ODPRTO PISMO KRŠKEMU ŠKOFU
Prevzvišeni!
Tudi mi smo z bolestjo in skrbjo zvedeli, da so Vas Vaši škof = Ijani slovenske narodnosti javno v svojem listu vprašali "Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?".
Vi obsojate ta korak in grozite s kanonskimi predpisi.Toda bo = dite gotovi, prevzvišeni, da sleherni slovenski človek na Koroškem o dobrava stališče Narodnega sveta koroških Slovencev in da tudi vsa slovenska duhovščina po srcu in po glasu svoje vesti stoji na strani Narodnega sveta koroških Slovencev. Prosimo, ne delajte si glede te ga nobenih utvar! Vi imate sicer možnosti, da izvajate posled ice nad” slovensko duhovščino, katere ordinarij ste, pa čeprav bi to moglo za deti desetine slovenskih duhovnikov. Toda kako boste izvedli svoje grožnje napram tisočem slovenskih vernikov, ki niso na Vaši strani? Ni treba posebne inteligence, da vsakdo ve, da so božje zapovedi in naravno pravo nad cerkvenimi zapovedmi in kanoni in da je vsak dol = žan poslušati najprej svojo vest. Pa menda vendar ne mislite,da ta vest narekuje Slovencem, naj zavržejo svoj materinski jezile in moli= jo svojega Boga v nemškem jeziku, zato da ne bodo kršili kanonskih predpis ov?
Üe je Vaše edino ali pa vsaj brez dvoma prvo pcolanstvo v tem, da približate ljudi Kristusu - in kaj drugega naj bi bila prva nalo= ga slehernega krščanskega škofa? - potem mora biti za Vas popolnoma postranskega pomena, v kakšnem jeziku bodo Vaši škofljani občevali s svojim Bogom. To je vendar njihova in ne Vaša zadeva! Vaša naloga j^ prevzvišeni, ne le da razumete svoje škofijane, ampak da jih v tem njihovem dvogovoru z Bogom tudi podpirate. Niso samo verniki dolžni spoštovati svojega škofa, ampak je tudi škof dolžan - s strašno odg^o vornostjo pred Bogom! - spoštovati zaupane mu škofljane.
In kaj so posledice Vašega nerazumljivega ravnanja? Morda še ne ves te,da so se že pojavili prvi predlogi koroškim Slovencem,naj pre= stopijo v starokatoliško Cerkev,kjer ne bodo imeli talcih težav,ki so jih deležni zdaj. Vemo, da so doslej verni Slovenci odklanjali take Predloge, toda. kako dolgo? Ge nič drugega, znano Vam mora biti, da vsled nezdravih cerkvenih odnosov vera med slovenskim ljudstvom peša.
Ne pozabite dalje,da so v Vašo škofijo uprte oči ne le poldruge ga milijona Slovencev v Jugoslaviji, ampak oči milijonov drugih krščan skih Siovanov,naših in Vaših ločenih bratov v Kristusu.
In če Vas vse to nič ne gane, mar se niste nikdar vprašali, da mo ra biti nekaj narobe v Vaši škofiji,če se politično predstavništvo nekaj tisoč pretežno vernih Slovencev odloči javno postaviti vprašan je svojemu škofu "Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?”? -rsaj ob tem, prevzvišeni, bi se lahko zamislili in predstavnike slo= venske narodne manjšine v Vaši škofiji povabili k sebi na krščanski razgovor ne pa da jih vlačite pred sodnijo... Kajti ko enkrat cela manjšina preko svojih izbranih predstavnikov spregovori, tedaj obsto ja vsaj velika možnost če že ne gotovost, da je tudi na škofovi stra
j hudo narobe.
UREDNIŠTVO KLICA TRIGLAVA
SMRT LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA
V analih slovenske zgodovine bo zapisano,da je nadškof dr.Vovk pastiroval v najhujših oasih.Niti škofovanje dr.Rožmana ni bilo ta= ko težko, eeprav je bila vojna,ker se je on konnno le lahko obrnil k enemu ali drugemu po*pomoč. Dr.Vovk je stal sam, navezan le na zve = sto duhovščino in. svojega Boga. Za vero je veliko trpel, a je zločin ceni,ki so ga živega zažgali,krščansko odpus til.Šele zadnja leta je užival nek sorazmeren zunanji mir, dasi ne bo nikoli znano,koliko je trpel duševno in vsled bolezni telesno.Dočakal je dan,ko je bila njegova škofija brez 'mnogih formalitet od neformalnega papeža Janeza svetlega spomina povišana v nad škofijo.To je veliki paradoks,da smo dobili nadškofijo pod rdečo zastavo in ne v dobi "1judskih"ali celo "katoliških" režimov. Drugi paradoks' je v tem, da je nadškof Vovk prebil led - spet pod rdečo zastavo, ko je poslal svoje seme= niščnike na obisk k pravoslavnim bogoslovcem v Beograd. Tudi do te= ga ni moglo priti pred vojno, čeprav so bili takrat naši odnosi s Srbi mnogo bolj prisrčni. Dr.Vovkovo škofovanje ni poznalo veličast nih kongresov, birmovanj, sinod, sprejemov, množičnih organizacij in gradbene delavnosti; zato pa je bilo več iskanja, več molitve in več trpljenja. Ne dvomimo, da tudi v tein leži vzrok papeškega pri = znanja in odprtja src pravoslavnim bratom.
DO ZA RAN KOVIČA
Vse številne spremembe,o katerih poročamo na drugem mestu,v jugo slovanski upravi ne gre jemati resno.Toliko oglaševana rotacija ma= lo rpomeni, če ni objektivnega kriterija,po katerem nepošteni ali ne= sposobni izgubi svoje mesto. S prihajanjem novih generacij,ki seve= da zahtevajo vsaj soodločanje,je bilo treba ustvariti za stare komu niste vres to sinekur,ki bremene proračun in učinkovitost uprave. A~~ če tudi vsega tega ne bi bilo, je vse skupaj še vedno dirka z enim konjem, pri čemer ljudstvo,ki je najbolj prizadeto,niti staviti ne more. - Na samem vrhu se bije boj za^Titovo nasledstvo. Trenutno i= ma Rankovid prednost pred Kardeljem.Ö e bi bil slednji predsednik vlade, bi bila njuna moč izenačena, kaj ti Stambolič vsled nesposobno s ti sploh ne ..prihaja v poštev in se čudimo,kaj ga sploh še drži na povr šju.Morda'jšrbska^nar odnos t? Kolonialne oblasti v Vojvodini,Koso vu in Metohiji so pač prevzele precej srbskih političnih talentov, ki jih tako doma ni na pretek. .
Kardelj je dobil malo vreden položaj predsednika zvezne skupšči= ne.Ob zadnji omembe vredni spremembi,ko je Milovan Djilas postal predsednik skupščine, je obstojala možnost in ver je tnos t, da bo polo= žaj važnejši od predsednika vlade. Žal se Djilas ni mogel izkazati, ker je prehitro" planil na dan in romal v zapor. Sledil mu je Moša lijade,ki je bil po umu in letih prestar,da bi razumel nove čase.Ko mu je sledil Stambolič, ni bilo nič bol je, čeprav so prav tedaj na pretek govorili o pomenu skupščine. A zaradi objektivnosti je treba dodati,da je bil storjen majhen korak naprej, ko je v posameznih od borih včasih le prišlo do resnične razprave. Zdaj zaseda položaj predsednika .skupščine ozkosrčni pedant Edvard Kardelj. Se je mar o= prijel posla, ki mu .ne. odgovarja, ali pa so ga drugi porinili na slepi tir, kjer. bo lahko gradil svoj "demokratizem"? Seveda bodo možje rotirali na položajih, toda vse to dosti ne pomeni, če pa e= den ali drugi nima pameti ali ne pozna mere. Z rdečega vidika je škoda, .da je Bakarič bolan, drugih pa ni, ki bi lahko konkurirali trojici na vrhu. Upanje po boljših časih leži zato sac-io v novih ge= neracijah, ki si počasi krčijo pot. Cim več sveta bodo vedele, tem bolje zanje in za vladano ljudstvo.	TTO__TTv
IGLIC TRIGjjAVA izhaja okoli 20, v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravda" Njeno mišljenje predstavljajo samo članki, ki so podpisani od izvrš= nega odbora.	Urednik: Dušan Pleničar
+ MSGR. ANTON VOVK
Po dolgi, težki Tolezni je v nedeljo zvocor 7. julija zatisnil za vedno svoje ooi prvi ljubljanski nadškof dr.-Anton Vovk.Rojen je bil 1.1900 v vasi Vrba na Gorenjskem, v isti hiši kot slovenski pe= snik France Prešeren, cigar daljni sorodnik je bil. Njegova duhov = ska pot se je začela 29.junija 1923.,ko ga je pok.nadškof Jeglič po= svetil v ljubljanski stolnici. Po krajšem kaplanovanju pri Križankah v Ljubljani in pozneje v Tržiču je postal tržiški mestni župnik, le= ta 1940 pa je bil poklican v Ljubljano in imenovan za najmlajšega stolnega kanonika. Z odhodom škofa Rožmana v emigracijo je postal ge neralni vikar in pozneje administrator ljubljanske škofije. Za pomoz •nega škofa je bil imenovan julija 1946 in 1.decembra nato posvečen.
