Sten. 48 V Ljubljani, v petek dne 1. decembra 1922. Leto V« i • -V ii i Sjst' 1 ii 'j ■ ♦». | [si JV. V v ? ' > * p- Licealna knjižnica Ljubljana, Poljanska cesta 2 II drž Bfffil! _ ' 11 drz gimnazija Oglasi: •Ža 1 mm X 60 irseratnega stolpiča mali Din 0*20, vadili D 0'30t poslano, posmrtcico j. reklame D0'S0-Vočkralne obiare popssf. Izhaja vsak petek. Upravništvo.,Domovine" v Ljubljan- Preše nova nI. 54. Uredništvo -Domovine". BMklo#16eva o. 18, Tel. 72. Naročnina: »Medno Din V—, četrtletno Sin 8'-, »«1< letno Din •—, celoletno Din 19.—. Pred štirimi ieti Danes slavimo prvi december, praznik našega narodnega uje-dtinjenja, ki je poleg Vidovega dne najvažnejši dan v zgodovini Jugoslavije. 29. oktober je praznik našega narodnega osvobojenja, prvi december pa dopolnitev 29. Oktobra v tem zmislu, da so se osvobojeni Srbi, Hrvati in Slovenci uje-dinlli tudi v enotno državno telo. Štiri leta so minila, kar smo se otresli Slovenci nemškega, Hrvati pa madžarskega jarma. Toda ko- dsnio s.e pred štirimi leti osvo-111, že so-se takoj spočetka javile težkoče in obstojala je nevarnost, da težko priborjeno svobodo zopet izgubimo. Najhujši naš sovražnik je bila takrat in je še sedaj Italija, ki je gledala po naši skrvenski zemlji in nam tudi odtrgala najlepše dele Slovenije. Brez pomoči Srbov bi takrat naša svoboda najbrž kmalu nehala. Pod vtisi razvijajočih se dogodkov in zaradi spoznanja, da nam je Srbom, Hrvatom in Slovencem enotna država z enotno vlado in vrhovnim poglavarjem čim najnujnejše potrebna, je 24. novembra 1918. Narodno viječe v Zagrebu sklenilo na svoji slovesni seji, da v zmislu že prej storjenih sklepov ter v soglasju s tedanjo srbsko vlado proglasi ujedinjenje vsega jugoslovanskega ozemlja, ki je bilo prej pod mačeho Avstro-ogrsko, s prejšnjo Srbijo v enotno Jugoslovansko državo s kraljem Petrom na čelu. 28članski odbor, ki je bil izvoljen od predstavnikov dotlej še neujedinjenega naroda, se je nekaj dni po svečani seji napotil v Beograd, kjer je i. decembra predložil srbski vladi in takratnemu regentu Aleksandru posebno spomenico Narodnega veča. Regent Aleksander je to spomenico, takozvano adreso, spreiel ter v imenu kralja proglasil ujedinjenje Srbije z neodvisno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pred božičnimi prazniki so storili podoben korak kot odposlanci zagrebškega Narodnega viječa tudi zastopniki Črne gore. Tako je postala Jugoslavija enotna kraljevina. Temu, da smo se Slovenci in Hrvati združili s Srbijo v enotno kraljevino, se je zahvaliti, da nam Italijani niso odtrgali še več ozemlja. Srbija nam je bila v veliko pomoč, kajti ona se je borila ves čas vojne na strani zmagovitih zaveznikov in je njena beseda pri Francozih in Angležih morala nekaj veljati. Štiri leta državnega življenja so bila polna borbe z notranjimi in zunanjimi sovražniki ter polna dela za gospodarsko obnovo. Vse te borbe smo srečno prestali. Naša država še sicer danes ni popolnoma urejena, vendar pa se vidno bliža urejenejšim razmeram. Ko bomo slavili drugo leto praznik narodnega ujedinjenja, bomo mogli brez dvoma beležiti zopet velik korak k izboljšanju razmer v naši ujedinjeni domovini. Klerikalizem Od Srbijanca, ki že dalje časa prebiva v Sloveniji ter je dodobra spoznal naše navade, smo prejeli in priobčujemo: Za politično svest slovenskega dela našega naroda ni niti najmanj pohvalno, da premorejo klerikalci največje število poslanskih mandatov. Ako premotrimo politične razmere pred vojno v Srbiji, ki je nedvomno bila demokratičnejša od mnogih drugih držav, monar-hističnih in republikanskih, uvidimo, da v njej ni obstojala nikdar nobena stranka, ki bi na svojem praporu imela zapisan klerikalen program. Slovenski kmet bo morda vprašal: «Pa Srbi ne spoštujejo svoje vere tako, kakor mi Slovenci?« Naj za dokaz, kako spoštuje Srb svoie versko naziranje, služijo primeri iz zgodovine. Petstoletno suženjstvo srbskega plemena pod strašnim turškim jarmom je najboljši dokaz, kako je Srb vselej pripravljen, žrtvovati življenje za svoje prepričanje. Navzlic največjemu nasilju in pokolju, ki so ga Turki vršili petsto let, se srbsko pleme ni ir^verilo pravo-slarvju. Kako pa, da so si klerikalci v Sloveniji osvojili tako mogočen vsestranski voli v? Zato, ker v svoji politični agitaciji ne izbirajo nikakršnih sredstev. Ali nI to žalitev vere in Boga, ako slovenski župnik v božjem hramu s prižnice zaklinja farane. da ne smejo obiskovati političnih ^--^vanj d-u-ge stranke kakor edino zveličavne SLS? To je največje skrunjenje verskih svetinj, najnesramnejše izkoriščanje verskega izpovedovanja. zloraba duhovniškega stanu. ki bi moral biti vzvišen nad vsakim političnim metežem. Klerikalci so s svojo demagogijo predstavili slovenskemu kmetske-mu ljudstvu svojo stranko kot glavno Wllko za katoličanstvo. Klerikalcem je katoličanstvo samo sredstvo za dosego osebnih koristi in časti, ne pa vzvišeni in idealni verski cilj. Kriliš ni delal tako. Pribit je bil na križ za blagor siromašnih in zapuščenih; njegovi današnji učenci v Sloveniji pa so pred dvemi leti pustili streljati v vrste delavcev. In kaj vidimo danes? Brati jo se s komunisti le zato, da bi dobili v svojo grabežljivo pest tudi glavni tabor napredne misli, Ljubljano. Kdo so komunisti? Kmet, spoznaj nje in spoznal boš tudi klerikalce, ker preveč resničen je pregovor : « Povej mi, s kom se bra-tiš in povem ti, kakšen si». Komunisti so v Rusiji pobili na milijone ljudi in to samo zato, ker niso hoteli priznati komunističnih nazorov. Kristus pa je rekel: «Ne ubijaj svojega brata l» Boljševiki so prepovedali krščevanje otrok. ker hočejo s tem iztrebiti krščanstvo. In z ljudmi enakih nazorov se v Ljubljani vežejo klerikalci samo zato, da postanejo trdi gospodarji slovenskega glavnega mesta! Juda je svojega učitelja prodal za 30 srebrnikov, klerikalci prodajajo svojo katoliško prepričanje, da zadostijo svojemu pohlepu po oblasti in po koristih, ki 'si jih umejo spretno pridobiti kot , brezobzirni hlastavci po vsem, če-! sar si požele. Cerkveni klluiarji (Dopis z dežele) Cerkveni ključar, to je posel pri | cerkvi, ki ga pri sedanjih razmerah noben človek, ki ima le malo samostojnih misli, tudi na deželi več ne prevzame. Cerkveni ključar ni za drugo, kot da namesto župnika iz-praznjuje cerkvene nabiralnike, da se temu ni treba mučiti. Kam gre potem ta in drugi cerkveni denar, o tem pa ve toliko kakor njegov čevelj. Tudi vedeti tega ne sme. Kaj pa mi- j slite, kakšna «predrznost» bi to bila,; da bi gledal kmet v cerkvene račune posvečenemu gospodu 1 Tega bi žup-nikova domišljava vsegamogočnost ne prenesla. Res. marsikatera cerkev ima lepe dohodke, ki navadno visoko prekoračijo stroške. Če pa je treba kakega večjega popravila pri cerkvi ali kake večje in dražje naprave, ni nikjer nobenega premoženja in denarja. Zdaj se pa glasi: «Dajte, farani!» Občina je primorana, toliko prispevati, drugače pa nima vmešavati se v kako posvetno cerkveno gospodarsko vprašanje. Ključarja sta tu, izbrana po župnikovi samovoljnosti, da priganjata in predložene račune podpišeta, največkrat brez vsakega pregleda. Če tega ne storita, ali če se kaj upreta mogočnemu župniku, jih pa ta kratkomalo odstavi od te častne službe. Tako je šlo do sedaj. Zadnji Čas so se pa tudi na deželi začele nekaterim možem, ki malo dalje mislijo, odpirali oči. Prišli so na to, da bi se morali cerkveni ključarji izvoliti, j Ti bi morali imeti potem v svojem varstvu in pregledu vse cerkveno premoženje. To bi bilo tudi edino prav, kajti šele potem se bi res videlo, kaj in koliko ima cerkev in koliko je treba v resnici faranom, od-nosno občini, prispevati pri popravah in potrebnih napravah. Da so v posameznih župnijah prišli na to, in da mora že močno biti ukoreninjeno to pravo, ki bo ui-di prej ali slej splošno prodrlo, že spričuje zadnji « Domoljub*, kjer nekdo vprašuje: «Ali ima vso pravico le župnik, da jih postavi (cerkvene ključarje), ali se mora tudi za te zahtevati volitev ?» Vprašalec mora že vedeti, zakaj to vpraša. Vprašanje je še tem večjega pomena, ker ga stavi gotovo klerikalec, ker drugače bi ne vpraševal v * Domoljubu*. Odgovor je seveda tak, ka-, kršnega je od «Domoljuba* pričakovati. Da bi ta pljuval v svojo lastno skledo in izkušal moč duhovščine omejiti, pa bedi še v tako pravični stvari, tega nihče ne pričakuje. Z duhovniško močjo obstoji in pade vsa klerikalna stavba z vso Kmetsko zvezo povrh. Mož, ki stavi v «Domoljubu* gorenje vprašanje, že nekaj misli, kar je sicer vse hvale vredno, a vendar je še precej otročje omejen, če je od te strani pričakoval poštenega odgovora. « Domoljub* je odgovoril prav kratko: «Zupnik ima tu vso oblast, občina pa nima pri tem prav nobene besede razen, da plača, ko je treba, kar sicer ni zapisano, a se samo po sebi razume.