■ o
¡ -í :o !o
iP^
Ptuj, petek, 7. januarja 2011
letnik LXIV • št. 2 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
sas^s.čncna
www.radio-ptuj.si
Gospodarstvo Ptuj • Ogroženih okoli 100 delovnih mest
O Stran 4
Po naših občinah Markovci • Pri
Marku ni petje nikoli utihnilo
O Stran 6
Po naših občinah Ormož • Ko lutke napolnijo srce odraslih in otrok
O Stran 7
v
Štajerski
Šport
Marjan Lenartič •
Celotno poklicno pot povezan s športom mladih
O Stran 13
Spodnje Podravje • Študentje in sindikati zbirajo podpise za referendum
Se nam obeta referendumsko leto?
Tako so včeraj dopoldne predstavniki študentov in sindikatov pričeli zbirati podpise z zahtevo za razpis referenduma o pokojninski reformi pred poslopjem upravne enote v Ptuju.
Prve reakcije občanov so bile presenetljive, saj so se na poziv sindikatov in študentov odzvali z množičnim podpisovanjem vnaprej pripravljenih uradnih obrazcev. Če se bo takšen trend nadaljeval tudi v prihodnjih dneh, bodo, kot kaže, referendum dosegli brez večjih težav.
Od ponedeljka naprej pa skupaj zbirajo podpise tudi z zahtevo za referendum o zakonu o malem delu. Po mnenju ministrstva je sicer oboje povsem nepotrebno, študentje in sindikati pa so prepričani ravno v nasprotno. Pokojninska reforma je za sindikate in delavce nesprejemljiva, saj naj bi vodila v še večje izkoriščanje in revščino. Študentje (po izjavah njihovih voditeljev velika večina študentov) pa so trdno prepričani, da tudi zakon o malem delu ni sprejemljiv, saj grobo posega v njihove pravice in žepe. Skratka, če se po jutru dan pozna, potem se nam obeta letos referendumsko leto.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Metka Petek Uhan znova direktorica ZDM Gruškovje • Požar uničil vse
Reportaža •
Pri Slovencih v »obljubljeni nogometni deželi« O Stran 15
Novi mandat najtežji doslej
10. decembra lani je svet Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan, ki je uspešno vodila to ptujsko zdravstveno ustanovo zadnjih deset let, imenoval za direktorico še za pet let. To je že njen tretji mandat na tem mestu, in kot sama pravi, pričakuje in se boji, da bo tudi najtežji. V pripravi so večje spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu, v pripravi je nadgradnja zakona o zdravstveni dejavnosti in reforma zdravstvenega zavarovanja.
Potem ko bodo s tezami zakona o zdravstveni dejavnosti ter zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v začetku leta opravili poslanci v državnem zboru,
bo prišla na vrsto strokovna javnost, ki je bila ob pripravi teh dokumentov pod vodstvom bivšega zdravstvenega ministra potisnjena na stranski tir. Novi mandat bo težji
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan bo Zdravstveni dom vodila še tretji mandat.
tudi zaradi vsesplošnega varčevanja, ki bo rezal sredstva tudi zdravstvu. Čeprav je bilo že leto 2010 težko, so poslovali pozitivno, na takšen rezultat pa upajo tudi ob koncu leta 2011. Izzivi in priložnosti so v obliki novih storitev, inovaciji informacijske tehnologije, nenehnem izobraževanju, pravi nova-stara direktorica. V novem petietnem mandatu direktorica Metka Petek Uhan stavi na pridobivanje novih kadrov, izobraževanje zaposlenih na strokovnem področju, na področju računalništva in tujih jezikov, pa tudi na izboljšanju komunikacije med zdravstvenim osebjem ter zdravstvenim osebjem in uporabniki.
O Stran 2
Pomagajmo Piškurjevim
Za mlado 4-člansko družino Piškur iz Zgornjega Gru-škovja 28 v občini Podlehnik se je leto 2011 začelo tragično, saj jim je v torek nekaj po poldnevu požar, ki je po vsej verjetnosti nastal zaradi dotrajanega dimnika, uničil vse, kar so imeli.
V skopem poročilu Policijske uprave Maribor je zapisano, da je v torek, 4. januarja, okoli poldneva po vsej verjetnosti zaradi dotrajanosti dimnika prišlo do požara v stanovanjski hiši v Zgornjem Gruškovju. Zagorelo
je leseno ostrešje, požar pa se je nato razširil na celotno hišo. Poškodovanih na srečo ni bilo, materialna škoda pa znaša okoli 60.000 evrov.
O Stran 24
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Novi direktorski mandat M. Petek Uhan
Novi mandat bo najtežji doslej
Desetega decembra lani je svet Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan, ki je uspešno vodila to ptujsko zdravstveno ustanovo zadnjih deset let, imenoval za direktorico še za pet let. To je že njen tretji mandat na tem mestu, in kot sama pravi, pričakuje in se boji, da bo tudi najtežji. V pripravi so večje spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu, v pripravi je nadgradnja zakona o zdravstveni dejavnosti in reforma zdravstvenega zavarovanja.
Potem ko bodo s tezami zakona o zdravstveni dejavnosti ter zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v začetku leta opravili poslanci v državnem zboru, bo prišla na vrsto strokovna javnost, ki je bila ob pripravi teh dokumentov pod vodstvom bivšega zdravstvenega ministra potisnjena na stranski tir. Novi mandat bo težji tudi zaradi vsesplošnega varčevanja, ki bo rezal sredstva tudi zdravstvu. Čeprav je bilo že leto 2010 težko, so poslovali pozitivno, na takšen rezultat pa upajo tudi ob koncu leta 2011. Izzivi in priložnosti so v obliki novih storitev, inovaciji informacijske tehnologije, nenehnem izobraževanju, pravi nova-stara direktorica.
V novem petletnem mandatu direktorica Metka Petek Uhan stavi na pridobivanje novih kadrov, izobraževanje zaposlenih na strokovnem področju, na področju računalništva in tujih jezikov, pa tudi na izboljšanju komunikacije med zdravstvenim osebjem ter zdravstvenim osebjem in uporabniki. Za pridobivanje novih kadrov bi bilo treba ponovno vzpostaviti štipendijsko politiko, s katero
bi zdravstveni dom na daljši rok skušal priti do potrebnega zdravniškega osebja. Stanje se v zadnjih letih, kar zadeva pomanjkanje zdravnikov in zobozdravnikov, izboljšuje. V kratkem se jim bodo pridružili trije splošni zdravniki in dva zobozdravnika. Finančno pa bi bilo treba stimulirati tudi vse tiste že zaposlene zdravstvene delavce, ki si želijo pridobiti višjo izobrazbo. Sredstva za dodatna znanja bo poskušala pridobiti tudi iz evropskih skladov.
Ohranjanje obstojeV«, ■	■ ■
čih in uvajanje novih programov
»Temeljno poslanstvo JZ ZD Ptuj je zagotavljati ljudem, predvsem občanom šestnajstih občin na Ptujskem, čim bolj kakovostno zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo v primeru bolezni in poškodb ter zagotavljanje znanja in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja, preprečevanja bolezni in izboljšanje zdravja. »Moja želja je, da JZ ZD Ptuj ostane koordinator primarnega zdravstve-
nega varstva v UE Ptuj med koncesionarji in zaposlenimi v ZD Ptuj ter izvajalec zdravstvene oskrbe na tem območju, kurativne in preventivne dejavnosti. Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Dejavnost zavoda se izvaja 24 ur za celotno območje 16 občin. Za devet ustanoviteljic izvaja ZD Ptuj tudi dejavnost upravljanja z objekti za potrebe zdravstvene dejavnosti. Glavni cilji v novem petletnem obdobju so ohranjanje obstoječih dejavnosti in eventualno pridobivanje novih programov, skladno s potrebami uporabnikov, ohranitev enakomerne dostopnosti do zdravstvenih storitev, dvig kakovosti življenja na Ptuju, izvajanje zdravstvenih storitev v posameznih občinah, prilagaja-
Pojasnila k pristranskim in nepravilnim izjavam župana Občine Cirkulane Janeza Jurgeca
V	časopisu Štajerski Tednik so bile 24. decembra 2010 v prispevku »Župan preklical veto na NO« citirane in pojasnjene nekatere zavajajoče izjave in predvsem lažne informacije s strani župana Občine Cirkula-ne gospoda Janeza Jurgeca.
Spoštovani župan Janez Jur-gec, na osnovi vašega obiska pri meni in kasneje tudi mojega obiska pri vas na občini sem bila prepričana, da sva skozi razgovor in pogovor pojasnila medsebojna stališča in s tem zaključila zadevo in omogočila delovanje vseh organov občine, ki jo predpisuje zakonodaja o lokalni samoupravi. Z navedbo vaših neresnic in izkrivljenih informacij sem primorana bralcem časopisa Štajerski Tednik pojasniti dejstva, ki sem jih vam v okviru pogovora že.
Prihajam sicer iz drugega konca Slovenije, vendar sem sedaj prebivalka naselja Pristava, ki je sestavni del Občine Cirkulane, že več kot 10 let. Kjer sem živela prej, sem bila navajena na spoštovanje demokracije in demokratičnih načel, zakonskih predpisov, urejenega odnosa med prebivalci in občino ipd. Tudi tu v Cirkulanah veljajo enaki zakoni. Nobenega drugega kandidata za člana drugih odborov se ni javno izpostavljalo, ne vem, zakaj je bilo potrebno to pri meni.
V	Nadzorni odbor Občine Cirkulane (v nadaljevanju NO) me ni predlagalo nobeno
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan bo Zdravstveni dom vodila še tretji mandat.
nje potrebam populacije, zagotavljanje kadrovske, strokovne in organizacijske stabilnosti, izobraževanje in pridobivanje
podjetje ali organizacija, sama tudi nisem članica nobene politične stranke, sem le prebivalka naselja Pristava z volilno pravico v Občini Cirkulane. Prostega časa nimam, saj imam v življenju precej razgibanih drugih aktivnosti in osebno nisem imela nobenega interesa vključiti se v organe občine. Na osnovi prošnje dveh svetnikov v Občini Cirkulane, da bi s svojimi izkušnjami in znanjem pomagala pri delovanju NO in s tem prispevala k delovanju vseh organov občine, ki so predpisani po zakonu o lokalni samoupravi, sem sprejela sodelovanje v NO. Vaše pojasnitve javnosti na različnih mestih, da nameravam razdirati delovanje in funkcioniranje mlade Občine Cirkulane, so velike neresnice in laži. S svojoprisotno-stjo v NO želim pomagati pri razvoju naše skupnosti, v kateri živimo. Glede na vaše izjave sem sedaj žal tudi primorana, da moram javnosti pojasnjevati, da imam dobre namene s svojo prisotnostjo v NO.
Na najinih dveh razgovorih na to tematiko sem vam pojasnila, da ne kršim nobenega zakona z mojo prisotnostjo v NO. Nisem lastnica nobenega podjetja in nimam nobenih lastniških deležev ali delnic v nobenem podjetju in nisem podjetnica kot navajate. Sem le zaposlena v dveh organizacijah v vsaki po 4 ure in opravljam vodstvene funkcije. Fizično pa delam več kot 14 ur dnevno v različnih organizacijah, med katerimi so tudi različna društva in druge organizacije. Nobena organizacija, v kateri sem zaposlena ali delujem, ni proračunski porabnik po zakonu. Po štirih letih županova-nja bi morali vedeti kot župan, kdo je v Občini Cirkulane proračunski porabnik. Seznam neposrednih in posrednih pro-
novih strokovno usposobljenih kadrov, uvajanje novih programov, novih metod dela, novih tehnologij, biti učna baza za zdrav način življenja, učna baza za Medicinsko fakulteto v Mariboru, Ljubljani, Fakulteto za zdravstveno nego v Mariboru, Murski Soboti in še kje, z Ministrstvom za zdravje, sodelovanje z drugimi zavodi in izvajalci zdravstvenega varstva na primarni, sekundarni in terciarni ravni, in nenazadnje dobro sodelovanje z varuhom pacientovih pravic,« je o ciljih novega mandata povedala Metka Petek Uhan.
Zdravstveni dom Ptuj je na območju EU Ptuj edini pooblaščenec za izvajanje preventivnih delavnic, vizija pa je še povečati število delavnic. S preventivnimi programi oziroma učnimi delavnicami želijo aktivno vstopati v podjetja, šole, vrtce, skratka najširšemu krogu uporabnikov približati zdrav način življenja in opozarjati na dejavnike tveganja kroničnih boleznih. Za izvajanje preventive nujno potrebujejo tudi večji prostor, telovadnico, gostovanja v drugih ustanovah jim jemljejo dragoceni čas, ki bi ga sicer lahko namenili preventivi. Eden od ciljev novega mandata pa je tudi omogočiti boljše zdravljenje starejših na
računskih uporabnikov na dan, 15.12.2010 je objavljen na spletni strani Ministrstva RS za finance in ga vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila.
V	prispevku navajate, da je moje sodelovanje v NO etično sporno. Spoštovani župan, zgoraj sem že pojasnila, da mešate hruške in jabolka. Ne vem, kako se vam zdi, če vam rečem, da ste politična osebnost in ste župan ter ste zaposleni v javnem zavodu v Osnovni šoli na območju, kjer županujete in učite otroke staršev, ki so druge politične opcije, kot ste vi. Ali bi to po vašem mnenju potem tudi bilo etično sporno?
Seveda kot župan Občine Cirkulane imate demokratično pravico podpisovati pogodbe, s komer pač želite, potrebno je le upoštevati zakonodajo in področne predpise. To se mi sploh ne zdi nič sporno. Tudi do sedaj ste tako počeli. Posel dajete različnim dobaviteljem občine po vaši izbiri, plačujete pa ga z javnim denarjem vseh davkoplačevalcev Republike Slovenije, saj Občina Cirkula-ne žal ne dosega svoje samooskrbe in potroši veliko več kot zbere davkov na svojem območju občine. Žal je tudi resnica, da je po štirih letih obstoja ta primanjkljaj še večji kot je bil prej in nič ne kaže, da bi se kaj izboljšalo glede na strategijo, vizijo in vlaganja v Občini Cir-kulane. Ampak dobro, pustimo zdaj to, za to obrazložitev je potreben novi članek.
V	svojem članku ste pozabili omeniti, da ste grobo kršili 39. člen statuta Občine Cirkulane in s tem tudi Zakon o lokalni samoupravi Republike Slovenije, ker petčlanski nadzorni odbor ni bil imenovan v 45-ih dnevih od prve seje občinskega sveta, zato NO ne more izvajati nalog, ki mu jih nalaga zako-
domu. Med prednostne investicije sodijo tudi ureditev prostorov splošnih ambulant v Kidričevem ter oprema vseh zunanjih ambulant s polavtomatskimi defibrilatorji, prav tako pa nabava novih reševalnih vozil, nabava ultrazvoka na ginekologiji in prehospital-ni enoti, nabava laserja v OZ Zobozdravstvo, digitalizacija rentgena v OZ Zobozdravstvo, po ureditvi prostorov kliče tudi patronažna služba, izvesti pa bo treba tudi vse postopke za vključite v sistem E-zdrav-ja. »Zavzemala pa se bom tudi za to, da ptujski Zdravstveni dom postane vzorčni primer v Sloveniji za referenčne ambulante, v katere bi se zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra skušalo prenesti del kompe-tenc zdravnika na diplomirane medicinske sestre, če bo projekt dobil podporo medicinske stroke. Ob tem pa je moj cilj v novem mandatu tudi uveljavitev mentorskih ambulant. Na ta način bi namreč lahko kot glavna mentorica za specializacijo iz družinske medicine in kot učiteljica veščin na Medicinski fakulteti Maribor s svojim strokovnim znanjem čim prej usposobila specializanta za samostojno delo,« je povedala Uhanova.
MG
nodaja.
Zadržanje sklepa, ki ste ga izvedli na seji občinskega sveta, je bila proceduralna napaka in takšnega veta na imenovanje NO župan skladno z zakonodajo ne more podati. Župan v skladu z 31. členom statuta Občine Cirkulane lahko zadrži sklep občinskega sveta, kot ste že v predhodnem mandatu to tudi izvedli pri določenih sklepih. Slučajno tudi v povezavi z mano pri eni od vlog za pridobitev dovoljenja za gradnjo brez odmika od meje. Seveda zadržanje mora biti z obrazložitvijo. Na naslednji seji mora župan ponovno dati na glasovanje in v primeru, da se občinski svet ponovno odloči »po svoje«, lahko župan sproži upravni spor na sodišču, ki potem dokončno razreši sporno zadevo.
Statut Občine Cirkulane v svojem 41. členu prvi odstavek govori, da mora NO predložiti letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru predloži županu za naslednje koledarsko leto. Tudi tukaj niste obvestili javnost, da kršite statut Občine Cirkulane, saj prve seje NO niste sklicali v mesecu decembru, da bi lahko NO podal svoj program dela. Posledično tudi NO ne bo mogel dati do konca januarja 2011 poročila o svojem delu za leto 2010, kar je eno od osnovnih dokazil o zakonitem delovanju občine, ki se poroča Ministrstvu za finance Republike Slovenije na predpisanih obrazcih.
Tukaj sem navedla le nekaj osnovnih pojasnil, ki so se mi zdela nujna, da je javnost seznanjena z njimi, saj slaba luč s strani nacionalnih organov pade na vse prebivalce, ki živimo v naši mladi Občini Cir-kulane in smo tudi s tem kot krajani in prebivalci občine posledično soodgovorni.
