Leto XII. Štev. 260 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 16. novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10. dostavljen na dom 12.— din, tujina 25. Izselitev vseh Židov iz Nemčije Pogajanja med Anglijo, Francijo in Združenimi državam; Severne Amerike za izselitev vseh Zidov iz Nemčije in naselitev v dominionih in kolonijah — Rooseveltova izjava LONDON, 16. novembra. Kakor poročajo današnji angleški listi, se vrše •ned Anglijo, Francijo in Združenimi državami Severne Amerike diplomatska Ugajanja glede skupne intervencije pri nemški vladi zaradi nemških Židov, kakor tudi zaradi izselitve in nove naselitve nemških Židov. Nagli odhod ameriškega poslanika Wilsona iz Berlina je v zvezi s temi pogajanji. Wilson bo o tem obširno razpravljal z Rooseveltom. Tudi ameriški poslanik Kennedy v Londonu je konieriral včeraj o vprašanju naselitve Židov izven Evrope z angleškim kolonialnim ministrom Macdonaldom. K©nnedy bo te dni istotako odpotoval v Washington. Verjetno je, da bo podal Roosevelt že te dni važno javno izjavo o nemškem židovskem vprašanju. Amerika bo sprejela za enkrat nadaljnjih 40.000 nemških Židov. PREDLOGI za naselitev nemških ŽIDOV LONDON, 16. novembra. »Evening News« poročajo, da se Anglija, Francija •n Združene države Severne Amerike že Ppgajajo zaradi določitve krajev, kjer naj b' se naselili nemški Židje. Po zadnjih °dredbah nemške vlade je nadaljnji ob-s‘oi Židov v Nemčiji popolnoma nemogoč. Najti je zato treba možnost, da se ^Ploh vsi Židje izsele iz Nemčije. Preden se to zgodi, je pa treba najti prostor Za njihovo novo naselitev. Angleška vlada se pogaja glede naselitve Židov z Nadami dominionov. Pogajala se je že Svoječasno, a pogajanja niso uspela, ker se dominioni novemu priseljevanju ‘Jdov upirali. Sedanja pogajanja se vodijo v tem smislu, da bi se Židje tako kprazdelili, da bi odpadlo na vsak do-annion le manjše število. Razen tega bi naselil del Židov tudi v angleških kopijah. Tudi ameriška vlada stoji na starcu, da je treba čiraprej omogočiti iz-aiitev vseh Židov Iz Nemčije. Združene aržave bodo same prevzele del emigran- l°y* stopile pa so tudi v stik z vladami “•znoameriških držav, ki naj bi enako nrevzelc del židovskih emigrantov. Osta-, bi se naselili v francoskih kolonijah, v Franciji pariška vlada židovskih ••••grantov ne bo več trpela. Na drugi rani pa se je sprožil tudi predlog, naj g ‘ - Židom dalo kako izvenevropsko, no dobro naseljeno ozemlje, kjer bi 'ahko ustvarili novo domovino. Ven- zat e: ProtIžidovskih ukrepih v Nemčiji, •ned ,e’ 80 vest' 'nie*e *i°bok odmev da j-. VSe,n ameriškim prebivalstvom in Živi-'1 Američani ne morejo razumeti, ker test|° v 20. stoletju. Nemčija še ni pro-veio 3 zaratH odpoklica ameriškega nja ^ianika v Berlinu. Zaradi vpraša-IfoL am Poslatl židovske emigrante, je ,WVe“ ^eial. da posluje v Londonu ie kj,en odbor, ki je storil pač vse, kar v0ri|(*..j, nieKovl moči. Roosevelt je go- b0Uo 0 oboroževanju in dejal, da se °r0^evre|I)ll,,,ik'e zapadne hemisfere ob-•bentarn. X I>opo,nf solidarnosti. V ko-»IW v' ^ooseveRovega govora piše ,ain nhf °ii J'n,es<<’ da se bo Chambcr-*6dnlka u lre*{tno oa ameriškega predah .naj bi potem določil stališče sblh Sil zaradi zadnjih protlžidov- 1,0 Reiif«Pi°V' ° stvarJ Pa v Londonu »N« »,Vem boročllu ne vedo nlče-'v York Herald Tribune« piše, da je odpoklic veleposlanika udarec USA proti Nemčiji. PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE NEW YORK, 16. nov. Šef policije je zaprosil vlado za pomoč, ker ne more vzdrževati reda pri demonstracijah pred nemškim konzulatom in v pristanišču pri odhodu nemških ladij. Včeraj je več tisoč ljudi demonstriralo ob odhodu nemške ladje »Bremen«. Pred odhodom so nemško ladjo temeljito preiskali, če ni kje skrita kaka bomba. Ladja je morala imeti zaprta tudi vsa okna, da bi kdo kaj vanjo ne vrgel. BEG ŽIDOV IZ NEMČIJE METZ, 16. nov. Preko francoske meje poizkuša uiti iz Nemčije več tisoč Zidov, včeraj pa so jih spustili čez samo 166, ker so edini imeli dokumente v redu. Odkrili so tudi podzemeljski predor, ki so ga Židje izkopali, da bi ušli iz Nemčije. Francoske obmejne straže so poja-čane. BERLIN, 16. nov. Minister dr. Funk je izjavil, da bo s 1. januarjem izginilo dve tretjini židovskih trgovin, ostala tretjina pa bo prešla v krščanske roke AMSTERDAM, 16. nov. Občina je določila več javnih poslopij za židovske begunce iz Nemčije. Ustanovili bodo tudi 2 taborišči. CANBERRA, 16. nov. Avstralski' ministrski predsednik Lyons je izjavil, da si Avstralija ne želi židovskih emigrantov, vendar pa je pripravljen se o stvari pogajati z Anglijo. Akt sporazuma v Rimu PO DANAŠNJI SLOVESNI IZMENJAVI RATIFIKACIJ SPORAZUMA SE BODO PRIČELA VAŽNA GOSPODARSKA POGAJANJA MED ITALIJO IN ANGLIJO RIM, 16. novembra. Angleški rimski poslanik lord Perth je danes ob 11. uri dopoldne obiskal Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in mu izročil ratifikacijske listine angleško-ltalijanskega sporazuma. Takoj nato je izročil lord Perth Cianu novo poverilnico, s katero je imenovan za veleposlanika Velike Britanijo pri vladi kralja Italije in cesarja Abeslnije. Kakor se zatrjuje, se bodo takoj sedaj pričela med Italijo in Anglijo važna gospodarska pogajanja. To je določeno tudi v posebnem protokolu, s katerim se sporazum uveljavlja. Razen te- ga je v protokolu fiksirano tudi stališče obeh vlad do državljanske vojne v Španiji in raznih drugih problemov. Te podrobnosti so bile potrebne, da se bolj jasno prikažejo posamezni odstavki sporazuma. Te ugotovitve so bile predmet dolgotrajnih pogajanj med obema vlada ma. Chamberlain je poslal ob tej priliki čestitke Mussoliniju, nakar mu je Mussolini odgovoril z zahvalo. Ob priliki obnovitve normalnih diplomatskih odnoša-jev med Italijo in Francijo take brzojavke ne bodo izmenjane. Sklicanje parlamenta in senata ČSR OBE ZBORNICI SE SESTANETA JUT R1 POPOLDNE, DA ODOBRITA SPORAZUM MED CEHI IN SLOVAKI V O KVIRU NOVE ZAČASNE USTAVE PRAGA, 16. novembra. Pogajanja, ki so se vršila tu med zastopniki Čehov in Slovakov, so bila včeraj zaključena s sporazumom, po katerem bodo slovaške, v Žilini svoječasno postavljene zahteve glede avtonomije uzakonjene v novi ustavi. Uradno se objavlja, da’je za jutri v četrtek 17. t. m. ob 15. uri sklican par- lament ČSR na jesensko zasedanje, ob 17. uri se pa sestane senat. Na seji obeh zbornic bo potrjen sporazum med Cehi in Slovaki v obliki nove začasne ustave. Sprejeto bo poročilo stalnega parlamentarnega odbora in ratificirani bosta trgovinski pogodbi z Ekvadorjem In Mehiko. Nova madžarska vlada SESTAVIL JO JE ZOPET PREDSEDNIK BELA PL. IMREDY IN JE V RESNICI LE REKONSTRUIRAN PREJŠNJI KABINET. BUDIMPEŠTA, 16. novembra. Ministr- ski predsednik Bela pl. Imredy je v ponedeljek zvečer s celokupno vlado odstopil. Regent Horthy mu je takoj nato poveril mandat za sestavo nove vlade. Mandatar je sestavil in izročil sinoči regentu sledečo novo listo, ki pa pomeni le rekonstrukcijo prejšnje vlade. Namesto dosedanjega trgovinskega ministra Bornemiszc je bil imenovan poslanec Kunder, ki bo dy-Nagy je postal namesto dr. Mikecza minister za pravosodje. Med osebnostmi, ki so izpadle iz vlade, je tudi vojni minister general Ratz, katerega je nadomestil general Barta. Docela nov človek je voditelj Madžarov, ki so bili z novo razmejitvijo odcepljeni od CSR, bivši praški poslanec dr. Andor Jaros, ki je postal minister brez listnice. BUDIMPEŠTA, 16. novembra. Po rekon vodil začasno tudi industrijsko ministr- strukciji vlade je izjavil Imredy, da ne na-stvo. Ministrstvo za poljedelstvo je prc-: merava uvesti fašizma, vendar pa bodo vzel grof Teleki namesto dosedanjega mi-j revidirani odnošaji med Židi in Nežidi. nistra Sztranyavszkega. Poslanec Tasna- Zaoiski Naloga političnih strank Stranke, pa naj bosta dve, tri ali pet, se morajo osvoboditi svojih gmotnih interesov, morajo idejno voditi narod in ne terjati in jemati državni denar za svoja podjetja, ne bojevati se za mesta in za svoje legitimacije, ne vzgajati narod s trditvijo, da brez politične protek-cije nihče nikamor ne pride in da »mora danes pač vsakdo in povsod »mazati«, če hoče kam priti ali kaj doseči«. — (»A—-Zet«, CSR.) Divide et impera Dva sosednja vladarja (britanska vazala v Indiji) kan Karski in njegov tekmec, kan Navagajski, sta svoj spor priti-rala do oboroženega konflikta. Sličnih praks so v Indiji že vajeni, vendar pa se je tokrat stvar razvila v pravcato vojno in so morale posredovati britanske oblasti, ki so razložile obema strankama svojo željo, da bi se Spor v miru poravnal. Lončen in železen lonec Chvalkovsky ne more delati opozicijske politike proti državam, ki so pravkar določile nove meje češkoslovaške. To bi bil boj glinastega lonca proti železnemu. — (»Tempo«, Pariz.) Ali bodo Angleži izigrali Francijo ? Kakor znano, nameravata Chamberlain in Halifax na svojem obisku v Parizu sprožiti kolonialno vprašanje. V francoskem časopisju se že širijo domneve, da bodo Angleži predlagali Franciji izročitev Madagaskarja Nemcem, da bi zadovoljili njih zahtevo po kolonijah, ne da bi pustili Nemčijo na afriško celino. Tako bi se izognili nemški propagandi v angleških afriških kolonijah in bi Nemčiji tudi ne bilo treba izročiti važne strateške oporne točke za francosko in angleška kolonialno posest v Afriki. Roosevelt o 'zidu volitev V razgovoru z ameriškimi reporterji je Roosevelt dejal, da je pričakoval, da bodo demokrati izgubili 7 mest v senatu, izgubili pa so jih 8. V skupščini je računal na 65 izgubljenih mest, izgubil pa jih je 81. Roosevelt se torej ni mnogo zmotil in računa, da bo imel še nadalje podporo za izvršitev programa. »New Dea-!a«. »Kljub vsemu,« je konča! Roosevelt, »bom nadaljeval s svojim socialnim programom in upam tudi doseči svoje nove smotre.