/ Uredništvo. upravni Ljubljana, Kopitarjeva 6. Teleton 4001 • 4C04 Mesečna naročnina 18 lit, za Ino-zcmstvo 51*50 lir. ček. rnč. t LJubljana 10.650 za naročnino ln 10,349 za inserate l/ključna pootflaSčenka za domače in Inozemske oglase: Unione PubbllclU Italiana S. A. Milano Aspri combattimenti in Calabria 22 velivoii nsmici disfrutfi bollcttino Coninndo supremo, guerra Nr. 1197: Le for/e nnglo-nmcricnne precedu-te du violcnta preparuzione
  • apparecchi ed allri ^ risultuuo distrntti dalle bat-terie r n. lin bonibnrdiere inglese si e inn-bissalo iiclle ac(|ue delTisola ili C o o (Kgeo) colpito dal [uoco delle arli-glierie. Generale Ambrosio. Močni sovjetski napadi zavrnjeni Včeraj so Sovjeti zgubili 160 tankov — Nad Parizom je bilo sestreljenih 12 angleških bombnikov, nad Berlinom pa 27 v Kalabriji 22 sovražnih letal sestreljenih Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo | in Sni orno; bombardirana je bila tudi S u I m o n a. Italijansko-nemški lovci so v ponovnih spopadih sestrelili Ki strojev, nndaljnih =5 pn je sestrelilo protiletalsko topništvo. Kn angleški bombnik, ki gn je zadelo topništvo, je pndel v morje blizu otoka Coo (Egejsko morje). General Ambrosio. štev. 1197: Angleško-ameriškim silam se je po siloviti topniški pripravi številnih topov, razvrščenih nu sicilski obali in ob podpori mornarice ter nndmoč-nega letnlstvn včeraj posrečilo ustanovili si nekaj i/.krecvalnih mostišč nn skrajnem južnem delu kalabrije. Po trdili bojih, v katerih so obrambne čete s pomočjo letalstva zadale sovražniku težke izgube, so morala biti izpraznjena mesta Vili a S a n G i o v n n ni, R e g g i o C" u I n -bria, in področje Melito P o rt o Salv o. Sovražna letala so napadla kraje v pokrajinami Napol i, Ca t an žaro Vladarski par za žrtve v Pisi Iiiin, 4. sept. ns. Nj. Vel. Krnlj In Cesnr ter Kraljica in Cesarica stn pretekla v Pisi podala znesek am.iHHl lir za družine iz Pisc, ki so bile pri zadnjem bombnem napadu prizadeto in oškodovane. Škoda v Bolzanu, Bologni in Trenta Rolzano, 4. sept. as. Sovražnikova napadalnost sc jo lotila tudi Bolzana. Predvčerajšnjim popoldne jo velika skupina štirimo-tornikov, ki je letela v višini .1000 mclrov in jo je pri delu oviralo točno streljanje protiletalskega topništva, vrgla nn vzhodni del mesta številne bombe vseh mor. Posebno občutna škoda je bila povzročena nu cesti Trento, kjer je hilo zmletih nekaj občinskih stanovanjskih hiš, na pol pa jc bilo porušeno tudi znvetišče za stnrčkc, ki spada pod okrilje javne bolnišnice. Več eksplozivnih bomb je padlo nn cesto in trg Mcreato, nn trg Garlbaldl, nn ee.slo Vlttorlo Emanuele in na ccsto Verdi, kjer so bile hudo poškodovane nekntere stanovanjske hišo. Zadeto Je hilo tudi edino mestno gledališče, ker gn jc zadela cnn bomba in podrla zadnji del poslopja. Pri reševanju ranjencev in poškodovancev so se močno odlikovali člani protiletalske zaščite skupaj z vojaškimi oddelka. ki so takoj začeli odkopavati ruševino in nuditi ponesrečencem pomoč. Bolognn, 4. sept. ns. Med kratkim, pn silovitim letalskim napadom, katerega žrtev je bilo predvčerajšnjim mesto llolognu, je bila porušena cerkev sv. Filipa in Jakoba, zrnvon več hiš v različnih mestnih delili. Okrog cerkve sv. Andriana je padlo dva-nnjst bomb, ki sc pa na srečo niso rnzpo-čile. Druge bombo so padle v bližino cerkve Kristusa Kralja, lludo ao bili zadeli tudi stanovanjski predeli v središču mesta. Po vsod, kamor se je sovražnik z besom vrgel, so vidijo popolnoma porušene hiše, po cc-stnh polno lijakov in lukenj, ki so jih izkopale bombe. Pomožna organizacija je bila takoj na mestu skupaj s predstavniki obla sti in vseh pristojnih organov. Trento, 4. sept. ns. Sovražnikov letalski oddelek je vrgel predvčerajšnjim na mesto okrog ,10 bomb. lludo jo bila poškodovana bolniška blagajna zraven cerkve S. Marin Mnggiore, industrijska šola in stanovanjske hiše. Dve bombi sin padli za spomenikom Dauleja, dve drugi pa na bližnje vrtove. Samo v noči brez Itsne so se lahko izkrcali Italijansko-nemški oddelki se vpadalcem krepko upirajo Bern. 4. septembra. Švicarski listi ob- I pet bojnih ladij, izvedlo pa nekaj slo izjavljajo številne londonske brzojavke o iz-1 kreevalnili čolnov, ki so prevažali samo krcanju angleških in kanadskih čet na angleške čete. Izkrcani oddelki so-se gi-i... i ~ k..::.-.'], s /-.Koli (aiIo \t niili tli nodrnb- I bali oii Retriria nrnti mestu sc Ua. Toda kalabrijski obali, toda v njih ni podrob nosti o razvoju bojev. Gotovo pa je vsekakor eno, da so se izkrcale samo angleške in kanadske, ne pa ameriške čete." Neko Reuterjevo poročilo iz Londona pravi: Izkrcanje v Italiji se je pričelo. Kratijo Eisenhoverjewo poročilo pravi, tla jc bilo utrjeno predmostje v nekem kraju nasproti Messine, verjetno južno od Reg-gio Calabria, da bi lahko obkolili pristanišče in se ga polastili. Naiveč prevoznih in izkrcevalnih ladij je zbranih v velikem pristanišču v Augusti ter v Cataniji. Drugo Reuterjevo poročilo pravi: Izkrcanje se je lahko izvedlo v noči lirez lune. Stotine ili stotine Indij zapušča otok, ni pa znano točno število čet, ki se izkrcavajo. Listi so objavili berlinsko brzojavko švicarske telegrafske agencije, ki pravi: V prvih jutranjih urah dne 3. septembra se je pričelo izkrcanje severno od pristanišča Reggio Calabria. Podpiralo ga je bali od Keggia proti mestu scilla. Toda hitro so jib napadli italijansko-nemški varnostni oddelki, ki so jih zapletli v silovite boje. Drugi angleški oddelki s številnimi tanki so bili prav tako zapleteni v velike boje 7. nemškimi pionirji in grenadirji iu so imeli občutile izgube. Hitri lovci uspešno napadajo angleške edinice, in so potopili mnogo čolnov, preden so dosegli obalo. Druge čolne so zapustile njihove posadke, ker so bili težko poškodovani. Ista agencija pravi: Vojaški krogi nemške prestolnice izjavljajo, da ni mnogo podrobnih poročil o angleškem izkrcanju v Calabriji. Verjetno je, da je bila izkrcana ena sovražna divizija iz Sicilije v pokrajino Reggio Calabria. Ni-še znano, če je to mesto že v vojnem področju in ti krogi se tudi vzdržujejo vsakih napovedi. Vsekakor Iu ne gre za presenečenje, ker je bilo že dolgo verjetno. dn bo prišlo do takega napada. (»II Piccolo ). Problemi španske politike Lizbona, 4. sept. Zadnje- tedne se je svetovni tisk precej in neobičajno zanimal za Španijo. Vzrok tega zanimanja je obisk angleškega poslanika sira Samuela Hoareja pri generalu Francu. Po dolgem pogovoru s poglavarjem španske države, se je angleški poslanik z letalom odpeljal v London. Pravijo, da bo osebno sprejet pri Churchillu, ki mu bo dal točna navodila za nadaljne delovanje. lloare in Franco sla se verjetno pogovarjala o raznih vprašanjih, ki so po-splošnetn mnenju tri: tangersko vprašane, vprašanje obnove monarhije v Španiji ter poročila španskega tiska o Gibraltarju. Španija je pred nekaj izvedla v Tangerju ne,kaj ukrepov, s katei mi st je ha je zagotovil Francu, da bodo to vprašanje dokončno rešili po vojni.V obnove monarhije v Španiji je na d ne v nem redu. Kakor e znano, Franco n sprotni k monarhije, toda lo e ne pomeni. da bi bil pripravljen odpovedali se brez vsega politični strukturi, ki jo je uvedel v novi Španiji. Kolikor se da sklepati iz razgovorov, 1 >i radi dosegli sporazum za ustvaritev državne oblike, v kateri bi monarhija priznala in sprejela falangislični sistem. Angleška javnost sc zelo zanima za to špansko vprašanje. Zunanji minister Eden je v spodnji zbornici odgovoril na neko interpelacijo, da je to notranja španska zadeva, v katero sc angleška vlada nikakor 110 mara vmešavali. Iti Ur se tiče končno tretjega vprašanja, gre za dejstvo, da iz španskega ozemlja lahko opazujejo vsako gibanje ladij ladij v Gibraltarju in o tem poročajo tudi tujini listom, kar je seveda zelo neprijetno angleškemu vojaškemu poveljstvu. ( Lc U Iti me notizie::). _____ Nahas paša čisti stranko Ankara, 4. sepl. ns. Iz Kaira poročajo, dn jo Nahas pnša iz vafdisllčnc stranke izključil razne osebnosti, med njimi Mohameda el Basila in druge predstavnike stranke. Egiptovski krogi smatrajo, da to pomeni znčetek obširnega preganjanja, ki ga je sklenil Nahas paša, ker se je po bučnih parlamentarnih debatah n črni kujigi zelo povečala opozicija X »Uaiili Hitlerjev glavni sla", 1. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so bili tudi včeraj zavrujeni močni sovjetski napadi na južnem in srednjem odseku. Sovražnik je izgubil zopet 160 oklepnih voz. Na jugozapadni konici c a 1 a b r i j -skega polotoka so nemiko-italijan-ske čete v borbah z angleškimi oddelki, ki so se izkrcali. Sovražnik jc utrpel pri tem občutne izgube, posebno pri ponesrečenem poskusu, da bi se izkrcal za našimi borbenimi predstražami. V letalskih borbah z nemškimi lovci je izgubil sovražnik včeraj na italijanskem področju 13 štirimotornih letal. Angleško-ameriški letalski oddelki so napadli včeraj več krajev v zasedenem zapadnem ozemlju, med njimi tudi nekatere okraje v P a r i zu. Civilno prebivalstvo je imelo občutne izgube. Sestreljenih je bilo 12 letal Preteklo noč so angleška letala napadla s številnimi razdiralnimi in zazidalnimi bombami področje velikega B e r-1 i n a. V nekaterih mestnih okrajih je nastala znatna škoda in tudi izgube med prebivalstvom. Letalske obrambne sile so kljub težavnim vremenskim pogojem uničile 27 napadajočih bombnikov. Odlična obramba Berlina Berlin, 4. sept- as. Nemška uradna poročevalska agencija jc izvedelo, da so skupine angleških bombnikov ponoči znova napadle Berlin 2e več sto kilometrov od nemške prestolnice so močne skupine nemških lovcev napadle sovražna letala in jih zapletle v trde boje. Pri prvem delu tega napada je bilo sestreljenih mnogo sovražnih letal. V okolici Berlina je protiletalska obramba, sestavljena iz topov vseh kalibrov med tem časom naredila pravi ognjeni zid, ki ga jc moral sovraž- ■■BHSifaaiHSBBHBBBaElSEaBBKEa Angleži priznavajo težave s preskrbo na Siciliji llern. t. sept. Dopisnik »Dailv Tcle-grapha poroča iz Sirili io, da imajo okupacijske čete mnogo ve je težavo s preskrbo kakor pa so pričakovale. tako da zelo trpi prehrana civilnega prebivalstva. Dopisnik priznava, da je mnogim krajem popolnoma nemogoče dovažali preskrbo in upravičujo nezadostno organizacijo z izgovorom, češ da prebivalci nočejo ostali v svojih krajih, marveč slalno hodijo iz kraja v kraj v otroškem pričakovanju, da bodo kje nnšli svoje prijatelje ali staršp. Dopisnik nadalje pravi, da vojaške oblasti ne dovoljujejo' potovati niti peš vsem tistim, ki nimajo rednega dovoljenja, lako dovoljenje pa se dobi le v zelo redkih primerih. Dopisnik končno dodaje, da angleško-ameriške oblast i ne bodo mogle nikdar zgraditi hiš, ki so jih uničile zavezniške armade, toda lo vprašanje da ni perečo: bistveno je. da se nc prekinjajo zavezniški vojaški premiki, (ili Piccolo'-). Japonski uspehi na Novi Georgiji Toko, 4. sept. as. Japonski glavni stan poroča, da so japonske letalske in kopenske sile meseca avgusta pri bojih na Novi Georgiji potopile nad 70 sovražnih ladij, 50 ladij pa poškodovale. V istem času je bilo na tem področju sestreljenih 270 sovražnih letal. Sovražnik je imel pri izkrcanju nad 3000 mrtvih. Izgube nevtralnega ladjevja Stockholm. 