Sonja Golc, krajanka Pristave v Občini Cirkulane
Uvodnik
Domine padajo
Čeprav največja svetovna bonitetna hiša v svojem januarskem poročilu ocenjuje, da se stanje gospodarstva v Sloveniji izboljšuje in da naj bi se na predkrizno raven vrnilo leta 2013, je na dlani, da je situacija vse prej kot rožnata. Menda je res, da je naš bruto domači proizvod po šestih zaporednih obdobjih krčenja v zadnjem lanskem tričetrtletju porasel za cel odstotek, pa tudi, da boljše poslovne rezultate vzpodbujajo predvsem tuja povpraševanja. A po oceni te iste hiše predstavljajo dodatne ovire gospodarski rasti neuspešni ukrepi, ki jih je naša vlada namenila zniževanju proračunskega primanjkljaja. Velike težave povzroča tudi vse večja plačilna nedisciplina, kar se posebej kruto odraža v gradbenem sektorju. V tem pa je osnovni razlog za propad mnogih sicer uspešnih malih in srednje velikih gradbenih podjetij. Stečaj grozi tudi ptujskemu Gradisu, kar resno ogroža okoli 100 delovnih mest tega do nedavnega uspešnega kolektiva. Dogaja se, kar so nekateri napovedovali: podjetja so pričela propadati drugo za drugim, kot domine. Vprašanje je, kje se bo (če se bo) to padanje ustavilo. Vlada, ki ji upravičeno očitajo, da je reagirala prepozno in premalo učinkovito, sicer poskuša rešiti, kar se še da. Gradbincem naj bi priskočila na pomoč tudi z možnostjo odkupa še neprodanih stanovanj. A zdi se, kot da vse poka po šivih tudi drugod.
Potem ko so v ponedeljek pričeli zbirati podpise za referendum nasprotniki zakona o malem delu, so v sindikatih včeraj pričeli zbirati podpise z zahtevo za razpis referenduma o pokojninski reformi, čeprav jo je po vetu državnega sveta potrdil državni zbor. Po mnenju sindikatov so upokojitveni pogoji nesprejemljivi, saj delavci ne bodo mogli izpolniti pogojev za starostno upokojitev brez odbitkov, ki jih predvideva reforma. Prepričani so, da se bodo zaradi tega morali upokojevati predčasno, kar pa pomeni pot v še večjo revščino. Vlada in vladajoča koalicija pa sta seveda prepričani drugače, zato koalicijski poslanci napovedujejo vložitev pobude za presojo ustavnosti referendumske pobude o pokojninski reformi.
In medtem ko drug drugega prepričujemo ter si podstavlja-mo polena, čas nezadržno beži. Jasno je le, da bo v primeru padca pokojninske reforme prišlo do nekajletnega časovnega zamika, kar pa lahko ogrozi pokojninsko blagajno. No ja, predvsem upokojence, saj naj bi bilo potem ogroženo izplačevanje pokojnin. A to je že druga zgodba.
Martin Ozmec
v	i
Prejeli smo • Zupan preklical veto na NO (2.)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S Francem Tetičkovičem o ustanovitvi Radia Ptuj
Po letu dni so se oglašali vsak dan
V prvi letošnji številki smo zapisali, da je Franc Tetičkovič eden od pobudnikov in soustanovitelj Radia Ptuj, ki se je s svojim programom prvič oglasil 2. januarja 1963. Pred 48 leti je kot pionir na tem področju sodeloval pri zagotavljanju pogojev za začetek delovanja in oddajanja Radia Ptuj, pa tudi pri pridobivanju prvih radijskih napovedovalcev.
- - #	- . . w	.	-----ruiu. Ivi. ozmcc
tudi večkrat tedensko."	Leta 1966 je radio Ptuj dobil v Novi vasi pri Ptuju srednjevalovno in prvo UKV-anteno, s katero se je
bistveno izboljšala slišnost programa tudi v širšem okolju.
V prvem delu pogovora s Francem Tetičkovičem smo vam predstavili nekaj njegovih spominov o tem, kako je bilo v samih začetkih in kako je bilo pred prvo oddajo Radia Ptuj ter med njo, v drugem delu pa nam naš sogovornik razkriva še nekaj zanimivih podrobnosti o prvih letih razvoja Radia in njegovega kolektiva.
Gospod Tetičkovič, kdo je tiste prve dni, v samih začetkih vodil Radio Ptuj?
„Organizacijsko sem ga sprva vodil jaz, vse do prihoda upravnika Franca Plohla. Kmalu smo namreč spoznali, da radio potrebuje človeka, ki se bo v celoti posvetil le temu delu. Razpisali smo prosto delovno mesto upravnika Radia Ptuj, za katero sta bila tedaj le dva kandidata: Franc Plohl in Tone Šte-fanec, novinar novic iz Lenarta. A pogoje je izpolnjeval le Franc Plohl, ki je bil tudi sprejet in s
1.	marcem 1963 tudi nameščen kot upravnik Radia Ptuj."
Kako pa je Radio Ptuj deloval v organizacijskem pomenu, kdo je bil njegov ustanovitelj?
„Ustanovitelj je bil tedaj občinski odbor SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) Ptuj. Moram pojasniti, da je bil tedaj Radio Ptuj organizacijsko zamišljen kot posebna enota občinskega odbora SZDL, vendar z lastnim programskim in upravnim odborom. O radijskem kolektivu tedaj ni bilo še nobenega govora, saj ga je dejansko sestavljal le upravnik Franc Plohl, ki je bil tudi edini redno zaposlen."
Kako pa ste pridobili sodelavce, kako se je razvijal radijski kolektiv?
„Že v prvi samostojni oddaji
2.	januarja 1963 smo ob koncu na poslušalce nagovorili k sodelovanju. Ob tem, ko smo izrazili veselje, da smo dobili v Ptuju svoj oddajnik in svoj lokalni radijski program, smo izrazili upanje, da bomo slišani
tudi v prihodnjih oddajah, ki so bile na sporedu vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Že tedaj smo poslušalcem sporočili, da jih bomo sproti o obveščali o vseh pomembnejših dogodkih, ki se bodo pripetili med obema oddajama na območju ptujske občine. To so dogodki iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega življenja. Želeli smo jih seznaniti tudi z zgodovinskim in etničnim razvojem Ptuja in njegove okolice. In ker je med občani tudi precej znanih ljudi, smo jih povabili, da se vključijo v program naše radijske postaje. Ne le tiste, ki so zastavili pero za lepo pisano besedo, ampak tudi recitatorje, glasbenike in pevce, pa seveda tudi humoriste.
Že tedaj smo želeli, da bi bile oddaje čim bolj izpopolnjene in da bi ustregli željam vsakega poslušalca in se zavedali, da bo kvaliteta naših oddaj odvisna od čim širšega kroga sodelavcev, tako iz mesta Ptuja kot iz sleherne vasi. Zato smo jih pozvali, da nam pošljejo svoje prispevke, izražajo svoja mnenja in želje. Obvestili smo jih tudi, da bo naša radijska postaja
sprejemala naročila za oglase, objave, voščila, oziroma naročila za plošče po željah in da naj vse dopise pošljejo na naslov Občinski odbor SZDL Ptuj -programski odbor. Naša prva oddaja je bila končana s ponovitvijo pesmi o Ptuju, zadnje napovedovalčeve besede pa so bile: „In ne pozabite odpreti vaših radijskih sprejemnikov ponovno v nedeljo ob 11. uri!"
Ste se z radijskim programom potem oglašali redno vsako nedeljo?
„Da, redno. Sicer je Radio Ptuj s pomočjo antene od grajskega do mestnega stolpa oddajal že tri mesece pred prvo oddajo, vendar je prenašal samo spored Radia Ljubljana. Treba je bilo pač počakati, da se vse uredi, da se pripravijo vse potrebne tehnične zadeve in aparature, da se najdejo napovedovalci in tehniki, da se zastavi vsebina programa.
Spominjam se, da smo že v drugi samostojni oddaji, v nedeljo, 6. januarja 1963, po radijskem avizu predvajali nagovor Vladimirja Vrečka, tedanjega podpredsednika skupščine občine Ptuj, ki je predstavil odlok
o agrominimumu. Po glasbi so bila na sporedu obvestila, zatem je bil na sporedu prispevek o odloku o urbanistični ureditvi mesta, o pomenu radijske postaje Ptuj je nato govoril Branko Gorjup, tedanji predsednik občinskega odbora SZDL Ptuj. Na sporedu je bil tudi prispevek o nevarnosti nesreč zaradi poledice, med glasbo je bilo tudi nekaj objav o športu, o pomenu radijske postaje je govoril tudi Stane Kanduč, tedanji urednik, sicer javni tožilec, o Radiu Ptuj v primerjavi s tedanjim Ptujskim tednikom pa je govoril njegov tedanji novinar Jože Vrabl."
Kolikor mi je znano, se je Radio Ptuj s svojimi oddajami pričel oglašati tudi med tednom?
„Da, enkrat tedensko je oddajal le do 1. oktobra 1963, med tem časom je bil za upravnika radijske postaje Ptuj sprejet Franc Plohl, napovedovalca pa sta bila Vida Vidovič in Marjan Šneberger, ki je bil sprejet julija 1963. Sicer pa je že 19. decembra tega leta Radio Ptuj pričel oddajati dvakrat tedensko, v torek in v nedeljo, pozneje pa smo prešli že na tri oddaje tedensko, saj smo oddajali tudi ob četrtkih. Spomnim se, da so bile torkove oddaje namenjene predvsem športnikom, četrtkove pa mladim poslušalcem. Oddajo Šport in glasba iz naše fonoteke smo predvajali vsakič po 15. uri, po poročilih Radia Ljubljana, mladinske oddaje pa so bile na sporedu ob četrtkih ob 9. uri dopoldan, popoldan po 15. uri pa je bila še ponovitev oddaje. Poleg tega smo v teh oddajah uvrstili že poročila, obvestila in med zabavno glasbo tudi reklame. Mladinske oddaje so bile na sporedu le med šolskim letom, med počitnicami jih nismo predvajali v celoti. V programe mladinskih oddaj pa smo vključevali tudi posamezne šolske kolektive
in šole v ptujski občini, ki so včasih pripravljali tudi samostojne programe za cicibane, pionirje in mladince. Skratka, želeli smo biti povsod tam, kjer so delali in živeli naši občani in predvsem tudi mladina."
Po prvem letu oddajanja je torej Radio Ptuj postal med ljudmi že precej popularen?
„Vsekakor, naše enoletne ugotovitve in izkušnje so potrdile, da smo na pravi poti, ljudje so program Radia Ptuj vzeli za svojega, naše izkušnje pa so nam omogočile, da smo lahko kmalu pričeli oddajati tudi večkrat tedensko."
Se spomnite tudi imen prvih novinarjev in avtorjev oddaj?
„Nekaj vsekakor, spomnim se, da je mladinsko oddajo prevzel Roman Vnuk, ki jo je tudi zelo uspešno vodil. Sicer pa smo za mlade poslušalce pripravili tudi posebno izobraževalno oddajo s področja glasbe, kjer smo jih seznanjali tudi s posameznimi skladatelji in njihovimi deli. Spomnim se tudi, da smo po letu 1964, ko je postal odgovorni urednik Franc Fideršek, kot novinarja pa sta sodelovala tudi Franci golob in Marjan Šneberger predvajali tudi prvo radijsko igro Pravljica o pomladi, v režiji Romana Vnuka, ki smo jo na željo poslušalcev pozneje še večkrat ponovili. Torkove oddaje pa so zajemale predvsem športne dogodke, reportaže o delu posameznih športnih klubov, sicer pa je športno oddajo sprva urejeval Andrej Podbreznik, pozneje pa Karel Nežmah. V nedeljskih oddajah pa smo poleg poročil, obvestil in reklam predvajali tudi reportaže iz posameznih delovnih organizacij in drugih institucij v občini, pa seveda čestitke poslušalcev."
Razmeroma hitro pa se je Radio Ptuj pričel oglašati že skoraj vsak dan v tednu.
Kdaj je bilo to?
„Dokaj hitro, celotedenska oddaja je bila uvedena že leta 1964, vsak dan pa smo se oglašali po 15. uri, oziroma po poročilih Radia Ljubljana, razen ob nedeljah, ko smo se oglašali ob 10.30 in ob četrtkih, saj je bila mladinska oddaja na sporedu že ob 8. uri. Sicer pa so bile ob ponedeljkih na sporedu oddaje Šport in glasba iz naše diskoteke, ob torkih radijska univerza, ob sredah oddaja Kar ste izbrali, to predvajamo, ob četrtkih mladinske oddaje in popoldne še poročila in obvestila, v petek oddaja iz naših delovnih kolektivov, v soboto pa oddaja med domačimi pevci in ansambli."
Slišnost radia pa se je bistveno povečala z izgradnjo nove antene v Novi vasi pri Ptuju, mar ne?
„Vsekakor, že leta 1966 je Radio Ptuj dobil v Novi vasi pri Ptuju srednjevalovno in prvo UKV-anteno, s katero se je bistveno izboljšala slišnost programa Radia Ptuj tudi v širšem okolju. Od tedaj naprej so lahko program Radia Ptuj spremljali tudi v sosednjih občinah Ormož, Slovenska Bistrica, Ljutomer, Gornja Radgona, tudi v delu mariborske občine in vse do avstrijske meje. Poleg antene pa je bil zgrajen tudi nov studio, oziroma snemalni-ca na ptujskem gradu, pozneje je bila nabavljena tudi nova mešalna miza, magnetofoni za novinarje. V izgradnjo antene je bilo vloženih prek 17 milijonov tedanjih starih dinarjev, v posodobitev in opremo studia s snemalnico na gradu dobrih 4,3 milijona dinarjev, poleg tega pa je bilo uporabljenih še okoli 2 milijona dinarjev za ureditev vodovoda, sanitarij in kanalizacije. To so bili za tedanje čase zares veliki finančni zalogaji."
M. Ozmec
Ptuj • Za Gradis je predlagan stečaj
Ogroženih okoli 100 delovnih mest
Cestno podjetje Ptuj je tik pred koncem lanskega leta na Okrožno sodišče v Ptuju vložilo zahtevo za uvedbo stečajnega postopka v družbi Gradis Gradnje Ptuj, kjer je trenutno zaposlenih okoli 100 delavcev.
V Cestnem podjetju Ptuj žal v minulih dneh niso bili dosegljivi, neuradno pa se je izvedelo, da naj bi stečaj predlagali zaradi dolgov podjetja Gradis Gradnje Ptuj, ki naj bi znašali okoli 700.000 evrov. Direktor podjetja Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj Branko Veselič pa je v zvezi s tem včeraj za Štajerski tednik pojasnil:
„Stanje je zelo resno, a do neke mere tudi rešljivo. Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, ki je lani praznoval 61 let obstoja, je v letih 2007 in 2008 za soizvajalca Stavbar Gradnje Maribor gradil Kmetijsko fakulteto Pohorski dvor. In medtem ko je Stavbar za opravljena dela prejel vsa plačila, je ostal Gradisu Gradnjam dolžan okoli 1,2 milijona evrov. Iz tega dolga je posredno nastal dolg do Cestnega podjetja Ptuj.
S predstavniki Cestnega podjetja smo se leto in pol pogajali in iskali možnosti za poplačilo dolga, a vse možnosti so utemeljevali na že
zgrajenih nepremičninah, ki so jih delavci Gradenj zgradili v zadnjem obdobju, to pa so vila bloki v Ptuju in apartmaji v Moravskih Toplicah. Žal se zadeva ni izšla, zato je Cestno podjetje za Gradnje predlagalo stečaj.
Zatrdim lahko, da si v upravi na vso moč prizadevamo, da bi ohranili okoli 100 delovnih mest naših delavcev in navsezadnje tudi celotno podjetje, ki si je v šestih desetletjih nabralo veliko delovnih in poslovnih izkušenj in se nenehno dokazovalo, da zna graditi in poslovati; torej si zasluži tudi nadaljnji obstoj.
Ker vem, da so v precejšnjih težavah tudi v nekaterih drugih gradbenih podjetjih, bi bilo prav, da bi si predvsem ptujska gradbena podjetja med seboj pomagala, prav pa bi bilo, da bi pri tem priskočili na pomoč tudi najodgovornejši ptujski veljaki. Ne glede na dejstvo, da smo v tržnem gospodarstvu, si menda v tež-
Prejeli smo
Opravičilo
Samo Majcenovič sem v sredstvih javnega obveščanja in zlasti pri svoji izjavi podani pred Komisijo Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor javnih financ, na 10. nujni seji, ki jo je vodil mag. Andrej Vizjak, dne 5. oktobra 2010, podal izjavo s katero sem neupravičeno in delno tudi žaljivo obtožil mag. Danila Topleka, predsednika uprave Talum d.d., Kidričevo. V posledici navedenega podajam obrazložitev in pojasnilo kakor sledi;
mag. Danilo Toplek je sode-lovalz družbo Shop, d.o.o., katere lastnik in družbenik sem, izključno na temelju moje osebne prošnje in povabila, ob tem pa poudarjam, da v navedenem času, kakor tudi nikoli prej ali pozneje mag. Danilo Toplek ni vršil nad mano nikakršne sile, prav tako me nikoli ni izsiljeval ali mi drugače grozil z namenom uveljavitve lastnih interesov. Omenjeno sodelovanje je bilo omejeno izključno na prodajo te družbe in ob tem
Foto. M. Ozmec
Branko Veselič, direktor podjetja Gradis Gradnje Ptuj: „V težkih časih si moramo pomagati, moramo ostati lokalpatrioti, saj gre vendar za naše delavce!"
kih časih moramo pomagati, moramo ostati lokalpatrioti, saj gre vendar za naše delavce, za naša delovna mesta!"