« Kaj naj mladina čita Za mladino ne gre, da bi vedno in vedno na novo izdali knjige Karla Maya. Mladi čitatelji se prej navdušijo za dirkalne avtomobile in motorna kolesa kakor za bojne dogodbe stezosledcev ter Indijancev. (Baldur von Schirach, voditelj nemške mladine,) Maribor, 16. no vembra. Velik pretres, ki ga je doživela Češkoslovaška v zunanji politiki, je povzročil nič manjšega tudi v notranji. Češkoslovaška demokracija, ki je bila dolgo mnogim vzor, je ob tej priliki pokazala, da le ni bila tako vzorna, kakor se je zdelo. F3redvsem pa ni slonela na tistih načelih do zadnjih nasledkov, kakor sloni n. pr. švicarska, ki ne uveljavlja demokratičnih svoboščin samo glede posameznikov, slojev in političnih strank, ampak tudi narodnosti. Češkoslovaška demokracija dr. Beneša je bila centralistična. Dovoljevala je sicer popolno svobodno uveljavljanje vseh političnih gibanj do komunistov, bila je pa gluha za zahteve Slovakov in Ukrajincev, čeprav ima narod kot ceiota še veliko večjo pravico, zahtevati absolutne demokratične svoboščine, kakor katera koli politična stranka. Ta demokracija se je dvajset let upirala slovaški in ukrajinski zahtevi po avtonomiji in federalizaciji države, opc-rirajoč pri tem vedno z istim argumentom, da bi pomenilo uresničenje teh slovaških in ukrajinskih teženj ogrozitev nadaljnjega obstoja države. Ta argument ni bil utemeljen, kajti sedaj, ko so zahteve Slovakov in Ukrajincev uresničene, ni nadaljnji obstoj skupne države prav nič ogrožen. Nasprotno, v težkih dneh madžarskega in poljskega pritiska so se Slovaki in Ukrajinci z enako — ali celo večjo — vnemo kakor Čehi borili za ohranitev in obstoj skupne republike. Imeli so svobodno izbiro, da se popolnoma odcepijo od Čehov, in take odločitve jim spričo mednarodnega položaja nihče ne bi bil mogel zabraniti, toda Slovaki in Ukrajinci so ostali! Praksa je torej dokazala, da uiti glavni argument stare češke centralistične demokracije ni držal, ampak je bil le izmišljen v določene ostrašujoče namene. In milijoni Čehov so vanj verjeli! Veliki pretres je to centralistično demokracijo zrušil in odkril tudi druge njene napake. Med njimi je bilo predvsem avtokratično postopanje prezidenta dr. Edvarda Beneša v zunanji politiki. Zadnja odkritja so pokazala, da je odločal v vseh za narode in državo tako usodnih vprašanjih on sam, ne da bi o teh odločitvah obveščal vlado ali parlament. Celo sam ministrski predsednik ni bil poučen o mnogih zunanjepolitičnih zadevah, In prav te zadeve so se v zadnjih dogodkih izkazale kot usodne napake. ki so vsaj pospešile ali povečale katastrofo. Preiskava, ki jo bo vodila posebna komisija, bo odkrila morda še druge zanimive podrobnosti, ki javnosti doslej niso bile znane. Po Pragi se širijo mnoge zanimive govorice, ki jih za enkrat seveda ni mogoče kontrolirati. Danes vedo bratje Čehi in ve tudi ostali svet, da bi bil položaj Češkoslovaške v preteklih usodnih dneh mnogo lažji, ako bi bilo že prej rešeno slovaško in ukrajinsko vprašanje. Prav gotovo pa Hitler in Mussolini ne bi bila imela priložnosti govoriti tudi o Slovakih in Ukrajincih kot o dveh narodih Češkoslovaške, ki ne moreta odločati sama v svojih zadevah iti jima je treba zato pomagati v njunih narodnih stremljenjih proti — Pragi! To dejstvo je bilo pri vsem morda najbolj žalostno in za velik de! sveta najbolj porazno. Nere.šenost slovaškega in ukrajinskega vprašanja je pa imela na Slovaškem in v Karpatski Ukrajini še druge usodne nasledke. Boj za in proti narodnemu edinstvu je oviral narodno prebuditev nekdaj madžaronskih slovaških in ukrajinskih množic ter dajal samo injekcije staremu madžaronstvu. V Karpatski Ukrajini se je k temu pridružil še boj med ukrajinsko in rusko strujo. Podkar-patski Ukrajinci so bili vedno Ukrajinci in protiukrajinske ruske tendence peščice tamkajšnjih politikov je v glavnem umetno in s posebnimi nameni podpirala Praga. Ona je bila tista, ki je favorizirala voditelja ruske smeri dr. Brodija, a prav o tem dr. Brodiju so se sedaj odkrile čudne zadeve, ki dokazujejo, da je bil kljub dvajsetletnemu obstoju »Pod-karpatske Rusije še vedno stari — niad-žaron. Namesto da bi sc bilo slovaško ljudstvo vzgajalo iz nekdanjih madžaronov v zavestne Slovake, se je to edino naravno vzgajanje zaviralo z umetno Skrbi francoske vlade ISKATI BO MORALA VEČINO NA DE SNICI - POJAVLJAJO SE TUDI TENDENCE PO ZAČASNI IZLOČITVI PARLAMENTARIZMA PARIZ, 16. novembra. Zanimanje za vladne odredbe stopa polagoma v ozadje pred aktualnimi političnimi vprašanji. Že sedaj se razpravlja o novem problemu: Kakšna bo sedaj vladna večina? Komunisti so izpadli iz večine, ki je stala doslej za Daladierjem. Zdi pa se, da bodo tudi socialisti odtegnili vladi podporo. Socialisti pravijo, da so se pri glasovanju o pooblastilih vladi za zasilne odredbe odstranili in s tem zanje niso odgovorni, zato zahtevajo sedaj sklicanje parlamenta. Ždi se, da bo našel Daladier novo večino na desnici, a ji bo moral dati za to posebne koncesije. Verjetno je, da bo Daladier prisiljen, izvesti rekonstrukcijo svoje vlade v smislu premika na desno. Revnaud zahteva rok treh let za gospodarsko in finančno obnovitev Francije, toda ta rok ima to slabo stran, da ga bodo prekinile nove volitve, ki bodo čez 17 mesecev. Zaradi tega se pojavljajo tendence po izločitvi parlamentarizma za neko dobo, ki pa v sami vladi še niso našle opore. Novi francoski davki NOVE DAVČNE ODREDBE BODO DALE 10 MILIJARD ERANKOV, A KRILE ŠE VEDNO LE ŠES TINO PRIMANJKLJAJA. BODO PARIZ, 16. novembra. Učinki novih francoskih zasilnih odredb se pričenjajo izražati tudi že v številkah. Posredni davki se bodo povečali za štiri in pol milijarde frankov. Dale bodo: poštne pristojbine 500 milijonov, davščine na proizvodnjo 750 milijonov, trošarina na vino in bencin 1 milijardo itd. Posredni davki se bodo s tem povečali za 15 do 20 odstotkov. S povečanjem neposrednih davkov in pristojbin bo dosežen dohodek 4 milijarde in 250 milijonov frankov. Razen tega je uveden davek 2 odstotka na plače, pokojnine in razne dohodke, tako, da se tudi od tega pričakuje dohodek 2 in pol milijarde frankov. Vse nove davščine skupaj bodo dale okoli 10 milijard francoskih frankov, vendar pa pomeni to komaj šestino državnih potreb, ker se računa, da bo znašal prihodnji proračunski primanjkljaj 55 milijard frankov. Vološinova odločna izjava KRUH IN DELO, GRADNJA CEST IN ŽELEZNIC. ZA IREDENTIZEM V KARPATSKI UKRAJINI NE BO PROSTORA. HUST, 16. novembra. Predsednik ukra jinske vlade dr. Vološin je izjavil uredniku »Nove Svobode«, da je sedaj glavna naloga vlade, da da ljudstvu kruha in dela. Za enkrat bo razdeljenih 500 vagonov koruze, ki je bila kupljena v Romuniji. Koruzo bodo dobili nekateri brezplačno, drugi pa po najnižji ceni. V kratkem se bodo pričele graditi nove avtomobilske ceste in železnice in pri tem bo našlo zaslužka več tisoč ljudi. Vlada ne bo trpela v Karpatski Ukrajini nobenega iredentizma in podpiranja akcij iz tujine. Madžarska manjšina bo dobila enake pravice, kakor ukrajinska na madžarskem. Madžari in madžaroni, ki si žele pod Madžarsko, se lahko takoj izselijo in bodo pri tem dobili vso podporo vlade. Toda v Karpatski Ukrajini ne bodo rovarili. Vlada bo delovala v najtesnejšem prijateljstvu s Slovaki in Čehi. Beneševa emigracija V PARIZU SE USTANAVLJA CENTR ALA ČEŠKIH EMIGRANTOV ZA PROPAGIRANJE POLITIKE BIVŠEGA PREZIDENTA DR. BENEŠA franek. »Obnova« poroča, da je dr. Ša-franek razširil po angleškem tisku vesti, da je vlada generala Syrovega fašistična in protižidovska. Te vesti so povzročile vladi razne težkoče. Vlada se zaradi tega zaveda škodljivosti take propagande in je zato že uvedla potrebne korake proti nekaterim osebam, ki so se hotele postaviti v službo Beneševe politike. PRAGA, 16. novembra. Praški listi poročajo, da namerava Beneševa emigracija ustanoviti v Parizu posebno centralo za svojo akcijo. Bivši glavni urednik »Lidovih Novin« Ripka. ki živi sedaj v Parizu, namerava izdajati list, ki bo še nadalje propagiral politiko dr. Beneša v notranje in zunanjepolitični smeri. Pri listu bo sodeloval tudi bivši tiskovni ataše pri poslaništvu v Parizu, dr. Ša- Pogreb Kemala Ataturka TURŠKA VLADA JE DOLOČILA POGREB NA 21. T. M. — ZASTOPANE BODO VSE DRŽAVE EVROPE IN VZHODA glasovih na 1630 metrov dolgih in 31784 ANKARA, 16. novembra. Vlada je odredila kot dan pogreba ustanovitelja in prvega predsednika turške republike, Kemala Ataturka, ponedeljek 21. novembra. Do pogreba ostane Turčija v znaku žalovanja. Pogreb bo tako veličasten, da bo presegel vsa pričakovanja. Doslej so že vse evropske in mnoge druge države določile svoje delegacije, ki pridejo k pogrebu v Ankaro. Velika bo tudi udeležba iz sosednih držav Iraka, Irana in iz Egipta. Turški listi objavljajo vsak dan izpiske iz svetovnega tiska o velikem pokojniku. Ankarska oddajnica oddaja ob metra kratkih valovih v francoščini, angleščini, nemščini in jezikih vseh balkanskih držav, Ju r pr.de P*row v Beriin BERLIN, 16. november. Jutri 17. t. m. zjutraj prispe v Berlin južnoafriški vojni in gospodarski minister Osvvald Pirovv, kjer bo ostal več dni in bo sprejet tudi pri Hitlerju, Goringu, Ribbentropu, Funku in generalu Keitlu. Prihod Pirowa je v zvezi s pogajanji za vrnitev nemških kolonij. Razen tega bodo ob tej priliki razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih, zlasti dobavi surovin Nemčiji s strani Južne Afrike in dobavi industrijskih produktov Južni Afriki s strani Nemčije. Tu se zlasti opaža, da prihaja Pirovv v Berlin pred potovanjem Chamberlaina in Ha-lifaxa v Pariz. Eden Chamberlainov naslednik? LONDON, 16. nov. