GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO XV
ŠTEVILKA 151
MAJ 1988
Z občinskega praznika v Zaplani
Letos so bili gostitelji občinskega praznika krajani Za-plane. Potrudili so se, da so se vsk gostje pri njih dobro počutili. Ob tej priliki pa so postali bogatejši tudi za asfaltirano cesto, ki Jih povezuje z logaško občino.
Na slavnostni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je zbranim predstavil krajevno skupnost predsednik sveta KS Franc Jazbar, slavnostni govor pa je imel sekretar Občinskega komiteja ZK Simon Krajan, ki je orisal sedanje stanje družbenopolitičnih in gospodarskih razmer v občini. Med drugim se je ozrl tudi v širši jugoslovanki prostor in poudaril: »Popolnoma brez dvoma je, da tako naprej ne gre več, da smo prišli do razRotja, ko se moramo odločiti, kakšen jutri si želimo: ali prihodnost stagnacije, nazadovanja, vsesplošne revščine ali pa svetlejšo, perspektivno prihodnost.
Za ozdravitev trga sta odločilna dva momenta in sicer jasno začrtano odpiranje jugoslovanskega trga v svetovne gospodarske tokove in pa resnično vsestransko uveljavljanje tržnega mehanizma doma. Proces gospodarske politike, ki jo vodimo sedaj, in sprejemanje raznih kompromisov pomeni le rojevanje novih težav in podaljševanje starih. Priča smo dejstvu, da nas je vsa dosedanja ekonomska politika dobesedno uspavala, proces, prilagojen slabim gospodarjem, se je vlekel dolga leta, kar nas je pripeljalo v sedanje stanje stagnacije oziroma globalnega zaostajanja za razvojem v Evropi in širše.
Kljub napredni viziji razvoja pa povezovanje z evropskim gospodarstvom ni uspelo predvsem zato, ker se je le-to odvijalo preko državnih ustanov, gospodarstvo pa je ostajalo zaprto v svojih ozkih mejah. In tako ostajajo glavni vzroki naših težav še vedno v kopičenju predpisov, zakonov, socializaciji izgub, v izkoriščanju dobrih delovnih kolektivov, izrazito razviti birokraciji itd.
če pogledamo pobliže kazalce gospodarjenja v naši občini, vidimo v teh nekje zrcalno sliko naštetega in sicer, da je večina teh v primerjavi s tistimi iz leta 1986 slabših*, da je tendenca
Letošnji dobitniki Cankarjeve plakete Friderik Kovač, dr. Janez Verbič in Leon Gostiša z gostiteljem letošnjega občinskega praznika, predsednik sveta KS Zaplana Francem Jazbarjem.
vodenje DO in družbenopolitično aktivnost v SZDL.
Po zaključnem šolanju na Višji lesarski šoli v Ljubljani se je Friderik Kovač zaposlil v DO LIKO na Vrhniki, najprej kot vodja tehnološke priprave dela, že leta 1969 pa je postal direktor Parketarne Verd. Osem let kasneje je postal pomočnik glavnega direktorja in 1979 vodja delovne organizacije. To delo opravlja še danes. V tem času se je šolal na VEKŠ ter si pridobil naziv diplomiranega ekonomista. ,
Delovna organizacija LIKO Vrhnika je ena izmed največjih lesarskih organizacij v Sloveniji, s kvalitetnimi proizvodnimi programi, velikim deležem proizvodnje, namenjenim v izvoz, predvsem stolov v ZDA, in visokim neto deviznim efektom. V času, ko vodi DO LIKO tov. Friderik Kovač, je OZD dosegla tudi pomembne uspehe na področju razvoja proizvodov ter kvalitete in servisa proizvodnje, na področju poslovnih aktivnosti in kooperacij z drugimi OZD, na področju organizacije poslovanja in na področju uvajanja računalniškega spremljanja proizvodnih in poslovnih procesov.
Tov. Kovač pa s svojim bogatim strokovnim znanjem, učinkovitimi in uspešnimi metodami gospodarjenja, predvsem pa dolgoletnimi izkušnjami nenehno vzpodbuja razvoj in krepitev
Monografija občine Vrhnika
Ob letošnjem občinskem prazniku je v založbi Društva Konzervator izšla Monografija občine Vrhnika. Takoj je bila razprodana, zato zdaj že pripravljajo novo, izpopolnjeno izdajo.
Slavnostni govornik Simon Krejan na slavnosti na občinskem prazniku: »Možnosti izhoda iz krize so, možnost za priključitev k razvitemu svetu tudi, vendar pa v to smer ubrana pot zahteva med drugimi tudi radikalne spremembe v našem gospodarskem sistemu.«
v zmanjševanju akumulacije, da je povečanje deleža sredstev za osebne dohodke in splošno porabo v dohodku vse bolj izrazito, da je stopnja obveznosti iz dohodka v povprečju višja od stopnje rasti dohodka, da se je obseg proizvodnje nekoliko znižal.«
Na tej slovesnosti so podelili tudi Cankarjeve plakete in srebrna priznanja OF.
Krajani in gasilci pa so s svečanim mimohodom prijetno popestrili prireditev.
Na slavnostni seji ob občinskem prazniku je predsednik občinske skupščine Herman Bole vročil »Plakete pisatelja Ivana Cankarja«, najvišja občinska priznanja:
JANEZU VERBIČU, profesorju, doktorju kmetijske znanosti za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo in sodelovanje na področju kmetijstva v občini Vrhnika.
Prof. dr. JANEZ VERBIČ je priznan znanstveni strokovni delavec na področju prehrane živali, posebno prehrane govedi. Kot priznan in ugleden strokovnjak je ves čas aktivno sodeloval v naporih za napredek kmetijstva tudi v domačem kraju, v občini Vrhnika. Nad 20 let je bil član upravnega odbora Kmetijske zadruge na Vrhniki, od ustanovitve leta 1974 do leta 1984 je bil predsednik Skupščine kmetijske zemljiške skupnosti na Vrhniki, od ustanovitve Sklada za intervencije v kmetijstvu 1982 do danes, ko se je ta preimenoval v Samoupravno interesno skupnost, je predsednik skupščine. Bil je in je še vedno pobudnik vseh akcij za razvoj živinoreje v občini in kot predsednik Selekcijske skupnosti mentor delavcem v Kmetijski zadrugi Vrhnika.
Ves ta čas, ko se je s svojim znanstveno-raziskovalnim delom uveljavil kot vodilni strokovnjak s področja prehrane govedi ter je kot aktiverj družbeno-političen delavec vidno prispeval k razvoju kmetijstva v naši občini, je uspešno in vzorno s pomočjo svoje družine vodil domačo kmetijo, ki sodi med najuspešnejše v Kmetijski zadrugi Vrhnika.
Za svoje delo je prejel vrsto priznanj. Med najvidnejšimi je Jesenkovo priznanje za leto 1987. To najvišje strokovno priznanje biotehnoloških ved v naši republiki je prejel za obsežno raziskovalno delo, objavljena znanstvena in strokovna dela ter za prenašanje znanja v prakso.
FRIDERIKU KOVAČU, vodji DO LIKO Vrhnika - za uspešno
DO LIKO v lesni panogi, kar Se odraža v finančnem uspehu, tehnološkem razvoju, izkoriščanju domačih surovin in materialov ter lastnega znanja in nazadnje tudi širitvi proizvodnega programa na druga področja, kjer se enakovredno z ostalimi proizvajalci vključuje na jugoslovanskem trgu in v tujini.
Gotovo vsi navedeni kazalci gospodarjenja ne bi bili doseženi, če ne bi bila dobra začrtana in ustrezno vodena poslovna politika v DO. K temu pa je pripomogel in si prizadeval, da bi poslovno naravnanost uskladili z zahtevami trga, prav vodja DO, tov. Kovač.
Za svoje plodno delo je bil v letu 1976 tudi odlikovan z REDOM zaslug za narod z zlatim vencem. Prejel pa je tudi druga priznanja, povezana z dosežki DO LIKO Vrhnika.
LEONU GOSTIŠI, trikratnemu slovenskemu šahovskemu prvaku - za njegov prispevek k razvoju šahovske dejavnosti na Vrhniki.
LEON GOSTIŠA je rojen 1961. leta, po poklicu je dipl. ing. agronomije in je zaposlen v Kmetijski zadrugi Vrhnika. S šahom se je pričel ukvarjati že v najnižjih razredih osnovne šole. Zgodaj se je vključil v Šahovsko društvo, kjer je še danes eden od najzvestejših članov:
Njegova velika zasluga je, da je moštvo ŠD Vrhnika v preteklih letih doseglo dobre rezultate in se je v nekaj letih prebilo v slovenski vrh. Prvo člansko moštvo je nekajkrat poseglo po najvišjih uvrstitvah v pokalu Maršala Tita, skupaj z mladinci in članicami pa je trikrat zapored v prvi slovenski ligi osvojilo peto oz. četrto mesto. Moštva ŠD Vrhnika so skupaj z Leonom Gostišo na številnih tekmovanjih povsod častno zastopala Vrhniko,
Njegov največji individualni šahovski uspeh je trikratna zaporedna osvojitev naslova slovenskega prvaka. Slovenski prvak je bil leta 1985, 1986, 1987. Pred tem pa je bil že mladinski slovenski prvak in zmagovalec turnirja mladinskih republiških prvakov (Viroviticaf 1979). Naslov mojstra je osvojil leta 1983. Prvi bal za mednarodnega mojstra je dosegel leta 1987 na Vidmarjevem memorialu.
Kljub velikim uspehom je ostal skromen in je med vrstniki zelo priljubljen in cenjen. Mlajšim generacijam je vzor delavnosti in tovarištva. V njegove šahovske uspehe so vtkane neštete ure študija šahovske teorije in prakse.
Njegove rezerve so še precejšnje in bi morala osrednja šahovska zveza in tudi družbenopolitična skupnost takšnim talentom, kot je Leon Gostiša, nuditi večjo podporo.
šahisti naše Avtomontaže z Gostišem in Mikcem na čelu so na 31. šahovskem festivalu v Puli prijetno presenetili. Med vsemi najboljšimi jugoslovanskimi klubi so se uvrstili na enajsto mesto.
Vsako leto Občinski sindikalni svet Vrhnika podeljuje srebrni znak ZSS zaslužnim sindikalnim aktivistom in OOS. Leto je naokoli. Predsedstvo OSS Je na osnovi predlogov OOS in komisije za kadrovska vprašanja na reviji pevskih zborov podelilo ta priznanja naslednjim aktivistom: Stane Brož iz Lika, Friderik Gabrovšek Iz OOS Usnjarna, Marjan Gornjak iz OOS IUV DSSS, Janez
Malavašlč iz OOS Droga obrat Jelka, Meta Mohar iz Oš Ivan Cankar, Marija Moravec iz ščetlnarne, Franc Nagode iz OOS Servis Vrhnika, Zijad Karadić iz 00 SGP Grosuplje, enota Vrhnika, OOS Upravni organi SO Vrhnika in OOS LIKO Vrhnika.
Priznanja je sindikalnim aktivistom izročil predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc- Dodig.
Četrtič živ-žav v enajsti šoli
Vrhniško Društvo prijateljev mladine z vso vnemo pripravlja ŽIV-ŽAV v enajsti šoli za centralnim vrtcem, ki bo 5. 6. 1988 od 13. do 19. ure.
Veliko zanimivega se bo ta dan dogajalo. Otroci sami so sokreatorji te prireditve: prepevajo, recitirajo, plešejo, tekmujejo, pišejo, kiparijo, izdelujejo piščali iz lubja, papirnate zmaje, lutke...
Cankarjeva knjižnica, ribiči, lovci, modelarji, taborniki, letalci, Kmetijska zadruga, rejci malih živali, lutkarji - vsi pa še kdo, pripravijo zaposlitev za otroke - zabavno in poučno.
Medse so povabili goste. Letos pridejo: kipar Jakov Brdar, slikar Štef Potočnik, čarovnika Mr. Lee in Scor-pio, Sašo Hribar, Marjan Manček in ansambla Don Juan in Christin.
Namen prireditve je ohranjati ljudsko izročilo, seznanjati naše najmlajše z dejavnostjo danes in pripraviti jim veliko veselja.
Vsi pridite na Živ-Žav, ne bo vam žal!
Pop delavnica 11. junija na Vrhniki
Pop delavnica letos praznuje šesti rojstni dan, natančneje pa peti pod tem imenom - zaživela je sicer že leta 1983, vendar se je prvo leto imenovala Prisluhnite - izberite. Takrat so se v uredništvu za zabavno glasbo Radia Ljubljana zaradi kritik, da je dotedanja Slovenska popevka (oziroma Dnevi slovenske zabavne glasbe, kot se je ta prireditev imenovala pred svojim koncem), preveč zaprta in da ne daje priložnosti mladim avtorjem, odločili za novo tekmovalno radijsko oddajo, ki naj bi zapolnila vrzel, nabrala nova imena in jim ponudila sožitje z že uveljavljenimi, vzpodbujala ustvarjalnost na področju slovenskega pop/rocka in obenem polnila radijsko fonoteko.
Pop delavnico bo spet vodil Janko Ropret, ki bo tako kot lani v Vipolžah tudi letošnjo sklepno oddajo vodil skupaj s Sašo Einsiedler.
V zadnjih treh letih sta med nagrajenci dominirala Martin Krpan in'Benč (leta 1986 je njegovo Ljubil bi se izvajal Gu-gu), kako bo letos, pa bomo videli in slišali v soboto, 11. junija na Vrhniki. Prireditelj Pop delavnice - Uredništvo glasbenega programa v okviru TOZD Radio Ljubljana - se je letos namreč odločil, da sklepno oddajo letošnje serije (ob sodelovanju OK ZSMS Vrhnika in pod pokroviteljstvom tovarne LIKO Vrhnika) postavi »v živo« na oder v Športnem parku na Vrhniki. Do finala nas ločita še dobra dva tedna, veliko podrobnosti še ni natančno določenih, vendar pa je dogajanje v grobem že oblikovano: v Športnem parku (v primeru dežja bo prireditev pod šotorom, v kolikor ga prirediteljem ne bo uspelo pravočasno spraviti na Vrhniko, pa bo prireditev preložena na nedeljo, 12. 6. 1988) bo živo pred popoldansko generalko (predvidena ob 17.00), ko jo bo za vsak slučaj TV Ljubljana tudi posnela: obiskovalce bosta zabavala Don Juan in Riblja čorba, vrhniški mladinci pa se za nastope zunaj okvira Pop delavnice dogovarjajo še z Lačnim Franzom, Srebrnimi krili, Đorđem Balaševićem ter Janezom Bončino-Benčem in njegovimi Junaki nočne kronike. Radio Ljubljana bo na svojem II. programu neposredno prenašal prvi del prireditve z izvedbo 21 -ih tekmovalnih pesmi, drugi del z glasovanjem in izvedbo nagrajenk pa bo na sporedu v okviru nočnega programa na I. programu RL. Podobno se bo v prireditev vključila tudi TV Ljubljana, ki bo prvi del (z začetkom ob 21.25) prenašala na II. mreži vzporedno z radiom, drugi del, ki naj bi bil letos po končanem glasovanju obsegal tudi izvedbo vseh glavnih nagrad, pa bo pokazala na koncu Poletne noči.
Na Vrhniki lahko kupite vstopnice v gostilni »Simon«.
Zapora gozdnih cest
Bežen pogled v informativno časopisje, RTV oddaje in druge medije nam da vedeti, da se v gozdu dogaja nekaj hudega. Vse, kar smo prebrali v časopisu ali videli na TV, potrdi obisk v gozdu. Vidno je propadanje Iglavcev, posebno jelke.
Na našem območju je pojav dokaj resen. To so splošne ugotovitve. Opažamo, da je v gozdu vse več obiskovalcev, predvsem motoriziranih, ki samo še poslabšajo že tako neugodne razmere. Divjad, kot sestavni del gozda, je zaradi teh obiskov vznemirjena, kar povzroči še več škode. Gozdarji in lovci smo dolžni kaj postoriti, da se vsaj delno popravijo razmere v korist sistema gozd - divjad.
Zelo radi pogledamo, kaj delajo sosedi in moram povedati, da ima večina promet v gozdu urejen tako, da,so gozdne ceste zaprte z zapornicami ali prometnimi znaki (Čehoslovaška). Denarne kazni so tako visoke, da ni kandidatov za kršenje predpisa.
Tudi mi smo se odločili izvesti poskus zapore cest in sicer Deževna pot - predel Javorča in Predala ter povezavo Žagarska pot - Medvedov klanec. Osnova za takšno odločitev je Zakon o gozdovih. Uredba o uresničevanju določil zakona o gozdu in Samoupravni sporazum o uresničevanju ukrepov za preprečevanje škod od divjadi.
Zapora naj bi bila trajna. Sistem zapornice je narejen tako, da je možno odklepanje s posebnim ključem.
Proizvodnja v gozdu in ostala dela ne bodo motena.
Kje bomo dobili ključ, če ga bomo rabili!?
Ključe imajo predstavniki TOZD in TOK Gozdarstva Vrhnika ter čuvaja gojitvenega lovišča Ljubljanski vrh.
Vsak koristnik gozdnega prostora naj se zglasi na sedežu Gozdarstva pri revirnem vodji ali direktorju TOZD ali TOK, kjer bo dobil ključ za določen čas. Dolžnost vsakega porabnika je, da zapornice po končanem delu zapre.
S tem dejanjem ne mislimo omejiti pravice lastnikov gozdov, ampak vsaj poskušamo prispevati delček k izboljšanju stanja v naših gozdovih.
Prosimo za sodelovanje in razumevanje.
GOZDARJI IN LOVCI
Praznik vojnega letalstva in protizračne obrambe
V prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občin Vrhnika, Logatec in Idrija, pionirjev, mladine in borcev, ki so konec NOB pričakali v enotah vojnega letalstva in protizračne obrambe, tei številnih gostov je bila v vojašnici Ignac Voljč - Fric svečanost, na kateri so obeležili dan enote in jubilej vojnega letalstva in protizračne obrambe.
Prisotne goste in postrojene pripadnike enote je nagovoril starešina Vidosav Pantelič. Še zlasti je poudaril, da ta enota dosega dobre rezultate pri pouku bojne pripravljenosti enot, posebno pozornost pa namenja delu z mladimi na terenu, z družbenopolitičnimi organizacijami in delovnimi ljudmi. Po besedah tovariša Panteliča so pripadniki enote še zlasti ponosni na 13. marec, na dan, ko je leta 1975 njihovo enoto obiskal vrhovni komandant tovariš Tito in ki ga praznujejo kot dan enote.
Za dosežene rezultate so številnim starešinam, vojakom in civilistom na delu v JLA podelili priznanja in nagrade, gostje pa so lahko spoznali tudi del opreme in oborožitve te enote.
M. ARSIĆ
Elektrifikacija Starega malna
Priprave za polaganje električnega kabla potekajo v skladu z načrti, in so v zaključni fazi. Do tega obvestila so nam priskočili na pomoč naslednji: TOZD in TOK Gozdarstvo Vrhnika, Združenje obrtnikov Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, Občinski sindikalni svet Vrhnika, Skupščina občine Vrhnika, Oddelek za ljudsko obrambo, TOZD Kovinarska Vrhnika, LIKO Vrhnika. Vsem se zahvaljujemo, zlasti pa družini Novšak iz Ljubljane, ki je prispevala 10.000 din.
Ko bo akcija zbiranja sredstev zaključena, bomo točno obvestili javnost o zbranih sredstvih. Tiste pa, ki nam do danes še niso odgovorili na našo prošnjo z dne 28. 1. 1988, prosimo, da nam čimprej sporoče svoja stališča.
Z izkopi za polaganje električnega kabla bomo pričeli v tednu dni po tem obvestilu.
Obiščite nas, ne bo Vam žal poti v čisto naravno okolje.
Za gradbeni odbor: A. G.
Maj, mesec mladosti. To je tudi čas, ko gre vsaka generacija fantov na »štelngo« - na nabor. Tudi letos so se pred naborno komisijo borovniški fantje pripeljali, tako kot se za fante spodobi. To je že star običaj in tudi dobri vojaki bodo, so v en glas zatrdili.
Podpredsednik Občinske konference SZDL France Modrijan je na slavnostni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki je bila v zaplani, vročil trinajstim zaslužnim aktivistom Socialistične zveze srebrna priznanja OF. Priznanja so prejeli: Janez Čerln iz Borovnice, Franc Debevec Iz Borovnice, Društvo invalidov Vrhnika, Folklorna skupina Ligojna, Franci Gostiša iz Bevk, Miro Gruden z Drenovega griča, Marija Sečnik iz Zaplane, Slavka Slabe z Vrhnike, Marjan Sigulln z Drenovega griča, Jakob Susman s Stare Vrhnike, Čedo Vuga z Vrhnike, Jože Zorman Iz Borovnice, Urban Žirovnik z Verda.
Na fotografiji: Franc Debevec prejema srebrno priznanje OF.
2
MAJ 1988
NAŠ ČASOPIS
V PODLIPI IN SMREČJU REFERENDUM 19. JUNIJA
S samoprispevkom do boljše ceste
V zadnjih nekaj letih so v krajevni skupnosti Podtipa - Smrečje kar precej postorili. Podlipci so ponosni na to, da so si uredili vsaj nekatere stvari, da vas »živi« čim polneje. Zavedajo pa se, da je ostal še dolg do krajanov Smrečja, kjer so domačije dokaj raztresene, saj so jim že ob prvem samoprispevku obljubil, da bo tudi cesta do Smrečja, ki pelje nato naprej do Žiri, v bližnji prihodnosti asfaltirana. Zdaj so v krajevni skupnosti dali pobudo in se tudi že odločili, da s samoprispevkom pomagajo, da se v prihodnjih nekaj letih Uredi tudi ta, zanje dokaj pomembna cesta. Sami krajani so torej pripravljeni prispevati del sredstev, zato so se na skupščini krajevne skupnosti odločili, da bodo 19. junija imeli referendum, kjer se bodo krajani sami odločili, če želijo, da bo tudi ta cesta asfaltirana.