S predstavniki Gradenj je poskušal vzpostaviti zvezo tudi Boris Frajnkovič, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Spodnje Podravje, vendar kot smo izvedeli, do včeraj ni uspel. Tudi po njegovih informacijah naj bi dolg Gradenj do Cestnega podjetja nastal po projektu nove mariborske kmetijske fakultete v Pivoli, kjer je podjetje delalo preko podjetja Stavbar Gradnje. Slednje je prav tako že v prisilni poravnavi, Gradis Gradnje si sedaj od več kot milijona terjatev lahko obeta le slabo tretjino. Kot je pojasnil Frajnkovič, je med okoli 100 zaposlenimi delavci Gradisa Gradenj Ptuj
večina starejših od 40 let, tako da gre za izredno težko zapo-sljivo kategorijo ljudi. Sicer so zaposleni v podjetju doslej plače prejemali redno, podjetje pa naj bi jim bilo dolžno še približno polovico lanskega regresa. Frajnkovič je pojasnil tudi, da je bil z manjšimi likvidnostnimi težavami podjetja sicer že seznanjen, v tem trenutku naj bi v podjetju imeli tudi dovolj dela, v težave pa naj bi zabredli zaradi izplačil. Težave v omenjenem podjetju naj bi poleg tega, da so posledica splošne gospodarske in gradbene krize, nastopile tudi po spremembi lastništva in menjavi vodstva, saj naj bi bilo v zadnjih nekaj letih poslovanje družbe tudi zaradi tega vse slabše.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V tem proizvodno-poslovnem objektu podjetja, ki so ga odprli pred petimi leti, je ogroženih okoli 100 delovnih mest.
poudarjam, da ni imelo nikakršne povezave z delovanjem ali sodelovanjem družbe Shop d.o.o., in družbe Talum d.d., Kidričevo in Gradbenim podjetjem Ptuj;
do mag. Danila Topleka jaz osebno in tudi družba Shop d.o.o. nimamo nikakršnih terjatev;
prav tako pa izjavljam, da za poimenovanje mag. Danila Topleka in njegovih prijateljev, ki sem jih v svoji izjavi podani na nujni 10. seji Komisije za nadzor javnih financ, dne 5.10.2010 poimenoval »kriminalna združba« nimam nikakršnega razloga ali osnove.
Zavedam se, da so omenjene izjave mag. Danilu Tople-ku ter njegovim sodelavcem in prijateljem, ki so se prepoznali v moji zgoraj navedeni izjavi povzročila škodo, prav tako pa je predmetna izjava lahko vplivala na ugled družbe Talum d.d., Kidričevo, zato si iskreno želim, da mag. Danilo Toplek ta popravek razume kot opravičilo in ga tako tudi sprejme. Samo Majcenovič, Hrastovec 26 C, Zavrč
Križevci • Naložbe v 2011.
V ospredju kanalizacija
Kot je načrtovano, se bo letos v občinski blagajni občine Križevci pri Ljutomeru zbralo okoli 3,7 milijona evrov, poraba pa naj bi bila večja za nekaj manj kot milijon evrov. Proračunski primanjkljaj bodo poravnali iz ostanka sredstev, izkazanih na občinskem računu zadnji dan lanskega leta.
KLetos bo občina Križevci za naložbe namenila 2,5 milijona evrov, v ospredju pa bo izgradnja kanalizacije. Na razpisu so že pridobili sredstva za kanalizacijo v Ključarovcih, za kar ocenjujejo, da bo potrebnih 600 tisoč evrov. Iz razpisa za lokalno samoupravo in regionalno politiko bodo dobili 474 tisoč evrov, preostanek bodo dodali iz lastnih sredstev.
Zaradi dotrajanosti obstoječega vodovodnega omrežja bodo obnavljali omrežje sistem v Ključarovcih, za kar bo treba odšteti okoli 255 tisoč evrov. Prihodnje leto načrtujejo gradnjo kanalizacije še v Vučji vasi in Iljaševcih. Naložbena vrednost projekta je ocenjena na milijon evrov, nadejajo pa se 800 tisoč evrov nepovratnih sredstev.
Do letošnjega poletja bo obnovljeno vaško jedro v Kri-
ževcih; projekt je vreden okoli 590 tisoč evrov, že lani pa si je občina Križevci na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za regionalni razvoj podeželja pridobila okoli 400 tisoč evrov. Na območju med po-slovno-stanovanjskim objektom in gostilno Zorko bo urejena kolesarska pot ob parku, zgrajeni bosta dve avtobusni postajališči, postavljena pa bodo tudi otroška igrala.
Med večje naložbe, predvidene v letošnjem letu, gre šteti tudi gradnjo krožišča v Ključarovcih, ki ga bo kot investitor izvajala Direkcija Republike Slovenije za ceste, iz sredstev za razvoj podeželja pa so pridobili za to okoli 400 tisoč evrov. Vrednost projekta je okoli 590 tisoč evrov, obnova pa bo v celoti izvedena do julija letos.
NŠ
Od tod in tam
Ptuj • Pikapolonica obdaruje že 16 let
Foto: arhiv Pikapolonice
Otroška prodajalna Pikapolonica tradicionalno obdaruje novorojenčka, ki se kot prvi rodi v ptujski porodnišnici. Obisk pri mamici Vesni in deklici Ines je minil v znamenju veselja in dobrih želja. Mali deklici želi Pikapolonica srečno, zdravo, igrivo in varno otroštvo. Zato ji je v ta namen podarila avto-sedež blagovne znamke Concord. Mamica se je darila zelo razveselila, saj je lahko malo Ines v novem avtose-dežu varno peljala že na njeni prvi poti domov.
E. K.
Podlehnik • Praznovanje božiča
Foto: ZG
Priprave na praznovanje božiča so se v podleh-niški fari pričele že pred prvo adventno nedeljo.
Frančiškovi otroci so izdelovali adventne venčke, mladinski zborček in mladi glasbeniki so se zavzeto pripravljali na polnočnico pod vodstvom Katje Dreven-šek, začele pa so se priprave na izdelavo jaslic in božične igre. Dramska skupina Davidov stolp je pripravila božično igrico, ki so jo zaigrali veroučenci ob otroški polnočnici ob 20. uri pri sv.Trojici. Cerkev je bila ob prijetnem vzdušju igrice, pevcev, glasbenikov ter doživete maše polna do zadnjega kotička. Nato je bila ob 21. uri polnočnica na podružnični cerkvi sv. Duha na Rodnem Vrhu, sledila pa je ta prava polnočnica v župnijski cerkvi pri sv. Trojici. Redko katera župnija se lahko pohvali s tremi polnočnicami in vse so bile lepo obiskane. Tudi petarde se skoraj niso več slišale, mladi so si raje izdelali bakle, ki so jim razsvetljevale pot v temno noč.
Zdenka Golub
Podlehnik • Obisk dedka Mraza
Foto: ZG
V prazničnem decembru, ko obdarujemo svoje najdražje, je dedek Mraz obdaril tudi podlehni-ške otroke. Učenci OŠ Podlehnik so ob tem pripravili bogat in zanimiv kulturni program s petjem, plesom in nepozabno lutkovno igrico. V tako ustvarjenem veselem in pravljičnem razpoloženju so otroci na ves glas klicali dedka Mraza. Povedal jim je kratko zgodbico, nato pa jih je povprašal, ali so se kaj naučili in mu želijo povedati. Bil je zelo presenečen, saj so otroci peli, recitirali in pripovedovali zanimivosti. Starši so ponosno gledali svoje otroke, ki so se pustili pobožati staremu dedku. Nato je s pomočniki razdelil darila. Naredili so še skupinski posnetek, nato pa so ga nekateri želeli videti od blizu in pobožati po sivi kučmi. Skupaj so zapeli še pesem Siva kučma, bela brada.
Zdenka Golub
Ptuj • Dr. J. Hojnik, prejemnica priznanja za mlado pravnico leta
Nov izziv - investicijsko pravo
Pri zlati maturantki ptujske gimnazije iz leta 1998 Janji Hojnik, ki je na maturi zbrala največ točk, se je od zadnjega pogovora na straneh Štajerskega tednika v letu 2007, ko je doktorirala, največ spremenilo v zasebnem življenju. V Borovcih si je skupaj z možem ustvarila družinsko gnezdo, postala je mamica dveh otrok, najprej hčerke v letu 2008, lani pa tudi sina. Njeno akademsko delo pa zaradi rojstev obeh otrok ni nič trpelo, ker je oba otroka rodila po končanem semestru. Trenutno predava en dan v tednu po štiri ure, občasno tudi ob koncu tedna, udeležuje pa se tudi konferenc in drugih strokovnih srečanj.
Pri tem ima Janja Hojnik polno podporo moža, brez te vsega tega zagotovo ne bi zmogla. Leto 2010 si bo zapomnila tudi po prejemu priznanja za mlado pravnico leta, ki jo za najvidnejše dosežke pri napredku pravne znanosti in stroke podeljuje Zveza društev pravnikov Slovenije na tradicionalnih Dnevih slovenskih pravnikov.
Pri 27 letih je bila dr. Janja Hojnik, z dekliškim priimkom Bedrač, ena najmlajših doktoric znanosti na Ptujskem in širše. Na maturi je leta 1998 od vseh ptujskih gimnazijcev zbrala največ točk, leta 2002 je diplomirala na Pravni fakulteti v Mariboru, leta 2003 pa še na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Izpopolnjevala se je na Kingston University v Londonu in Central European University v Budimpešti. Državni pravniški izpit je opravila leta 2005, leta 2007 pa je doktorirala na Pravni fakulteti v Mariboru s področja notranjega trga EU. V svoji doktorski disertaciji je presojala demokratično legitimnost tržnih pravil EU. Na Pravni fakulteti je bila izvoljena v visokošolski naziv docentke za področje prava EU. Ukvarja se s pedagoškim in znanstvenim delom, v okviru katerega jo najbolj zanima delovanje trga EU, na katerem velja prost pretok blaga, gibanje delavcev, storitev in kapitala, tako da je državam članicam prepovedano sprejemati pravila, ki bi to omejevala, po drugi strani pa so nekatere omejitve dovoljene, če se pri tem zasledujejo pomembni cilji, kot na primer javno zdravje ali varnost. Sodeluje v znanstvenih projektih doma in v tujini, objavlja strokovne članke in druge prispevke. Sama pravi, da je dosegla svoje cilje tudi zato, ker si je izbrala pravi študij, ker je študirala z veliko željo po znanju in ker je prepričana, da je znanje največja vrednota. Pra-
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Janja Hojnik
vo ji je omogočilo, da je začela spoznavati delovanje družbe.
Oktobra lani je prejela priznanje za mlado pravnico leta Zveze društev pravnikov Slovenije na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu za najvidnejše dosežke pri napredku pravne znanosti in stroke.
V	letu 2009 je izšel učbenik v soavtorstvu z dekanom Pravnem fakultete Maribor z naslovom Notranji trg EU, ki obravnava prost pretok blaga, gibanje delavcev, pretok storitev in kapitala in je namenjen predvsem študentom. V začetku leta 2010 je izšla knjiga o Lizbonski pogodbi z uvodnimi pojasnili, pri kateri je sodelovala z ljubljanskimi kolegi.
V	jeseni istega leta pa še obsežna knjiga Prosti pretok blaga v EU, ki je po eni strani znanstveno zasnovana, a ima hkrati cilj predstaviti podjetjem in državnim organom pravila, ki veljajo pri prodaji blaga v drugih državah EU oz. blaga iz drugih držav EU pri nas. Po nekih raziskavah naj bi se zaradi nepoznavanja pravil na strani državnih organov in podjetij v 30 odstotkih primerov še poja-
Foto: zasebni arhiv
Priznanje za mlado pravnico leta je dr. Janji Hojnik izročil predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije dr. Lojze Ude.
vljale nepravilnosti, predvsem ko gre za nove proizvode, ki jih druga država ne dovoli prodajati, zahteva umik le-tega ali pa prilagoditev. To spreminjanje pa podjetja veliko stane, zato se raje umaknejo. V zadnjem času so najbolj sporni aditivi v hrani in pijači, sploh pa pijače, pri katerih gre za mešanice s kofeinom in poživili, kjer so države zelo previdne, medtem ko EU zahteva prosti pretok vseh proizvodov, za katere ni izkazana nevarnost za zdravje. Po drugi strani pa se EU ne zna ustrezno zaščititi pred nevarnim blagom iz Kitajske, ki postaja iz leta v leto večji trgovinski partner. Najverjetneje je za evropsko popustljivost Kitajski kriv velik interes po zagotovitvi dostopa evropskega gospodarstva na kitajski trg, meni dr. Hojnikova.
V knjigi o Lizbonski pogodbi z uvodnimi pojasnili so z različnih vidikov predstavljene novosti, ki jih je prinesla ta pogodba. Temeljno pravo EU se spreminja vsakih nekaj let. Z zadnjo spremembo se je precej spremenilo delovanje institucij EU, nekaj tudi postopki pred Sodiščem EU. Kar zadeva spoštovanje prava EU Slovenija v Bruslju in Luksemburgu velja za precej pridno državo. Največji problem Slovenije je varstvo okolja, ker ne uresničuje direktiv na tem področju.
»V Sloveniji je trenutno veliko odličnih mladih pravnikov, zato sem zadovoljna, da priznanja nisem prejela na žrebanju, ampak mi ga je podelila stroka, komisija Zveze društev pravnikov na državni ravni,« je povedala dr. Janja Hojnik. Veliko odličnih slovenskih pravnikov dela v tujini, v institucijah EU, v ZDA, najdemo jih tudi med predavatelji na Harvardu. Delo v tujini in na institucijah
EU nje same sedaj ne mika, razen z vidika strokovnega izpopolnjevanja. Glavni razlog je zasebno življenje, ki mu daje prednost. Službi dati vse, se ji zdi preveč. Zelo je zadovoljna in srečna, da ima službo na pravni fakulteti. Akademska služba ji daje veliko svobode, ker lahko dela zvečer, ko gredo otroci spat, četudi je naporno.
Doktorat ne predstavlja vrhunca znanstvenega dela dr. Janje Hojnik, tudi ni bilo po njem občutka, »zdaj pa vse vem in ne potrebujem novih znanj«. V prihodnje se želi bolj poglobiti v investicijsko pravo EU. Po Lizbonski pogodbi je EU dobila veliko večje pristojnosti na področju investicij, da se pogaja s tretjimi državami, z Ameriko, Japonsko, Rusijo, Brazilijo ipd., glede zaščite evropskih investitorjev v te države. Obenem pa se postavljajo vprašanja, kaj bodo te povečane pristojnosti EU prinesle za Slovenijo, kaj bo z veljavo naših dvostranskih investicijskih sporazumov (npr. z Rusijo, Srbijo ipd.). Investicije v druge države EU so dokaj varne, saj imajo podjetja na voljo sodno varstvo. Če pa investirajo v tretje države, se njihov položaj spremeni; libijski predsednik Gadafi lahko recimo podjetje slovenskega investitorja nacionalizira in slednji bo težko našel pravno varstvo. Možno je sicer reševanje zadev po diplomatski poti, vendar je vprašanje, če bi se predsednik vlade (iz)postavil za investitorja. V okviru mednarodnega prava sicer obstaja center za reševanje investicijskih sporov, vendar ni zelo učinkovit. Zato je močna vloga EU na področju zaščite evropskih investicij v svetu vsekakor dobrodošla.
MG
Svet je majhen
Iz Rusije z ljubeznijo
Za nami je še eno leto. Leto, ki nam je prineslo najbolj nepričakovanega Nobelovega nagrajenca vseh časov: ameriškega predsednika Barracka Husseina Obamo.
Medtem ko se svet še sprašuje o razlogih, ki so pripeljali do tako nesmiselne odločitve švedske akademije na mednarodnem odru, se prikazujejo jasni znaki 'utrujenosti' Obamove administracije. Demokrati so izgubili volitve sredi mandata, državni deficit je dosegel višino 12 % bruto državnega produkta, vdor v notranjo informativno mrežo je povzročil škandal Wiki-leaks, dialog med Palestinci in Izraelci se nepremakne že dve leti. Medtem ko se je Obama osredotočil od začetka mandata na Kitajsko, moč katere skuša uravnotežiti z ameriško podporo Indiji, so v Washingtonu popolnoma pozabili na Evropo. Za Barracka Husseina Obamo, ki ima svoje družinske korenine v Afriki, Evropa ne obstaja in geopolitično ni pomembna. Za takšen odnos smo si krivi precej tudi sami, ker nimamo predstave o lastni pomembnosti in usodi, vendar če je današnja ameriška administracija pozabila na nas, smo v letu 2010 našli novega rešitelja: Rusijo. Predsednik Medvedjev je vprej-šnjem letu izdal novo zunanjepolitično strategijo ruske federacije in sprejel nekaj novih ukrepov, ki poudarjajo željo po tesnejšem sodelovanju z ZDA oziroma zahodnim svetom. Moskva počasi, z diplomatskim jezikom, vedno jasneje sporoča, da bo nova, uradna, nasprotnica Kitajske in išče zaveznike. To, česar sami ne zmoremo, zmoreta Medvedjev in Putin. Otoplitev odnosov med ZDA in Rusijo nam bo zagotovo koristila in je dosegla vrhunec decembra z ratifikacijo novega sporazuma START o omejevanju strateškega jedrskega orožja. Sovjetska Zveza in ZDA sta leta 1991 podpisali dogovor START I za zmanjšanje količine strateškega orožja (medcelinskega dosega s pomočjo bombnikov oziroma izstreljenega iz kopenskih ali morskih baz), ki se izteče letos. Omenjena pogodba je bila zelo pomembna pri ustanavljanju medsebojnega in mednarodnega ozračja zaupanja in odkritosti na podlagi stalnih, resničnih inšpekcijskih mehanizmov. Kmalu po podpisu sporazuma je Sovjetska zveza začela propadati, tako da ni prišlo niti do ratificiranja dogovora START II, ki bi zajel tematiko medcelinskega strateškega orožja, vezanega na razpolago podmornic in težkih bombnikov.