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bi v primeru Chamberlainovega neuspeha pri sporazumevanju v mednarodni politiki, ki bi mu sledil neizogiben odstop, postal bodoči angleški premier Anthonv Eden-Eden bi sestavil nacionalno vlado. Nova bolgarska vlada SOFIJA, 16. novembra. Ministrski predsednik dr. Kjuseivanov je sestavil novo vlado, ki je sestavljena tako-ls-predsednik in zunanji minister dr. Geor-gij Kjuseivanov, vojni minister general E. Daskalov, notranji minister upokojeni general N. Neder, finančni minister guverner Narodne banke D. Božilov, pra' vosodni minister poslanec N. Jotov, pr°' metni minister Vladimir Avramov, trgovinski minister I. Kožuharov, minister za javna dela P. Danev, minister za narodno gospodarstvo poslanec Ivan Ha-krajanov, prosvetni minister univ. pi®1, Bogdan Filov. Od novih ministrov sta dva poslanca, dočim v prejšnji vladi m bilo nobenega. Od ministrov prejšnje vlade so v novi trije. Nova vlada se bo danes predstavila sobranju. ROMUNSKI KRALJ V LONDONU. LONDON, 16. novembra. Angleški kralj jc prišel romunskemu kralju Karolu naproti na postajo Victoria. Pri svečani večerji v Buckinghamskem dvorcu je bile 160 gostov. Poleg članov angleškega kraljevskega doma so bili prisotni tudi Chamberlain in voditelj opozicije major Attlee ter angleški ministri. Angleški kralj je odlikoval romunskega kralja z redom Pocl" veznice. LETALSKA ZVEZA V ČSR. PRAGA, 16. novembra. Z današnjih dnem je bil obnovljen redni letalski Pr0' met med Prago, Bratislavo in Klatenskim Doli v Karpatski Ukrajini. Vofivno vikanje 21. uri evropskega časa poročila o tujih jo komunist. Generalna stavka v Franci?! NANTES, 16. novembra. Agencija Ha-vas poroča: Federation du Travail (Zveza dela) je sprejela sklep, da se v znak protesta proti zasilnim odredbam, ki jih je izdala Daladierjeva vlada, razglasi po vsej Franciji enodnevna protestna stavka. Enak sklep je sprejelo tudi vodstvo sindikata železničarjev, katerega glavni tajnik ustvarjanim »čehoslovaštvom«, ki le bilo sploh neuresničljivo, v Karpatski ukrajini pa z »rusovstvom«. Zato senc smemo čuditi, da so te dni sprejemali Madžare s slavoloki in eljen-kfici tudi premnogi čistokrvni Slovaki in da so na Madžarski prisojenem ozemlju prostovoljno ostali mnogoštevilni slovaški uradniki in celo učitelji. In kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bil odrejen za razne kraje plebiscit? Doživeli bi bili slovansko sramoto, da bi bili tisoči Slovakov glasovali za — Madžarsko! Madžari so dobro vedeli, zakaj, so zahtevali plebiscit, kakor- so tudi v Pragi in v Bratislavi vedeli, zakaj so ga tako odločno odklanjali. Napake Prage so dvajset let ovirale nacionalizacijo slovaškega ljudstva, ki bi bilo moglo dobiti potrebno oporo samo v edino mogoči slovaški narodni zavesti. Te ugtovitve morda uničujejo marsikatero dosedanjo iluzijo glede prve Češkoslovaške tudi pri nas in so bolestne, toda boljša je bolestna resnica kakor škodljiva laž, pa če je na videz še tako prijetna. Tako pravijo sedaj tudi Cehi '■''.mi, -r. Dr. Stoiadinovlč je na beograjske^ sodišču potrdil izjavo kot nosilec svoj hste. k Jevtič je pripravljal koncentracij* taborišča. Min. dr. Kaludjerčič je v deljo na shodu JRZ v Sarajevu dejal-je Boško Jevtič premišljal, kaj^ bi bi boljše: ali koncentracijsko taborišče us noviti na desni obali Drine, ali v Pra 1 ali pa v Foči. _ n Dr. Mačkova lista je zaključena, i nes zvečer se bo odpeljal v Beograd • Šutej, ki bo uredil listo KDK in sr‘31J* ske Združene opozicije, preden bo P c dana kasaoijskemu sodišču. Peter Živkovič je vodil v fasiz Min. dr. Kaludjerčič je na shodu v : rajevu dejal, da jc Peter Zivkovic p ' pravljal fašizem, vendar pa je za ■ zem potreben človek, ki ima osebno _ toriteto, da zamorc biti voditelj taK» sistema. Peter Živkovič nima tal ki mu nekateri rekajo afriški Hen-tn, drugi zopet afriški Talleyrand, po-yJe Po glavnih mestih kolonialnih držav. bodočih tednih bodo v Witzenhaus-^ najbrž že vedeli, kje bodo njihova 'nodnja mesta. Danes velja samo še tjjetično, da Nemčija nima kolonij. V s,Smi> ne da bi se s tem kakor koli zapo-st°Va'e k°i°niah'e države ali celo Dru-^QV° narodov, s katerim Nemčija načel-Ne no2e ’met' nikakega opravka, si je 1|, mčija z najemom preskrbela vsaj to-far° kolonij, 'ma nekako poizkusno Ce . za svoje Witzenhausenske gojen-tQv m pa nekatere zelo važne oporne Pri nas čaka mnogo problemov rešitve že od našega narodnega osvobojenja dalje. Nihče jih ni še resno načel. A nit« danes, ko bijejo ti problemi na veliki zvon, se ne zmenimo zanje kot da bi ti ne bili živ kos trde resnice in bi ne motili občestvenega življenja. Eden izmed teh življenjskih problemov so naše odvisne delovne roke, raztresene po vsej naši zemlji; njih polke sestavljajo znani pojmi: viničarji, bajtarji, nezaposleni poljski in drugi delavci itd. Ni majhno njih število in tudi krči se ne; njih število gre v desettisoče. Tudi njih družine niso neznatne, ker je že tako, da Bog najbolj blagoslavlja prirastek najbolj siromašnih hišnih pragov. Še nikdo ni izdal in orisal tragike za temi trohnelimi stenami, okrog katerih mogoče kipi razkošje prirode, tuje temu opotekajočemu se življenju poslednjega napora. Mi prepuščamo te naše siroma-(e najtežji usodi kot neuvaževano količino narodne in državne zajednice, kot člane družbe, ki so ji dali in dajajo, kar imajo: svoje poslednje sile. Mar ni to naša zadeva? Je in to že zgolj iz egoističnih razlogov, ki abstrahirajo vse drugo: narodno gospodarstvo, narodno zdravje, zavest, ljubezen in mnoge druge moralne čednosti. Naša zemlja je pri današnjih okolno-stih demografsko nasičena in mnogim zmanjkuje trdnih tal pod nogami. V Prekmurju so občine s 120 prebivalci na km5, zato je zemlja razkosana do skrajnosti (dedno pravo!). Ne more jih rediti in jih podi od sebe. Gredo m se spet vrnejo. V koliko si s tem gospodarsko opomo-rej, so nam izpovedali letošnji sezonski delavci. Zdaj, ko smo skušali, koliko nam more nuditi tujina, se nam vse bolj vrinja vprašanje: kam s temi zdravimi odvisnimi rokami, voljnimi, željnimi, a prav tako sposobnimi dela na oranicah, v vinogradih in sadovnjakih. V tujino ne ali vsaj le njih neznatno število. Ali naj živč brez dela? Tega si ne žele niti oni, niti .rec* leti je vzbudilo znatno vznemir-Poh por°čiIo, da je Nemčija najela del C(|. uSalske kolonije Angole. Toda to ni J1? nemška poizkusna kolonija v za-že r)U‘ ^rvo 111 zei° niajhno je pridobila Q 16 leti Agricola und Fabril A. Ka ■' u?&a iz koncerna Woermannove ,sa’sicer nekaj otokov iz skupine Bis-Hi ga ofočja pri portugalski Gvineji, 11erlio skupaj okoli 2 tisoč kv. km, naft zato tembolj dragoceni, izvori kaj c’ tako da so Nemci zgradili tam ne* recTi an’^’ Stališče in radio postajo. tngal ‘Jvema letoma je pove/il guv. por-žbe , Gvineje upravniku nemške dru-in . civilno upravo otokov, ki so na ■^kn Petično popolnoma pod nem slastjo. OlT Jt M»*uuona nemsita u-uu-britX„ , 0 ^v. ^ni ozemlja od uprave javnost. Cujemo nasvete: javna dela, naše državne posesti i. dr. Vsekakor boljše nego ničesar, a zlo bi s tem ne bilo odpravljeno, zlasti ker je takih rok vedno več. To armado moramo postaviti na trdna tla, kjer si bo mogla kovati bolj znosno usodo, dati ji moramo primeren kos zemlje. Tako postopajo vse države, ki jim je na tem, da utrdijo notranje razmere. Mala danska država je n. pr. obljudila cele pustinje svojega polotoka Jutlanda. Pri nas nismo še v taki zadregi za rodovitno zemljo; v Zetski (Metohija) in Vardarski banovini (južni, del Metohije, Bitoljska kotlina, Kosovo, Kumanovsko-Preševska kotlina, Povardarje) je še polno neobljudene, oziroma zelo redko obljudene izredno plodne zemlje, ki čaka pridnih in umnih rok že 20 let in to v nepreračunljivo narodno-gospodarsko škodo. Pa tudi drugod se nudi možnost naselitve. Dokler pojdemo s tako brezbrižnostjo mimo problema notranje ko Ionizacije, bomo prezirali enega najpo membnejših narodnogospodarskih in socialnih problemov. Če je v vsaki emigraciji tudi izvesten del dobrega in osvežujočega, bi bila notranja emigracija (kolonizacija) naravnost prva zapoved, s katero bi storili velik korak naprej v gospodarskem, socialnem, narodnokulturnem in drugih ozirih. Razumljivo, da bi bilo treba postaviti tako pomembno akcijo na osnovo širokopoteznosti in sistematičnosti in v to vključiti preskušena načela naselitve. Brez smotrnega posredovanja državne uprave, ki naj bi obstajala predvsem iz dolgoročnega kredita nizkih obresti, dosledne kontrole, strokovnih navodil itd. Naseljenec mora nuditi predvsem moralne pogoje. Mrtva zemlja je zlo in socialni greh