20.januarja 1952 se je v spremstvu dveh duhovnikov podal z vlakom •proti Novemu mestu, da bi v Stopičah blagoslovil nove orgle .Nekoliko pred Novim mestom je v vagon,kjer je potoval škof, priletela ste]£le= niča smrdljive tekočine, a na sami novomeški postaji je škofa priča= kala tolpa ljudi, ki ga je začela zasramovati, pljuvati in ščipati.
Nek miličnik je skušal posredovati, a ga je tolpa oklofutala. Ko se je škof odločil, da se vrne v Ljubljano, ga je nekdo polil z bencinom in ga zažgal. Škof je odvrgel suknjo,ni pa mogel hitro sneti gorečega celuloidnega ovratnika, vsled česar je zadobil hujše opekline po vra= tu in glavi. Poklicani zdravnik ga je skušal z ambulanto prepeljati v novomeško bolnišnico, a je tolpa zahtevala,da gre peš, Y mrzlem zim = skem vremenu je potem škof čakal na odhod popoldanskega vlaka v Ljub = Ijano, kjer so ga sprejeli v bolnišnico. Njegove opekline so vzbujale pozornost ob prvem zasedanju Vatikanskega koncila, kar je posebej ome= nil pozneje v ...Ameriki newyorški pomožni škof msgr.Sheen.
Po smrti škofa Rožmana je postal redni ljubljanski škof, leta 196L pa ga je papež Janez ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo i= menoval za prvega ljubljanskega nadškofa. Posvečen je bil v marcu na= slednjega leta.
DA Bi BILI VSI ENO
KATOLIŠKI BOGOSLOVCI IZ LJUBLJ.ANE OBISKALI PRiVOSLiVNE V BEOGRADU
Na povabilo srbskih pravoslavnih bogoslovcev je 20.maja odpotovala iz Ljubljane skupina petih bogoslovcev v Beograd.Prvo srečanje mladega katoliškega in pravoslavnega duhovniškega naraščaja je bilo prisrčno in upo^ polno. Slovenski bogoslovci, ki so ostali v gostih tri dni, so se udeležili tudi svečane akademije v čast sv.Janezu Evagelistu, zavet niku Bogoslovne fakultete srbske pravoslavne Cerkve, ki je priredila slovesncsb. Navzoči so bili vsi profesorji, večina slušateljev in sam patrijarh Nj.Sv.German.
Ta je pozneje med kosilom pozdravil katoliške brate iz Ljubljane in med drugim dejal: "Dragi moji otroci! Zares me veseli,da so storjeni Prvi koraki do medsebojnega prijateljstva...To je potrebno,kaj ti svet je danes tako majhen, da so vsi ljudje kot ena družina, Mi,ki veruje= mo v enega, istega Boga, med sabo ne bi smeli biti ločeni. Edina loči= tev, ki še ostane, je: na eni strani tis ti, ki so verni, na drugi pa tisti,ki ne veruje j o...Katoličani in mi imamo 99 odstotkov takega,kar nas združuje in le en odstotek,kar nas loči. Imamo istega Očeta,imamo istega Odrešenika, Kristusa, imamo njegovo največjo zapoved:Ljubite se med seboj!"
Pred odhodom je patrijarh osebno pozdravil vsakega bogoslovca In vsem naročil:"Pozdravite vse pri vas doma in povej te,da ste bili pri bratih."
V odkritem in iskrenem razgovoru s študenti in profesorji,' so sled=: nji izražali največje spoštovanje do pokojnega sv.očeta Janeza, in vsi Poudarjali, kot papež Janez,da mora biti ljubezen v medsebojnih. odno=
®ih _ n a prvem mestu, in da je mnogo več tis tega,kar nas druži kot pa loči. Končno smo si bratje dvakrat: po krvi in po Kristusu.
(Po NA ŠEM TEDN NOJ--KRONIKI)
MERA JE POLNA
Da bi razvoj dogodkov na slovenskem Koroškem ra= zumeli, moramo poseoi nekaj mesecev nazaj:zato ob javljamo v obširnejšem povzetku po embno izjavo^ Narodnega sveta koroških Slovencev.i kogar bi za nimal prejšnji razvoj,naj si ogleda ET 251. Ur.
KDO NOSI V SKOKUI Z.ADNJO- ODG-OVORNOST PRED BOGOM?
Ko je nemški del dežele zajel val proticerkvenega gibanja "Proč od Rima!", so slovenski verniki strnjeno stali za svojini škofom in pape = žem kot najvišjim cerkvenim poglavarjem,Takisto je bilo za časa narod nega socializma.Zavedni Slovenci so ostali zvesti Cerkvi in svojemu nadpastirju in marsikateri je moral za to svojo zvestobo v koncentra= oljsko taborišče ali v gestapovski zapor, dočim so nemški priseljenci po vrsti odpadali in netili sovraštvo do Cerkve. Ni čuda,da so krški škofje (kot n.pr.Kahn,dr.Hefter,Rohracher) Slovence kot najzvestejše vernike tudi 'temu primerno cenili.
A pozneje se je v deželi mnogo spremenil o.Vzgoja v semeniščih ne nudi ljubezni in znanja materinega jezika.S tem se zavestno pospešuje nekakšen razdor med starejšo in mlajšo duhovniško generacij o.Koliko upravicfeiega pohujšanja lahko nastane med vernim ljudstvom, kj er je med sebojna mržnja zajela duhovnike sosede,ki se v ogromno škodo verskega življenja med seboj sovražijo ter delajo drug drugemu težave.
Vedno je b ila, krajevno gled ano, na j več ja nesreča za Cerkev, če je p_o stala sužnja političnih struj ali žoga v rokah oblastiželjnih dikta = tur,in ni mogla v miru in nepristransko brez razlike stanu in jezika učiti svoje vernike. Obdobje, v katerem zdaj živimo koroški Slovenci, je v cerkvenem pogledu morda najtežji preizkusni kamen v naši zgodo= vini.
Nikdar naši požrtvovalni, svojemu materinemu jeziku zvesti duhovni ki pač niso bili tako kot danes brez vsake zaslombe in, brez razume = vonja cerkvene oblcasti za naše življenjske pravice, popolnoma prepuš= čeni brezvestni gonji in napadom nahujskanih raznarodovalnih organiza cij, ki se skrivajo pod svetohlinsko krinko navideznih verskih gibanj v spodnjem delu dežele. Na žalost ugotavljamo,da si gotovi, po svoji dvomljivi preteklosti sumljivi elementi svojijo celo "dano" pravico, da; nadzirajo naše duhovnike in kot edini zanesljivi poročevalci ugo = tavljajo "dejanske" jezikovne razmere in potrebe po naših župnijah.Ce j im pos tane kale duhovnik radi svoje dosleonos ti,ker pri veronauku upo števa družinski jezik otrok, neprijeten, ga zatožijo in posledica je prej ali slej ta,da mora brez zaslišanja in brez možnosti zagovarja = nja in obrambe svojega stališča izginiti iz šole. Tako se bližamo ved no bolj kaotičnemu stanju, ko naše duhovnilce ne bo več nastavljala in premeščala cerkvena oblast po danih objektivnih dušnopastirskih po = trebah, temveč razna društva staršev in tisti narodni nestrpneži, ki se spretno skrivajo v ozadju...
Daši vemo, da ima naš škof dobro srce in bi rad upošteval naše pra= vice,če bi drugi tega zavestno in sistematično ne preprečevali, le 0= staja odprto nadvse važno vprašanje: Kdo nosi danes pred Bogom zadnjo odgovornost za usodepolna dejstva, da slovenski duhovniki ne smejo več postopati po svoji vesti,da se v šoli ne smejo več posluževati družinskega jezika, da ne smejo v šoli z otroki moliti v tistem jeziku, v katerem z njimi doma njih starši opravljajo običajne družinske molitve?
Kdo nosi zadnjo odgovornost pred Bogom,da se postavljajo naši du = hovniki na zatožno klop in jih sodijo ljudje,ki za to nimajo legitima cije, ljudje,ki so vse drugo kot prakticirajoči katoličani? - Kdo ni= si v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom, da cela vrsta naših otrok •Po raznih farah kljub prijavi k dvojezičnemu pouku leto in dan ne sli ši več slovenske besede? - .Ali tu, g.generalni vikar, ne vidite krivi ce, - tu,ko gre za naravno pravo našega slovenskega človeka in za od Vas tako poveličevano pravico staršev?
Kdo nosi končno zadnjo odgovornost pred Bogom za oTostojeoi manj šinski šolski zakon v današnji ololiki: država ali cerkvena obl ost? -Država je širokogrudno predlagala pri formulaciji tega zakona mate ■= rinšoino za učni jezik krščanskega nauka, cerkveni zastopnilci pa so to edino pravično in krščansko rešitev preprečili in določili za manjšino krivično formulacij o,ki praktično izključuje materinščino pri veronaulcu in poleg tega omogoča - kar je v nasprotju z vso cerk= veno prakso - učiteljem-laikom ne glede na njih svetovni nazor, da "nadzirajo" naše katehete pri poučevanju veronauka na dvojezičnem o= zemlju.
Kdo nosi slednjič odgovornost pred Bogom v deželi za porazno dejstvo, da trpijo naši duhovniki na svojih postojankah dostikrat pra vo mučeništvo? Na eni strani jim vest kot najvišji sodnik veleva de= janja,ki jih cerkvena oblast s svojimi odloki izrecno prepoveduje.Na drugi strani pa jih vsak lahko napada in toži na naj višjem mestu in le malo je slučajev, da bi vzelo cerkveno predstavništvo v določenih primerih naše duhovnike v zaščito in bi jim nudilo možnost obrambe! Tako ni čuč^a,. d#,-se je ob tem žalostnem stanju v zadnjih letih osem slovenskih'bogoslovcev izneverilo svojemu poklicu. Mlad človek bi moral imeti živce in svetniško stanovitnost, da bi si še upal po teh poraznih spoznanjih vršiti duhovniško službo na dvojezičnem ozemlju.