Rusija želi biti velesila, vendar potrebuje zaveznike in kaže , da se je odločila. Prvi človek, ki je predlagal priključitev Sovjetske zveze Evropski uniji, je bil Mihajil Gorbačov. Takrat je to bilo, tako kot danes, utopistično, a v Kremlju zelo dobro poznajo pravila mednarodne igre, ki temelji na ravnovesju moči. Danes je obdobje Dimitrija Medvedjeva in Barracka Obame. Novi ruski predsednik, kije nastopil zelo ostro proti Združenim državam takoj po Obamovi izvolitvi, da bi s takšnim ravnanjem čim učinkoviteje zaznamoval pogajalna stališča svoje države z novim ameriškim predsednikom, se danes lahko veseli prvih rezultatov. Prve poteze washingtonske administracije so bile zaznamovane z željo po otoplitvi napetih odnosov in tudi novice iz prvih dvostranskih srečanj so zvenele spodbudno. Po ponesrečenem tajnem pismu Obame o mogoči zamenjavi radarjev in raket na evropskih tleh za večje sodelovanje in skupni pritisk na Iran je Medvedjev, ki ima gospodarske interese pri iranskem jedrskem programu, ameriškemu kolegu zagotovil podporo v diplomatskem prizadevanju za ustavitev iranskega jedrskega programa. Iranska država mora "v celoti spoštovati resolucije Varnostnega sveta OZN in obvezno sodelovati z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo", sta izjavila v Londonu pred srečanjem skupine G20. V novem mednarodnem sistemu, znotraj katerega "središče sveta" - ZDA - počasi izgublja moč obvladovanja vseh kriznih žarišč in se njegovo sodobno "cesarstvo" neizbežno krči, ruska federacija želi, da se ji prizna pomembnost njene vloge in vrne zgodovinska pomembnost medcelinskega igralca. Znotraj takšnih real-političnih zahtev bo Moskva poskusila narediti vse, kar je v njeni moči, da se znebi obkrožanja z nasprotniki - v ruski mentaliteti vedno prisotnega občutka nevarnosti, a v tem obdobju tudi dejanskega stanja na terenu. A v Moskvi kaže, da so se odločli. In tako Washingtonu kot Bruslju ponujajo roko sprave. Kitajska je lastnica 2.500 milijonov dolarjev ameriških obveznic. Torej kontrolira gospodarstvo Združenih držav, kar pomeni, da kontrolira celotno globalno gospodarstvo. Kitajska vsako leto dobesedno prevzema kontrolo nad centralno Sibirijo, kjer rusko prebivalstvo izumira. Kitajska uresničuje plan zunanje politike o postopni kontroli sveta. Bo zmagala znamka » made in China« ali »made in EU«?... kjer EU predstavlja kratico za zahodno civilizacijo.
Laris Gaiser
Markovci • Delavno KUD Markovski zvon
Pri Marku ni petje nikoli utuhnilo
Kulturno umetniško društvo (KUD) Markovski zvon združuje pevce treh generacij, ustanovljeno pa je bilo leta 1997 v Markovcih.
»Iz zgodovinskih virov in notnega materiala, ki je v arhivu društva, je razvidno, da cerkveni zbor kot nosilec dejavnosti v društvu od svojega nastanka v 19. stoletju ni nikdar prenehal delovati. Slovenska pesem je donela v cerkvi, na raznih prireditvah, na pokopališču v času avstro-ogrske države, v času obeh svetovnih vojn, med njima in po letu 1945, ko oblast tovrstnemu petju ni bila naklonjena. Zbor je že takrat imel priznane zborovodje, med njimi skladatelja Josipa Kegla in Franca Blažiča, ki sta znatno prispevala k razvoju cerkvenega petja v slovenskem prostoru,« navaja predsednik društva Darko Meznarič in dodaja: »Po letu 1997, v prvih letih samostojnega delovanja, so v društvu delovale tri sekcije: mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko, vokalna skupina Kor in otroški cerkveni pevski zbor Zvonček. Kasneje sta se društvu pridružili še dve sekciji: fantovska skupina Šarki in pevska skupina Jutranja zarja.«
Otroški cerkveni zbor Zvonček šteje okrog 30 članov; predvsem mlajših deklic v starosti od 10 do 15 let. Od ustanovitve pa do leta 2003 ga je vodila Božena Galun, takrat pa sta vodenje prevzela Alenka Rožanc in Gregor Zmazek, ki Zvončke spremlja na kitari.
Ena izmed treh skupin sv. treh kraljev z zvezdo repatico
Z božično-novoletnega koncerta
Zvončki imajo v pevski sezoni redne tedenske vaje - ponavadi pred nedeljsko mašo, potem pa s svojim petjem popestrijo mašno bogoslužje.
Vokalna skupina Kor je v začetku delovala kot sekstet. Skupino je vodil Daniel Te-ment. V tistem času je skupina dosegla skoraj vse, kar lahko doseže mala pevska skupina na področju ljubiteljske kulture v Sloveniji. Udeleževala se je območnih, medobmoč-nih in državnih srečanj malih pevskih skupin, kjer so v letu 2001 pridobili naziv nosilec zlatega žiga MPS Slovenije. V obdobju neaktivnosti Daniela Tementa v društvu je v letih od 2003 do 2006 skupino vodil Bojan Zelenjak, skupina pa se je povečala na zasedbo noneta. V letu 2007 se je vo-
kalna skupina preimenovala v komorni zbor Kor, vodenje zbora pa je ponovno prevzel Daniel Tement in se prvič ponovno predstavil na spomladanskem koncertu slovenskih zimzelenih melodij, ko je komorni zbor Kor ob spremljavi mestnega pihalnega orkestra Radlje ob Dravi in mladih solistov zapel nekaj najlepših slovenskih popevk. Zbor nadaljuje predvsem projektno delo s tematskimi koncerti. V letu 2011 bo začel delovati v samostojnem društvu.
Osrednja sekcija društva je mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko, v katerem pojejo pevci, stari od 16 do 70 let. Število pevcev se spreminja med 25 in 35. Nov, pomlajen zbor, ki je v devetdesetih letih nastajal kot »simfonija genera-
cij«, je začel ustvarjati takrat še mlad, a danes uveljavljen glasbenik Daniel Tement. V pevski sezoni 2003/2004 je Daniel prepustil vodenje zbora korepetitorkam Boženi Galun, Romani Zelenjak in Poloni Strelec Čuš, orglanje pa Andreju Krambergerju. V sezoni 2004/2005 je vlogo zborovodje zbora prevzel prof. glasbe Ernest Kokot in zbor uspešno vodil do nove sezone 2007/2008, ko je vodenje zbora prevzela Polona Strelec Čuš. Za dolgoletno delo cerkvenega zbora in za prispevek k pevski, besedni in sploh kulturni omiki je zbor ob prvem občinskem prazniku prejel listino Občine Markovci.
V društvu delujeta še dve sekciji, ki sta se uradno priključili šele kasneje. Fantovska
Ptuj • Označevanje planinskih in tematskih pohodnih poti
Markacija prve poti končana
17. november lani je bil za planince in ljubitelje pohodništva pomemben dan: pri gostilni Ribič je potekala slovesnost ob začetku označevanja planinskih in tematskih pohodnih poti v MO Ptuj. Tik pred božičnimi prazniki se je markacija prve pohodne poti - kulturne poti, imenovane Po poti Ivana Potrča in Matija Murka - dokončala in so udeleženci 11. pohoda že lahko hodili po oznakah. Te poslej vabijo tudi samostojne pohodnike, da jo doživijo v vsej naravni in duhovni lepoti.
Prvo markacijo je 17. novembra lani na mostu za pešce narisal ptujski župan Štefan Če-lan. Ob tej priložnosti je Uroš Vidovič, načelnik markacistov PD Ptuj, začetek označevanja planinskih in pohodnih poti v MO Ptuj označil kot izjemno pomemben dan in spomnil, da so ptujski markacisti pred 27 leti zarisali prve markacije v Halozah, nekoliko prej na Donački gori. Po 27 letih se usmerjajo v Slovenske gorice ter na Dravsko in Ptujsko polje. Mesto prve markacije pomeni začetek označevanja dveh poti: Slovenjegoriške planinske poti in že več kot deset let znane ptujske kulturne poti.
Prva lastovka pri označevanju planinskih in tematskih pohodnih poti v MO Ptuj je decembra lani, dober mesec po prvi markaciji, dobila veli-
ko sester, je po dokončanem markiranju poti Ivana Potrča in Matija Murka povedal Uroš Vidovič. Sedaj, ko je označena, bo zagotovo privabila številne nove pohodnike.
Pri označevanju so se držali javnih poti. Z mostu za pešce vodi pot mimo Ribiča, Knjižnice Ivana Potrča in Sončnega parka po vičavski poti, Sovreto-vi poti (bivši Krčevini) do Štu-kov, kjer poteka ob cesti (upajo, da bo v bližnji prihodnosti ta cesta dobila pločnik!), nato mimo Herbersteinove viničari-je do turistične kmetije Na vasi Lacko na Drstelji in rojstne hiše Matija Murka, nazaj pa vodi čez Placarski vrh (Elzbaherjev štok), v bližini Knezovih ribnikov in mimo Šolskega centra, kjer se pot razcepi. Označili jo bodo do avtobusne in železniške postaje, pove Vidovič. Vseh
markacij naj bi bilo okrog 150. Decembrsko markiranje jim je omogočilo lepo vreme, pozimi po navadi tega ne počnejo, saj za to delo potrebujejo ugodne temperature, najmanj osem do
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Vidovič, načelnik markacistov Planinskega društva Ptuj.
devet stopinj Celzija. Spomladi bodo delo nadaljevali, označili bodo Slovenjegoriško planinsko pot, da bi tudi okolica Ptuja privabila čim več turistov in drugih obiskovalcev, ki iščejo sprostitev v neokrnjeni naravi.
»Prvič je PD Ptuj, mislim, da v Podravju še tega ni bilo, ob klasičnem markiranju z barvo uvedlo t. i. urbano markiranje. Narediti smo dali posebne nalepke v obliki markacije, ki imajo UV-zaščito, da bodo vzdržale tudi deset in več let in da je ob tem zagotovljena tudi estetika, saj ne motijo samega mesta, ki je zaščiteno, na drugi strani pa je zelo uporabno, ker so te nalepke, ki jih lahko namestimo na stebre javne razsvetljave ali prometnih znakov, zelo vidne.«
MG
skupina Šarki neguje predvsem ljudsko pesem. Sestavlja jo od sedem do devet fantov. Prepevajo predvsem ob posebnih priložnostih. Vodja je sicer Daniel Tement, a se morajo na kakšnem »hitrem« nastopu znajti tudi sami. Pevsko skupino Jutranja zarja pa sestavlja 13 pevcev in pojejo ob jutranjih sv. mašah. Vodi jih Janez Zmazek, ki pri jutranji maši tudi orgla.
Pevsko znanje dokazujejo na revijah
»Naše pevsko znanje radi preizkušamo na revijah pevskih zborov, saj so te pokazatelj kvalitete posameznih zborov. Tako smo bili večkrat izbrani za medobmočne revije pevskih zborov. Skoraj nepogrešljivi smo na vsaki občinski prireditvi ter drugje, kamor nas povabijo, saj je lepo zapeta pesem vedno zaželena.
Zraven božičnih in drugih koncertov, ki jih naše sekcije pripravljajo samostojno ali v sodelovanju z drugimi pevskimi sestavi, smo imeli minulo leto vrsto nastopov po širšem ptujskem območju. Iz preteklih let pa nam v dobrem spominu ostajajo naša gostovanja v Rimu, v Nemčiji in v Lurdu, kjer smo zapeli pod vodstvom Daniela Tementa, ter tridnevno gostovanje v Italiji (Oglej-Ravenna-Rim-mini-Bellaria-Benetke), kjer je zbor pod vodstvom Božene Galun pripravil priložnostne nastope in koncert. Že večkrat smo se odzvali povabilom na gostovanja k našim znancem po Sloveniji in v tujino. V teh letih smo si, tudi s prostovoljnim delom, uredili društvene prostore KUD Markovski zvon. Velika pridobitev za markovsko faro in posredno tudi za naše pevske sestave so nove orgle, ki smo jih blagoslovili 22. aprila 2007. Dolgoletne želje markovskih orga-nistov, pevcev in faranov so postale resničnost. Tako ima župnija z živim ljudskim in
zborovskim petjem čudovito osnovo za nadaljnji razvoj in poglabljanje liturgičnega in glasbenega življenja.
V župniji smo se odločili, da bomo orgle poleg spremljanja bogoslužja in drugih cerkvenih priložnosti uporabili tudi za izobraževanje novih organistov, predvsem pa si želimo, da bi na njih izvedli čim več orgelskih koncertov in drugih vokalno-instrumen-talnih koncertov ob spremljavi orgel. Za prihodnost društva se ne bojimo, saj je naša 'simfonija generacij' dobro zastavljena,« pripoveduje Me-znarič.
Pevci KUD Markovski zvon so ob izteku starega leta znova pripravili tradicionalni Božični koncert, ki je bil 26. decembra, na štefanovo, v farni cerkvi sv. Marka. Na njem so zapeli pevci komornega zbora KOR, cerkvenega pevskega zbora sv. Marko ter otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček. Kot gostje so se predstavili pevci moškega pevskega zbora Markovci z zborovodjem Srečkom Zav-cem. Koncert je znova navdušil občinstvo in tako kot vsako leto zabeležil dober obisk.
S koncertom, ki je vsakoletni spremljevalec prazničnega vzdušja pri sv. Marku, pa se božično praznovanje v Markovcih nikakor ni zaključilo. Skupina pevcev, ki se priložnostno sestaja že vse od ustanovitve društva, je tudi letos zapela ob prazniku sv. treh kraljev. »Sveti trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar, po domovih oznanjajo rojstvo Jezusa, v hišo pa prinašajo tudi božji blagoslov. Ob letošnjem prazniku sv. treh kraljev smo v društvu formirali kar tri skupine, da obiščemo čim več svojih sorodnikov, prijateljev in znancev. V noči s 5. na 6. januar smo ob prazniku zapeli v skoraj 120 gospodinjstvih; največ v domači občini, nekaj pa tudi v sosednjih krajih. Ena izmed skupin se je odpravila voščit tri kralje tudi v Ljubljano in Maribor. Staro tradicijo koledovanja smo začeli v sredo, 5. januarja, ob 17. uri, ko smo zapeli pri farnem župniku Janezu Maučcu, zaključili pa naslednji dan, ko smo se vse tri skupine zbrale pri jutranjem bogoslužju v domači cerkvi. Naj dodam, da smo v društvu za skupine letos pripravili tudi nova oblačila. Stara, v katerih smo prepevali minula leta, smo si izposojali v župnišču. Ker imajo tiste obleke arhivsko vrednost, smo izdelali nove, in sicer jih je 12 - za tri skupine kraljev, vsako izmed njih pa spremlja tudi zvezda repatica,« je pogovor zaključil Darko Meznarič.
Mojca Zemljane
Foto: MZ
Foto: Laura
Ormož • Ob slovesu od otrok lutkovna predstava
Ko lutke napolnijo srce odraslih in otrok ...
Po skoraj 40 letih dela se je vzgojiteljica Ljuba Fišer odločila, da se bo od otrok in sodelavcev v vrtcu in šoli poslovila na zelo originalen in lep način: ker se je domala vse življenje ukvarjala z lutkami, se je odločila, da jim bo podarila krajšo lutkovno predstavo. Odigrala jo je kar 20-krat.
„Predstavo sem odigrala v vseh enotah Vrtca Ormož in v Vrtcu Središče ob Dravi, saj sta sodila v nekdanji skupni zavod, ki sem ga nekaj časa tudi vodila. OŠ Sv. Tomaž ni sodila v naš zavod, zato tam še nisem bila, če pa me bodo povabili, bom pa šla tudi k njim," je povedala Ljuba Fišer, ki jepredstavo odigrala tudi v OŠ Ormož, kjer je bila nazadnje v službi, in v OŠ Stanka Vraza, s katero je veliko sodelovala.
Lutkovna predstava je narejena po zgodbici Martina Waddella Ne moreš zaspati, mali medo? Govori pa o malem medvedku, ki ga je strah zaspati. Skozi zgodbico s pomočjo velikega meda uspešno reši svojo težavo. Predstavo je Ljuba Fišer oblikovala v stilu
Ptujski mestni svetniki so odlok o izdajanju javnega glasila Ptujčan sprejeli na 11. redni seji sveta MO Ptuj, ki je bila 30. novembra 1995. Že decembra istega leta je izšla prva številka z željo, da postane Ptujčan glasilo, ki bo informiralo občane MO Ptuj o delu mestnega sveta, občinske uprave, občinskih služb in županovega urada in ki bo prinašalo čim bolj zanimive in aktualne vsebine, da ga bodo občani radi prebirali, je med drugim zapisal v prvi številki Ptujčana takratni župan MO Ptuj Miroslav Luci. Na slovesnosti je spomnil, da ni bilo lahko, ker vsi niso bili naklonjeni ideji o občinskem glasilu, ki je nastalo v prvi vrsti zaradi zmanjšanja stroškov uradnih objav. Vesel je, da mu je uspelo, da še vedno izhaja in da prinaša vedno nove vsebine, ki pritegnejo občane.
