da bi zase rešili, kar se sploh še da rešiti.
Vojna, ki so jo začele avstrijske in nemške zverine, da bi si podjarmile ves svet, je izgubljena. Narodi, ki so bili stoletja in stoletja tlačeni in zatirani, so zdaj svobodni. !n tudi mi koroški Slovenci smo se otresli tujega jarma. Postali smo svobodni gospodarji na svoji zemlji. Nikdar več nam ne bo komandirala nemško-avstrijska gospoda, nikdar več ne bo pobirala pri nas davkov.
Pobite so velikanske armade, s katerimi so Nemci hoteli uničiti Slovane. Ostai pa je Nemcem njihov lažnivi in strupeni jezik. In s tem nas hočejo zdaj premotiti in zapeljati, da bi prostovoljno zopet postali njihovi hlapci, njihovi sužnji.
Vedno in vedno vpijejo ti norci, da hočemo Slovenci Koroško raztrgati. Zakaj pa molčijo o Tirolski in Štajerski? Ali ni Tirolska tudi razdeljena? Saj so dobili L.ahi ravno najboljši del Tirolske!. In Štajerska! Ali ni vsa Spodnja štajerska do Mure jugoslovanska? In mislite, da bi Majerci hoteli priti Še kdaj pod-Avstrijo V Nikdar in za noben denar! Pod Jugoslavijo imajo vsaj dovolj živeža, avstrijski Štajerci pa morajo stradati kakor psi.
Zdaj nas celovški lumpje imenujejo Korošce, prej pa smo, jim bili samo „windische Hunde". In tako bi nas zopet imenovali, ako bi mi bili tako neumni, da bi glasovali za fali-rano Avstrijo.
(Dalje prihodnIWO
Naši folksverovci bi radi domov.
Znana „Oslovska trompeta" („Koroško Korošcem") prinaša v svoji 17. številki z dne 12 februarja t I. članek in sliko z napisom : Domov hočemo! Ker se celovški huncveti tako radi lažejo, kako dobro se ljudem godi v blaženi Avstriji, hočemo bralce „Korošca" seznaniti z omenjenim člankom.
Oglejmo si najprej sliko !
Sestradana foiksverovca stojita pred demarkacijsko črto in stegujeta roke pro.ti Jugoslaviji
Grešnika sta, a kesata se svojih grehov, kesata se, da sta se dala zapeljati. Zato prosita Jugoslavijo, da bi se smela vrniti na svoj dom.
Pod sliko pa beremo :
„V njihovih obrazih je zapisano hrepe'nênje, goreča želja, ki jih sili in žene tja, kjer so žena in otroci, kjer sta oče in mati, kjer je nevesta, ki so jih doslej zastonj čakali. Osem strašnih mesecev, polnih pomanjkanja in razočaranja. (Torej je vendarle res, kar smo pisali!) Kaj so trpeli, kaj prenašali ta dolgi čas! Kdo pozna tisoče in tisoče težkih ur, ki so jih morali pretrpeti daleč od družine, vedno domotožje v srču? Kdo je pre-štel milijone skrivmb solz, ki so jih pretakali, ker se jim je vedno na novo jemalo upanje, da bi se mogli vrniti domov, (in kdo je vgega tega kriv? Ali ne Šumi, Lackner, Angerer in drugi celovški trebušniki, ki so hujskali te uboge, nevedne ljudi zoper njihove brate in sestre? Naše oblasti so že večkrat pozvale te uboge za-slepljence, naj se vrnejo domov. In kdo jim je prigovarjal, kdo jih je silil, naj ostanejo? Celovški šekeji so se bali, da bi ti zapeljani možje in fantje agitirali pri nas zoper Avstrijo, zato jih niso pustili domov!) Sneg izginja, zemlja se kadi, polje kliče kmeta, oralo potrebuje močnih rok. Tisoči beguncev (toliko jih pa vendar ni!) čujejo iz domovine ta klic ki doni vedno močneje. Kakor plaz buči nazaj odgovor: „Domov hočemo! Pravico imamo do posestva, do doma, do družine, do ljubezni!"
Prav hvaležni smo „Oslovski trom-peti", da nam je tako odkritosrčno povedala, koliko trpijo naši begunci v Avstriji, ki jo nam avstrijski agitatorji tako toplo priporočajo.