ki ga je treba čimprej odstraniti in tako prožiti onim. ki nimajo, kamor bi položili svojo glavo, možnost dostojnega življenja. Vagon bombaža zgorel Ko je privozil ponoči iz Celja na Pragersko tovorni vlak, je železniško osebje opazilo, da gori vagon, napolnjen s surovim bombažem. Ogenj so z velikimi napori pogasili. Na vagonu je okrog 17.000 din škode, dočim škoda na bombažu še ni ocenjena. Ogenj je povzročila ali iskra iz lokomotive, ali so ga pa povzročili dc-lavci, ki so kadili pri nalaganju v Trstu, od koder je vagon prišel. Mošt sladil s soljo Kletarski nadzornik v Mariboru je poslal na tukajšnje državno tožilstvo ovadbo, ki še nima primere, kar se tiče goljufije, s katerimi se po navadi ukvarja sodišče. Vinogradnik Andrej Bajšič iz Podrašincev pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah jc prodal Kletarski zadrugi r. z., z o. z. v Mariboru 5 sodov mošta. Mošt so v zadrugi prevzeli. Ko so ga pa poslali v analizo, so ugotovili »očitno, skoraj neverjetno goljufijo«. ,Mošt je vonjal po moštu, bil v motnem stanju in bele barve. Tudi okus je bil po svežem moštu, zraven tega pa še močno slan. Preiskava je dognala, da je vinogradnik, kakor je sam priznal, namenoma solil mošt s kuhinjsko soljo, da bi mošt pokazal večji odstotek sladkorja. Kletarski nadzornik predlaga strogo kazen za vinogradnika; okoli 2000 litrov mošta pa bo dobila finančna kontrola v Mariboru, da ga bo uničila. trajno iareia pet ta drvo OKUSNA CENENA Ogromei^priliranek na sronvu. proizvod Osječke Ijevaonice žeijeza i tvornice Strojeva d. 4., Osijek Samoprodaja za Maribor: PINTE« & LENARD Organizirane tatvine V Bistrici pri Limbušu so tatovi ukradli posestnici m gostilničarki ge. Rot-nerjevi iz svinjaka svinjo, katero so kar na mestu zaklali in očistili, drobovino pa pokrmili domačemu psu. Tatovi so se oglasili tudi pri ge. Gaube v isti vasi, kjer so pokradli perutnino. Bržčas je na delu dobro organizirana tatinska družba, ki pozna domače razmere vasi. Značilno za te domneve je to, ker pri obeh oškodovankah psa nista nič lajala. o. Napredovanje. V 7. položajno skupino je napredoval profesor Stanislav Cajnkar na realni gimnaziji v Ptuju. o. Napredovanje učiteljev. Napredovali s'o sledeči šolski upravitelji in učitelji: v 4. II.: Lihar Franjo, Celje, Levstik Franjo, Celje, Debeljak Zofija, Celje in Grašek Josip, Celje. V 5. pol. skupino: Debernik Simon, Lendava, in Kos Alfred, Gornja Radgona. o. Železniška konferenca v Ljubljani Včeraj se je v Ljubljani pričela konferenca železniških strokovnjakov držav balkanskega sporazuma. Razpravljajo o enotni ureditvi tarife za prevoz potnikov, prtljage in blaga, ki bo veljala za vse železnice v državah balkanskega sporazuma. Železniška konferenca bo trajala več dni. o Zborovanje slovenskih trgovskih pomočnikov. Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani seja Zveze Pomočniških zbo rov Združenj trgovcev v Dravski banovini. Zastopniki trgovskih pomočnikov iii močnic so orisali težak položaj, saj nekatere pomočnice zaslužijo komaj po 1.50 din na uro. Zato so na tem sestanku sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se tudi za trgovske pomočnike določijo minimalne mezde. o. Obrtni odsek Zbornice TOI je r* svoji včerajšnji seji ugotovil, da se položaj obrtništva ni zboljšal. Razpravljali so o reorganizaciji obrtnih združenj na področju ljubljanske zbornice. Število obrtnih združenj naj se po nalogu ministrstva za trgovino in industrijo zniža za polovico. Na popoldanski seji širše uprave Zavoda za pospeševanje obrti je o poslovanju v Mariboru poročal g. Bu-reš. Odobren je bil zavodov proračun, ki znaša okoli 400.000 dinarjev. o. Zadružna elektrarna v Rušah, ki ie elektrificirala vas Bezeno, vodi z elektrarno Falo razgovore in predpriprave za elektrifikacijo Ruš. Napravljeni so že tudi načrti za Ruše, ki dobijo dve transformatorski postaji, in sicer eno pod cerkvijo, ki bo napajala vse omrežje v vasi do postaje in pokopališča, drugo pa na Lobnici, ki bo nekoliko močnejša, ker bo namenjena predvsem industriji. o. Velik del Dolenjske sicer že ima elektriko, vendar je treba omrežje po nekaterih krajih izpopolniti. Zdaj napeljujejo tok proti Beli Krajini. Izvzeti pa so kraji zahodno od Novega mesta, čeprav je v Zagradcu že elektrarna, ki ima velenjski tok. Med temi kraji bi potrebovale elektriko zlasti Dolenjske Toplice kot zdravilišče. Te dni bo tu sestanek interesentov, da proučijo pogoje elektrifikacije. o. Planinska restavracija na Boču bo odprta tudi čez zimo. Te dni je namestil upravni odbor podružnice SPD Rogaška Slatina-Poljčane novega oskrbnika. Je t» posestnik Robek Martin iz Gabernika. Ponovna otvoritev planinskih lokalov na Boču bo v nedeljo 20. nov. c. Vremenska hišica pred kolodvorom, k! jo grade že nekaj tednov, je na zeio neprimernem mestu. Tu se ustavljajo avtobusi, ljudem se mudi na kolodvor in pločnik je ozek, Prav primerno bi bilo, da bi stala hišica le nekaj metrov stran nied drevesi. c. Luč v Gaberje! V Gaberju od Cinkarne proti Westnu delavci razkopavajo cesto radi kanalizacije, da je prehod skoro zaprt. Zvečer se ljudje komaj umikajo kupom zemlje, jamam in lesenim ograjam. Treba je povsod prižgati svetilke že ob petih! c. Posipanje pešpoti — bližnjice od Stegu! do tovarne bičevnikov v Zagradu. Občina razpisuje oddajo vožnje od Ap-nenika do kraja uporabe. c. V celjsko bolnišnico je bilo pripeljanih spet več ljudi, ki so si polomili ude; na policiji je kup majhnih prijav, na sodišču pa se pripravlja več velikih razprav proti morilcem in vlomilskim si je pridobila nemška Luft- ibe^iS^e (,ambije in druge nemške dru tudi dovolil, imeti £ dr 411 UCIIIMVC ui« Slivo- Uff0c* tem ozemlju je britanski Ctn Netlice - - ........... ‘{J10 vojaštvo. &a snVažnciŠ0 od vsel1 najemnih pogodb podpisali zastopniki sindikata Hol-Uto$ p!?ac)aiočega v Kruppov koncern, januarja. To pogodbo je prido- bila družba — torej Nemčija — kljub vsem angleškim in ameriškim protestom od Liberije. Najeto ozemlje je veliko 19.500 kv km z 900.000 prebivalci in pristaniščem Roberts Port. Nemčija je zgradila 130 km dolgo železnico, dalje avtostrado Monrovia - Macenta na meji francoske Zah. Afrike, letališča itd. V celoti se je Nemčiji posrečilo pridobiti v razmeroma kratkem času s pogodbami — brez mednarodnih konferenc in tujega vtikanja v stvari — kolonialno posest, ki po obsegu odgovarja kaki precejšnji evropski državi. Na tem ozemlju so se lahko seznanjali bodoči organizatorji z nalogami, ki jih čakajo. V Nemčiji danes nihče ne dvomi, da bodo kolonialne države zelo hitro izkoristile svoje izkušnje. Tega nazora je z Nemčijo vred tudi že evropski zapad, — za ta zapad je problem samo še v tem, kje za Nemčijo kolonije vzeti, da bi se ne dotaknili interesov velesil, njihove politike in gospodarstva, Nihče več ne dvomi, da bo Nemčija kmalu pripravila sile do rešitve tega vprašanja. Nova delitev sveta bo največja premaknitev sil v zgodovini novejše dobe. družbam v Celju in okolici. »To je pa res najupornejši črv, kar sem jih kdaj imel!« Maribor Maribor — stražar severne meje VTISI ČSL. PISATELJA J. KOUDELA KA Z JUBILEJNE RAZSTAVE MT — i MARIBOR JE STRAŽNI DUH PODRA VJA IN POMURJA IN MEJAŠKO SRCE JUGOSLAVIJE« Zaradi izrednih političnih in prometnih razmer ter drugih nenavadnih okoliščin, v katerih se je zadnje mesece nahajala češkoslovaška, smo šele pred nekaj dnevi^ prejeli septembrsko številko tednika »Straž naroda«, ki izhaja v Pragi. Pa tudi prijatelj Slovencev in Jugoslovanov, ki nam je omenjeno številko tega tednika poslal, učitelj in pisatelj Josef Kou-delak, ki je že večkrat obiskal Jugoslavijo, deluje in živi v obmejnem ozemlju Češkoslovaške, kjer so se zadnje čase izvršile velike spremembe in mu je bilo zaradi tega nemogoče preje napisati In nam poslati članek, ki ga je bil priobčil v »Straž naroda«. Pisatelj, ki živi v Uni-čovu, v priloženem pismu sam poudarja, da mu zaradi razmer v obmejnem ozemlju ni bilo mogoče stvari poslati preje. Gre namreč za obširno poročilo o jubilejni razstavi v našem obmejnem Mariboru, ki je bila prirejena ob 201etnici Jugoslavije. Avtor opisuje v članku najprej obče kulturno iti narodno življenje v Mariboru, govori o njegovem pomenu za življenje Slovencev in na kratko opisuje zgodovino značilnejših dogodkov od prevrata sem. Govori tudi o mariborskih prosvetnih ustanovah, zlasti o Pedagoški centrali in njenem delovanju. Njegov prispevek je odličen informativen članek za češkoslovaško ljudstvo. Zaključuje ga ta-ko-le: »Maribor, zelena metropola severne Slovenije na Dravi, je pokazal na tej razstavi ne le svojo rast in moč, temveč tudi dokazal in utemeljil zelo prepričevalno, kako je^ postal središče in gibalnrl sila severno vzhodne Slovenije, kako je dobesedno stražili duh Podravja in Pomurja in vsega tega obmejnega kota, v katerem je tako dobro čutiti mejaško srce razveseljivo se razvijajoče Jugoslavije. Minulo dvajsetletje zapušča v tem kraju silno velike sledi. Naj bo njegova dejavnost prosvetna ali kulturna v ožjem smislu, socialna ali pa gospodarska, povsod je opaziti silen napredek, tu večji, tam manjši, toda povsod pomemben zlasti za oko oddaljenega opazovalca. In ta duhovni obraz te mile, dražestne zemlje, ki se tako skromno skriva kakor cvet pred nočjo! Na tej težko preizkušeni zemlji, ki se danes vsa kakor vinograd slači in razgalja pod svobodnim soncem, sem preživel sladke trenutke in dolgo, dolga sem prisluškoval njeni govorici, ki je bila vedno enako močna, tudi pri pogledu na tuje roke, ki se grozeče iztezajo ... Nekaj moravskega sem našel pod tem nebom, nebom Slovenije, tam v beli Ljubljani in tu pod vrhovi Slovenskih goric. Mariborska razstava je bila zame dragoceno spoznanje poti, po kateri hodi Jugoslavija.