O težkih začetkih sta govorila tudi Slavko Brglez, ki je bil prvi vršilec dolžnosti urednika
namiznega gledališča, ki ji je dolga leta predstavljal izziv. Lutke je naredila sama, sama pa zaigra tudi zgodbico.
„Predstava je narejena tako, da je primerna tudi za čisto majhne otroke, bila sem v skupinah najmlajših otrok in so igrici sledili brez težav. Igrala sem v igralnicah za posamezno skupino, saj je prav za najmlajše težko, da gredo v kulturni dom. Pa tudi samo vzdušje v igralnici je prijetnejše in bolj intimno," je povedala Ljuba Fišer.
Za lutke navdušila številne generacije
Ljuba Fišer prizna, da so lutke njena ljubezen. Z njimi se je srečala kot šolarka, v 4. razredu OŠ Ormož leta 1964, ko jo je za
Ptujčana, v vrstah SLS pa se je tudi porodila ideja o občinskem glasilu, in takratni predsednik mestnega sveta Milan Čuček. Sedanjega župana MO Ptuj Štefana Čelana veseli, da ga stranke niso uspele uporabiti za medsebojno razčiščevanje in uveljavljanje različnih pogledov. Kot je znano, imajo stranke natančno določeno število znakov za objave.
V petnajstih letih je bilo izdanih 165 številk Ptujčana in še enkrat toliko številk Uradnega vestnika. Z leti je pridobil na kakovosti, na vsebinski raznolikosti, velika želja in ambicija uredništva pa je, da bi v celoti izhajal v barvah. Občani ga dobro sprejemajo, ker prinaša zgodbe iz sosednjih ulic našega malega mesta, je med drugim povedala odgovorna urednica Ptujčana Milena Turk. Na njihove naslove prihaja enajstkrat letno, izide vsak mesec razen avgusta. Uredništvo deluje konstruktivno,
lutke navdušila učiteljica Nada Kovačič. V srednji šoli lutkovnih predstav niso pripravljali, je pa zato spoznala številne tehnike izdelovanja lutk. Takoj ko se je zaposlila v ormoškem vrtcu, pa so vzgojiteljice pripravile lutkovno predstavo. Veliko znanja je pridobila na seminarju za lutkarje, ki sta ga vodila Breda in Tine Vari in je bil leta 1987 organiziran na občinski ravni. Udeležence je naučil osnov režije, priprave scenarija, vodenja predstave,
le redko se soočajo z mnenji, ki bi pripadala posameznim političnim skupinam. Mandat članov uredništva ni vezan na vsakokratne lokalne volitve, leti povečini izražajo svoja osebna mnenja, ker je njihova želja prvenstveno kvaliteten lokalni medij, ki bo pritegnil Ptujča-ne. »Ker Ptujčan ni odvisen od trga, si lahko privoščimo bolj
pa tudi veliko praktičnih reči - od tega, da je treba natančno vedeti, kam nalepiti oči, da lutka gleda v publiko, v kakšnem nagibu mora biti glava pritrjena na vrat, da se lahko obrača, in podobno.
V svoji bogati lutkovni poti je Ljuba Fišer ustvarila čez 30 predstav z različnimi lutkami (prstne, ročne, na palicah, senčno gledališče, marionete).
„Pri delu z otroki je lutka izjemen medij, s katerim si lahko veliko pomagamo. Je izvrsten
uravnoteženo in objektivnejše poročanje o vseh področjih dela, sama lokalna naravnanost pa mu omogoča nepristranskost. Ptujčan je in bo ostal medij Ptujčanov, s svojo nevsiljivo vsebino bo še naprej redno prihajal na domove Ptuj-čanov,« je prepričana odgovorna urednica Milena Turk.
MG
vzgojni pripomoček ali terapevtsko sredstvo, ki prebije led ali odpravi marsikatero oviro," je prepričana Ljuba Fišer, ki je za lutke navduševala svoje sodelavke in tudi otroke v vrtcu. V vrtcu pri Miklavžu so otroci pripravljali lutkovne predstave, s katerimi so se udeleževali celo lutkarskih srečanj. Ko se je zaposlila na OŠ Ormož, pa je začela delati z osnovnošolci in z njimi doživela veliko uspehov.
Najraje se je odločala za preproste lutke iz ne predragih materialov, ki so jih otroci lahko naredili sami, kajti po njenem mnenju lutka dobi svoj pravi čar in življenje šele, ko si jo otrok izdela sam. Iz svoje bogate zakladnice so ji najbolj ostale v spominu predstave Polžek gre prvič v šolo, kjer so bili polžki izdelani iz pisanih nogavic in so bili videti zelo lepo. Po svoje je bila zanimiva tudi predstava o miškah, kjer je nastopalo okrog 30 otrok. Tisto leto se je namreč k lutkarskemu krožku prijavilo ogromno otrok in na odru je bilo ogromno mišk. Morda največje pohvale pa je iz strokovnih krogov požela za Utrinke, v katerih je prikazala metodo dela - pot, ki jo prehodijo otroci v šolskem letu od začetka pa do oblikovanja predstave.
Ko še ni bilo barvnega papirja ...
Otroci bodo pogrešali tudi parkeljne za miklavževo, srčke za valentinovo, ptičke na gregorjevo, pujske za novo leto. „Pekla pa sem res vedno veliko. Že v vrtcu sem želela obuditi običaje, ki sem jih sama izkusila v otroštvu. Tudi letos smo v šoli z najmlajšimi pekli parklje. Kakšni generaciji sem pokazala tudi, kako se pečejo lectova srca, medenjaki in podobno. Od nekdanjega ormo-
škega pekovskega mojstra gospoda Lešničarja sem namreč dobila stare modele konjička, pupe in medenjaka in jih rada pokažem otrokom," pove Ljuba Fišer.
V uricah po pouku je z najmlajšimi ustvarjala številne izdelke. „Vzgojiteljice smo s tem okužene. Vse, kar kje vidim, v mislih že poskušam kreativno uporabiti. Ko sem začela delati, smo uporabljali ogromno naravnih materialov, saj drugih ni bilo in se je bilo treba znajti. Težko si je predstavljati, ampak takrat ni bilo barvnega papirja, in če smo želeli kaj ustvarjati, smo si časopisni papir pobarvali z barvami za steno, da smo dobili kolaž papir. Uporabljali smo zamaške različnih barv in pobarvane koščice sliv, iz katerih so otroci lahko ustvarjali mozaike, ker pikic takrat še ni bilo. To je bila zelo priljubljena zaposlitev, pri kateri so otroci dobili prostorsko predstavo, preden so začeli risati. Iz stiske, ker ničesar nismo imeli, je nastala kreativnost. Veliko smo se igrali z želodovimi kapicami, človek ne jezi se s fižolom in kamenčki ter podobno. Takrat nihče niti pomislil ni, da bi se lahko komu kaj zgodilo. Potem pa se je pojavila Jana, ki je imela barvne platnice - in smo jih zbirali, da smo lahko iz njih izrezovali. Veliko smo gubali papir in urili svojo spretnost. Bili smo vsi črni od časopisnega papirja, pa ni nihče razmišljal, ali je to strupeno ali ne. V skupini je bilo po 28 do 30 otrok in ena vzgojiteljica. Ko se danes sprehodim po vrtcih, je to v primerjavi s takrat prava Indija Koromandija, saj so na voljo vsi materiali, ki si jih lahko zamislim. Ampak ustvarjali smo tudi nekoč, z malo več domišljije in iznajdljivosti je bilo prav tako vse mogoče," se spominja Ljuba Fišer.
Povprašam jo tudi, ali so bili takrat otroci drugačni kot danes, na kar pravi: „Otroci so bili takrat bolj strpni, če je bilo treba počakati v vrsti. V vrtcih je danes bolj individualen pristop, nekoč pa je bil precej bolj frontalen, vsi otroci so delali enako reč. Nekoč je vzgojiteljica vsem otrokom pripravila enak material, iz katerega bodo delali. Danes pa pripravi pet različnih materialov in otrok si sam izbere, s čim bo ustvarjal. Dobro je, če je nekaj možnosti izbire, saj tu pridejo na plan tiste osebnostne razlike med otroci. Te so se nekoč pokazale bolj pri igranju, saj smo se veliko igrali prodajalne, zdravnika, kuhali smo, prali in podobno.
Pri današnjem načinu dela se mi zdi zlasti pomembno, da vzgojitelji ne pozabijo cilja, ki ga želijo doseči, kajti ta je postavljen, le poti, po katerih se lahko do njega pride, je več in so različne."
Viki Ivanuša
Mali medo ni mogel zaspati ...
•4 6
a* * e * é\
Foto: Viki Ivanuša
Ljuba Fišer se je po skoraj 40 letih dela ob odhodu v pokoj od otrok poslovila s prikupno lutkovno predstavo.
Foto: Viki Ivanuša
Ptuj • 15 let občinskega glasila Ptujčan
Zgodbe iz sosednjih ulic
Trinajstega decembra lani je v Mestni hiši na Ptuju potekala priložnostna slovesnost, na kateri so se zbrali v večini tisti, ki so Ptujčana, ki je slavil 15-letnico izhajanja, postavili na noge in ga pomagali razvijati v osrednji lokalni medij v MO Ptuj.
Ormož • Socialne in čustvene potrebe nadarjenih otrok
Vsak otrok je drugačen
Proti koncu minulega leta je na Bledu potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Socialne in čustvene potrebe nadarjenih otrok. Udeležili so se je predavatelji iz ZDA, Nizozemske, Anglije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Hrvaške, veliko pa je bilo tudi prispevkov domačih predavateljev. Ena izmed njih je bila tudi mag. Mateja Meško iz OŠ Ormož.
Foto: Viki Ivanuša
Mag. Mateja Meško meni, da je za nadarjene učence treba enako dobro poskrbeti kot za tiste z učnimi težavami.
Konferenca je bila zelo zanimiva, še posebej pa me je navdušila predstavitev dr. Nicholasa Colangena o načinu napredovanja nadarjenih učencev v višje razrede v ameriškem šolskem sistemu. Eden izmed načinov je, da nadarjeni otroci napredujejo že v vrtcu in se leto dni prej vpišejo v šolo. Če pa so že všo-lani, preskočijo razred. Obstaja tudi možnost, da učenec preskoči razred le pri določenem predmetu. Če je njegovo močno področje slovenščina, lahko posluša ta predmet z učenci višjih razredov, druge predmete pa s svojimi vrstniki. Dr. Colangen je povedal, da je akceleracija po posameznih predmetih celo boljša, saj se mora otrok prilagoditi le za en predmet in to ne vpliva veliko na njegov čustveni in socialni razvoj. Če pa preskoči celoten razred in pride v drugo generacijo, se njegov občutek samozavesti nekoliko prizemlji, postavi na bolj realna tla, mogoče se mu celo kdaj zgodi, da kakšna stvar ni več tako superiorna in dobra. V Ameriki je akceleracija zelo razširjena, pri nas pa se teh načinov skoraj ne poslužujemo, kar je škoda," je povedala mag. Mateja Meško.
V Osnovni šoli dr. Antona De-beljaka iz Loškega Potoka je v akciji namreč ustvarjalo vseh 176 otrok. Otroci in učitelji so bili nad obiskom Zavca navdušeni, prepričal jih je s svojo prijaznostjo, hudomušnostjo in pozitivno energijo. Povedal jim je nekaj dogodivščin iz svoje športne kariere, odgovoril na številna vprašanja in jih razveselil s podpisom. Z Dnevom zmagovalcev je podjetje Amis ob 15-letnici zaključilo več kot uspešno akcijo Zabavaj se in prejmi nagrado, v kateri je bilo prejetih več kot 10.000 risbic in prav vsaka je bila nagrajena. Vsak izmed sodelujočih otrok je v zameno za svoje ustvarjanje na temo "Kako si predstavljaš internet in kako nas ta povezuje" prejel zvezek ali pobarvanko s sliko in podpisom Dejana Zavca.
B. M.
Nerealen sistem s preveč nadarjenimi otroki
„Ključen problem v našem šolskem prostoru je identifikacijski model odkrivanja in dela z nadarjenimi otroki. Opažamo, da imamo po oddelkih preveč otrok, ki so identificirani kot nadarjeni. Včasih je veljalo, da je nadarjen tisti, ki štrli iz povprečja, danes pa imamo po oddelkih preveč nadarjenih, da bi bilo to lahko realno," je povedala Meškova, ki se je o tem problemu na konferenci pogovarjala s kolegi.
V Sloveniji so trije načini identifikacije nadarjenih učencev - testi inteligentnosti, testi kreativnosti in ocenjevalne lestvice za učitelje, ki ocenijo posameznega učenca. Pri tem gre za subjektivno oceno učitelja in prav pri tem ocenjevanju se pojavi veliko več nadarjenih, kot jih pokažejo testi ustvarjalnosti in inteligentnosti. Meškova je prepričana, da če bi upoštevali le prva dva kriterija, bi prišli do realne številke nadarjenih na naših šolah. Kajti nadarjeni učenci niso nujno tudi učno uspešni učenci in takšne se lahko tudi prezre.
Pa še en problem se pojavlja: „Ker prihaja do prevelikega števila nadarjenih, smo priča razvrednotenju statusa nadarjenosti. Na Inštitutu za nadarjene, ki deluje v okviru Revivisa na Ptuju, razmišljamo, da bi predstavili svoj način odkrivanja nadarjenih in dela za nadarjenimi. Čas pa bo morda pokazal, da so potrebne spremembe tudi na nacio-
nalni ravni."
Nadarjeni učenci se znotraj svojih interesnih področij pogosto ne znajdejo: ali imajo veliko želja in interesnih področij ali pa ozko interesno področje. Vsekakor bi tak otrok potreboval nekoga, ki bi ga usmerjal. Meškova je prepričana, da nadarjen otrok v našem sistemu nima dovolj podpore. „V preteklosti se je veliko
naredilo za učence, ki imajo učne težave in tako kot imajo oni na voljo določeno število individualnih ur z učiteljem ali specialnim pedagogom, tako bi bilo smiselno tudi za nadarjene, da bi imeli svojega mentorja. Sedaj so na voljo le različne delavnice v skupini, kar je dobro, ampak ne more nadomestiti individualnega dela z otrokom," nadaljuje sogovornica.
Klubi za učence in njihove starše
Visoko nadarjeni učenci, ki imajo IQ nad 145, imajo več socialnih težav, ko gre za prilagajanje, kot zmerno nadarjeni, katerih IQ je od 130 do 145. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci socialno bolj zreli kot njihovi povprečno sposobni vrstniki in da je njihova socialno emocionalna prilagoditev enaka ali pa celo presega povprečna merila v splošni populaciji. Nadarjeni tudi sami povedo, da se v socialnem smislu pogosto ne znajdejo. Da bi lahko zadovoljili svoje čustvene in socialne potrebe, so na OŠ Ormož ustanovili klub za nadarjene, kjer z različnimi dejavnostmi poskušajo zadovoljevati te potrebe. Otroci izmenjujejo svoja mnenja, povedo, kaj želijo, kako doživljajo svojo nadarjenost. Na šoli z nadarjenimi delajo v obliki projektnega dela, ra2-iskovalnih nalog, tekmovanja, pripravljajo pa tudi tri delavnice z zaključno skupno temo in predstavitvijo. Nadarjeni imajo tako možnost, da se potrdijo
in dokažejo, vendar vsi ne želijo sodelovati. To je odločitev posameznika, čeprav je škoda, da svojega potenciala ne razvijajo in izživijo. Učitelji so pri tem le usmerjevalci, ki ponujajo dejavnosti, nikakor pa, da bi z njimi otroke obremenjevali. Dobro pa sodelujejo tudi z drugimi šolami v okolju in skupaj izmenično organizirajo delavnice za nadarjene.
Zelo pomembno je, da nadarjenemu otroku nudi podporo njegova družina, ki pa se tudi nemalokdaj znajde v zagati, ko se odkrije nadarjenost. „Starši pogosto ne vedo, kaj to pomeni, kako naprej, kakšne spremembe to prinaša, kaj to predstavlja v finančnem smislu. Težko je zlasti staršem, ki imajo sami težave s svojo sa-mopodobo. Včasih starši tudi ne želijo individualiziranega programa, čeprav je otrok spoznan za nadarjenega. V podporo staršem nadarjenih otrok smo ustanovili tudi klub za starše," pove mag. Meško.
Ne le sošolci, zavistni tudi starši in učitelji
Mag. Mateja Meško je na Bledu predstavila prispevek Zavist pri nadarjenih učencih: „Študija je potrdila, da se pri nadarjenih prav tako pojavlja zavist, bodisi z vidika objekta ali subjekta, torej da oni komu zavidajo ali da se zavida njim. Kadar so v homogeni skupini, v kateri so sami nadarjeni otroci, je zavist večja kot v he-terogeni skupini, kjer je zavist manjša. Raziskava pa je pokazala, da niso zavistni samo sošolci, ampak tudi učitelji in starši. Zavist je zelo kompleksen pojav, ki se kaže na vseh ravneh. Najpogosteje se zavidajo šolske ocene in priljubljenost med vrstniki. Običajno namreč nadarjeni otroci niso zelo priljubljeni. Šolski vsakdan je poln okoliščin, ki zaostrujejo doživljanje zavisti: medsebojne primerjave, tekmovanja, javne nagrade, javno predstavljanje ocen in podobno."