* Pritožbo na knezoškofijsko ordi-narijat si pa mislimo s pregovorom: Vrana ne izkljuje vrani oči. Bilo bi kmalu drugače, ko bi bili pri posameznih farah farani vsi edini. Zal, da je povsod še preveč ki-mavcov, strahopetcev in podrepiti-kov, ki ne pomislijo, da gre ravno pri cerkvi za velike vsote, pri katerih so lahko sami' zelo prizadeti. Pri drugih izdatkih, pa naj bodo še tako majhni, se vpije in zabavlja, a tu, kjer res gre za velika plačila, ne odpro ust. Nepotrebnim plačilom bi se velikokrat lahko odtegnili, ko bi imeli cerkveni ključarji res kaj veljave, ki jo bodo pa dobili šele, ko jih bodo župljani prosto volili in jih ne bodo več postavljali mogočni župniki. Politiini pregled Še par dni nas loči od dneva — 3. decembra — ko se bodo vršile ljubljanske občinske volitve. Umljivo je, da vse z napetostjo pričakuje njihovega izida. Ome- nili smo že, da je demokratska stranka poleg socialistov edina, ki je šla v volilni boj popolnoma samostojno. Ni se zvezala z nobeno diwo stranko, temveč odločno in ponosno nosi zastavo svojih načeL Narodni socialisti izgubljajo pristaše, ker so se voditelji združili s protiljudsko strujo, zastopano po starem »Slovenskem Narodu». Ti voditelji narodnih socialistov imajo pred očmi svoje osebne koristi, a ljudstvo hranijo samo z lepimi besedami. Ljudstvo pa ni tako neumno, da bi služilo samo za lestvico, po kateri bi plezali voditelji na površje in zato je začeio obračati hrbet samopašnim voditeljem. Tudi v klerikalno-komuni-stični zvezi ni prave sloge, ker je med klerikalci dosti treznih in pametnih ljudi, ki se nočejo združevati s takimi ljudmi, kakor so komunisti, ki provzročajo povsod, kjer pridejo na površje, samo nesrečo. Zato se bo veliko klerikalcev vzdržalo volitve. Pričakovati je, da bo demokratska stranka zmagala nad vsemi nasprotnimi strankami, ker je ona edina prava ljudska stranka, ki ne obljublja nemogočih stvari, zato pa tem bolj dela za ljudstvo. Obetati je lahko in goljufati volilce, za delo se pa zahteva malo več in demokratski stranki se mora priznati, da je od vseh slovenskih strank najbolj delavna in njeni trije poslanci napravijo v narodni skuoščini več. kot vseh šestnajst klerikalnih poslancev. Zato ti trije demokratski poslanci iz Slovenije tudi uživajo v JBeogradu lep ugled, med tem ko se za klerikalne poslance nihče ne zmeni. Politični položaj v Beogradu je neizpremenjen. V zadnjem času so strašili s hrvatskim vprašanjem, češ, da pride v narodno skupščino vseh 60 opozicionalnih poslancev z Radičem na če'" da se bodo ti združili z drugimi opozicionalnimi strankami, n. pr. z našimi klerir kalci in njim podobnimi, in da bodo — zrušili vlado, na njeno mesto pa postavili novo vlado, sestavljeno iz raznih Drinkovičev, Korošcev in enakih, mož. Posebno naši klerikalci in narodni socialisti so se veselili izpremembe, pa so se vsi — temeljito zmotili. Hrvat-1 ski opozicionalci so pač poslali svoje pooblaščence v Beograd, da bi se tam zmenili o svojih načrtih, pa so se vrnili v Zagreb — praznih rok, po oni stari prislovici: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Politični položaj v Beogradu je namreč tak, da bi bila opozicija šele. potem dovoij močna,, ako bi se ji pridružili še demokrati, ali pa vsaj del demokratov. Demokrati so takoj izprevideli, da z današnjo opozicijo ni možno nobeno skupno delo in so odklo- 1 nill vsako sodelovanje z opozicionalnimi strankami. Hrvatski in z njimi tudi naši opozicionalci so pa veliko preslabi, da bi sami za sebe j prevzeli vlado pa tudi ako bi bili j močnejši, ne bi vlade dobili, ker pri tem odiočuje tudi vladar, ki nikdar ne bi izročil vlade li"dein in strankam, ki bi najrajše -razbili državo na majhne dele. Državo bodo upravljali oni, ki hočejo državo ohraniti in urediti, ne pa oni, ki bi iskali od vlade samo svoje in kdo ve čigave še koristi. S političnimi načrti zagrebškega Radi-ča, našega Korošca in njima podobnih torej ni nič in tudi nič ne bo. Politični ~o-lju, jo bodo še težje na ministrskih stolih. V Lozani v Švici še vedno zboruje orientska konferenca, ki naj uredi vprašanja bližnja vzhoda. Tudi zastopniki Rusije so prišli in splošno se je mislilo, da bo staia Rusija na strani Turčije. Posebno turški zastopniki so bili o tem trdno prepričani, pa so bili močno razočarani, ker Rusija se ne zanima za razna vprašanja, ki jih Turčija smatra za zelo važna. Je vse zastonj: Rusija in Turčija ne bosta nikdar iskreni prijateljici, ker nimata skupnih interesov, pač pa si interesi Rusije in Turčije v marsičem nasprotujejo. Rusija ne bo nikdar opustila želje po Carigradu in po morskih ožinah okoli Carigrada in tu je vir bodočih sporov med obema sosednjima državama. Dopisi Ig pri LjnbljaHi. Našega Sokola je zadel zopet hud udarec. Komaj so se zacelile rane, povzročene po izgubi br. staroste Alojzija Minat-tija, je neizprosna smrt zahtevala zopet drugega našega delavca, br starosto Alojzija Cominno, posestnika opekarne v Dragi pri Igu. Dfte 25. novembra se je na večer vračal z Iga domov, a na potu ga je zadela kap in je obležal na mestu mrtev. Bil je zelo zaslužen za društvo, kajti le z njegovo delavnostjo in dobro voljo se je začel graditi Sokolski dom, ki je danes že pod streho. Naj mu bo lahka žemljica! Domžale. Prejeli smo: Nedaleč odtod stoji grad Črnelo, katerega lastnik še menda vedno sanja o minulih stoletjih plemenitaške slave, ko so grofi in baroni lahko ravnali s tlačani kakor z živino. V dokaz, da se gospod graščak nikakor ne more vživeti v nove čase, vam sporočamo navedbe nekaterih oseb, ki so na tej graščini služile in morale marsikaj izkusiti. Saj je samo tekom enega leta prišlo in odšlo z graščine 30 oseb. Kako življenje pa naj bo to, če moraš zjutraj vstati ob štirih, ves dan trdo delati, imaš malo slabe hrane irt zaslužiš na mesec par borih kronte, s katerimi si še potrebnega kruha tte moreš kupiti. Živeti ob sami krompirjevi salati, ki olja še od daleč ne. vidi in spati na slami brez odeje, to Je že malo preveč človekoljubno. Gospod graščak misli, da mu bo slovenski ži-velj tlačanil. Pa se bo hudo vrezal. Tudi siromaki imajo danes svoje pravice. In te pravice spoštovati bomo naučili tudi plemenitega gospoda gra-ščaka. Šmarje pri Grosupljem. V začetku tega meseca je bil pri nas misijon, ki je bil prava politična hujskanja. Glavne kanone so namerili pridigarji zopet na napredno časopisje, ziasb tudi na «Domovino». Seveda so kot pogoj za izveličanje zahtevali od faranov, da pri nobenih volitvah ne smejo voliti nikogar, ki ga ne priporoča katoliška stranka. V pridigi za ženske se je spravil neki misijonar nad žene, ki ne rode otrok. Ta menda ni delal nikakega razločka med ženami, ki nočejo, in oniui, ki ne morejo imeti otrok. Vse skupaj je obsodil v pekel. Zato si je vzela neka žena iz Grosuplja njegove besede tako k srcu, da se ji je po pridigi zmračil um. Že ko se je vračala iz cerkve domov, je tožila svoji prijateljici, da bo pogubljena, ker ni mati. Doma je par dnt neprestano Povodenl HI. Ne vem, kako dolgo smo ležali tako napol omamljeni. Ko sem se zopet zavedel, je voda še narasla. Sedaj je segala že do opeke. Naša streha je bila samo še ozek otok, ki je štrlel iz nepreglednega vodovja. Na levi in desni poleg nas so se morale hiše zrušiti, kajti videti ni bilo drugega kakor samo vodo, „Odneslo nas bo," je mrmrala Roza, ki se je krčevito oprijemala opeke. Zdelo se je res, kakor da se je streha izpremenila v plav, ki ga; je tok gnal seboj. Ko pa smo se ozrli na zvonik, ki je stal nepremično, spao videli, da je to le domišljija. Bili smo še vedno na istem mestu, sredi hrumečega valovja. Ali sedaj se je začel boj. Tok je sledil spočetka cesti, sedaj pa so mu razvaline zapirale pot in so ga gnale nazaj, Bil je pravi napad. Tok je zgrabil vsako bruno ali deblo, ki je ■ prišlo v njegovo strujo in ga je ka-| kor puščico butnil v hišo. In tudi po-1 tem ga še ni izpustil, nego ga je zo-i pet zgrabil, da ga iznova trešči od j sebe. Stene so se stresale pod temi 1 neprestanimi in enakomernimi sunki. Ni trajalo dolgo, pa nas je na ta način naskakovalo deset do dvanajst brun. Razdraženo vodovje je divjalo in bobnelo in pene so brizgale na naše noge. Spodaj iz hiše je donelo kakor zamolklo ječanje, poslopje se : je stresalo v svojih sklepih. Včasih, I kadar se je kak tram zopet s strašno silo zaletel v hišo, smo mislili, da je konec vsega, da se stene umaknejo ! in nas prepuste valovom. Gašper si je upal zlesti do konca strehe. Posrečilo se mu je, da je zgrabil tram in ga je z močnimi rokami potegnil k sebi. „Braniti se moramo," je vzkliknil. Jakob se je sedaj tudi trudil, da bi zadržal dolg drog, ki je ravno plaval mimo. Peter mu je pomagal. Jaz sem preklinjal svojo starost, ki me je delala onemoglega kakor otroka. Ostali pa so se lotili boja — trije možje proti reki. Gašper se je oborožil s svojim tramom in je odbijal z njim bruna, ki jih je metal tok ob našo hišo. Včasih je bil sunek tako silen, da se