Dolgo smo čakali, ponovno prosili, a vsa naša dokazovanja so bi la na žalost zaman! Nikdar pa nismo grozili s štrajkom ali z izstop’om iz Cerkve, kot z uspehom grozijo gotovi, cerkveni oblasti znani lju = dje. Spričo zadnjih dogodkov v Dobrli vesi, ki so verjetno samo zače= tek že dolgo vsestransko zasnovane večje akcije, pa ne moremo več mol čati. .Ako ni človeka v škofiji, ki bi imel pogum in bi čutil dolžnost braniti naravne pravice manjšine, potem apeliramo na pra\ični čut ve= soljne Cerkve, apeliramo na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele!
Celovec,28.marca 1963-	Narodni svet koroških Slovencev
ŠKOD 0DG0VARJ.A
Na gornji apel političnega predstavništva dem okra''
■tičnih koroških Slovencev,ki smo ga komentirali v aprilski številki našega lista, je odgovoril 5.ma ja celovški škof prevz.g.Dr.Josef Köstner v NEDE=
L JI, cerkvenem listu Krške škofije:
Z bolestjo in skrbjo sem moral pred kratkim razvideti, da je bila v katoliškem tedenskem časopisu "Naš tednik-Kronika" lastna škofijska oblast napadena in se ji je očitala zavestna krivica. Ne bi izpolnil svoje dolžnosti,če bi o tem molčal. Prekršek proti zakonitim .duhovnim predstojnikom dolžnemu spoštovanju in s tem proti 4.božji zapovedi ni storjen le takrat, če kdo "lastnega ordinarija v javnem čas opis ju,go= vorih in knjigah naravnost ali posredno žali" ali proti njegovim "spi som, odlokom, odločbam in sodbam vzbuja mržnjo" (Codex iuris canonici can.2344)j temveč tudi, če je to naperjeno proti njegovemu generalnemu vikarju (can.198,§ 1). Cerkveni predstojniki odločajo po kolikor mogjo če vestni predhodni preiskavi predložene slučaje.
Z javnimi napadi na cerkveno oblast se stvari le škoduje in nje rešitev otežkoči. Težave o narodnostnih vprašanjih bo mogoče odpraviti ali vsaj olajšati s potrpežljivim prizadevanjem za medsebojno razume= vanje v krščanskem- duhu, h kateremu sem ponovno opominjal vse škoflja= ne, dalje s pravim uvrščanjem jezikovnih in narodnostnih vrednot, s Pristnim demokratičnim zadržanjem in ne nazadnje s ponižno molitvijo.
Jožef,l.r.
Celovec,,16.aprila 1963.	škof
NARODNI SVET POJASNJUJE
Z naslednjo kratko notico je Narodni svet koroških Slovencev odgovoril škofu prevzv.g.J.Kostnerju v NAŠEM TEDNIKU-ERQNIO dne 23. na j a. 1963:
Uredništvo NEDELJE je priohKilo.v -zvezi s člankom "Kdo nosi v ško liji zadnjo odgovornost pred Bogom?" poseLno izjavo po naročilu škofi]! stva. V članku se škofijski ohlästi v našem listu ni očitalo zavestne krivice, ampak smo izpovedali le resnico. Ali je to krivica?
Narodni svet kor.Slovencev
ŠKOD TOŽI
Ker pa dokumenti,oh javljeni zgoraj,le prikažejo težo položaja in odnosov med slov.manjšino in kr škim ordinäriatom,ne opišejo pa dovolj razvoja dogodkov,objavljamo naslednje poročilo posebnega
našega dopisnika:
Narodni svet koroških Slovencev je v preteklosti v eni ali drugi oh liki interveniral na merodajnih'mestih,da.hi Slovenci lahko nemoteno u živali svoje naravne pravice.Treha je prihiti,da je pri tem naletel na mnogo več razumevanja pri svetnih kot pa cerkvenih oblasteh,kar brez vsakega dvoma kaže objava dokumentov,ki sem jih priobčil v vašem listu 23.aprila I960. To izrecno poudarja tudi letošnja izjava Narodnega sve ta, Kaj jo je povzročilo?
Mera je polna. Potrpljenja je konec, ker je postalo jasno tudi na_j bolj potrpežljivim, da ni druge poti kot da celotno vprašanje spravijo pred javnost, da bi se1 potem rešilo. Ni treba posebej opisovati dušev= nega razpoloženja slovenske duhovščine. Kdor tega ne dojame iz same iz jave Narodnega sveta, naj znova bere "Kaplana Martina Čedermaca". Tra= gedija je tem hujša, ker prihaja po eni strani prvi rod maturantov iz slovenske gimnazije, - in kako ponosni so koroški Slovenci na ta svoj veliki uspeh! - ki začenja graditi lastno slovensko razumništvo, po drugi strani pa izgublja isti narod, v srcu globoko veren, vedno zvest katoliški Cerkvi, svojo vero in svojo duhovščino. Tisto vero in tisto duhovščino, ki je skozi dolga stoletja najbolj mračne narodove zgodovi ne ohranila njegovo narodno zavest, jezik in kulturo. Dilema je strašna, saj so cerkvene obDas ti indirektno postavile slovenske katoličane pred izbiro, popolnoma nemogočo za dobo nepozabnega Janeza XXIII:ali odpad od Boga ali odpad od naroda. Tako se ni čuditi, če slovenski b_o goslovci, ki jih je Gospod klical v svoj vinograd, zapuščajo semenišče - zagrenjeni, raz-očarani. Pa tu bi klonil, bi ponorel mož, kaj šele mladiči
Ozadje dogodkov,ki so sledili izjavi Narodnega sveta, je glavno tds:
Škof dr.Köstner je na izjavo Narodnega sveta tako reagiral, vsekakor po nasvetu generalnega vikarja dr.Kadrasa, da je zagrozil s tožbo na s_o dišč.u. Druga izjava Narodnega sveta (NTK 23.maja) je dejansko odgovor”" na to škofovo grožnjo, ki jo je dobil list preko škofovega odvetnika dr.0ttitscha. .3 tem pa škof ni bil zadovoljen in je preko istega odvet nika zahteval s predloženim besedilom določeni popravek inkriminirane"^ ga članka. Toda ta zahtevani popravek je bil nesprejemljiv za uredniš= tvo odn.izdajatelj a NTK. Tako je prišlo, da je škof Köstner vložil tož bo proti NAČELU TEDNIKU-KRON Ufi. Ko je prišlo 24.junija,na praznik Ja neza Krstnika, do prve razprave, škofov odvetnik ni priznal nemškega prevoda zadevnega članka, ki ga je pripravil TEDNIKOV zagovornik dr. Janko Tischler (sin ravnatelja gimnazije.) Zahteval je,da članek preve de zapriseženi tolmač-prevajalec... Razprava je bila preložena za ne = določen čas in ko to poročam, ne vem še ničesar o nadaljevanju.
Uprava KLICA TRIGLAVA: BM/TR IGLA V, LONDON W.C.I. Uredništvo: 76 Graeme Road, ENEIELD,Middx, (England)
Tel: ENE 5097
RAZGLEDI
KRALJ PROTI PATRI JARHU
V	junijskem KLICU sem porooal,da ameriški srlosko-pravoslavni e = piskop g,Dionizije ni priznal veljavnosti odločitve Sv.arhijorejskega sabora v Beogradu, ki ga je suspendiral In postavil pred cerkveno so= dišoe ter njegovo eparhijo razdelil na tri dele. Tej vladičini posla niči je sledila poslanica administratorjev treh novih eparhij,v kate= ri se slednji Izjavljajo za 'brezkompromisno borbo proti brezbožnemu komunizmu5 in obljubljajo, da bodo oni "prvi proti kakršnim koli po = skusom današnjih komunističnih oblastnežev v Jugoslaviji, da bi se vmešali v svobodno delo in razvoj naše Cerkve" v S ev.Ameriki. Poleg tega je GLAS KANADSKIH SRBA objavil 20.junija še obvestilo devetih s_e vernoameriških srbskih duhovnikov, članov Udruženja sveštenstva.Tako v prvi poslanici kot v tem obvestilu se podpisniki izjavljajo proti ko= munističnemu režimu v Jugoslaviji ter komunizmu vobče, a obenem obto= žujejo vladiko Dionizija za neposlušnost, odpadništvo, poneverbe, ile= galne postopke, uzurpacijo itd; skratka, navajajo vse mogoče epiško = Pove grehe polednjih dvajsetih let.Zanimivo je še, da se nikjer v po= slanici ali obvestilu ne izjavlja vdanost kralju Petru,ned tem ko vla= dika Dionizije to stalno dela.