Smilijo pa se nam ubogi zaslepljena, ki so jih zapeljali izdajalci Šumi-jevega kalibra.
Domov hočete! Pridite, če niste preslabi, da bi se iztrgali iz krempljev celovških pijavk, ki vas izrabljajo v svoje umazane namene. Sprejeli vas bomo z odprtimi rokami, kakor v sv. pismu oče izgubljenega sina. Vrnite se, bodite zopet pošteni možje, pošteni fantje in nihče vam ne bo očital vaših grehov ! Saj ste bili zapeljani in niste vedeli, kaj delate!
Projekt za izrabo vodnih sil na Koroškem.
Ako bi zvezali Dravo z Vrbskim jezerom, bi. bilo mogoče dobiti tako vodno silo, ki se lahko smatra kot prvovrstna tudi v alpskih deželah.
Zgradba je zamišljena na ta način, da bi se sezidal 1 km pod dravskim mostom pri Rožeku v Dravi 2 m visok premakljiv jez ter bi se s pritiskom odvažala Drava po predoru do centrale pri Vrbi ob Vrbskem jezeru.
Voda iz centrale bi odtekala v Vrbsko jezero 4 m pod gladino in bi se odjemala iz Vrbskega jezera s plavajočimi pripravami 7 m pod gladino v bližini kraja Majezniki. Od tu bi se speljala voda po prekopu do Vetrinja, kjer bi prišel prekop zopet v predor, ki bi vodil vodo s pritiskom.
Druga centrala bi bila ob Dravi km zahodno od Žihpolja. Centrala v Vrbi bi izkoriščala strmec 28 65 m, centraia v Žihpoljah pa strmec 18 55 m. Prva bi lahko proizvajala 30.120 konjskih sil, druga 16.^20 k. s., skupaj torej 47.040 konjskih sil.
Vrbsko jezero, ki je znamenito kot letovišče in pozimi kot športno zabavišče, bi pri tem nič ne trpelo, ker bi tekla mrzla in bolj kalna dravska voda vsled nizkega vtoka in še nižjega iztoka na dnu in ne bi prihajala v toplejše plasti, ki prihajajo v poštev pri kopanju. Koncem kopalne sezije pa se lahko doseže, da se voda v jezeru hitreje ohladi in jezero prej zmrzne.
Projekt izkoriščanja te vodne sile je velike narodnogospodarske važnosti in vlada zanj med ljudstvom veliko zanimanje, ker bi se lahko široke ljudske plasti preskrbovale z elektriko in bi prišlo vsled izvršitve projekta samega in vsled nadaljnih snujočih se industrij mnogo zaslužka med ljudstvo. Predpogoj, da bi se ta projekt lahko izvršil, bi bil, da se pomakne demarkacijska črta med Ro-žekom in Vrbo nekaj km zahodno in se preloži demarkacijska črta, ki gre danes po sredi Vrbskega jezera, na severni gorski gre ben.
Kdor roenlno, naroden ea" naj piže, da ročnik. hrani i ninti^o o
pošlje na= pa v^e ni l>il nt» „Ivoroš-vedno aja = je nov na» S temvpri» ipravnlstvu a »a in truda«
Siran 2.
.KOROŠEC«, dne 9. marca 1920.
Stev. 19.
Kako velika je Jugoslavija?
1.	Koroška (cona A in
Mežiška dolina . .	2.150 km2
2.	Kranjska ....	9.950 „
3.	Južna Štajerska . .	4.730 „
4.	Hrvatska in Slavonija	2.530 „
5.	Bosna in Hercegovina	51.200 „
6.	Razni deli Ogrske (Medjimurje, Prek-murie, Baranja, Bač-
ka in Banat) . . 40.000 „
7.	Dalmacija .... 13.000 „
8.	Srbija..... 87.000 „
9.	Črna gora . . . : 14.000 „ 10. Severna Albanija	5.000 ,
Skupaj 269.560 km2 Jugoslavija je približno 135 krat tako velika kakor cona A! Prebivalcev ima nad 13 milijonov.
Kako velike so druge države?