« Obrtno gibanje Pretekli mesec je mestni obrtni urad izdal 10 novih obrtnih pravic. V istem času je odjavilo obrt 13 mariborskih obrtnikov. V zadnjih mesecih je število zbrisanih obrti vedno večje od števila na novo podeljenih. Značilno je tudi, da odjavljajo svoje obrti predvsem mali obrtniki in sejmarji. Med novimi obrtniki so večinoma obrtniki s trgovinsko pravico in dva brivca. Vsakomesečne statistike o gibanju obrti v Mariboru so zelo nepovoljne, kar dokazuje izredno težak položaj našega obrtništva. Dan prometnih nesreč Neprevidno kolesarjenje je povzročilo včeraj več prometnih nesreč. Nekaj teh nezgod se je izteklo samo s polomljenimi kolesi in strganimi oblekami, pri drugih pa so bili poškodovani tudi vozači. Na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga sta včeraj popoldne trčila dva kolesarja, pri čemer je dobil natakar Josip Kepa poškodbe na obeh rokah, na glavi in levih rebtih. Do karambola dveh kolesarjev je prišlo tudi v Tattenbachovi ulici. Pri padcu se je kolesar Rihard Kastrun lažje ranil na obeh rokah. Tretja težja prometna nesreča se je pripetila sinoči na Pobreški cesti. Zastopniku Valterju Fabriciju Je pred kaznilnico odpovedal volan osebnega avtomobila. Trčil je v brzojavni drog, pri čemer se je vozilo zelo poškodovalo. m. Umrla je včeraj v Stritarjevi ulici 5 63ietna železničarjeva žena Antonija Dolenc. Pogreb v četrtek ob pol 16. uri na magdalensko pokopališče. N. p. v m.! m. Iz železniške službe. V Maribor je premeščen k tukajšnjim železniškim delavnicam višji pristav kurilnice v Gračcu inž. Ivan Kibaljčič. m. Napredovali so v 5. položajno skupino učitelji Pirc Janko, Lorber Olga, Haberman Franjo in veroučitelj Špari Avgust. m. Zlata poroka v Jareniiri. V Jarenini je slavil žlato poroko 881etni Karl Knuplež s svojo 791etno soprogo Rozalijo. Pri slavju je bilo tudi šest njegovih sinov. m. Občinska seja v Studencih. Studenški župan g. Kaloh je za petek zvečer sklical redno občinsko sejo, na kateri bodo razpravljali o važnih studenških ob- J činskih zadevah. Drevi bo imel upravni odbor studenške občine svojo sejo. m. Služba cestarja je razpisana pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru, m sicer na banovinski cesti št. \J2\ Maribor—Marenberg—Dravograd—državna meja, za progo od kni 12.000 do 16.500. Prošnje je treba vložiti najkasneje do J 10. decembra pri mariborskem okrajnem | cestnem odboru. i m. Martinova gos priplavala po Dravi. Na Martinovo nedeljo je priplavala po | Dravi gos, ki jo je pri meljskem brodil ujel stražnik Anton Žnidaršič iz Melja, kjer jo lastnik lahko dobi. m. Iz šale 'resnica. Včeraj smo poročali o napadu v neki gostilni na Pragerskem, o čemer smo bili obveščeni iz bolnišnice. Kakor smo zvedeli, sta se ranjeni Kotnik in železničar Štefan Dolenc za šalo metala. Iz šale pa je nastala resnica in Kotnik je dobil vbodljaj tik srca. m. Pretep na veselici. Na vaški veselici v Braunšvajgu pri Račah je med plesom neki mladenič napadel delavca Avgusta Klepa in ga zabodel v desna rebra. Poškodovanca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. m. 600 kg jabolk je ukradla neznana ženska posestniku in pesniškemu županu Francu Frasu iz Dobrenja pri Pesnicf. Fras je oškodovan za okoli 2000 dinarjev. m. Nezgode pri stolnici. Pri mariborski stolnici je padla med delom opeka na glavo 661etnega delavca Ferdinanda Semeniča, ki so ga s prebito lobanjo spravili v bolnišnico. m. Steklenko žganja sta dva mladeniča ukradila gostilničarki Rozi Karnerjev! na Vodnikovem trgu in ga kar v gostilni spila. Ko ju je prijel stražnik, sta bila že precej pijana. m. Ženski plašč in jopica pod državnim mostom. V grmovju pod državnim mostom je neki delavec našel še skoraj novi rjav ženski plašč in jopico. Oboje se nahaja na policiji, ki skuša ugotoviti, kako so stvari prišle pod most. m. Listnico z nemškim potnim listom je nekdo našel na Zrinjskega trgu. Potni list je izdan v Gradcu na ime dr. Alfred Laibisch. m. Na tuj račun je kupoval. V neko trgovino na Glavnem trgu je prišel znani delomrznež Mirko K. in na račun mesarja Weileja iz Košakov nakupil za 400 dinarjev raznih stvari. Mirka išče policija. m. Med plesom okradena. Rozaliji Me-saričevi iz Taborske ulice je neznanec ukradel med plesno vajo ročno torbico, v kateri je imela poleg legitimacije sto dinarski bankovec in nekaj drobiža. m. O zanimivi izpremembi posesti, ko naj bi kupila tvrdka Hutter znano mariborsko tekstilno tovarno Doctor in drug, smo naprošeni, da objavimo, da te vesti ne odgovarjajo resnici in da sploh ni bilo nikoli govora o kakšni tozadevni kupčiji. m. Dve vreči čebule je nekdo ukradel posestnici Alojziji Trunkovi iz Gorešin-cev, ko je za nekaj časa pustila voz brez nadzorstva na Vodnikovem trgu. m. Napad na sodnega dostavljača. Na Pohorju je neznanec napadel 741etnega sodnega dostavljača Adolfa Haetzla in ga vrgel v globoko jamo. Starček je~do-bil hujše poškodbe, tako da ne bo moge dostavljati sodnih pisem. m. Kolo je neznanec odpeljal železa** čarju Jakobu Kainplu iz Razvanja. Rusu ga je pred neko hišo na Tržaški cesti. — Ukradeno kolo je bilo še popolnoma novo. m. Zaradi ponarejanja poselske knjižice so orožniki ovadili 26 letnega reše-tarja Janeza Andolška z Dravskega polja. Imenovani si je s ponarejeno knjižico fiotel pridobiti obrt. ' Ljudska univerza priredi v pete/ predavanje o razvoju slovenske literature v zadnjih dvajsetih letih. Predava bo dr. Anton Ocvirk, docent na univerzi v Ljubljani. 4 Jutri 12. t. m. izide »Toti Hst<' 18. številka. Zanimiva vsebina. Na pro daj v vseli trafikah. * Ljutomer. Dramatski odsek Sokol' skega društva Ljutomer uprizori v soboto, 19. novembra, ob 8. uri zvečer i" v nedeljo, 20. novembra 1938, popoldne zabavno komedijo »Dr.«, ki jo je spisa' veliki dramatik Branislav Nušič. Br. režiserju se je posrečilo kljub nenadomestljivim Lelam, Viktorjem, Mirom in Francljem vloge dobro zasesti in je pričakovati lepega uspeha. V glavni vlogi Života nastopi br. Vilar. V telovadnici sS tudi z vso marljivostjo pripravlja za svečano telovadno akademijo, ki bo v ne* deljo, 4. decembra, v proslavo 20-letnic’ Zedinjenja. * Opozorilo! Firma »Reklama« daje na znanje, da g. Pertinač nima pravice več, prevzeti naročila za mojo firmo. L Lešnik. * V soboto, dne 19. novembra, vokal«1 koncert Učiteljskega pevskega zbora D Adamič v sokolski dvorani (Union)-Vstopnice se prodajajo v Učiteljski k®1' gami. * Italijanske harmonike. Naše ceni- °a' jemalce vljudno obveščamo, da smo Pj|£' vzeli generalno zastopstvo za Jug°sla' vijo največjih italijanskih tvornic han« nik, obenem pa opustili dosedanje zastoP' stvo nemških Hohnerjevih. Oglejte si d1 našnji in naslednje inserate. Generalno l stopstvo za Jugoslavijo V. Weixl in st«1 va, Maribor. Nočna lekarniška služba; Lekarna P1.* sv. Antonu na Frankopanovi ul. ' 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, sandrova cesta, telef. 21-79. L* Kino g * Grajski kino. Prekrasen film notturno«. Pola Negri, Albrecht Scfl hals. n. * Union kino. Danes zadnjič »Neztt ka« z Simone Simon. V četrtek sias veseloigra »Njena velika matura«. ^ Mariborsko gledallšie Sreda: Zaprto. Četrtek, ob 20.: »Prevara«. Rod Petek: Zaprto. n Sobota, ob 20.: »Boccaccio«. Red _ *S® "F Kultura Lipahove »Gledališke zgodbe1* Anekdota je vedra mala literatura, ki pa ima svoj globlji pomen, ker nam odkriva strukturo značaja naroda in njegovih posameznikov ter daje poleg zabave še psihološke pobude. Zato jo goje povsod s pozornostjo in zanimanjem, posebno še v zadnjem Času. Prav nedavno smo objavili na tem mestu obsežno poročilo dr. Antona Debeljaka o največjem zbiratelju m pisatelju anekdot v Jugo-slaviju, Mičunu Pavideviču. Te dni nas je presenetil ljubljanski gledališki igralec Franc Lipah z 280 strani obsegajočo zbirko gledaliških anekdot pod naslovom »Gledališke zgodbe«, ki jo je v lični opremi arh. Mirka Kosa in z zelo uspelimi ilustraciji akad. slikarja in kiparja Nikolaja Pirnata izdala Naša založba v Ljubljani. Razdeljena je zbirka v pet delov, od katerih je prvi posvečen gledališki upravi, drugi drami, tretji operi, četrti pasionu in rekvizitom, peti pa dodaja še tri posebne zgodbe. Vse anekdote se nanašajo samo na ljubljansko gledališče, vendar se dotikajo tudi mnogih igralcev, ki so bili v teh dvajsetih letih člani našega mariborskega gledal! šča Vse niso posrečene; bilo bi morda bo- lje, ako bi nam bil dal Lipah manj snovi, pa tisto bolj izbrano, toda vmes so tudi resnični biseri te vrste »vedre male literature«, ki bi jih mogli brez bojazni uvrstiti k uspelim anekdotam tujih literatur. Mnoge so — dasi so manj anekdotične — bile sprejete v zbirko gotovo iz posebnih razlogov, kakor v duše posameznih igralcev in igralk. In to je za nje zadostno opravičilo! Delo si bo gotovo pridobilo mnogo prijateljev in bo nemara dalo pobudo tudi komu v Mariboru, da bo otel pozabi še anekdote našega gledališča. -r. k Jubilejna razstava Božidarja