4. sepl. as. Švedski tisk je objavil pregled o izgubah ladjevja nevtralnih držav v tej vojni. Od začetka sovražnosti do danes so nevtralne države — in teh je 31 — izgubile nad štiri in pol milijona ladijskega prostora. Švedska je od začeaka vojne izgubila '20S ladij z 861.000 tonami in 1104 mož posadke. Pomen turške nevtralnosti Bern, 4. sept. Ankarski dopisnik lista "Gazzette de Lausanne« poroča, da pristojni krogi turške prestolnice v širokih političnih pregledih ob priliki narodnega praznika in zadnjega govora predsednika turške vlade 1111 pragu petega leta vojne vztrajajo na nevtralnosti turške politike, ki bo ohranila njihovo državo pred trpljenjem. V Ankari smatrajo, da groze številne nevarnosti tudi evropskim nevtralnim narodom. Zato pa ima Turčija posebno nalogo braniti red na Balkanu in zastopati koristni del evropskih držav dobre volje, ki eiiolno želijo branili svojo pravico do miru in dela. (»11 Piccolo«). Padec ameriških papirjev v Švici Bern, 4. sept. ns. Takoj po poročilu o začetku ofenzive v Knlahriji so jo pokazala na švicarskih borzah nervoznost in nepravilnost, zlasti ker jo znano, da je nn podobno ofenzive Wnll Street vedno reagiral s pndeem. Zalo s0 tudi nn švicarskih borzah občutno pndlo ameriške delnico in vrednostni papirji, kakor . Balliinore . -Ohio . Canadinn Pacifik in .Simirlties-Sprlvilegintn«. Padli so tudi drugi papirji kakor »Hlspuno nasprotno pa so se ilnli-jnnski papirji lahno dvignili, ltnlo Suisse« se je dvignila od 10,30 ua 10.7.). nik premagati ter žrtvovati mnogo nadaljnjih letal Lahko sc torej smatra, da je bilo zelo mnogo sovraž"ih strojev uničenih. Sovražnik je na slepo spuščal svoje bombe, jdasti v mestni okoiici. leroristič- ni značaj tega napada je očividen Znova so bile zadete stanovanjske četrti, bolnišnico, ccrkve in druge civilne zgradbe. Zadržanje berlinskega prebivalstva jc bilo kakor vedno nad ,sc vzorno. Severno morje - grob nngSeških letalcev Berlin, t cept. as- Edini preostali član posadke šlirimotornega bombnika llali-fax«, ki je zaradi poškodbe pri napadu na Berlin pndel v Severno morje, jc pripovedoval o neprestanih napadih nemških nočnih lovcev na ang'eške bombnike ter o silovitih bojih, ki so povzročili izgubo velikega števila drugih štirimotornikov. Njegov stroj je letel nad Severnim morjem s treni' motorji, toda eden sc jc pokvaril 100 mili od Aptlije. Letalo je pndlo v morje in se razklalo na dvoje. Javnost ]e šele iz ust tega letalca zvedela za izgubo lega letala, številni pa so primeri, o katerih sc nič nc ve Angleška poročevalska služba jc 29. avgusta hvalila organizacijo za pomoč na morju, ki je v 50 urah rešila 101 angleškega in ameriškega letalca, ki so padli v Severno morje. Izkušnja kaže, da lahko rešijo le del tak- šnih brodolomccv Število umrlih navaflno štirikrat prekaša število rcšcnccv. Ker ima vsako Ic-tolo povprečno sedem mož posadke, je bilo po nemških računih v teh 50 urah zgubljenih 57 lelal več kakor so jih naznanili nemški uradni podatki. Iz tega izhaia, da je bilo pri dveh napadih na Hamburg uničenih skupno 112 sovražnih lelal, torej za 50 odstotkov več, kot je bilo objavljeno, pri tem pa šc niso vračunana tista letala, ki so sicer prišla nazaj v Anglijo, pa so sc ponesrečila pri pristanku. Po teh računih so nadalje iz-.računali, da znašajo izgube pri zadnjih dveh napadih na Berlin poleg 111 obiov-licnih strojev najmanj šc 60 drugih, torej skupno 170, iz česar izhaja, da jc hi!o uničenih 25 odstotkov vseh napadajočih letal. Brez Italije ni evropske obnove Rim, 4. sept. as. Izkrcanje angleških armad v Kalabriji — piše »Messaggero« — predočuje položaj v vsci njegovi trdi stvarnosti. List nadaljuje: Ne vemo, kakšne bodo v bodočnosti in bližnjih dneh sovražnikove iniciative. Nepredvideni napadi so možni ali bolje rečeno verjetni na vsaki točki polotoka in vsa Italija ic izpostavljena udarcem, torej je vsa Italija v obrambnem stanju- Prepričani smo, da Italijani rozumejo stvarnost položaja in razumejo tudi dolžnosti, katere jim ta položaj nalaga. Najvišje so dolžnosti, ki se tičejo sozavednosti in duhovne moči, dostojanstva, solidarnosti do skupnosti, ki jo vsak dolguje do svojega naroda. Ta ura je brez dvoma najbolj črna v naši zgodovini, torej ura, ko jc treba storili vse, da bo premagana. Delo se nadaljuje v istem smislu in z istimi ideali, toda tre- ba se je zavedati nevarnosti, ki grozi domovini, Ireba sc jc zavedati, da moramo temu podrediti vsako delo, ki morn biti složno v čustvovanju in polno moči. Italija, nadaljuje list, se je izoblikovala v svobodi in mora v svobodi zopet vstati. Ona ic življenjska sestavina evropske kulture in ni si mogoče zamisliti evropske celine brez podpore italijanskega genija, italijanskega dela, brez tistih zgodovinskih del in idealov, ki so italijanskega izvora in italijanskega kova. List takole zaključuje: Nikdo nc more italijanskemu ljudstvu zanikati poslanstva, ki mu pripada v novein sožitiu narodov, niti si ne more 7.0 m i .lit i. da bi bilo mogoče zadušiti tisočletno tradicijo, ki vsebuje vse naslove plemenitosti človeške družbe. Obnova Italije je pogoj za obnovo Evrope sume. Soja bolgarskega sobranja Sofija, .1. sept. as. Nn včerajšnjem Izrednem zasedanju bolgarskega sobranja jo imel •predsednik sobranja govor, v katerem jo nnjprej poudaril, da so je pokojni kralj, ki jo bil šc mlad, boril vedno v prvih vrstah v boju bolgarsko vojsko za zedinje. njo ln osvoboditev vseh Bolgarov, nato pa jo nadaljeval: Se kot knez prestolonaslednik jo bil doslej vedno zgled junakom ln mučenikom, in vprav zato jo čustvo globokega ganotja in močno vero navdalo srca vseh Bolgarov nn vsem narodnem ozemlju, ko jo prevzel v svojo roke vajeti nnšo držnve. Njegova osebnost postnjn živa narodna zastava, okoli kntero so je postopno zbral ves bolgarski narod. Njegov veliki vpliv je prodrl v duhove vseli Bolgarov, in ta vpliv je bil ovira, ob knterl sn se zlomili vsi udnrcl, pa nnj so prišli od zunnj nli od znotraj, ki so imeli nntnen povzročiti narodni polom. Na vso moč se je prizadevni, dn bi vodil bolgarski narod po poti napredka in največjega blagostanja. To bo nnša tisočletna zgodovina z zlatimi črkami zapisala in bo zaradi tegn prištela našega pokojnega kralju med največje njegovo prednike, med katerimi jo velikan, ker se mu je posrečilo narod zediniti, po čemer jc hrepenelo žo toliko rodov, tor zgraditi tuko močno drža- vo. knkor Jo Imamo sedaj. Naš kralj Bo. ris 111. nam Je zapustil veliko svarilo, -z vso snmoodpovedjo hranili zedlnjeno domovino ter sledili z isto vdanostjo in isto lo. jnlnostjo njegovemu nadvse ljubljenemu sinu, v katerem stn poosebljena duša iu srco njegovega velikega očetn.« Toni besedam predsednika sobrnnjn jn sledil kratek molk v počastitev spomina na pokojnega krnljn. Predsednik sobranja jo nato nadaljevnl: V veliki inlostl, ki nns jo prevzela zaradi smrti krnljn Borisa III.. nns tolnžl sporočilo, dn je slavili prestol bolgarskih kraljev'zasedel krnlj Simeon II. To jo navdalo z globoko vero in velikim upanjem srcn vseh Bolgarov, znknj mladi kralj je poosebljen duh vzvišenega očeta in nosilec slavnega itnenn njegovega Istoimenskega prednika V ljubezni bodo okoli nje. gn zbrani vsi Bolgnri, in on bo znal dokončati delo svojega očeta ter ho končno, veljavno utrdil veliko zedlnjeno domovino. Strnimo sc vsi okoli prestola svojega mla. dega kralja in ga podplrajmo pri težav, nem in trdem delu. ki gn čnkn. Živelo NJ. Vel. kralj Simeon II.1 Živelo naša junaška vojska f Živela Bolgnrijnl Govor, ki so mu nnvzočnl pozorno sle. <1111, so nn koneu pozdravili z gromkimi vzkliki kralju Simeonu 11. ■ ■ ii Pravi namen izkrcanja v Kalabriji Torino, 4. sept as: Ravnatelj lista Gazzetta del Popolo , ki komentira sovražno izkrcanje na kalabrijskih obalah, ugotavlja, da je namen Aglosasov prikleniti poleg italijanskih sil vse divizije, ki jih je tamkaj zbrala Nemčija ter preprečiti njihov povratek na vzhodno bojišče, kjer Rusi žc dva meseca izvajajo največjo ofenzivo v to j vojni. To je vzrok — piše člankar — zakaj zavezniki niso držali izrecnih obljub italijanskim liberalnim strankam pred padcem fašizma, zakaj so odiiili Italiji časlno premirje in vztrajali na brezpogojni predaji. Vprašanje, ki ga IJuebeck ni reši! Stockholm, 4. sept.: Iz \Vashinglona se | vodstvom Pearsona ponavljala, da so Sta- je izvedelo, da se bo sestanek med Ed 110111, Molotovom in llullom vršil šele čez štiri ali pet tednov, pa ne v Kairu, ampak v Združenih državah. Priprave in po" govore za ta sestanek imata v Londonu sovjetski zunanji podkotnisar Majski in Eden. Na veselje, ki ga je prižgalo navdušenje ameriš. tiska po sestanku v Quebe-ku, je, padla grenka kaplja. Vprašanje odnosov 7. 11 usijo jc ostalo na dnevnem redu in jo še vedno zelo daleč od rešitve. Treba je le pogledali, kako je Bela hiša v polemiki z nekaterimi časnikarji pod lina slalno obveščali o sklepih, sprejetih na tem sestanku ali nn prejšnjih sestankih. Včerajšnje sporočilo, ki ga je izdalo ameriško zunanje ministrstvo, je izdalo potrebo po novi ureditvi odnosov meti Moskvo, Londonom in \Vashi11gtonom. To poročilo jc zbudilo velik dvom v visoko-donečih izjavah v Qubecku, Končno pot v ta dvom je odprlo odkritje llopkinsa, znanega lioosevellovega prijatelja in svetovalca. ki jo danes že vsi dobro poznajo Čc izgubimo Hti.-ijo bomo imeli dolgo vojno. Neki bostonski list pripominja, da se v tej izjavi nekaj »skriva.