Skupaj s Samoupravno komunalno cestno skupnostjo so že pred časom začeli z akcijo, da bi ta cesta, ki vodi preko Smrečja do Žiri, postala cesta republiškega pomena. Z »novo« cesto si obetajo tudi boljše avtobusne zveze. Menijo namreč, da če bo cesta
urejena, bo tudi zagotovljena možnost vpeljave redne avtobusne zveze iz Žirov do Ljubljane ravno preko Smrečja. Cesta do naše občinske meje je namreč že asfaltirana.
O tem, kakšne so realne možnosti in tudi o potrebnosti, da se ta cesta uredi, smo se pozanimali tudi na vrhniški Samoupravni komunalno cestni skupnosti. Če prisluhnemo njihovemu mnenju k referendumskemu programu za
Marija Trček in sin Bojan: »Pri nas smo takoj za to, da se cesta do Smrečja uredi in ni nam škoda denarja, ki ga bomo prispevali. Pripravljeni smo kakšno uro narediti tudi s traktorji, če bo treba. Referendum mora uspeti. Smrečani bodo vsi za to, saj dobimo dobro cesto, pozivamo pa Podlipce, da naj odločno pridajo svoj glas. Mi boljšo cesto zelo rabimo, saj je to naš napredek, naš bodoči razvoj.«
Odkar imajo nov dom je tudi več kulturnega življenja.
Domača dramska skupina je na oder »spravila« igro Kam iz Zadreg, ki jo je režiral Tone Malavašič. Gostovali so tudi že v Bevkah, na Vrhniki, v Rovtah in v Žažarju. Letos za osmi marec pa pod vodstvom Marije Malovrh pripravili prijeten večer.
Skoraj vsak mesec pa povabijo v goste sosednje kulturne skupine.
uvedbo krajevnega samoprispevka za rekonstrukcijo te ceste (odsek je dolg 6 km) ugotovimo, da je obnova te ceste uvrščena v srednjoročni plan razvoja cestnega gospodarstva za obdobje 1986-1990. Dejstvo je, daje obstoječa cesta razmeroma ozka (4 m do 4,5 m) in ne dopušča varnega srečanja osebnih, še manj pa tovornih vozil in avtobusov. Zaradi slabega zgornjega ustroja je promet ob deževnem vremenu in spomladanski odjugi zelo oviran.
Za rekonstrukcijo te ceste je že napravljen idejni projekt in ocenjena vrednost del na okoli 1 milijardo 80 tisoč din (108 starih milijard); spodnji ustroj bi po tej oceni stroškov znašal okoli 430 tisoč dinarjev, zgornji (to je asfalt) pa 630 tisoč dinarjev.
Po rekonstrukciji bo cesta široka pet metrov in pol in na
vsaki strani še pol metra ban-kine in na nekaterih mestih zmanjšan naklon. To pa je predpogoj, ki bo omogočil prekategorizacijo ceste v regionalno cesto in jo vključil v program Skupnosti za ceste Slovenije. Seveda pa bosta morala k tej prekategorizaciji dati mnenje tudi vrhniški in škofjekoški izvršni svet. Tako bi bila po tej cesti omogočena tudi avtobusna povezava zgornje Poljanske doline preko Smrečja, in Vrhnike do Ljubljane in omogočen normalen promet. Na SKOCES-u tudi ugotavljajo, da bo v prvi fazi možno realizirati le razširitev makadamskega dela cestišča, urediti propuste in bankine ter cesto pripraviti za asfaltiranje v naslednjih letih. Realno predvidevajo, da bi vsako leto rekonstruirali okoli 1,2 km ceste.
Po sedanjih ocenah bi krajani s samoprispevkom zbrali
Alojz Bradeško: »Enkrat smo že izglasovali samoprispevek za cesto in tedaj smo rekli, da bomo pomagali tudi Smrečju. Če so bili takrat Smrečani »ZA«, potem moramo sedaj tudi mi, ki sicer asfaltirano cesto že imamo, biti za to, da se asfaltira cesta do Smrečja.«
Janez Jurca: »Seveda sem za to, da se tudi ta cesta uredi. To je samo dobro za napredek kraja. Z urejeno cesto bomo imeli tudi boljše prometne zveze. In nenazadnje, tudi Smrečani, če hočemo, da se bodo kmetije razvijale, morajo imeti dobro cesto. Upam, da bodo vsi krajani na referendumu za to.«
Anton Železnlk: »Mi smo pred leti že uspeli ,ujeti' asfalt, zmanjkalo pa je denarja, da bi ga potegnili tudi do Smrečja. Zato moramo sedaj vrniti svoj dolg tem krajanom. Mi smo majhna vas in moramo držati skupaj in ostati složni. Le tako bomo v kraju napredovali.«
Anica Hribernik: »Že dolgo časa si želimo, da bi bila tudi ,naša' cesta asfaltirana. Če bi le uredili to cesto, bi bil promet veliko varnejši, saj je zdaj vsako zimo veliko težav. Upam in želim, da bo referendum za samoprispevek uspel.«
Janez Kovač: »Zavedati se moramo, da smo v bistvu ena sama vas, sicer precej razpoteg-njena in raztresena. Ampak ena vas smo, zato moramo vzeti tudi samoprispevek tako, da samo sebi pomagamo, ne pa en zaselek drugemu. Cesta od Podčela do vrh Smrečja je naša.
Stanko Skvarča: »Za nas je ureditev ceste življenjskega pomena in si že vrsto let želimo, da dobimo širšo in asfaltirano cesto. Zato upam, da bomo vsi krajani izglasovali samoprispevek.«
okoli 20 tisoč dinarjev, kar pomeni okoli 25 odstotkov potrebnih sredstev, 75 odstotkov pa bi morala zagotoviti občinska Samoupravna komunalno cestna skupnost. Pri tej oceni oziroma izračunu so upoštevali, da bi dela izvajal najugodnejši ponudnik in da bo rast cen enaka rasti osebnih dohodkov in zbiranju finančnih sredstev iz povračil iz dohodka organizacij združenega dela (0,5 odsotka od BOD s predpogojem, da se prispevna stopnja ne bo spremenila tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju).
Dogovorili so se, da bo krajevna skupnost Podlipa - Smrečje investitor rekonstrukcije te ceste in da bo uredila vsa potrebna premo-ženjsko-pravna vprašanja z lastniki zemljišč. Vsa strokovna dela pa bo opravila Samoupravna komunalno cestna skupnost. Predvidevajo, da bi z deli pričeli spomladi prihodnje leto in se o vsakoletnem obsegu del skladno s finančnimi zmožnostmi dogovorili do 31. marca vsako leto.
Tudi zabavni, kulturni in športni utrip si »dajejo« krajani sami. Lani so ob občinskem prazniku slavnostno odprli nov gasilski dom, to je dom, kjer so našli mesto za zbiranje gasilci, športniki, po dolgih letih pa so na odrske deske stopili tudi domači dramski igralci in doma ter na gostovanjih poželi precej aplavza. Seveda pa se, tako kot v vsaki manjši vasi, tudi v Podlipi marsikaj pomenijo v vaški gostilni - Pri Jurcatu.
V tej krajevni skupnosti se zavedajo, da brez lastnega prispevka ne bodo postorili nič, kar naj bi vodilo k napredku kraja. Zato so se tudi zdaj, vsaj tako smo slišali na sestanku krajevne skupnosti, složno in enotno lotili akcije, da izboljšajo prometno povezavo iz Smrečja. Ko smo skupaj s predsednikom sveta krajevne skupnosti Tonetom Bastardo obiskali in povprašali nekatere krajane, so kar potrdili, da so za to, da se tudi ta cesta enkrat le asfaltira in da so pripravljeni s samoprispevkom del denarja prispevati tudi sami.
Ta krajevna skupnost je ena od naših najbolj kmetijskih krajevnih skupnosti. Skoraj pri vsaki hiši imajo živino. Pri Žitkovih v Podlipi pa se poleg redne kmetijske dejavnosti ukvarjajo tudi z gojenjem rib. Pred desetimi leti so si zgradili ribogojnico. Zdaj imajo v njej skoraj dve toni postrvi, vendar kot pravi gospodar, so tudi za ribogojništvo prišli težki časi, saj so cenovna nesorazmerja načela tudi to dejavnost.
C
V središču Borovnice oddamo prostor za moško frizerstvo. Pismene vloge pošljite na KS Borovnica.
KS in Gasilsko društvo Drenov grič vabita vse občane na jubilejni koncert bratov Avsenik,
ki bo 29. junija s pričetkom ob 20.30 v Športnem parku na Drenovem griču.
Predprodaja kart v Integralovi poslovalnici na Vrhniki.
Tekmovanje vezistovLAO
Dan vezistov naše armade praznujejo vezisti s številnimi srečanji in s tradicionalnimi tekmovanji v osnovnih enotah, med posameznimi enotami in na prvenstvu LAO. Letos je bilo tekmovanje v Postojni in to v kategoriji radiotelegrafistov in teleprinteristov. Posebej so tekmovali vojaki in posebej starešine.
Ekipa Vrhnike se lahko pohvali, da ima najboljše vojake - tele-printeriste. Osvojili so ekipno prvo mesto, pa tudi desetar An-djelko Igrec je bil prepričljivo najboljši in zasluženo mu je pripadlo prvo mesto in prva nagrada.
Fotografija: Starešina Stojan Ignjatovič z zmagovalno ekipo Vrhnike v kategoriji teleprinteristov.
Mlada družina z enim otrokom nujno išče stanovanje na Vrhniki ali bližnji okolici. Nudimo pomoč v hiši. Redni plačnik.
Ponudbe na naslov: Vesel Morina. Na Klisu 33. Vrhnika.
Cvetličarna »Karmen«
Jelovškova 1 (nekdanja pralnica - dvorišče)
Od konca maja je odprta nova cvetličarna »Karmen«, kjer vam bomo po vaših željah tudi aranžirali.
Poleg tega vam nudimo tudi kozmetiko, parfume, porcelan in keramiko in razne druge reči. primerne za darila.
Delovni čas: med tednom vsak dan od 9. do 20. ure, v soboto od 9. do 15. ure.
V maju sta slavila zlato poroko Marjanca in Anton Grah z Vrhnike. Anton pa ravno v tistih dneh tudi osemdeseti rojstni dan. Ob tem jubileju so mu kot enemu najstarejših članov osnovne organizacije ZK Vrhnika - Vas čestitali tudi sotovariši. Na Vrhniko sta 1947 leta prišla s Prekmurja in se zaposlila v Industriji usnja, kjer sta delala vse do upokojitve. Ko smo z njima malo pokramljali sta povedala, da sta ravno na Vrhniki preživela lepe čase. Spominjata se tistih povojnih let, ko so morali trdo delati, vendar so se znali tudi zabavati. »Zato je bilo lepo. Med nami je bilo veliko tovarištva, zato ni bilo nikdar težko prijeti za vsakršno delo. Kar škoda je, da so se ti pristni odnosi danes skrhali,« še pristavlja Anton.
RAIH) KRŽIČ
Krimskega odreda 42 Verd
Ce se zaman trudile pri iskanju servisnih uslug, se oglasite pri splošnem mehaniku v ulici Krimskega odreda 42 v Janezovi vasi. Nudimo vam vse vrste uslug pri popravilih vseh gospodinjskih strojev. Pokličite nas na tel.: 752-623 in zadovoljni boste z našo uslugo.
Obvestilo članom Društva invalidov Vrhnika
Društvo invalidov Vrhnika obvešča svoje člane, da bo letošnje srečanje invalidov notranjske regije pri gradu Snežnik v organizaciji Društva invalidov Cerknica. Srečanje bo v soboto, 18. junija 1988. Prijave sprejemamo najkasneje do 5. 6., ostale informacije bodo objavljene na oglasni deski na Vrhniki in Borovnici pri Domu upokojencev ali po telefonu št. 752-105.
DI VRHNIKA
TOZD PEKARNA VRHNIKA
Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VODENJE SKLADIŠČA SUROVIN IN EMBALAŽE - SKLADIŠČNIK (en delavec)
pogoj:
- končana šola IV. stopnje
- poznavanje skladiščnega poslovanja
- zaželjen tečaj za upravljanje viličarja
- izpit B kategorije
- odslužen vojaški rok
- 3 leta delovnih izkušenj na delih vodenja skladišča
- poskusno delo je 3 mesece
2. PEKARSKA DELA V PROIZVODNJI PEKARNE (en delavec)
- končana šola IV. stopnje (KV) živilske ali sorodne stroke
- odslužen vojaški vok •
- poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje pod št. 1 in 2 sklenemo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba »ŽITO« TOZD Pekarna Vrhnika. Idrijska c. 12. VRHNIKA 8 dni po objavi. STANOVANJ NI.
NAŠ ČASOPIS
MAJ 1988
3
»Ne pojemo zato, da bi tekmovale, tekmujemo zato, da bi bolje pele!«_
Ob letošnji jubilejni, peti obletnici delovanja, smo članice Dekliškega zbora Vrhnika pod vodstvom Darinke Fabiani v soboto, 26. marca 1988 v Oš Ivan Cankar na Vrhniki priredile še posebno slovesen celovečerni koncert.
Vesele smo bile, ker se je v dvorani zbralo kar lepo število poslušalcev, še posebno pa, ker sta se našemu vabilu odzvala tudi prof. dr. Mirko Cuderman in prof. Radovan Gobec, ki je našim dvanajstim jubilantkam podelil Gallusove značke in nam spregovoril nekaj kritičnih, a tudi spodbudnih besed.
Program smo sestavile v dveh delih, kjer smo se najprej predstavile z našimi prvimi, vvečini ljudskmi pesmimi. Prvi del koncerta smo zaključile z novo priredbo Mozartove Ave verum s spremljavo godalnega ansambla Glasbene šole Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija, ki je izpolnil in popestril koncert tudi v času našega odmora.
V drugem delu pa smo zapele novejše, modernejše skladbe in hkrati predstavile tekmovalni del, s katerim smo nastopile na deseti prireditvi Naša pesem 88, tako da nam je ta koncert hkrati pomenil tudi glavno generalko pred nastopom v Mariboru.
Iz res dolgega in burnega aplavza, s katerim nas je nagradilo občinstvo, smo pevke začutile navdušenje in topel sprejem našega petja. Srečne smo bile, saj nam je uspelo poslušalcem podariti kanček svojega srca, kar zmore le lepa pesem.
Najpomembnejši cilj, ki smo si ga zastavile v letošnjem letu, je bil nastop na letos že desetem tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 1988 v Mariboru. Zavedale smo se, da nas čaka težka naloga, saj smo na vsak način hotele obdržati bron izpred dveh let. Če pa nismo preveč skromne, smo vseeno upale na morebitno višjo uvrstitev.
Tekmovanje je potekalo od 15. do 17. aprila v mariborski dvorani Union. V konkurenci ženskih zborov smo nastopile že prvi dan. Seveda čisto brez treme ni šlo, toda ko smo zapuščale oder, smo imele kar dober občutek. Presrečne smo bile, ko smo zvedele, da smo prejele srebrno plaketo, za kar smo bile nagrajene z dvodnevnim bivanjem v enem od Kompasovih hotelov in še posebno nagrado za najbolje izvedeno obvezno skladbo.
Prav tako smo bile tudi izbrane za nastop na zaključni prireditvi Naša pesem 88 v nedeljo, 17.4., kjer.so nastopili najboljši letošnji zbori. Prireditev je neposredno prenašala tudi televizija.
V soboto, 7. 5. smo pele tudi na koncertu nagrajenih zborov v ljubljanski Filharmoniji. Kljub pomembnosti je bil ta nastop za nas vseeno nekoliko utrudljiv, saj smo se prejšji dan vrnile z enotedenske turneje po Nizozemski. Ves napor pa je bil pozabljen ob prebiranju ugodnih kritik v časopisju.
Naša letošnja sezona je tako končana.
Bera priznanj in pohval je več kot ugodna, hkrati pa nam pomeni vzpodbudo in obvezo za nadaljnje delo. Še naprej pa se bomo držale svojega mota: »Ne pojemo zato, da bi tekmovale, tekmujemo zato, da bi bolje pele!«
MOJCA ČEPON
V Borovnici so sredi maja praznovali plesalci folklorne skupine Bistra svojo desetletnico. Krajanom in gostom so v dveh večerih priredili prijeten in z vso domačnostjo napolnjen kulturni program. V petek so zaigrali borovniški godci In zapeli fantje, v soboto pa so v triurnem programu plesalci, pod vodstvom Andreja Verblča, predstavili svoje desetletno delo.
21. revija pevskih zborov naše občine
21. in 22. aprila 1988 se je v Oš Ivan Cankar na Vrhniki odvijala 21. občinska revija pevskih zborov.
Prvi dan, v četrtek, so se predstavili otroški in mladinski pevski zbori z Vrhinike in iz Borovnice. Iz Oš Log - Dragomer ni bilo nobenega zbora, kar kaže, da je tam pouk glasbene vzgoje še vedno v krizi.
Razveseljivo je, da so OŠ dr. Ivan Korošec iz Borovnice po dolgem času letos zastopali kar trije zbori. Vse tri je vodil Jernej Jeršinovič. Vsi trije zbori so bili številni, kar kaže, da je zborovodja uspel za petje navdušiti veliko število učencev na šoli. OS
Pionirski pevski zbor iz Borovnice.
Ivan Cankar so letos zastopali štirje zbori. Helena Grbac je z veliko truda in občutka za lepo zborovsko petje pripravila Otroški pevski zbor COŠ in Mlajši mladinski Pevski zbor Oš I. Cankar. Tudi Otroški pevski zbor, ki ga vodi Julči Drašler, in Mladinski pevski zbor pod vodstvom Toneta Jurjevičiča sta doživeto odpela svoj program.
Na ta dan se je revije ter posveta zborovodij in ravnateljev udeležil tudi skladatelj in dirigent Radovan Gobec. Revijo je ugodno ocenil s pripombo, naj bi oba mladinska zbora (iz Borovnice in Vrhnike) pela troglasno brez klavirske spremljave.
Drugi dan, v petek, so v dokaj polni dvorani OŠ Ivan Cankar zapeli odrasli pevski zbori. To leto je bilo kar nekaj sprememb. Kot debitanta sta nastopila Mojca Oblak, ki je uspešno pripravila Mešani pevski zbor Drenov grič - Lesno brdo, in Mitja Drašler, ki vodi Moški pevski zbor Liko Verd šele štiri mesece, vendar uspešno. Iz Borovnice je letos prišel Moški pevski zbor Svoboda, tokrat zopet pod preizkušenim vodstvom Aca Mullerja. Vendar je vseeno škoda, ker je Mešani pevski zbor prenehal delovati. Ženski
■i«
Mlajši mladinski pevski zbor OŠ Ivan Cankar
pevski zbor Sinja gorica je letos nastopil v dvojni vlogi, samostojno in v kombinaciji z Moškim pevskim zborom IUV. Prav za to kombinacijo - da bi postal mešani zbor
- pa naj bi si prizadevali tako člani obeh zborov kot tudi zborovodkinja Majda Smrke
- Kos, saj bodo lahko že v naslednjem letu zapeli še ubraneje. V običajnem sestavu sta nastopila samo Mešani pevski zbor Dragomer pod vodstvom Jožeta Jasenovca in Dekliški pevski zbor Vrhnika pod vostvom Darinke Fabiani.
Večer je izzvenel v skupni pesmi Jurija Flajšmana Triglav.
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje
16. aprila je bilo v Ljubljani na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo območno tekmovanje za Cankarjevo priznanje. V prvem delu so tekmovalci reševali teste iz slovnice, v drugem delu pa so pisali proste spise - v vseh treh stopnjah so bile teme seveda različne. VIII. stopnji so bili spisi naslonjeni na literarno delo Gregorja Strniše. Dijakinja Srednje šole za družboslovje in splošno kulturo Barbara Savenc je na tekmovanju zasedla 7. mesto, danes pa objavljamo njen spis Umetnik in njegovo poslanstvo v pesniški izpovedi Gregorja Strniše.
UMETNIK IN NJEGOVO POSLANSTVO V PESNIŠKI IZPOVEDI GREGORJA STRNIŠE
Dan, ko bereš Strnišo, naj bo svetal in lep, da bo večja in mogočnejša hudičeva volja, ki jo oznanja.
In če je bivanje samo v znamenju hudiča, je lahko pesniški svet, ki ga oznanja Strniša, svet mitološke realnosti. Je libido, ki je večji od nadjaza, in dan, ki ga ne bo več.
In nekje med goro in Puščavo je umetnik. Sam v sebi pred tigrom in zato sam, daleč od živali, njega pa morijo sanje. Posluša klic pavov, opazuje moža, ki poseduje severnico in ljubi vrbo, ki ne bo nikoli umrla. Sanja o štirih osnovnih elementih in ve, da jim manjka še peti - umetnost.
... Jutri bodo cveteli jasmini. Vrt bo prepoln njihovega vonja. In spet bodo ljudje prileteli h kipu deklice s harfo. Spet bodo občudovali njeno belino, ki bo še bolj bela, ker bodo cveteli jasmini.
Drobni ljudje bodo v svoji radosti hodili po vrtu. Splašili bodo vse ptice, pohodili vse mravlje (velike stvari so pač važnejše), vrt bo poln njihovega petja, njihove hoje... In ljubezen bo veter in kamen bo solza, ko bodo igrali na harfo... Bela deklica pa bo sanjala o oblakih. In ljudi bodo premagale mravlje...
Svet bo še isti. O njem bo pisal Camus. O tem, da bi moralo biti tako kot ni, ko je v Ozamu vladala kuga in zakaj ni jokal za materjo. Kafka bo stal pred vrati postave in Mann bo sanjal o čarobni gori. Sartre se bo zgražal in spet bodo razžagali Freuda. In pesnik bo vzel Malega princa ali Pogumnega svinčenega vojaka. In sanjal bo svoje pesmi.