Da bi bila mera te mučne afere polna, se je končno vanjo vmešal še kralj Peter,ki živi v Nici. 15.junija je izdal proglas "svima pra= voslavnim Srb ima",kj er se je v celoti postavil na stran vladike Dioni zija in proti celotnemu Arhijerejskemu saboru v domovini, ki mu nače= ljuje patrijarh Nj.Sv,German. Clane tega sabora imenuje "rdeče genera le" in zelo duhovito zahteva, da naj bo Cerkev v emigraciji neodvisna a da je pri vsem tem treba očuvati edinost celokupne Srbske pravoslav ne Cerkve. Kralj takole začenja: "Z nasilno ostvaritvijo Macedonske Cerkve je bil zadan smrtni udarec srbski Pečki patrijaršiji,ustanov = Ijeni leta I346 po Dušanu Silnem v carskem Skopljju, in leta 1918,ze= dinjeni Srbski pravoslavni Cerkvi in obnovljeni patrijarhiji." In po= zneje obtožuje:"Sv.Arhijorejski sabor v Beogradu ni smel brez posveto vanja in sodelovanja eparhijskih organov,duhovščine in srbsko-pravo = slavnega ljudstva Amerike in Kanade, in celo ne proti njegovi volji, sprejeti odločitve,ki globoko zadevajo njihovo politično in zunanje -versko življenje. Tega srbska Cerkov nikdar v preteklosti ni delala. Vi,kot svobodni ljudje,ne priznavate' in ne dovoljujete, da se Vam pre ko Vaše matične Cerkve vsiljuje oblast komunistov..."
Lahko si zdaj zamišljamo, kakšna bo reakcija monarhistov na to. Eni že izjavljajo, da bodo brezpogojno sledili kralju, čeprav mu niso 17.septembra 1944., ko jih je pozival,naj se pridružijo Titu» Drugi, n.pr.Jakov Ljotič, pa izjavijajo:"Mi tudi danes dolgujemo zvestobo in vdanost kralju, toda poslušnosti mu, ne smemo in ne moremo slepo dol = govati",če to ni v korist naroda in kralja itd. Tretji pa bodo,kot pri prejšnjih neresnih kraljevih postopkih obtoževali kraljevo okolico (v konkretnem primeru g,Stevana Trivunca), češ da je kralj nedolžen.
Kaj je na vsej tej stvari? Niso v vprašanju samo ambicije vladi= ke Dionizija, čeprav tudi tega ne gre omalovaževati. Ne gre lo za na= mere komunistov, da razbijejo rbsko Cerkev, srbsko emigracijo in si tako podrede emigrantski del srbskega pravoslavja preko patrijarha. Tretji in morda najvažnejši faktor v tej celi zadevi predstavlja ame= ri šk o j avn o mnon j e.
Y	nasprotju od rimsko-katoliške Cerkve je bila vzhodna Cerkev od samega začetka inštrument nacionalizma in se je po razkolu z zapadno Cerkvijo še naprej delila v nacionalne Cerkve, kakor hitro se je pre= budila narodna zavest posameznih narodov. Od bizantinske pravoslavne Cerkve so se oddvojile in postopoma postale samostojne ruska,rumunska srbska in bolgarska, vsaka s svojim patrijarhom, a s pojavo nove na = rodnosti Macedoncev, seveda tudi macedonska Cerkev, ki trenutno sicer še priznava srbskega patrijarha, a ki bo slejkoprej postala popolnoma neodvisna z lastnim patrijarhom. Tako ne bi bilo nič čudnega, če bi
kdaj v bodoenosti prišlo do ustanovitve bosanske pravoslavne, hrvatske pravoslavne, pa morda, celo črnogorske in slovenske pravoslavne Ckrkve, vsake s svojim patrijarhom. To bi bil logični razvoj zgodovinske nuj = nosti; ki bi se lepo .skladal s cilji komunističnega režima.
'Sibaka pravoslavna Cerkev živi širom sveta pod različnimi pogoji in pritiski.Na splošno je bilo možno reči do poslednje kraljeve izja= ve, da j.e ostal del te Cerkveizven Združenih držav .Amerike (t.j.vKa= nadi, Evropi,.A vs, trati j i, Južni Afriki itd) številčno relativno šibak in v glavnem sestoječ iz emigrantov po drugi svetovni vojni, zvest in te sno povezan s patrijarhom v Beogradu, pod pogojem, da se patrij arh ni vmešaval v "protikomunistično" politiko.
Razvoj in položaj v Združenih državah pa je bil nekoliko druga = čen.Velik del ameriških Srbov,zlasti izseljencev in znatno število e= migrantov izza druge vojne, so v prvi vrsti Amerikanci in šele potem Srbi. Podobno kot je to primer z ameriškimi Slovenci,Hrvati,Japonci ifi Srbska Cerkev v Ameriki je relativno bogata in številčno močna, zato jo bila v dokajšnji meri logična zahteva episkopa Dionizija in njego= ve okolice, da bi dobila njegova eparhija avtonomijo, on pa da bi po= stal metropolit; na ta način bi bil v enakem odnosu -do patrijarha kot je metropolit macedonske Cerkve v Jugoslaviji.
V okviru "hladne vojne" med dvema blokoma v svetu se je pojavil tretji faktor v obliki ameriškega "antikomunizma",katerega ekstremni predstavniki sestavljajo "John Birch Society" in podobne organizacije ki v vsem in vsakomur vidijo komunizem in sledijo smer slavnega pro = tikomunista pokojnega senatorja McCarthyja. Ideal* teh ljudi, in lahko rečemo ideal večine Amerikuncev je, da se središče sveta in s tem sre dišče človeške dejavnosti in organizacij svobodnega sveta nahaja v Združenih državah Amerike. V takem duševnem razpoloženju je tako po = vsem naravno,da z nezaupanjem gledajo na predstavnike pravoslavnih Cerkva v Ameriki,ki so vezani na središča izza Železne zavese. Najvaž, nejši ameriško-šrbski nacionalist in eden od vodilnih članov J .B irch Society, dr.Slob'O'dan Draškovid,ki brezpogojno podpira vladiko Dionizi^ ja, hoče popolno neodvisnost emigrantske Srbske pravoslavne Cerkve od patrijarha v Beogradu,ki da je v službi UDBE. To bi bil prvi korak k ostvaritvi nove , popolnoma neodvisne ameriške pravoslavne Cerkve,ki bi jo sestavljali odpadniki srbskih, grških,bolgarskih,rumunskih in drugih pravoslavnih Cerkva. Morda episkop Dionizije celo upa, da bo p_o s tal nekega dne patrijarh te čiste, stoprocentne antikomunistične in edino prave ameriške pravoslavne Cerkve? Takšne kombinacije pa vsaj do poslednjega kraljevega poziva niso zanimale Srbe v I.anadi, Evropi in na drugih kontinentih. Ne dvomim, da gre Srbska pravosl avna Cerkev skozi težke preizkušnje in da je sedanja kriza javna manifestacija podtalne borbe,ki traja že skoro dvajset let.
SRBSKI NARODNI OIBOR. je bil že nekajkrat predmet mojih člankov.Na= s tar’jli* *k.*a' p'oVud*o’ Vlladike Dionizij a(. .častnega predsednika), dr .M. Ga vri lovi6a( predsednika), Stevana Trivunca( podpredsednika) in "vojvode" Mom čila Djujica. Vsi močne ambicije. Ko sem kmalu po ustanovitvi napove= dal razpad slejkoprej,mi je g.Trivunac odvrnil v čikaški SLOBODI, da se varam v svojih računih,Najprej ke prišlo do spora med vladiko in vojvodo.Slednji je izstopil in nehal priznavati kralja,ko je ta še priznaval SNO.Letos 28.junija pa je.odstopil dr.Milan Gavrilovid, a položaj srbskega firerja je prevzel g.Trivunac, novi predsednik. Tako zdaj vodita SNO modra Dionizije in Stevan.
OB ZAKLJUČKU današnje rubrike še lahko ugotovim,da je po zgoraj o= men j ehXTz'j avikr al j a Petra čutiti, da je vprašanje srbske pravoslavne Cerkve do temeljev razcepilo srbsko emigracijo in to ne le v Združenih državah in Kanadi 'ampak že tudi v Angliji.Več ali manj je razcep moč čutiti v sleherni srbski organizaciji, viden pa je močno v Združenju borcev, naj številnejši emigrantski organizaciji. V Ameriki je večina članov za episkopa Dionizija,in po prvih vtisih se zdi, da ho isti primer tudi tu. Kralj je vsekakor celotno vprašanje temeljito zaple=
tel*	VEKOSLAV FARKAŠ
FRAN T18 EK HLAVAlEK t
PORTRE
PREICO ZA.GREBA tA ITALI JAN3K0 FRONTO
( I
Z-J
Po treh dneh je prispel tudi moj bataljon. Ker je bilo med častniki tudi nekaj Nemcev, smo najprej izpolnili obljube, ki smo jih dali Kola-šinčem naš zdravnik se je najprej pozanimal za ranjene in bolne črno-norce, ki so ležali v bolnici. Tu so popolnoma pošla vsa zdravila in najniTjbNa smo jim mi oskrbeli iz bataljonskih zalog.
Ni mi mogoče, da bi na tem mestu podobnej e opisal naše delovanje v Kolašinu, moram, pa reči, da smo s Črnogorci ravnali tako, da smo si s tem nakopali nejevoljo avstrijske glavne komande, ki je imela sedež v Podgorici in ki nas je - kot smo kasneje izvedeli - kazensko premestila na italijansko fronto.