-. (»11 Piccolo ). Angleži kršijo švedsko nevtralnost Stockholm, 4. sept ns^ Močen kontingent letal je preteklo noč šel nad Švedsko blizu mest Trelborg Gotcborg in Malmo. V Malimi so opozili vsaj sedem valov letal. Švedsko protiletalsko topništvo jc močno streljalo in je sestrelilo eno angleško letalo, ki je treščilo na tla blizu — II — Helsinborga. Poročajo, da so sc leialci rešili s padoli v raznih krajih južne Švedske, kar pomeni, da jc bilo več letal sestreljenih, Monnkovo. 4. sept. Navzlic notranji uporabi in uporabi zn vojno Industrijo nemški premogovniki dobavljajo premog za celo evropsko celino v tolikšni meri kot še uikdar doslej ( II Piccolo«). Oznanilna knjiga pri Sv. Gregor]si Pri St. Gregoriju pri Ortaneku v rlbni. ški dokaniji se jo obranila oznanilna knji. (ta iz 1. 1830. do 1834. V tej knjigi jo ohranjen marsikateri spomin na uukdunjo pod-ložniško razmore, zanimiva pa so tudi oznu. nilu o takratnem strogem 40 danskem postu, o prvom bralnem pouku po litanljnh ln o drugih novostih za tisto Sašo. Župnik Fr. Krupostar jo objavil v Etnologu (Glasniku Etnografskega muzeja v Ljubljani) izvleček iz to stare knjigo, ki jo pisanu v bohori. čicl. Takole heremo t oznanilnl knjigi 22. nvg. K ta 1830. o začetkih bralnega pouka: »Potlej po Litanijah pridite v farovsli vsi tisti fantje ln dekleta ktlri se liozheto brati vu-zhiti. Ktiri ima kake bnkuzo naj jih satio perneso ino pokashe, ktiri pa nizli nimajo ino so hozhejo na novizh t. j. od znzliotku vuzhitl bodo prvo bukuze ali platetofo sho od mene dobili. — To veste, do Jjj vsakim nuzno in koristno, zho se knj v mladosti brati navadi, so potlej odraslien tudi loshej kDrsh. nnvuka navuzhl. SatoreJ vam perpo. rozhim, do kdor ima porloshnost in zhns, naj nikar vnemar ne spusha, da se no bo danas ali jutro kcsal.< Takšna jo hita torej nnša pisava pred 113 leti. Zanimivo pu je, da opozarja (upnik ono, ki imajo knjig? io doma, nnj jih prinesejo seboj. Znamenje, dn so so nokatori žo sami poprljell branja in pisanja, česar BO učijo dandanes otroci v prvih razredih ljudskih šol. Odlomek o bralnem pouku po litanijah smo dobesedno prepisali zaradi toga. ker sta jezik in Blog značilna za dobo naših pradodov. Istega leta jo oznanil župnik tudi prošnjo procesijo za dež Takole je zapisal v oznnnilno knjigo: »Ker sami vi. dito, kako silno pohlevnega dežja potrebujemo, da bi suho zomljo pomočil, mislim jaz, da bi skupaj zbrani ta teden tukaj dobrot, ljivcga Boga prosili, da bi nas kmulu z do-brotljtvim dežjom razveselil.« Koncoin novembra jo oznanil Jupnlk zor. nlce, posebej pa jo opozoril župljnne naj pazijo na baklo kndar hodijo mimo gospo, darskih poslopij in naj jih previdno ugasnejo, ko pridejo do cerkvo. Tu pa tam jo oznanil požar, ki jo prizadel to ali ono vas na Kranjskem nli Koroškem ter pozval žup. ljane, nnj prispevajo prostovoljno darove za pomoč pogorelcem. Takratni župnik — bil jo Jakob Jorln iz Ljubljano — jo bil posebno vnot za pro. uroditov cerkvenih prostorov. Vočkrat jo bo. drli svojo župljano, naj prispevajo za gradnjo novega župnišča, za popravilo cerkvonih vrat, napisov v corkvi in za nabavRo no. vega bnmlern. Vse pa kaže, da so bili ljudje precej skopi in trmasti ter jih jo morul tu pa tam prav energično prijeti. Takole so jo razhudll 2. januarju 1831. lota z lečo: »-- tom šo onkrut ino zadnjikrat povem, da čo no plačajo, jih sicer no bom z biričem silil, temvuč cn špot jim bom naredil, du ga no. beden rad imel 110 bo Ino jaz ga tudi no-bcuomu no pilvoščini. Pn povem vam, pri. siljon bom takim kaj takega storiti, če letos nekoliko 110 plačajo.« 40 danski post jo bil v tistih časih šo zolo strog. Bila jo navada, da so so ljudjo vos postni čas postili s tem, da bo so do sitega najedli samo enkrat nn dan, aiosa pa so so Bploh vzdrževali. Toda cerkvena oblast jo glede postnih predpisov že popuščala. Oz. naniio pravi, da je škof lz »posebnih urža- I hov dovolil, da so Binojo mesno jedi, pa lo j enkrat 1111 dun, t. j. opoldan josti zunaj po- j politično kvaterne srodo in velikega tedna, I goveda ob petkih in sobotah tudi ne. Samo I ob nodoljah jo prlvoljcnn tudi zvočer lo samo župu.« Oznanilo pravi dalje, da čo bi kito potrebaval posebnih olujšuv zaradi slabosti uli posebno težkega dela, so 11111 le-to dovoljeno, oddolžiti pn bo mora z miloščino ubogim nli molitvijo, V okviru postnih prod. pisov opozarja župnik bvojo ovčieo tudi na to, naj ne pijnnčujcjo in naj v postu no hodijo brez potrebo v gostilno. So šo drugo zanimivosti v tej stari oznanilnl knjigi. Tičejo so ccpljouja koz, lmeno. vanja cerkvenih kijučnrjov, prvogn oglasa gicdo zavarovanja proti požarom, molitev proti kužnim boleznim, najetja cerkvenega povca za božič in podobnega. O tem pa šo prihodnjič kuj. (Op ur.: Prim. »Etnolog« Glasnik Etnografskega muzeja v Ljubljani, 11)3».) naiHBiBBaiaBisannacanazBBzaBBB Vremenska napoved. 5. sept. (nedelja): začasno izboljšanje, v toku dnova ponovni vpad deževja. (. sept., (ponedeljek): rnzlnsnitov, a približno ponoči spot dež. Od torku dalio lupo vrcino. f i i a n I« a št. 1 j 4 0 / a •j It U U lo 13 lo U Is W 21 2 23 2-1 & .ti 24 2t2 29 ^U 31 3i 14 'Ja JO 3< )S 4U 41 J3 42 45 44 45 46 •=7 48 49 oO - 51 ■>2 URADNI RAZGLASI Spremembe člena 6. pravilnika o povračilu stroSkov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) uslužbencem po stroki kontrole iner Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jo izdal naslednjo nnredbo: Člen 1. Zimski za povračilo, ki gredo uslužbonccm urada za kontrolo mor in dragocenih kovin po členu 6. pravilnika z dno 10. avgusta 1032 št. 41M o povračilu stroškov zu prenos in provoz državnih stvari (instrumentov) uslužbencem prideljenim odseku za kontrolo mor, izdnnoga od ministra za trgovino in industrijo bivše kraljovine Jugoslavije, so zvišajo v tem smislu, da so izplačajo zneski toh povračil, ki bo tam označeni v dinarjih, v isti višini odslej v lirah. Naredtia jo objavljena v »Službonem listu« št. 71 z dne 4. septembra 1913. Veljavnost oblačilno knrte podnljšann do 3(1. junija 1944. Itimskl uradni list prl-olrujo odlok, s katerim so veljavnost oblačilne kal to podnl.j- u.il> do 8(1. junija lit 14 (ilo.-!oj veljavna za 14 mosocov do 31 decembra 101.1). Kot razlog /.a ta ukrep navajajo, itu jo treba nu najmanjšo mero zmauj-ali potrošnjo tekstilnih in oblačilnih predmetov civilnega prebivalstva z ozirom na postopno zuiunjšaujo razpulo-žljivili količin, tVne lesa pri vcletrgovelli. Visoki 4o-mlsarlat za Ljubljansko pokrajino jo po zaslišanju Pokrajinskega sveta korporacij in Zvezo delodajalcev dolo.''al zaslužek vr-lclrgovecv z lesom, pri prodaji lesu. ki nc izvira iz lastne proizvodnje, kakor sirili: K maksimalnim cennm za les, ki so določene z naredbo z ilno 2li. VI. 11112, št. 133 smejo veletrgovei, čo prodajajo les, ki 110 Izvira iz lastno proizvodnje, pribiti kot ■/oslu .ek 7%. Pri prodaji lesa lastno proizvodnjo, čo tudi ga prodajajo veletrgovei, ostanejo neizpreinen.ieno ceno zgoraj navedenega cenika. Ceno jo v smislu odredb čl. 4 namdbo z dno 0. V. ltltl objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh nni-višjili cen so kaznuje po uredbi o conah v zvezi z i>. red bo z dne I. 1912, Slov. 8, 81. I. 1 št. 7/42. Proda,'a ltkarjev nn vinski bazi. Visok! komisariat sporoča, ila je na osnovi stično odobritve pristojnega ministrstva z ozimni na znžoljena pojasnila produeentov siunlrati llkorjo na vinski bazi, ki so nahajajo v trgovini, zn dehlokirano in da so lahko prodajajo, vendar Pa ostano prepovedana nadaljuu proizvodnja. Ceno krompirju letnika H4J. Visok! komisariat za Ljuhljnusko pokrajino je dcio-čit naslednjo naivišjo ceno za krompir prl-dolka iotnika 1013: 1. vrsta Woltmnnn riio-čl krompir v velepro.lajl za 100 kg 150 lir franko vagon Ljubljana, v nadrobni prodaji Pa jo zn la krompir določena cena 1.85 lir za kg franko trgovina. 2. za vso ivitole vrsto jo cena v veloprodajl določena na 185 lir za 1110 kg franko vagon železniška postaja Ljubljana, v nadrobni prodaji pa na 2.10 lir za kg-franko trgovina. S to nnredbo je razveljavljena pret-šnja odločba o dno 23. uvgusta t. 1. gledo cca kiouipirja. Vodoravno: 1. italijanski roman, 12. Govekarjeva povest, 16. vzor (tujka), 17. sicilski ognjenik, 18- izraz pri pitju, 19. razdobje, 20 igra z žogo, 21. padavina, 22. oblika glagola vprašati, 23. reka na Hrvatskem, 24. povesmo slame, 25. človek z okusom, 29- moško ime, 30. konj, 33. ženski glas, 34. del dneva, 36. češki kri-voverec, 38. Feiglovo ime, 39. samovla-dar, 41. upravnik. 46. Soja, 48. matematični izraz, 49. pridevnik samostalnika orodje, 50. pogorje na Francoskem, 51. izrek, 52. pisatelj romana pod 1. vodoravno.^ Navpično: 1. nordijsko moško ime, 2. moško ime. 3. žensko ime, 4. slovenski slovarski delavec, 5. avtor Sodnikove hiše ob fjordu, 6. kita rož, 7. neplodna ravnina, 8. nemški filozof, 9. sta-roslovansko bivališče umrlih, 10. mladika, 11. ribji zarod, 12- žuželka, 13. kraj pri Celju, 14. del Ljubljane, 15. pripadniki agnosticizma, 24. mesto v Španiji, 26. glavni števnik, 27. tok, 28. kradljivec, 31. narečna trdilnica, 32. del starokrščanske CCrilVK, JJ. mt.--- ---n---- 37. nasprotje neuspeha, 39- nemško žensko ime, 40. feničansko božanstvo, 41. sla, 42. slovenski književnik, 43. obdelan svet, (obratnica), 41 pesnitev, 45. reka v Nemčiji, 47. zver, 53. švicarski kanton. ReSitev križanke St. 102 Vodoravno: 1. Katrina, 8. sond, 12. Odon, 16. obujki, 17. povka, 18. kila, 19. La-martine, 30. ušivec, 22. oda, 23. Larson, 25. I,o Sago, 26. Bogomir Stopar, 34. Ak, 36. Ana, 37. Krfu, 38. Ilmcn, 39. ata, 40. ro, 42. bezeg, 45. nastavek, 47. Ute, 4S. Leo, 49. bukč, 50. Alcna, 51. Ila, 52. Sally Salmincn. Navpično: 1. kolobar, 5. Abadon, 3. Turna, 4. rja, 5. Ikra, 6. nit, 7. ^pis, 8. Beno, 9. oven, 1(1. uk, 11. da, 12. okis, 13. dtva, 14, Oleg, 15. Nace, 20. ulom, 2!. šepetam, 23. lok, 24. Tlif, 27. Gabcs, 2*- Mrzel,.29. rugby, 30. sinus, 31. tlaka, 32. anali, 33. raven, »t. Atene, 35. kakan, 41. eta, 43. Ela, 44. Eol, 46. boI, 47. Ur, Pravila za zadržanje civilnega prebivalstva ob nočnem in dnevnem »letalskem alarmu« 1. »Letalski alarm« »Letalski »larm« K označi z daljšim tuljenjem alarmnih siren: zveni brez prekinjenja in «0 menjava v visokih in nizkih Ionih ter obratno. Ponoči sledi »letalskemu alarmu« šo takojšnja prekinitev javne razsvetljave. 