Meškova opozori še na en predsodek: „Pogosto se v zvezi z nadarjenimi očita, da se ustvarja elitizem. Če se poskrbi za tiste učence, ki imajo učne težave, je prav, da se tudi za te, ki so nadarjeni. Postavlja se vprašanje, ali naj jih imenujemo nadarjeni. Moje mnenje je, da če so bili spoznani za nadarjene in jim ta status pripada, da se jih tako tudi imenuje. Tudi nekdo, ki ima status športnika, se mu tega naziva ne jemlje. Vsak otrok ima nekaj. Ti so pač nadarjeni."
Pri delu z nadarjenimi učenci imajo težavo včasih tudi učitelji, saj so nadarjeni otroci pogosto zahtevni, težavni in je z njimi tudi težje delati. Meško-va poudarja pomembnost učiteljeve vloge, saj ga čaka težko delo vzbuditi zanimanje pri takšnemu otroku in razvijati njegov potencial.
Viki Ivanuša
Maribor • Dejan Zavec z ustvarjalnimi šolarji
»Dan zmagovalcev« s potoškimi učenci
Podjetje Amis, d. o. o., je v dobrodelno ustvarjalni akciji nagradilo najbolj zagnane osnovnošolce z obiskom boksarskega prvaka in športnika leta 2010 Dejana Zavca. Za zmagovalko med šolami, ki so se potegovale za tako imenovani Dan zmagovalcev, je bila izbrana Osnovna šola dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka, ki je med več kot 200 sodelujočimi šolami pokazala največ zagnanosti.
Dejan Zavec med otroki iz OŠ Antona Debenjaka v Loškem Potoku
Ptuj • Zanimivi projekti dijakov Elektro in računalniške šole
Teorija, prelita v tržno zanimive izdelke
Na Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Ptuj dijaki šolanje zaključijo s poklicno maturo, na kateri jih poleg obveznega čaka tudi izbirni del, pri katerem se lahko med drugim odločijo za izdelavo najrazličnejših izdelkov. In prav pri slednjih se velikokrat pokaže, da so mladi sposobni ustvariti tudi tržno zelo zanimive produkte.
Na omenjeni šoli vsako leto jeseni objavijo seznam mentorjev in izdelkov, med katerimi lahko srednješolci izbirajo. »Dijakom skušam vcepiti, da se izdelava izdelka začne z vpisom v šolo in traja ves čas šolanja, ne le zaključno leto. Snov podajam tako, da vsako leto naredijo del poročila in del izdelka. Da je izbrani način sodelovanja in ocenjevanja za dijake primeren, kažeta analiza ocen in vzdušja pri njih,« je povedal Franc Vrbančič, eden izmed mentorjev, ki je predstavil nekaj lanskih in letošnjih projektov.
Aleš Muhič, dijak četrtega letnika smeri računalništvo, je lani za zaključni izdelek izdelal model avtomobila z elektroniko za upravljanje na daljavo. Sprogramiral je tudi računalniški sistem, s katerim lahko nadzoruje delovanje elektronike in prevzame nadzor nad upravljanjem avtomobila. Njegov izdelek bodo uporabili
KOŠ poskuša v sodelovanju z Mladinskim centrom Ormož in drugimi društvi navdušiti študentsko mladino za aktivno udejstvovanje na izvenštudij-skih področjih, lokalni skupnosti pa pokazati, da se da z inovativnimi prijemi marsikaj narediti za vzdušje v samem Ormožu in okolici. S svojim delovanjem želijo študentom omogočiti karseda poceni in kvaliteten študij, sponzorsko podpreti dobre projekte in zamisli ter s svojim delovanjem in projekti navdušiti še ostale klube v regiji za več skupinskega dela. Na Ormoškem naj bi bilo skupno okrog 700 študentov, od katerih jih je okrog 160 članov KOŠ. Na novembrskem zboru so člani KOŠ za predsednika svoje organizacije, ki deluje na področju treh občin na širšem ormoškem območju, izvolili Roka Šumaka, ki je v kratkem pogovoru povedal, da so okvirni letni plan dorekli decembra med motivacijskim vikendom, v katerem so razdelili zadolžitve za letošnje osrednje dogodke. Prva naloga je seveda zbiranje podpisov za referendum o zakonu o malem delu. Študenti trdijo, da zakon o malem delu uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, predvsem pa ne omogoča rednih zaposlitev za mlade brezposelne. Zato bodo delodajalci lažje pridobi-
pri izvedbi raziskovalne naloge med osnovnošolci, v sklopu katere bodo ugotavljali, kako jim na zanimiv način predstaviti osnove programiranja, tehnike in elektronike.
»Alešev izdelek temelji na učilu Eproda-Rob, ki so ga razvili na pedagoški fakulteti pod vodstvom profesorja dr. Slavka Kocijančiča. V preteklih letih so naši učitelji in dijaki ta izdelek testirali in podali predloge izboljšav. Večino predlogov so upoštevali in ustrezno dopolnili učilo,« je razložil Vrbančič.
Dijak Sebastjan Bogdan, ki ga je za mehatroniko navdušil oče, pa bo letos naredil že tretji uporaben izdelek. Leta 2008 je zasnoval in izdelal mikroračunalniško vezje, ki krmili sistem žaluzij in žarnic. Vgrajen izdelek vzdržuje enakomerno osvetljenost prostora, pobudo zanj pa je Bogdan dobil pri očetu, ki ga tudi trži. Leto kasneje je dopolnil domači traktor z mikroračunalni-
vali in odpuščali delavce brez posledic. Rok Šumak pravi, da študenti želijo v zakon vključiti nekatere svoje predloge, saj ima zakon luknje. Treba bi bilo uvesti enotno evidenco vpisa, saj se brez nje dejansko omogoča neskončno podaljševanje študija. Opozoril pa je tudi na izkoriščanje študentskega dela, kar pa je predvsem problem slabega nadzora. In če je nadzor slab že nad študentskim delom, bo prav takšen tudi v primeru malega dela. Delodajalci bodo imeli napotnico za delo za dve uri za primer inšpekcije, v ostalem času bodo
škim sistemom, prek katerega voznik v celoti nadzoruje in spremlja njegove električne porabnike. Kot zaključno nalogo na maturi pa sedaj izdeluje
lahko špekulirali in na ta način delali na črno. Pri študentskem delu je bilo to mogoče samo pri študentski populaciji, z malim delom pa je takšnih okrog 800.000 naslovnikov (študentje, dijaki, brezposelni in upokojenci). Študenti tudi opozarjajo, da prakse iz tujine kažejo, da kar 80 % ljudi, ki delajo preko malega dela, živi pod pragom revščine. Malo delo torej ni dolgoročno zagotovilo za izboljšanje stanja v državni blagajni in predvsem ni nikakršno zagotovilo, da bodo mladi na boljšem.
mikroračunalniški sistem, ki bo skrbel za ustrezno temperaturo posameznega prostora in optimalno porabo goriva. »Tudi ta izdelek je komercialno
Novi prostori?
KOŠ se letos namerava preseliti v nove prostore, najverjetneje v grad. Sedaj deluje v prostorih stare komunale na Ke-renčičevem trgu 11, kjer imajo na voljo tri prostore. Potem ko jim je občina uredila streho in nova okna, so dva prostora lepo prepleskali in uredili. En prostor je namenjen brezplačnemu dostopu do interneta, tiskanju in resnemu delu, drugi pa bolj druženju in kvalitetnemu preživljanju prostega časa, saj je opremljen s sodobnim ozvočenjem, z dvema kavčema, s šankom in ostalimi malenkostmi. Prav tukaj ormoški študenti preživljajo največ časa, saj druge študentske točke s kakšno vsebino v mestu ni. Upajo, da bo to vlogo prevzel Unterhund, ki je že prenovljen, pravkar pa potekajo tudi dogovori med različnimi organizacijami glede sodelovanja in prirejanja dogodkov.
Osrednji projekt bo gotovo poletni festival O.F.A.K., ki bo letos potekal med 7. in 14. avgustom in nudi številne kreativne, kulturne, zabavne in poučne vsebine.
Sicer pa je Rok Šumak prepričan, da je Ormož prav prijetno mestece in da je to, ali se bo kaj v njem dogajalo, v veliki meri odvisno od njegovih prebivalcev: „Študiram v Ljubljani in vsak vikend se rad vračam. Enako tudi prijatelji, s katerimi smo dobra družba. Menim, da ima ormoška mladina v Ormožu prihodnost, to je prijetno mesto in da se marsikaj narediti. Res pa je, da v kraju, ki ima malo čez 2000 prebivalcev, ne morejo najti službe vsi profili. To je davek majhnosti, ampak Slovenija je tako mala, da si v eni uri po avtocesti lahko marsikje."
Viki Ivanuša
zanimiv,« je dodal mentor.
Od traktorja do robotske kosilnice
Saša Veličkovič, ki je končal šolanje junija lani, pa se je po očetovem predlogu lotil programiranja računalniško vodenega CNC vertikalnega obdelovalnega stroja. »Pri učenju na poskusnem obdelovancu je pridobil dovolj znanj, da za njegovo zaposlitev ni bojazni. Tehničnega kadra s tovrstnim
Scenarij, katerega odlomke si lahko ogledate tudi na www. facebook.com/izgubljen.naj-den, govori o dveh osebah, ki na različnih koncih Slovenije istočasno sanjata iste sanje. V njih se zaljubita, a se nato zbudita vsak ob svojem partnerju. Vendar pa se ljubezen iz sanj
znanjem namreč primanjkuje tako v Sloveniji kot v Evropi,« je pojasnil sogovornik ter omenil še dijaka Matjaža Dominka, ki se ukvarja z elektronskim merilnikom obratov, in Blaža Prigla, ki bo izdelal avtomatsko robotsko kosilnico.
Kot je še nadaljeval, so postopki izdelave izdelkov in poročil zastavljeni tako, da se srednješolci naučijo tudi drugih znanj in veščin, kot so: kako organizirati in voditi skupino, da bo naloga pravočasno in uspešno opravljena; kako pravočasno najti in uporabiti informacijo s spleta; kako pravilno dokumentirati opravljeno delo, porabo materiala in financ; kako uporabiti znanje tujih jezikov ...
»Na področjih elektrotehnike, računalništva in meha-tronike se dnevno pojavljajo novosti. Kdor želi ostati konkurenčen, jih mora spremljati ter po potrebi znanje nadgrajevati. Tudi za uspeh na teh področjih velja, da dolgoročno štejejo vrline, kot so osebna zrelost, samodisciplina, vztrajnost, predvsem pa interes. S pravilno zastavljenim strokovnim delom pa je mogoče dijakom nuditi tudi znanje za usmeritev teorije v tržno zanimive in uporabne izdelke,« je zaključil profesor.
Polona Ambrožič
prenese v realni svet in oba protagonista močno zaznamuje. Čeprav noben od njiju ne ve zagotovo, ali oseba iz sanj dejansko obstaja, sta oba v to skoraj prepričana. Tako se poraja vprašanje: ali se bosta srečala tudi v realnem svetu?
Šneberger je leta 2004 končal študij na fakulteti RMIT (Royal Melbourne Institute of Technology) v Melbournu, kjer se je izučil za profesionalnega scenarista. Svoj prvi scenarij za celovečerni film je napisal leta 2000 v angleščini in ga predložil kot sprejemni izpit, na podlagi katerega je bil sprejet na RMIT. Zraven ustvarjanja zgodb ga prav tako zanima režija. Do zdaj je posnel štiri kratke filme, med katerimi je bil eden nominiran za najboljši igrani kratki film.
Polona Ambrožič
Foto: Viki Ivanuša
Od ponedeljka dopoldne je mogoče vsak dan oddati svoj podpis za referendum o malem delu, h kateremu vabijo študenti na stojnici pred občinsko stavbo v Ormožu; predsednik KOŠ Rok Šumak skrajno desno.
Ormož • Klub študentov proti malemu delu
Zbiranje podpisov uspešno
Pred novim letom je Klub ormoških študentov v mrzlih zimskih razmerah predstavljal svoje celoletno delo in načrte za leto 2011 svojim članom in vsem mimoidočim na stojnici na Kerenčičevem trgu. Te dni pa študenti ponovno zasedajo stojnico, tokrat pred občinsko stavbo v Ormožu, kjer zbirajo podpise za razpis referenduma o malem delu.
Ptuj • Avdicija za film
Želite postati igralec?
Spomladi bo na Ptuju potekalo snemanje celovečernega igranega filma scenarista in režiserja Tomaža Šnebergerja. Vse, ki se želite preizkusiti kot igralci v večjih ali manjših vlogah, vabijo na avdicijo, ki bo jutri, 8. januarja, ob 16. uri v Domu kulture Muzikafe.
Hajdina • Z novo ravnateljico Vesno Mesaric Lorber
Skupno do uspešne šole in vrtca
Nova ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber se je rodila v Mezgovcih pri Dornavi, kjer je štiri leta obiskovala osnovno šolo. Po preselitvi na Ptuj je osnovno šolanje zaključila na OŠ Breg. Po končani gimnaziji se je vpisala na Pedagoško fakulteto v Mariboru - smer razredni pouk. Diplomirala je leta 1997, kmalu zatem se je tudi zaposlila na OŠ Gorišnica, že naslednje leto pa na OŠ Hajdina.
Želja, da bi bila učiteljica, jo je spremljala že od zgodnje mladosti, že kot otrok se je vedno rada šla šole, z vstopom v šolo se je le še okrepila želja, da bi učila, dajala ocene, pregledovala naloge, zvezke. Privlačil jo je sicer mdi poklic medicinske sestre, a je na koncu prevladala želja po učiteljevanju. Po trinajstih letih dela v razredu se sedaj želi preizkusiti Uidi kot ravnateljica.
Na OŠ Hajdina je začela poučevati v petem razredu, ob tem je poučevala tudi gospodinjstvo. Ob prehodu na devetletko, OŠ Hajdina je prešla na devetletno šolanje kot prva šola na Ptujskem in ena prvih v Sloveniji, je dobila velike možnosti in priložnosti za dodatno izobraževanje; med drugim tudi za multiplikatorico, glede na to da je hajdinska šola prešla na devetletko v prvem krogu in so takrat na šoli vodili tudi študijska srečanja. V tistem času je vodila tudi šolsko prehrano in poučevala gospodinjstvo v sedmem, osmem in devetem razredu. Kmalu zatem je začela z razrednim poukom v drugi triadi, četrtem, petem in šestem razredu. Na koncu se je preizkusila še v prvi triadi, tako da je v bistvu spoznala delo vseh razredov. Veliko stvari je vodila, aktiv druge triade, projekt zdrave šole, v zadnjem letu je bila tudi predsednica sveta zavoda. Po vsem tem je prišel na nek način nov izziv, da bi se preizkusila tudi v vlogi ravnateljice po vsem delu, ki ga je kot učiteljica spoznala v trinajstih letih. V šolo za ravnatelje se je vpisala pred
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Mesarič Lorber: »Ob znanju moramo pri učencih spodbujati tudi pozitivne vrednote.«
tremi leti.
Program, s katerim je Vesna Mesarič Lorber prepričala člane sveta zavoda OŠ Hajdina, ki so zasedali in odločali o izbiri 20. decembra lani, vključuje sodelovanje učiteljev, učencev, lokalne skupnosti in staršev. Skupaj z njimi želi graditi uspešno šolo in vrtec. Od učiteljev se glede na nove tehnologije zahteva nenehno izobraževanje, izobraževalno komunikacijska tehnologija vse bolj prodira v šolstvo in temu je treba slediti, pri učencih pa je ob znanju treba spodbujati razvoj pozitivnih vrednot, spoštovanja, strpnosti, poštenosti, odgovornosti, sodelovanja ... Starši imajo visoka pričakovanja o tem, kakšen naj bi bil njihov otrok, premalo pa je morda načrtnosti
o tem, kaj pa je treba narediti za to, da bo njihov otrok izpolnil ta pričakovanja, da bo uspešen. Od staršev pričakuje jasna stališča o tem, kaj si želijo, kakšno šolo in vrtec ter da pri tem tudi aktivno sodelujejo. Pregovorno dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo želi nadaljevati, občina Hajdina je že doslej veliko prispevala za šolo, pokrivali so stroške za fakultati-vo, prevoze za športne dneve in za šolo v naravi. Potrebujejo pa kar nekaj novih stvari. Urediti želijo novo knjižnico z multimedijsko učilnico, to načrtujejo že nekaj časa, prvotno so jo načrtovali že ob gradnji vrtca, vendar se ni izšlo. Čim prej pa želi posodobiti razvojni načrt šole, ki bo rezultat skupnega sodelovanja učiteljev, učencev, star-
šev in lokalne skupnosti.
Čeprav danes učiteljem ni najbolj lahko glede na vse ovire, je danes biti učitelj še vedno lepo, s prepričanjem pove Vesna Mesarič Lorber. »Če ima učitelj otroke rad, da jim želi vse dobro, ni težko, nenazadnje se moramo zavedati, da vzgajamo generacije, ki bodo skrbele za nas. Če ne bomo vztrajali in jim dajali pozitivnega zgleda, se potem lahko vprašamo, kaj lahko od njih pričakujemo.«
Vesna Mesarič Lorber, ki je doma na Ptujski Gori, je ravnateljevanje začela kot vršilka dolžnosti. Po prejemu mnenja Ministrstva za šolstvo in šport, ki pa ni obvezujoče, jo bo svet zavoda imenoval za ravnateljico OŠ Hajdina.