... Ko bodo drugo leto cveteli jasmini, bo praznik še večji. Več ljudi se bo zbralo na vrtu, več jih bo prišlo občudovat lepo deklico. In ko bodo zapele harfe, bodo v taktu najmilejših akordov prikorakale mravlje in spet zmagale...
In pesnik bo vedel, da pravljice niso dovolj. Vzel bo Kavčiča in šel živet na Pustoto.
Spozabil se bo in sanjal o čakrah. Pisal z nihalom in hranil paličnjake. Potoku bo tožil in ga prosil odpuščanja, ker je zapustil svojo deklico.
... Tista deklica, ki je bila najlepša takrat, ko je cvetel jasmin, pa je sanjala o oblakih. Sanjala je o Malem princu in Pogumnem svinčenem vojaku. Spet so prišli ljudje. Je pač cvetel jasmin. Prišle pa so tudi mravlje...
Pesnik je vedel, da deklica bere samo sebe. Ni bil larpurlartist, zato ni razumela. In on je povedal vetru:
»Šel bom in napisal pesem!«
In veter je vedel, da je tako prav. Tako se je štirim pridružil še peti osnovni element. Pesnik je pisal o štirih. Sam je bil peti.
... Spet so cveteli jasmini. Bil je spet praznik umetnosti. Pesnik ni prišel. Hodil je po stanovanju in vedel, da bo moral oditi, še zadnjič se je pogledal v dekličinih očeh, vzel psa in odšel. Tokrat harfa ni pela. Ni bilo mravelj. In ljudje niso odšli.
Pesnik tudi ni šel. Ostal je vkopan v svojih sanjskih okopih in roke je stegnil v nebo.
Bil je pesnik. Od sveta je imel samo vero vanj. Od noči je imel samo temo in od dne slepoto. In deklico, ko so cveteli jasmini.
In vendar je imel rad svet. Ljubil je Antigono in njenega paža in Motiza. Imel je rad ljudi, ki so vedeli, da jih bodo mravlje pognale in imel je rad blodne duše, ki jim je tudi sam pripadal.
Svetu je bil poslanstvo hudiča. Prepovedane sanje. Nor svet.
Bil je Strniša ali prešeren ali Prešeren ali vodušek. Ali Vodušek.
Bil je svet... svet. Živalsko odmaknjen in svoj in zato sam v sebi popoln. Kot tista stara zvezda, ki rešuje mornarje...
Obiskala sta nas ilustratorja
Mešani pevski zbor KUD Drenov grič - Lesno brdo
Srečale so se štiri gledališke skupine
Na občinskem srečanju gledališkin skupin v aprilu so se preostavne 4 skupine. Otroške in mladinske predstave so pripravili: Lutkovna skupina An - ban »Sanjsko miško« J. Snoja, gledališki krožek OS Log - Dragomer igro »Sonce in gora«, V. Podgorca in dramska skupina KUD Drenov grič - Lesno brdo »Strati« in »Strašilo motovilo«.
Predstavo za odrasle »Kam iz zadreg« je pripravila na novo ustanovljena Dramska skupina Gasilskega društva Podlipa - Smrečje. Predstava ]e imela dober obisk.
V četrtek popoldne sta na našo šolo prišla ilustratorja Jelka Godec Schmidt in Matjaž Schmidt.
Pričakali smo ju v naši telovadnici. Ko sta vstopila, smo veselo zaploskali, onadva sta se pa prisrčno smejala.
Nato sta nam pripovedovala o delu ilustratorjev. Že majhna sta začela z risanjem. Oba sta doštudirala slikarstvo. Rada rišeta in s tem tudi preživljata njuno družino. Delata predvsem dopoldne, veliko pa tudi zvečer in ponoči. Popoldne pa rišejo njuni otroci. Jelka rada riše nasmejane in vesele otroke, Matjaž pa zlobne čarovnice, v glavnem pa riše like in vse potrebno, kar imamo
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
Kruh
Vigred se naselila v dolini.
Rož je natrosila na zelene travnike, okrasila z njimi drevje po vrtovih in sadovnjakih, obdarila gozdove z mladim zelenjem in. ukazala stoterim pernatim pevcem, da so zapeli v pozdrav mlademu življenju, ljubezni in dobroti.
Ko je pobožalo sonce tisti lepi majski dan vso to lepoto, je stara Podbregarica Neža počasi hodila med njivami in travniki ter obujala spomine na ono nežno pomlad, ki je že zdavnaj vzela slovu.
Nedelja je bila in na polju ni bilo ljudi, saj je bil že teden dolg in sončen; nadelali so se in počivajo, da bodo jutri spet čili in sveži znova zaorali v dehtečo pomladno zemljo, jo rahljali in upali, da jim na jesen bogato povrne njihovo ljubezen.
Prav zato se je Neža ta dan tudi podala na sprehod - v miru si bo lahko ogledala lepote pomladi in nihče jo ne bo motil v njenih spominih. Devetdeset jih bo kmalu in zavedala se je, da pred njo ni več veliko pomladi - morebiti je prav ta, ki jo vidi, zadnja...
šla je med njivami v svoje misli zatopljena in njene oči so občudovale mlado vigred, njene misli pa so poromale daleč nazaj, ko je v njenem srcu, ki je zdaj že ob vsakem malo hitrejšem koraku boleče utripalo, še cvetela mlada vigred.
Da, živo' si je priklicala v spomin podobo svoje matere - dolgo dolgo je že od tedaj, ko so jo zadnjikrat gledale oči - toda v srcu je ostala njena podoba še vedno živa in taka kot tisti čas...
Res, ni bilo takrat tako kot dandanes. Le redko so ona, njene sestre in bratje videli kruh... Pa vendar...
Otročje kričanje jo je predramilo iz njenega razmišljanja, jo odvrnilo od njenih spominov, da se je materin obraz izgubil tam nekje med cvetjem in zelenjem. Veselo vriskajoč so se otroci pri-
podili po njivah in v svoji mladostni objestnosti in nepremišljenosti niso pomislili, da skačejo po semenu, ki so ga zgarane roke še včeraj z ljubeznijo položile v svežo zemljo. Tudi preko njive so se zapodili, kjer je mlada pšenica stegovala svoje lističe proti soncu in tako teptali mladi kruh, ki mu še ni bilo dano dozoreti.
Ustavili so se pred njo, pred Nežo. Eden izmed njih se ji je celo nasmehnil in jo pozdravil:
»Dober dan, teta mama!«
»Bog daj, otroci!« se jim je nasmeh-. nila. »Se igrate, ste veseli? Srečni ste lahko, ker imate mlade in čvrste noge. Še jaz sem vesela, ko vas gledam - radujem se z vami. Le nekaj bi vam rada svetovala, vas prosila... Ne zamerite mi tega...! To namreč, da ne bi tekali po njivah, saj je dovolj drugega prostora. Glejte! kruh raste tukaj - pomislite na to; kdo bi le bil tak, da bi premišljeno skakal po njem?«
»Meša se ji,« so si zašepetali med seboj in jo začudeno gledali. Eden pa se je opogumil in ji rekel:
»Ha, kje pa raste kruh? Ne vidim ga! Pri nas ga kupimo v trgovini, haha! In vidite, tukajle ga imam še lep kos; nisem ga mogel pojesti. No, morebiti pa se bo prijel in bo rastel, če ga vržem na njivo. Trd je že postal, ker ga nosim s seboj po soncu - mogoče bo tisti, ki zraste iz njega, bel in svež...«
»Saj ne veš kaj govoriš, ne veš, kako je to! Veste, otroci, včasih, ko sem bila še takšnale, kot ste vi sedaj, ni bilo kruha za vse, vsaj pri naši hiši ne. Praznik je bil pri nas tisti srečni dan, če je mama slučajno pekla kruh.«
»Oh, to ste bili pa res neumni, da ste ga pekli doma, ko pa dobiš v trgovini vedno svežega, pa Še nobenega dela ni z njim!« so se zasmeiali.
»O, pa tudi denarja ni bilo, ne za moko in še manj za kruh, tako je bilo, tako... Če hočete vam povem o tistih časih
»Ne, ne, ni treba, ker nimamo časa,
mudi se nam naprej, v gozd gremo...!« In že so odhiteli.
»Ojoj, otroci! Kruh ste pozabili, iz žepa je moral pasti tistemu...«
»O ne, teta, nisem ga pozabil, nisem. Le tako trd in suh je že in sem ga vrgel na - no, sem ga pustil na njivi,« je povedal in že«tekel za ostalimi.
»Saj ne vedo in ne pomislijo, kaj govorijo, ker ne morejo razumeti, da včasih ni bilo kruha. Pa kar takole so ga pustili, ojej!«
Spet je v mislih zagledala materino podobo.
Kos kruha je držala v roki in ga z nožem rezala na enake koščke, ter ga delila njim, njenim otrokom. Vsak je dobil svoj delček, le zanjo, za mater, ni ostalo ničesar, pa se je vendarle smehljala in bila srečna. Pa glej, od zadnjega odrezanega koščka se je odlomila drobtinica in padla na tla. Sklonila se je, jo pobrala in poljubila ter dala v usta. To je bil njen delež...
Spet je žalostno pogledala tja, kjer je ležal tisti kos kruha.
Previdno je stopila na njivo, da ne bi pomečkala mladega žita, se sklonila in pobrala kruh. Poljubila ga je kot nekoč njena mati tisto drobtinico in ga zavila v robec.
»Oni še ne vedo, se še ne zavedajo, kaj je kruh - jaz pa vem, ker sem doživela pomanjkanje in slabo bi se počutila, če bi ga pustila tukaj!«
Ni več gledalalepote pomladi, s kruhom v roki je odšla proti domu. Še so imeli konja v hlevu; veselo je zarezgetal, ko jo je zagledal. Razgrnila je robec in mu na dlani ponudila tisti kos kruha.
Pojedel je kruh in hvaležno pritisnil glavo k njenemu ramenu.
»Ti moj Pram! Ti ga še znaš ceniti!« ga je potrepljala po vratu in počasi odšla v hišo.
V gozdu za kozolcem se je oglasila kukavica - le enkrat samkrat je zakukala...
IVAN MALAVAŠIČ
STROKOVNA LITERATURA
Avguštin, C: Škotja Loka Bizjak. 1.: Slikanica o človeku Blundell, N.: Najbolj prebrisani goljufi tega sveta Casseli, G.: Življenje skozi stoletja Černelč, D.: Alergija Črne ptice
Edvard Kocbek - Poezija, kultura, politika
Erjavec, A.: Ideologija in umetnost
modernizma Erjavec, A.: Marksizem in sodobnost Ferenc, T.: Fašisti brez krinke Ferfila, B.: Teorija in praksa minulega
dela
Gorbačov, M.: Perestrojka Habič, P.: Vrhnika Hauck, P.: Ljubosumje Healey, T.: Elvis Kako deluje?: Človekovo okolje Kazenski zakon SFRJ in kazenski zakon SRS Korun, B.: Kondorjev klic Kos. M.: Industrializem Lacan, J.: Etika psihoanalize Lake, T.: Kako premagujemo žalost Lenarčič, M.: Smisel in spoznanje Lenardič. M.: Ekološka misel. - Politični organizmi. - Članki , Lovrenčič-Bole, C: Prekomorke Makarovič. J.: Kritika krščanske ljubezni
Medvešček. M.: Sladkorna bolezen Mesesnel. J.: Soška fronta Narodna zaščita
Novak, A.: Kranjska gora z okolico Novak. J.: Umetnost vida Novak-Markovič, O.: Koline Parker, M.: Najbolj presunljivi'spački
naše dobe Parker, S.: Človeško telo Pečjak, M.: Soja v kulinariki Petrič, E.: Od cesarja do voditelja Podgorelec, I.: Zaplešimo družabno
Radivojevič, G.: Največje skiivnosti na morskem dnu
Rakočevič, S.: Uvod v sistem državne uprave v SFRJ
Ramovš, J.: Socialni delavec in alkoholizem
Razboršek, V.: Kaj vem o alkoholizmu in drugih zasvojenostih
Recke, G. Von der: Sodobna domača peka
Slasti slovenskih kuhinj Slovenska bibliografija Strnad, J: Iz take so snovi kot sanje Šček, J.: Pot do učinkovite delovne
organizacije Šmicberger, D.: Partizanska sedma
sila
Titi. J.: Vodilni mlini in mlinarstvo
v slovenski Istri Ude, L.: Civilni pravdni postopek Unamuno, M. de: Umetnost in resnica Ureditev vrta
Vršeč. M.: Sodobna varnost in družbena samozaščita v SFRJ
Voglar. M.: Otrok in glasba
VVillfort, R.: Zdravilne rastline in njih uporaba
Zelenjava
Zlobec, C.
Priznam, rekel sem
Zveza komunistov in religija danes
LEPOSLOVJE Mladinsko:
Bitenc. J.: Slonček Jakonček
Golar, M.: Deček z jabolki
Golob, B.: Igrarije, besedne čarovnije
Mal. V.: Poletje v školjki
Muster, M.: Gladiator
Muster. M.: Obračun
Prešeren, F.: Pesem od Lepe Vide
Rogelj, S.: Bistrica Kalščica
Sekelj, T.: Padma, mala plesalka
Vojskovič, M.: Hiša št. 15
Za odrasle:
Božič. P.: Chubby was here Jalen, J.: Cvetkova Cilka
mi v delovnih zvezkih. Oba sodelujeta in rišeta za delovne zvezke matematike za nižje razrede. Najraje rišeta s tušem, kdaj tudi flomastri, vodenkami, temperi-cami in prav s slikarskimi barvami. Prav z veseljem sta nam pripovedovala o delu ilustratorja. Mi smo ju pa, radovedni, tiho poslušali.
Za spomin smo jima dali ilustracije učencev naše šole. Rekla sta, da jih bosta dala v okvir in obesila na steno. Obljubila sta tudi, da še prideta na Vrhniko, seveda če ju bomo povabili.
URŠKA JARC, 3.dr. Oš Ivan Cankar Vrhnika
Kuhar, H.: Jelka Messner. J.: Živela Nemčija Pečjak, V.: Socializem v Kozji vasi Srečanje literatov ob obletnici Cankarjevega rojstva Tomšič, F.: Kolobar Tomšič, M.: Kafra
Prevodi:
Bunin, I. A.: Vas
Cervantes. S. M.: Don Kihot
Collins, J.: Priložnosti
Defoe, D.: Robinson Crusoe
Fast. H.: Volilo
Fedin, K. A.: Mesta in leta
Fontane, T.: Effi Briest
France, A.: Bogovi so žejni
Goethe, J, W. von: Trpljenje mladega VVertherja
Gombrowicz. W.: Ferdydurke
Grey, Z.: Western Union
Lenz. S.: Vadbišče
Musil. R.: Zablode gojenca Torlessa
Roble-Grillet, A.: Djinn
Schneider. U,: Ljubezen ob Boden-skem jezeru
Schneider, U.: Vse zvezde z neba
Stendhal: Lucien Leuwen
Stevens, S. D.: Cagney Lacey
Svevo, I.: Kratko sentimentalno potovanje
Tagore. R.: Lačni kamni Voltaire: Kandid
Wallace, E.: Mož iz hotela Carlton Zweig, S.: Nestrpnost srca
Pesmi:
Babačič, E.: Malemu boksarju
Bor, M.: Med viharji in tišino
Brank. S.. Razpotje
Kovic, K.: Dežele
Kravos, M.: Ko so nageljni dišali
Kuntner, T.: Koprive
Pesmi štirih
Šega, V.: Skrhane sanje Šmit, J.: Vzeti kamen iz ust
4
MAJ 1988
NAS ČASOPIS
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V ŠPORTNO RITMIČNI GIMNASTIKI ZA PRVO IN DRUGO SELEKCIJO CICIBANK _
Uspeh Vrhničank
Športni delavci Oš Ivan Cankar, ŠŠD Kurir in Partizana Vrhnika so organizirali letošnje republiško prvenstvo v športni ritmični gimnastiki za najmlajše kategorije. Ta, v našem okolju relativno mlada športna disciplina, je zbudila precejšnje zanimanje med ljubitelji športa v občini, zato je bila športna dvorana zapolnjena do poslednjega kotička. Razlog za dober obisk je bil najprej kvaliteten sestav
Najboljše v drugi selekciji - Zaletel, Pilat in Dreškovič.
domačih tekmovalk, hkrati pa tudi želja, da bi videli, koliko so naše mlade tekmovalke sposobne narediti v konkurenci ljubljanskih klubov Partizan Narodni dom in Partizan Moste ter tekmovalk iz Murske Sobote, Kranja in športnega društva Bor iz Trsta.
Moramo priznati, da so deklice navdušile objektivno vrhniško publiko. Čeprav relativno mlade, so posamezne tekmovalke že sedaj prekoračile republiško povprečje. To so še zlasti Zala Zaletel, Rada Pilat, naša Elvira Dreškovič, Ana
Kokalj, Jasmina Cauševič, naša Erika Rakuša in cicibanke Sabina Ambrožič in Nina Piletič. Žal med cicibankami ni bilo naše mlade in nadarjene Petre Kastelic, ki prav tako spada v sam republiški vrh. Še zlasti nas veseli dejstvo, da so naše mlade tekmovalke tudi tokrat dokazale, da bodo vedno večkrat prisotne na mestih, ki prinašajo medalje. Elvira Dreškovič in Erika Rakuša, Sandra Bikar, Ana štrumberger, Mateja Krašovec, pa tudi Natalija Božič in Maja Agnjatovič so dokazale, da se lahko enakovredno kosajo z najboljšimi tekmovalkami iz Ljubljanskih klubov. To je samo dokaz več, da v naši občini kvalitetno delamo in da je Meta Mohar pravilno začrtala pot razvoja in selekcioniranja mladih tekmovalk. Občinskim strukturam, ki so zadolžene za financiranje kvalitetnega športa, pa ostaja, da najdejo možnosti, kako bi tem mladim in nadarjenim tekmovalkam omogočili normalen in pravilen razvoj.
REZULTATI: cicibanke: 1. Ambrožič (Partizan Moste) 17,95, 2. Piletič (Partizan Moste) 17,90, 3. Podlogar (Partizan Moste) 17,35, ... 5. Kraševec (ŠŠD Kurir Vrhnika) 16,65, itd.
Ekipno: 1. TVD Partizan Moste 53,20, 2, ŠŠD Kurir Vrhnika 49,30, 3. TVD Partizan Narodni dom 49,00 itd.
Prva selekcija - posamezno: 1. Kokalj (Partizan Moste) 18,30, 2. Čaučević (Partizan Moste) 18,30, 3. Rakuša (ŠŠD Kurir Vrhnika) 18,25 itd.
Ekipno: 1. TVD Partizan Moste I 54,80, 2. TVD Partizan Narodni dom 153,55,3. TVD Partizan Moste II 52,754, itd.
Druga selekcija - posamezno: 1. Zaletel (Narodni dom) 27,50, 2. Pilat (SD Bor) 26,90, 3. Dreškovič (ŠD Partizan Vrhnika) 26,82, 5. Bikar (ŠD Partizan Vrhnika) 25,90 itd.
Ekipno: 1. TVD Partizan Narodni dom 80,90, 2. ŠD Partizan Vrhnika 78,575, 3. SD Bor Trst 76,10 itd.
M. ARSIĆ
TRADICIONALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Mija-Max iznenadi!
Tradicionalnega turnirja v malem nogometu se je letos udeležilo relativno veliko število ekip. Nastopilo jih je 20 iz občine Vrhnika, iz Postojne in iz Ljubljane. Prikazane igre so bile kvalitetne in zanimive, še zlasti v zaključku, ko so se srečali najboljši. Na kvaliteto in borbenost so vplivale najbrž tudi nagrade, ki jih je podarila gostilna Trta, gibale pa so se v vrednosti od 200.000 din za prvo mesto do 20.000 din za tretje mesto.
Iznenadili so Borovničani, ki so nastopili pod imenom MIJA-MAX. Mikuž, Debevec, Kržič, Boris in Miro Mejač, Prvinšek, Petrič, Brlogar in Petkovšek so v polfinalu najprej premagali favorizirano ekipo SGP Grosuplje s 4:2, v finalu pa so deklasirali Olimpika iz Postojne z rezultatom 5:0.
M. ARSIĆ
Po 5. členu Pravilnika o podeljevanju plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika delavcem na področju vzgoje in izobraževanja v občini Vrhnika Odbor za podeljevanje
RAZPISUJE
PLAKETE    OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE
SKUPNOSTI VRHNIKA ZA LETO 1988
I. V letu 1988 bo po sklepu skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika podeljenih 5 plaket.
II. Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika bodo podeljene za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju.
Za plaketo lahko kandidirajo posamezni zaslužni delavci ali skupine delavcev, ki so dosegli izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja ter druge izredne rezultate, ki so bili doseženi z delom v vzgojno-izobraževalnih. vzgojno-varstvenih in drugih organizacijah združenega dela. z organiziranjem vzgojno-izobraže-valne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev.
Za plaketo lahko kandidirajo tudi organizacije združenega dela. delovne skupnosti, družbene organizacije in društva (v nadaljevanju: kandidati), ki so na področju vzgoje in izobraževanja dosegli izredne uspehe in so rezultat kolektivnega dela na področju občine Vrhnika.
III. Kandidate za podelitev Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika lahko predlagajo:
- Krajevne skupnosti
- Organizacije združenega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti
- Samoupravne interesne skupnosti
- Družbeno-politične skupnosti in organizacije
- Društva in družbene organizacije
- Zavod SR Slovenije za šolstvo. OE Ljubljana Predlogu za podelitev plakete je treba predložiti: 1. Podrobno utemeljitev predloga
, 2. Življenjepis s podrobnimi podatki iz življenja in dela kandidata 3. Mnenje KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Predlogu so lahko priložena tudi dodatna mnenja oziroma priporočila drugih organizacij, društev ter priznanih strokovnjakov.