2. Splošni predpisi Ohraniti je treba mir in pomiriti ono, ki »o s» izgubili. Pomnite, da: — je panika bolj nevarna kakor letalska 1.. .urnosti — se mora proti onim, ki bi-jo povzročili, postopati tudi a fllo; — jc Irebn popolnoma spustili ruloje trgovin in javnih lokalov: v njih notranjosti se ne sme niliče nahajati pri vrolih in izložbah: — morajo biti poklicani organi takoj na mestu, da odpro dohode do javnih, skupinskih in zasebnih zuklonišč; , — sc morajo: osebje javno varnosti in hitro pomoči, hišni starešine, delovodje in vsi ostali, ki Imajo posebne nalogo, Inkoj podati na odrejena jim mesta; — morajo ostati skozi 10 minut vežna vratu poslopij priprta, tako da se lahko tja zatečejo mlmoidočo osebe, ki jih je presenetil alarm nn cesti in daleč od javnih zaklonišč. Kretanje — Dovoljenje za kretanje Med nočnim in dnevnim »letalskim alarmom« se meščuni ne snuj. ,.iosto kretati, čo nimajo posebne legilamacije, ki jo je izstavil Oilbor za P. L. Z.; kršitelji bmlg takoj aretirani. Urez take legitimacijo smejo krožiti avtomobili in osebje Armade (po tozadevnih navodilih vojaških oblastev), agenti javne varnosti, gasilci, osebje Rdečega križa in ustanov protiletalsko zaščite. Prevozna sredstva tc poslednje ustanovo bodo imela na motornem krovu belo-črno okroglo ploščo. Z11 vsa druga vozila, ki smejo krožiti samo ob potrebi, zadostuje legitimacija, ki jo izstavi vsakemu avtomobilistu Odbor za P. L. Z.; ta legitimacija mora biti miobrenn od poveljstva Kr. Karabinjerjcv Ariiiailncga zbora. Vsak avtomubilist mora na morebitni poziv vojaškega osebja nli osebja javne vuruosti pokazati legitimacijo obenem z osebno izkaznico. llišni starešine, ki ob alurninciu znaku nc bi bili v poslopju, v katerem morajo opravljati svojo službo, se laliko kretajo skozi prviti deset minut po danem signalu, da bi mogli dospeti čimprej v svoja poslopja; morajo pa nu ukuz kontrolnih organov pokazati svojo izkaznico kot hišni starešino, izdano od tnk. Odbora za P. L. Z. Motorna vozila, ki nimajo odobrenja za kretanje, morajo ob letalskem alarma ugasniti luči ter sc ustaviti na desni struni na takšnih prostorih, kjer nc ovirajo prometa. Vozila z živalsko vprego Vozniki morajo izpreči živali in privezati jih k zadnji osi »lila, č» M ni nelw, p« h kaki mučni železni mreži nli k brzojavnim drogom ali kandetabrom, na način, da se živali nc morejo odtrgnti, oni sami pa se morajo zateči v hišo ali najbližje zaklonišče. križišča, stekanja ulic, tramvajski tiri pa morajo ostati prosti. Potniki ob prihodu na železniško postajo Med »letalskim alarmom« potniki ne smejo iz postaje, temveč se morajo podati v postajno zaklonišče, ter so ravnati po navodilih železniškega osebja. Železnico bodo nadaljovnle s svojo normalno službo, razen ob lotalskih napadih. Za osebje državnih žcleznic, ki niora iti na svoje službeno mesto, je veljavna osebna izkaznica, katero izstavi pristojno železniško nblastvo, ki je zanjo odgovorno. Ta izkaznica nodnmrstuje legitimacijo, katero izstavi tukajšnji Odbor za P. L. Z., in sicer v smisla ministrske okrožnico št. 260 z dne 12. novembra 1942. Potniki v tramvajskih vozovih. Tramvaji Šele dvo minuti po znakn »letalskega alarma« se prekine tok na tramvajskih progah, tako da tramvaji laliko dospejo do širokih nličniil prostorov, vendar onstran križišč, da no ovirajo kretanju službenih motornih vozil. Polniki laliko izstopijo iz tramvajskega voza šele. ko ta pride nu določeno mesto, dobro znano vsem sprevodnikom. Predsednik odbora ra protiletalsko zašttto dr. Pictro David. ™M»iwwii ■ imumuma—— KULTURNI OBZORNIK Nastop gojencev deklama-1 cije na šoli Glasbene Matice j Igralski naraščaj, ki se šola pri režiserju g. O. Šestu v okviru Glasbene Malice se natn je predstavil na odru v Frančiškanski dvorani. Prireditev j« naredila vtis mladostnega zanosa in velike prizadevnosti. Sjiored je bil izbran skrbno, vendar ne morem preko vtisa, oa je bil močno preračunan na efekt. I11 res bi bilo mogoče doseči veliko efektnost — tu pa tam se jc posameznim izvajalcem tu-do to posrečilo. To dejslvo nam osvetli smer šole. Ima jiomen in zasluge, da odkrije darovite igralce. Povsod je tako. da se dvignejo talenti sami nad povprečni nivo. Toda zu igralce je to še premalo. Tudi ta potrebuje šole, stroge in daljše, 'ki bo pazila na vsa njegova izrazna sredstva, ki bo najprej zastavila delo pri oblikovanju besedo in njenih sestavnih elementov. Tega pa smo pri nastopu najbolj pogrešali. In tega končno pogrešamo tudi danes v gledališču, po zaslugi naših igralskih šol in tečajev iz preteklosti. Prireditev je bila razdeljena na tri dele: na deklamacijo, Prešerna, Golje, Cankarja, V. Ilugoja, H. Heineja, Goetheja in narodnih pesmi. V drugem delu so izvajali prizor iz Cankarjevega »Poliujša-i nja v dolini Šentflorjanskk in iz Župančičeve »Veronike Deseniške«. Tretji del pa je obsegal prizore iz 5. dejanja iz Ito-: standovega >Cyranoa de Bergerac«. I V izvajanju ni bilo mnogo razlike Pisatelj Aiban Stoiz I na Gorenjskem Na svojih mnogestranskih potovanjih jo nemški pisatelj Alban Stolz, eden izmed najboljših ljudskih pisateljev preteklega stoletja, pripotoval tudi na Gorenjsko. Pripeljal se je iz Celovca in namenjen je bil v Trie-ste. To potovanje je sam opisal v svojem dnevniku 10. septembra ms. Ko jo povedal, kako nenavadno mogočen vtis bo napravilo nanj Karavanke. Ustavil so je najprej v Tržiču: Tu je vzbujal njegovo pozornost mož, ki jo nosil svojo srajco drugače oblečeno, kakor je bila to navada. »Suknjič in telovnik sta mu bila sicer nad srajco, toda od ledij daljo mu je ta, doktor je segata, pokrivala hlače. Ne vem, ali je to deželska no«a, ki so je pa sramežljivo odtegnila javnim cestam, ker je sicer drugod nisem videl, ali pa si je tisti mož v svoji prekipevajoči Izvirnosti In samostojnosti Bam izoblikoval takšno nošo.« V dolini med Trličem in Kranjem se jo pomndil v neki gostilni. Bolj iz radovednosti nego iz potrebo sem stopil v gostilno. Ker pa nisem hotol nič jesti, mi je bosonoga krčmnrica prigovarjala, naj si privoščim okusne račke. Jedel sem torej račko in pil štajersko vino ter sem videl, da iina žena prav, zlasti še, ker obed ni več stal ko 14 krajcarjev. Od tega gostilniškega obiska imam posebno zaupanje do tistih gostiln, kjer hodi gostilničnrka bosa.« Pisatelj je hotel s tem reči, knko dn so s preprostostjo najraje druži tudi poštenost. V Kranju so jo zopet ustavil v gostilni, kjer so je zdela/celo točajka pisatelju Izredna prikazen. »Nisem še videl nikjer nobene, k! bi so tnko približevala Ideji vilo, kakor smo jih v mladosti »rečavali v pravl,'toah. V vsem nje- nem vedenju so je prikazoval duh bistro in žuboreče vode, podoba, hoja, pogled, vse jo razodevalo nenavadno živahnost. Kakor govorimo o gorečih očeh, tako so bile tudi njeno oči žuboreči studenci v sončnem sijaju. Saj pa jo z njimi tudi. tako čudovito gledala človeku v obraz, da se ni vedelo, ali gleda dete, ali ukročena srna aH kakšen ljubeznivo nagajiv naravni duh iz njenih oči...« Kakor krnnjsko ljudstvo jo zanimalo Stolzn tudi kranjsko mesto lamo. »Kranj stoji na obronku planoto. Meni se jo zdel zelo tuj in prekomejski. V ozkem dolu točo Sava, onkraj nje so zopet dviguje planotn, ki jo naseljena z nekaj hišami in z ljubo cerkvijo.« Fogled na to naselje ga jo tnko prevzel, dn se je napotil tja in ostnl tam v samotnem gozdu do večera. Zdaleč so skozi ve-jovje gledali gorski gorenjski velikani. »S te zemljo sem videl tJiko rekoč dva svetova: Nočni svet okrog Bcbe in dnevni svet v daljavi. Tnk pogled ostane človeku nepozaben.« Na lepem Gorenjskem, na kraju rodovitnega polja pred Kranjem, oh pogledu na voličastne goro, je ta duhoviti pisntelj v svoj dnevnik 19. septembra 1848 zapisat eno iz-mod najlepših in najvzvišenejših misli, knr so mu jih je kdaj vzbudilo na potovanjih po daljnjem Bvctu. »O Bog, kjo je oko ln kje jo dnh, v katerem bi so zbralo vso, kar nnm lepega prinaša vsak trenutek nn noštevilno mnogih milijonskih krajih sveta, večno novo in vedno drugače! Pač bi so skoraj vso izgubilo nepoznano, čc so no bi zopet Izlivalo v Tebe, kakor jo lz Teho izšlo, da ho duhovno ^.jftcfjo 1. Tebi postalo kdaj naše nebeško bogastvo. Tedaj jo nngla minljivost vsega prelepega na zemlji lo sladka vaba, dn hrepenimo tja, kjer bomo vse to našli v neminljivi in neizmerni obilnostl, Ako pa nam hoče žarok nebeško lepe prikazni presnnltl, globoko presuniti dušo. da je podoba v duši večna, kakor jo lepota sama večna, tedaj jo včasih vendarle treba, dn jo človek sam. Na večer tistega dne so je Albin Stolz odpeljal proti Ljubljani in opolnoči proti Triestu. ie lz teh kratkih beležk so vidi, kako al je pisntelj Albin Stolz vso sproti natanko oglodovnl in podrobno zapisoval. Kar je videl, je bilo zanj, kar jo zapisal, je nnmenil zn drugo. Kdor no more neposredno, naj bi mogel in hotel vsaj posredno uživati dobroto in lepoto, ki jih je Bog vsepovsod na trosil po svetu. Jubozen do lepe knjige bedi zvosta spremljevalka njemu, ki hoče prosvetno delovati med svojim ljudstvom. Kdor pa za božjo naravo in lepo knjigo nima več časa in veselja, njegova duša gotovo ni več zdrava. To misel poudarja pisatelj Albin Stolz mnogokjo v svojih spisih. Novosti Vseušiliske knjižnica Nnmenschliissel. Dio Vervvcisnng zu Pseudo-nvmen, Doppelnnmen umi Namensnlnvan-illungen. Berlin 1911. (It 09900) Norme por il catalogo degll stampntl. Oittn d<>l Vat i en no 1939. (H 69S83) Notlzlc degli scavi di antlehitA. Milimo 1891. (11 694151) Paee 11.: Arto e civillA della Slcilin nntiea. M iln no 1935-38. H 69891) Plnnovl za zdravo sooske knčo. Sara .levo 192.) (III 6S3i8l Pogodln A. L.: Slnvjnnskij mir. Političoskoo i ekonomlčpskoo polo/enio slnvjnnskicli nnroduv pred vojnoj 1914. Koda. Moskvi} j JU (11 WI89.il Pobi It. W.: Filnfiihrung ln dio Elfiktrlzl-tiltslohra. Berlin 1943. (II 69891) Rossl V.: Dal rinnsclmonto nI rlsorgnnon n. Firenze 1930. U'97M) nostoek P.: Erkennung nnd Bchnnd ung der Knocbeniii-heuu. l.wip'.>* 1.'.