MG
Ptuj • Božični koncert v minoritski cerkvi
V	gosteh pevci iz Šoštanja
V	nedeljo, 9. januarja, bo po večerni maši ob 19. uri božični koncert, ki ga bo izvedel Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec. Zbor bo prepeval že med sveto mašo ob 18. uri in nato izvedel božični koncert v cerkvi sv. Petra in Pavla v minoritskem samostanu na Ptuju.
MePZ Svoboda Šoštanj je bil ustanovljen leta 1969. Opira se na tradicijo šoštanjskega pevskega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1919. Zbor je v letu 2009 obeležil 40 let neprekinjenega delovanja, zadnjih 29 let pa ga vodi zbo-rovodkinja Anka Jazbec. Je klasičen ljubiteljski zbor, saj je za članstvo v njem edini pogoj posluh in ljubezen do petja. Prav to, in veliko prijateljstvo med člani je največja značilnost sestava. Zbor odraža strukturo prebivalstva v
občini, saj je tako starostno kot tudi izobrazbeno izjemno heterogen, pevci prihajajo iz vseh krajev občine Šoštanj, precej jih je iz občin Velenje, Šmartno ob Paki in Mozirje.
Loteva se zborovske glasbe različnih zvrsti, zgodovinskih obdobij ter projektnih del skupaj s prijateljskimi pevskimi in instrumentalnimi sestavi ali solisti. Zbor se je 13 krat udeležil zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru in je dobitnik številnih bronastih, srebrnih in tudi
zlatega priznanja. Pogosto sodeluje s prijateljskimi zbori, različnimi instrumentalnimi zasedbami in prireja velike novoletne koncerte, ki so bili izvedeni na Vrhniki, v Šoštanju in Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
V zadnjem obdobju so bili očem javnosti najbolj izpostavljeni v oddajah Maria Ga-luniča, kjer so bili zmagovalci prve serije tekmovanj Med dvema zboroma in za nagrado posneli CD-ploščo z naslovom Svoboda se zabava.
Na Ptuju bodo izvedli božični koncert, ki ga bo po tekstih Metke Atelšek povezovala Andreja Brglez. Za spremljavo bodo nastopili: na klaviaturah Matjaž Železnik, pihalni trio -flavta Špelca Koren, klarinet Lovro Vrzelak, kitara Tomi Glasenčnik in tolkala Gašper Jazbec.
Vabim vas na koncert, ki bo prinesel veselje in radost božične noči v pesmi in besedi Mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja.
Peter Pribožič
Tednikova knjigarnica
Zimska branja
Toon Tellegen in Ingrid Godon
JUTRI JE
BILA ZABAVA
O hudi zimi so govorili preroški vremenarji, a doslej se zdi, da so se šalili. Bile so očarljive snežne padavine, ki pa jih je toplejši piš vse prehitro vzel in z mehkobo, milino in tišino snega pomel. Toda če ste željni zimske idile in vsega kar nudi v belo odeta narava, potem so »zimska branja« prava izbira, če že niste med tistimi, ki se lahko podajajo na gorska smučišča in ledišča.
V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je postavljena knjižna razstava s »snežno poezijo in zimskimi zgodbami«. Množica je knjig z literarnimi prostori, kjer:
-	pada sneg, divja veter in vsepovsod zmrzuje. Veverico zebe v noge, v ušesa in v nos. Kje se obira pomlad? je pomislila. Že tako dolgo je zima (v Jutri je bila zabava. Ton Tellegen in Ingrid Godon. Prevedla Anita Srebrnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. Zbirka Deteljica);
-	je polja prekrila debela snežna odeja in vse stezice in rastline so izginile pod njo (v Zimska zgodba Jill Bar-klem. Prevedla Mateja Arhar. Tržič: Učila, 1998. Zbirka Trnovo robidovje);
-	ničesar ni videti, zato se je spet posvetil stopinjam. Potem je ugotovil, da sneg, ki vseskozi močno naletava, zelo hitro pokriva njegove lastne stopinje. Znenada se stemni in tišina, sneg ter veter postanejo zlovešči (v Peter in divji pes. Henry R. Fea. Ilustriral Matjaž Schmidt. Prevedla Ljubinka Belehar. Ljubljana: Založba Borec, 1978. Zbirka Kurirčkova knjižnica;65);
-	zunaj je že bila tema in sneg je še kar naprej padal na sneg (Zimska romanca v Tri pesnitve. Andrej Brvar . Ilustracije Alenka Sottler. Maribor: Litera: 2007. Zbirka Mla-dež);
-	Sneg! zavpije Marcovaldo svoji ženi, pravzaprav hoče zavpiti, toda glas iz grla pride utišan. Sneg je tako kot črte in barve prekril tudi šume, onemogočil jih je, v vatiranem prostoru zvoki niso mogli zveneti. Na delo je šel peš. Tramvaji niso vozili zaradi snega (Mesto izgubljeno pod snegom v Marcovaldo ali Letni časi v mestu. Italo Calvino. Ilustrirala Alenka Vogelnik. Prevedla Evelina Umek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. Knjižnica Sinjega galeba; 266);
-	je nebo skoraj počrnelo, v soju mesečine se sinje modro sveti sneg. Morje obleži in zaspi pod ledom in globoko med koreninami v zemlji vsa drobcena golazen sanja o pomladi. Vendar je do pomladi še daleč, saj se čas pomaknil šele malo v novo leto (v Zima v Mumindolu. Tove Jans-son. Prevedla Darinka Soban. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. Zbirka Pisanice);
-	je sredi najhujše zime. Povsod leži debel sneg, ki sega prav v dolino. Ko zapade, je moker, potem pa se v mrazu strdi, da je ko trda, ledena skorja ... Koliko prilike za razne igre! Drsamo se po ledu in srenu, se obmetavamo s snegom in uganjamo razne vragolije (v Otroška leta. France Bevk. Ilustriral Rudi Skočir. Ljubljana: DZS, 2004. Zbirka Iz mladih dni);
-	je družinica na saneh vsa okorela od dolge zimske vožnje, ob pogledu na ta razsvetljena praznična okna sredi snežnega miru se hipno zaiskrijo oči in nova moč šine po zmrzlih udih (v Čez goro k očetu. Prežihov Voranc. Ilustriral Leander Fužir. Ljubljana: Karantanija, 2002);
-	se zgodi, da v Zasnežju že sedmo leto nimajo snega. Zime so puste, sive, nekakšna čudna mešanice pomladi in jeseni (v Kam je izginil sneg. Bina Štampe Žmavc. Ilustriral Andrej Trobentar. Ljubljana. DZS, 1993. Zbirka Ri-stanc;2);
-	je od vseh mukotrpnih opravil najhujše utiranje gazi. Ob vsakem koraku se noge z mrežastimi krpljami vdrejo do kolen v sneg (v Bela tišina. Jack London. Prevedel Igor Majaron. Ljubljana: Karantanija,1995. Zbirka lastovka. Najlepše zgodbe sveta);
-	se z naročja visokih sten utrga ledena ploskev in zdaj v ogromnih kosih kot bel sanjski slap, kot ogromna hitra gorska koča drsi v dolino (v Poletje na snegu. Jani Virk. Ilustracije Ana Košir. Celovec: Mohorjeva družba, 2003) ...
In to še ni vse! Še mnoge zgodbe in pesmi pripovedujejo o zimskem času, zato vabljeni med knjige.
Liljana Klemenčič
Atletika
Prstec dvakratni prvak panpacifiških iger
Stran 12
Nogomet
V ponedeljek konec počitnic za Dravaše
Stran 12
Marjan Lenartič
Celotno poklicno pot povezan s športom mladih
Stran 13 Šolski šport - rokomet
OŠ Mladika najboljša
Stran 12
Tenis
Palček med velikani na 7. mestu
Stran 14
Reportaža
Pri Slovencih v 'obljubljeni nogometni deželi'
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Ptujski šport v letu 2010
V prvem planu posamezniki, ekipe se prebujajo
Zmage, porazi, točke, metri, zadetki, natančni streli, dobri udarci ... in rezultati. Ti absolutno pomenijo preveč v športu in so skorajda edino merilo uspešnosti. In kako so bili uspešni ptujski športniki v letu 2010?
V prvem planu so vsekakor naši vrhunski individualisti, a tudi določene ekipe ali sredine so nakazale ali prikazale določen napredek. Brez pomisleka je prvo ime Dejan Zavec, ki je dvakrat obranil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF. Naš šampion je že zdavnaj presegel lokalne meje, njegov karakter ter pozitiven odnos presegata standardne meje, za kar se mu je na nek način poklonila tudi slovenska športna »stroka« in mu podelila naziv Najboljšega športnika leta 2010 v Sloveniji. Zasluženo in po mojem mnenju spoštovanja vreden naziv za Zavca, ki mu bo dal nov zagon za naprej. Naslednji ptujski športni junak prav tako prihaja iz borilnih športov. Mnogi do pred kratkim še niso slišali za ime Tadej Toplak, ob koncu novembra pa je mladi tajski boksar iz Spuhlje pozitivno presenetil prav vse, saj je v kategoriji do 81 kilogramov na svetovnem prvenstvu na Tajskem osvojil bronasto medaljo. Štiri leta truda s trenerjem Matjažem Tomažinom so bila nagrajena z izrednim uspehom, ki bo Toplaka gnal naprej. Veliko borbenosti je do uspeha popeljalo tudi lani najuspešnejšega kolesarja Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj Roberta Vrečerja. Iz tedna v teden smo poročali o njegovih presežkih, na koncu je zbral kar dvanajst mednarodnih in domačih zmag, med drugim je osvojil dirko Po Slovaški in si privozil naslov državnega prvaka v gorskem kolesarstvu. Ob omenjeni trojici so med športniki izstopali še veslač v kajaku in kanuju na mirnih vodah Tilen Vidovič, kikboksar Tilen Abraham, teniški igralec Blaž Rola in kolesarja Perutnine Ptuj Matej Mugerli in Matej Marin.
Pri ženskah brez zadržkov na vrh postavljam športno plezalko Mino Marko-vič! Zakaj? Njej odnos do športa in veselje do plezanja sta glavna razloga, da je v avstrijskem Imstu priplezala na evropskem prvenstvu do zlate medalje v kombinaciji. Ob tem je bila v glavni disciplini težavnosti četrta, še boljša, druga, je bila v skupnem seštevku svetovnega pokala. Osvojila je tudi dva naslova državne prvakinje. Če Mino vprašate, ali je možno priplezati še višje ali plezati še bolje, boste dobili odločen odgovor, da je možno. Vsekakor pa je možno izboljšati rezultate iz leta 2010 tudi za atletinjo Nino Kolarič. Ta je imela do pred kratkim velike težav s poškodbo gležnja, a trenutni »indici« kažejo bistveno boljšo stanje, kar pomeni, da lahko letos pričakujemo boljše rezultate. Iz te plati je Kolaričeva v skoku v daljino še tretjič postala najboljša v Sloveniji, medtem ko je na evropskem atletskem prvenstvu v Barceloni osvojila 20. mesto. Veliko bolj pri vrhu pa so bile tri predstavnice iz borilnih športov. Judoistka Urška Urek je naredila pravi preboj v ospredje v mladinski kategoriji, saj je na evropskem prvenstvu v Bolgariji osvojila celo tretje mesto. Peti mesti sta na evropskem prvenstvu v kikboksu v semikontaktu v Grčiji iz KBV Ptuj osvojili Sabina Kolednik in Adri-jana Korez. Veliko zadetkov v center je uspelo ustreliti članici Strelskega kluba Ptuj Majdi Raušl, ki je prava mojstrica streljanja z zračno pištolo. Svojo kvaliteto je dokazala z nastopoma na svetovnem in evropskem prvenstvu v streljanju. Natančnost je na nek način potrebna tudi v namiznem tenisu: za zeleno mizo vedno bolje igra Ptujčanka Vesna Rojko, ki se je v letu 2010 uvrstila v slovensko namiznoteniško reprezentanco in je v njej nastopila tudi na evropskem prvenstvu v Ostravi. Iz teh rezultatov je jasno razvidno, da imamo na Ptuju kar nekaj odličnih posameznikov, prebujajo pa se tudi ekipe.
Svojo kvaliteto so znova pokazali kolesarji Perutnine Ptuj, ki so zbrali kar devetnajst etapnih zmag. V letu 2011 se vračajo z močnejšo zasedbo v kontinentalni razred tekmovanja. Dobro delo z mladimi je na vrh v Sloveniji postavilo Boks klub Ring, za katerim trdno stoji trener Ivan Pučko. Do tretjega mesta so se v streljanju z zračno pištolo ekipno prebili tudi člani ekipe Strelskega kluba Ptuj. Mesto nižje so pristale članice Namiznoteniškega kluba Ptuj, medtem ko so njihovi moški kolegi tekmovalno sezono 2009/2010 zaključili na šestem mestu. Prav tako na šestem mestu najdemo ženski RK Mercator Tenzor, ki v zadnjem obdobju dobro dela z mladimi, ki jih v igro redno vključuje tudi trener Nikola Bistrovič. Najbolj vroča tema iz vidika ekipnih športov je prav gotovo izpad Nogometnega kluba Labod Drava v drugo ligo, kjer je situacija še naprej zelo oblačna in nejasna.
Rezultati so vedno odraz dela na dolgi rok, za uspehe pa so potrebni tudi dobri pogoji. Na Ptuju smo tako v letu 2010 dobili dve novi telovadnici: pri OŠ Ljudski vrt in Campus, prav tako pa se je dopolnil z novim nogometnim igriščem športni park v Podvincih. Ob novi infrastrukturi je potrebno zapisati, da Ptujčani veljamo tudi za dobre organizatorje športnih dogodkov. Omenimo največje, kot so turnir v odbojki na mivki Beach Master, prijateljska košarkaška tekma med reprezentancama Slovenije in Makedonije, odprto prvenstvo Slovenije za profesionalne igralce golfa, Poli maraton, mednarodni mladinski ITF teniški turnir, mednarodni plavalni miting, državno prvenstvo v atletiki v mnogoboju, državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah na reki Dravi, mednarodne dirke v kartingu in supermotu na dirkališču v Hajdošah ...
Poleg uspehov športnikov, športnic in ekip se je zmeraj potrebno ozreti na podmladek: v mnogih klubih in društvih imajo na Ptuju veliko talentov, ki nas bodo razveseljevali v prihodnjih letih. Njihov čas šele prihaja, medtem ko je čas za nova dokazovanja za vse naštete šampione pred vrati.