Sledil je spet težak in mučen pohod v strašnem mrazu preko hribov in planinskega višavja Jablanice v Plevi j e in nato v Višegrad. Odtod so nas z vlakom prepeljali v Sarajevo. Vojaštvo se je vozilo na odprtih tovornih vagonih in med vožnjo jih je veliko število tako prezeblo, da so morali takoj ob prihodu v Sarajevo v tamkajšnjo bolnico, da se pozdravijo. Ta zastoj sem z veseljem pozdravil, ker mi je dal priliko, da se sestanem s svojimi prijatelji in znanci in zlasti še z voditeljem bosanskih Srbov, pripadnikom ''generacije 1895'' in sodelavcem pokreta zagrebške NARODNE MISLI dr.Danilom Dimovičem; dalje z voditelji Hrvatov,ki so sodelovali s Srbi dr.Mandičem, s tajnikom Trgovske Zbornice dr°M.ehmedom Spahom, ki je kasneje postal voditelj jugoslovansko orientiranih Muslimanov ter je bil že novembra 1918 njihov delegat na zagrebškem Narodnem Veču; - in z mnogimi drugimi. Od njih sem izvedel za dogodke v Bosni ob pričetku vojne, o čemer bom pisal kasneje
Komandant bataljona mi je dal dovoljenje, da sem odpotoval za dva dni prej, kot je odno toval bataljon in ustavil sem se še v Brodu, pri svojem prijatelju dr.Svetimiru Korporiču, bivšem ‘iraškem študentu in članu uredništva praške HRVATSKE MISLI in NOVE DOBE. Pri njem sem izvedel mnogokaj o razmerah na Hrvaškem, kar so mi nato še dopolnili moji prijatelji v Zagrebu, z Večeslavom Vildeijem na čelu.
O tem mojem bivanju v Zagrebu piše dr.Milada Paulova, kako so me Vilder in prijatelji skušali za vsako ceno obdržati v Zagrebu. Njihovi prijatelji - zdravniki so bili pripravljeni, da na meni najdejo znake vseh mogočih ''bolezni, zaradi katerih bi me zadržali v bolnici, da se ne bi izpostavljal nevarnosti na fronti. Vendar jaz na to nisem pristat, ker ne bi mogel v Zagrebu vršiti kakega resnično koristnega dela, skrivati v bolnici se a tudi nisem hotel
Imel srn v načrtu 'da v Italiji pobegnem ter nato pričnem v emigraciji z delom za češko in jugoslovansko stvar To mi je uspelo po polletnem bivanju na avstrijsko-italijanski fronti, avgusta 1916.
0 mojem delovanju v Italiji obširno piše Milada Paulova v svoji knjigi •'Jugoslovanski odbor'1, kot je to že pripomnil g. Farkaš v svojem uvodu v mojo študijo.
Tu bom iz:koristil tudi informacije, ki sem jih prejel o razmerah na Hrvatskem, o delu HSK in 'generacije I895'1, kar vse sem prejel v Zagrebu ter bo predstavljalo moj memoarski doprinos k zgodovini tega časa.
Za vnaprej pa bi rad pripomnil, da sem tudi tedaj popolnoma odobraval politiko, ki jo je vodila HSK in moji prijatelji iz ''generacije I895''o Z žalostjo pa mi je dušo napolnila vest, da je umrl moj dobri prijatelj in eden od prvakov te generacije, droMilan Heimrl, sodelavec OVE MISLI in NOVE DOBE in kasneje Vilderjevega POKRETA, Njegovo smrt je pospešilo preganjanje, ki ga jev tem vojnem času doletelo in o katerem bom še pisal.
Drugo bolečino pa so mi prizadejale vesti o avstrofliski in habsburški politiki mojega prijatelja iz devetdesetih let, Stjepana Radiča, ki je to politiko vodil proti svojim nekdanjim prijateljem iz ''generacije 1895' v zavezništvu s Frankovci, Rauchovci in Tomaševci
VOJi'II. iIALRTI DUKAJA IN GROF T.ISZA
Od začetka anekstjske krize in zlasti še za časa balkanskih vojen so si avstrijski vojaški krogi s Conradom von Hoetzendorfom na čelu prizadevali* da bi izsilili preventivno vojno proti Srbiji. Oni* kot tudi okolica nadvojvode Ferdinanda, so z velikim zaskrbi jenjem gledali na krepitev Srbije in na odmev, ki ga.Je to dejstvo našlo med ostalimi Jugoslovani v Avstroogrski monarhiji. Že v tistem času so se ti krogi ukvarjali z idejo, naj bi monarhija priključila Srbijo in Orno goro (razen nekih predelov, ki bi bili izročeni Bolgariji, Rumuniji in Albaniji) ter da naj bi se iz vseh jugoslovanskih pokrajin ustvaril en sam trialistični kompleks v okviru monarhije, s središčem v Zagrebu. Ta nova tvorba naj bi se. naslonila predvsem na katoliški del Jugoslovanov, Hrvate in Slovence, in pa na bosanske muslimane, Srbi bi bili na ta način potisnjeni na položaj podjarmljenega naroda.
Eden od razlogov, ki so preprečili ta načrt (ki je bil za časa svetovne v^jne večkrat predložen v različnih oblikah), je bil predvsem v odporu Madjarov in zlasti grofa Tisze, predsednika madjarske vlade,Tisza je bil odločen nasprotnik vseh trialističnih in imperialističnih načrtov avstrijskih politikov, ker jev naraščajočem vplivu Jugoslovanov videl nevar no st za obstanek Madjarske.
Zato je bil tudi po sarajevskem atentatu proti vojni s Srbijo in pro ti tistemu ultimatu, ki je od Srbije zahteval nesprejemljive pogoje.TiszS je bil za mirnejše zahteve,, ki bi jih Srbija lahko zadovoljila ter ;bt bil na ta način preprečjn izbruh vojne, če se je kljub temu pokoraval avstrijskemu stališču, je bilo to na pritisk Nemčije. Da pa bi preprečil odnosno onemogočil imperialistične načrte Dunaja, je Tisza z odločnim postopkom dosegel, da je bil na skupnem zasedanju avstrijskih in madjarskih ministrov I9.julija sprejet sklep, da ne bo '“od srbskih pokrajin, ki bodo osvojene v vojni, monarhiji priključeno nič več, kot bi1 bilo potrebno za izboljšanje meja'1. S tern se ni zadovoljil Conrad von Hoetzendorf, ki se je obrnil direktno na cesarja z več memoranda, ki so vsa zahtevala in zagovarjala priključitev Srbije in Orne gore.
Ta prvi Conradov memorandum označuje dr.Paulova v svoji knjigi kot začetek “velikega, a javnosti prikritega dvoboja med Conradom von -Hoetzendorfom in madjarsko strujo, glede Srbije in jugoslovanskega vprašanja ter glede splošne notranje ureditve in novih temeljev monarhije1. (Diplomatska igra, str. 22) I s to tam navaja, da dunajski krogi kljub svoj IN obupnim poiskusom ves čas vojne niso dosegli, da bi skupni ministrski svet preklical odločbo od 19.julij a, ker je Tisza ta njihova prizadevanja vselej onemogočil.
Ta dejstva morajo biti navedena, ker predstavljajo ključ za razume-^ vanje Tiszove politike do Hrvatske in Srbov v monarhiji, kakor tudi ključ do politike HSK do Tisza. Tu leži tudi ključ do prizadevanj vojaških krogov, ki so skušali s pomočjo Frankovcev in drugih avstroftiskih krogov v Hrvatskt, vključno Radičevcev,. preprečiti sporazum Tisza z HSK. Vsa ta prizadevanja, kakor tudi preganjanje voditeljev HSK, brez pristanka in s kršenjem pravic civilnih oblasti, ter uvedbo Vojnega komtsartj ata za Hrvatsko, je Tisza' prav tako preprečil.
Brez poznanja teh dejstev je nemogoče razumeti in presojati dogodkov na Hrvatskem za časa vojne. Na ta razvoj pa so seveda vplivali tudi dogodki med samo vojno s Srbijo, kakor tudi dogodki, ki so se primerili še pred izbruhom vojne ter si jih zato moramo na kratko ogledati
SARAJEVSKI ATENTAT _	_ OBSEDNO STANJE V BOSNI
Atentatorji na nadvojvodo so bili Srbi, krivda za atentat pa se je direktno pripisovala beograjski “Narodni odbrani“, v kateri je deloval " ilan Pribičevič, Indirektno pa srbski vladi, ker ni pre-rečUa delovanja r arodne odbrane“ in “Slovanskega Juga“. Zato so bile takoj po atentatu v Bosni in v manjši meri na Hrvatskem prirejene velike demonstracije in izvršeno nasilje proti Srbom. Razlika v teh demonstracijah je bila predvsem posledica dejstva, da je imela v Bosni veliko večjo besedo vojaška uprava, ki ji je načeloval general Potiorek, civilna oblast in sabor pa sta imela mnogo manjšo oblast, kot pa j e to bil primer na Hrvatskem,
V samem Sarajevu je prišlo do demonstracij neposredno po samem atentatu; ko so govorniki na ulicah hujskali ljudi. Med temi govorniki je bilo veliko katoliških duhovnikov; pristašev protisrbske struje nadškofa Stadlerja; bili pa so tudi katoličani in zlasti menihi frančiškani, ki so se tej struji protivili, skupno z veliko večino hrvatske inteligence v Bosni in Hercegovini. Demonstracije so se sprevrgle v osebno nasilje nad Srbi, razbijanje in ropanje njihovih trgovin, stanovanj in celo cerkva. Policija se je med vsem tem ponašala zelo pasivno in dr.Paulova piše, da je bilo jasno, da postopa policija 'o.nekih ravodilih
Demonstracije in'nasilje pa so se širile po vsej pokrajini, zato je vodja bosanskih Srbov, dr.Dimovič, interveniral ■'>ri generalu Fotioreku, naj vzpostavi mir z objavo obsednega stanja in ovedbo vojaških sodišč 'roti nasilnikom. Potiorek se je obotavljal, nakar mu je Dimovič sporočil, d • se bo obrnil direktno na cesarjevo pisarno in grofa Tisza. Potiorek je nato le proglasil obsedno stanje, s čemer so bile preprečene nadaljnje demonstracije in nasilja-.