IV. Odbor bo upošteval le tiste predloge, ki bodo odposlani do vključno 30. septembra 1988 v zaprti kuverti na naslov: OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VRHNIKA Vrhnika, Cesta 6. maja 1, z oznako »Razpis plakete OIS Vrhnika«.
V. ' Svečana podelitev Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika bo v začetku decembra 1988 ob Dnevu, prosvetnih delavcev.
ODBOR ZA PODELJEVANJE PLAKETE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
VRHNIKA
Širne Oblak in Pavle Baje, ki je vzgojil številne dobre košarkarje v Borovnici.
PRIJATELJSKA KOŠARKARSKA TEKMA
Fenol it Borovnica: Jadran (Trst) 77: 77 (29:30)_
Dvorana OŠ Borovnica. Gledalcev 50. Sodnika Oblak in Kobilica, oba Ljubljana. FENOLIT Borovnica: Peršin, Šuštar 4, Sviak 30, Nikolavčič 2, Modrijan 4, Kovačič 3, T. Turšič, Jevšek 2, Bajec 11, M. Turšič 2, Križnar 19.
JADRAN: Stare 20, Persi, Čuk 6, Banello 14, Corsa, Stanissa, Stoka 8, Pavlina 5, Rauber 4, Ban 14, Daneu 6.
Ko je ura na semaforju kazala 9 minut in 9 sekund igre, so z zapisniške mize prekinili tekmo. To je bil trenutek, ko je dolgoletni kapetan borovniških košarkašev zaključil kariero aktivnega igralca in je dres s številko 9 odstopil mlajšim soigralcem. Po 17 letih se je od aktivnega nastopanja poslovil Franjo Modrijan. Še dalje pa je ostal zvest košarki v Borovnici. V teh 17 letih je v domači ekipi odigral 14 sezon, v ekipi Vrhnike 3 sezone, 400 prijateljskih in prvenstvenih tekem in dosegel preko 6000 košev.
Domači tudi niso pozabili prekaljenega mednarodnega sodnika in gosta Borovnice Šimeta Oblaka, ki zaključuje kariero sodnika, še naprej pa ostaja na vodilnih mestih v domači košarki in mednarodnih forumih.
Sama tekma je bila zelo zanimiva. Medtem ko so gostje prevladovali v višini, so domači košarkaši s hitro igro in razpoloženimi Bajcem, Križnarjem in Sivko ves čas lovili rezultat. Izkazal se je še zlasti Sivka s trojkami, tako da je eden najzaslužnejših za ta rezultat. Po regularnem delu igre in ob neodločenem rezultatu sta se vodstvi kluba odločili, da podaljškov ne bodo igrali.
M. ARSIĆ
NAJVEČJI USPEH ŠAHISTOV VRHNIKE V ŠESTIH DESETLETJIH OBSTOJA
Vrhnika v zveznem finalu
Občinska košarkarska liga
Letos je Košarkarska sekcija FENOLIT pri TVD Partizan Borovnica organizirala Občinsko košarkarsko ligo, ki je trajala od 11.3. do 6.5.1988. V ligi je skupaj nastopalo 90 igralcev v 9 ekipah in sicer: Partizan Vrhnika, Coklarji, 1UV, Dren, Borovnica mladi, Dragomer, Blatna Brezovica, Ignac, Voljč - Fric in Povž
Tekme so bile odigrane ob petkih v dvoranah OŠ Ivan Cankar Vrhnika in COŠ dr. Ivan Korošec v Borovnici po naslednjem razporedu:
- 1. tekma ob 17.30 uri v Borovnici
- 2. tekma ob 19.00 uri v Borovnici
- 3. tekma ob 19.00 uri na Vrhniki
- 4. tekma ob 20.30 uri na Vrhniki Vse tekme je sodilo 6 sodnikov, zapisnikarji pa so bili trije.
Od predvidenih 36 tekem (9 kol) jih je bilo odigranih 32 (88,9%), 4 tekme (11,1 %) pa so bile zaradi nepopolnosti ekip registrirane z rezultatom 2:0 oziroma 0:0 brez boja. Ekipe, ki niso prišle na tekme, so bile kaznovane z odvze-, mom 1 točke.
Tehnične napake so bile dosojene 7igralcem (7,8%), 1 igralec (1,1 %) pa je bil zaradi neprimernega obnašanja izključen in kaznova tako, da v naslednjem kolu ni smel igrati ene tekme.
Vsi igralci in ostali prisotni na tekmah so se obnašali v športnem duhu, tako da organizatorji niso imeli problemov. Tekme so bile posebno v Borovnici do-
bro obiskane (cca 20-30 gledalcev na tekmo), na Vrhniki pa so občinstvo sestavljale predvsem ekipe, ki so čakale na tekmo, oziroma igralci, ki so svojo nalogo že opravili.
Glede neodigranih tekem pa naslednje: pokazal se je problem odnosa ekipa-tekmovalna komisija. Med samimi vodji ekip in igralci še ni zaživel takoime-novani »občutek dolžnosti«, da je potrebno o spremembi termina odigravanja tekme obvestiti tekmovalno komisijo. Ker tega niso storili, je bilo odločeno, da se tak malomaren odnos strogo kaznuje z odvzemom 1 točke. Menimo, da bo tak ukrep pozitivno vplival na tekmovanje v prihodnjih letih. Z neresnimi ekipami, ki niso prihajale na tekme (Blatna Brezovica, Povž in še posebno Ignac Voljč - Fric) pa bi se morali v prihodnji sezoni sestati in pogovoriti ali pa poostriti pravila in vsako ekipo, ki ne pride na tekmo, izključiti iz nadaljnjega tekmovanja.
Največji problem pa so v letošnjem tekmovanju predstavljali sodniki. Zaradi zavzetosti, igranja v ligi ali neresnosti sodnikov iz naše občine smo bili prisiljeni angažirati sodnika iz Ljubljane (Strickberger), ki je sodil vse tekme na Vrhniki, ostale tekme pa so sodili košar-Uarski zanesenjaki, ki nimajo ustreznega sodniškega izpita. To dejstvo prav gotovo ni pozitivno vplivalo na igralce vseh ekip, saj tudi ta liga (čeprav občinska) po kvaliteti košarke zasluži in zahteva višji sodniški nivo.
1. PARTIZAN VRHNIKA
2. COKLARJI
3. IUV
4. DREN
5. BOROVNICA MLADI
6. DRAGOMER
7. BLATNA BREZOVICA
8. IGNAC VOLJČ-FRIC
9. POVŽ
STRELCI:
Miklavžih (Blatna Brezovica), 162, Kokalj (Dragomer) 148, Zupan (Ignac Voljč-Fric) 131, Bajec (Coklarji) 130, Knapič (Partizan Vrhnika) 127, Kovačič (Coklarji) 121, Ogrin (Ignac Voljč-Fric) 119, Modrijan (Coklarji) 116, Ropret (Dren) 113, Guštin 111, Turšič 109 (oba Borovnica ml.), Bogataj (Dren) 103.
Vse igralce in vodje ekip vabimo 3. 6. 1988 ob 17,00 uri v Borovnico (zunanje igrišče OŠ Borovnica) na svečani zaključek OKL '88. Na tej prireditvi bodo pode-
Devetletna prvakinja
Malokdo se lahko pohvali, da ima samo 9 let, pa je že republiški prvak. Na nedavnem množičnem tekmovanju v športni ritmični gimnastiki v Ljubljani je bila mala Petra Kastelic prepričljivo najboljša in je osvojila prvo mesto. Čeprav je bila zaradi bolezni dolgo odsotna - zaradi tega tudi ni nastopila v ekipi Vrhnike na republiškem prvenstvu na Vrhniki - je z osvojenim prvim mestom v Ljubljani samo potrdila, da njen čas šele prihaja. Petra, iskrene čestitke.
LESTVICA:
8 8 0 605:428 +177 16 8 7 1 638:509 +129 15 8 5 3 487:483 +   4 13 (-1) 8 5 3 407:394 + 13 12 (-1) 8 4 4 518:522 -   4 11 8 3 5 484:534 - 50 11 (-1)8 1 7 411:457 - 46 8 (-1) 8 1 7 436:531 - 95 8 (-1)8 1 7 364:490 -126 8
Ijeni pokali in diplome najboljšim ekipam in igralcem. Odigrana bo tudi tekma med SELEKCIJO OKL'88 in BOROVNICO.
Za SELEKCIJO OKL'88 bodo nastopili: Knapič, Bijaz, Lipovec, Pahor, Vr-bančič (Partizan Vrhnika), Makuc, M. Gantar (IUV), Ropret, Bogataj (Dren), Kokalj, Sedlar (Dragomer), Miklavžin, Prestopnik (Blatna Brezovica), Zupan, Ogrin (Ignac Voljč-Fric) in Bole (Povž); selektorja sta Franci Petkovšek in Rajko Pire.
Uvrstitev šahistov Vrhnike v zvezni finale za Pokal maršala Tita je več kot presenetil šahovsko in drugo športno javnost Slovenije. Z uvrstitvijo na drugo mesto, takoj za prvoligašem Metalne iz Maribora in pred takimi šahovskimi ekipami, kot so Iskra, Ptuj, Murka in drugi, so šahisti Vrhnike dosegli največji ekipni uspeh v svoji več kot šest desetletij dolgi šahovski zgodovini.
Uspeh je za mnoge presenečenje. Za ekipo šahovskih entuzia-stov in zelo mlado ekipo Vrhnike je bila ta »eksplozija« pričakovana. Dolgoletno sistemsko delo, pravilno selekcioniranje, izjemna obojestranska korektnost na relaciji klub - igralec so prinesli tako lep in (ne)pričakovan uspeh. Gostiša, Justin in Čačič so Vrhničani, prve šahovske poteze, pa so naredili v šahovskih selekcijah OŠ Ivan Cankar. Razvojna pot je Gostišo pripeljala do naslova slovenskega mojstra s prvim balom za mednarodnega mojstra in do enega od najmočnejših šahistov Slovenije. Že tri leta zapored je republiški prvak, svojo bogato šahovsko znanje in izkušnje pa uspešno kaže tudi v dopisnem šahu. Justin in Čačič sta mojstrska kandidata in pričakujemo, da bosta še bolj razvila svoj talent. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na Mikca, Antoni-jeviča, Kariža, Kostadinova in Biz-
jaka, mladince, ki tvorijo ekipo z vzornim obnašanjem in korektnim medsebojnim odnosom.
Ob članski ekipi so lep uspeh dosegli tudi mladinci. V tekmovanju za Pokal Šahovske zveze Slovenije sta bila Ivanuša in Jereb prepričljivo najboljša in zasluženo jima je pripadel naslov najboljšega para Slovenije.
Tudi ženske se niso izneverile. V dovolj močni konkurenci je uvrstitev na 5. mesto uspeh, ki zaokroža vtis, ki so ga pustili šahisti Vrhnike v tekmovanju za Pokal maršala Tita na področju Slovenije.
Rogla, kjer je bilo republiško tekmovanje, je bila več kot srečen kraj za šahiste Vrhnike. Počakati moramo do zadnjega srečanja mladih vrhniških šahistov z enim od finalistov. Kot pravijo, v Pulo ne potujejo zato, da bi se samo učili. Nasprotno, želijo pokazati, da so zrela ekipa, ki lahko zmeša račune tudi najboljšim.
RAZVRSTITEV REPUBLIŠKEGA FINALA: 1. Metalna - Maribor 8 (12), ŠD Vrhnika 7 (13), 3. Iskra 7 (12,5), 4. Sloga - JNA 7 (11,5), 5. Radenska 6,5 (9), itd.
REZULTATI VRHNIKE: ŠD Vrhnika - Iskra 2,5:1,5
(Gostiša, Justin, Čačič, Mikac, Kariž)
- MIP Ptuj 3,5:0:5
- Metalna - Maribor 1:3
- Radenska 2:2
- SI. Bistrica 4:0
M. ARSIĆ
Ob prazniku turnir v Dragomer ju
,Ob občinskem prazniku so šahovski delavci iz Dragomerja organizirali vikend turnir, na katerem je nastopilo 19 šahistov iz naše občirle, iz Ljubljane in tudi šahisti, ki sicer živijo v naši občini, tekmujejo pa za druge klube in društva.
Igrali so 9 kol švicarskega sistema s tempom igre 2x15 min. Praznik iz Dragomerja, ki sicer nastopa za Murko je bil najboljši s 7 točkami. Dvakrat je remiziral, premagal pa ga je Arčon.
Razvrstitev: 1. Praznik (ŠK Murka) 7, 2. Čačič (ŠD Avtomontaža Vrhnika) 6,5, 3. Arčon (ŠD Avtomontaža Vrhnika), 6,5, 4. Miklavc (ŠD Fronta) 6,5, 5. Musič (ŠK Logatec) 6, 6. Vošpernik (ŠK Dragomer), 6, 7. Kavčič (ŠK Logatec) 6, itd.
M. ARSIĆ
Avtomontaža TOZD Kovinarska pomaga vrhniškemu šahovskemu društvu
Vrhniško šahovsko društvo se bo v bodoče Imenovalo ŠD AVTOMONTAŽA Vrhnika. Pod pokroviteljstvom DO Avtomontaža TOZD Kovinarska bomo lažje zagotavljali pogoje za razvoj vrhunskega šaha na Vrhniki.
Gospodarska in ekonomska kriza vedno bolj ogrožata normalno delovanje šahovskih klubov in društev. Zato ni slučaj, da se vedno več klubov obrača po pomoč h gospodarskim organizacijam. K temu jih prisiljuje skokovito naraščanje stroškov tekmovanj, ki so vezani na dolgotrajnejša bivanja v internatih, hotelih in podobnem. Redni viri financiranja s strani TTKS in ZTKO teh naraščajočih stroškov ne dohajajo več, zdi pa se, da je v takšni situaciji za vrhniško šahovsko društvo prehod v sponzorsko obliko sodelovanja edina možna rešitev. Povrhu vsega pa društvo vztrajno tekmovalno napreduje in se prebija v čedalje višje range tekmovanja.
Z vzpostavitvijo sponzorstva ŠD Vrhnika časovno nekoliko zaostaja za podobnimi procesi v konkurenčnih šahovskih kolektivih, to je v društvih in klubih iz slovenskega šahovskega vrha. Ti so si že dolgo tega poiskali pokrovitelje. Naj navedem le nekaj teh imen: METALNA Maribor, KOVINAR-MARLES, MURKA Lesce, ISKRA Ljubljana, RADENSKA, MIP Ptuj itd. Odslej bo med njimi tudi ime ŠD AVTOMONTAŽA Vrhnika.
Kaže poudariti, da gre pri sponzorstvu za obojestranski interes, reklamni za DO in finančni za klub oz. društvo. Medsebojne obveznosti ureja ustrezen samoupravni sporazum, ki sta ga Avtomontaža TOZD Kovinarska in ŠD Vrhnika pred nekaj dnevi sklenila in podpisala. Ocenjeno je, da bo letos znašala vrednost menjave uslug okoli tri milijone din, kar predstavlja tretjino letnega plana društva. Preostala sredstva bo društvo pridobilo iz drugih virov.
V svoji zgodovini je šahovsko društvo na Vrhniki že nekajkrat spreminjalo organiziranost in ime. Začetki segajo v leto 1925, ko je nastal prvi šahovski klub na Vrhniki. Sprva se je imenoval Š. K. Vrhnika, nekako od leta 1930 dalje pa Š. K. MOĆILNIK. Klubski prostor je bil v posebni sobi gostilne OBLAK, pozneje pa v bivšem Rokodelskem domu. Člani kluba so se sestajali v večernih urah. Udeležba je bila dobra. K temu so brez dvoma pripomogli razni interni klubski turnirji in simultanke mojstra ing. Janka PREKA, mojstra Longerja in velemojstra Vasje Pirca.
Pred vojno je klub tekmoval v ligi z Jesenicami, Bistrico, Ribnico, Rakekom in podobnimi mesti. V posamezni konkurenci so se člani udeleževali domačih in okoliških turnirjev. Med večje uspehe sodi četrto mesto Janeza PREKA na ljubljanskem amaterskem turnirju.
Med vojno je dejavnost zamrla, takoj po vojni pa se je aktivnost obnovila. Od
leta 1946 dal|6 je obnovljeni Š. K. Močil-nik nekaj let redno sodeloval na slovenskih tekmovanjih in je imel redne prijateljske stike s sosednjimi klubi v Logatcu in Rakeku.
Leta 1954 se je klub priključil Športnemu klubu Usnjar, kjer je deloval kot sekcija do leta 1962, ko je bilo ponovno obnovljeno samostojno šahovsko društvo z imenom ŠD Vrhnika. Novo ime se je ohranilo do današnjih dni.
Na razvoj ŠD Vrhnika so močno vplivali dogodki v Notranjski šahovski zvezi. Ta je nastala leta 1959 in je povezovala enote v Borovnici, Cerknici, Logatcu in Vrhniki. Pozneje se je v zvezo vključila še Postojna. Znotraj zveze so pričeli prirejati razna tekmovanja in prvenstva, ki so spodbujala in vnašala tekmovalni duh. Krepilo se je tudi delo z naraščajem. Slednje zlasti na Vrhniki, kjer so se postopoma porajali kvalitetni šahisti, ki so vedno pogosteje presegali regijske meje in se uveljavljali v republiški konkurenci.
Sprva v pionirski konkurenci. Pionirsko moštvo je trikrat osvojilo naslov republiškega prvaka in je na državnem prvenstvu osvojilo enkrat celo drugo mesto. Sledili so uspehi v mladinski konkurenci, kjer je bila dosežena vrsta odličnih uvrstitev. Na prvem mestu kaže omeniti naslove mladinskih prvakov Leona Go-stiše in pozneje še Matjaža Justina.
V posamezni članski konkurenci je doslej največ dosegel mojster Leon Gostiša, ki je trikrat zapored osvojil naslov republiškega prvaka (1985, 1986 in 1987). Pozabiti pa ne smemo tudi drugih članov društva. Teh je trenutno okoli 60, med njimi devet mojstrskih kandidatov, dve mojstrski kandidatki, več kot deset prvokategornikov itd. V glavnem gre za mlajše šahiste, ki še gradijo svojo šahovsko pot. Po jakosti in tudi perspektivah velja društvo za eno od vodilnih, šahovskih sredin v Sloveniji.
Slednje dokazujejo zlasti moštveni rezultati. Društvo je član prve slovenske šahovske lige, v kateri se uvršča od četrtega do šestega mesta. Poleg kombiniranega moštva, s katerim se društvo vključuje v ligo, ima društvo tudi vse samostojne selekcije v članski, ženski, mladinski in pionirski konkurenci.
Največji moštveni tekmovalni uspeh je društvo doseglo letos v tekmovanju za Pokal M. Tita. Prvič v zgodovini vrhniškega šaha je uspel moštveni preboj v zvezno tekmovanje. Z drugim mestom na republiškem finalu se je društvo uvrstilo med šestnajst najuspešnejših moštev v Jugoslaviji in bo v kratkem (konec maja) tekmovalo za zvezni pokal z moštvi Bosne, Partizana, Crvene zvezde, Mladosti itd.
Načrtov je veliko. V posamezni konkurenci največ pričakujemo od Leona Go-stiše, tudi v državnem merilu. Za njim je vrsta mladih, kot so Matjaž Justin, Sašo Čačič, Denis Arčon, Blaž Ivanuša in drugi.
NAS ČASOPIS
MAJ 1988
S
NAŠ ČASOPIS
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
URADNE OBJAVE
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, It. 9/85) in 2. člena odloka o družbeni konlroli cen (Uradni lisi SRS! It. 17/85) je Izvršni svel Skupščine občine Vrhnika dne 19/5-1988 sprejel
ODREDBO O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1. člen
Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, St. 9/85): osnovne komunalne storitve in stanarine, ki so jih organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti oblikovale v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje. •
2. člen
Ne glede na 1. člen te odredbe smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti cene svojih storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe povečati, in sicer:
a) stanarine od 1/6-1988 dalje: 35%.
b) osnovne komunalne storitve od 1/6-1988 dalje:
- distribucija vode (ostali uporabniki in JLA): 61 %
- kanalščina (ostali uporabniki); 60%
- odvoz smeti (ostali uporabniki); 79%.
3. člen
Z dnem. ko začne veljati ta odredba prenehata veljati Odredba o določitvi najvišjih cen (Nas časopis. Uradne objave št. 9. 9/2-1988) in Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen (Naš časopis, Uradne objave It. 10, 30/4-1988).
4. člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah glasila Naš časopis.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRSNI SVET
številka: 3/5-038-04/88 Datum: 19/5-1988
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Peter PETKOVŠEK 1. r.
Na podlagi 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS št, 47/86) ter 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79, 5/82, 11/86 in 21 87) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 19/5-1988 sprejela
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE VRHNIKE
Vrednost točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika za mesečno odmero, znaša 0.046 din.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah glasila »Naš časopis« in velja za leto 1988.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
Številka: 3/7-420-01/85 Datum: 20/5-1988
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Herman BOLE ing.. I. r.
Na podlagi 219. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS. št. 44/82), 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 31/73. 1/82, in 2/86) in 234. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19, 5, 1988 sprejela
SKLEP
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1987
1. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1987, ki ga je pregledala strokovna komisija, imenovana od Izvršnega sveta občinske skupščine.
Zaključni račun izkazuje: davki in prispevki:
2. člen
- predpisi prispevkov in davkov
- predpisi obresti stroškov izterjave
- plačila prispevkov in davkov
- odpisi na prispevkih in davkih
din
3.366.570,669 2.899,613
3.303.947.677 3.490.147
Zaostanek na dan 31. 12. 1987 62.125.779,-din
3. člen
Zaključni račun obsega:
- bruto bilanca -K.D-6
- bilanca -ZR-1
- pregled dolgov in predplačila -ZR-3
- pregled skupno doseženega prometa za leto 1987
4. člen
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Našega časopisa.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBĆ1NE VRHNIKA Številka: 4/1-010-012/87 Datum: 23. 5. 1988
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Herman BOLE ing., 1. r.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, St. 23/77). 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in statuta krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje je Skupščina Krajevne skupnosti POD-LIPA-SMRECJE z dne 21. 5. 1988 sprejela
SKLEP 1 O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI PODLIPA - SMREČJE.
1. člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti PODLIPA-SMRECJE.
2. člen
Referendum bo v nedeljo 19. 6. 1988 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija krajevne skupnosti.
3. člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo porabljena za izvedbo programa krajevne skupnosti in sicer:
REKONSTRUKCIJA CESTE, PO TEHNIČNI DOKUMENTACIJI
Skupna vrednost programa znaša 450000000.- din. S samoprispevkom bo zbrano 100000000.-. Način zagotovitve manjkajočih sredstev je razviden iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje.
4. člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje od 1. 8. 1988 do 31. 7. 1993
5. Člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje po stopnji 1,5 % od naslednjih osnov:
1. delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka.
2. občani, ki prejemajo pokojnino.
3. Delovni ljudje, ki samostojno, kot glavni, ali kot postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka.
4. delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
- glavni poklic od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu od dejavnosti v istem letu.
5. Delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu. od katerih se plačuje davek po odbitku, ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške.
Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega Člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 5 % delovni ljudje in občani od kataster-skega dohodka negozdnih zemljišč.
6. člen
Samoprispevka ne bodo plačevali občani od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnih, od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vjaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevka tudi ne bodo plačevali delavci, katerih osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.
7. člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem Žiro računu pri SDK Vrhnika.
8. Člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih letno poročal skupščini krajevne skupnosti na zboru občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirala SDK in občinska uprava za družbene prihodke Vrhnika.
9. Člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob izplačilu, zavezancem od kmetijske, obrtne in poklicne dejavnosti pa občinska uprava za družbene prihodke Vrhnika. d
10. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani v KS Podlipa - Smrečje, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in tudi zaposleni občani mlajši od 18. let.
U. člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma, se smiselno uporabljajo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščine.
Referendum bo vodila volilna komisija krajevne skupnosti, ki bo tudi ugotovila rezultate referenduma.
Izid referenduma bo objavljen na krajevno običajen način. Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev odloČila na referendumu za samoprispevek.
12. člen
Na referendumu bodo glasovali delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost PODLIPA - SMREČJE GLASOVNICA
Na referendumu dne 19. 6. 1988 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti_
za financiranje
rekonstrukcije ceste Podlipa - Smrečje-
glasujem žig
ZA
glasuje se tako, da obkroži besedo ZA tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja in besedo PROTI, tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13. člen
Sredstva za izvedbo referenduma bo zagotovila krajevna skupnost PODLIPA - SMREČJE
14. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način.
Predsednik skupščine KS Julka Kosič 1. r.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS Št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2787), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 19. 5. 1988, sprejela
ODLOK
O   UREDITVENEM   NAČRTU   VZGOJNO VARSTVENE ORGANIZACIJE ANTONIJE KUCLER NA VRHNIKI, ENOTA BOROVNICA
L UVODNE DOLOČBE 1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt vzgojno varstvene organizacije Antonije Kucler na Vrhniki, Enota v Borovnici, ki ga je izdelal Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje, izdelavo tehnične dokumentacije objektov ter inženiring, januarja 1988, pod št. 11/88.
II. VSEBINA UREDITVENEGA NAČRTA 2. člen
1. Obrazložitev k ureditvenemu načrtu
2. Predhodna soglasja
3. Grafične priloge:
4. Posnetki obstoječega stanja
- geodetski posnetek - 1:500
- katastrski posnetek - 1:500
- posnetek komunalnih vodov - 1:500
5. Izvleček iz dolgoročnega plana - 1:5000
6. Zasnova
- situacija - širše območje - 1:500
- arhitektonska situacija, urbanistični pogoji - 1:500
- promet - 1:500
- komunalna ureditev - 1:500
- parcelacijski načrt
III. OPIS MEJE OBMOČJA PO PARCELNIH MEJAH 3. člen
Meja ureditvenega območja poteka deloma po parcelnih mejah, deloma parcele seka: 297/1, 300/1. 302/1, 303/1. 304/1, 305/1. 306/1 308/1, 300/2. 385, 308/3, 342 k. o. Borovnica.
Potek meje:
Začetek meje je vogalna točka na jugu ureditvenega območja, na meji parcele št. 318/3. Do druge vogalne točke na jugovzhodu poteka po parceli št. 342 in deloma po parceli št. 308/2. Do tretje vogalne točke na severozahodu poteka po peš poti. ki prečka parcele št. 306/ 1, št. 305/1, št. 304/1, št. 303/1, št. 302/1, št. 300/1 in št. 297/1. Do četrte vogalne točke na SZ poteka deloma po parcelni meji št. 297/1 in Št. 300/2. Približno po štiridesetih metrih se obrne proti jugu in do začete točke poteka po parcelah št. 300/2, št. 303/1, št. 304/1, št. 305/ 1, po parcelni meji št. 306/1 in po parceli št. 308/3,
IV. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO 4. člen
Površina območja urejanja je namenjena ureditvi in izgradnji objekta vzgojno varstvene organizacije Antonije Kucler na Vrhniki, Enota v Borovnici.
a) Obstoječe:
Na območju ureditve je pomožen objekt z začasno funkcijo, ki se ob ureditvi območja odstrani.
b) Predvideno:
Objekt vzgojno varstvene organizacije Antonije Kucler na Vrhniki, Enota v Borovnici, je namenjen dnevnemu varstvu in vzgoji otrok od sedmega meseca do vstopa v šolo ter raznovrstnim oblikam vzgojnega dela z otroki od tretjega leta do vstopa v šolo.
Program predvideva:
A) I. faza ureditve
a) Izgradnja objekta s prostori za varstvo sto otrok, razdeljenih v dve starostni skupini in pomožnimi prostori:
- I. skupini za mlajše otroke sta namenjeni dve igralnici (A. B) s prostori za nego, garderobo in sanitarije
(A - za otroke, stare do dveh let) (B - za otroke, stare do treh let)
- II. skupini za starejše otroke so namenjene tri igralnice (C, D, F.) s prostori za garderobo in sanitarije ter shramba zunanjih igral in zunanje sanitarije:
(C - za otroke, stare od treh do štirih let) . (D - za otroke, stare od Štirih do petih let) (E - za otroke, stare od petih do sedmih let)
b) Igrišča:
- za mlajšo skupino otrok
- za starejšo skupino otrok
igrišča ob igralnicah z neposrednim izhodom iz igralnic
c)
- parkirni prostor
- dovozna pot
- dostopne peš poti
B) II. faza možnosti razširitve
- izgradnja po ene učilnice za obe skupini otrok
C) III, faza ureditve
- izraba podstrešja
- izgradnja zunanjih stopnic
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
5. člen
A) Pogoji za urbanistično oblikovanje območja
Daljša stranica objekta VVO je orientirana proti vzhodu in vzporedna s Paplerjevo ulico.
Odmik od obstoječe peš poti ob igriščih je min. 6m, odmik od linije ulice ob šoli je min, 3m.
Vhoda za starejšo in mlajšo skupino otrok sta ločena in dostopna s pločnika ob parkirišču.
Vhod v servisni-gospodarski del je neposredno s parkirišča.
B) Pogoji za arhitektonsko oblikovanje objekta
Objekt WO:
- Tlorisni gabarit:
a) v I, fazi: 44,60m x 23,00m ± l,00m
b) v II. fazi: 49,40m ± 1,00m x 23,00m ± 1,00m
- Objekt je pritličen z možnostjo izrabe in ureditve podstrešja (mansarde)
- Streha je simetrična dvokapnica v naklonu 36, krita z opečnim zareznikom rdeče barve
- Višina kapi je v višini spodnjega roba plošče
- Kota pritličja je 300,00 m
- Vse fasade so aktivne in ometane z ometom grobe strukture
- Odprtine na čelnih fasadah so zasnovane simetrično na os, ki poteka v slemenu
Zunanje igralnice so z neposrednim dostopom, predvidene ob vsaki igralnici na vzhodni strani objekta.
Igrišče za mlajšo skupino otrok je na jugovzhodnem vogalu območja in izvedeno kakor je prikazano v grafični prilogi ureditvenega načrta.
Igrišče za starejšo skupino otrok je na severnem delu območja in izvedeno kakor je prikazano v grafični prilogi ureditvenega načrta.
Igrišča so ograjena z ograjo višine 1 m iz lesenih letev med betonskimi stebrički.
VI. POGOJI GLEDE PROMETNEGA IN KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA
6. člen
a) Pogoji glede prometnega urejanja območja
Vozna pot do parkirnega prostora je po obstoječi dostopni poti ob Šoli, ki se navezuje na Paplerjevo ulico.
Parkirni prostor obsega 14 parkirnih mest in zavzema površino na zahodni strani ureditvenega območja.
Peš pot do objekta VVO je po predvideni glavni peš poti. ki povezuje Paplerjevo ulico in obstoječo peš pot ob igrišču, katere del je v območju ureditve, kakor je prikazano v grafični prilogi ureditvenega načrta.
Površine parkirnega prostora s pločniki so asfaltirane. Površine glavne peš poti in pčloščadi ob vhodih v objekt VVO so tlakovane z betonskimi tlakovci.
b) Pogoji glede komunalnega urejanja območja Kanalizacija je zasnovana v ločenem sistemu.
Kanalizacija fekalne vode se spelje preko pretočne greznice v obstoječe kanalizacijsko omrežje.
Meteorna voda se spelje ločeno in priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje z ločenim priključkom.
Vodovodno omrežje se priključi na obstoječi hidrant v Paplerjevi ulici.
Napajanje z električno energijo se izvede iz obstoječe transformatorske postaje ob šoli.
Zunanja osvetlitev je predvidena ob glavni peš poti od Paplerjeve ulice do igrišč, parkirnega prostora in dovozne poti ob Šoli.
Telefonski priključek se izvede iz obstoječega PTT omrežja, pogoji bodo podani s soglasjem soglasodajalca.
Plinska postaja za shranjevanje jeklenk je locirana ob vhodu v gospodarski del in od objekta oddaljena 3 m.
Ogrevanje objekta se izvede z lastno kotlovnico na lahko kurilno olje. Cisterna za olje je dvoplaščna in vkopana v teren. Višina nasipa nad cisterno je maksimalno 1 m nad koto pritličja.
c)
Proste površine in površine za igrišča so travnate in urejene po projektu zunanje ureditve.
Na površinah ob peš poti in parkirnem prostoru sta predvideni dve liniji dreves (listavci - enotno).
VII. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV
V PROSTOR
7. člen
Igrala na igriščih morajo biti oblikovana funkcionalno in varno.
Sestavni del glavnega projekta (PGD) je tudi načrt barvanja fasad in ostalih zunanjih delov objekta z barvnimi vzorci za vse barve.
Potrebna je izgradnja hidrantnega omrežja kot določa pravilnik o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SRS št. 44/83).
Odsek NNO, vzporeden s Paplerjevo ulico se projektira z možnostjo priključitve bodočih objektov na vzhodni strani ulice.
Plinska postaja se izvede v skladu s pravilnikom o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ št. 20/71).
Višina dimnika mora biti določena z mnenjem hidrometeorološkega zavoda SRS.
Objekt, zunanja ureditev in protipožarne varnostne naprave se dokončno urede v prvi fazi.
VIII. ETAPE IZVAJANJA PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA
NAČRTA
8. Člen
Ureditveni načrt se izvaja v treh fazah.
V prvi fazi se zgradijo tri igralnice za starejšo skupino otrok in dve igralnici za mlajšo skupino ter pomožni prostori.
Možna je izgradnja v dveh etapah, v prvi se zgradijo prostori za starejšo skupino otrok in pomožni prostori, v drugi se zgradijo prostori za mlajšo skupino.
V drugi fazi je predvidena izgradnja ene igralnice za starejšo skupino otrok in ene za mlajšo skupino, kakor je prikazano v grafični prilogi ureditvenega načrta.
V tretji fazi je predvidena ureditev in izraba podstrešja ter izgradnja zunanjih stopnic.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMUIŠČ, KI SE NE ZAZI-
DAJO V I. FAZI
9. člen
Prostor, predviden za stopnice, se uredi kot parkirni prostor. Prostor, predviden za dodatne igralnice, se uredi kot zelena površina.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
10. člen
Investitorji in izvajalci objektov morajo dosledno upoštevati določila besednega in grafičnega dela ureditvenega načrta in pogoje soglasij, ki so sestavni del prostorskega izvedbenega načrta.
XI. KONČNA DOLOČILA
11. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na sedežu krajevne skupnosti Borovnica.
12. Člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah glasila »Naš Časopis".
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
Številka: 3/6-350-04/88 Datum: 20. 5. 1988
inž. Herham BOLE, 1. r,
PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
OBRAVNAVANI NA SEJAH ZBOROV SO VRHNIKA, 19. 5. 1988
Delegacija Krajevne skupnosti Ligojna je na 18. seji ZKS, dne 13. 4, 1988 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
2. faza hidromelioracije v Ligojni je bila zelo slabo izvedena. Delegati oz. lastniki te zemlje prosijo, da bi se to uredilo, da bi lahko to zemljo Se obdelovali.
ODGOVOR je pripravila Kmetijska zemljiška skupnost Vrhnika:
Hidromelioracija Podlipska dolina I in IV je bila končana spomladi 1987. 1.7. 1987 je bil opravljen tehnični pregled za izdajo uporabnega dovoljenja. Na pregledu jebilo ugotovljeno, da je melioracija izvedena v skladu s projektom. Za nastale manjše spremembe pa je moral investitor naknadno pridobiti soglasje projektanta. Kljub temu je komisija ugotovila nekaj pomanjkljivosti, za katere odpravo je bil zadolžen investitor: KZ Vrhnika.
Tudi posebna komisija v sestavi predstavnika melioracijskih udeležencev, predstavnika pospeševalne službe in predstavnika kmetijsko zemljiške skupnosti je spomladi 1987 pregledala melioracijsko območje in vse pomanjkljivosti zapisala. Na podlagi tega zapisnika je potem takratni Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane odobril investitorju dodatna sredstva za odpravo pomanjkljivosti melioracije, Investitor, to je Kmetijska zadruga Vrhnika je preko celega leta 1987 izvajala dodatna melioracijska dela.
Kljub temu je nekaj nujno potrebnih melioracijskih del ostalo, katera pa bodo po zagotovilu investitorja dokončana v maju 1988. Navedena melioracijska dela je potrebno izvesti na delu melioracije pod Veliko Ligojno v kraju Polšniki na površini cca 2 ha zemljišč, Poleg tega mora investitor v skladu s sklepom komasacijske komisije nasuti oz. utrditi Še pot pare. Št, 827 in zgraditi propust preko jarka pare, št. 821 in propust preko jarka pare. št. 804.
Ob tem je potrebno poudariti, da so vsa dela, katera so se izvajala oz. se Se izvajajo po opravljenem tehničnem pregledu z dne 1. 7. 1987, dodatna dela, katera niso bila predvidena z osnovnim projektom, Potrebe po nujnih dodatnih delih so se pokazale naknadno (zamočvirjenost določenih parcel, detaljna izravnava parcel), delno pa so nastale zaradi komasacije oz. nove delitve zemljišč (izgradnja propustov).
Napram zastavljenemu delegatskem vprašanju lahko trdimo, da so bila do pričetka nove vegetacijske sezone 1988 vsa kmetijska zemljišča hidromelioracije Podlipska dolina I in IV (faza 2) razen v zgoraj omenjenih Polšnikih (cca 2ha), urejena in sposobna za kmetijsko obdelavo.
Delegacija Krajevne skupnosti Zaplana je na 18. seji ZKS, dne 13. 4. 1988 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
••Kako je z izgradnjo vodovoda v Krajevni skupnosti Zaplana?« Ob uvedbi samoprispevka II. faze izgradnje vodovoda je bilo krajanom marsikaj obljubljeno, nič od tega pa ni realizirano!
ODGOVOR je pripravil SKOCES Vrhnika:
Program izgradnje II. faze oskrbe z vodo je bil objavljen v posebni izdaji Našega časopisa v februarju 1985.
V oceni investicijskih stroškov so bila ocenjena tudi potrebna sredstva za ureditev dela lokalnih vodovodov. Za potrebe KS Zaplana smo v program predvideli raziskave za nov vodni vir in izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije (PGD in PZI). V tem letu je Geološki zavod iz Ljubljane opravil tudi hidrogeološke raziskave in jih dokončal v letu 1986 s črpalnim poizkusom in oceno kvalitete vode iz Majerjeve grape. Analize kvalitete vode so pokazale, da je voda iz omenjenega izvira bakteriološko oporečna. Predlagal je dve varianti razreševanja in sicer:
1. oskrba iz izvira Češnjevec
2. oskrba iz logaškeea vodovoda.
Poleg tega je Komunalno podjetje Vrhnika izdelalo idejno programsko rešitev vodooskrbe Zaplane v treh variantah od katerih je najbolj racionalna oskrba iz logaškega vodovoda. V letu 1987 so nato potekali razgovori s predstavniki Gradnika, ki je upravljalec centralnega vodovodnega sistema. Obvestili so nas, da bo možna priključitev Zaplane na njihov vodovodni sistem šele po letu 1989, ko bodo v Logatcu razrešili problematiko vodooskrbe visokih con.
C/TOstali problematiki smo krajevno skupnost obvestili že v preteklem letu.
6
MAJ 1988
NAŠ ČASOPIS
Plan uresničevanja srednjeročnega plana SKOCES Vrhnika za obdobje 1986-90 v 1988
I. UVOD:
Plan za leto 1988 je izdelan na osnovi srednjeročnega plana SKOCES Vrhnika za obdobje 1986-90, resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Vrhnika za leto 1988 in znanih pogojev gospodarjenja.
V preteklem letu sprejeti A, B, C program (CCN Vrhnika, kanalizacija, zaščita vodnega vira) je dobra strokovna osnova za nadaljevanje vseh potrebnih strokovnih aktivnosti.
Pomembne so tudi vse aktivnosti za izboljšanje varovanja okolja na vseh nivojih našega dela in življenja.
Težave, ki so nastale v jeseni 1987 pri aktivnostih za gradnjo CĆN Vrhnika, bodo v prvem trimesečju leta 1988 razrešene s pridobljenim pozitivnim soglasjem revizijske komisije pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Omenjeno naložbo bo OVS Ljubljanica-Sava sofinancirala do 60% predračunske vrednosti. Poleg tega bomo morali pridobiti investicij-sko-tehnično dokumentacijo za gradnjo primarnih kolektorjev in objektov, ki bodo omogočili obratovanje čistilne naprave. V programu zaščite vodnega vira bomo zgradili del povezovalnega »D« kanala v Borovnici in opravili potrebno preveritev generalne rešitve kanalizacijskega omrežja.
Na področju vodooskrbe bomo nadaljevali s programom II. faze (rekonstrukcija cevovoda Drenov grič In Hrib-Matilda na Vrhniki) pridobili potrebno Investicijsko-tehnično dokumentacijo za objekte, ki bodo zgrajeni v letu 1988 in 1989.
V cestnem gospodarstvu si bomo prizadevali za izboljšanje materialnega položaja izvajalcev. Posodobili bomo del lokalne ceste v Zaplani do občinske meje s SOb Logatec ter v jeseni preplastili še propadajoče cestišče od mostu čez Ljubijo do podvoza AC Vrhnika-Razdrto v smeri proti Pokojišču,
V skladu z dogovorom bo ŽG ŽGP Ljubljana uredil na cesti do kamnoloma meteorno odvodnjavanje in cestišče pripravil za asfaltiranje v prihodnjem obdobju.
V okviru programa skupne komunalne rabe bomo najprej zagotovili osnovni program vzdrževanja (ceste, trgi, ulice, parki, zelenice) in zimske službe ter vso pozornost namenili razreševanju cestno-prometne varnosti v občini. Na Logu in v Dragomerju bomo asfaltirali šolsko cesto, v Borovnici uredili del pločnikov, na Vrhniki zgradili del meteorne kanalizacije, ob MC 1/10 proti Sinji gorici pa avtobusni postajališči. '
Strokovna služba skupnosti bo pomagala pri realizaciji referendumskih programov v posameznih krajevnih skupnostih.
V letu 1988 bo prišlo tudi do sprememb obračunskega zakona, ki je povzročil drugačen način zagotavljanja sredstev za skupno in splošno porabo iz osebnih dohodkov delavcev. Na ta račun se bo več sredstev zagotavljalo iz BOD in manj iz dohodka OZD. Z novim načinom bo BOD višji med drugim tudi za komunalno-cestno gospodarstvo (1,52% in 0,55%). Ocenili smo, da bi z enakimi prispevnimi stopnjami zbrali nominalno približno 15% več sredstev, če prispevnih stopenj ne bomo ustrezno korigirali, in ob predpostavki, da bodo realizirani prilivi enaki planiranim, Dokončno odločitev bomo sprejeli na skupščini skupnosti v aprilu 1988.
V okviru programa enostavne reprodukcije si bomo prizadevali za sprejem takih cen komunalnih storitev in uslug, ki bodo zagotavljale vsaj enostavno reprodukcijo.
V okviru Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in Skupnosti za ceste Slovenije bomo sodelovali pri spremembah in dopolnitvah zakonodaje in dogovorjenih nalog. Manjša odstopanja od planiranih nalog bo skupščina prepustila v odločanje interesnim odborom in predsedstvu skupščine.