je zvrnil. Jakob in Peter sta stala poleg njega in sta tudi poizkušala zadržavati vsak s svojim dolgim drogom bližajoče se podrtije. Tako je minila cela ura v tem neuspešnem boju. Polagoma so začeli izgubljati glavo, preklinjali so vodo in jo obsipali s psovkami. Gašper je tolkel s svojim tramom tja in sem, kakor bi imel človeka pred seboj in bi mu hotel prebosti prsi. Toda vodovje se je vztrajno upiralo — raniti, premagati ga ni bilo mogoče. In končno sta Jakob in Peter utrujena omahnila na streho, dočim je Gašper poizkusil še zadnjič. Ali reka mu je pri tem izruvala njegov tram ter ga je suvala sedaj proti naši strehi. Bilo je nemogoče, boriti se nadalje. Micika in Veronika sta se objeli. In z uničenim glasom sta ponavljali vedno iste besede, ki mi done še danes po ušesih : „Nočem umreti — nočem umreti!" Roza je ovila okoli nju svoje roke in je izkušala tolažiti in pomiriti. Toda potem je postalo groza tudi njo; dvignila je glavo in začela nehote klicati z njima: „Nočem umreti!" Le teta Agata ni rekla ničesar. Nič več ni molila in se ni prekrižala več. Le topo je gledala okoli sebe in se še vedno silila, da bi se smehljala, kadar so se srečali najini pogledi. Voda je omakala zdaj že opeko. Pomoči ni bilo pričakovati od nikoder. Od cerkve so se čuli še vedno glasovi, enkrat smo videli v daljavi dve laterni, potem pa je ležala brez končna, rumena vodena ploskev zopet mirno. Ljudje v Št. Tinu, ki so imeli čolne, so bili bržčas še pred nami po vodi presenečeni. Gašper se je začel zdaj zopet plaziti po strehi. Hipoma je vzkliknil: „Pridite semkaj in mi pomagajte! Držite me!" Zopet je zgrabil drog in opazoval velik črn kup ruševin, ki se nam Je bližal počasi. Bila je streha velike e molila in drsala po kolenih po sobi. Neko noč je izginila in se vrnila šele drugi dan — bosa. Bila je v Ljubljani pri spovedi, kakor je pravila, pri jezuitih. Ker je bila očividno popolnoma zmešana, so jo oddali v norišnico, kjer je nesrečnica 16. t. m. umrla. Takšni so običajni uspehi misijonov povsod. Oni, ki bi morali prinesti mir in tolažbo med ljudi, povzročajo le mnogo gorja s tem, da se satansko naslajajo nad bega-njem in strašenjem ubogega nevednega ljudstva. Ko se bodo ljudstvu odprle oči, bo takšne lene postopače in ljudske sleparje pognalo z mo-tikami in krampi. žuženiberk. Zaradi neskončnega deževja je bil naš slavni žužember-ški trg nedavno popolnoma od sveta odrezan, ker so vsa borna komunikacijska sredstva odpovedala; zato ni bilo od nas toliko časa nobenega glasu. No pa tudi nam se dani, odkar so naši brihtni trški očetje v svojih modrih glavicah pogruntali, da bi bilo vendar dobro, ko bi se naš trg zvezal potom telefonične žice z vnanjim svetom in se poleg tega v večjo slavo njihovo in našo razsvetljeval ne samo ob nevihti, kadar se bliska, temveč tudi v mirnem vremenu z elektriko. Naj bi nji- i hovemu požrtvovalnemu zgledu sle-j dil tudi cestni načelnik ter že skoroi dal ugladiti naše s pravcatimi strel- i skimi jarki razorane ceste in dal po- j praviti neštevilne polomljene cestne 1 ograje, a tem upravičenejše zahtevamo, ker moramo plačevati tako visoko cestno doklado. — Napredna j misel pri nas tudi ne stoji več dobro. Ljudje, ki so sedaj voditelji napred-njakov, se ne brigajo za nič ter mirno gledajo, kako se napredni čolnič j potaplja v klerikalnem morju. Zbu dite se! Škofja Loka. Prejšnjo nedeljo jč slaviia naša Narodna čitalnica OOlet- j nico svojega obstoja. Dopoidne se i je vršil v Sokolskem domu slavnostni občni zbor, katerega so se udeležili mnogoštevilni gostje iz Kra nja, med njimi župan g. Ciril Pire. nadzornk Vilko Rus itd. Častni pred sednik občnega zbora, g. Lovro Suš-! nik, je otvoril zborovanje in po dalj- j šem nagovoru podal besedo predsedniku Čitalnice g. Zahrastniku, ki je poudarjal, kako velevažno nalogo so vršile naše čitalnice v probujo narodne zavesti. Spominjal se je v svojih izvajanjih vseh važnejših dogodkov tekom 60 let, ki so se tikali delovanja in razvoja Čitalnice, ter končno izrekel zahvalo vsem bivšim in sedanjim članom za njihovo po- žrtvovalno delo. Prečitale so se nato še čestitke raznih društev, nakar je pevski zbor Narodne čitalnice v Kranju pod vodstvom g. nadzornika Rusa zapel par krasnih pesmi. Zvečer se je v proslavo jubileja v Sokolskem domu igrala Linhartova veseloigra «Županova Micka», ki je v vsakem oziru prav dobro izpadla. Priznanje za lepo prireditev gre v prvi vrsti igralcem dramatičnega od-j seka in orkestru Sokola. Slovenska Bistrica. Prejšnjo so boto in nedeljo uprizorjena igra «Pereant možje» je zelo dobro uspe- j la. Dvorana je bila obakrat polna.1 Predstava je bila v vsakem oziru j dobro podana. Posebno moramo i , omeniti naše narodne daine gospe ' Milico Kolenc, Danico Pirkmaier in Anico Pučnik ter gospodične Ido Leskovar, Štefico Tomšič in Albino j Žuraj, ki so svoje vloge res prav dobro izvedle. Tudi moške vloge so : bile zelo srečno razdeljene. Režjia je bila v rokah načelnika dramatičnega odseka «Čitalnice» g. dr. Pučnika, ki je vse tako spretno vodil. Vsem sodelujočim gre najlepša hvala za trud in požrtvovalnost. Poljanska dolina. Na Miklavžev večer ob 6. uri zvečer priredi Sokol Gorenja vas—Poljane našim malčkom, Sokoličem in Sokoličicam ter vsem drugim, ki so dobrega in poštenega narodnega mišljenja, prav veselo Miklavževo zabavo z jako primerno in poučno igro «Pogum-ni Tonček», polno otročje ljubezni do staršev, z Miklavžem, angeli in parklji. Poleg tega se vrši preprosti zabavni čajni večer za odrasle. Naj ta večer pripelje vsak somišlje-nih svoje male v naš Sokolski dom. Pa ne. samo otroci, tudi odrasli brez otrok bodo veseli tega večera. Zato naj nihče ne zamudi zabave. Vsak bo med brati in sestrami. Vabljeni ste vsi. Kakor drugod, živimo zad- j nji čas tudi v dolini v dobi žganje-kuhe. O tem je «Domovina» že večkrat pisala. Sadja se je natreslo, da malokdaj toliko. Posebne kupčije ni bilo, le zadnji čas se je prodalo nekaj lepšega obranega sadja. Zato so ostale slehernemu posestniku še velike množine sadja. Tega je treba iudi spraviti v vrednost. In res ni drugega izhoda kot da se pokuha v žganje, bodisi za domačo pametno in zmerno porabo, deloma tudi za poznejšo kupčijo. Ne bomo opisovali, kakšna telesna in dušna kuga je žganje, ker je to že vobče znano. O tem zlasti radi govore ljudje, ki ga sami kuhajo cele tedne. Ne besede, zgledi, zgledi, ti mičejo. Be- sede so le besede in naj bodo govorjene še s takega mesta; ne izdajo nič, prej učinkujejo nasprotno, kajti žganje, ki se pri takih protialkohol-nih prerokih nakuha, se tudi ne bo zlilo, ampak izpilo. Nobeden pameten človek ne odobrava pijančevanja, toda kdor se hoče boriti proti njeni m, mora iti z vzgledom naprej. Središče ob Dravi. V noči od 22. na 23. novembra je upepelil požar hišo in gospodarsko poslopje po- sestnika Modrinjaka. Le požrtvovalnemu delu požarnih bramb iz Središča in Grab pri Središču se je zahvaliti, da je bil ogenj lokaliziran in da ni zgorel ves gornji središki trg, kjer je še večina hiš s slamo kritih. V najbližji sosedščini pogorelega poslopja se nahajajo tudi obsežna skladišča trgovske tvrdke M. Robič, ki sta jih požarni bramb i z največjim trudom ubranili. Za njihov trud jim gre res vse priznanje! Kmetijski glasnik PRETAKANJE LETOŠNJEGA VINA Letošnja vina ne bodo tako stanovitna in zdrava kakor so bila vina prošlih let. Če natočimo letošnje vino v kozarec in ga pustimo stati čez noč, nam rado izpremeni barvo, se zgosti in porjavi. Vzrok tem izpre-membam je iskati v posledicah letošnje jeseni, ki jc bila predolgo in preveč deževna. Grozdje ni bilo tako zdravo kakor druga leta in zato se kažejo sedaj te neprijetne posledice pri novem vinu. Gnilobne, plesnobne in druge glivice delajo kvaro. Ker so taka vina nestanovitna in podvržena boleznim, če jih pustimo v takem stanju, je potrebno, da z njimi pravilno ravnamo in tudi bolj previdno kakor druga leta. Predvsem je važno, da letošnja vina čimprej pretočimo in da ne čakamo tistih običajnih dni pred Božičem ali po Božiču, kakor se to navadno priporoča. Čim prej, tem bolje. Vino je treba ločiti od drožij. Pri tem pretakanju naj se gleda, da se vino do dobrega prezrači, kar se pri nas itak godi, če ga točimo po pipi in če se z močnim curkom vino razprši in na ta način zrak primeša. V drugo pa je letos potrebno, da se pretaka mlado vino v sode, katere smo dobre zažveplali. To je letos neobhodno potrebno, in sicer zaradi tega, da se prepreči škodljivost glivic in pridobi potrebno stanovitost vina. Sod naj se v tem slučaju dvakrat za-žvepla, najprej prazen sod in potem, ko je sod do polovice poln. Za zaka-janje vinskih sodov je kupiti azbestno žveplo, ki se dobi v trščicah. Za ba-riglo (6 do 7 lil) vina zadostuje po-prek 1 trščica žvepla. Zveplovega dima se v tem slučaju ne smemo bati, če se pomeša med vino. Teh predsodkov, da bo po takem vinu glava