S tem v zvezi je Tisza pisal cesarju, da. so bile demonstracije škodljive, ker so ižzvale občo mršnjo do Srbov, vojaške oblasti v Bosni in Hrvatski pa da so se pregrešile s tem, ker so te demonstracije blagohotno dopustite. To Tiszino pismo citira dr.Paulova v svoji knjigi ''Jugoslovanski odpor in češka Mafij a’1, str. 3.
V. Zagrebu in na Hrvaškem so protisrbske in protikoalicijske demon-stračij e organizirali_Frankovci. Da bi preprečil te demonstracije, je Lilderj ev PCKRET na vidnem mestu objavit poročilo z Dunaja, po kateremu je tamkajšnja srbski soslanik Jovanovič, nekaj dni pred atentatom, obiskal zunanjega ministra ter mu svetoval,, naj odpove obisk nadvojvode v Saraje-vu, ker obstoja v Bosni velika zarota proti nadvojvodi. Srbska vlada se jo seveda zavedala, da bi atentat na Ferdinanda izzval novo vojno, kateri Ra.se je hotela izogniti, ker je bila Srbija vsled balkanskih vojna, izčrpana.
Vilder je z objavo tega poročila hotel odstraniti krivdo za atentat s srbskih ramen, na kar a.se Frankovci niso ozirali. Med demonstracijami so bili- razbiti tudi prostori POKRFTA in oa zgradba Kokola ''Dušan Sil-ni'1. Do demonstracij je prišlo tudi v drugih mestih Hrvatske, ni pa prišlo do nasilja in ropanja kot v Bosni, kajti Frankovcem ni us elo" pridobiti javno mnenje Hrvatske, ki je sledilo HSK,
5. julij a je bilo objavljeno pismo cesarja Franca Jožef a ministrskim predsednikom Stuerghu in Tlszi. V tem pismu pravi cesar o demonstracij ah' 'Nespametnost grupe zapeljanih ljudi ne more poslabšati odnošaj.ev med menoj in mojimi narodi." Zasluga za to pismo in njegovo objavo gre verjetno Tiszi, ki je po mnenju dr.Paulove, smatrat, da bi bilo nespametno mremanj ati srbski narod, z ozirom na nevarnost vojne, ter ga prisiliti v sovraštvo do monarhije in odkrito veleizdajo.
(e pa je prišlo do pomirjenj a na ulicah hrvatskih mest, je izbruhnil pravi frankovski vihar v Saboru. Pa dnevnem redu seje 30.junij a 1914, je :ml predlog, da se pošlje sožalna brzojavka dvoru ob priliki umora nadvojvode in izbere delegacija sabora, ki bi se udeležila pogreba. ’ Toda ta-m°j po začetku seje, so Frankovci dvigniti hrup v dvorani ter pričeli yPktis da ne dovolijo, da bi sožalje izrekala 'tudi HSK, ker' so njeni elani sokrivi za atentat, morivci, pomočniki mori/cev., lopovi, ''posrbice1' >n podobno. Svetozarju Pribičeviču so očitali,da je - on .vodja beograjske moli tike,duhovni oče sarajevskega atentata,veleizdajavec,morilec itd.
Tvo Frank je pozival hrvatske člane koalicije naj izstopijo, ako so še Hrvatje, kričal je ''proč s Karadj ordj eviči in njihovo dinastijo'1, ter oo-zfval bana, naj razpusti ta sabor. V tem strašnem hrušču st je oodpredsed-mk sabora dr.Medakovtč zaman, pri zadeval,da bi vzpostavil red in mir.Dal Je prečitati besedilo sožalne brzojavke, ki pa ga vsled vpitja Frankov-Cev nihče ni slišal, nakar je bila seja zaključena
No se je sabor spet sestal po pogrebu nadvojvode, je bil položaj že j- zor em en j en. Galerija je pozdravila Koalicijo, na seji pa so - kot piše ^auiova radikalni poslanec Vilder, Surmtn, Luktntč, Poljak in Tuškan. iHrvatje, odgovarjal L na napade Frankovcev in.branili svoje srbske ko-Č;°e': Hrvat skr elani. Koalicije so predlagali da se za dobo 60 sej tzklju-;L vodja frankovcev dr.Ivo Frank, dr.Aleks Horvat in Ivan Zatluka.Predlog Je bil sprejet; HSK je s svojim vplivom obvladala položaj, toda	samo^
->o - izbruha vojne.	Sledi
PROSVETA IN OMIKA
Drž vna založba Slovenija je izdala izbor "Sodobne makedonske poezije" v prevodu Ivana Minattija, z an el a pa je izdajati zbrana d_e la Iva Andrica v prevodu. Prva zbirka prevodov vsebuje Most na Dri = ni, Travniško kroniko in Gospodično. - Slovenska, hrvatska in srbska Matica skupaj s skopsko katedro za makedonski jezik in književnost pripravljajo izdajo Zgodovine jugoslovanskih književnosti. - V mese= cu maju sta mariborska založba "Obzorja" ter koprska "lipa" takole prodajali svoje knjige: pri "Obzorju" na prvem mestu 1567 izvodov J. Dularja "Krka umira", na druge mestu Stanka Bunca "Slovar tujk"(lo24) na poslednjem mestu "Lukarji" Antona Ingoliča (365). Pri "lipi" pa je prednjačil "ljubimec Lady Chatterley" s 2498 izvodi daleč pred na= slednjo knj igo,katere so prodali samo 172 izvodov. - Beograjska P01I= TIKA in BORBA izhajata v 330.000 odn.170.000 izvodih, zagrebški YJESNIC v 96,000 izvodih,ljubi jansko DSLO v 76,000 in mariborski VEÜIR v 45 tisoč izvodih.
Mednarodna komisija za sestavo staroslovanskega besednjaka se je sestala v .Zagrebu.Obravnavali so načela za sestavljanje slovarja. - V ljubljanskih muzejih so uvedli vsako sredo tkzv.muzejske večere s stio kovnim vodstvom, ko so muzeji odprti tudi zvečer. - Strokovnjaki Za = voda za zaščito kulturnih spomenikov že dve leti odkopavajo ostanke gradu kneza lazarja v Kruševcu. Čeprav bodo dela dolgotrajna,že zdaj kažejo na močno zanimiv obrambni sistem,ki so ga sestavljali grajski stolpi, oboki in. podobno. - ljubljanska univerzitetna knjižnica skuša dobiti vsa dela Jakoba Gallusa,vsaj v fotografskem posnetku. Iz prve zbirke Gallusovih necerkvenih madrigalov je manjkal zvezek za tenor, ki so ga po večletnem iskanju odkrili v Torunu na Poljskem.Zdaj ga i= majo v ljubljani v fotografskem posnetim. - Rektor ljubljanske Akade= mije za glasbo Karlo Rupel je izjavil,da bodo v doglednem času priče= li z gradnjo novega poslopja akademije v Vegovi ulici zraven stednje-tehniške šole za elektrotehniško stroko. - V zagrebškem Gornjem mestu bodo v kratkem odprli Meštrovidev atelje,kjer bo razstavljenih okoli 50 del iz njegove zapuščine. - V Ljubljani so ustanovili skupnost ju= goslovanskih PEN klubov,ki bo skrbela za medsebojno sodelovanje, bo predstavljala klube pred zveznimi oblastmi in jih zastopala v svetu.
- Na kairski Visoki šoli za tuje jezike so pred štirimi leti odprli katedro za srbohrvaščino.Letos je diplomiralo 15 slušateljev.
V začetku junija je bil na Bledu festival jugoslovanskega jazza, j.-oleg tujih je sodelovalo 15 ensemblov iz Ljubi j ane, Zagreb a,Beograd a Novega Sada in Sarajeva. - S to jugoslovanskih profesorjev ruščine je letos šlo v Moskvo na enomesečno specializacijo. - Ob 1100 letnici prji hoda sv.bratov Cirila in Metoda na Moravsko bo salzburška univerza pri redila kongres slovanskih mediavelistov. Vsi slovenski povabljenci -dr.Rajko Kolarič, dr.Prance Tomšič,dr.Jože Pogačnik - bodo govorili o brižinskih spomenikih. Ljubljansko DELO ob tem piše:"Čeprav so vsi tri je referati nastali popolnoma neodvisno drug od drugega,se docela uje= majo v temeljni premisi, da so Brižinski spomeniki slovenskega izvora. Ta=ko avtorjiznanstveno zavračajo teze,ki so se pojavile v novejšem času,češ da so Brižinski spomeniki starocerkvenoslovanskega,velikomo= ravskega,bolgarskega ali kdo ve kakšnega izvora." - Koroški akademski oktet je bil na turneji po A vs tr ij i, Nemčij i,Belgij i in Holandiji. -Jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu je priredilo predstavo jugosl. firma "Kozara".Ogledalo si ga je 200 povabljenih Britoucev in Jugoslo= vanov iz Londona.