4.2. Meteorno odvodnjavanje Turšič-Elektron (Vrhnika) 100.000
4.3. Rekonstrukcija kanala Krimski odred na Verdu 31.000
4.4. Kanalizacija ČUŽA na Vrhniki 13.000
4.5. Rekonstrukcija kanalizacije na Voljčevi (Vrhnika) 25.000
5. CČN Vrhnika I. faza 1,253.000 5.1. Gradbena dela, oprema z montažo, ostali stroški
6. Sofinanciranje DS SSS SIS Vrhnika 14.500
7. Odplačilo anuitet za III. fazo CĆN (predčiščenje) 2,350
8. Nepredvidene naloge 32.742
SKUPAJ:
2,536.936
OBRAZLOŽITEV k planu uresničevanja srednjeročnega plana SKOCES Vrhnika (10 KKR) za obdobje 1986-90 v letu 1988
Plan prihodkov je ocenjen na zbranih sredstvih povračil 1,52% na BOD v letu 1987 skladno z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine za leto 1988, Pri tem moramo poudariti, da je prišlo v letošnjem letu do sprememb obračunskega zakona, ki je povzročil drugačen način zagotavljanja sredstev za skupno in splošno porabo iz osrednjih dohodkov delavcev, ocenjujemo, da bomo z enako prispevno stopnjo zbrali nominalno približno 15% več sredstev, če prispevne stopnje 1,52% na BOD ne bomo ustrezno korigirali in ob predpostavki, da bodo planirani prihodki realizirani v celoti. Zaradi perečih problemov razreševanja komunalne problematike smo se odločili, da se podpisnice Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SKOCES Vrhnika za obdobje 1986-90 same odločijo za eventualno znižanje (1,33% na BOD). V primeru, da do tega ne bo prišlo, bomo sredstva namenili za investicijsko vzdrževanje meteorne kanalizacije.
Osnovni program vzdrževanja je planiran v zmanjšanem obsegu kot v preteklem letu tudi zaradi precej višjih cen komunalnih storitev.
Posebno pereče bo stanje pri vzdrževanju javne razsvetljave in plačilu tokovine. Planirana sredstva bodo zadoščala le za 60% realizacijo potreb. Zaradi tega mora Komunalno podjetje Vrhnika izdelati program ukrepov varčevanja z energijo, dodatno pa bo potrebno sredstva zagotoviti iz 0,20% na BOD (programi KS). Poleg tega moramo v tem letu pričeti z izvajanjem A, B, C programa predvsem pri ureditvi kanalizacije (povezovalni kanali, objekti) za povezavo so čistilno napravo. V ta namen predlagamo združitev 0,10% sredstev in neporabljena sredstva iz preteklega leta. "
V okviru modernizacij in rekonstrukcij bomo dokončali asfaltiranje šolske ceste na Logu, uredili pločnike v Borovnici in Verdu. Na Vrhniki bomo postopoma pričeli z gradnjo meteorne kanalizacije od Turšiča do Elektrona in z ureditvijo križišča pri Črnem orlu.
Vzdolž magistralne ceste v smeri proti Ljubljani bomo postavili tudi pokrita avtobusna postajališča.
V Bevkah in Ligojni bodo krajani s sredstvi krajevnih samoprispevkov nadaljevali z izvajanjem referendumskih programov. Pri izvajanju programov bodo izvajalci in upravljalci posvetili pozornost čimboljši izvedbi posameznih del in racionalnemu trošenju finančnih sredstev.
Krajevne skupnosti bodo s sredstvi (0,20%, 0,12%, 0,20%) izvajale svoje programe. Posebno pozornost bodo namenile vzdrževanju krajevnih cest.
Vrhnika, marec 1988.
PREDSEDNIK Peter Gabrijel, l.r.
OBRAZLOŽITEV k planu uresničevanja srednjeročnega plana SKOCES Vrhnika za obdobje 1986-90 v letu 1988 (IO IKR)
V letu 1988 bomo pričeli z gradnjo I. faze CČN Vrhnika in v razrešitev te naloge usmerili razpoložljiva sredstva. 60% sredstev bo prispevala OVS Ljubljanica-Sava. Vzporedno z gradnjo bomo morali vso pozornost usmeriti v dograditev povezovalnih kanalov in objektov, ki so predpogoj za normalno obratovanje čistilne naprave.
V skladu s programom II. faze vodooskrbe bomo v tem letu izvedli večje rekonstrukcije primarnih cevovodov (Hrib-Matilda, Partizanski klanec) in s tem izboljšali preskrbovalne razmere na tem koncu Vrhnike.
Nadaljevali bomo z aktivnostmi za izboljšanje tlačnih razmer (kontrola izgub na omrežju, zmanjšanje porabe električne energije, manjše rekonstrukcije ipd.), hidrogeološke raziskave za rezervni vodni vir in izdelali investicijsko-tehnično dokumentacijo za planirane naloge v prihodnjem letu.
Iz programa zaščite vodnega vira bomo zgradili del »D« kanala v Borovnici, ponovno preverili generalno rešitev odvajanja odpadnih voda in naročili izdelavo projektne dokumentacije. Pri tem bomo tudi dosledno izvajali ukrepe za zaščito vodnega vira »Borovniški vršaj«.
Za realizacijo zastavljenih ciljev bomo uporabili sredstva iz ČD 0,45% OZD za leto 1987, sredstva 1,5% samoprispevka, nepovratna sredstva OVS Ljubljanica-Sava in ostale razpoložljive finančne vire.
Sredstva razširjene reprodukcije bo upravljalec obračunal vsake tri mesece in jih nakazal na žiro račun skupnosti.
Sredstva združene amortizacije pa bomo porabljali skladno z realizacijo planskih nalog.
Ponovno bomo OZD, podpisnice samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SKOCS Vrhnika za obdobje 1986-90, opozorili, da poravnajo sprejete obveznosti in sredstva 0,45% iz ČD za gradnjo kanalizacije nakažejo na žiro račun skupnosti najkasneje do 1. 5. 1988,
Po prenehanju odloka o zamrznitvi cen bomo morali sprejeti nove cene komunalnih storitev, ki bodo omogočile izvajanje nalog na področju enostavne in razširjene reprodukcije.
Vrhnika, marec 1988.
PREDSEDNIK Slavko ČESEN, l.r.
Skupščina SKOCES Vrhnika je na 4. redni seji 25, aprila 1988 obravnavala plan za leto 1988 in sprejela naslednji
SKLEP:
Sprejme in potrdi se plan uresničevanja srednjeročnega plana SKOCES Vrhnika za obdobje 1986-90 v letu 1988 (komunalna dejavnost -10 IKR):
I. PRIHODKI 2.536.936.000 din
II. ODHODKI 2.536.936.000din
URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA SKOCES VRHNIKA (Interesni odbor KKR) ZA OBDOBJE 1986-90 V LETU 1988
F. PROGRAMSKA REZERVA
1. Elementar za vzdrževanje krajevnih cest
2. Nepredvidena dela, odškodnine, parcelacije
3.524.000
2.524.000 1.000.000
SKUPAJ:
Opomba: Predloženi prihodki so ocenjeni na predpostavki, da bo prispevna stopnja 1,52% na BOD veljala tudi v letu 1988. V primeru, da bo potrebno prispevno stopnjo znižati, bomo morali ustrezno temu korigirati tudi celoten program.
Predlagamo tudi spremenjeno strukturo povračil 1,52 % na BOD
- 0,60 % osnovni program vzdrževanja
- 0,10% investicijsko vzdrževanje meteorne kanalizacije
- 0,20% uresničevanje programov KS
- 0,12% vzdrževanje krajevnih cest -
- 0,20% vzdrževanje J. R. in plačilo tokovine
- 0,30 % investicijsko vzdrževanje
OBRAZLOŽITEV K URESNIČEVANJU SREDNJEROČNEGA PLANA SKOCES VRHNIKA V OBDOBJU 1986-90 (CESTNA DEJAVNOST) V LETU 1988
Prihodki za leto 1988 so ocenjeni na osnovi predvidenih originalnih virov cestnega gospodarstva (38. člen ZOC) in združevanju sredstev povračil 0,55% iz DOH OZD občine Vrhnika.
Predvideno je tudi sofinanciranje OZD za posebej dogovorjene naloge. Odškodnine za izkoriščanje agregatov iz kamnoloma Verd bomo v celoti namenili za ureditev ceste od kolone do kamnoloma. Glede na težko finančno situacijo v cestnem gospodarstvu Slovenije bomo morali med letom stalno spremljati in dopolnjevati planske naloge. Pri realizaciji nedokončanih nalog bomo dali prednost ureditvi odvodnjavanja pri dograjenih podpornih zidovih in plačilu odškodnin za odvzeta zemljišča.
Glede na finančne možnosti bomo sodelovali v skupni akciji s SOb Logatec pri asfaltiranju dela lokalne ceste v Zaplani in dali prednost medobčinski povezavi.
Zaradi večletnega propadajočega vozišča na L 8001 Verd-Pokojišče bomo del sredstev namenili za fino asfaltno prevleko in pri tem uredili odvodnjavanje.
Pomagali bomo tudi pri pripravi referendumskega programa KS Podli-pa-Smrečje za ureditev lokalne ceste. Idejni projekt je že izdelan in pregledan.
V okviru programske rezerve bomo sredstva porabili za naročilo idejnega projekta in nepredvidene naloge.
Vrhnika, februar 1988
PREDSEDNIK Dane Makovec, I. r.
I. PRIHODKI
1. Prenesena sredstva iz leta 1987
2. Sredstva povračil (1,52% + 0,05%) na BOD za leto 1987
PLAN
31.274.000
Skupščina SKOCES Vrhnika je na 4, redni seji 25. aprila 1988 obravnavala plan za leto 1988 in sprejela naslednji
Gradnja In obnova vodovoda se uresničujeta po referendumskem programu. Na Drenovem griču so že končali z obnovo cevovodov, konec maja pa so že začeli z deli na novem cevovodu za Partizanski klanec.
Cesto, ki vodi mimo šole in povezuje Dragomer in Log, so te dni asfaltirali. Tako se uresničuje program urejanja cest teh dveh krajevnih skupnosti.
Pri sedanjem smetišču na Vrhniki so konec maja že pričeli z zemeljskimi deli za novo centralno čistilno napravo.
II. POVZETEK:
Pomembnejše naloge na področju komunalno cestnega gospodarstva so: ' ' ' :"'
- dokončanje nalog iz programa II. faze vodooskrbe,
- izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije,
- gradnja I, faze centralne čistilne naprave na Vrhniki,
~ gradnja meteorne in fekalne kanalizacije (A, B, C program),
- pridobitev idejnega projekta za novo odlagališče na Tojnicah,
- dosledno izvajanje sanacijskih ukrepov za zavarovanje vodnih virov,
- kvalitetno opravljanje vzdrževalnih del (vodovod, kanalizacija, ceste, kolektivna komunalna raba),
- ureditev avtobusnih postajališč,
- izdelava progrma prometne signalizacije ob MC 1/10 Vrhnlka-Ljub-Ijana,
- ostale naloge
URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA SKOCES VRHNIKA V OBDOBJU 1986-90 V LETU 1988 (IO IKR)
I. PRIHODKI		Plan (000 din)
1.	Prenesena sredstva iz leta 1987	47.242
2.	Sredstva iz ČD za gradnjo kanalizacije 0,45 %	20.000
3.	Sredstva 1,5% samoprispevka	835.330
4.	Amortizacija (vodovod, kanalizacija)	120.000
5.	Razširjena reprodukcija iz cene vodarine in kanalščine	200.000
6.	Nepovratna sredstva OVS Ljubljanica-Sava	751.800
. 7.	Združena sredstva onesnaževalcev za I, fazo CčN	320,240
8.	Sredstva povračil za gradnjo meteorne kanalizacije	59.000
9.	Sredstva OZD in že vložena sredstva (CČN)	180.974
10.	Sredstva IUV za odplačilo anuitet	2.350
SKUPAJ:		2,536.936
II. ODHODKI
1. Vodooskrba II. faza
1.1. Rekonstrukcija cevovoda Hrib-Matilda
1.2. Rekonstrukcija cevovoda Drenov grič
1.3. Rekonstrukcija vodovoda Partizanski klanec
1.4. Izdelava investicijsko tehnične dokumentacije
1.4.1. vodovod Dol-Laze
1.4.2. vodovod Kota (Borovnica)
1.5. Preveritev čiščenja vode
1.6. Hidrogeološke raziskave za rezervni vodni vir
1.7. Nabava merilcev pretokov iz uvoza
1.8. Odplačila anuitet za kredite (1987, '88)
1.9. Programska rezerva
2. Rekonstrukcije omrežja
2.1. Kontrola izgub v vodovodnem omrežju
2.2. Rekonstrukcija sekundarnega cevovoda Rimske ceste
2.3. Manjše rekonstrukcije
2.4. Obnova cevovoda Igrad-Opekarska
2.5. Rekonstrukcija primarnega omrežja Borovnica-Dol
2.6. Dokončanje vodovoda Pokojlšče
3. Zaščita vodnega vira
3.1. Gradnja dela »D., kanala v Borovnici
3.2. Preveritev generalne rešitve
3.3. Izdelava PGD in PZI za primarno kanalizacijo
4. A, B, C program (kanalizacija) 4.1. Prevezave na CČN Vrhnika
695.330
120.000 80.000 200.000
7,000 10.000 20.000 10.000 50.000
160.000 38.000
170.000 45.000 20.000 10,000 20.000 50.000 25.000
140.000
100.0» 10.000 30.000
229.000 60.000
Skupščina SKOCES Vrhnika je na 4, redni seji 25, aprila 1988 obravnavala plan za leto 1988 in sprejela naslednje: SKLEP:
Sprejme in potrdi se plan uresničevanja srednjeročnega plana SKOCES Vrhnika za obdobje 1986-90 v letu 1988 (komunalna dejavnost - IO KKR)
I. PRIHODKI ' 720.640.000 din
II, ODHODKI 720.640.000 din
SKLEP:
Zaradi sprememb v obračunski zakonodaji in zaostrenih pogojev gospodarjenja se prispevni stopnji za komunalno-cestno delavnost znižata in sicer:
1,52% na BOD (za vzdrževanje skupnih komuna'nih naprav) se zniža na 1,40%
0,55% na BOD (za vzdrževanje in varstvo cest) se zniža na 0,51 % Znižanje prispevnih stopenj se uporablja od 1.5. 1988 dalje.
SKLEP:
Sprejme in potrdi se sprememba v strukturi združevanja sredstev povračil 1,52% na BOD (od 1, 5. dalje: 1,40%):
- 0,60% za osnovni program vzdrževanja (prej: 0,70%)
- 0,10% za invest. vzdrževanje meteorne kanalizacije x
- 0,20% za uresničevanje programov KS
- 0,12% za vzdrževanje krajevnih cest
- 0,20% za vzdrževanje javne razsvetljave in plačilo tokovine
- 0,30% za invest. vzdrževanje
Zaradi znižanja prispevne stopnje se ustrezno korigira tudi struktura sredstev povračil.
URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA SKOCES VRHNIKA V OBDOBJU 1986-90 (cestna dejavnost) V LETU 1988
3. Sctflnanciranje OZD
4. Sofinanciranje KS
5. Vezana sredstva 198f
50.000.000
I. PRIHODKI
1. Prenesena sredstva iz leta 1987
2. Sredstva, zbrana po 38. členu ZOC
3. Amortizacija LC
4. Povračila 0,55% iz DOH (osnova BOD)
5. Sofinanciranje OZD
6. Odškodnina za izkoriščanje agregatov iz kamnoloma Verd
Plan 16,600.000 129,417.000
131,016.000
SKUPAJ:
277,033.000
II. ODHODKI
1. Vzdrževanje in varstvo LC 129,417,000
- zimska služba 66,745,000
- letno vzdrževanje 61,612.000
- stroški upravljanja SKOCES 1,060.000
2. Dokončanje nerealiziranih nalog iz leta 1987 11,620.000
3. Ureditev odvodnjavanja na LC Verd-Pokojišče (odsek do kamnoloma)
4. Asfaltiranje ceste Zaplana (odsek do občinske meje
z Logatcem) 65,500.000
5. Modernizacija LC Verd-Pokojišče (fini asfalt,
odvodnjavanje) 65,516.000
6. Programska rezerva 4,980.000
SKUPAJ
720.640.000
II. ODHODKI
A. OSNOVNI PROGRAM VZDRŽEVANJA
1. Vzdrževanje makadamskih cest
2. Vzdrževanje asfaltnih cest
3. Vzdrževanje trgov
4. Vzdrževanje cestno-prometne signalizacije
5. Izobešanje zastav
6. Vzdrževanje parkov in zelenic
7. Projektna dokumentacija
8. Izvajanje zimske službe
9. Amortizacija cest in objektov
10. Vzdrževanje parkirišča pred Mantovo
11. Druga dela
12. Nadzor nad vzdrževalnimi deli
13. Elementar
B. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE METEORNE KANALIZACIJE NA VRHNIKI
(prenesena sredstva 1987 in sredstva 1988)
C. MODERNIZACIJE IN REKONSTRUKCIJE
1. Asfaltiranje šolske ceste v Dragomerju in Logu
2. Ureditev pločnikov v Borovnici
3. Ureditev križišča pri Črnem orlu na Vrhniki
4. Asfaltiranje krajevnih cest v KS Ligojna
5. Ureditev cest in pločnikov v Verdu
6. Ureditev pločnikov in cest na Vrhniki
7. Dobava in montaža avtobusnih postajališč ob MC
8. Ureditev cest v KS Bevke
9. Nadzor nad deli
Č. VZDRŽEVANJE JAVNE RAZSVETLJAVE
1. Vzdrževanje J. R. na Vrhniki
2. Plačilo tokovine na Vrhniki
3. Amortizacija J. R.
D. URESNIČEVANJE PROGRAMOV KS
'iT. 2. 3. 4. S.
Programi KS (0,20%) Vzdrževanje krajevnih cest (0,12%) Vzdrževanje javne razsvetljave ob MC in RC (0,10%) Vzdrževanje javne razsvetljave v KS (0,10%) Prenesena sredstva iz leta 1987
229.090.000
64.337.000 30.480.000
3.355.000 10.441.000
3,184.000 53.176,000
5.000.000 31,513,000
5.000.000
1.000.000 13.614,000
3.500.000
4.490.000
88.599.000
142.265.000
28.110.000 24.172.000 19.870.000 2.603.000 7,378.000 49,095.000 6,172.000 1.790.000 3.075,000
40.427.000
7.427.000 25.000.000 8.000.000
201.235.000
84,127.000 50.476.000 24.062.000 25.698.000 16.872.000
SKUPAJ:
E. FINANCIRANJE DS SSS SIS VRHNIKA
- OD, materialni stroški, ostalo
- prispevek Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije
- prispevek za MDA, Naš časopis, nagrade funkcionarjem
15.500.000
SKLEP:
Sprejme in potrdi se plan uresničevanja srednjeročnega plana SKOCES Vrhnika za obdobje 1986-90 (cestna dejavnost) v letu 1988 v predloženi obliki:
I. PRIHODKI 277.033.000 din
II. ODHODKI 277,033.000 din
Za spremembe in dopolnitve plana skupščina pooblašča interesni odbor za ceste. (Finančni načrt Skupnosti za ceste še ni sprejet.)
URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA DS SSS SIS OBČINE VRHNIKA ZA OBDOBJE 1986-90 V LETU 1988
I.	PRIHODKI	PLAN
1.	Delež sklada STAZ	14,500.000
2.	IO IKR	14.500.000
3.	IO KKR	15.500.000
4.	IO ceste	2,747.000
5.	Samoprispevek (po SaS)	8,823.000
6.	Delež POVAR	5.970.000
	SKUPAJ:	62.040.000
II.	ODHODKI:	
1.	OD, prispevki, materialni stroški	55.795,000
2.	Sofinanciranje »Naš časopis«	1.500.000
3.	Delovanje Zveze komunalnih skupnosti SRS	1.598.000
4.	Sofinanciranje MDA v SRS, kom. raziskave	1.194,000
5.	Nagrade funkcionarjem (bruto)	833.000
6,	Monografija Vrhnike	500.000
7.	Programska rezerva	620.000
	SKUPAJ:	62.040.000
Skupščina SKOCES Vrhnika je na 4. redni seji 25. aprila 1988 obravnavala plan za leto 1988 in sprejela naslednji
SKLEP:
Sprejme in potrdi se plan uresničevanja srednjeročnega plana Delovne skupnosti SSS SIS občine Vrhnika za obdobje 1986-90 v letu 1988
(delež SKOCES Vrhnika in POVAR)
I. PRIHODKI 62.040.000
II, ODHODKI 62.040,000
Vrhnika, april 1988
TAJNIK
Franjo MODRIJAN, I.
PREDSEDNIK Peter KOBAL, I. r.
NAŠ ČASOPIS
MAJ 1988
7
Razpisi štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1988/89
Samoupravni organ za štipendiranje v občini Vrhnika
razpisuje
štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju.
Za Štipendijo iz združenih sredstev in razliko h kadrovski štipendiji lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega Člana v letu 1987 ni presegal 60% povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1987 in ki znaša 162.638 din.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke od katastrskega dohodka, se ta upošteva, enako kot za druge oblike socialnovarstvenih pomoči v občini.
Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli kandidati:
- ki so vključeni v izobraževanje v naravoslovno tehničnih usmeritvah in drugih razvojno prioritetnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi Štipendiranja, seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah
- ki se izobražujejo za kmetijske poklice
- iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati
- z boljšim učnim uspehom
- katerih nagnenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenja o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja).
Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko Štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo.
Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev se rnorajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene Šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju.
Kandidati za štipendije morajo prijavi oziroma vlogi za štipendijo priložiti:
- potrdilo o vpisu v šole
- overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega Šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih,
- izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila dodeljena,
- izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske Štipendije.
Za kandidate, ki še niso dopolnili 18 let. podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
Otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini - kandidati za štipendijo - naj pošljejo vlogo za štipendijo v obliki prošnje in priložijo potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v preteklem letu ter mnenje krajevne skupnosti in občinskih skrbstvenih organov v domovini.