bolela itd., se ni ustrašiti. Žveplo je danes v kletarstvu neobhodno potrebno in ga povsod rabijo, tako da se brez porabe žvepla danes dobrega in vspešnega kletarstva niti misliti ne moremo. Letos je tako žveplanje nuj- no potrebno, če hočemo pridelek izboljšati in ga obvarovati pred neprijetnimi in kvarnimi posledicami letošnje moče in gnilobe. Vino naj se tedaj čim prej pretoči, posoda pa dobro zažvepla. OPEŠANE NJIVE. Ze od lanske jeseni sem trpimo na pomanjkanju krme, živine in gnoja. Letos smo zopet v tej stiski. Zaradi slabe letine pri krmi in zaradi zmanjšanega števila živine bomo pridelali zopet premalo gnoja. To je hud udarec za našo kmetijo. Udarjena ni samo vsa naša živinoreja, ampak tudi vse naše poljedelstvo. Če manjka gnoja, trpijo njive in sploh vsi pridelki. Za našega kmetovalca ni kmalo večje škode, kakor je dolgotrajna suša v zvezi s pomanjkanjem; krme. Vsa kmetija pride v tem slučaju iz svojega tira, in treba je več let, da se ta škoda zopet poravna. Slabo gnojenje njiv v takih letih se pozna leta in leta, in preden se hlev zopet j napolni, traja tudi več let. To so za j kmetovalca leta stiske in pomanj-j kanja! V takih letih moramo gledati, da nam njive preveč ne opešajo. Kdor količkaj zmore, naj si pomaga v takih letih tudi z nakupom umetnih gnojil. V ostalem je pa zbirati in spravlljati na gnoj vse, kar je mogoče. Sedaj je važno, da napravimo dosti stelje, da nagrabimo dosti listja itd., da bomo lahko bolj nastiljali in napravili tem potom dosti gnoja. Potrebno je tudi, da si pomagamo s kompostom. Koliko več bi se lahko pridelalo tudi na travnikih, ako bi napravljali kompost, tako kakor delajo po drugih krajih! Pri nas pa poznamo kompost komaj po imenu. Če velja kompost za večje in velike posestnike, je še bolj potreba, da ga napravljamo mali posestniki. šupe, trdno zbito ogrodje iz desk, ki so ga odtrgali valovi in ki je zdaj plavalo kakor velik plav po vodi. Ko je dospela streha bližje, jo je Gašper zgrabil z drogom in nas poklical na pomoč, ker bi ga bila sicer potegnila za seboj. Prijeli smo ga okoli pasu in ga krepko držali. Ko je potem plav dospel v strujo, je prišel sam k naši strehi s toliko silo, da smo se bali, da se razdrobi v tisoč kosov. Gašper pa je pogumno skočil na ta plav, ki nam ga je slučaj poslal na pomoč. Prekoračil ga je na vse strani, da se prepriča, je li trden, medtem ko sta ga Peter in Jakob držala nepremično. Potem se je zasmejal in je dejal ves vesel: „0če, zdaj smo rešeni... Nič več se ne jokajte, ženske!... To je pravi čoln. Poglejte, moje noge so čisto suhe. Vse nas bo nosilo in prostora j je dovolj." Vendar je smatral za potrebno, da plav še bolje utrdi. Polovil je nekaj plavajočih tramov in jih zvezal z! vrvmi, ki jih je bil Peter za vsak primer vzel seboj. Pri tem je enkrat padel v vodo, a ko smo zakričali, nam je odgovoril z veselim smehom. Voda ga je že poznala, saj je iz-lahka celo miljo preplaval po Garo-ni. Ko je zopet zlezel na streho, se je otresel in nam zaklical: „Tako, zdaj pojdite gori! Ne izgubljajmo časa!" Ženske so klečale, Gašper je moral Veroniko in Miciko prenesti na plav ter ju je posadil na sredo. Roza in teta Agata sta se splazili sami s strehe in sta sedli poleg deklet. Ozrl sem se tja k cerkvi. Anica je stala še vedno ondi. Slonela je ob I dimniku in je držala otroka z obema rokama kvišku. Voda jej je segala že do pasu. „Nič se ne bojte, oče!" je rekel; Gašper. „Vzamemo jo mimogrede seboj — obetam vam." Peter in Jakob sta že bila na pla-vu in zdaj sem jima sledil še jaz. Plav se je nagnil nekoliko na stran, a bil je res zadosti trden, da je nosil nas vse. Gašper, ki je zapustil streho zadnji, nas je prosil, naj primemo drogove, ki jih je nabral, in naj porabljamo kot vesla. Storili smo vse, kar je dejal, on sam je držal dolg drog v rokah in ga uporabljal z veliko spretnostjo. Na njegovo povelje smo se z vsemi našimi drogi uprli ob streho, da bi odrinili plav. Vzlic vsemu trudu pa se nismo mogli odtrgati. Po vsakem poizkusu nas je butnila reka vedno iznova na streho nazaj. Bilo je zelo nevarno, kajii močni sunki bi bili lahko vsak trenutek razdrli naše vozilo. In zdaj nas je zopet prevzel občutek, da smo brez moči. Že smo mislili, da smo rešeni, a reka nas je držala še vedno v oblasti. Bilo mi je že žal, da nismo pustili žensk na strehi, zakaj bal sem se vsak hip, da zdrknejo v vodo. Toda ko sem govoril o tem, naj bi šli s splava, so klicali vsi: „Ne, ne, še enkrat poizkusimo! Rajši umremo tukaj." Gašper se je nehal smejati. Ponovili smo svoj napor in se s podvojeno silo upirali z drogi proti strehi. Končno se je izmislil Peter ter je splezal na strešno sleme in je potegnil plav z vrvjo na drugo stran. Motel nas je na ta način spraviti iz struje. Ako bi potem skočil zopet na plav, bi nam bilo lahko z veslanjem odplavati dalje. Ali Gašper se je spomnil, da mi je obljubil rešiti nesrečno Anico, ki je še vedno strašno kričala. To je bilo mogoče le, ako splavamo preko ceste in skozi strašno reko, proti kateri smo se borili zaman že tako dolgo. — Vprašujoče me je pogledal. Bil sem obupan, še nikoli ni divjal v moji duši tolik boj. Osem človeških življenj smo morali postaviti v nevarnost. In vendar nisem imel moči, da bi se uprl groznim klicem na pomoč. „Da, da," sem rekei Gašperju. „Ne gre drugače... saj je ne moremo pustiti." Povesil je glavo in ni dejal nobene besede. Potem je začel zopet delati s svojim drogom, ki ga je upiral proti razvalinam zidov, molečih iz vode. Plavali smo mimo sosednje hiše, preko naših hlevov. A ko smo priplavali na cesto, se nam je izvil krik. Struja nas je zgrabila, nas potegnila seboj ter nas gna- Storimo tedaj vse, kar je v naši moči, da se izboljša in poveča pridelek gnoja in da nam vsled pre-pičlega gnojenja ne opešajo njive in travniki. GNOJ TREBA PRIDELATI! Pri nas ni nobenega pravega ravnanja z gnojem. Gnoj se zmeče na kup in tam pusti ležati, dokler ga ni treba voziti na njive. Gnoj smatramo slej kot prej za hlevski odpadek, ki ne potrebuje nobenega posebnega dela. Če je gnoj slabše ali boljše kakovosti, je to posledica bolj ali manj ugodnega vremenskega vpliva. Tako se navadno misli. gorka, kar je za vrtne rastline največjega pomena. Na taki zemlji raste najbolj nežna in najbolj okusna zelenjava. | Po naših krajih je malo take vrtne zemlje. Pri nas je zemlja večinoma ilovnata, težka, za zelenjavo presi-rova in premalo rodovitna. Rdeča ali rjava ilovica ni dobra za vrtove. In take zemlje je pri nas največ. Tako zemljo moramo izboljšavati, da postane dobra za vrt. Treba jo je rahljati in razen tega izboljšati v ro-dovitosti. Rahljati jo moramo s tem, da ji primešavamo cestnega blata, apna, zidnega sipu, peščene zemlje, premogovega pepela, šotnega dro-! t . , , „ biža itd., tedaj takih tvarin, ki zemljo gostje „ tudi s tem izboljšavah, da jo močno gnojimo in pogostoma gnojimo. S hlevskim gnojem jo obenem tudi rahljamo in bogatimo na črni prsti. Tudi z dobrim kompostom vplivamo zelo ugodno na rsjeno izboljševanje. Potrudimo se torej in izkušajtno slabo vrtno zemljo izboljšati, da postane bolj delavna in bolj rodovitna. Seclaj jeseni in čez zimo je prilika, da napeljemo na vrt tvarine, ki so dobre za rahljanje zemlje. Če mogoče, naj se že sedaj raztrosijo in je hlevski gnoj iz živalskih odpadkov, toda vrednost njegova — in na tej nam mora biti predvsem ležeče — se pri enakem gnoju močno iz-preminja in obrača po tem, kako mi z gnojem ravnamo. Saj ni vseeno, ali ga pustimo nemarno ležati, tako kakor ga zmečemo na gnojišče, ali ga pa na gnojišču obdelujemo. Zanemarjen gnoj bo zmeraj slabši kakor pa gnoj, s katerim smo pravilno ravnali. Če hočemo imeti dober gnoj, potem ga moramo pridelati. Sami mo v,., . v . - , -ramo namreč pomagati, da se na- s st,hanJem pomešajo z zemljo, sicer pravi dober gnoj, da se gnoj med pa^na sp0"', • , , . , ,.v ležanjem pravilno razkraja in prav ?e m pnllke Za tako 'zboljsavanje, - naj se vrtna zemlja saj gnoji in dobro obdeluje. pretvarja v dober gnoj. Skrbeti moramo, da se nahaja v gnojnem kupu le toliko zraka, toplote in vlažnosti, kolikor je teh pogojev za ugodni razkroj potreba, skrbeti pa tudi za to, da se gnoj po celem kupu enakomerno ugodno razkraja. Zaradi tega ne smemo trpeti, da nam leži gnoj, kakor ga ravno namečemo, po vsakem kidanju, ampak mi moramo gnoj po vsakem kidanju enakomerno poravnati in potlačiti, tako, da leži po celem kupu enakomerno izpostavljen vsem vplivom zraku in vremena. Če bomo z gnojem tako ravnali, potem bomo gnoj pridelavali in pridelavali bomo boljši gnoj, kakor ga dobivamo sedaj. Gnoj bo postal naš pridelek in ne bo^ zgolj odpadek, za kar ga danes smatramo. Tudi gnoj treba pridelati! IZBOLJŠEVANJE VRTNE ZEMLJE. Za vrt je treba dobre, rahle in rodovitne zemlje. Zemlja, ki je bogata na črni prsti in ki je vsled tega tudi dosti rahla, je najboljša vrtna zemlja. Pravimo