-. vi , . Sclinffcr F. X.: Goolugio der O* t mark. Wien 1913. „ „ /'.I » Schuninelier-Mnrlenfrlcd, S.r Orundrlss der j Uistologio des Mcnschcn. Wien l943 med deklamacijo in med drnmatskim oblikovanjem, katerega so zahtevali dra-mntski prizori. V deklamaciji je orevla-dovnlo čustvo. Videti je bilo skrb za dinamiko, ki pa ni bila vključena v celoto. Tako je bilo nekaj zelo lepih in dograjenih mest v deklaniacijah, ki so pa utonila v celoti, llo njih in iz njih ni bilo prehoda. V drugem in tretjem delu pa je seveda manjkalo oblikovalne sile. Saj je pa zato potrebno še mnogo večje znanje in talent kot pa je potreben za deklamacijo. Pri vsem pa je bilo videti mnogo naučenosti in prizadevnosti režiserja, g. Šesta. Prireditev pa je pokazala nekaj t^-/enlov. Izstopal je predvsem g. L. Korošec. Bil je v deklamaciji pa tudi kot Cyrano zelo prepričevalen. Nad ostale ga dviga predvsem glas, pravilni nastavek in zastavek. Poleg njega se je dvigala gdč. V. Grilova. Odlikuje jo predvsem lahkotno in neprisiljeno oblikovanje, dober jm)u-darek in velika samostojnost. Paziti bo morala še na vokale, ki jih izgovarja preširoko. V deklamaciji je bil učinkovit še g. V. Podgoršek, ki ima smisel za pravilni poudarek tematike in za izraznost. Tudi pri oslalih gojencih je bilo mnogo razveseljivih in lepih stvari. Pri gdč. Bricovi čustveni poudarek, ki pa ji manjka pravilni nastavek (izgovorjava vokalov skozi nos...) pri g. Pfeiferju, ki je bil dober s pripombami v Cyranoju, a ima telesno izraznost šibko in v izgovorjavi velike napake, pri g. L Pelanu z doživljajsko darovitostjo, ki pa jo ovira izgovorjava. Gdč. Mohorčičeva, Ileberniko-vu, Zupančičeva in Jurcova pa imajo velik smisel predvsem za čustvenost. Nedoslatki, ki so pri začetnikih nujni, se bodo marsikje s skrbjo in marljivostjo dali odpraviti in prepričani smo, da bomo dobili med temi gojenci še dobre igralce, če bodo svoje delo nadaljevali z enako pridnostjo in ga zastavili lam, kjer še zuaj šepajo. Borci prsfi smrti V Dobri knjigi je izšla knjiga Paula de Kruifa »Borci proti smrti«, v katerih je ta ameriški znanstvenik reporter opisal nekaj slavnih dejanj velikih pnrodo-slovcev in zdravnikov, s katerimi pobijajo bolezni ter podaljšujejo živl]en|sko dobo na zemlji. Knjiga je že prevedena v različne evropske jezike ter je^zda) prišla v prevodu zdravnika dr. Lcrnica v roke tudi slovenskemu bralcu. lako se je množici zanimivih knjig iz zdravniškega življenja, ki so zadnja leta prišla na naš knjižni trg, (Življenje kirurga, El Ha-kim, Citadcla, San Michele) pridružila še ta živahna pisana znanstvena reportaža o zdravniških iznajdbah zadnjega časa, da, naravnost iz najnovejše dobe. Pisatelj sem je napisal uvod, v katerem govori o povprečnem umiranju človeka v raznih dobah, o želji človeka, ki bi si rad po daljšal življenje ter o zdravniških napo rih, ki se bore proti smrti, čeprav je končni uspeh zelo majhen. Vendar le, pa se procent umrljivosti za določeno starost manjša. Mnogo pomagajo zdravniki, največ pa — sonce samo ter življenje »v vetru, dežju in soncu«i, kakor izpričujejo s svojo prakso trije amerikanski slrici. Po tem uvodu preide na opise iivijenia in napora raznih zdravnikov, ki se jim je posrečilo z muko, poiskusi ali pa tudi — in največkrat — čisto slučajno, odkriti zojedavca zdravja v naSfli telesih ter mu napovedati smrtni boj. Tako v I. delu prikaže uspeb treh takih zdravnikov. Najprej dunajskega zdravnika Ogra Semmelvveisa, ki je še v času, ko niso poznali bacilov, uganil, da leži v nečistoči vzrok tolikih smrti porodnic. S čistočo je reševal porodnice zastrupljenja ter postal tako »rešitelj matere kljub posmehu svojih tovarišev. Drugi zdravnik jc mladi asistent Banting iz Kanade, ki e po mnogih poizskusih iznašel insulin ter postal »rešitelj bolnikov« na sladkorni bolezni«. Minot in Murphi sta raziska-vala perniciozno anamijo ter slučajno našla jetra kot najboljše zdravilo proti njej. Tako sta postala rešitelja bolnikov na krvni bolezni. Drugi del prikazuje napore treh lovcev na mikrobe, ki so daleč od bolnikov iskali bolezenskih kali z mikroskopom in epruveto ter jim našli zdravilo. To so: Schaudin, ki je odkril povsem proti svoji volji bacil sifilide, ki so ga zaradi nevidnosti imenovali »bledi demon«. S tem je napovedal boj najbolj zavratni in najhujši bolezni v sedanjem človeštvu. Po njegovem odkritju je nadaljeval boj Bordet, ki je iznašel krvni preizkus, kakor ga je pozneje izpopolnil Wassermann, ter tako postal napovedovalec u6ode človeku, ki ima v sebi belega demona, pa ga tudi pravočasno opozoril na zdravljenje. Tretji Wagner-Jau-regg pa je odkril umetno vročico kot zdravilo ter s cepljenjem malarije postal zdravnik paralitičnih ljudi, najbolj bednih med bednimi. Tem raziskovalcem (zdravnikom in laboratorijskim znanstvenikom) so se pridružili tudi zdravniki s — soncem, kar je vsebina III. dela. Danec Finsen je prvi vporabil obločnico, s katerimi danes tako usoečno zdravimo jetiko in razne razjede. Rollier je umetno sonce nadomestil z naravnim soncem ter vpeljal zdravilne sončne kopeli v planinah ter tako krepčal telo in večal odpornost ter zdravil jetiko. Strandberg pa je nadaljeval Finsenovo odkritje ter umetnemu soncu priboril veljavo in pravšno vporabo zlasti za bolezni v grlu. Tu omenja še umetno vročino, ki jo pri sifi-litično bolnih ne napravljajo' več s cepljenjem malarije, temveč z elektriko, kar poskušajo seveda v Ameriki tehniki. Na koncu pa še govori nekaj o zdravljenju revmatizma, da more potrditi svoje končno prepričanje: »Da se bomo starali polagoma in ostali mladostni zelo dolgo — kaj je bolje kot kar se da mnogo živeti v vetru in dežju in na soncu«, kar delajo njegovi strici, pravi ameriški skavti. Sonce je najboljši zdravnik. To knjigo o zdravniških odkritjih je prevel zdravnik dr- Černič, znani uteme-ljevalec novega slovenskega zdravniškega izrazoslovja Prav zato se mi pa zdi, da je v tej knjigi razmeroma malo zdravniških izrazov poslovenjenih, temveč se drži že rabljenih tujih izrazov. V tem pogledu je več besedotvorne moči v prevodih Majocchia ali Cronina, verjetno pa da manj strokovne. Prevod pa je lep in sočen, moti me le sklanjanje »streptoko-kusov« (ali ni lepše streptokokov?). td. Advokat dr. Rado Pavlic i e odprl pisarno v Šelenburgovi ulici 3-III. Telefon št. 26-11. novice Koledar Nedelj«, 5. klmovca: angelska nedelja; Lavrencij Justinijan, škof. Ponedeljek, t. klmovca: Zaharija, prerok; Donacijnn, škof ln mučeneo; Pctronlj, Skof. Torek, T. klmovca: Marko Krlževčan, mučenee; Molhior Orod., mučeneo. Lunina sprememba: prvi krajec 7. klmovca ob 13.83. Herschol napoveduje oblnč-no in dežovno vreme. Zgodovinski paberki 5. klmovca: - 1581. se je rodil na jznnmenltejši francoski državnik v novem veku Armand Jean du Plcssis de INoheUcu, kardinal in prvi minister Ludovika XIII. (1010—1043). Richo-liou je vodil francosko notranjo in zunanjo politiko; z diplomatlčno preknnjenosljo in jekleno vztrnjnostjo je hotel ustvariti ve-liko in močno Francijo, ki nnj hi gospodovala nad drugimi državami. Temu načrtu so bili najvočja ovira Ilnbsburžnni, ki so vladali v rlmsko-ncmški državi in na Španskem. Tla bi stri nli vsaj oslabil habsburško moč, so jo katoliški kardinal zvezal s protestantskimi t vedi in so tioril v 30 letni vojni proti katoliškemu cesarju — znnmo-nje, dn vera ni več odločilni moment v politiki in diplomaciji, kot jo bila v prvih desetletjih reformacijo. Richolieu jo rnzšlril in ojačii francosko mojo, ki so bile dotlej povsod slabe in odprto; Neinco jc pritisnil do Itenn, Špnneo preko Pirenojov. Na znotraj je centraliziral uprnvo in odstranjeval zadnje ostnnke fevdalizma. Podpiral jo trgovino, zgradil mornarico in skušnl pridobiti Franciji prve kolonije. Kot dober katoličan jo Klohcliou pospešovnl preporod kntollške corkvo, vendar jo bil do drugo-vorcev strpen In jim jo pustil versko svobodo. Veliki državnik Jo umrl 1. 1042 , njegovo delo je nadaljeval njegov tnjnik Itn-lijan Julij Maznrln, ki jo nn znotraj utrdil kraljevo oblast ln zlomil špansko premoč v Evropi — I. klmovca) t. 1811. so združeni Rrhl In Rusi premagali Turke pri Vorvarlnu in očistili beograjski pašnluk. S to zmago so bili rešeni Srbi Iz velike stisko, v katero so zašli, ko So Itusl 1. 1809. v Slohozijl sklenili a Turki premlrjo, kl pa za Srbe kot uporntko nt veljalo. Srbi so sicer želi neknj uspehov, Karndžordžo jo uspešno prodiral v porečju Ibrn, v tem pa so Turki štrli srbski odpor v moravski dolini in grozili, da preplavijo vse ozemlje do Savo in Donavo. Iz splošno zmede in stisko so rešilo Srhe rusko četo, ki so prodrlo preko Donavo in vzpostavilo zvezo proti znhodu. sani in slikani motivi U južnih krajev gotovo zadovoljili razvajeni okus umetnostnega občinstva. Razstava bo odprta 1< dni, vsek dan od 9 do 12 in od 15 do 18.30. — Ravnateljstvo II. moške realne gimnazije v Ljubljani — Rakovnik sporoča, da bodo popravni Izpiti za vso razrede 20. in 21. septombra; nižji točajnl izpiti in popravni izpiti nižjoga tečajnega izpita se bodo začoli 21. septembra; sprejomni izpiti za I. gimnazijski razred bodo 22. in 23. septombra; privatni izpiti 24. in 25 septembra; vpisovanje lanskih učeneov tega zavoda za šolsko leto 1943-44 ho line, (rti 17 gojene! oolopotja ln orkestralnih instrumentov, llodnl pouk se bo pričol v torek, ilne 7. t. m. Vpisuje se v pisarni Olaa-beno Matice, Vegova ul. 7, od 9 do 12 iu od 15 do 17. — Javen nastop gojencev pevske šole prof. Miloša BrUnlka .ki bo v petok, dno 10. t. m., ob 19, v mali filharmonlčni dvorani, bo imel naslednji spored: 1. Adamič: 1'spnvnnka, Volarlč: Dekliška tožba — poje Urlšnlkova; 2. l)cv: Kangljica, Tirlndelll: Vesna — pojo Tomšičeva; It. 1'uvčič: Zonjica, Chopin: Zal — poje Sodnikova. V druiiem delu bo zopelo nHjpreJ llrišnil.ovo arijo Iz Thomasnve opere iMlghni«, riBto T-imšičeva Puootnijevo urijo Iz »La flohome«. Sodnikovi po zapoje dvo ariji, In sicer i/. liossiMije-vega »Soviljskega brivca« ter Blzetove »Cor-nien«. Podrobni spored javnega nastopa go- jenu prof. llrišnikove šal« se dobi v Khjl- , , ga m l Ulasbono Matice. 