Na seji ljubljanskega univerzitetnega sveta je bil izvoljen Edo Grgič, okrožni javni tožilec v Ljubljani, za novega glavnega tajnika ljubljanske univerze. - Dr .Bogdan Brecelj, arh.Edo Ravnihar in Božidar Jakac so bili izvoljeni za dopisne člane Jugoslovanske akademije znano s ti in umetnosti v Zagrebu. •	q .
M.P.G.
C' I
S
v_y L,
O V E NI J A V SFRJ
V januarski in februarski številki KLICA TRIGLAVA je bilo precej govo= ra o smislu Jugoslavije za Slovenijo. Brali smo mnenja v prid Jugoslavije in proti Jugoslaviji. Navajani so bili tudi uradni podatki vlade v Ljubljani in tako ne smatram za odveč, ako.tudi.jaz navedem nekaj uradnih podatkov,ki u= tegnejo prispevati k debati.
Kako važno mesto zavzema Slovenija v Jugoslaviji? Republika Slovenija zavzema 7*9/° celotne površine . Jugoslavije in ima. 8,6% vseh njenih prebival^ cev. Kljub tej majhnosti pa je Slovenija ustvarila lani 16% vsega družbene= ga proizvoda. Jugoslavije - 603 milijarde dinarjev od 3»?80 milijard. Polovi ca družbenega proizvoda ustvarjenega v Sloveniji odpada na industrijo - de= lež industrije v jugoslovanskem, merilu je-slabih t0% a industrijska pro= izvodnja v Sloveniji je lansko leto predstavljala več kot eno petino celot= ne industrijske proizvodnje v Jugoslaviji. Po strokah je izgledal delež Slo venije v jugoslovanski proizvodnji takole:
proizvodnja papirja industrija ugn^a^in
lesna industrija elektro-energi.j.a kovinska industrija elektro-industrija črna metalurgija
30.8%
29.7% 28.8% 28.7% 26.8% 2.6.2% 2kA%
tekstilna industrija 23.5% industrija gume 22.1% barvna metalurgija 2.£,0% premog 20,1% ladjedelništvo 8.0% filmska industrija 5*8% tobačna industrija 5.7%
1.0%
proizvodnja nafte
Prednji podatki kažejo, da slovenske vodne in termoelektrarne proizva= jajo skoraj tretjino vse električne energije v Jugoslaviji, da Slovenija proizvaja več kot eno petino proizvodov barvaste metalurgije in skoro 8etr=: tino proizvodov črne metalurgije. Od skupne lesne zaloge v gozdovih odpade na Slovenijo lR.3%. V proizvodnji lesa za trg je bila Slovenija udeležena lani s 25%, pri skupni sečnji iglavcev pa celo s 3^%. Toda v tem pogledu se je režim doma'že leta obnašal kot prašič z mehom, tako da so lesne surovin= ske Osnove že precej izčrpane in da bo nadaljni razvoj odvisen Hod boljšega izkoriščanja surovine in od večje finalizacije proizvodov".
Delež posameznih strok v industrijski proizvodnji Slovenije lani je iz
kovinska industrija	20.9%	barvna metalurgija	5.1%
tekstilna industrija	12.8%	industrija usnja in	
lesna industrija	11,6%	obutve	3.5%
elektro-energija	8.0%	proizvodnja papirja	2A%
premog	7.5%	industrija gume	0.9%
elektro industrija	6.0%	ostalo	23.7%
črna metalurgija	5.1%		
V kmetijski proizvodnji je delež		; Slovenije mnogo manjši. Slovenija ima	
samo 6.3% kmetijskih in 6% obdelovalnih površin Jugoslavije. Medtem ko zavzemajo njivo ,v državnem merilu skoraj tri četrtine vseh obdelovalnih površin, odpade nanje v Sloveniji manj kot polovico površin. Pač na ima Slovenija precej več travnikov, sadovnjakov in vinogradov. Leta 1961 je bila Sloveni= ja udeležena v jugoslovanski živinoreji z 11.7% in v sadjarstvu z 11.2%,med. tem ko je znašal skupen fizičen obseg kmetijske proizvodnje 10.1%. Najvaž = nejši poljedeljski proizvod v Sloveniji je krompir.
Republika Slovenija ima najgostejše prometno omrežje, v državi. Na nje= nem območju je 11% vseh železniških prog in 20% vseh cest. To je očitno tu= di v tranzitnem prometu, saj je lani odpadlo na Slovenijo 15.8% vsega želez, niškega in 23.R% vsega javnega cestnega blagovnega prometa, V potniških pre vozih z javnimi cestnimi vozili pa je Slovenija udeležena s 27%.
Kar se turizma tiče, je lani obiskalo Slovenijo lR.6% vseh domačih in 18.5% vseh tujih turistov. Ker pa je Slovenija predvsem tranzitno turistič= no področje, skozi katerega tuji turisti potujejo na Jadran in v druge repu blike, je bil delež Slovenije pri nočitvah samo 12.8%. Paš pa je znašal de= lež v prometu jugoslovanskega gostinstva 19%.
Tri četrtine vseh stanovanjskih gradenj v Sloveniji odpade na družbeni sektor, medtem ko v Jugoslaviji kot celoti nekaj manj kot polovico. Povprečna površina enega stanovanja znaša v državi R2.R, v Sloveniji pa RR.3 kvadrat= nega metra. Na osebo odpade v državi 8.9* v Sloveniji pa 11.R kvadratnega metra stanovanjskih površin.
V osnovnih šolah Republike Slovenije se šola 8.8'L vseh jugoslovanskih učencev. Poučuje pa jih 10.4% vseh učiteljev v Jugoslaviji.
NARODNI DOHODEK IN INVESTICIJE
Po mojih uradnih podatkih je 1.1957 pohabila federacija 37% skupnega družbenega proizvoda Republike Slovenije, ljudski odbori 6.6%, gospodarske organizacije pa 44%. Lansko leto pa je odpadlo na federacijo 24*7%, ljudske odbore 8.3% in na gospodarske organizacije 48% družbenega proizvoda.
. Povprečno letno povečanje družbenega proizvoda v Jugoslaviji je znaša= lo v obdobju 1952-57 11.6%, v Sloveniji 10.8%. V obdobju 1957-62 pa je zna= šalo v Jugoslaviji 11%, v Sloveniji pa 9%. Uradno pojasnilo pravi, da "če= prav je bil razmah ~ relativno vzeto - v drugem obdobju počasnejši kot v predhodnem, pa je bilo absolutno naraščanje zaradi povečane osnove znatno večje'1. Tako je prirastek družbenega proizvoda znašal v letih 1952-57 v SLc= veniji 31.5 milijard dinarjev, v naslednjih petih letih pa 42.1 milijarde dinarjev na leto. Obe številki sta zasnovani na cenah iz I.I962.
zvezna sredstva republ. sredstva iTrTTTlokrajna lili Ji,(sredstva .občinska Jsr edstva bančna ^sredstva jPPTPjsr eđstva gospodar. organizacij
Kar se investicij tiče, objavljam shemo investicijskih vlaganj v osnovna sredstva v Sloveniji, ki jo je l4.maja objavilo ljubljansko DELO, Skupna vso= ta investicij je znašala 1.1957 64 mi= lijard dinarjev, od katerih 44 milijard je odpadlo na gospodarske investicije, 20 milijard pa na negospodarske. Lan = sko leto je znašala skupna vsota inve= sticij 171 milijard, od katerih je 110 milijard odpadlo na gospodarske in 6l milijard na negospodarske investicije.
Gospodarske investicije so se najbolj povečale v gostinstvu - od 492 milij0= nov na 5.7 milijard, v gradbeništvu -od 1.1 milijarde na 4.9 milijard in v kmetijstvu od 4.8 milijard na l6.9 milijard. Največje absolutno povečanje investicij je doživela industrija - od 21.8 na 52 milijard dinarjev. Vse šte= vilke so zasnovane na tekočih cenah.
Investicije v stanovanjsko-komunalni dejavnosti so se povečale od 12 na 39 milijard in v kulturno socialni dejavnosti od 5*5 na l6.5 milijard,V zadnjih petih letih (1957-62) je bilo vloženih v objekte družbenega standar da 186.7 milijard ali 32.1% vseh investicijskih sredstev. Od tega je bilo potrošenih za izgradnjo stanovanj 110 milijard, za gradnjo komunalnih objemk tov (kanalizacija, vodovodi, ceste, itd.) 23.3 milijard, za potrebe šolstva, kulture, prosvete, umetnosti in zabavnega življenja okoli 30 milijard, za rekonstrukcije in gradnje zdravstvenih objektov in za sosobne zdravstvene aparature ter instrumente 15.9 milijard, za objekte socialnega varstva 2 mi lijardi in za telesnovzgojne objekte eno milijardo dinarjev.
Po uradnih podatkih' se je precej povečala učinkovitost investicij. Na vsak dinar osnovnih sredstev so ustvarili v industriji I.I962 za 28% odn. pri upoštevanju zvišanih cen za 18% več družbenega proizvoda kot 1.1957 -namesto 0,46 so ustvarili O.58 dinarjav.
Narodni dohodek na prebivalca je (po cenah iz 1.1962) narasel od 234.C00 dinarjev v 1.1957 na 346.000 dinarjev lansko leto. Narodni dohodek na prebi valca Jugoslavije znaša 186.000 dinarjev.