ji sprsteninska zemlja ali pa tudi črna zemlja. Taka zemlja je rodovitna in vrh tega rahla in Imamo pa še eno sredstvo, ki utegne največ pomagati, da se rešimo sčasoma hroščeve nadloge. In to je omejevanje hroščeve paše. Hroščevo nadlogo čutimo namreč najbolj po krajih, kjer imajo hrošči dosti paše. Kjer ni paše za hrošče, tam tudi hro-ščev ni. To vidimo po krajih, kjer manjka hrastine in so gozdi iz samega jelovega drevja. Po takih krajih ni hroščev. Pri nas je pa v kebrovih letih na listnatem drevju, zlasti na hrastini, na 'divjem kostanju, vse živo te požrešne golazni. Odpravimo po možnosti to pašo, pa se bomo iz-nebil! tudi hroščev! Hrošči ne letajo daleč, ampak rojijo le v bližini svojega zarodišča. Če jim odtegnemo pašo, jim bomo odtegnili tudi življenske pogoje in prej jih bo konec. Puste naj se le ugodno stoječa drevesa, ki se lahko otresajo in kjer se lahko hrošči po tleh pobirajo. Ta drevesa naj ostanejo kot vaba. Drugo hroščem najbolj priljubljeno drevje in grmovje naj se pa po možnosti odstranjuje in trebi. To delo se ne bo dalo na mah izvesti, tudi povsod ne, vendar se da v tem pogledu mnogo dobrega storiti za zatiranje hroščev. Kraj hrastovih gozdov se hrošči najraje pasejo. V pri-mernil legah naj se kraj gozdov za-sajajo smreke, da se hrošči saj sčasoma preženejo. Naši potomci nam bodo hvaležni za to našo skrb. Ako bi se naši gospodarji vsepovsod prav zavedli ogromne škode in ako bi se potem močno Prazna zemlja naj se pred zrno resno poprijeIi boja proti temu naj_ redno prestiha, da ]o zimski mraz! ve5jemu škodljivcu našega poljedelstva in travništva, bi se dali vsi naši prešine in drobi. KAKO SE REŠIMO HROŠČEV? Ogromna je škoda, ki jo trpimo po naših krajih pred hrošči. Ta golazen nam prizadeva v zemlji nešteto škodo, ki gre v stotisoče. Proti temu škodljivcu nismo do sedaj še nič vspešnega dosegli. Naša zemlja je slej ko prej polna tega škodljivca. Ves naš boj proti hrošču je pomanjkljiv, ker se omejujemo le na pokončavanje hroščev v kebrovih letih. Pa še takrat je ta boj površen in premalo resen. Ako bi se za pokončevanje hro- pridelki še izdatno izboljšati. Vsa županstva naj bi se lotila tega vprašanja! Hroščeve nadloge se moramo reševati! s premiranjem najboljših plemenjakov, ker upamo na ta način rešiti zopet nekaj starejših bikov pred predčasno odprodajo. Splošna pregledovauja in premo- vassja goveje živine, pri katerih je bil dognan tudi ženski materija!, so se vršile letošnjo jesen na šestih krajih, in sicer so to bila sledeča: živinska razstava na Bledu, za katero je prispevalo in jo omogočilo kmetijsko ministrstvo; dalje prva razstava matične živine v Št. Jurju ob juž. žel.; zadružna pre-miranja v Selcih, Sodražici in Strugah ter okrajno premiranje v Ma-renbergu. Uspeh teh premiranj je razviden iz sledečega seznama o preinovasiju goveje živine v letu 1922. 1.) Premiranje za politični okraj Radovljica (društveno) na Bledu dne 8. septembra: dogon: 16 bikov, 52 krav, 28 mlade živine; število število premiranih živali: 11 bikov, 22 krav, 18 mlade živine; pasma: rdeče-cikasta, gorenjska; nagrade: državna 6710 Din. 2.) Premiranje živine članov živinorejskega odseka kmetijske podružnice v Št. Jurju ob južni železnici (društveno) dne 11. septembra: dogon: 5 bikov, 42 krav, 19 mlade živine; število premiranih živali: 5 bikov, 39 krav, 19 mlade živine; pasma: sivopšenična pomurska; nagrade: državna 4610 Din. 3.) Premiranje za sodni okraj Marenberg v Marenbergu (okrajno) dne 29. septembra: dogon: 9 bikov, 13 krav, 9 mlade živine; število premiranih živali 8 bikov, 11 krav, 6 mlade živine; pasma: bela; nagrade: državna 2000 Din, okrajna 1640 Din, občinska 250 Din. 4.) Premiranje samo živine članov živinorejske zadruge Selca v PREMIRANJE GOVEDI V LETU 1922. Vsled pomanjkanja krme, ki je na-1 češnjici (zadružno) dne'°3. oktobra : stopilo po hudi suši in iz tega iz-i dogon: 6 bikov, 29 krav, 17 mlade virajoče slabe kakovosti goveje ži-\ živine; število premiranih živali: 6 vine, se prerniranja v letu 1921. ni-; bikov, 18 krav, 5 mlade živine; pas-so vršila. V to namenjena denarna ma: rdeče-cikasta, gorenjska; na-sredstva so se obrnila v vzdrževa- grade: državna 2000 Din, zadruž-ščev bolj zavzeli in ako bi tistih par i nje najboljših in najlepših starejših i na 270 Din. dni hrošče z združenimi močmi in z ; plemenskih bikov in je na ta način 5.) Premiranje samo živine čla- vso silo preganjali in uničevali, bi se sigurno dalo dosti več doseči. Žal, da se tega sovražnika vse premalo zavedamo in da ga sprejemamo kakor kako drugo vremensko uimo, proti kateri smo seveda brez izdatne moči. Čc hočemo hrošče zatirati, moralno predvsem pokončavati hrošč* in uporabi pri danih razmerah splošno gotovo več koristil. Nič kaj boljše niso bile prehranjevalne razmere letošnjo jesen; vsled pomanjkanja krme je živina na j nov živinorejskih zadrug na Dolenjskem v Sodražici (zadružno) dne 5. oktobra: dogon: 18 bikov, 24 krav, 21 mlade živine; število premiranih živali: 17 bikov, 24 krav, bila v jako bornem stanju. Zaradi 18 mlade živine; pasma: siva; natega ni imelo pomena prirejati sploš- grade: državna 3250 Din, zadružnih premiranj v velikem številu. Pač i na 495 Din. potem še črve, ki se pasejo po zem- pa so se po vsej Sloveniji na jesen 6.) Premiranje samo živine čla-Iji in prizadevajo največ škode. i vršila licencovanja bikov, združena I nov živinorejskih zadrug na Dolenj- la zopet proti naši hiši. Zgodilo se je v trenutku. Kakor suh lisi se je vrtel naš plav, in v hipu, ko smo zakričali, smo že čutili, kako smo s strašno močjo butnili ob streho. Naš plav se je razdrobil, razvezane deske so plesale okoli, in nas je vrglo v vodo. Kaj se je zgodilo potem, ne vem več. Spominjam se samo, da sem videl, kako plava teta Agata vznak po vodi. Krila so jo držala še nekaj časa kvišku, potem se je potopila, ž glavo vznak, ne da bi se branila. Huda bolečina me je zopet osvestila. Peter me je potegnil za lase na streho. Obležal sem in buljil okoli sebe. Peter pa se je zopet potopil. V svojem napol zavednem stanju sem se čudil, da se je namesto njega pojavil poleg mene Gašper, ki je držal na svojih rokah Veroniko. Ko jo je položil tik mene, je skočil vnovič v vodo in se je prikazal z Miciko. Njen obraz je bil bled kakor vosek in tako otrpel, da sem že mislil, da je mrtva. Potem se je potopil še enkrat, a to pot brez uspeha. Peter ga je podpiral pri njegovem trudu. Govorila sta, a razumeti ju nisem mogel, kaj pravita. Ko sta potem vsa izčrpana splezala zopet na streho, sem vprašal: „In teta Agata — in Jakob — in Roza?" Zmajala sta glavo. Debele soize so jima tekle po licih. Iz tega, kar sta mi pripovedovala, sem razumel, da je Jakobu neki tram razbil gla-| vo. Roza se je oklenila trupla svojega moža, in on jo je vzel seboj navzdol. Tete Agate ni bilo nikjer videti. > Bržkone je vodna struja pognala njeno truplo skozi odprto okno v hišo pod nami. Vstal sem in pogledal tja na streho, kjer je stala Anica. Toda vodovje se je dvigalo vedno višje. Ana ni kričala več. Videi sem le še njene visoko iztegnjene roke, v katerih je držala svoja otroka. Potem so se pogreznili vsi trije, in vodna gladina, ki jo je obseval mesec, se je zgrnila nad njimi. (Dalje prih.) V. Mrštik: Strašen gost je posetil deželo. Slana. Sežgane cvetice so se valjale po tleh, so visele v cunjah z vej. In drevesa so cvetela tako krasno. Vas je bila z njimi polita kakor z mlekom. In čebele ... Vse je popila slana v eni noči. In | zopet je. bilo mogoče videti, kolike ; strahote preživlja kmet, proti katere-| mu se je zarotila narava. Reče se: dobra narava. Ampak ta-! ko govori le človek, ki njenih strahot i ne pozna. Maščevalna je, hudobna, ! grozna. Zaman vse javkanje, zaman i vse tožbe. Vinogradi izginejo, dreve-! sa padajo, vrtovi se izpreminjajo v puščavo. • ^ Sejati, saditi? Znova? Čemu še? Čemu? Ako lahko ena sama noč tako opu-stoši — kdo bi še sadil, kdo še garal? Vrtovi so cveli tako ljubko. Kmetje 1 so hodili po njih, kakor po paradižu. Danes je pobegnil. Iz paradiža ga je pregnala slana. — Kmet je potrpežljiv, trden in nepopustljiv, cel mož. Strmiš nad njegovo brezprimerno mirnostjo, ako pada toča, ako divja vihar, ako svetlika požar. Toda to pot se je vračal marsikdo jezen, potrt, telo mu je omahovalo v kolenih. Bil je že razvajen po mehki pomladi. Ako drevje cvete, je navadno maj. In zdaj se je maščevala zima nad človekom zaradi lepih dni, za katere ni prosil še nihče. Na razvajene hrbte je padla slana kakor bič... Toda tudi strašni dan je minil. In kakor bi se ne bilo nič zgodilo, so delali ljudje vnovič. Tedaj je razumel človek, kaj po-menja človeštvu Bog. Začetnika vsega sveta, a tudi začetnika vsega zla. Nanj in na njegovo modrost z vračajo najbolj kruta opustošenja, brez njega pa zasleduje človeka le obup. in kdor je kdaj slišal ljudstvo na dan sv. Marka, kako kleči v gručah