1.	Italija...... 286.694 km2
2.	Stara (hvala Bogu, sedaj pokopana) Avstrija 300.000 „
3.	Nemška Avstrija . . 70.000 „
4.	Madžarska .... 87.000 „
Jugoslavija je torej skoraj tako velika kakor nekdanja Avstrija brez Ogrske, štirikrat večja ko sedanja Nemška Avstrija, trikrat večja ko Madžarska. Prebivalcev ima Jugoslavija dvakrat več ko Nemška Avstrija, pa še en dober milijon po vrhu.
Gospodarstvo.
Dogovor naše vlade s Čeho-slovaško glede sladkorja.
Čehoslovaška se je dogovorila z našo vlado, da nam pošlje 1600 vagonov sladkorja, za kar bo naša država izvozila v Čehoslovaško 1100 vagonov živeža.
Pomanjkanje petroleja.
Amerika je doslej zalagala s petrolejem velik del Evrope. Sedaj pa je prepovedala izvoz petroleja, ker ga še sama zase nima dovoij.
Predavanja v sadjarstvu.
Iz raznih krajev Slovenske Koroške so prihajale na Narodni svet v Velikovcu prošnje, naj bi se že to pomlad prirejala predavanja o sadjarstvu. Dežeina vlada za Slovenijo je ugodila tej želji. Poslala bo k nam g. Fr. Goričana, sadjarskega nadzornika iz Celja, da nas bo ob nedeljah in praznikih poučeval o sadjarstvu. Taka predavanja se bodo vršila v sledečih krajih:
Pliberk, Libuče; Smihel pri Pli-berku, Globasnica; Libeliče, Dravograd; Ruda, Grebinj; Vobre St. Peter na Vašinjah; Dobrla vas, Skocijan; St. Vid (Podjuna); Galicija, Grabštanj, Pokrče, Šmarjeta pri Velikovcu, Tinje, Prevalje, Guštanj.
Kdaj se bodo predavanja vršila, se bo sproti pravočasno razglaševalo.
Za člane kmetijske podružnice.
Kmetijska podružnica Velikovec ima za svoje člane in za člane kmetijskih podružnic severno od Drave na razpolago sledeča semena: domačo deteljo po
45 K 90 v kg, lucerno po 30 K 90 v in travno mešanico po 11 K v kg. Ta semena se dobivajo po navedenih cenah pri g. L. Svikaršicu v Grebinjskem predmestju (gostilna „Oberhammer") — Velikovec.
Ponarejeni bankovci krožijo še vedno med nami. Ker tisočakov nihče več noče sprejemati, so začeli vtihotap-ljati iz Avstrije tudi že stotake s ponarejenimi kolki in štampilijami. Kdor se še danes da ogoljufati s ponarejenim bankovcem, je res sam kriv svoje nesreče, ker do sedaj bi lahko že vsak zamenjal svoj denar v nove, jugoslovanske bankovce in tudi zahteval plačilo v njih. Večina ljudi pa še vedno čaka in odlaša. Ko bodo od koga opeharjeni, bodo pa stokali in jamrali. Vse obsodbe je pa vredno, da trgovci ne zamenjujejo denarja, in ako kdo plača z novim bankovcem, mu vrnejo po navadi v starih bankovcih, kakor bi se hoteli na ta način iznebiti ponarejenega denarja.
Podjuna.
Libeliče. Ljubitelje lova na velikega petelina vabi Slov. lovsko društvo v Libeličah. Pojasnila se dobe pri šolskih vodstnih Libeliče. p. Sp. Dravograd, in Suha, p. Labud. Cene zmerne.
Poletje na Jezerskem. Nekaj neverjetnega, pa vendar resnično! Dne 27. febr. sta dobila dva tukajšnja orožnika v sredi Jezerskega vrha dva gada in enega modrasa, ki so se solnčili ob cesti. Gada sta orožnika ubila, modras je ušel. Kaj takega, na Jezerskem nismo vajeni. Ali bo že sedaj poletje? Zimo smo letos tu prav malo občutili. Dne 2. marca ppoldne je bilo v senci 24 stopinj Celzija. Menda najstarejši ljudje ne pomnijo take zime.