Kandidati za štipendije ali razlike h Kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev morajo oddati vso zahtevano dokumentacijo do 5. septembra 1988. kar velja tudi za prosilce, ki so to obliko že prejemali, Te vloge bodo rešene do 30. septembra 1988.
Po 5. septembru 1988 vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih:
- da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka
- da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo v 15 dneh po vpisu)
- da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka Še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije
- da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru pa mora do roka oddati vso preostalo dokumentacijo)
- zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec pisno utemeljiti.
Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-1 -.»Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«, ki ga dobijo v knjigarnah. Tako izpolnjene vloge z uradno potrjenimi podatki o osebnih dohodkih naj kandidati oddajo osebno Strokovni službi SIS za zaposlovanje Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 66.
štipendije za učence in Študente z izjemnimi intelektualnimi sposobnostmi.
Sveti vzgojno izobraževal ni h organizacij lahko predlagajo za štipendijo iz združenih sredstev učence in Študente, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi uspehi in uspešnim vključevanjem v različne Šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne uspehe. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov,
Natančnejše podatke za pripravo predloga in o potrebni dokumentaciji dobijo strokovni delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij v Strokovni službi SIS za zaposlovanje Vrhnika.
PREKLIC
Janezu Kovaču z Drenovega griča št. 103 prepovedujemo prodajo kmetijskih pridelkov, strojev, orodja in gradbenega materiala. Njegovih morebitnih dolgov ne bomo poravnavali,
MARIJA KOVAČ
Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. 38. in 39. Člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za srednjeročno obdobje 1986-1990 in 10. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika
15. natečaj za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v letu 1988
Natečajna vsota je 144.000.000 din. Od skupne vsote se namenja:
- za nakup družbenih stanovanj - 72.000,000 din
- za nakup, gradnjo ali adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš oz. stanovanj - 72.000.000 din.
Pravico do pridobitve posojila imajo:
1. TOZD ali DS. ki:
- začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji ml 2% celotne mase BOD v tem obdobju.
- združujejo sredstva vzajemnosti.
- so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom s tega področja.
- predložijo plan. v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan finansiranja stanovanjske gradnje in prenove.
- imajo program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
- sprejmejo naustrezen način obveznosti zagotavljanja lastne udeležbe, vračilo anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih kreditov.
- bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja,
- niso v preteklem letu prekoračili družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke.
- gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika.
- z nakupom stanovanja rešujejo obveznosti za mlade družine.
2. Delavci, ki združujejo delo v samoupravnih organizacijah in skupnostih iz prve točke, ki z namenskim varčevanjem, na osnovi katerega bodo dobili posojilo ali so ga Že. zagotavljajo lastno udeležbo.
3. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika in ki za stanovanjsko gradnjo namensko varčujejo pri banki in bodo na osnovi tega pridobili stanovanjsko posojilo ter zagotovili lastno udeležbo.
4. Upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki in bodo na osnovi tega pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo.
Pogoji za pridobitev posojila:
1. TOZD in DS lahko pridobijo posojilo, Če:
- zagotavljajo lastno udeležbo.
- združujejo sredstva stanovanjskega sklada pri banki.
2. Individualni prosilci lahko pridobijo posojilo, če: ~ zagotavljajo lastno udeležbo.
- namensko varčujejo pri banki najmanj 24 mesecev.
Posojilo bo odobreno:
1. OZD in DS do 10 let in 7% obrestno mero. ki bo po 2 letih povečana na 10% letno.
2. Individualnim prosilcem do 20 let in 7% obrestno mero, ki bo po 2 letih povečana na 10% letno.
Obrestna mera je spremenljiva. Posojila se lahko revalorizirajo skladno s predpisi oz. sprejetimi samoupravnimi akti SSS Vrhnika.
Najvišja skupna vsota vseh posojil za individualno gradnjo ne more presegati 60% od predračunske vrednosti stanovanjske hiše (ki ne sme presegati 90 kv. m), pri zadružni gradnji je mejni znesek 75% in pri nakupu etažnega stanovanja 80%.
Vloge za pridobitev posojila: TOZD in DS morajo vlogi priložiti:
- srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev.
- finanačni načrt in načrt finansiranja stanovanjske gradnje, prenove ali nakupa stanovanj v letu 1988.
- dokazilo, da v preteklem letu niso kršili dogovorjenih meril za oblikovanje OD,
- dokazilo o združevanju stanovanjskega sklada pri banki.
- kupoprodajno ali soinvestitorsko pogodbo.
Individualni prosilci morajo izpolniti poseben obrazec »zahtevek za posojilo«, ki ga dobijo pri LB Gospodarski banki, enoti na.Vrhniki. zraven pa priložiti:
- gradbeno dovoljenje.
- izpisek iz zemljiške knjige,
- dokazilo o namenskem varčevanju.
- potrdilo o zaposlitvi,
- potrdilo o skupnem dohodku gospodinjstva.
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu.
- izjavo o že odobrenih kreditih.
- potrdilo o članstvu v stanovanjski zadrugi (obrazec se dobi hkrati z obrazcem vloge). Glede dokumentacije, tehnike poslovanja in drugih določil, ki niso navedena v razpisu,
veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Vrhnika. ,
Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. Cesta gradenj I. do 20. 6. 1988.
Nepopolnih in nepravočasno vloženih vlog ne bomo obravnavali. O izidu natečaja bomo prosilec pismeno obvestili.
ODBOR ZA GRADITEV IN PRENOVO Predsednik: I^jzc BERGINC , I. r.
Skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije
Štipendije Titovega sklada SR Slovenije
za mlade delavce in otroke delavcev, ki so si s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju.
1. V Šolskem letu 1988/89 sklad razpisuje:
a) 145 štipendij za mlade delavce, ki:
- se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu - tudi za podiplomski študij in specializacijo
- imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši kot 35 let
- so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpoprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih ter
- so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacij in društvih,
10 ŠTIPENDIJ ZA MLADE DELAVCE za študij iz dela in ob delu po enakih kriterijih lahko predlagajo organizacije združenega dela izmed delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah V NERAZVITIH REPUBLIKAH IN AVTONOMNI POKRAJINI KOSOVO, kjer združujejo sredstva in delo.
b) 122 ŠTIPENDIJ ZA UČENCE IN ŠTUDENTE, ki:
- so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje
- dosegajo nadpoprečne učne uspehe - v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno 9ceno 8
- so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
c) 20 ŠTIPENDIJ ZA MLADE DELAVCE TER OTROKE DELAVCEV (učence in študente) NA ZAČASNEM DELU V TUJINI, ki:
- so aktivni v društvih in klubih naših delavcev v tujini
- so dosegli primerne delovne učnen uspehe
- se bodo redno vključili v usmerjeno izobraževanje v domovini
- so državljani SFRJ
- so vključeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini, bodisi sami ali njihovi starši.
Za mlade delavce po določilih statuta sklada štejemo delavce v združenem delu, združene kmete, nosilce samostojnega dela (obrtniki, svobodni poklic) in delavce, zaposlene pri nosilcih samostojnega dela. ki izpolnjujejo pogoje, navedene v točki a).
Za otroke delavcev se štejejo vsi otroci delavcev in delovnih ljudi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke b).
2. Postopek za podelitev štipendij
Za štipendije Titovega sklada SRS praviloma evidentirajo in predlagajo - mlade delavce
- do 31. avgusta 1988 samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v organizacijah ali skupnostih, učence in študente - do 30. junija 1988 sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini, mlade delavce ter učence in študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini - do 30. junija 1988 vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini po posvetovanju z našimi konzularnimi predstavništvi v tujini in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka.
Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela.
3. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati
- utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in delovne uspešnosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju)
- kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju
- za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat
- za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju in Številu družinskih članov
- izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS.
4. Izbira kandidata
O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma izvršni odbori skupščine udeležencev
samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah, (v nadaljnjem besedilu: občinski samoupravni organi za štipendiranje):
-za mlade delavce v občinah, kjer imajo sedež organizacije združenega dela oziroma delovne
skupnosti, ki predlagajo kandidate, in sicer do 30. septembra 1988 * za otroke delavcev v občinah, kjer imajo kandidati stalno bivališče, in sicer do 10.
septembra 1988
- za mlade delavce ter učence in študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini - odbor Titovega sklada SRS za podeljevanje Štipendij mladim delavcem in otrokom delavcev na začasnem delu v tujini
- za mlade delavce iz DO v nerazvitih republikah in avtonomni pokrajini Kosovo - predsedstvo Titovega sklada SRS.
Število Štipendij, ki jih občinski samoupravni organi za štipendiranje podelijo mladim delavcem, je odvisno od Števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in Študente pa od števila prebivalcev občine, in sicer:
- za mlade delavce eno štipendijo na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov v občini, vendar največ 8 Štipendij
- za učence in Študente eno Štipendijo na vsakih 16.000 prebivalcev v občini, največ pa 4 štipendije.
Občinski samoupravni organi za štipendiranje v manj razvitih občinah lahko še dodatno podelijo po eno štipendijo sklada. Na tej podlagi lahko podelijo v posamezni občini naslednje število štipendij:
a) za mlade delavce
1 štipendija - Vrhnika
b) zaučence in študente: 1 štipendija - Vrhnika
5. Prednostni kriteriji pri Izbiri štipendistov
Ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev imajo prednost kandidati, ki:
a) pri mladih delavcih
- izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti
- dosegajo dobre uspehe na strokovnih tekmovanjih ali so inovatorji
- so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju
b) pri učencih in študentih
- se izobražujejo za proizvodne tehnične poklice oziroma tiste deficitarne poklice, ki so tako opredeljeni v občini. Seznami teh bodo dojavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za Štipendiranje v občinah.
- so otroci delavcev neposrednih prizvajalcev v materialni proizvodnji
- so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju
- so udeleženci mladinskih delovnih akcij ali raziskovalnih taborov
6. Pravice in obveznosti štipendistov sklada
Mladi delavci prejemajo Stipendijo za izobraževanje iz dela v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo trimesečno obdobje.
Za izobraŽevanje ob delu pripada mladim delavcem štipendija v višini 30% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji oziroma povrnitev stroškov izobraževanja.
Otroci delavcev prejemajo štipendijo po statutu sklada ter jim Štipendija valorizira hkrati s kadrovskimi Štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev. Štipendija se lahko poveča do 2(K) točk za tiste poklice, v katerih izrazito primanjkuje kadrov in za katere se udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju dogovorijo v organih štipendiranja v občini.
štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o Štipendiranju, s katero se zavezujejo, da bodo v nadaljevanju šolanja izpolnjevali naslednje obveznosti:
- mladi delavci - pogoje za vpis v naslednji letnik oz. semester po statutu vzgojnoizobraže-valne organizcije, kjer so vpisani
- učenci srednjih šol bodo praviloma dosegali odličen uspeh oziroma prav dober, s tem da morajo imeti v predmetih, značilnih za smer šolanja, odlične ocene
- študenti najmanj poprečno oceno 8 oz. nadpoprečen študijski uspeh, kar potrdi svet visokošolske delovne organizacije
- da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo
- da ne bodo brez soglasja predlagatelja oz. štipenditorja spremenili smeri izobraževanja
- da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti
- mladi delavci in otroci delavcev na začasnem delu v tujini se obvezujejo, da bodo izpolnjevali pogoje za napredovanje v višji letnik ter, da se bodo po zaključku Šolanja oziroma študija vključili v zaposlitev v domovini
- v pogodbi so dogovorjena tudi določila o obveznosti vračila sredstev štipendij v primerih, ki so določeni v statutu.
Občinski samoupravni organi za štipendiranje so po opravljeni izbiri kandidatov dolžni posredovati svoje odločitve predlagateljem in kandidatom za štipendije ter organom Titovega sklada SR Slovenije. Predlagatelji imajo pravico v 15 dneh po prejemu obvestila vložiti ugovor na podelitve štipendij pri strokovni službi občinskega samoupravnega organa za Štipendiranje. Pritožbe zoper odločitve teh organov obravnavajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o Stipendiranju v občinah.
Na osnovi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, Št. 3/81), 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SRS ter 8. in 9. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev vzajemnosti delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika
11. natečaj za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti
Natečajna vsota je 31 000000 din.
Sredstva so namenjena za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanj oz. stanovanjskih hiš.
Pravico do posojila imajo delavci, zaposleni pri občanih, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo dejavnost (zasebniki) in ki združujejo 2,340 % BOD v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika za namene vzajemnosti.
Delavci lahko pridobijo posojilo, če:
- namensko varčujejo najmanj 24 mesecev oz. so že pridobili bančno posojilo na osnovi namenskega varčevanja,
- niso sami ali njihovi družinski Člani lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše,
- niso sami ali njihovi družinski člani lastniki počitniške hiše, ki presega 50m: površine,
- predložijo predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo,
- predložijo gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del,
- predložijo potrdilo o skupnih dohodkih gospodinjstva v preteklem letu.
- predložijo izjavo o skupnih, doslej pridobljenih posojilih.
Višina posojila, ki ga delavec lahko pridobi iz združenih sredstev, je odvisna od višine
dohodka na družinskega člana in znaša: če znaša skupni dohodek pripada delavcu posojilo v % od
na družinskega Člana - cene standardnega stanovanja
člana gospodinjstva največ do 50% 3<>% od 51-75% 25% od 76-100% 20% od 101-120% '5% nad 121% ">%
Vsola vseh posojil ne sme presegati:
- 60% predračunske vrednosti stanovanjske hite v individualni gradnji.
- 75% predračunske vrednosti stanovanjske hite v zadružni gradnji.
- 80% predračunske vrednosti etažnega stanovanja.
Pri izračunu visine možnega posojila upoštevamo največ 90 m2 površine in 680000 djn/rnp Posojilo bo odobreno: po 7 % obrestni meri in se poveča po 2 letih na 10% letno. Obrestna mera je spremenljiva.
Posojila se lahko revalorizirajo v skladu s predpisi oz. sprejetimi samoupravnimi akti Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. Doba vračanja posojila je do 20 let. Razpis velja do 20. 6. 1988.
Vloge za pridobitev posojil na Obrtno združenje v roku na posebnem obrazcu, ki ga dobite na LB Gospodarski banki, enota na Vrhniki, zraven pa je treba priložiti:
- gradbeno dovoljenje.
- izpisek iz zemljiške knjige.
- dokazilo o namenskem varčevanju.
- potrdilo o skupnem dohodku v preteklem letu (vseh zaposlenih družinskih članov),
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu.
- izjavo o že odobrenih kreditih (obrazec se dobi hkrati z obrazcem za vlogo).
Glede dokumentacije, tehnike poslovanja in drugih določil, ki niso navedena v razpisu, veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Vrhnika.
Delavci, ki jim bo odobreno stanovanjsko posojilo, bodo sklenili posojilno pogodbo z Ljubljansko banko. Stanovanjsko-komunalno banko v Ljubljani, ki bo pred sklenitvijo pogodbe preverila kreditno sposobnost prosilca in v primeru pozitivne reSitve zavarovala plačilo.
V primeru prenehanja delovnega razmerja pri občanih, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo obrt v občini Vrhnika, bo vračanje posojila skrajšano za polovico. Vrhnika, maj 1988 SSS Vrhnika
Strokovna služba
ZAHVALA Ob boleči izgubi moža. očeta in dedka
Janeza Brenčiča
iskrena hvala vsem borcem NOV, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z. nami sočustvovali, darovali cvetje in ga v tako velikem Številu pospremili na zadnjo pot.
Članom ZB NOV za organizacijo, tov. Francu Pasetti in Karlu Leskovcu za poslovilne besede in Logaškemu oktetu posebna hvala.
Vsi njegovi
Ob smrti drage žene. mami, stare mame
Marije Samotorčan
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje, in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Lepa hvala gospodu kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: mož, sinovi, snahe, vnuki
ZAHVALA Ob boleči izgubi
Matije Kocipra
se zahvaljujem vsem. ki ste mi v tistih najtežjih trenutkih priskočili na
pomoč, izrekli sožalje in na poslednji poti darovali cvetje. Še posebej se zahvaljujem Ivi Pečar, delovnima organizacijama Indos in Chemo in sodelavkam iz IUV.
V imenu sorodstva žena Francka
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame
Albine Kovač
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, DO »LEK«. DO »ROG« za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnjem slovesu od našega dragega moža, očeta, brata, dedka in strica
Vinka Turka
z Vrhnike,'Pot v Močilnik 12
V neutolažljivi bolečini, ki je ostala za njim, se iskeno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste s cvetjem okrasili njegov prerani grob in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskena hvala tudi Društvu upokojencev, odboru ZZB, krajevni skupnosti, govorniku NDZ Vrhnika in Ivanki Košir za pomoč in podporo v težkih
trenutkih.
Vsi njegovi
8
MAJ 1988
NAŠ ČASOPIS
Tanja med finalisti Pop - delavnice
Informativni dnevi
Bliža se konec šolskega leta v osnovnih in srednjih šolah. Mnogi učenci se še niso odločili za poklic, zato se vedno obiskujejo delovne organizacije, ustanove, enote JLA... To je priložnost, da spoznajo manj znane poklice, njihove lastnosti, možnosti šolanja Itd.
Učenci srednješolskega centra »Jurij Vega« iz Idrije so obiskali vojašnico Ivan Cankar In spoznavali življenje in delo pripadnikov enote. Videli so moderne kabinete, proces pouka in izobraževanja, ob tej priložnosti pa so v enoti pripravi« tudi razstavo, na kateri so pokazali del opreme in oborožitve enote.
Ljubitelji zabavne glasbe, ki so v zadnjih mesecih uživali v glasovnih možnostih in novih imenih Pop - delavnice, so med izvajalci zagotovo opazili novo ime - Tanja Caserman. Šestnajstletna učenka drugega letnika Srednje upravne šole v Ljubljani je naša krajanka in že več let jo videvamo kot članico ženskega pevskega zbora Vrhnika. Ob prirejenem šarmu ima tudi izjemne glasovne možnosti, kar ji je prineslo mesto med finaliste Pop delavnice.
Tanja je z glasbo že od mladih nog. Nastopala je že na občinskih in republiških tekmovanjih mladih talentov. Lani je zastopala Slovenijo na tekmovanju v Maglaju (BiH) in je kot najmlajša zavzela zelo dobro 5. mesto. Rada bi izdala svojo kaseto, pri čemer ji bo pomagala skupina Romeo. Seveda pa si želi, da bi se na finalu Pop - delavnice, ki bo 11. junija na Vrhniki, čimbolje uvrstila in tako vsaj delno izpolnila željo - čimhitrejši preboj na glasbeno sceno. Pomoč domače publike ji bo še kako potrebna. Zalo je ta zapis hkrati tudi vabilo, da bi se
nas 11. junija zbralo čimveč, da bi na zaključni prireditvi Pop - delavnice pomagali naši Tanji.
M. ARSIĆ
Živahno je na Planini
V letošnjem letu je Planina res zaživela. Začelo se je z akcijo »Na Planino«, ki so jo nekateri vzeli čisto zares. Do sredine maja so jo najbolj, zagrizeni obiskali že po 100-krat. Takih, ki so bili na Planini po 30-krat, je 25, po 20-krat jih je 60 in po 10-krat že blizu 150. Vseh, ki so bili na Planini letos vsaj 2-krat, pa je že blizu 700.
Pa ni ostalo samo pri tej akciji. Planinci smo ugotovili, da bi bilo dobro popraviti tudi kočo in stolp ter urediti okolico. Rečeno - storjeno. V aprilu in maju so se in se še bodo vrstile delovne akcije. Najprej smo se lotili čiščenja, barvanja oken in vrat, oboja, balkona ipd, pobelili smo prostore. Temeljito prenavljamo kuhinjo. Čaka nas še veliko dela, ki ga nameravamo opraviti, in sicer obnova fasade, stolpa, ureditev okolice ipd. Dela ne bo kmalu zmanjkalo. Delamo ob sobotah in nedeljah, pa tudi med tednom, če kdo utegne. Kakor se dogovorimo.
Tudi vaša pomoč je zaželjena!
Uradne ure
Planinsko društvo ima svoj prostor na Cesti gradenj 1, kjer so uradne ure ob sredah od 19. do 20. ure. V tem času lahko dobite informacije, poravnate članarino ... Tudi iz obvestil v oglasni vitrini na Tržaški cesti nasproti Partizana lahko kaj izveste.
»Na Planino« podelitev značk
Ker je akcija »Na Planino« presegla vsa pričakovanja, smo se odločili, da podelimo prve značke že ob »polčasu« tistim, ki so si jih že »prihodili«. Akcijo pa bo treba še razširiti za tiste, ki so bili na Planini že več kot 30-krat, tako da bodo jeseni deležni dodatne značke oziroma medalje.
Podelitev bo 11. Junija od 15. do 17. ure na Planini, kjer bodo planinci za 10, 20 in 30 pohodov do 31. maja prejeli zaslužene značke.
Obenem bo organizirano srečanje vrhniških planincev, ki se bo začelo že ob 10. uri.
Seznam prejemnikov značk bomo poskušali objaviti že teden pred srečanjem v vitrini PD, na voljo pa bodo tudi v pisarni društva in v koči na Planini. Vse tiste pohodnike, ki še niso člani PD, pa tudi vabimo, da postanejo naši člani.
Upamo, da bo srečanje spremljalo lepo vreme in prijetno vzdušje. Ob zvokih harmonike se boste lahko tudi zavrteli, nekateri bodo zapeli. Poskrbljeno pa bo tudi za lačne in žejne.
Na svidenje na Planini!
Po slovenski planinski transverzali
Z letošnjim letom bomo poleg izletov in pohodov organizirali tudi pohode po Slovenski planinski transverzali. Začeli bi s prvo etapo na Pohorju, predvidoma 18. in 19. junija in kasneje nadaljevali vsak mesec z dvodnevnimi etapami. Tako bi približno v 10 do 12 etapah prehodili celotno transverzalo od Maribora prek Triglava do Ankarana.