35. Julij je gorel V vsej — Harmonike ln orglice Se v najboljši moči, da ga je bohotna ko- :ovost' " '-1—1 j-*-'*- * - nt ceni knkovosti, v veliki Izbori dobite po "ugod-pri tvrdkl EVEHF.ST. Nn zalogi 2 oktobra; vpisovanje nnjholj«e in kvalitetne znnmke Frontnlini, , . . ' , , ... Scandalll, Bontempi Cnrisch itd. Zn vso učoncov za I. razrod in učeneov s tujih zn-, naV(Mo,lo 7i,lamko nud;mo enolotno garnn- vodov bo 4. oktobra. Razpored izpitov jo , eijo. Ceno soliilne. Ojrlcd in preizkušnja nabit nn razglasnl doskl v I. nadstropju • brezobvezno. EVEltEST, Prešernova 44. gimnazijskega poslopja. Ravnateljstvo opo- j — Znižane cene: Blrnghy mleko i zarja učenec, nnj si pravočasno preskrbo ; otročjo glaven> lir 15.35, Mnmma mleko 21% , , .ni • , ^ .i maščobo lir 14.00 — Trgovina Viktor Sobor, HnvAnn Tmli-fllln 7. VT,IS bn, an hrni teh Jnkobo trg 4 stanjeva senca v parku komaj zmagovala. Marija je sedela na klopi in šivala * drobnimi šivi mlademu gra-ščaku srajce. Novi grobovi t V Prekopi je v 63. lotn starosti nmrl g. Inž. Rado Knsjck, višji gozdarski svetnik v pokoju. Truplo eo prepeljali v Kostanjevico ln ga pokopali na tamkojšnjom pokopališču. Nnj mn sveti večna luč! Žalujočim naše Iskreno sožaljel Osebne novice = Diplomiran jo bil nn pravni fakulteti v Ljubljani gospod Plrkniajev Fedor iz Ljubljane. = Poročila sta se v nodeljo, dne 29. av. gusta, v Planini pri l|pkeku Mnrjnn Mlssnn, zasebni uradnik, in gdč. Anica Dolence, učiteljica iz Lnz. Obilo srečel davčna potrdila za vpis, ker se brez toh no bo mogel vplsntl noben učenec. — Izpili ln vplsovnnjo na III. moški reol. gimnaziji v Ljubljani. Vse vrste popravnih in privatnih izpitov bodo od 10. do 30. septembrn Po razporedu, kl visi v čoNki veži. Nižji tečajni izpiti bodo 17. septembra od 8 dalje. Višji tečajni izpiti bodo od 20. do 25. septembra, sprejemni Izpiti za prvi razred po 27. ln 23. septembrn, vsnkikrat ob 8. Prljavljenol za sprejemni izpit nnj so zberejo v vež| II. nadstropja. Vpisovanje ho v rednem roku, in sicer: 2. oktobra I. rnz-red v ravnoteljevl pisarni od 8—12 za začetne črke od A—L, od 15—18 od M—Z. 4. oktobra od 8—12 vpis ionskih rolnih učeneov od II. do VIII. razreda po razporedu, kl visi v šolski veži; 5. oktobra od 8—12 vpis nčen- — Popravni, razredni In privatni Izpiti poldansko ure. Poučujejo prorcsor.ll. Ho- «» bodo vršili predvidoma koncem meseca noriir nizek. 1'riiovo dnevno od 8 do 12 in septembra. Zato je šo čas. On »o prijavijo — Dijaki! So je čas, da ee prijavite k inštruUeijam z« popravne tn razredne Izpile. kjer boste Izprašani Iz ponovljeno snovi. (Kazlnga in izpraševanje). Tudi po-'oldansko ure. Poučujejo profesorji, llo- o< 1 14 do 16: Novi (Turjaški) trg 5. — ln štrukcljc. — Razdeljevanje krmil za prašiče. Po- Ivrojlnskl Prehranjevalni zavod obvešča vso rojee prašičev no področju mestno občino Ljubljana, dn bo v teko cm tednu razdrli! uiočnn krmila za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznico pri Prevodu, oddelek z.n krmila — Gosposki! 12 — dvorišče levo in sicer: 9. t. m., rejo! z začetnico A do .1, 10. t. m., rejci z začetnico K do 1', 11. t. m., rejci z začetnico R do Z. — Opozorilo! Sporočamo vsem cenjenim Interesentom, da izposojamo tudi novo moderno gramofonsko ploV-o proti ugodni od- cev s tujih zavodov in naknadni(vpis zo- 1 tkojninl. EVEREST. Prešernova 44. Izšel bo eden najpriSjubljenejSih svet. zgodovinskih romanov W ALTER v s I i it a h Slikovita In napoto zgodba It: visokega srednjega veka 1« časa legendarnega angleškega kralja križarskega voditelja Rlharda Levjcsrčtici^i. * Roman o ljubezni viteza Ivanhoe do krasotico Kovcne ♦ Borba mod dvema kraljevskima bratoma na Angleškem v XIII. stol., ko bo so domači Saši z zmagovitimi Normani žo stapljall v en narod Anglosnsov, kakor so s<.'daj «. Sijaj srednjeveških turnirjev, viteških navad, pa tudi razvad, borb za oblast, klatlvitezov in razbojnikov, dvorskih kovnrstev Iti zaprek; pa tudi junaških zmag čudežnih rešitev in plemenitih dejanj + Podoba žldovrke lokavostl. Živi tipi plemlčev In nižjega sloja, lovccv ln menihov, sploh — družno XIII stol v nazornem orisu mojstra romantičnega zgodovinskega romana \VALTEltJA SCOTTA, klasičnega učitelja naših prvih pripovednikov, zlasti šo Jurčiča + Kdo lil si ne želel brati ta Flavnl roman v slikali? Obšlrnejtl tekst bo spremi 1n1o 205 slik. Delo bo izšlo v posebni knjižni izdaji v založbi UREDNIŠTVA »SLOVENCA« * Lnpo berilo za razvedrilo vsc-ii slojev. Homnn bo Izšel 1. oktobra + Cena: broširan 35 lir, v polplatnu vezan 45 lir, v celo platno vezan na najfinejšem papirju SO lir. + Naročnik! C-luvenca«, ln »Domoljuba«, kl nnročo tn plačajo knjigo nnjknsnrje do S. oktobra 1913, dobo broširano knjigo za 30 lir, v polplntno vezano pa za 40 lir. * Naročila Fordema uredništvo »Slovcncn* In »Domoljuba« + V Ljubljani se sprejemajo naročila in plačila v veži »LJUDSKE TISKARNE« PRI VRATARJU. mndnlkov ▼ ravnateljovl pisarni. Prošnjo zo popravni Izpit jo treba nasloviti na ravnateljstvo in jo obenem z letnim apri-čevaloin prinesti razredniku k Izpitu. Spisano mora biti na takšnem papirju zn 6 lir In šo kolkovonn s 4 lirami za vsnk predmet. Začetno službo božja bo 11. oktobra ob 8 v cerkvi sv. Cirila In Metoda. Po službi božji so zberejo vsi učenci v gimnaziji v svojih razrodih. Druge Informacijp so na šolski deski. — Ravnatelj. — Na škofijski klas. gimnaziji v Ljubljani bodo dne 20. septembra razredni in popravni izpiti, dne 21. septembra popravni izpiti za nižji tečaj, dno 22. in 23. soptembrn sprejemni Izpiti za I. gimnazijski razred. Začetek ob 8. Ravnateljstvo. — Na dekliški meščanski Soli pri nrSn-Unkah v LJubljani bodo popravni izpiti za I., II. in 111. razred 13. septembra ob 9 dopoldne. — Na nršullnskem učiteljišča v Ljubljani se prično sprojemni izpiti za prvi letnik 27. septembra ob 8. — Bolnišnica za ženske bolezni ▼ Ljubljani obvešča občinstvo, da so glasom odloka Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljnni dovoljeni od 6. septembra 1943 dalje obiski k bolnicam aamo ob Bredah, sobotah, nedeljah ln praznikih med 13 ln 15. — Moško In mladenlška Marijina družba v Krlžankoh imo danes, v nedeljo, zjutraj ob pol 7 bv. mašo s skupnim obhajilom v družbeni cerkvi, popoldno ob štirih pn v kapeli Knobleharjevogo zavoda v Dravljah (blizu nove šole) popoldansko pobožnost (govor in peto litanije M. b.) Dohod z clek. trlčno do remize ali pa peš po Vodnikovi cesti do dravcljsko šole. _ Slikar Radin MIlan vabi cenjeno občinstvo no ogled njegove prve kolektivno razstavo pri Obersnc^ kl bo odprta danes od 10 naprej. Razstava ho vsekakor novost za umetnostno občinstvo, saj Be umetnik b svojim krepkim, svetlobe polnim načinom Blikanja svojevrstno skuša uveljaviti v sodobnem slikarstvu. Poleg obilice portretov bodo kopalci ob Ljubljanici, motivi lz gostilniških vrtov in parkov ter živahno ri- ■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBSHBBOB KUPUJTE LEPO KELLEHJEVO DELO »MOJ JAZ M OROiliU« v kralkcm bodo izšle v »Slovcnčcvi knjižnici, slovenske pripovedne pesmi z lepimi ilustracijami Jožetn Beraneka pod naslovom »PELI SO JIH MATI MOJA« To je poslednja redna knjiga drugega letnika »Slovcnčcve knjižnice«. — Za tem bo izšla poleg »Martina Krpana« šc etm nagradna knjiga, iu siccr svetovno znani \Vrcnov rouiun i »TRIJE BRATJE« v katerem so popisana junaštva in plemenitost trčil bratov, ki ao zašli v francosko tujsko legijo x Afriki. DENAR. Tajne vsemlrja, Rimska cesta. fuila živalskega sveta, Čudo rastlinskega sveta. Naš vsakdanji kruh, Ivnko si pridobim prijateljev. Mali zemlja. Morje, Ladle Itd., vse to stvori bosto našli obdelane ml priznanih strokovnjakov v slovenski poljudno znanstveni knjižnici »Svet«, knte-ro prvi zvezek bo v neknj dneh izšel. \ snk mosco bo izšla ena knjiga. Mcscčnn naročnina le 20,— lir. Knjigo bodo tisknno na boljšem gladkem papirju in hognto ilustrirane. Bo to pravo poljudno znnnstvo v slikali. Naročite sc n« »Svet« čimprej v Ljudski knjigarni ali Pa pri upravi »Sveta«, Kopitarjeva 6, Ljubljana. — Ml?« r.adllšnlta za obletnico smrti Janeza Ferinnn iz Olševka nnd Kranjem bo v ponedeljek. 0. septembrn, v stolnici ob 7 pri velikem oltarju. — II. Vnanla Marijina kongregaclta pri nršuttnknh v Ljubljani Ima daues ob 2 popoldno shod. Voditelj. _ Kongregacijo gospodlčen In kongre- gsclja učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj reden shod v ponedeljek, 6. septembra. Pri-dito vse! — Krščansko Jonsko društvo priredi v četrtek, 9. t. m. oh pol 5 popoldno mirovno pobožnost pri fcnrmotski Materi božji na Selu. Clunico ter somišljcnice vljudno vabljene! — Duhovno vale za gospe In matere hodo v Llohtenturnu od 12.-16. septembra. Priliko bo tudi zo ».nprte duhovne vaje. Prijavite so no predstojnlStvo Lichtentur-novega zavoda v Ljubljnni. Tel. 27-3'J KINO SLOGA Tel. 27-30 ©Ivorifcv prefisezone Od nedelte 5. septembra t. L dalje vsak popoldne 4 predstave In siccr ob 13.30, 15.30, 17.30 in 19.30 oh nedeljah in pravnikih matinen ob 10.30 — Na II. ženski realni gimnaziji v LJubljani bodo .jesenski izpili v temle redu: a) popravni izpiti za I., II., V. VI.VII. razred 17. in 18. septembra; b) privatni in raz: redni izpiti od 17. septembra daljo; c) nižji tečajni izpiti in popravni Izpiti zn niž.10 tečnine Izpito od 20.-24. septembra; d) vi s,H točajnl izpiti in popravni izpiti za višjo tečajno izpito mi 2.1.-28. septembra; e) sprejemni izpiti za i. razred 27. m 28. septembra. Natančni razporedi bodo razohesenl v razglasnl omnrici v Trgovski akademiji od 10. septembra daljo. Začetek izpitov vedno ob 8. — Vpisovnn.io zn šolsko leto 1943-44 bo v poslopju Trgovsko akademijo in »jocr: n) za prvošolke 1. oktobru v učilnici št. 6 od 8-11 za črke A-M, od 14-17 za črko N—Z; za drugošolke 1. oktobra od 8—11 v učilnicah št. 4 ln 5. za III.. IV. in V. 2. oktobra, in sicer za Tli. dopoldne v učilnico h št. 4. 5, in 0, z.n IV. in V. od 14—17 v istih učllnicnh, za VI.. VII. In VITI. 4. oktobra 0,1 8—11 v Istih učllnicnh. Učenke s tujih zavodov in zainudntco se bodo vpisovalo v ravnatel levi plsnrni 4. oktobrn od 15—17 in 5. oktobrn od 9—11. Vpisovalni pogoji bo nabiti nn oglasni deski. — Ravnateljstvo- — Vpisovanje v enoletni trgovski tečnj s pravico Javnosti v Novem so vrši dnevno. Jnvni nameščenci plačnjo polovično šolnino. Sprejemajo so tudi prijave snmo zn stenografijo aH strojepisje. Začetek pouka 2U. septembra. — Vse gojence, kl so vpisani no šolo Olnsbono Matice opozarjamo, do morajo priti jutri, v ponedeljek popoldne v Uubndovo pevsko dvorano k določitvi urnikn. Gojenci nnl se zliero v nnslodnjcm čnsu ln redu ob 15 gojenci za klavir, ob 16 gojenci za vio- — Invalid, vdovee, * 8 nepreskrbljenimi otroki, kl jim .ie zgor»lo vso borno hnetjo, prosi dobra srca zo kakršno koli podporo, zlusli za obleko zn otroko. Uprava »Slovenca', ki nesrečno družino dobro pozna, sprejema nnslovo dobrih ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagali. — Kupimo spise Ivana Cankarja. 