Grabštanj. V torek, dne 2. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku vflega našega poštarja in organista Antona Smolak. Mlad je še bil po letih, šele dvajset jih je izpolnil, po dejanju pa je že bil mož; veren katoličan, zaveden in delaven Jugoslovan, vesten uradnik, skrben in hvaležen sin svoje matere. Kako so ga zaradi njegovih čednosti, vsi spoštovali, je pokazal pogreb, ki so se ga udeležili zastopniki vseh tukajšnjih uradov in velika množica ljudi. Pevci so mu zapeli pod vodstvom g. I Dober-nika, njegovega prvega učitelja v org-ljanju, pretresljivo žalostinko. Koroški Slovenci smo izgubili z njim mladeniča, na katerega smo stavili velike nade. Ti, dragi Tone, ki si se veselil Jugoslavije, ker te je rešila preganjanja Nemcev, pa sladko spavaj v domači zemlji!
Galicija. Tukajšnje žensko društvo je priredilo v nedeljo, dne 29. februarja igro „Pri gospodi". Čeprav se je ta igra igrala tedaj pri nas že drugikrat, je bila prireditev tudi to pot prav dobro obiskana, lzborno so rešile igralke svoje vloge tudi pri tej predstavi. Pred igro je bil govor gosp. not. namestnika Zevnika. Govoril je o ženski organizaciji. Hvaležni smo mu, da se je potrudil priti k nam! Ženskemu društvu pa želimo, da bi moglo pri svojem delovanju pokazati še na mnogo tako lepih uspehov!
Velikovec. Vabimo k občnemu zboru kmetijske podružnice za Velikovec
in okolico, ki se vrši v nedeljo, dne 14. marca ob 10. uri dop. v prostorih meščanske šole. Spored: 1. poročilo načelnika, 2. volitev načelnika in odbora, 3. volitev odposlancev na družbeni občni zbor, 4. slučajnosti.
Velikovec. Zahvala. Zveza ženskih društev na Koroškem se najiskreneje zahvaljuje gospodu vojnemu dobavitelju Slamiču za znatni dar 400 kron. Živeli posnemovalci!
Velikovec. Novoustanovljenemu krajevnemu odboru beguncev v Velikovcu so darovali: gg. poročnik Vodopivec 20 K, dr. Kerschbaumer 20 K, Juhart 10 K, nadinž. Pinterič 20 K, poročnik Šajn 20 K, strokovni učitelj Kofo! 5 K; preostanek računa 25 K; skupaj 120K. Hvaležno prejel odbor.
Važenberk. Žensko društvo Va-ženberk priredi v nedeljo, 19. marca ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih na Želinjah prvi sestanek, h kateremu se uljudno vabijo vse članice in prijateljice društva.	Odbor.
Pliberk. Zagrizeni nemškutar Ma-thias Hlebetz, črevljav v Pliberku, ima nad svojo delavnico še vedno nemški napis. — (To je žalostno izpričevalo za pliberške Slovence. Kaj bi storili Nemci, Francozi ali pa Lahi, ako bi bil kak obrtnik tako nesramen, da bi imel nad svojo delavnico na Dunaju slovenski, v Parizu nemški, oziroma v Rimu slovenski napis? Nekaterim ljudem se pretaka po žilah polževa kri. Ured.).
Tinje. Tinjčanom se svita! Vsem? Ne! Nekatere je Bog udaril s slepoto. Kramerl se zateka vedno k svojemu zetu Kulniku, da bi ga ozdravil, a ta mu nasuje ob vsakem sestanku več peska v oči. Kulniku, bivšemu učitelju v Šmar-jeti, se cede sline po jugoslovanskem kruhu; zato kaj pridno prihaja vsak teden vsaj enkrat na most ni čaka odprtih ust in rok, da mu prinese Kramerl nahrbtnik (rukzak) in mu napolni prazen želodec. Kramerl! Kramerl! Kako boš še klel Kulnika, kajti vedi — kdor ni z nami, je zoper nas, a ne za danes — za vedno. Da ne bodo po tej zemlji nikdar več gospodarili Nemci, to (udi Kramerl dobro ve. Njegova, še bolj zaslepljena žena, mu je vzeia hlače, pa si siromak ne more pomagati.