in moli k Bogu za zaščito setve ter prosi nebo v koprnečih pesmih usml- skem v Strugah (zadružno) dne to najmlajša, pa veliko obetajoča treba praktičnega izvajanja. Kjer si 6. oktobra: dogon 8 bikov, 58 krav, živinorejska organizacija. Letošnjo krajevni faktorji niso na jasnem, že- 25 mlade živine; število premiranih pomlad se je izvršil vpis najboljših lijo pa napredka ter se podrobnega živali: 8 bikov, 49 krav, 20 mlade živali v matično knjigo in že letoš- dela ne ustrašijo, naj povabijo pri- živine; pasma: siva; nagrade: dr- njo jesen je podružnica uprizorila stojnega živinorejskega inštruktorja žavna 3500 Din, občinska 500 Din, razstavo vpisane živine. To se je i ali okrajnega ekonoma, ki bo dal po- denarnega zavoda 500 Din, zadruž- zgodilo o priliki obiska srbskih kme-! drobna navodila, na 325 Din. tovalcev, ki so bili polni hvale o raz- Letošnje živinorejske prireditve ni- Misel zadružnih premiranj je bi- j stavljenem materijalu. Naloga od' la letos jako srečna. Pri zadružnih selca je delovati na zboljšanje mleč nfomironiin nAno nn ! il-Aunri t o Ia Atii : <-><«! nn^oo^lr.' «n 1 J« „1. Žil premiranjih dobe odlikovanja le oni nosti pri pomurski pasmi. Odsek ži-živinorejci, ki so s svojim trajnim i vahno deluje ob velikem zanimanju delom prispevali k napredku živino- okoliškega prebivalstva. Razstavlje-reje, medtem ko so priznanja pri j ne živali so nudile lepo sliko, zlasti okrajnih premiranjih včasih lahko kar se rastnosti tiče. Osobito sta bolj od naključja odvisna, ker se po- yzbujala zanimanje dva starejša bi-deljujejo tudi za slučajne, torej ne, ka, šestletni pšenične barve ter štiri- večinoma v oporiščih naše živinoreje in so zaradi tega silno važne, če bomo imeli enkrat doma dobro urejena vzrejevališča, smo prestali najhujšo krizo v naši živinoreji, kajti dosegli smo delno osamosvojitev tudi na tem polju. Do sedaj so boljši naši živinorejci v številnih slučajih letni sivec (lastnika Urlep in Roz- dokazali, da znajo tudi oni vzrejati kron, stara koruza po 1300 do 1400 kron, nova sušena po 1050 K, moka št. 0 po okoli 24 K. = Hmeljski trg v Češkoslovaški. Iz Zatca v Češkoslovaški javljajo, da so zadnje dni cene hmelju nekoliko | nazadovale. = Vinske cene v Češkoslovaški so so bile mnogoštevilne, a vršile so se | se prošli teden znižale, kar je po- vzročilo zopet živahnejšo kuDčijo. = Vinski sejem v Beogradu, ki bi se moral vršiti sedaj, je odgoden na marec 1923. = Društvo lesnih trgovcev se je osnovalo v Celju. Delokrog društva obsega politične okraje Brežice, Ce-ije in Konjice ter sodne okraje Rogatec, Šoštanj in Slovenjgradec. Velika manifestacija za demo- trajne uspehe. Najlepšo živino je to leto poka- : man). Živinorejski odsek *ima hva-; dobre bike, ki se lahko pokažejo pred zala ležno polje: razen zvišanja mlečno-! vsakim še tako kritičnim očesom. Dal živinorejska zadruga v Sodražici. I sti bo treba delovati tudi na večje j Bog, da najdemo med živinorejci še Posebno prijetno nas je na premi- enačenje zunanjih oblik. Vsekakor dosti razumnih in pridnih sodelav- , , , v. , , .,. ranju v Sodražici iznenadila pre- Pa imamo tukaj že danes dobro vzre- cev, ki bodo svoje zmožnosti posta- kratsko stranko. V ocigled Ijubljan- ...•ij. • ...»____. • 1 ipvpUSpp 7a niptnpnotd n*«*,«-. I »riu »r i.-.,:____skih občinskih volitev se je preteklo soboto vršil v Ljubljani volilni shod demokratov, ki je uspel nad vse veličastno. Nad tisoč volilcev je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in govorniki so za svoja izvajanja želi burno odobravanje. Zborovalci so navdušeno klicali g. ministru živinorejski nadzornik. ] dr. Žerjavu. Volilni shod je pokazal, * * * da je demokratska misel čvrsto vsa- , . . . ., , v I jena v srca ljubljanskih volilcev, ki = Vrednostdenarja. Na zagrebškij tvorijo najčvrstejšo fronto proti ir'/1 CQ 1A HaKiIa Hnn 07 . J 1 1 T • 1 vsem nasprotnikom napredne Ljub- cejšnja izenačenost prignanega ma-1 Jevalisce za plemenske bike pomur- ] vili v službo domače živinoreje. To terijala; žival je bila živali podob- ske Pasme, s čimer je napravljen j je domoljubno delo prve vrste, v na. To znači lep napredek, ki naj važen korak k osamosvojitvi. - korist kmetskega stanu kakor tudi zadrugo izpodbuja, da nadaljuje . prav lepo se je obneslo premova- ugledu naše pokrajine, od katere svoje delo po začrtani poti. Dobro nie v Češnjici, kjer je pokazala znamenje je bilo zadostno število j. pričakujejo naši južni bratje z vso ! pravico potrebnega napredka in no- Inž. Jos. Zidanšek borzi se je dobilo dne 27. novembra: i y a 100 avstrijskih kron za 9 in pol do j i'^""1 in nnr mn ----xi,:u i____i^r iJ£tlIC- ______________ _________________ živinorejska zadruga v Selcih razstavljenih bikov, ki so večinoma svojo živino. Ta zadruga je najsta- P°hud. dosegli lepa priznanja. Prav posebe rejša živinorejska zadruga v Slove-inoramo omenjati dve in pol leti sta- niji in razpolaga trenutno brezdvom-rega sivca, ki ga redi g. Modic Ur- no z najboljšim plemenskim materi-ban od Sv. Gregorja. To je danes jalom na Gorenjskem. Vsled tega jo morda najkrasnejši bik na vsem Do- je smatrati za važno oporišče pri na-lenjskem, zadosti širok in globok, je ; daljnjem pospeševalnem delu na dobil prisojenih 29 enot in 250 Din Gorenjskem. Zalagati jo bo treba z I0 par, 100 češkoslovaških kron 195 nagrade. Glede uspeha stoji na stu j. vanji, tečaji itd. V tem slučaju bo živinorejska zadruga v Strugah, seIška dolina Iahko postala zaklad-ki je z mnogoštevilnim dogonom ma-!iuca ,za plemensko živino ostale Go-tičnih krav pokazala veliko zanima-: re?lske- Na razstavi smo videli pre-nje. Vsled pičlejših krmskih razmer i <*J lepe, =zastavne bike, krave so bile so bile živali v reji nekoliko za So- frednje teke in lepe ter z vsemi zna-dražico, vendar se pa jasno kaže sta- a povoljne povprečne mlečnosti. Iz len napredek kot vpliv dobro organi-! te§'a matenjala zadruga lahko pri ziranega podrobnega dela. Ta za- sraotreiiem de!u cez neKa3 let vzgoji •r . . • .i. , , . , . + Uskoki. V Ljubljani se v nede- najboljsimi plemenjaki in jo spod- j in pol do 198 in pol dinarja, 100 nem- lf \ gij občinskJe volib/e Bije se drugem me- bujati k marljivemu delu s preda- ških mark za1 dinar 12 par, 100 la-1 4ter ^ či r izid 5o odlot{{ ali skih hr za 293 do 297 dinarjev 1 do-J hoče LjuJblja*a napredek in procvit r za 61 m po1 do 62 m P°' dina"a' ali pa klerikalno-boljševiško nazad- njaštvo in strahovlado. Nikdar ne ostane pozabljeno brezznačajno pak-tiranje klerikalcev s pristalicami bolj- 100 madžarskih kron za okoli 2 in pol dinarja, 100 švicarskih frankov za 1160 dinarjev. = Kmetijski pouk po deželi. Od- j ševiških načel. Toda enako sramot-delek za kmetijstvo priredi po de-; no vlogo bo igralo v slovenski poželi sledeče poučne sestanke in pre-! jjtični zgodovini uskoštvo ljubljan- ------......----- _ _m . , . v. . - | davanja v prvi polovici decembra: j skih magnatov, ki so se iz pohlepa druga (načelnik Fr. Hočevar) že ne- prvovrstno plemensko zivmo za ka- j.) y nedeljo, dne 3. decembra v i p0 osebnih časteh in samoljubja odiraj časa sem slovi .po tem, da je pri j tero 00 nasla Prav latlk0 clobnh od"i Rovtah (pora. okr. ekonom Matjašič cepiii od jugoslovanske demokratske nakuou in dodelitvi nlemenskih hi. ismaicev. . 0 pravilnem obrezovanju, čiščenju, stranke ter se združili z večnimi SjrZ nhiZfZnrJ Sem ! gn^!U drevia' p ravnanju j švigašvagarji, narodnimi socijalisti, v nakupu in dodelitvi plemenskih bi' kov silno izbirčna. V doslednem za-sledovanju tega cilja je dosegla za družna živina zaslužen sloves med dolenjskimi živinorejci. Število bikov, _ j svoječasno obširno poročal. Omeniti mi je še premo vanje v Marenbergu, ki jih je zadruga razstavila, sicer ni j za katerega se je tamkajšnji okrajni jerskem, v župnišču (okr. ekonom Wernig, o perutninarstvu in prašičereji). 2.) Na praznik, dne 8. de premiranje vršilo na podlagi matic-; vanje silno potrebno, kajti ugotovilo ne knjige, tako da ga je smatrati i se je silno pomanjkanje dobrih bikov lahko kot redno revizijo plemenskih i navzlic temu, da so v okraju vsi pogoji dani za uspešen razvoj živino z moštom), v Kostanjevici (p. okr. tako zvano «Jugoslovansko zajedni-ekonom Ambrož o racijonelnem i gnojenju) in v Starem trgu na Šta- živali v zmislu zadružnih pravil. Jako lepa je bila cembra v Mežici na Koroškem (okr. ekonom Wernig o uporabi umetnih gnojil, o oskrbovanju travnikov in umni živinoreji). 3.) V nedeljo. i reje. V okraj je treba zanesti le po- i dne 10. decembra v Prevaljah (isto razstava govedi v Št luriu ob d1"0*3"0 del° potom pouka in nasveta I predavanje), na Uncu (pom. okr ' juž žel '' ' ' Pri plemenskem odbiranju in pravil-: ekonom Matjašič o živinoreji), katero je priredij živhiorejski odsek ^ .