20 knjig — vezano — po možnosti poiusnje. Ponudile Ljudski knjigarni v Ljubljani. — Rabljene gramofonske plošče od 10 lir daljo dobite dokler trajn zaloga, pri tvrdki Evcrcst, Prešernov« 44. — Po dežln hladno. V petek, ko ae je že zjntrnj pol:ignmo oblačilo, je pozno popoldno znčelo doževntl. Knkor jo ombrograf na meteorološkem zavodu zaznamoval, je znčelo deževati okoli 17.30 ter jo dežilo dobro uro, v katerem času je nmllo v mestu do 5.9 111111 dežja. Primerna količina vode, ki je namočila njivo In grede. Hladno vreme delo kolikor toliko križe in težnve koscem, ki kose in pospravljajo otavo, ker so 110 moro nnglo sušiti. V splošnem po jc otava srečno bila spravljeno pod streho. V petek je bilo razmeroma vroče, snj jo bila dosežena najvišja dnevna temperaturo + 25 stop. C. V soboto zjutraj hladno in nekoliko megleno, odnosno oblačno. Jutranjo temperatura pa je bila šo razmeroma visokn, snj jo bil zaznamovan v mestu minimum + 13.3 stop. C, nekoliko višji kot prejšnji dnn. Barometer je pndel na 762.1 mm, je nižji od prejšnjega dno. Vso kaže, da se bližamo dcžovnl dobi. — N'a sobotnem živilskem trgn. Hladno vreme, primerno za živahno tržno vrvenje. Bil jo trg založen z razno domačo, tnko trnovsko, krakovsko in okoliško zelenjavo. Tudi v soboto je bilo opažati živnhno zanimanje »a stročji fižol, ki so ga no trg prineslo nokntcro kmetice, kl so fižol pozno v mnju sadile in je sedaj napravi! v letošnji vročini dobro stroke tnko. da je prnv seclnj dober. Veliko ,ie bilo povpraševanje po glnvna-ti solati, mehki in trdi. Neka trnovska prodajalka. ki je pripeljala ob zgodnjih urah dvo veliki košari glavnnto solate, je imela ohilo pošlo. Mnogo je bilo na trgu zčleno, korenja in drugo zelenjavo. Sedaj prilm.ia čns za zcljnate glave, po katerih je veliko povpraševanje in so šle glave dobro v kup in promet. Naprodaj .ic bilo veliko domačih jabolk, ki jih nekateri kupujejo zn sušenje, drugi pn za sprotno vporaho. Uvoženih jo bilo te dni tudi precej žlahtnih liru^k. f!o-spodinje zadnji čas zelo kupujejo lepo in zdravo čebulo ter zimski česen. Na trgu je še vedno mnogo malih in velikih kumur, za katero jo bila letos dobra letina, — Tuje Jezike se lnhko nnučlte tudi brez učitelja in sicer zelo hitro. Metode slovitih profesorjev z originalno Izgovorjavo so posneto nn gramofonskih ploščnh, kntere ima v izberi tvrdka Evcrcst snmo šo za italijanski, nemški, francoski in angleški jezik. EVEREST, Prešernova 44. — Ročni obzornik. Italijansko slovensko-sngleškl razgovori s slovarčkom. Svet v števil k nli. 50110 let v SO minutah. Slovenski pesniki in pisatelji v slikali. Praktična pravna navodila. Razno zanimivosti. Vse v eni sumi knjigi izido v kratkem. V prfcdnnrožhi: broširano 20.— lir, veznno 30.— lir. Naročila sprejema do 20. septembra: Uprava Ročnega obzornika. Novi (Turjaški) trg 5 — Gostilna pri Prijatelju v Mostah najvljudneje obvešča svojo p. n. goste, dn ji jo Visojti komisariat znrndi obolelosti lastnika dovolil daljšo zaporo gostinskega obrata. — Poučujem Italijanščino, nemščino, angleščino posameznike (-ce) nli skupino. Tsto-tnm redno prijava zn vse srednješolske izpite. Vrhnvčeva 12, visoko prilličjo, levo (križiščo Jcgličovc). — Zegozo — zadruga malih gospodarjev — obvešča člnno, da razdeljuje krmila za meseo september na osnovi novega popisa živali. Prvi toden (6. septembra) številke 1 do 1000. drugi leden (13.) 1001—2000, tretji teden (20 ) 2001—3000, četrti teden (27.) 3IIIH do -4IIII0. Krmilo razdeljuje zadruga vsak ponedeljek. torek, sredo In četrtek snmo popoldne od 14.30—17.30 po žo določenem nlie-cocliiein redu. Kdor 110 pride ob določenem čnsu, mu krmila /upadejo. Opozarjamo vse člnno naj prihnjnjo točno po določenih številkah, da no bo nepotrebno zmedo ln zamero. Enodnevni piščanci bodo na razpolago 13. septembra ves dnn. Kontrola o pravilnosti prijav živali so nadaljuje. dijaki iu dijuklnje zo specialni pouk posameznih predmetov. — Posebna učna pripravo tudi to višje razrede. — Ločene skupino t>o prod moti ti in razredih zu vse šolo. Odlična organizacijo ln vestno delo. Po u,"-ujejo sumo profesorji strokovnjaki. Učnina je zmerno. Vpisovanje dnevno do 5. septembra. Podrobne Informacije dobilo pri vodstvu: Specialne strokovne Instruk-clje zn srednje In meščanske lole, Kongresni trg ŠU 2, 11. uudalropje. — Središče 111 cs tu! — Velike povečane fotografije po vsaki sliki Izdeluje lično In solidno t'0'10 BEM. LJubljano. \Voltova ulica 1(. — Učite se atrojcplslal Novi eno-, dvo- In trimesečni strojepisni tečaji tduevnl in večerni pričenjajo 6. in 7. septombra. — Desetprstna učna metoda. — Največja moderna »trojepisnu«, raznovrstni pisalni »troji. — Učnina je zmerno. — Pouk jo dopoldne, popoldne aH zvečer po želji obiskovalcev. — Eno sli dvomesečni tečnj jo posebej priporočljiv tudi za dijake-injo. — Podrobno informacije in nove prospekto dnjo ter sprejema pri.inve dnevno: Trgovsko nčlllšče »Chrlstofov učni zuvod« Uo-< mobranska 15. — Strokovna popravila vašega radio aparata Izvršuje solidno ln hitro Evcrst-Servis, Prešernov« ulica 41. Vsi rezervni deli na zalogi, — V Ljubljani ao umrli od 17. avgnsta do 2. septembra: Loton.ia Anton, tiS let, žol. uslti/.hcneo v p., Oiril-Motodov« 41; Milost Morija roj. Stegu, S9 let. vdova viš, rev. j. ž.. Jesenkova 9; Horvat Peter. 81 let, žel. 1 slugo v p., Hrenovo 17; Rozman Ivan, 7« j lot, sodni uslužbenec v p.. Rožna dolina, C. XV-27. — V .Ljubljanski bolnišnici so umrli: Arko Franc, 71 let. podinsi). fin. konlr. v p.. Blciwe!sovn 125; Mlkuš Mnri ia, 7(1 lot, zascbniea. Rakitno: Znvršnik Marijo roj. Jeglič 87 let, vdovo vratarja, Aljaževa 16; De jok Nikolaj, 51 let, delavce. Rožna dolina, C. 11-13; Zupnn .liincz, 21 lot, sin kočarja, Zuloko 22, St. Rupert. — Kazenske obsodbe okrožnega sodišča. Cignn Tono jo s pomočjo mlajšega inulo-letnlko cigančka kradel. Vlomil jo pri neki stranki, ki ji jc odnesel neknj perilo in krompirja v vrednosti 150 lir. Bilo jo to 12. junija. Isto noč jo ta cigan drugi stranki odnesel 30 ilkg pečeno teletiuu. nekaj sira. štruco kruha in 25 jajc. Na Studencu p.1 jo odnesel lz svinjaka nekemu Kinctu 20 kg težkega prašička, vrednega 2000 lir. Zaradi teli tatvin jc bil cigan Tone pred kazenskim senatom obsojen nn 6 mesecev strogega znporn Ponedeljek. I. »cptemhra: 7.30 Tosml tn nnpevi — 8 Napoved cnsa. poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.:i0 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved času. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.20 Orkester vodi dirigent Petralla — 14 Poročila v italijanščini - 14.15 Koncert radijskega orkesira vodi dirigent l). M. Si-janeo, orkestralno glasba — 15 Poročil« v slovenščini — 17 Napoved časn. poročila v italijanščini — 17.15 Koneort Ljubljanskega komornega tria (M. LlpnvSek, klavir, A. Dermclj, violina, e. Sedlbntier, čelo) — 19 Govorimo italijansko, poučujo prof. dr. 81. Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Plošče — 20 Posebna odda 'n za Sicilijo --20.30 Poročila v italijanščini, napoved časa — 20.45 \Vngnerjevo glasbo Izvajala sopru-niBtka Cloo KI m o in pinnist Giorglo Kava-rotio — -JI tO Koncert pianista Antonu T ro-sla — 21 10 Orkester vodi dirigent Angelini — 22.15 Znani duetl - 22.45—23.30 Orkester vodi dirigent Pelrolia; v odmoru (23) poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno »Inžho Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Loustek. ltesljeva cestn 1: mr. Bahoveo, Kongresni trg 12; mr. K01110-tar, Vič, Tržaška cesta 48; v ponedeljek: dr Piecoll. BIEI,JEV0 telefon <1-64 Roman o mladem zakonskem p^ru. ki ju loči skrivnust smrti prvo ženo REBEKE »PRVA ŽENA« Laurenco Olivier — Joan Fontalne Najlepši film zadnjih let poslcdnjič v Ljubi lani 1 PREDSTAVE: DELAVNIK ob 18; HEOEtJA ob 14.30 In 17.10. Psihologija in letalstvo Težka je preizkušnja, preden postaneš letalec Uspeli vsakega dola je odvisen zlasti od človečke sposobnosti, ki jih delo zahteva. Zato bi morali v prvi vrsti vedno naprej dognati, kakšne duševne in telesne sposobnosti zahteva uspešno vršenje našega dela. Šele potem bi morali vse kandidate za do-tično delo izprašati in preiskati, ako imajo vse te potrebni; zmožnosti. Telesne zahteve običajno niso prevelike ter se omejujejo nn normalno stanje zdravega človeka, poleg te. ga se telesne sposobnosti oziroma nesposobnosti do neke mere lnhko zboljšujo, medtem ko je nasprotno pri duševnih sposobnostih položaj znatno težji, ker se morajo te sposobnosti često natančno in potrpežljivo preiskati z. različnimi psihološkimi postopki. Različni poklici stavijo človeku različno težke zahteve. Zaradi tega je izbira poklica tem težja, čim odgovrenjši in napornejši jo poklic, v katerega hoče kdo vstopiti. V sedanjih zahtevali, ki jih Btavlja tehnika človeku, moramo posebno paziti na tiste poklice, za katere moramo imeti nodvomno neke izrečne duševne in telesne sposobnosti, da bi lahko\posamoz«n poklie normalno in z uspehom izvrševali. Eden takih poklicev jo poklie letalcev. — Čeprav je letalstvo sorazmerno mlado, je doseglo zelo hiter napredek. Sedanje vojne zahteve in potrebe bo ga dvignile do takšne tehnične višine, dn je v mnogih ozirih prišla do veljave človeška zmogljivost. Eden njvečjih problemov letenja je brzina sedanjih zrakoplovov, ki zaradi neprestanega menjavanja pri različnih likih in zavojih zahteva resen napor za člo-voškl organizem. Itajen tega bo današnjo nalogo letalstva tako velike in raznovrstne, da je v vsakem slučaju potrebna pazljiva in stroga ter natančna izbira letalcev gledo na njihove telesne in duševne sposobnosti. Težko je reči, ali eo za letalca važnejše njegove telesne ali duševne sposobnosti. Letalce s stalnimi telesnimi napakami (slabo srce, bolezen dihalnih organov, močna kratkovidnost itd.) ni sposoben, da vrši svoj poklic. Vsekakor pa je treba naglasiti, da je tudi nesposoben takrat, ako mu nekatere duševne funkci,ie niso dovolj razvite (spominski dojml, pazljivost, značaj itd.), četudi pomanjkljivosti teh duševnih sposobnosti niso tako vidne kot nekatere telesne napake. m w« Teže h važneje je dohiti mir kakor pa vojno Za peto obletnico vojne je rimski katoliški dnevnik »L'Awcnire« prinesel zanimiv članek pod naslovom »Vojna in mir«, v katerem piše med drugim naslednje: Ce bi bili meseca avgusta, ki mu je sledil oni žalostni september, odgovorni voditelji premislili svarilo sv. Očctn, vojna nc bi bila izbruhnila, llešiii bi bili vse tiste vrednote in dobrine, ki so zaklad omikanega sveta. In če se neizmerno prelivanje krvi spremeni v krvavi vesoljni potop, ne bodo jutri tega obžalovali samo premaganci — svari rimski dnevnik — pač pa utegnejo to obžalovati tudi zinago.valei. Konference sc innože, še vedno pa se ka-žo senca skrivnostne odsotnosti. Kakšni načrti sc skrivajo za kremeljskim molkom, za plazom boljševizma, o katerem sc zdi, da razpolaga z neizčrpljivo vojsko in vojnimi strojit Pa nismo radovedni samo "mi, temveč so prav tako radovedni, kaj se skriva zn leni kremeljskim