Skubl, bivši oskrbnik Rosenbergo-vega posestva, tudi ne mara uvideti, da ga bodo Nemci oskubili (iz kože slekli). Sicer pa imajo z njim govoriti še naše oblasti. Se še spominja, kako je kot civilist streljal za odhajajočimi jugoslovanskimi vojaki?
Čalernu pa bi privoščili prav od srca, da pride pod Avstrijo. Ko mu začnejo rekvirirati, ko pride do oddaje premoženja, ko bo stala v hlevu zopet le ena krava, ko bo zopet v dolgovih ni ko bo končno popolnoma propadel, bo še le uvidel, da je svojevoljno silil v prepad. Pa le počakaj! Delal se boš velikega Jugoslovana, ko mine plebiscit. Pa tudi za tebe veljajo besede: kdor ni z nami, je zoper nas za vedno.
V splošnem pa so Tinjčani spoznali, kaj jih čaka, če bi prišli pod Avstrijo. Uvideli so, da jih Avstrija želi samo zato, da bi jim lahko rekvirirala, da bi prišla do njih denarja, sploh do njih premoženja in jih zopet imenovala „windischer Tep" kakor poprej.
Stev. 19.
»KOROŠEC", dne marca 1920.
Stran 3.
Kdo pa naj plača avstrijske dolgove, ki jih je skoraj 100 miljard, če ne krnet s svojimi gospodarstvi. Mar mislite, da bodo plačali to meščani in fabrikanti? Meščani, ki jih je v Avstriji blizu 7s, so večinoma delavci, ki niti toliko ne zaslužijo, da bi preživljali sebe in svoje družine. Fabrikanti pa morajo oddajati vse svoje izdelke kot vojno odškodnino Lahom in Francozom. Kdo bo torej plačal? Kmet in zopet le kmet, ki jih je pa v Avstriji malo. Ni se torej čuditi, če se danes na Dunaju javno govori, da bo avstrijski*kmet uničen.
Razume se, da vas danes s tako silo vlečejo v Avstrijo. Čim več bo kmetov, tem več bodo dobili in tem več jih bodo uničili. Tinjčani, pamet je boljša ko žamet!
Tinje. Dne 29. febr. se je ustanovilo pri nas Žensko društvo. Gdč. učiteljica Mencinger iz Grabštanja nam je v daljšem govoru razjasnila pomen ženske organizacije. Pristopilo je takoj 23 članic. Njih število po se dnevno zvišuje. Tinjčanke smo sicer tihe, a vemo, kje je naša bodočnost — naša rešitev!
Dobrla vas. Mnogoštevilno obiskan gospodarski shod se je vršil dne 29. febr. pri Brugerju v Dobrli vasi. Stvarno in zanimivo so govorili kmet Kačnik — Joger iz Škocijana, župnik Poljanec in nadpoštar Ravnihar. Ustanovila se je okrajna zveza vseh kmetijskih podružnic iz okrajev Dobrla vas in Žel. Kapla. Načeluje ji župnik Poljanec, ki je razložil kmetom resolucijo proti maksimalnim cenam za živino in proti naloženim prispevkom za zavarovanje proti nezgodam pri poljedelskih strojih. Važna je resolucija na urad za agrarno reformo, da se naj planine veleposestnikov vrnejo kmetskim živinorejskim zadrugam. Važni sklepi glede planine na Srežah se naj uresničijo v prid naši živinoreji. Kmetje so lepe govore pozorno poslušali in nesli s seboj domov veliko za gospodarstvo koristnih naukov.
Žitara vas. Šolsko vodstvo v Ži-tari vasi vabi na šolsko veselico, katero priredi naša šolska mladina v nedeljo dne 14. marca 1920 ob 2. uri popoldan v društvenem domu v Žitari vasi. Spored je jako bogat in zanimiv. Za slučaj posebno slabega vremena se bo vršila prireditev 8 dni pozneje.
Grabštanj. Tukajšnje gg. učiteljice so nabrale dne 26. febr. v veseli družbi o priliki poslovilnega večera častniškega zbora 111. baona 40. pešpolka, ki ga vodi major g. Pogledic, znesek 250 K v prid tuk. Ženskemu društvu. Ta svota se uporabi za potrebne priprave nameravanega gospodinjskega tečja v Grabšta-nju, ki se prične v mesecu marcu t. 1. Vsem gg. darovateljem najprisrčnejša zahvala.