Jakca. V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je te dni kolektivna razstava del našega akad. slikarja Božidarja Jakca, ki jo je priredil ob 20-letnici svojeg umetniškega delovanja. Božidar Jakac spada med najpomembnejše slovenske slikarje so dobnosti in je znan tudi po vsej Jugoslaviji, Evropi in Ameriki. Razen Avstralije je prepotoval že vse kontinente in izdal tudi dve knjigi o Ameriki. k. Nova jadranska himna. Po besedilu J. Napotnika je zložil in tudi sam izdal naš znani celjski komponist Ciril Pregelj novo himno »Čuvarji Jadrana« za dvoglasni mladinski ali mešani zbor s klavirjem (harmonijem), ki se pa poje lahko tudi brez spremljave (a capella). Posvečena je ob 201etnici Jadranske straže njenemu izvršnemu odboru v Splitu. k. Zvonček, 9. K vsebini letošnje devete številke 39. letnika našega mladinskega mesečnika »Zvončka«, ki je sedaj namenjen predvsem slovenski mladini izven domovine, so prispevali svoja leposlovna in druga dela med drugimi F. Bradač, L. Zupanc, I. Peruzzi, F. čiček, M. E. Novakova, I. Razpotnik in E. Gangl. Zvezek je tudi ilustriran. k Gradnik v italijanščini. V tržaškem »Piccolu« je objavila Maria Samer nov prevod iz Gradnikove poezije, pesem »Zadnji gost«, ki je bila prvič natisnjena v njegovi najnovejši zbirki »Večni studenci«. Italijani imajo v prevodih že lepo število Gradnikovih pesmi. k Pearl Buck In Noblova nagrada. Ko so povedali slavni ameriški pisateljici »Dobre zemlje«, da so ji podelili Noblovo nagrado, je rekla najprej po kitajsko: »Pu hising la,« to se pravi: ne verjamem; potem pa je dejala, da jo to silno veseli in da upa priti osebno v Stockholm. da sprejme nagrado. k Brez primere v zgodovini modernega gledališča, piše »News Chronichle«, je pisatelj Priestley, ki je nastopil kot . . j d- igralec v igri, ki jo je sam spiasK • w Priestley je znan angleški puhlici pisatelj ter tudi gledališki manager-lec ni bil še nikoli. Dva dni pred P ro neke njegove drame pa mu -ie ,_vnjh igralec, ki bi moral igrati eno S fj-vlog, in sicer prav humoristično-govarjanju svoje žene se je za- sam igra to vlogo. Imel je sicer ie četka nekoliko treme, vendar pa se potem tako vživel v svojo vlog ,3 je pri tem sam tako dobro zabava , dosegel na koncu navdušen apja • v k Šest novih Disneyjevib Wn«o • ^ neki londonski zasebni dvorani s« davno prvič vrteli šest novih ^ vili barvanih kartonov: Dva nova serije »Racmana Donalda«, aw ki Silly-simfoniji in dva posebna Nasiov najbrž pričenjata dve novi serih- k<(, prvega se glasi »Pridni mali 0od«-drugega pa »Mati gos gre v Ho«y ' je Kot pravi upodabljajoči umetnik _ {j,_ pokazal Disney predvsem v drug fl0 mu, ki spada v njegovo prav > katllr stroko — ta film je cela zbirka k ^ filmskih igralcev. Najlepša izm ^ zadnjih SU!y-simfonif sploh pa fa0_ rndnjih SiHy-simfonil spion v« faB. »Merbabies«, ki kaže res Pravih^ pjs. tazijo. Je to film, v katerem ug yeS ney cirkus v globinah oceana, poln divje ljubkih norosti. Gospodarstvo Izvoz fabolk iz Prekmurja Prekmurje spada v tako zvano severno yzhodno Sadjarsko okrožje. Glavne vrste jabolk so kanadke, boskoopski kosmač in ontario. Sadnih dreves je v Prekmurju okrog 170 tisoč, večino tvorijo jablane (95.000). Sadovnjaki tvorijo v soboškem okraju 1.8%, v lendavskem pa 3.7%. Po Podatkih trgovskega gremija v Murski Soboti je bilo 1. 1937. izvoženih iz njegova področja 57 vagonov v Nemčijo, 'e-tošnji izvoz znaša 67 vagonov. Glavni Problem, ki ga postavlja izvoz jabolk Prekmurja je poleg solidnega trga zlasti organizacija prodaje, ki je danes precej pomanjkljiva in še nikakor ne odgovarja niti zahtevam trga, še manj pa interesom sadjarjev. Danes je izvoz še veliko pod možnostmi oddaje, ki jo omogočajo prekmurski sadonosniki. Z boljšo organizacijo producentov in s primerno podporo od strani javnih činiteljev, bi mogel postati izvoz jabolk poleg izvoza živine nov važen gospodarski faktor, ki bi omogočil, priti prekmurskemu kmetu do denarja, ne da bi moral prodati živinče ali pa nujno oditi na sezonsko delo. lahko dosežejo rutino in dobre rezultate, je najboljši dokaz TK Caprag, ki ga je komaj močna ekipa ljubljanske Ilirije izločila. Letošnje prvenstveno tekmovanje se bo zaključilo komaj spomladi, izmed klubov iz Slovenije je zastopana samo še Ilirija, ki se bo najprej srečala s Šuma-dijo iz Beograda ter po event. zmagi s prvakom zagrebške skupine, kjer bodo | v nadaljevanju tekmovali ZKD in Con-(cordia ter Roditeljsko viječe in HAŠK. | Lanski prvak- ATK bo igral komaj s kon-(čnim finalistom. V damskem prvenstvu ; smo Slovenci že izločeni. Lanski prvak je ZKD iz Zagreba. Zaposlenost v Sloveniji popušča Iz statističnih podatkov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je razvidno, da je zaposlenost v oktobru že nekoliko padla. Razna sezonska dela, ki so vezana na lepo vreme, se polagoma izključujejo in tako je pričakovati, da °o zaposlenost v novembru še bolj popustila. V oktobru se je število zavarovancev znižalo za 1133 ter je ob koncu jjieseca znašalo 102.839. Zanimivo pa je, je to število še vedno višje kot je bilo v istem mesecu v letu 1929., ko je znašalo 101.120. V letošnjem oktobru je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda 25.30, skupna dnevna mezda pa je basala 2,622.301 din. Zadružništvo v Dalmaciji ^ V zadnjih desetih letih se je tudi v Dalmaciji zadrugarstvo zelo razvilo. V našem Primorju je preko 200 raznih za-^ru£, ki so podrejene Zadružni matici v ^Plitu. Zadružna misel je vznikla v Dal-maciji leta 1928, v času, ko se je pojavil ^'ošni gospodarski zastoj. Že itak pa-Slvni krajj bi bijj brez j>omoči zadrug Kotovo propadli. Tako pa so tem krajem Zadruge dobavljale žito in druge potrebščine. po zmernih cenah in zelo ugodnih Kogojih. Zato so dobili prebivalci Dalma-k'!e do zadružništva neomajno zaupanje, ar je razvoj zadružništva pospešilo in dalo zdrav polet. V splitski zadružni jatjci je včlanjenih preko 200 zadrug. Te ^druge s0 razdeljene na 27 raznih za-^užnih strok. Najvažnejše so poljedel-rk’ vrtnarske, mlekarske, živinorejske, 'barske, sadjarske oljarske zadruge. V zadnjem času pa so se razvile tudi drvarske in delavske zadruge, ki zelo dobro uspevajo. Vse dalmatinske zadruge imajo 18.188 članov in se število članstva iz leta v leto veča. g. Veliko hidrocentralo nameravajo zgraditi na Drini. Dela so preračunana na okroglo 200 milijonov din. Za graditev centrale se zanima večja finančna skupina iz Švice. g. Trgovinska pogajanja s Francijo in Anglijo bodo pričela, čim bodo zaključena pogajanja z Italijo. V nekaterih krogih se zelo optimistično izražajo o bodočih naših gospodarskih odnošajih s Francijo in Anglijo. g »Organizator« št. 10.—11. objavlja izčrpen referat dr. Janka Kostla o obremenitvi in koristnosti socialnega zavarovanja v Jugoslaviji. Poleg tega prinaša mnogo zanimivega in koristnega ter poučnega gradiva za nameščence. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2383.86—2398.46, Berlin 1763.03—1776.91, Bruselj 745.69—750.76, Curih 996.45— 1003.52, London 207.41—209.46. New YORK 4383.50-4419.82, Pariz 115.86— 117.30, Praga 150.93—152.04, Varšava 231.45—243.53. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 468—470, 4% agrarji 59—61.50, 4% sev. agrarji 58.50—60, 6% begi. obv. 89—90.50, 6% dal. agrarji 89—90, 7% stab. pos. 97 bi, 7% inv. pos. 98—99, 7% Blair 90.50—91, 8% Blair 96.50—98, Delnice: Narodna banka 7350 d., PAB 220— 225, Trbovlje 180—195, Jadranska pl. 360 d. Sas« Reorganizacija klubskega prvenstva v tenisu? osnovanju klubskega prvenstva drž; da ave v tenisu je bila vodilna misel ta, - Se zainteresirajo tudi manjši klubi r da se povzdigne interes za beli šport 11 jgralcih in gledalcih. Baš v tej točki a ie sistem tekmovanja pokazal tnini- y uspeli; po razporedu Teniške zve- j °i se že v prvem kolu moralo od-rati 39 tekmovanj, a se jih 15 radi od- stopa enega izmed nasprotnikov ni vršilo, v celotnem odigranem delu prvenstva pa je odpadlo iz istega razloga 32 tekmovanj, torej skoro polovica. To jasno kaže pomanjkanje interesa in prvenstvo bo treba zopet reorganizirati, da se poveča popularnost tenisa. Zal so odstopili tudi nekateri močnejši klubi; da pa tudi manjši klubi baš v tej konkurenci TUDI BASK JE PRIJAVIL PROTEST. Razen Jedinstva, ki je vložilo protest proti verifikaciji tekme s Ilajdnkom v Splitu, je prijavil protest tudi Bask, ki je preteklo nedeljo igral v Varaždinu s Slavijo. Utemeljitev protesta še ni znana. HASKOV AKADEMSKI NOGOMETNI TURNIR. Nedeljske tekme so se končale s sledečimi rezultati: Mecidina—Pravo 5:0, Tehnika - Filozofija 4:0, Veterina-Eks-portna vis. šola 2:2. DVA NOVA SVETOVNA PLAVALNA REKORDA Nizozemka Jet Van Feggelen je postavila v amsterdamskem stadionu nov rekord v hrbtnem plavanju na 100 m v času 1:13,2 ter je s tem izboljšala pred kratkim postavljen rekord svoje rojakinje Cor Kintove. — V Bremenu pa je v kopališču Hanse postavil Nemec Joachim BaJke nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 100 m z 1:09,5 ter je za 0,3 sek. poboljšal rekord Francoza Carto-neta na isti progi. SMUČARSKI DVOBOJ NORVEŠKA-FINSKA. Norvežani so pozvali Fince in Švede na smučarski troboj Švedi so odklonili radi »težkoč s termini«. Vršil se bo torej le dvoboj s Finsko, in to v okviru tradicionalnih prireditev severnih držav. Do te konkurence je brez dvoma prišlo samo radi tega. ker je radi znanega spora med