^Sf- Pleme.»fkega naraščaja, j 4.) V pondeljek, dne 11 decembra tamkajšnje kmetijske podružnice. Je Pndo,b,tl Je za relsko del° bolJse P«-, f v. sredo, dne J 3 decem- -—■ sestnike. ki naj začnejo med seboj j bra v Gorenji vasi m v četrtek, dne ~ ! tekmovati. Zaenkrat pa je neobhodno | 14- decembra v Gornjem Logatcu ijenja za divje zibajoče se žito, on i potrebno spraviti v roke zanesljivih (praktični tečaj o obrezovanju sad-razume breme sklonjenih glav in! rejcev nekaj dobrih plemenjakov i !!e£a drevja, pom. okr. ekonoma razume junaško vdanost, s katero j Okrajni zastop se je izjavil priprav-! Matjašič) sprejemajo požare in točo, slano in ijenega v to svrho tudi denarno žrtvovati k nakupu plemenjakov, smrt. Bog! — Bog je vzrok in konec; vseh reči, Bog je pribežališče in upa^ nje vseh. — Ceue na Uubljanskem trgu. Pro- | šli teden se je na ljubljanskem trgu Pri vsakem premiranju je imel ži-1 prodajalo goveje meso prvovrstno jvinorejski referent primeren poučni 144 do 48 K, slanina 105 do 110 K, govor o vtisih premiranja ter dajal: mešana slanina 100 K, ameriška mast Od Boga poslane kazni — in ne i nasvete za nadaljnje delo. V Sodra- upor elementov. zlobna, trpi ljudstvo. Bog je dal, Bog je vzel bodi njegovo ime! .-gp On je in btifTzr mora biti tako. (Iz češčine.) 94 K, domača mast 120 K, moka 25 kron za št. 0, kristalni sladkor 66 K, v kockah 74 K. ki je obljubil moralno in materijalno = Na zagrebškem tedenskem sej- žici in Strugah se je premovanja Za grehe ,— in ne ker je' narava j udeležil iudi šef kmetijskega oddelka, češčeno I 0P0r0, dokler bodo zadruge smotre' no in uspešno izvrševale svoje na-loge. H koncu poročila naj omenim še sledeče: Letošnja premiranja so jas-| no pokazala vrednost organizirane-! ga podrobnega dela. Materijal pri Mera za ljubezen. Genovefa: «Boltežar, Boltežar, ti j živinorejskih zadrugah nas je o tem me nimaš več rad!» zadostno prepričal. Za tako delo pa Kaplar Boltežar: «Kaj pa misliš! j ni treba ravno zadruge, opravljajo ga lahko živinorejski odseki pri občinah ali podružnicah, glavno je, da se začne delo pravilne plemenske odbire in nabave dobrih plemenjakov resno in smotreno izvrševati. Samo besede danes ne zadostujejo več, Moja ljubezen je vedno enaka.» Genovefa: «Vidiš, v začetku najinega znanstva si plačgl v gostilni ti za mene, potem sva plačevala vsak za sebe, sedaj pa moram plačati jaz za obadva.» mu dne 22. novembra so bile za k žive teže nastopne cene: voli prvovrstni 39 do 36 K, drugovrstni 24 do 28 K, tretjevrstni 16 do 20 K, krave drugovrstne 23 do 28 K, tretjevrstne 12 do 18 K, mlada živina 26 do 30 K, teleta prvovrstna 40 do 45 K, drugovrstna 36 do 38 K, svinje prvovrstne 63 do 71 K, drugovrstne 50 do 58 K. = Cene krmi na zadnjem zagrebškem sejmu so bile: seno po 700 do 900 K, detelja po 1000 K, slama po 450 do 560 K za 100 kg. = Žitni trg. Prošli teden se je tržila pšenica v Vojvodini po 1550 do 1600 K, rž po 1550 K, oves po 1000 co». Uskoki demokratske stranke so sami advokati in velebogataši. JDS za njimi nikakor ne žaluje, pribiti pa je treba eno: ti dezerterji, ki jih je le neznatno število, hočejo na svoje limanice loviti kaline s tem, da se še vedno priznavajo za stare demokrate. V svojem zaspanem glasilu «Slovenskem Narodu» to venomer premlevajo, obenem pa izlivajo goliae gnojnice na poštene in delavne voditelje demokratske stranke. Vsak demokrat na deželi ve, kaj je njegova dolžnost. Zato ne dvomimo, da bo «Slovenski Narod» v kratkem, izginil iz vseh pravih demokratskih hiš! + Občni zbor Samostojne kmet-ske stranke v Ljubljani. Pretekli ponedeljek se je v Ljubljani vršil občni zbor SKS ob precejšnji udeležbi. Predsedoval je načelnik SKS g. Pipan, kot govorniki so nastopili samostojni poslanci, ki so poročali o delovanju svojega kluba, narodne skupščine in poedinih parlamentar-| nih odborov. Posebno važen je bil govor g. ministra Puclja, ki je obravnaval notranji in zunanji politični položaj ter pojasnil svoje stališče, ki ga je zavzel za odpravo carine na izvoz svinj. Zanimiva je bila ugotovitev o «zaslugah», ki si jih zaradi odpusta letnika 1898. lastijo klerikalni poslanci kakor sraka pavovo perje, medtem ko sta v resnici na tem največ delovala g. Pucelj in demokratski poslanec g. Kukovec. Edino pravilno sliko «delovanja» klerikalnih poslancev podaja nedavno slepomišenje Gosarjeve in Bro-darjeve interpelacije, ki po mnenju politikov pomeni blamažo, kakršne še ni doživela nobena druga stran- ka. Občni zbor SKS je sprejel več resolucij in sklepov, s katerimi izreka svojim poslancem zaupanje ter se izraža za narodno edinstvo in za sodelovanje z jugoslovanskimi kmetijskimi strankami. + Mussolini in Slovenci. Neki beograjski časnikar je imel priliko razgovarjati se s sedanjim predsednikom italijanske vlade Mussolini-jem. Med razgovorom je Mussolini izražal silno spoštovanje do Srbov. Ko pa ga je časnikar opozoril, da je v Jugoslaviji srbsko pleme združeno z brati Hrvati in Slovenci, je Mussolini odVrnil: «Ne spoštujem enako vseh treh. Globoko občudujem Srbe, manj Hrvate, najmanj pa Slovence.» ! To je prav razumljivo in mi Slovenci to vemo, če bi Mussolini tega j tudi ne povedal tako odkrito. Vidi se pa na tej izjavi, kam pes taco moli. Vse naše zunanje sovražnike, j med katerimi so italijanski fašisti | najljutejši, v dušo peče zavest krepkega edinstvenega jugoslovanskega i naroda, ob katerem se kakor pena j ob skalo razbijajo vse njihove sovražne namere. Zato gre vse njihovo stremljenje za tem, da najprej razrušijo naše narodno edinstvo; ko bi se jim posrečilo zopet razločiti nas, bi imeli prav lahko opravilo, posebno nas Slovence bi pohrustali za zajtrk. Razvidno je pa iz tega tudi, kako dobrodošla je zunanjim sovražnikom gonja notranjih škodljivcev, klerikalnih avtonomistov in hrvatskih republikancev, ki z rušenjem narodnega edinstva opravljajo izdajski posel v prid prežečim italijanskim volkovom. Slovenski kmetje, zavedajte se, da ste sinovi mogočnega troimenega naroda od Triglav;, db Vardarja in obračunajte s klerikalnimi avtonomisti, ki so pomagači italijanske fašistovske sodrge! * Invalidi pri kralju. Pretekli teden je kralj Aleksander sprejel v avdijenco deputacijo invalidov pod j vodstvom kapetana Božidara Ne- j stiča, predsednika «Središnjega od- j bora invalidOv». Slovence je v depu-taciji zastopal invalid Ignac Turk. Kralj je zelo prisrčno sprejel odposlance invalidov, poslušal njihove želje in prošnje ter se z vsakim posameznikom dalje časa razgovarjal. Obljubil jim je, da bo osebno posredoval, da pride invalidski zakon ki so ga predstavniki invalidov v oktobru pretresali z ministrom doktor Žerjavom, čimi prej pred skupščino ter se tako na pravičen način kont o odpomore stanju invalidov. * Kralj je daroval za gledališče v Subotici 25.000 dinarjev. 4 Za jugoslovanskega konzula v. Celovcu je bil imenovan g. Zare Rašič. * Planinski odbor. Pri konstituiranju planinskega odbora, katere-' ga člane je imenoval oddelek za kmetijstvQ, je bil izvoljen za načelnika kamniškega okraja g. Anton Cerar, posestnik v Kamniku, za kranjski okraj g. Ivan Meršol, posestnik v Kovorju, in za radovljiški okraj g. Ivan Ažman, posestnik v Hrašah. * Upravno sodišče v Celju. Kakor smo že poročali, je Celje določeno za sedež Upravnega sodišča za Slovenijo in Prekmurje. Upravno sodišče bo nastanjeno v Mestni hranilnici, nasproti kolodvoru, torej na najlepšem kraju, kakor to dolikuje instituciji, ki bo posebno dvignila ugled celjskega mesta. * Smrtna nesreča v Kamniških planinah. Letošnja planinska sezon?, ki beleži izredno visoko število planinskih nesreč, mora zaznamovati zopet nov posebno tragičen slučaj, katerega žrtev je postal rrladi sodni avskultant g. Jožko Turk iz ugledne narodne in napredne ljubljanske obi-telji. Jožko Turk se je prošlo nedeljo v družbi več svojih prijateljev odpravi! na Skuto. Ko je družba dospela na snežišče pri Malem Grin-tavcu, se je Jožko Turk spustil za kakih 100 m po snežišču, da poišče markacijo. Ko se je vzpenjal nazaj, mu je izpodrsnilo in nesrečnež je z veliko brzino zdrčal navzdol, padci 150 m globoko in z razbito lobanjo obležal mrtev. Njegovo truplo so naslednji dan prepeljali v Ljubljane, kjer se je ob številni udeležbi ljudstva, sokolstva in korporacij vršil krasen pogreb. Pokojni Jožko Turk je bil nadarjen jurist, navdušen pla-ninar in splošno priljubljen družabnik. Težko prizadeti obitelji Turkovi j t>cdi- izrečeno najiiskrenejše sožalje,; mlademu pokojniku pa bodi lahka domača žemljica, ki jo je presrčno ljubil. * Iz ruskega ujetništva se je prošli j teden povrnilo med drugimi bivšimi \ ujetniki — Jugoslovani tudi troje j Slovencev: Fran Sušeč od Sv. An-1 dreja z ženo, Emil Matjaž iz Celja i in Sebastjan Polda iz ljubljanske j okolice. * Žrtev svojega poklica. Orožnik j Fran Škerlec je moral v mariborsko j kaznilnico odpraviti znanega po j horskega razbojnika Kampla. Pri j Teznu pa se je Kampel iztrgal ter: oddal na orožnika Škerleca več stre- j lov. Škerlec. je vsled težke poškodb:: I umrl v mariborski bolnici. Zapušča ženo in več otrok. Roparja Kampk i pridno zasleduje orožništvo. 