Sv. Peter na Vašinjah. Pfi nas
imamo republiko, in sicer v St. Jakobu na Blatu. Za predsednika so se sami izvolili Habnarjev atej, ker si mislijo, da so najbolj brihtni. Pa so res večji modrijan ko sam Wilson! Zato pa uživajo pri ljudeh svoje glihe veliko zaupanje. Kar oni rečejo — pa naj bo še tako neumnoto, jim verjamejo podložni ko-štruni. Vsi republikanci so mnenja, kakor ga imajo Habnarjev atej, da „štu Jugoslavi nimajo nobene pravice, ker se
še ne ve, kaj bo" . . . Vsak pameten človek ve, da je republika Habnarjeve-ga ateja slovenska zemlja in da bo tudi ostala slovenska, ne samo do plebiscita, ampak za vedno. Kje imate pamet, ata Habnar in drugi? Radovedni srno, če bi atej Habner in njihovi republikanci tudi v slučaju, da bi jih tati oropali in okradli, še vpili: Jugoslavi jih nimajo pravice kaznovati, ker se še ne ve, kako bo. Torej pamet, g. Wilson od Sv. Jakoba na Blatu, po domače Habnarjev atej!
Rož.
Sadjarji, pozor!
Meseca marca bo priredil sadjarski nadzornik g. Martin Humek v Rožu o sadjarstvu več predavanj s praktičnem razkazovanjem, in sicer v sledečem redu: 7. marca ob Va 10 uri dopoldne v Št. Jakobu v Rožu, 14. marca takoj po zjutranji službi božji v Svečah, ob eni uri pop. pa v Borovljah; 19. marca ob 2. uri pop. v Kotmari vasi, 20. marca ob 8. uri dop. < v Bilčovsu, 2L marca po zjutranji službi božji v Škofičah, ob 2, uri popoldne pa v Hodišah. Vsi ti shodi se bodo vršili v ljudski šoli.
Iz drugih krajev naše države.
Velik požar v Zagrebu.
Dne 3. t. m. ob 4. uri popoldne so v Zagrebu začele goreti barake pri južnem kolodvoru. Bila je nevarnost, da uniči ogenj tudi kolodvor in kolodvorska skladišča. Zgorele so štiri velike barake. Škoda je velika. Kako je ogenj nastal, se še ne ve.
Po širnem svetu.
Atentat na madžarskega vojnega ministra. Dne 1. t. m. se je madžarski vojni minister Friedrich v avtomobilu vračal domov. Na nekem mostu je stalo par mladeničev. Eden izmed teh je ustrelil iz revolverja na ministra, a ga ni zadel. Avtomobil se je takoj ustavil, toda atentator je medtem izginil v temi.
Večni nemiri v Italiji. Pri naših sosedih Italijanih ni nobenega reda in nikakor ne morejo priti do miru. Vsak dan pišejo tuji časopisi o novih nemirih in neredih. To so posledice slabe politike, ki jo vodi italijanska vlada. Ona bi hotela tuje dežele in ima velikanske stroške, ker mora vzdrževati močno armado na našem ozemlju, v lastni deželi je pa pomanjkanje dela in živil.
Nemška Avstrija.
Davek na hlapce in dekle. Nemški listi poročajo, da morajo avstrijski gospodarji in gospodinja plačevati poseben davek od hlapcev in dekel. Gospodarji in gospodinje morajo odtegovati te zneske od mesečne plače hlapcev in dekel ter jih oddajati davčnim uradom. Daleč so že prišli v Avstriji. Če pojde tako dalje, bo moral plačevati poseben davek vsakdo, ki zagleda luč sveta ali pa zapušča to dolino solz!
Celovec. Pust je sicer že minul, a naših „ultranerncev" še vendar ni srečala pamet. V „koroškem" deželnem zboru v St. Vidu ob Glini kujejo nov
občinski volilni zakon, o katerem pravijo, da naj bi veljal za vso Koroško, torej tudi za vas, ki živite v Jugoslaviji. Zato se boste našim nacelnom gotovo lepo zahvalili, ker vam bo Jugoslavija dala volilni zakon, ki bo vsaj desetkrat boljši od „koroškega". Zakaj pa Celov-čani ne napravijo volilnega zakona za Trbiž in Kanalsko dolino? To jih je sram povedati! V prihodnji seji bodo gotovo sklepali o volilnih pravicah Indijancev v Severni Ameriki za „koroški" deželni zbor!