FIS in CIO glede amaterstva smučanje izločeno iz olimpijskega sporeda. s. Beograjsko Jedinstvo je na povratku iz Splita porazilo Marsonijo v Brodu s 7:2 (2:1). s Belgija se je kot trinajsta država prijavila ter bo prvič sotekmovala ua Fis-inem prvenstvu v Zakopanih. s Bivši češkoslovaški teniški igralec Menzel je pristopil k berlinskemu klubu Rot-weiss. s Akademsko svetovno prvenstvo, ki ga bo, kakor znano, izvedla Nemčija na Dunaju, se bo vršilo v času od 20. do 27. avgusta 1939. s Irska - Poljska 3:2 (2:1). Nogometna tekma med Irsko in Poljsko v Dublinu se je končala z zmago Ircev. s. Olimpijskih iger, ki se bodo vršile 1, 1940. v Helsinkiu, se bo udeležila z močno zasedbo tudi Brazilija. s Roli Kinzel, dolgoletni vodja dunajskega Sport-Tagblatta, je na Dunaju nenadoma preminul. Sah Velemojstrski turnir „Avro“ Prva polovica turnirja se bliža koncu. V predzadnjem 6. kolu, ki je bilo igrano v Haarlemu, je tokrat izjemoma poskrbel za senzacijo 201etni Estonec Pavel Keres, ki je v zelo dramatični borbi po 38. potezi prisilil bivšega svetovnega prvaka Capablanco k predaji. Največja pozornost je veljala igri med Aljehinom in Fineom. Ob sta igrala zelo komplicirano špansko partijo, ki je bila prekinjena. Aljehin ima nekoliko boljšo pozicijo, Fine pa kmeta več, tako da bo igra končala remis. Svojo igro sta prekinila tudi Botvinnik in Flohr. Slednji ima v končnici nekaj izgledov na zmago. Zelo dobre izglede na zmago pa ima Reshew-sky proti Euvveu. — Po tem kolu se je nakopičilo že precej prekinjenih partij, tako da je položaj dokaj nejasen. Vendar pa ni nobenega dvoma, da bo v prvi polovici turnirja zmagal Fine. Danes igrajo velemojstri v Amsterdamu zaključno kolo 1. polovice turnirja. Tokrat se srečajo naslednji pari: Capa-blanca-Eu\ve, Fine-Keres, Botvimvik-Aljehin in Reshewsky-Flohr. Partija iz 5. kola Botvinnik-Euwe je dala remis. Nasprotnika sta se brez igre sporazumela za neodločen rezultat. Stanje po 6. kolu: Fine A'A (1), Aljehin in Keres 2il- (2), Botvinnik 2% (t), Capablanca in Euwe 2 (1), Flohr 1K (1), Reshewsky V* (3). * ALJEHIN ZMAGA NAD DR. EUWEOM Damin gambit 3. kolo v Rotterdamu 10. nov.) Beli: dr. Aljehin črni: dr. Euwe 1. d4, dS 2. c4, c6 3. Sf3, Sf6 4. cxd5, cxd5 5. Sc3, Sc6 6. Lf4, Lf5 7. g3, a6 3. Se5, Tc8 9. g4, Ld7 10. Lg2, e6 11. 0—0, h6 12. Lg3, h5 13. Sxd7, Sxd7 14. gxh5, Sf6 15. Lf3, Lb4 16. Tel, KfS 17. a3, Lxc3 18. Txc3, Se7 19. Db3, Txc3 20. bxc3, Dd7 21. Db6, Sc8 22. Dc5+, Kg8 23. Tbl, b5 24. h6!, gxh6 25. Le5, Kg7 26. a4, bxa4 27. c4!!, Se7 28. cxd5, Sxd5 29. Khl!, Tc8 30. Tgl+, Kh7 31. Da3, Tg8 32. e4, Txgl+, 33. Kxgl, Db5 34. exd5, Dbl-f , 35. Kg2, Dg6+ 36. Ffl. Dbl+ 37. Kg2, Dgf>+ 38. Lg3, Sxd5 39. Lxd5, exdo 40. Dxa4, h5 41. h4 in črni preda. Partija, ki spominja na mlade in borbene dni dr. Aljehina, je vzbudila na turnirju pravo senzacijo. Navzoči mojstri in razni glosatorji ter analitiki si na prvi mali niso mogli tolmačiti Aljehinove 9. poteze, ko je ponudil svojemu nasprotniku žrtev kmeta. Žrtev je za Aljehina zelo značilna; z njo je Aljehin v svoji da1-lekosežni kombinatorni fantaziji pozicijo zmotal ter s tem preprečil, da bi se igra razvijala v duhu pretehtane mašinerije, ki bi vodila samo do remija. Tako pa je v igri zmagala dovršena fantazija nad hladnim računom. A MARIJA ROMUNSKA: 76 fyoMa žiufjmja isk ^ kil »stric«. Čeprav sva postala pozneje jjnQC/av Prijatelja in celo zaveznika, je povzročalo na-ka ia^etno skupno življenje ostre spopade. Del vzroji Za to je bil tudi v mojem značaju in v moji vzgoji. Da,ni°drimi očmi in plavimi lasmi sem izglodala toda le D k°r zasanjana princesa, toda po mojih žilah se •Jokala uporna kri in v mojem srcu je živel silen že nagon. Napaka je bila, da nisva z možem se Vsega začetka zahtevala svojih pravic. Zato sva Se m°rala dolga leta vklanjati stričevi volji. Vendar (jj0jn^!agoma izbojevala zmago svoji volji po samo* Sfveda scm mnogokrat zagrešila napake in poj-so D !‘Jale stvai’i preresno. Vsi začetniki M Prepričani, da je sreča njihova posebna življenja pravica m vc ne l avlja pot do kon če ne celo edina vrednota obstoja. Vse kar tega cilja, se jim zdi neljuba zapreka, nor U1C tl0tcl ukrotiti in vtesniti v svoje za-Hierje 'a težnja je določala najino medsebojno raz-^ara . • pa SC1" sc ,I0tela razvijati po načelih svoje ‘Ve in biti pri tem popolnoma svobodna. Posrečenosti nemškega bistva sem prepričana kori^ .obiuduiem. Nasledki nemškega ustvarjanja so *i$to 111 '-1 rezu'tat' nemških šol blagoslovljeni. Toda zahtev Cimer sc nisen1 mogla nikoli sprijazniti, je bila ievrsi a 1X1 brezpogojni pokorščini. Ta ubija vse svo-°sti. Ako pa prihaja ukazujoča beseda iz navdu- iii šenih ust in vroče duše, jo je še mogoče poslušaii. Toda kako naj bi bila mogla hoditi jaz po dolgočasni poti stričevih dolžnosti tako tesno za njim, da v njihovi senci ne bi bila vzrla niti sonca? Bila sem polna življenja in verig nisem mogla trpeti, tudi ne, ako bi hotela. Nikoli si nisem smela sama izbirati svojih služabnikov in tudi vzgojitelji mojih otrok so mi bili vsiljeni. Zaradi nastavitve nekega telovadnega učitelja so bile potrebne neskončne debate, in celo izbira učitelja za nemščino za sina Karola je povzročala toliko razprtij, da so pretekla leta, preden je prišel in se tako moj sin v rani mladosti ni niti učil jezika svojega očeta. Mene in Nanda niso nikdar vpraševali za mnenje, in celo za svet večinoma le zaradi lepšega. Tako so prihajali v našo službo ljudje, do katerih nisva imela zaupanja in katerih navzočnost nama je povzročala naravnost muke. Ti ljudje so bili stričevi zaupniki in so opravljali zanj vohunsko službo. V taki hiši je domačnost in zaupljivost skoraj nemogoča. Včasih sem pa tudi pozabila na previdnost in govorila pred njimi tako, kakor sem mislila. Pretvarjanje mi je bilo vedno neznosno. Moje vere v človeka tudi vse to ni moglo ubiti, hn sam poštenjak in odkritosrčne?, mi je bil vedno vreden več kakor množica slabih in zahrbtnih ljudi. In imela sem res srečo, da sem vedno srečala ljudi, ki so bili v resnici in zvestobi tako trdni kakor sonce na nebu. K tem sem se ozirala — ostalih niti videla nisem Še preden je imel Karol eno leto, sem rodila žc drugega otroka, hčerko, ki smo ji po prav tedaj iz pregnanstva sc vračajoči kraljici dali ime Elizabeta. S pri- hodom Carmen Sylve se je pridružila naši trojici osebnost, katere ni mogoče prezreti. Spominjam se še zelo dobro njenega prihoda v Sinajo. Po sprejemu na postaji smo se udeležili vsi službe božje v samostanu. Carmen Sylva ni pozabila, da je živela dve leti v pregnanstvu; tega sploh nikoli ni pozabila. Slava in priljubljenost le prečesto vara. Ljubezen narodov do vladarjev je vsak trenutek izpostavljena nevarnostim viharjev. V vsakem narodu je le malo tako trdnih osebnosti, da ne bi tulile z volkovi. Navzočnost kraljice Elizabete me je zopet prevzemala na poseben način, kajti bila je tako zelo različna od vseh drugih. Izžarevala je toliko romantike! Čeprav ni več bolehala, ni v belili oblačilih slikala čudnih cvetic in je bila tudi njena okolica vse drugačna kakor so bili tisti pohabljenci sredi gozda v Nemčiji, vendar nisem mogla odvrniti pogleda od nje. Hodila je pokoncu in zdelo se je, da je vsa polna življenjske sile in poguma. Njeni gibi so bili nagli, energični in izzivalni. V se je vzbudilo vprašanje: Kaj mi prinasi ta ^ai3' mi 130 kakor starejša prijateljica ali mati. Ali mi bo modra svetovalka in pomočnica na težki trnjevi poti dolžnosti in življenja? Morala sem jo kakor prvič občudovati. Bila sem pripravljena obo-ževati jo; čar ni izginil. Toda nekaj nevklonljivega in razbur jivega v njeni hoji mi je vzbujalo pomisleke. Pre-vzema1 me je pred njo neki rahli strah. Nehote pa je ! n ob nieTl.i ,strani in je Poslušal njen prijetni ;las. 1 ripovedovati je znala tako mnogo. Mene je vedno bolj očaralo kako, kakor kaj je govorila. (Dalje sledi.) S sodišča Organizirana tatinska družba Bili so štirje: 381etni delavec Jožef Vrbnjak iz Iljaševcev, ki je že nekajkrat sedel zaradi tatvin, 331etna Marija Kralj, delavka v Cubru, 441etni Alojz žinko, mizarski pomočnik in 351etna Kristina žinko, omožena posestnica v Vldanovcih. Prvi trije so kradli po Iljaševcih in v Grabah nekje v Slovenskih goricah. Kradli so ponajveč kokoši, piščance, purane in race. škoda, ki so jo napravili največ na satovnicah in rojih, je presegala tisoče. Največ so pokradli Jakobu Potočniku v Iljaševcih in Matiju Kosiju, v Grabah pa šadlovini. Prvi trije so priznali krivdo, dočim je zadnja obtoženka Kristina žinko, ki jo obtožnica dolži, da je nakradene reči shranjevala in pekla na svojem domu, vse zanikala. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval sos. Lenart, sta se zagovarjala samo žinkova dva, dočim je bilo proti Vrbnaku in Kraljevi postopanje izločeno in prekinjeno, ker sta neznanega bivališča, žinko je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, žinkova pa na 2 messc?. strogega zapora pogojno za dobo treh iet. X Šola za pešce. Čeprav be Mii na Daljnem Vzhodu vojna, teži življenje v mnogih kitajskih krajih naprej kakor doslej v znamenju najdavnejših tradicij. Znane kitajska čajarne so polne ljudi, in gostje neumorno pijejo kitajsko nacionalno pijačo — čaj. Očinstvu v čajarnah pripovedujejo posebni pripovedovalci stare pravljice in legende, ki se prenašajo z rodu na rod. Oblasti pa so zdaj odredile tem čajarnskim pripovedovalcem, naj vmes pripovedujejo po možnosti tudi različne poučne zgodbe, s katerimi naj bi ljudi opozorili na promet. Zaradi zelo kompliciranega prometa v kitajskih mestih namreč prebivalci močno trpijo. Posebno mnogo jih izgubi življenje zaradi motornih vozil, ki so pač prav malo v skladu z znano kitajsko lagodnostjo. Zdaj ti pripovedovalci uvajajo ljudi v skrivnosti modernega prometa in poučujejo pešce, kako se naj obnašajo na ulici, če želijo, da se jim na poti nič ne zgodi. X Podiranje starih ladij prinaša dobiček in odpravlja brezposelnost. Angleški sSESi Sokolstvo velemdustrialec Sir John Jarvis je sklenil ustanoviti družbo za podiranje starih ladij v Jarrowu. Kot prvega je kupil stari prekooceanski 50.000 tonski parnik »Berengaria« za 100.000 funtov. Sir Jar- vis ima ze velike kovinske .ovarne ip tovarne strojev ter si obeta mnogo koristi predvsem od starega železja. ki Sa bo predelal v jeklo, nato pa jeklo uporabil za stroje. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oelaslh stane vsaka beseda 50 Dar: najmanjša nristoibina za 'e oglase ic din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovaniski oclasi din I.— no besedi. i>a znesek za te oglase ie din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvoino. Oglasni davc enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase sc plačuie takoi pri naročilu oz'r®ma7a vse vposlati v pismu skupai z naročilom ali pa po ooštni položnici na čekovni račun *t 11 in) pismene odgovore glede malih oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din _ — Razno BOLJŠI JE pa tudi mnogo cenejši,- Čeboklijev »Vanilijev suhor«. — Pekarna Glavni trst 9. Zakon o zaščiti države. Na okrožnem sodišču se je moral zagovarjati pred sodni-' kom poedincem dr. Čemerjem upokojeni rudar Ferdinand K o s e s n i g zaradi pr2- | stopka proti členu 4. zakona o zaščiti države. Bil je obsojen na 3 mesece In 10 dni strogega zapora. Kosesnig živi v Maribo-, ru. — Smrekove in borove hlode so prodajali. V začetku letošnjega leta je kupil neki lesni trgovec iz Maribora smrekov in borov j les pri posestniku Cererju v Zg. Radvanju. Skraja je prevažal posekani les stari Kop, posestnik iz Hočkega Pohorja, pozneje pa i njegov sin Anton. Delavec Ivan Maroh, ki je pomagal spravljati les, je nagovoril Kopovega sina in dninarja Belca, da bi bilo dobro postrani prodati nekaj plohov. Tako sta Bele in mlajši Kop prodala kakih sedem plohov ter oškodovala lesnega trgovca za 4000 din. Kop je bil obsojen na mesec dni zapora, Maroh na 2 meseca strogega zapora in na dve leti zgube častn"h državljanskih pravic. Postopanje proti Belcu je bilo izločeno, ker ga ne morejo najti. APEL NA SOKOLE. Požar tribune na letnem telovadišču 1 Sokola Maribor-Matica je uničil velike žrtve tolikih sokolskih delavcev. Treba bo ! mnogih žrtev, truda in dela, da vstane nova, še lepša in še ponosnejša fribuna, da bo izpričala voljo sokolstva do življenja in ustvarjanja. Sinočnji požar naj bo Sokolom v pobudo, ne pa vzrok obupa, i Bodi jim zarja lepših dni, ki naj jih sami s svojim toliko mogočnejšim naporom ustvarijo v borbi za sokolsko stvar in za narodni Maribor ter v čast in slavo domovini. Kar je vzela mračna, meglena novembrska noč, mora sokolstvo matičnega društva mariborskega s požrtvovalnostjo postaviti na novo čimprej! Zato veljaj vsem, ki nosijo sokolsko misel živo v svojem srcu, kot poziv in opomin, da takoj po svojih močeh prispevajo za stroške nove , tribune. Ljubezen do sokolske stvari naj bo močnejša kot sila plamenov, nad katerimi mora zmagati. Prvi prispevek 370 din je nabrala druž-ba osmih Sokolov sinoči z geslom: Za zavarovanje betonskega kamna, ki ga noben požar ne uniči. Tem bratom naj sledijo tudi drugi z enako vnemo in požrtvovalnostjo. 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. ______________91 TOMAŽEVO ŽLINDRO 18 odst. po din 110.— za 100 kg iz skladišča Maribor, vagonske količine po 92 din za 100 kg franko Ljubljana, oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta, telefon 20-83. 2299 Topli flaneli za peiilo v dražestnih vzorcih MALO POSESTVO pri Mariboru za 20.000 din naprodaj. Vprašati: Maribor, Meljska c. 22, Fajdiga. 2960 Stanovanje gPB0HK.(''r'iVOS. -SSMirESaSBE:. Lepo, parketirano 4-SODNO STANOVANJE s pritiklinami v Razlagovi ulici. bližina kolodvora, se odda s 1. decembrom. Mesečna najemnina din 1000. Vprašati pri tv. Opekarna La.iteršberg-Košaki, teleion 20-18. 2727 DVA GOSPODA se sprejmeta’ na stanovanje in hrano. Dr. Krekova 2, Stu , denci-Maribor. 2829' SOBO s štedilnikom oddam. Studen-! ci, Pušnikova 14. 2958 OPREMLJENA SOBA se odda s prehrano ali brez. Betnavska c. 23. 2965 I SPREJMEM NA STANOVANJE drž. uslužbenca. Ruška c. 9, dvorišče. jiiL SOBO oddani s 1. decembrom^ ein ali dvema stalno nameščenima osebama s hrano ali «re Naslov v upravi. m iiram Telefon Stev. 22-07 Maribor, Gosposka 14 FRIZERJI BOJKOTIRAJO GRETO GARBO Mednarodno Združenje frizerjev je napovedalo borbo proti Greti Garbo, Vrnivši se iz Evrope je igralka v Ne\v Vorku spremenila svojo frizuro, ki je nad vse enotavna. Potem je dala novinarjem intervju in izjavila, da ji ta frizura mnogo bolj odgovarja, ker ji ni treba zaradi nje sedeti nekaj ur pri frizerju. Ko je Združenje frizerjev zvedelo za to njeno izjavo, je sklicevalo zborovanje, na katerem je proti takim izjavam slavne igralke protestiralo. Take stvari namreč irizerjem lahko povzročijo ogromno škodo, razen tega pa nova frizura Grete Garbo nikakor ne odgovarja tipu te svojevrstne igralke, niti tipu Američanke sploh. Dokler Greta ne spremeni frizure, jo bo Združenje bojkotiralo. Četrtek, 17. novembra. Ljubljana: 12 Skladbe Musorgskega; 13.20 Harmonika'igra; 18 Koncert RO; 20 Koncert pevskega jazz-kvarteta; 20.40 Koncert RO; 22.15 V plesnem ritmu. — Beograd: 17.30 Narodna glasba na harmoniki; 20.30 Violinski koncert; 21.30 Tamburaški radio orkester. — Sofija: 6.30 Lahka glasba; 13 Lahka in glasba za ples; 17.30 Vojni orkester; 20 Koncert radio-kvinteta; 22 Za ples. — Poste Parisien: 20.15 Vesel pester spored. — Lyon PTT: 21.30 Claude-Terasea opereta »Telemaoue«. — Rim: 21 Simfonični koncert (Beethoven, Pizetti, Pilati). — Milano: 21 Lebarjeva opereta »Grof Luksemburški«. — Dunaj: 16 Lahka glasba; 20.10 Pester spored; 21 Schubertova simfonija v es-duru. — Konigsberg: 20.10 Lahka glasba. — Monakovo: 19.15 Operetni večer. — Bukarešta: 18.15 Glasba za ples; 20.15 Velik simfonični koncert. LINOLEJ kartolej, voščeno platno, umetno usnje najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 2950 TRAJNE KODRE z novim najmodernejšim apa ratem izdeluje salon Stopar Ivanka, Aleksandrova 65 in Zrkovska 24. Pobrežje. 2961 ZIDARSKO PODJETJE M. Štuhec in drug, Maribor, Aleksandrova 23, izvršuje načrte, proračune, zgradbe, adaptacije ter sodobna gospo darska poslopja strokovnjaški in najceneje. Za izdelavo načrtvo 30% popust v zimskih mesecih. 2962 SLADKORNO BOLNI POZOR! Specialna diabetična moka vsebuje zanesljivo 0.2% sladkorja in 18.5% škroba, dobite in razpošilja pekarna Rakuša. Koroška c. 24. 1252 PEVSKO DRUŠTVO »PLANINCA«, PEKRE priredi v soboto, 19. novembra, ob 7. uri zvečer v prostorih gostilne Tomše Martinov večer. 2966 Mislite že sedaj na j Božič f Za vedno nas je zapustila po težki in mučni bolezni naša predobra, nenadomestljiva soproga, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa £n3oniIa Dolenc, roi. Likan v starosti 63 let, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Sv. masa zadttšnica se bo brala v petek ob 7. uri v magdalensiri cerkvi. Maribor, Skoplje, Postojna, Stara vas, Zalog, Kaštel Sučurac, 15. novembra 1938. Globoko žalujoči soprog Jakob. Ivo, Milko, Franjo, sinovi. Mira, por. Klasinc, Fanči, hčerki. Ruža, Lojzka, snahi, Karl Klasinc, zet, Vnuki in ostalo sorodstvo. Posest Prodam v bližini mestnega TRINADSTROPNO HIŠO ter manjše posestvo v neposredni bližini kolodvorske Postale v okolici Maribora. Cenjene ponudbe pod značko »V dobrem stanju« na upravo lista. 2702 4 - STANOVANJSKA HIŠA cena 130.000 din. naprodaj. Vprašati Divjak, Frankopa-panova 35. 2959 Zgotavljamo vse vo vaši za očeta: za delavno sobo udoben fotelj pisalno mizo ali omaro za knjige za mater: nekaj praktičnega za gospodinjstvo lepo preprogo ali posteljno garnituro stragula ali linolej za kuhinjo lepo zaveso za sobo za sestro: želja vsake dame lepo toaleto lepo puhnato odejo ali volneno odejo garnituro posteljnega perila za brata: v sobi nepogrešljivo kombinirano omaro kauč radio mizico « Naročite sedaj in plačajte po Boilcu s WEKA - Maribor Aleksandrova cesta 15 NuVOl novo Castelficfardo Generalno zastopstvo za Jugoslavufo največjih italijanskih tvornlc harmonik .,EIETTRA“ ■ Italijanska produkcija slovi po celem svetu. Harmonike so glasovno ^ obliki in izredni izdelavi nenadkriljive. Zahtevajte brezplačno P^eC^va*an^nj[{> cenike in prepričajte se pred nakupom o posebnostih italijanskih iarrn Generalno zastopstvo za Jugoslavi*o V. ®eix! in sinov Maribor, Jurčičeva ul. 8, telefon 26-18 po ob H* Izda’:: in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov jn uprav« Velja ua mesec prejema« v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na doni 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. rclelon ure št. 25-07. Poštni čekovni račun št. 11.409.