Kljub vsem hibam in neekonomskemu čutu za rentabilnost so investicije v kmetijstvu v minulih letih močno pojačale socialistični sektor in vpliva= le na povečanje mehanizacije in velik razvoj živinorejske proizvodnje. V 0= stalih gospodarskih panogah, pa so trošili investicijska sredstva za razširi tev cestnega omrežja, za izboljšanje železniških, cestnih, pomorskih in zräc nih prometnih sredstev, za razširitev maloprodajne in samopostrežne trgovine* za povečanje in izboljšanje gostinskih objektov, za gradnjo in modernizaci= jo turističnih objektov in za izboljšanje storitvene obrti, ki morda od vseh še najbolj šepa . Investicije pa bi nedvomno dale še dokaj večje rezultate, ako bi dali večjega poudarka privatni iniciativi in se izogibali ''lahkemu zaslužku" z vsemogočimi davki, ki življenski standard samo nižajo.
KLIC TR.IGTj.AVjA
Štev.290.
Stran 15 •
Še vedno: DIRKA Z ENIM KONJEM
Kdor je količkaj poznan z imeni jugoslovanskih, oblastnikov, bo verjetno užival ob spodnjem seznamu, ki sem ga pripravil tekom minu= lih tednov, kakor je rastla "ljudska oblast". V glavnem^So vse pozna ni stari komunisti, le tu ali tam se prikaže kaka novejša zvezda.Ka= dar je bila sprememba najbolj značilna, sem prej šnjega; funkcionarja omenil v oklepaju ().
A)	Predsednik državer Josip Broz Tito
Podpredsednik:	^.leksandar Rankovic
B)	Zvezna skupščina: Predsednik Edvard Kardelj (Stambolič) Podpredsedniki:Mijalko Todorovič (Mladen Ivekovič)
Strahil Gigov (Prance Leskošek)
.Zvonko Brkič
Predsednik zbora narodov: Ljupčo .Arsov :	Predsednik zveznega zbora: Mijalko Todorovič
podpredsednik : Sergej Kraigher Predsedniki skupšč.•'zborov: O.Karabegovič /gospodarstvo/
N.Sekulič /kul tura-pros ve ta/ Olga Vrabin /sooiol.zdravje/ K.Popivoda/organ.politični/
O)	Zvezni izvršni svet: predsednik P.Stambolič (Tito)
- podpredsedniki : Boris Kraigher,Miloš Minič,V.Zekovič
E) Predsednik ustavnega sodišča: Blažo Jovanovič (novo mesto) Namestnik vrhovnega komandanta in sekretar za narodno obrambo: general Ivan Gošnjak; Sekretar za zun.zadeve:Koča Popovič. Zvezni javni tožilec: Dr.Prance Hočevar.
E) Predsedniki republiških skupščin:
, Srbija:'Dušan Petrovič	Hrvatska:Ivan Krajačič
B.in H.:Rato Dugonjič	Macedonija: Vidoje Smilevski
Orna gora: Andrija Mugoša
P)	Republiška skupščina Slovenije:
Predsednik:	Ivan Maček (Vida Tomšič)
Podpredsednika: Dr.Marijan Brecelj (se vrnil iz Beograda)
Dragica Rome
Predsednik republiškega zbora: Tine Remškar Preds.gospodarskega zbora: Leopold Krese Preds.prosvetno-kulturnega zbora: Ivo Žavcar'
Preds.organizacijsko-političnega zbora: Janez Hočevar Preds.socialno-zdravstvenega: dr.Ruža Segedin.
G)	Izvršni svet Slovenije:
Predsednik: Viktor Avbelj; podpredsednika Janin Smole in Beno Zupančič. Olani: Rudi Čačinovič,Slavko Puri an,Ludvik-Gabrov= šek,Majda Gaspari, Riko Jerman, Vladimir Kadunc, Boris Kocijančič, ing.Viktor Kotnik,/Janko Smole,Beno Zupančič/.
H)	Socialistična zveza delovnega ljudstva:
Predsednik zveznega odbora:Lazar Koiaševski (Tito) Generalni sekretar "	:Milentije Popovič (Rankovič)
Predsednica Glavnega odbora Slovenije: Vida Tomšič; podpredsednik dr.Joža Vilfan; sekretar: ing.Titj a Rode.
Predsednik ustavnega sodišča Slovenije: Vladimir Krivic Predsednik Vrhovnega sodišča Slovenije: Lojze Piškur Organizacijski sekretar CK ZKSlovenije: Albert Jakopič(Maček) Predsednik CK Zveze mladine Slovenije: Tone Florjančič.
PREDSEDNIKI OBČINSKIH SIOIPSCI'! V SLOVENIJI
Podatek v oklepaju pomeni letnico rojstva
Ajdovščina: Miro Brecelj( 1927),pravnik, direktor "Minotest" Brežice: Milan Šepetave (1919),preds.občinskega LO Brežice Celje: Marjan Učakar (1921), direktor "Kovinotehne"
Cerknica: Eranc Kavčič (1924), doslej predsednik OBLO Cerknica
Črnomelj: Inž.Rado Dvoršak (1930),doslej zaposlen v Km.zadrugi
Domžale: Jože Pogačnik (1916), direktor "Vata" v Viru
Dravograd: Eranc Kanduč (1933), tekstilni tehnik,preds.OhLO Dravgd
Gornja Radgona: Marija Levar (1915)»strokovna učiteljica,preda OBJ
Grosuplje: Ivan Ahlin (1930), doslej■ predsednik OBLO Grosuplje
Hras tnik:Milan Bahio( 1929) »komercialist pri Trg.podj .Hraš tnik
Idrija: Janez Dolenc (1929), gradbeni tehnik
Ilirska B is tri ca: Inž. Ivan Kukove c: (1930), agronom, pr eds .OBLO
Izola: Viktor Korenčan (1930), strojni tehnik
Jesenice: Ludvik Slamnik (1933), gradbeni tehnik
Kamnik: Erance Vidervol (1914), doslej predsednik OBLO Kamnik
Kočevje: Drago Benčina ( 1927),ekonomski tehnik,preds.OBLO Kočevje
Koper: Dušan Barbič, (1927), višji gradbeni tehnik
Kranj: Martin Košir; (1926), doslej predsednik OBLO Kranj
Laško: Ljubo Zelič (1925), doslej predsednik OBLO Laško
Lenart: Edo Zorko (1913), kmetijski tehnik,doslej preda.OBLO
Lendava: Ivan Horvat( 1925), doslej predsednik OBLO Lendava
Litija: Stane Pungerčar (1919), doslej predsednik OBLO Litija
L juhijana~Bežigrad: Jože Pogačnik ( 1927),doslej predsednik OBLO
L j uBl j an a-Cen ter': inž.Drago Lipič (1927), podpredsd .OBLO Center
LjuBljana-Moste-Polje: Vlado Ö erne ( 1922),predsednik OBLO
L juhi j ana-Šišlca :Miran Goslar (1928), načelnik oddelka Gosi .zbornice
LjuBljana-Vič:Inž.Slavko Jakovčič:( 1925), sekretar oBč.komit.ZKS J
Ljutomer: Eranc Rajnar( 1930),kmetijski tehnik,sekretar obč.kom.ZKS
Logatec: Otmar Oblak (1927),gozdarski tehnik
Maribor-Center: Mirko Žlender (1925), pravnik, preds.OBLO
Maribor “Tabor: Tone Dobrajc (1917), predsednik .OBLO
Marib or-Tezno: Srečko Ježovnik ( 1920), kovinski mojster
Metlika: Eranc Vrviščar, (1927), predsednik OBLO
Mozirje: inž .Branko Korber (1926),doslej predsednik OBLO
Murska Sobota: Janez Lanščak (1927)»doslej predsednik OBLO
Nova Gorica: Joško Štrukelj (1925), advokat v Gorici
Novo Mesto: Sergej Thorževskij (1931),doslej predsednik OBLO
Ormož: Matija Pajnkihar (1920), predsednik OBLO
Piran: Ivan Majnik( 1922) komercialist v "Splošni plovbi"
Postojna: Adolf Geržej (:1924), ekonomist, preds .OBLO Ptuj: Lojzka Stropnik (1921), doslej predsednik OBLO Radlje ob Dravi: Silvo Lasnik (1925) »predsednik OBLO Radovljica: Eranc Jere( 1923),predsednik OBLO Ravne: Eranc Eale (1921),doslej predsednik OBLO Ravne Ribnica: Eranc Ilc (1933), lesni tehnik, predssednik OBLO Sevnica: Jože Knez (1921)rudar,predsednik OBLO Sežana: Stane Lavrenčič ( 1925), direktor "Krasoprema"
Slovenska Bistrica: Franc Ledinek( 1931), gozdarski tehnik
Slovenj Gradec: inž.Franc Razdevšek (1928),predsednik OBLO
Slovenske Konjice: inž.Adolf Tavčar (1925), agronom,preds«OBLO
Šentjur pri Celju: Peter HIas te c ( 1922), predsednik OBLO
Škofja Loka: Milan Osovnikar (1928)predsednik OBLO
Šmarje pri Jelšah: Joško Lojen .(1927), predsednik OBLO
Tolmin : Franc Rutar (1917), predsednik OBLO
Trbovlje: Ado Naglav (1924), podpredsednik OBLO
Trebnje: Ivan Gale ( 1936)direktor trgovskega podjetja "Trebnje"
Tržič: Milan Ogris (1924), doslej predsednik OBLO
Velenje:Inž.Ludvik Mali (1919)	- Videm-Krško:inž,E.Dragan( 1930)
Vrhnika:Eranc Širok ( 1926).	- Zagorje:Dušan Kolenc(1919)
ŽalectTone Delak (1927)preds.OhLO