Avstrijski kmetje in rekvizicija.
Koncem februarja je prišlo v Mank 15 folksverovcev z okrajnim komisarjem, da bi „pregovorili" kmete k oddaji živeža. Kmetje so se tej nameri trdovratno ustavili. Nastal je pretep, pri katerem so folksverovci po stari navadi pokazali pete. Posrečilo pa se jim je odgnati s seboj nekega kmeta ki so ga dobili na cesti. Kmetje so napravili shod, na katerem so soglasno sklenili, da ne dajo niti zrna več v mesto. Zato so dobili pa sedaj 300 orožnikov, ki naj bi bolje opravljali rekvizicijsko službo ko folksverovci. Bomo videli!
Politične novice.
Nova vlada za Slovenijo.
Belgrad, 5. marca. Vlada je danes imenovala novih šest poverjenikov za Slovenijo, in sicer: za notranje za- , deve: prof. Bogumil Remec; za uk in bogočastje: dr. Karel Verstovšek, za pravosodje : poslanec Josip Fon, za socialno skrb : dr. Andrej Gosar, za kmetijstvo : posestnik Jakob Jan, za javna dela: inž. Dušan Sernec.
v
Volitve v Cehoslovaški.
Volitve v čehoslovaški parlament se bodo vršile 18. in 25. aprila. — In pri nas?
Ženska organizacija v Vzhodni
Tudi v Vzhodni Galiciji se je ženstvo vzdramilo in začelo nastopati v javnosti. Ustanavljajo se nekaki ženski odbori (ženska društva), ki delajo na to, da se Vozhodna Galicija združi s Čehoslovaško.
Vsa Amerika podpira Wilsona v boju proti Italiji.
Amerikanski listi čisto neprikrito obsojajo postopanje Italijevjadranskem vprašanju. Neki ameriški list pa poudarja, da bo vsa Amerika podpirala Wilsona, ako bi nam hoteli Italijani delati krivico.
Listnica uredništvo.
Dr. Herbst — Pliberk: Žal nam je, da iz vzrokov, ki jih nočemo navajati, ne moremo priobčiti Vašega duhovitega dopisa. Poskusite Svojo srečo pri „Oslovski trompeti", v „Štinicah" ali pa pri kakem drugem humori-stičnem listu! Vendar pa Vam svetujemo, da se prej naučite pravilno nemški pisati. Na svidenje I
Popravek.
Z ozirom na notico v 17. številki „Korošca" iz leta 1920: Izvoz iz Ko-
Stran 4.
„KOROŠEC", dne 9. marca 1920.
Ste v. 19.
roške prepovedan, prosimo za objavo sledeče notice :
Da ne bo nerazporazumljenja, se obljavlja, da se ministrska naredba z dne 2. februarja '920, ki prepoveduje izvoz goveje živine, svinj in vseh drugih življenjskih potrebščin iz Koroške, nanaša le na promet preko demarkacijske črte v tuje države, ne pa na znotraj v.druge pokrajine kraljestva.
Okrajno glavarstvo v Veiikovcu.
Razglas!
Vsi dolžniki društev „Schulvereina" in „Siidmarke" v velikovškem sodnem okraju se
opozarjajo, da poravnajo svoje obveznosti edinole pri vrhovnem nadzorstvu in sekvestru „Schulvereina" in „Siidmarke" g. Ante Begu na Viču pri Ljubljani, ozir. pravnemu zastopniku g. Dr. Fr. Kandare, odvetniku v Veiikovcu, ozir. Pavlu Koschier, nadzorniku in sekvestru „Schulvereina" in „Siidmarke" za sodni okraj Velikovec.
Vračila v druge loke sploh tiiso veljavna in bi moral dolžnik v takih slučajih Se enkrat poravnati svojo obveznost. Ta opomin velja tudi za šole in občine, ki imajo hipoteke imenovanih društev. Okrajno glavarstvo Velikovec.
Razglas.