4 Napad na Radiča. Stipa Radi;: je, kakor poročamo na drugem mestu, izključil iz svojega bloka fran-kovce, največje in najgnusnejše za-bavljače čez vse, kar le diši po ju-goslovanstvu. Še isti večer se je Stipa Radič moral sam prepričati, kakegs gada je doslej redil in božal nai prsih. Ko je sedel s svojo obiteljo i pri večerji, sta priletela skozi okno v sobo dva debela kamna, ki pa k sreči nista zadela nikogar. Razbite steklo šip se je raztreslo po vsej sobi. Kamna sta bila zavita v papir, na katerem je bilo napisanih piav hankovskih groženj in psovk. * Šaljivi Pašič. Kakor znano, zs-stopa poljedelski minister g. Pucelj stališče, da se mora odpraviti carina na izvoz svinj. Ko se je na nedavni seji ministrskega sveta obravnavalo to vprašanje, je g. Pucelj zagovarjal svoje stališče s tem, da mi lahko svinje izvažamo iz države, mast pa dobimo iz Amerike po enako primerni ceni. Ko je to čul ministrski predsednik Pašič, je dejal g. Puclju: «Aha, Vi hočete, da mi dajemo za mast dolarje, prašiče pa izvažamo za avstrijske krone...» * Za gladujoče v Rusiji. Jugoslovanski narodni odbor za pomoč gladujočim v Rusiji je nakupil 40 vagonov sladkorja, 2 vagona mik: in 100 vagonov konserviranega mesa. Ves ta živež bo v Rusijo odpc slan preko Carigrad^ in Odese. Transport bo spremljal član odbora g. Gjorgjevič, ki bo tudi razdelil blago med gladujoče. Obvezni polletni tečaj r.a državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1923. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do <0. decembra 1922. prošnjo ter ji j priložiti: 1.) rojstni in krstni list, j 2.) domovinski list, 3.) zadnje šolsko izpričevalo, 4.) učno izpričevalo-, 5.) ubožni list, 6.) nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto- stanovanje v zavodu, skrbeti i pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje kot neobvezen predmet ogledovanje klavne živine in mesa. j divje zamrzil svojega očeta. Ko je Prošnjo je kolkovati s kolkom za nekega večera oče zopet začel v pre-3 Din, vsako prilogo pa s kolkom : piru obdelovati svojo ženo s pestmi 221 1 Din- ter jo pobil na tla in teptal po njej. I-otres v naši državi. Pretekli j je sinko v silni razburjenosti zagra-petek so razni kraji v naši državi bil kladivo in zadal podivjanemu ! čutili precejšen potresni sunek, ki je j očetu več močnih udarcev po glavi. | ponekod povzročil tudi nekaj škode. Kovač je padel v nezavest in je kroa-I i ako je v Osijeku smuknilo s streh j lu na to izdihnil vsled težkih po-par dimnikov ter so nekatere hiše škodb. Dečka so izročili sodišču. | dobile na zidovju občutne razpoke, j toda pri nedavni razpravi so ga S cerkvenega stolpa je padlo jabolko j vsled olajševalnih okolnosti opro-s križem. V Bosni so bila prizadeta stili. Državni pravdnik pa je vložil mesta Tuzla in Brčka, v Vojvodini pa Subotica, Sombor in Novi Sad. Tudi nekateri Ljubljančani zatrjujejo, da jih je zjutraj streslo v postelji. Nekatere morda res, nekatere pa tudi v sanjah poiziv in se bo stvar še ponovno obravnavala. * Nadebuden mesarček. Mladi mesarski pomočnik E. Jamernik iz Jarenine se je nedavno vozil v družbi sedmih tovarišev iz Ljuto- * Potres v Slavoniji. Iz Vinkovcev mera v Maribor. Med vožnjo so se poročajo, da se je 24. novembra ob-! fantje med seboj sprli in se začeli čutil močen potresni sunek v smerij klefutati. I: »Gospod padar, prišel sem se zahvalit za ,gajst' iz planinskih rož, ki ste mi ga zapisali.« Mazač: «To me pa prav veseli. Ali vam je pomagalo?® Ožbovt: «0 ne, ga nisem pil, pač pa sem pregovoril teto, da je izpite celo steklenico — m danes sem že podedoval njeno celo premoženje.« BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poizkusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se boste čudili! Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot ko-smetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Močnejši m boljši kakor francosko žganje in čez 25 let priljubljen! Z zavojem in poštnino: 3 dvojne ali 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnih ali 12 spe-cijalnih steklenic 208 dinarjev s 5%-nim doplačilom razpošilja: lekarnar EVGEN V. FELLER, STUB1CA DONJA, Elzatrg št. 360. (Hrvatsko). nih. Vseh Slovanov je bilo v Čikagu i krili, o katerem je bil prepričan, da 502.075. X Kako dolge so železniške proge vsega sveta. Zveza narodov je izdala popolno statistiko vseh železniških prog na svetu. Največ prog ima Amerika v izmeri 612.000km; vse železnice vsega sveta pa merijo skupno 1,200.000 km. X Ženska s 192 potomci. Neka gospa Martin iz Sandvicha, ki je umrla stera 403 leta, je zapustila 192 potomcev, med temi 40 vnukov, 66 pravnukov in 71 prapravnukov. Sama je imela 15 otrok in ena njenih hčerk, ki še živi, je imela 16 otrok. Ob priliki svojega 103. rojstnega dneva, junija lanskega leta, je pripovedovala, da izpije vsak večer kozarček vročega ruma, kar ji posebno prija. in da je bila vedno velika prijateljica slaščic, čokolade, potic in bonbonov. Okusa torej ni jmela slabega. X 54 let brez spanja. Kaj takega se lahko dogodi samo v Ameriki: V Pittsburgu je umrl te dni človek, ki ni spal 54 let. Pisal se je William Warrer in je bil vsa ta dolga leta zanimiva zagonetka za zdravnike in profesorje. Kakor drugi ljudje je tudi on legal zvečer v posteljo, nikoli pa ni zatisnil očesa in nikdar ni globlje zadremal, temveč je vedno vedel, kaj se krog njega godi. Lahko se reče, da je spal bedeč. Zdravniki so konstatirali, da si je Wairer pri nekem nesrečnem padcu, ki se mu je pripetil leta 1878., poškodoval možgane. Ampak točnega vzroka za to posledico le niso mogli iz-iakniti. Čudno je to, da vedno bdenje ni niti malo škodovalo temu zagonetnemu Amerikancu. Tudi brez spanja je bil vedno dobro spočit, je imel dober tek, je do zadnjega časa ostal zdrav ter je dosegel visoko starost 82 let. se z njim lahko dvigne v zrak ter poleti z njim, kamor ga je volja. Odločil se je, da napravi tudi javno po-izkušnjo, zato je povabil vse meščan-svo, da si pride pogledat njegov veliki čudež. Napovedanega dne se je zbrala velika množica radovednega ljudstva in izumitelju Ibu se je resnično posrečilo, dvigniti se za nekaj pedi od zemlje. Ljudje so začeli ploskati, a aparat se razdere in smukne nazaj na zemljo. Čudež je bil torej v tem, da je Ibu Firnas ohranil popolnoma zdrave kosti. Že pred njim, v apostolskih časih, pa je poizkušal kriliti po zraku neki Simon, ki je slovel kot čarovnik. Dvignil se je precej visoko, zato je tem Jiuje treščil nazaj in obležal mrtev. X Velikanski top. Ko so se med svetovno vojno pojavili veliki 42cen-timetrski topovi, ki so jih Nemci imenovali «tolste Berte», je to po vsem svetu povzročilo velikansko senzacijo in strah pri nemških so-; vražnikih. Topovi se niso obnesli in | se tudi niso izplačali, ker je njih iz- j delava stala nemško državo ogromne vsote. Sedaj prihaja iz Amerike vest, da so Amerikanci ustvarili nov top, proti kateremu so «tolste Berte» : samo igračke. Ta največji top na j svetu se nahaja na neki obmorski trdnjavi ob obali Tihega oceana.; Granata, ki jo ta top izstreli, tehta 9000 kg in vsebuje toliko eksplozivnih snovi, da lahko z enim strelom uniči malo mesto. Daljina, na katero se lahko s tem topom uspešno strelja, znaša do 60 km. Ženski kotiček Ali veste, da je juha mnogo okusnejša, ako denete meso osolje-no v lonec, ga zalijete in pustite stati nekaj ur, preden ga pristavite k ognju. To namreč raztopi vse do- steklemca Elzafluida nadomesti tri steklenice francoskega žganja! Vsebina to naredi' 8estava Fellerjevega EUafluiua je izmed najmočnejših e«cit« zdravilnih zelišč, cvetja, korenin in listja z uajfiue čim destilaiom žganja. Ze čez 26 let se nebroj ljudi v vseh del h sveta sahva-liuje, ker jim kakor dober prijatelj v težkih dutb preiene bolečine, hpte^i tiolj. iue v udih? V hrbtu? Zoboiiol? Nahod? Ste li slabi, prenapeti, izmučeni in preveč občutljivi? Želi e dober kcisinrt kum za zobe, zobno meso. lice, glavo? Ali ?eiito v i teh primerih imeti zanesljivo sredstvo v hiši? Poizkusite pravi Fei-ierjev EUaflitid? Krn In lvwte rekli tudi Vi: To je najboljše, kar sem kdaj okušal! Je veliko močnej«! in izdatnejši kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrsie f V vseh dotičnih poalovnloati zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller J*. Z zavojnino im poštnino stane, če se poSlie denar naprej ali po pov/.etjn : 3 dvojnate ali 1 specialna steklenica 24 Din, 12 dvoinatih ali 4 specialne steklenice 84 Din, 24 dvojnatih ali 8 specialnih steklenic 146 Din, 38 dvoiuatih ali 12 specialnih steklenic 208 Din. KOT PRIMOT: Elzs-oblli proti kurjim očesom 2 Din in 3 Din: Elra-mentolni črtnlkl 4 Dta: Elia-posipalnf praiek 3 Din Elza-ribie olje 30 Din- Elza-voda za usta 12 Din Elza-koionska voda 16 Din; Elza-