Kogar zanima taka hoja, se nam lahko pridruži. Informirate in prijavite se lahko v društveni pisarni (sreda od 19. do 20. ure) ali pa Francu Susmanu, ki bo izlete vodil.
JAKA SUSMAN
Naš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milo-rad Borčič, Jakob Susman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko (tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
Popotovanje ocf Vrhnike do Amsterdama - zapis in dnevnik s poti Ženskega pevskega zbora Vrhnika
Fant je videt rožo čudotvorno, v sanjah jo je videl daljnožarko -vzdramil se je in je šel na pot.
(I. Cankar)
Negotovosti na začetku poti sta kljubovali prvobitna želja po spoznavanju neznanega in korajža, kar bo, pa bot Za nami je bil uspešen samostojni koncert ob 5-letnlci obstoja in mariborsko srebrno priznanje. Menda Je to dovolj tudi za daljno nizozemsko publiko) V udobnem kompasovem avtobusu In ob dobro razpoloženem vozniku Janezu Kodriču smo se hitro otresli nadležnih »podrobnosti« in končno le dočakali mejo In tako začeli popotovanje in nabiranje novih vtisov in spoznanj, ki nam jih je prinašal vsak kilometer poti, krajši odmori med vožnjo, ogledi, koncerti, predstavitve, nakupi, predvsem pa prisrčna srečanja z gostitelji v Landgraafu in Oldenza-alu. Še enkrat se v imenu vseh Iskreno zahvaljujemo za nepozabno gostoljubje MICI MICHON-ČEBIN In njenim sodelavcem in prijateljem ter pevcem »Zbora 72« v Landgraafu, EDU in INEZ ZUPAN, THEU DALHOEVENU, JOSE BOSCH in RINIJU JOCHEMU ter vsem članom MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SCARAMOUCHE za prisrčen sprejem in Iskreno prijateljstvo, ki ju je težko opisati; lahko se ju samo doživi.
Naš dnevnik, ki ga je vodila Angela šurca, nam je dragocen zapis o nizozemski deželi in ljudeh, s katerimi smo bili skupaj skoraj celih Šest dni.
»Nizozemska sodi med dežele, o katerih vemo bolj malo. Verjetno je eden od vzrokov našega nepoznavanja te zanimive dežele tudi velika oddaljenost. Vsakdo pa je zagotovo že slišal za tri največje značilnosti te države, ki ji dajejo svojstveno zunanjo podobo. To so mlini na veter, širni nasadi tulipanov in drugih cvetlic ter obilica ravne rodovitne zemlje, ki je nižja od morske gladine.
Članice Ženskega pevskega zbora Vrhnika smo imele priložnost, da smo si lahko to deželo ogledale in spoznale način življenja dela njenih prebivalcev. Med prvomajskimi prazniki smo namreč gostovale v dveh nizozemskih mestih: v Landgraafu na skrajnem jugu ter v Oldenzalu. S potovanja smo se vrnile s Številnimi in lepimi spomini ter z zavestjo, da smo dobile nove in iskrene prijatelje.
Z Vrhnike smo se odpeljale v petek, 29. aprila. Slučajni mimoidoči so nekoliko začudeno gledali, ko smo se od našega kraja poslovile na svoj način, s pesmijo. Vedele smo, da nas čaka dolga pot in smo bile razočarane, ko se je naša vožnja začela z okvaro na avtobusu. Celo uro smo izgubili v mehanični delavnici.
Prvi dan smo se za krajši čas ustavili še v Mozartovem mestu, v Salzburgu. Ogledale smo si Mozartovo rojstno hišo in nastopnišču pred katedralo zapele Mozartovo Ave Verum, po aplavzu naših poslušalcev še Gallusovo Pueri Concinite. Pred odhodom smo se sprehodile po starem delu meta ter nakupile Mozartove kroglice, kar je za obiskovalce Salz-burga že kar obveznost.
V avtobusu smo imele televizor in ob gledanju zanimivih filmov je dolga nočna vožnja kar hitro minila. Vmes smo še prepevale, med postanki pa izvajale skupinsko aerobiko. K našemu vzdušju med celotnim potovanjem je veliko prispeval tudi naš šofer Janez. V dolgih urah vožnje nas je zabaval s Šalami ter raznimi anekdotami, veliko nam je povedal o mestih, mimo katerih smo se peljali. Bil je nekakšen vodič, ki smo ga spraševale o vsem mogočem. S svojo dobro voljo ni osvojil le nas, ampak tudi naše nizozemske gostitelje. Sicerpa je rpijeten občutek, če veš, da te vozi svetovni prvak v spretnostni vožnji z avtobusom.
Nizozemska slovi po svoji gostoljubnosti, vendar nas je prisrčni sprejem na meji kljub temu presenetil, Na jugu Nizozemske, v Limburgu, je veliko pasih izseljencev. V njihovem imenu in v imenu Zbora 72 z dirigentom Benom Boloemerom nas je pozdravila znana delavka med našimi izseljenci - Mici Michon-čebin. Poklonili so nam tulipane in priponke Slovenske folklorne skupine Nizozemska. Zahvalile smo se jim s pesmijo in s priponkami našega pevskega zbora. Sprejeli so nas še Inez in Edo Zupan ter predstavnika zbora Scaramouche, Jose Bosch in Rini Jochem. Nato smo se odpeljali proti Landgraafu in se ustavili pred domom počitka »De Dormig«, kjer smo imele prvi nastop. Upokojenci so nam kot zahvalo za petje izročili rdeče vrtnice z vizitkami, na katerih je bil napis HVALA LEPA. Pokazali so nam svoje sobe ter nam povedali, s čim si krajšajo Čas. Po kosilu smo spoznale družine, pri katerih smo kasneje prenočile. Odšle smo po domovih, da bi se spočile in pripravile na večerni koncert, ki nam je vsem ostal v spominu kot eden najprisrčnejših in najlepših spominov, številni zdomci so se pripeljali poslušat celo iz Nemčije, dvorana je bila nabito polna. Pele smo skupaj z Moškim pevskim zborom 72 v nekdanji cerkvi, ki so jo preuredili v dvorano za kulturne prireditve. Poslušalstvo nas je sprejelo zelo navdušeno. Posebno veseli so bili, ko so slišali nizozemsko De jachtpartij, čeprav so se morali nekoliko potruditi, da bi nas razumeli. Ob koncu koncerta je bila dvorana na nogah in je zahtevala podaljšek. Oder smo zapustile z občutki, ki se jih pravzaprav ne da opisati. So pa tako mogočni, da se jih bomo vedno spominjale kot nečesa enkratnega.
Ko smo se naslednjo jutro poslavljale od naših prvih gostiteljev, smo dobile še spominčice s katerimi so poudarili svojo Željo, naj jih ne pozabimo. Seveda pa po sprejemu, kakršnega smo doživele v tem mestu, njihove prisrčnosti in navdušenja ni mogoče pozabiti.
Na poti proti Oldenzalu sta se nam pridružila Jose in Rini. Poslej sta nas spremljala na vseh naših izletih po Nizozemski, Pred mestno hišo v Oldenzalu so nas Čakali člani zbora Scaramouche, ki ga vodi Geert Christenhusz, in nas lepo pozdravili. Zvečer smo imeli v mestni hiši skupni koncert. S svojo interpretacijo nizozemske pesmi smo dvorano razgibale (in jo spravile celo v smeh). Nekoliko presenečene smo bile, ko je mešani zbor iz Oldenzala veČino svojega programa izvajal, skupaj z ansamblom. Peli so predvsem zabavne melodije. Na koncu smo skupaj zapeli še Zbor sužnjev iz opere Nabucco.
Naslednji dan so v časopisih izšle kritike našega skupnega koncerta. Bite so nam izredno naklonjene. Ena izmed ocen se glasi:
»Oldenzaalski zbor Scaramouche je povabil jugoslovanski Ženski pevski zbor z Vrhnike na gostovanje. Obisk jim bodo tudi vrnili. Ta izbira
zbora je bila zelo posrečena, kajti gostujoči zbor ima resnično vse, o Čemer drugi zbori lahko le sanjajo. Zbor tudi muzicira na zelo, zelo visoki ravni.
Dirigentka Darinka Fabiani je vnesla v zbor, med dekleta, zavidljivo glasbeno disciplino. Zato si dirigentka in zbor lahko privoščita obdelavo glasbenih del do skrajnih in najmanjših fines, Dekleta pojejo težka komplicirana glasbena dela brez težav in do skrajnosti dovršeno, brez vsake predloge (dovršenost je na tako visokem nivoju, da prestraši celo študenta glasbe, ki se je opredelil za zborovsko petje). Na pamet so pela vsa dela, celo Kodalvja se niso ustrašile. Visoki, srednji in nizki glasovi so do skrajnosti dovršeni in izdelani. Tudi vse ostale aspekte petja kot glasovno tehniko, ritmiko in dinamiko je zbor popolnoma osvojil.
Po še tako dobrem in intenzivnem poslušanju sem lahko odkrila le eno Šibko polje. Vzdušje in napetost v zboru sta včasih popustila, pri čemer so nižji glasbeni registri malce izgubili nosilno moč. Toda mirne duše lahko rečem, da ta mala, skoraj neopazna Šibkost, nima prave teže v primerjavi s podajanjem, med drugim tudi neverjetno raznobarvne, le njim lastne ljudske pesmi.«
Med našim obiskom so nam razkazali več znamenitosti iz okolice mesta. Peljali so nas v mlin na veter ter v mlin na vodo, v arboretum
(botanični vrt), kjer so zbrana različna drevesa iz vsega sveta, ter nam pokazali proizvodnjo nizozemskih lesenih cokel. Nakupovale smo v Enschedeju, večjem mestu blizu Oldenzala. Enkrat smo odšli na izlet čez mejo v Nemčijo, da smo si ogledali grad Bentheim s čudovitim parkom.
Med temi našimi izleti smo se ustavili še v šoli za mentalno prizadete otroke, kjer je zaposlen VrhniČan Edo Zupan. Zapele smo jim več naših narodnih pesmi ob glasbeni spremljavi. Ta nastop nam je prinesel mnogo novih izkušenj, saj ti otroci živijo v povsem svojem svetu. Ena izmed varovank se je hotela preizkusiti v dirigiranju, zato je pomagala Darinki. In ko je ob koncu pesmi pred nami stalo šest navdušenih dirigentov, je marsikdo imel solzne oči. Med pesmimi so nam otroci podajali roke, ob petju pesmi »Mi se imamo radi« pa so se priključili našim vrstam'
Na torkov večer smo pele v vasi Deuringen. Program je bil enak kot na koncertu v Oldenzaalu, vzdušje pa je bilo Še bolj sproščeno.
Vsekakor smo najtežje pričakovale sredo. Sli smo v Amsterdam. Obljubljali so nam presenečenje in nasadi rož so bili res vredni tega imena. V velikem rastlinjaku smo videle najrazličnejše sorte tulipanov in v bližnjem parku smo zagotovo napravile največ fotografij.
Amsterdam je prevelik, da bi si ga lahko ogledali v enem dnevu. Videli smo le neznaten del zakladov, ki jih skriva. Ogledali smo si glavni trg Dam
Zadnji posnetek pred odhodom domov
s kraljevsko palačo in Novo cerkvijo, sprehajali smo se po trgovski ulici Kalvar Street, odšli smo v muzej voščenih lutk Madame Tussand oziroma v Rijkmuseum ter se s čolnom peljali skozi starejši del mesta. Tam nas je navdušila najmanjša hiša v Amsterdamu, ki je široka komaj en meter.
Dan se nam je zdel odločno prekratek, posebno Še zato, ker je sledil dan odhoda. Prehitro je minilo in ob slovesu je steklo veliko solza. Najtežje je bilo slovo od Jose in Rinija, ki sta nas spremljala še del poti skozi Nemčijo, Ves Čas sta bila z nami in resnično smo ju vzljubile. Oktobra 1989 nam bo zbor Scaramouche vrnil gostovanje. Ker pa se nam je leto in pol zdelo predolgo, smo izvabile obljubo, da nas bo nekaj Članov zbora obiskalo že letos.«
Zares je bilo nepozabno! Veselimo se srečanja z nizozemskimi prijatelji pri nas na Vrhniki. Ob tej priložnosti se morda komu zastavlja vprašanje, kako smo pravzaprav navezali stike z deželo, ki je oddaljena toliko km, in kako smo jih pravzaprav lahko uresničili?
VrhniČan Edo Zupan živi na Nizozemskem 6 let. Ob obiskih njegovih nizozemskih prijateljev na Vrhniki so nastala pristna poznanstva, ki so jih obeležili priložnostni obiski in srečanja, na katerih so bile izrečene misli o izmenjavi na kulturnem področju. V aprilu 1987 se je na Vrhniki, v salonu IUV, predstavila fotoskupina KAMEF z Nizozemske, nosilca pobude za srečanje našega zbora z mešanim PZ Scaramoche pa sta bila poleg Eda Zupana še Theo Dalhoeven in Pavel Mrak kot predstavnik ZKO Vrhnika.
Morda zveni kot sprenevedanje, če zapišem, da smo se na tej naporni poti, polni novih znanstev in lepih doživetij, večkrat spomnili vseh tistih, ki so nam omogočili obisk Nizozemske in s tem pogled v svet, med druge ljudi, drugačne navade in običaje ter kulturo, o kateri smo le brali ali se učili. Naša mlada skupina je tako bogatejša za izkušnjo in spoznanje, da delo potrjuje njihovo veljavo in uspešnost doma in preko meja.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili potovanje na Nizozemsko: KULTURNI SKUPNOSTI IN ZVEZI KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA, DO LIKO-VRHNIKA, DO IUV »USNJARNA«, OBČINSKI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI, OBČINSKEMU SINDIKALNEMU SVETU, OBČINSKI KONFERENCI ZKS, OBRTNEMU ZDRUŽENJU VRHNIKA in VINKU TOMŠIĆU. Za varno in prijetno vožnjo pa JANEZU KODRIČU in DO KOMPAS HERTZ.
M. R.
V spomin Janezu Brenčiču
Smrt je iztrgala iz naših vrst uglednega občana, družbenopolitičnega delavca, hrabrega borca Janeza Brenčiča, partizana Cirila.
Njegova življenjska pot seje začela na Vrhniki pred 78. leti. Bil je najstarejši sin v znani vrhniški družini. Že zgodaj je moral začeti delati, ne samo doma na kmetiji, ampak tudi kot prevoznik lesa in počasi je postal opora šimcove družine.
Ko je fašistična vojska okupirala naše kraje in se je začel organizirati odpor proti tujcu, se je Janez predelil za OFz njim pa tudi oba brata in vsa družina.
V Jeseni 1941 je začel organizirano delovati v OF na Vasi. Kaj kmalu pa je okupator odkril njegovo delovanje in februarja 1942 je moral v ilegalo, maja pa se je priključil vrhniškim partizanom na Kajndolu.
Fašisti so se znesli nad družino. Brata so odpeljali v internacijo, kjer je umrl, njegovo domačo hišo pa so razstrelili.
Janez ni klonil. Kot hraber borec je sodeloval v vseh akcijah in bojih Dolomitskih partizanov vse do aprila 1943, ko je bil v težkih bojih na Ključu ranjen. Ni mogel več v boje. Bil je poslan v Ljubljanski vrh na TV 17 na zdravljenje. Ostal je 50 odstotni invalid. Ko je okreval, je ostal pri tovariših kot kurir v tem delu Notranjske.
Poleti 1944je prevzel dolžnosti v Narodni zaščiti, najprej v rajonu Vrhnika, potem pa je bil postavljen za načelnika Narodne zaščite za okraj Vrhnika.
V tej vlogi je dočakal zmago in osvoboditev. Vrnil se je v osvobojeno Vrhniko in moral takoj v začetku nositi težo prevzema in organiziranja nove oblasti v naših krajih.
Leta 1945 se je začelo njegovo mirnodobno desetletno uspešno delovanje v organih za notranje zadeve po okrajih in okrožjih Slovenije.
Obe reorganizaciji občin, ko se je tudi naša občina oblikovala v sedanjem teritorialnem okviru, se je Janez spet vrnil v domači kraj in bil izvoljen za predsednika Občinskega ljudskega odbora Vrhnika. Več kot pet let je prizadevno vodil našo občino in to v tistih razgibanih časih z mnogimi reorganizacijami, s spremembami, novimi pristopi in rešitvami v vsakodnevnem delovanju.
Vodil je še na novo organizirano Komunalno podjetje na Vrhniki in bil tudi direktor vrhniške Opekarne.
Janez je bil družaben fant, odprte in odkrite narave, pokončne drže, vsakomur povedal svoje mnenje. Življenje mu ni bilo lahko. V najtežjih časih za našo nacionalno eksistenco se je opredelil po lastni presoji in vstopil med borce proti fašizmu, v tem boju dal vse, kar je zmogel, brez kakšnih osebnih računov, in tem idejam je ostal zvest do konca. Bil je ranjen v boju za svobodo, pa tudi povojni čas mu ni prizanašal. Kljub njegovi vztrajnosti in prizadevanju, mu je pustil brazgotine v njegovi notranjosti.
Spored vrhniškega kina v juniju
2. 6. četrtek ob 20.00
4. 6. sobota ob 20.30
5. 6. nedeNa ob 18,00
NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO - ameriški Režija: Brian G, Hulton
V gl. vi.: Tom Selleck, Bess Armstrong
3. 6. petek ob 22.00 MIRANDA - italijanski Režija: Tinto Brass
V gl. vi.: Serena Grandi, Andrea Occhipinti, Andy Forest
5. 6. nedelja ob 20.30
6. 65. ponedeljek 20.00
ZNAK ZA NEVARNOST - ameriški Režija: Hal Barwood
V gl. vi.: Sam VVaterston, Katbleen Ouinlan, Yaphet Kotto
7. 6. torek ob 20.00
BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE - ameriški Režija: Steven Spielberg
V gl. vi.: Richard Dreytuss, Francois Truffaut, Teri Garr, Melinda Dillon, Cary Guffey Kot je to v navadi pri Spielbergu, gre za zelo spektakularan film, pred desetimi leti nagrajen s tremi OSCARJI. Zgodba je grajena na predpostavki, da bi tudi bitja iz vesolja rada spoznala Zemljo. Kasneje je to temo nekoliko drugače predstavil tudi film MOŽ Z ZVEZDE,
9, 6, četrtek ob 20.00
11.6. sobota ob 18.00
12. 6. nedelja ob 20.30
KOKON - ameriški ban/ni Dolby Stereo
Režija: Ron Hovvard
V gl. vi.: Don Ameche, Steve Guttenberg, Tahnee Welch, Tyrone Power Jr.
11,6. sobota ob 20.30
12. 6. nedelja ob 18.00
13. 6. ponedeljek ob 20.00 DIVJI OTOK - ameriški Režija: Ferdinand Firefox,
V gl. vi.: Tommy Lee Jones, Michael O'Kneef
Pustolovščine dveh mladih na osamljenem pacifiškem otoku v času, ki bi ga primerjali s časom Robinsona Crusoeja.
14. 6. torek ob 20.00 ČAST PRIZZIJEV - ameriški Režija: John Huston
V gl. vi.: Jack Nicholson, Anjelica Huston, Kathleen Turner
Črna komedija o dveh zaljubljenih, ki pripadata različnim tolpam in imata celo nalogo, da eden drugega ubijeta... Huston ni posnel razgibanega filma po okusu najširšega kroga gledalcev, ampak prefinjeno, psihološko izniansirano in v dialogih subtilno-duhovito mojstrovino.
6 nominacij za nagrado »Zlati globus« 86,
4 »Zlati globusi« (režijo, glavno moško vlogo, stransko žensko vlogo, naj film) 8 nominacij za Oscarje 86
1 OSCAR - Anjelica Huston za stransko žensko vlogo
16. 6. četrtek ob 20.00
17. 6. petek ob 20.00 19. 6. nedelja ob 18.00
BUD SPENCER V AKCIJI - italijanski Režija: Bruno Corbucci
V gl. vi.: Bud Spencer, Tomas Milian, Marc Lavvrence, Margherita Fumero 17. 6. petek ob 22.00
NUNINA LJUBEZENSKA PISMA - nemški Režija: Jess Franco
V gl. vi.: Susan Hemingway, VVilliam Berger, Herbert Fux, Isa Schneider
19. 6. nedelja ob 20.30
20. 6. ponedeljek 20.00
BAUNTY - ameriški barvni CS, Dolby Stereo Režija: Roger Donaldson
V gl. vi.: Mel Gibson, Anthony Hopkins, Laurence Olivier, Edward Fox, Wi Kuki Kaa, Tevaite Vernette
21. 6. torek ob 20.00 HOLCROFTOVA POGODBA - angleški režija: John Frankenhelmer
V gl'.i vi.: Michael Caine, Victoria Tehhant, Anthony Andrevvs, Lilli Palmer, Michael Lonsdale, Mario Adorf
23. 6. četrtek ob 20.00
25. 6. sobota ob 18.00
26. 6. ob 20.30
IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV - ameriški Režija: Garry Sherman
V gl. vi.: Rutger Hauer, Jean Simmons
25. 6. sobota ob 20.30
26. 6. nedelja ob 18.00
27. 6. ponedeljek 20.00 KUNG FU DEKLE - hongkoški Režija: Lo Wel
V gl. vi.: Cheng Pei Pei, Lo Wel, James Tien
28. 6. torek ob 20.00
3. 7. nedelja ob 20.30 MODRI ŽAMET - ameriški Režija: David Lynch
V gl. vi.: Kyle Mac Lachlan, Isabella Rosselini, Dennis Hopper, Laura Dem
30, 6. četrtek ob 20.00 2. 7. sobota ob 18.00
4. 7. ponedeljek ob 18.00 TESNA KOŽA 2 - jugoslovanski Režija: Milan Žlvkovtč
V gl. vi.: Nikola Simič, Milan Gutovič, Voja Brajovič, Josip Tatlč, Ružica Sokič, Rahela Ferari