Franc Kos, baje iz Sveč, ki je oddal v avgustu ali septembru 1919 vojaščini 1450 kg
r
sena, naj se zglasi z dotičnim potrdilom pri občinskem uradu Podljubelj, da p-ejme denar!
Občinski urad Podljubelj.
Zahvala.
Za vse obilne dokaze prisrčnega sočustvovanja med boleznijo in povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene matere, gospe
Marije Paul se tem potom prisrčno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo srno pa dolžni duhevčini, šentjakobskim pevcem in vsem mnogobrojnim udeiežnikom pogreba, sploh vsem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast nepozabni ranjki. Bog plačaj vsem!
Dolin čice pri RožeKu, 3. marca 1920. Žalujoča družina	Paul.
Primešaj krmi Mastin!
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška" Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20'5G poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 10 K 50 v.
Ivekfirna Trnkóoisyj
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. |
ffF-

Naznanilo.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem 15. januarja t. 1. prevzel
staro renoniirano veletrgovino
Oskar Reitter-jevo
v Slovenjgradcu,
katero bodem vodil v istem velikem obsegu kakor moj prednik.
Moja dolgoletna praksa v različnih veletrgovinah mi bode omogočala svojim cenj. odjemalcem v vsakem oziru ustrezati.
Posebno važnost bodem polagal na solidno, prijazno, točno in hitro postrežbo.
Imel bodem veliko izbiro manu-fakturnega, špecerijskega in že-lezninskega blaga, katerega bodem oddajal na drobno in debelo.
Kupujem vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Za obilen obisk se priporočam
z odličnim spoštovanjem •
Alojz Dular
Slovenjgradec.





Moko za krmo in pšenične otrobe
oddaja
gospodarska družba, podružnica
Velika zaloga brzoparilnikov razne velikosti in drugih poljedeljskih strojev po najugodnejših cenah.
Oglas:
lOOO
lepo sortiranih razglednic,
za Velikonoč, Binkošti, ljubavne, rože, umetniške, glanc, svete ni druge razpošiljam
war za 380 K franko. H
F. S e n č a r, Mala Nedelja pri Ljutomeru.
Kmetijo v najem EEgTSJ?'S
srednjeveliko kmetijo z nekaj živine in s potrebnim orodjem. Ponudbe naj se pošljejo na J. K. Majernik, pošta Vetrinj, Koroško.
Izgubil se je 3 mesece star
f\po bele 'n riave harve ter kratkega repa. Kdor pC&j ga zasledi, naj blagovoli to naznaniti uprav-ništvu „Korošca".
Anton Lečnik, rB»0S
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
Kupim
vsako množino
deteljnega se-
tU Pil A *er plačam po najvišji dnevni ceni. lllClia	K«^ j Pojnlk, Velikovec.
Večjo množino semenskega krompirja
kupi Podružnica slovenske kmetijske družbe v Veiikovcu. Ponudbe sprejema Alojzij 5vi-karšič, gostilničar v Veiikovcu, Orebinjsko predmestje. Cene po dogovoru.
Proda se blagajna, S^S
Wiese). Poizve se pri Hinku Novak, Šmihel pri Pli-berku.
Kudïiilti 2
Mlad, zdrav, energičen na J paznik s G-tetno jamsko prakso, rudarsko šolo z dobrimi spričevalam hoče svojo službo spremeniti in išče službe kot merič, nadpaznik, ali kot obratovodja pri inajnšem premogovniku. Ponudbe na upravništvo „Korošča". Nastop po dogovoru.
u o
£ H
u
flO
H
A
S >
s! u
»H &
U
M
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
kupi
rm no ž? ijno
99
DRAVA"
lesna trgovska 1 n 1 ud us tri j sk a družba
SE. O. SB.
v MAKIBOKÜ.
B i»
H
t)
C p
< p
v r
t
iS
a
o4 o
Telefon št. 1 (interurban).
Centrala Maribor
Glavni trg Št. 37.	Račun poStn. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.fi
- Podružnica Murska Sobota	...
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/> 9* do ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Xüofajmt«* ..AlMro.ltil «-■»»-«»*»• w V«»:
.lil«:«
•	— UrtHlMlh » K. «Mfwmnwr«. - »»<•»««» JMT» !«**»*.»Tf»"!*