molkom in za holjševiškim plazom, tudi v Londouu in v \Vashingtonu. Zakaj je torej zora petega lota vojne še vedno v znamenju nespravljivosti in kr-vit Ponosni občutek izredne moči ter teža krutega meča na tehtnici' pravice ne bosta pomagala dobiti miru, kar je teže in važneje, kakor dobiti vojuo. Izgubiti mir, lahko po- meni: spraviti v nevarnost zmago, znova postaviti na dnevni red razpravo o vprašanjih, ki so bila rešena na nenaraven način, ter postaviti usodo narodov na glavo. Lnhko bi pomenilo — končuje omenjeni list —, spustiti z verige še tretjič pošast z dveina strašnima glavama, ki sta: vojna med celinami iu svetovna revolucija. i Zato moruiuo posvetiti psihološkemu izbiranju lotalcov prav toliko pažnje in mu dati prav toliko vrednosti kot zdravniškemu pre-gledu kandidatov. V sedunji organizaciji izbiranja letalcev igra v vseb večjih svetovnih državah psihološka oziroma psihotehnična izbira kani-didatov poleg zdravniškega pregleda osnovno in odločilno važnost za sprejem v letalsko šolo. — Ne moremo se spustiti v popis psiholoških spraševanj kandidatov, kakor tudi ne vseh duševnih funkcij, ki jih pri takem spraševanju iščejo. Omenili bomo samo, da polagajo pri takem izvrševanju največjo pažrijo na letalčevo sposobnost usnier-jenja o položaju lastnega telosa, inteligenco, njegov spomin in značaj, na sposobnost pre-sojevanja daljave, hladnokrvnost in siično. Znano je. da je orientacija o položaju letala nemogoča, če so podatki, ki jih dobivamo z očmi, nemogoči, ter je tako imenovano »slepo letanje« (ponoči in v megli) omogočeno edino s pomočjo apnrntov. V zvezi s tem sprašujemo kandidata, če ni mogoče preveč podvržen osebnim občutkom o svojoin položaju in položaju zrakoplova, ki jih dobiva iz. vestihularnega organa v notranjem ušesu, — ker ti v letalu vedno varajo. Ce se letalce naslanja nanje, lahko pride do nesrečo. Poleg tega je dognano, da se največje število letalskih nesreč dogaja pri pristajanju, ker letnice ne presodi dobro oddaljenosti letala od zemlje, ter manever, ki je potreben za pristanek, naredi prezgodaj aH prepozno. S psihološko pomočjo proučujejo nato njegovo sposobnost za presojanja. Poleg toga mora hiti letalec-izvidnik zelo pazljiv, da si lahko dobro zapomni vso dogodke na zemlji. Njegovo sposobnost preiskujejo z različnimi psihološkimi metodami. Pa tudi v samem letalskem poklicu so razno razlike. Vse drugačne funkcijske in značajne sposobnosti zahtevajo od vojaškega letalca kot od letalca v civilni službi. Pa tudi pri vojnem letalstvu so te različno vrste. llruge sposobnosti zahlovžjo od bombor-derja kot. od totalna lzvidniškega letala ali lovca. Vsaka od leh služb zahteva za sebe posobne sposobuosti. Pilot potniškega letala mora biti miron, poln zavesti odgovornosti do svojih potnikov in mora poilvzeti v slučaju nevarnosti vse, da jih teši — medtem ko zahtevajo od lovskega pilota često hladnokrvno borbenost in neustrašeno željo po nevarnostih, ki so mora pretvoriti v željo po smrti (»živi torpedo«). V vsnkein slučaju je letalstvo polje, kjer se je psiliološka izbira osebja pokazala kot zelo potrebna in koristna, ker omogoča izbiro najboljših in najs[>osobnejših in s tcin zmanjšuje veliko število nesreč, ki jim jo bil v največji rneri vzrok nesjiosobnnsti letalca in no pomanjkljivosti v letalih, kot 60 navadno očitali pri raznih nesrečah. Stalinov ultimat Angliji in taeriki če zavezniki ne postavijo drugega bojišča, si Rusija pridržuje proste roke Po glasovih, ki so se razširili med diplomati, naj bi bil Stalin približno pred štirinajstimi dnevi sporočil angleški iu ameriški vladi, da če se ruski vojski posreči sami prebiti nemško bojno črto, da jo več ue vežo nobeua določba zavezniške pogodbe. Kakor je znano, Stnlin že dn';o znliteva drugo bojišče, ki bi Nemčijo prisililo, da hi odpoklicala z vzhodnega bojišča vsaj SO divizij. Sicilijo ni hotel priznati za drugo bojišče, pač pa je celo trdil, V Ljubljano in šc dalje.« rGotovo boš Mojco kaj vidri. Povabi jo vendar na Otavice, da si bomo postali bolj domači!« Seveda l>o Janko videl Mojco, snj prav zato odhaja v Bohinj. Ali pa jo j;o tudi povabil? Sam Bog ve! Zakaj med današnjim dnem in med vabilom leži svet tlvell duš, ki ga bo treba z modrostjo in previdnostjo prepoto- Novela vati. Ali bosta Jnnko in Mojca to vedela in inogla napraviti? L)un pred veliko mašo, ko so čebele zadovoljno mrmrale v popoldanskem soncu in se zibale na belem ajdovem cvetju, je šel Janko na postajo. '/.umišljeno sc je oziral okoli sebe in ugibal, kako mu bo pri srcu, ko sc bo čez dva dni vračul mimo teli njiv, t r t i j in dobrav. Misel, kako .velika in življenjsko važna stvar se bo odločila v tem kratkem času, ga je bolj vznemirjala kakor mu je bilo prav. Skoraj dva mcsccn sta minila, kar jo nazadnje videl Mojco. Zakaj je toliko časa odlašal? Če jc pričakoval, da mu bo sama prišla naproti, se je motil. Če jc mislil, du jo bo s svojo moško treznostjo uklonil, Mojce ni poznal. Če se je tolažil, tla bo čas ozdravil rano njune ljubezni, je zdaj I ali ko videl, kako smrtonosna utegne biti ta rana... zakaj Mojca mu je bila sporočila iz Bohinju: »Preživljam počitnice pri svaku. Če imaš trdno vero, da lahko izravnala, kar sva zakrivila. potem nridi.« Vlak je drdral proti Ljubljani... se predal zeleni Gorenjski... znvozil v savsko dolino... se nn Jesenicah obrnil ostro na jug... sopilial med strmimi pobočji, skozi mračne soteske in številne predore... sc ustavil v Bohinjski Bistrici. Vso dolgo pot je Jnnko razmišljal o svoji ljubezni. Spomini na njen začetek, na njene najlepše trenutke in izraze, na najpomembnejše postaje, na vso njeno rast in zorenje ro gn tako prevzeli, da je ves omamljen stopal po cesti proti Bohinjskemu jezeru, po dolini, ki so jo od vseh st.-.ini vedno bolj stiskali visoki planinski vrhovi. Bil je praznik Marijinega Vncbo-zetjn, poletje je dosezalo svoj drugi višek. Letoviških gostov in enodnevnih izletnikov je bilo vse polilo. Njive na obeh straneh ceste so bile zaprašene, naselja pn, k jer se je po vr-tovili šibilo sadno drevje in je po oknih dehtelo cvetje, so tiho dremulu v soncu in svežih sapah. Jonko se je srečal z Mojco pri Svetem Janezu, kamor mu je bila prišla naproti iz. Store Fužine. Pozdravil jo jc tiho in spoštljivo, kakor bi si bila tujca. Tudi ona mu jc podala roko. nc da bi ga več ko za trenutek gledala v oČL Nato sta sc oba ko v zn drogi ozrla z inosta po mirni jezerski gladini. Pot ju jc vedla skozi gozdič po vzhodnem obrežju jezera, dokler nista prišla na zeleno ravno starofužin sko polje. Njun razgovor je bil do obupa vsakdanji, premišljeno sta se izogilinla vsega, kar bi ncjiosredno zadevalo obadva. »Mojca, nočem, da bi bila kakor koli vezana na moj prihod. Ura bo kmalu poldne, odšla boš torej h kosilu, jaz pa bom svoje reči kar tu pojedel. Preden se vrneš, se bom jaz že okopal. Potem ostaneva tu ob jezeru ali pa pojdeva kam drugam, kakor ti bo všeč.« Tnko se je tudi zgodilo in Janko je v razmišljanjih mirno pričakal Mojco. Sedla sta v senco na prod tik jezera. Z jasnega neba je pripekalo sonce, od severn proti jugu so plavali oblaki, gladina je rahlo valovila. Dva trije čolni so počasi pluli po gornjem koncu. Nad južnimi in zahodnimi gorskimi grebeni so se kodrnli beli oblački, kakor bi bili iz volne. »Prišel sem, Mojca, s trdno voljo, da urediva, kar naju je vrglo iz redu, in z upanjem, du nama bo to tudi uspelo.« Molčala ic in s priprtimi očmi zrla na jezero. Knj misli? Ali ji ni morebiti odveč njegov priliod? , »Premišljeval spin in premišljeval o najini binkoštni nedelji. Ni bilo prav, kar se je tedaj zgodilo. A zgodilo se jc. Ne gre, da bi zato zgubljala glavo, temveč morava gledati, du to čimprej popraviva in se pred vestjo opravičiva.« anglosa-škega izkrcanja na Siciliji sploh no bi bilo, če Ilusi letošnje poletje ne bi bili sprožili ofenzive, s katero so Nemce na vzhodnem bojišču zaposlili. Spričo tc grožnje, ki jo vscbn'9 G'ali-nova izjava, jo pač razumljivo, zakaj se ja lloosevcltu in Churchillu tako mudilo sklicati sestanek v Kanadi. Koosevelt in C' ur-, clilll dobro vesta, da Moskva nikdar ne bi bila pripravljena podpisati sporazumu o brezpogojni vdaji, sklenjenega v Casablanci. Knj bi utegnil Stnlin storiti, če H so otrosel vsake obveznosti r'-, zaveznikov I. Domnev jo mnogo. Medtem ko se jo angleški mi Istrski predsednik Churchill sestal z Hooseveltom ob Niagnrskili slapovili, britansko časopisje tudi uradno oznunjn, da so jc nujno, dokler je še čas, treba sporazumeti z Rusijo o političnih vprašanjih jutiišuje Evropo. ICakor se jo zvedelo, je bil prvi on-glcško-ameriško-kanndskt sestanek v uradu Fronten"" udeležili pa so se ga predsednik Koosevelt, Churchill in načelniki ameriškega, kanadskega in angleškega lavnega stana. Predvsem so govorili o načrtu, i'a so pošlje v Evr ekspedieijski zbor, ki naj bi podrl »Hitlerjev zahodni zid«. Lord Leatlier je predložil podroben načrt, ki ga je bil Izdelal skupaj s i, i skimi vojaškimi voditelji. Ta nr.5rt za izkrcanje so potem podrobno pretehtali tudi Amcrikan-' Razgovo*' so potekali ze'.o počasi in v največji tajnosti. Zdi da so udeleženci sestanka čakali novih poročil z ruskega bojišča. Eden od udeležencev kor"------- v 3ue- liecu je izjavil, da Stalin upa, da bo premagal nemško vojsko nn --hodnem bojišču, vsaj če Ncmci no bodo vrgli sedanja bojišče novih rezerv. l)a do te okrmltvo ne bi prišlo, bi zavezniki morali — tnko zahteva Stalin — zaposliti vsaj 30 nemSkih divizij ua drugem bojišču. »Ne\vyork Herald Tribune« je pred nedavnim zapisal, da ameriški narud ne sme pričakovati kakšnih fantastičnih sklepov na konferenci v Ouebecu. Lahko da je organizirati ckspedieljskl zbor, tožo pa ga jo poslali na bojišče, ker -'aljnve vendar tako ogromno. Amciikanci bo bili ravnost presenečeni, ko nis^ mogli ničesar določnega zvedeti o izidu om - jene konference. »Ccmu jo bilo vendar treba toliko časa, da se pietehtnjo mo" ti izkrcanja y Evropil« se sprašuje list. Se jo mar zdaj položaj na bojiščih kaj -''oljšall Kaže, da ne. Za zdaj svetujemo svojim bralcem le to, nnj z zaupanjem čakajo klepov, ki bodo siluo važni. »Washington Post« pa piše,, dn so .iJ hilo zn vdor na Sicilijo treba pripravljati celo leto. Toda Evropa ni Si'' 'ja, opozarja omo-11 jeni list, in se zalo ni treba vdajati -tva-ram, da bo bo vojna zmagr -ito končala žc, čo se zruši nemški zid ob Atlantiku. (»Lo Ultime Notizie«.) , V vsako hišo »Slovenca«! )