David Breznik
Anketa med športniki: želje v letu 2011
Pripravili: JM, DB, TP, DK
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič, ptujska športna plezalka: »Moje želje iz športnega vidika so, da nadaljujem plezanje s točke, kjer sem končala prejšnjo sezono. Ti občutki so bili odlični, in če bom nadaljevala s takšnim plezanjem, potem bom zagotovo ponovno pri vrhu. Pred nastopi se bom čim bolje fizično pripravila, če bom na tekmah dodala še psihično stabilnost, bom s tem zelo zadovoljna.«
Foto: Črtomir Goznik
Franjo Rozman, predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj: »Trenerjem in vaditeljem želim uspešno delo, plavalcem veliko zadovoljstva pri učenju in dobre rezultate na tekmovanjih. Želim si, da bi naši plavalni programi omogočili višanje kvalitete življenja čim večjemu številu ljudi. Ker je plavanje šport, ki ne pozna poškodb, in šport, ki ti lahko reši življenje, naj bo leto 2011 srečno, zdravo in varno. Zase si želim, da bi izbiral prave poti in seveda zdravja.«
Sara Vidovič, kapetanka ženskega Odbojkarskega kluba AC Prstec iz Ptuja: »Iz osebnega vidika si želim predvsem zdravja in čimveč uspehov na vseh področjih. Kar zadeva odbojko, pa si želim, da bi naša ekipa še bolje igrala in da bi bilo v naši igri manj nihanj, kar je posledica v glavnem padcev koncentracije. Realno mislim, da moramo obdržati drugo mesto v 3. slovenski ženski odbojkarski ligi, če pa bo možnost in priložnost, pa se bomo borile tudi za prvo mesto.«
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič, igralec golfa: »Kot je že dejal Muhammad Ali: 'Zmagovalci niso narejeni samo v telovadnici. Zmagovalci so narejeni iz nečesa, kar nosijo globoko v sebi - željo, sanje, vizijo.' V novem letu 2011 želim vsem športnicam in športnikom, da ohranijo te tri lastnosti, iz njih črpajo energijo in s tem ohranijo iskrico v očeh. Tako bomo v vseh pogledih zmagovalci.«
Stanislav Mesarič, trener Lovrenca: »Prihajajoče leto naj mine brez poškodb. V klubu si želimo obstanka, predvsem pa to, da bi klub zaživel skupaj z navijači.«
Foto: Črtomir Goznik
Miran Emeršič, trener nogometašev Zavrča: »Sebi in vsem želim predvsem zdravja, sreče in veselja. Poleg tega pa upam tudi, da bo šport končno dobil večjo veljavo oz. veljavo, ki si jo zasluži. To pomeni večje zanimanje javnosti, medijev, večjo obiskanost prireditev, poleg tega pa tudi večji interes gospodarstva.«
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Pučko, trener v Boks klubu Ring: »Želim si, da bi v našem klubu še naprej vladala pozitivna klima in da se izboljšajo odnosi v ptujskem boksu ter v sodelovanju z Boksarsko zvezo Slovenije. Našim mladim športnikom želim, da bi čim bolj napredovali, medtem ko želim vsem športnikom in športnicam veliko zdravja in uspehov v letu 2011.«
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko, članica Namiznoteni-škega kluba Ptuj: »V prvi vrst vsem želim zdravja in sreče. Na športnem področju pa upam na uspešno leto: želim si, da bi bila uspešna že na turnirju v Velenju serije »Pro tour«, poleg tega pa vsem športnikom želim veliko uspeha in čim manj poškodb.«
Foto: Črtomir Goznik
Emil Mesarič, predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj: »V letu 2011 si želim, da tekmovalci našega društva dosegajo takšne rezultate, kot so jih v letu 2010. Tilnu Vidoviču, našemu najuspešnejšemu športniku društva, želim, da se mu uresničijo njegove želje na tekmovanjih v kajaku na mirnih vodah. Da bomo uspešno izpeljali vsa tekmovanja, ki jih bomo organizirali na jezeru in ob njem, s čim večjim obiskom tekmovalcev in gledalcev. Da sestrama Fabijan končno uspe zmagati v odbojki na mivki na mednarodnem turnirju Beachmaster, ki ga organiziramo ob Ptujskem jezeru. Prav tako pa si želim, da bodo zagotovljena finančna sredstva v ptujskem proračunu, ki bodo omogočila nadaljnjo in končno izgradnjo ptujske marine oziroma, da Ptujsko jezero resnično postane Ptujsko morje in pomemben člen ptujske turistične ponudbe.«
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Toplak, ptujski tekmovalec v tajskem boksu: »Moje želje so predvsem, da bi imel veliko dobrih borb, vidnih uspehov in da bi leto minilo brez poškodb. Želim si ponoviti uspehe iz leta 2010, in če bo možno, jih tudi nadgraditi.«
Foto: Črtomir Goznik
Silva Razlag, kegljaška trenerka pri MDSS Ptuj in reprezentance: »V letu 2011 si želim, da bi slovenski slepi in slabovidni kegljači na 2. SP, ki bo maja v Sarajevu, ponovili uspeh z EP 2010. Osebno pa želim uspešno pot pravkar ustanovljenemu Društvu za šport invalidov MOST, ki ima sicer sedež na Ptuju, njegovo delovanje pa obsega področje celotne Slovenije.«
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Anketa med športniki: želje v letu 2011
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sabina Kolednik, tekmovalka v kikbo-ksu: »V glavnem sebi in mojim sotek-movalcem želim čimveč dobrih borb in uspehov. Hkrati želim vsem našim športnikom uspešno leto 2011 brez poškodb. Športniki in športnice po najboljših močeh predstavljamo mesto Ptuj, zato si želim še boljših pogojev za vse nas za treniranje in tekmovanja.«
Majda Raušl, ptujska strelka: »Moja glavna želja je, da bi bila zdrava. Z malo sreče in veliko poguma pa si želim slediti svojim začrtanim športnim ciljem.«
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Polajžer, predsednik šahovskega društva Tehcenter Ptuj: »Vsem šahistom v prvi vrsti želim, da se jim izpolnijo njihove želje in da odigrajo čimveč dobrih partij šaha. Za naše društvo pa želim, da potrdi status in ohrani visoko mesto v Sloveniji ter da naši mladi šahisti v letu 2011 čimbolj napredujejo.«
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek, bivši nogometaš Laboda Drave in sedaj Domžal: »Leto 2011 naj mine brez poškodb. Sicer pa z mojim sedanjim klubom iz Domžal želimo kar najboljšo uvrstitev v prvenstvu in pokalnem tekmovanju.«
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Zafoštnik, igralec NTK Finea Maribor in reprezentant Slovenije: »Želim si dobrih rezultatov v klubu in reprezentanci. Predvsem tu bi se rad dokazal in upravičil zaupanje našega selektorja.«
Srečko Majcenovič, strelec, državni reprezentant in paraolimpijec: »Največja želja je zdravje, ker če je to, potem je tudi vse ostalo. V tem letu ni veliko tekmovanj Trenutno naj bi se udeležili tekme v Španiji, evropsko prvenstvo naj bi tudi bilo, vendar še ni organizatorja.«
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Simonič, strelec: »Želim vsem ljudem, da jim to leto prinese notranji mir, da se nihče ne znajde v stiski in da jim bo vsak dan prinesel razlog za dobro voljo! Za sebe pa, da bi me strelski šport še zmeraj navduševal z enako mero kot doslej in da bom še dosegal rezultate, ki sem jih vajen iz prejšnjih sezon. Staši pa želim uspeh pri študiju in da naju bo z njenimi rezultati navdušila tudi v tem letu.«
Foto: Črtomir Goznik
Milan Baklan, trener RK Drava Ptuj: »V tem letu pričakujem, da se uvrstimo čim višje. V naslednji sezoni pa bo naš cilj uvrstitev v ligo za prvaka. To bi pomenilo korak naprej v našem delu z lastnim kadrom.«
Andrej Lešnik, športni direktor nogometašev Stojncev: »V novem letu želim vsem športnikom kar največ zdravja in uspehov na eni ter čim manj poškodb na drugi strani. Za naš klub pa si glede na situacijo želim, da bi sezono brez pretresov pripeljali do konca in da bi si zagotovili obstanek v ligi.«
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Želja po izboljšanju uvrstitev
V	soboto bodo prvenstvo nadaljevali v prvi moški In ženski namlznotenlškl ligi. Tako fantje kot dekleta bodo nastopili v ligi za naslov prvaka, v ligi šesterice, kjer se bodo pomerili po dvokrožnem sistemu. Preostale ekipe se bodo merile v ligi za obstanek. Vse osvojene točke se prenašajo v drugi del prvenstva.
V	prvem krogu bodo igralci Ptuja gostovali pri vodečem moštvu Finea Maribor, proti kateremu bodo poskušali osvojiti kakšno posamično zmago.
Dekleta bodo igrala na Ptuju, kjer bodo gostila ekipo Arrigonia iz Izole. V tem dvoboju je vse mogoče, saj se bosta pomerili tretja in četrta ekipa prvega dela prvenstva, Ptuj-čanke pa bodo poizkusile izkoristiti prednost domače dvorane. Sicer bi jim bila zmaga velika vzpodbuda za nadaljnje tekmovanje in morebitno izboljšanje končne uvrstitve za še kakšno mesto. Praktično bi bil to vrh, saj je bilo prvo mesto oddano zelo močni ekipi Fužinarja iz Raven na Koroškem praktično že pred pričetkom prvenstva.
Danilo Klajnšek
Prstec dvakratni prvak panpacifiških iger
Proti koncu lanskega leta, ko je bila sezona na prostem pri nas že zdavnaj končana, je neutrudni atletski veteran Miki Prstec tekmoval na panpacifiških igrah v mestu Southport v Avstraliji. Na enotedenskih igrah na atraktivni turistični destinaciji na Gold coastu je nastopilo okoli petnajst tisoč športnikov iz petnajstih držav, ki so se pomerili kar v tridesetih različnih športih. Od Slovencev se jih je poleg Prstca udeležil tudi Ptujčan Marko Sluga, ki sicer živi in trenira v Ljubljani.
Prstec je v kategoriji od 50 do 55 let nastopil v petih disciplinah, in prav v vseh je okoli vratu obesil kolajno. Najbolje mu je šlo v suvanju krogle, kjer je šestkilogramsko orodje pristalo pri 12,49 metra. Lani je sicer v tej disciplini orodje sunil 13,35 metra, le 10 centimetrov pa ga loči od slovenskega rekorda, ki ga bo napadel v letošnji poletni sezoni. Poleg tega se je Prstec okronal z naslovom panpacifiškega prvaka v skoku v daljino. Za zmago je zadostoval skok 499 centimetrov, najdlje pa je lani skočil 518 centimetrov. Malo je manjkalo, pa bi zmagal tudi v skoku v višino. Prstec je enako kot kasnejši zmagovalec preskočil 155 centimetrov, vendar je imel njegov avstralski tekmec manj poprav na prejšnjih
Veteran Miki Prstec je lansko sezono zaključil s petimi kolajnami na panpacifi-ških veteranskih igrah na Gold coastu v Avstraliji.
višinah, zato je, skladno z atletskimi pravili zmagal. Dve bronasti kolajni pa je osvojil v metu kladiva (34,05 metra) in v metalnem peteroboju.
Bogata mednarodna dejavnost veteranske sekcija AK Cestno podjetje Ptuj pa se bo nadaljevala tudi v tem letu. Najprej bo marca na sporedu
evropsko prvenstvo v Gentu, julija pa svetovno veteransko prvenstvo v Sacramentu v ZDA. Domžale bodo septembra gostile balkanske igre, istega mesca pa bodo Ptujčani množično romali v severnoitalijanski Lignano na evropske veteranske igre.
Uroš Esih
Nogomet • NK Labod Drava
V ponedeljek konec počitnic za Dravaše
V ponedeljek bodo priprave na spomladanski del sezone pričeli nogometaši Laboda Drave. Prvi zbor trenerja Bojana Špehonje in njegovih va-
rovancev v letu 2011 bo predvidoma ob 16. uri na Mestnem stadionu. Na uvodnem treningu se pričakujejo vsi igralci, ki so jeseni nosili modri dres,
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Vrečko, vrata Laboda Drave
manjkal bo le najboljši strelec Ptujča-nov v jesenskem delu Ivan Firer, ki je medtem okrepil celjskega prvoligaša.
Ta teden je na preizkušnji v tržaški Triestini tudi mladi in obetavni vratar Laboda Drave Dejan Vrečko, ki bo italijanskemu drugoligašu skušal dokazati, da si morda zasluži priložnost v tamkajšnjem prvenstvu, toda ne glede na razplet preizkušnje v ptujskem taboru pričakujejo, da bo v ponedeljek na prvem treningu modrih. Prav tako ni izključeno, da se bo na prvem zboru v tem letu pojavil kakšen nov obraz, poleg tega pa bodo v klubu članski ekipi najverjetneje priključili še kakšnega obetavnega igralca iz lastnega pogona. Drugih novosti, povezanih s kadrovskimi zadevami, v taboru Laboda Drave zaenkrat ni, verjetno pa bo drugače že prihodnji teden, ko bodo Bojan Špehonja in njegovi varovanci pričeli »polniti akumulatorje« pred nadaljevanjem prvenstva. Mlada ptujska ekipa po jesenskem delu sezone zaseda 6. mesto na lestvici.
tp
Šolski šport • Rokomet
OŠ Mladika ima najboljše rokometašice
V torek, 21. 12. 2010, so rokometašice OŠ Mladika na območnem tekmovanju v rokometu osvojile prvo mesto. Območno tekmovanje je potekalo v športni dvorani Campus na Ptuju, organizatorica pa je bila OŠ Mladika.
Rezultati: OŠ Mladika - OŠ Središče ob Dravi 13:8, OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Olge Meglič 7:12
Za 3. mesto: OŠ Središče ob Dravi - OŠ Miklavž pri Ormožu 2:8
Finale: OŠ Mladika - OŠ Olge Meglič 14:10
Končni vrstni red:
1.	OŠ Mladika
2.	OŠ Olge Meglič
3.	OŠ Miklavž pri Ormožu
4.	OŠ Središče ob Dravi
OŠ Mladika: Gordana Žiher - najboljša strelka turnirja (13 golov), Lucija Ivančič -najboljša strelka turnirja (13 golov), Katja Bezjak - (1 gol), Klara Prosenjak, Klara Kri-stovič, Teja Jurič, Maja Vršič, Sandra Sven-šek, Eva Robič, Samanta Majhen. Mentorica ekipe je bila prof. Anica Ternovšek.
Amanda Kralj
Zmagovalna vrsta OŠ Mladika
Marjan Lenartič
Celotno poklicno pot povezan s športom mladih
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Lenartič: »Posebej smo bili veseli pohvale predsednika evropske nogometne zveze Michela Platinija, ki je bil gost Ptuja na uradni kvalifikacijski tekmi selekcij U-18 Slovenije in Norveške. Takrat je poudaril, da smo vzorno pripravili stadion, igrišče in vse ostalo, kar je potrebno za organizacijo takšne tekme.«
Marjan Lenartič je kot vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za šport Ptuj vodil omenjeni Zavod v zadnjih treh letih. Z 31. 12. 2010 se je leta 1947 rojeni Ptujčan upokojil. Z njim smo se pogovarjali o njegovi športni in poklicni poti.
Kakšni so bili vaši začetki v športnem udejstvovanju?
M. Lenartič: »Zanimanje za šport sega v zgodnjo mladost, nekako po desetem letu. Začel sem v telovadnici zdajšnje OŠ Olge Meglič, takratne gimnazije, ki je imela oznako avstro-ogrska - bila je v precej slabem stanju. Tam smo se udejstvovali v okviru DTV Partizan, vadba pa je bila precej strokovna. Zanimivo je, da smo že takrat plačevali vadnino; če kdaj nisi pravočasno prinesel denarja, te je vaditelj enostavno poslal domov. Nadaljnja pot sega preko istega društva v dvorano Mladika (OŠ Mladika je imela takrat dve osnovni šoli: OŠ Toneta Žnidariča in OŠ Jožeta Lacka). Največ smo se ukvarjali s športno gimnastiko, ki smo ji takrat rekli orodna telovadba, zajemala pa je vse elemente mnogoboja. Tradicionalno smo na vsakoletni akademiji pokazali, kaj smo se naučili. Pomanjkljivost je bila ta, da smo malo tekmovali, zato smo poleti radi pobegnili' k nogometu. Tako se je vzporedno začela tudi moja nogometna pot.«
Prav slednja vas je v nadaljevanju precej zaznamovala.
M. Lenartič: »To je res, vendar ne izključno. Glede na osnovi obšolske športne dejavnosti in telovadbe v osnovni šoli, ki jo je uspešno vodil Branko Turkuš - ukvarjali smo se z igrami, gimnastiko in atletiko -, sem se namreč pozneje vpisal na srednjo šolo za telesno vzgojo v Mariboru. Ta je bila takrat zelo uspešna in so iz nje izhajali strokovni kadri, ki sedaj delajo na fakulteti za šport - iz našega območja bi omenil dr. Zdenka Verdenika in Janka Strela, ki je bil kasneje celo državni sekretar na MŠŠ in je zelo zaslužen za številne športne objekte.«
Prav srednja šola vam je dala potrebno širino glede športa nasploh.
M. Lenartič: »Prav gotovo, saj nam ni dovolila posebne specializacije, čeprav je bilo zaželeno, da smo se tekmovalno udejstvovali v različnih športih. Ta šola nam je dala potrebna znanja - tako teoretična kot praktična - iz športnih iger, individualnih športov, ter dodatno teoretična znanja iz anatomije, fiziologije, biomehanike, psihologije, metodike ... Vse skupaj je namreč potrebno za kompletno osebnost športnega pedagoga.«
Praktično ste se ukvarjali z atletiko, smučanjem, igrami. Kaj vam je bilo najbližje?
M. Lenartič: »Z omenjenimi prak-
tičnimi predmeti nisem imel nikoli težav, čeprav sem bil po višini med manjšimi; zato pa sem izkoristil druge kvalitete. Takrat sem igral v mladinski nogometni ekipi Drave, zato mi je bil blizu nogomet, opravili pa smo tudi npr. izpite za vaditelje smučanja, plavanja .. Ob tem smo že poučevali nižje letnike, kar je bila prav tako dobrodošla izkušnja.«
Športni pedagogi so bili zelo iskani
Po srednji šoli ste nadaljevali s šolanjem na fakulteti.
M. Lenartič: »Iz tega obdobja lahko povem zanimivost: dve leti sem prejemal štipendijo iz občine Ptuj in po končani srednji šoli sem dobil obisk iz OŠ Juršinci - prišel je ravnatelj, g. Kovačič. Povedal je, da rabijo športnega pedagoga in da prosi, da se kot štipendist občine vključim. Vljudno sem ga prosil, da kljub temu, da imam kot štipendist obveznost do občine, želim nadaljevati šolanje na Visoki šoli za telesno kulturo. Bil je zelo ljubezniv in mi je rekel, da bodo pač malo počakali. Tako sem se vključil na visoko šolo, vpisal sem prvo stopnjo. Na Ptuju je bil ta poklic zelo deficitaren, in ko se je kasneje pokazala potreba Šolskega centra za kovinsko stroko (v sedanji stavbi vrtca pod gradom) po učitelju telovadbe, sem začel poučevati na tej šoli. Dijaki so se radi vključevali v proces športne vzgoje in nisem imel nobenih težav z njimi. Leta 1973 smo dobili na zunanje igrišče asfaltno podlago, uporabljali pa smo tudi telovadnico ekonomske šole, to je sedanja šola s prilagojenim programom na Raičevi ulici. Kolektiv je bil dokaj mlad, dijaki pa so radi sprejemali naše pobude. Ustanovili smo tudi šolsko špor-
tno društvo, v okviru katerega smo se ukvarjali z igrami, šahom, namiznim tenisom, imeli smo planinski krožek. To so vse izvajali učitelji, jaz sem bil samo nekakšen koordinator. Pomembno je bilo tudi to, da smo se znali v zbornici postaviti za šport, tako da so naše pobude in rezultate cenili tudi drugi profesorji. Lepo je tudi to, da se še danes na ulici s tedanjimi dijaki in dijakinjami pozdravimo, čeprav so od tistih časov minila leta. Zanimivo je tudi to, da smo se takrat največ ukvarjali z rokometom; v tem športu so bili fantje še najbolj podkovani. Tudi največji uspeh z ekipo dijakov smo dosegli v tem športu: na prvenstvu srednjih šol smo ugnali tudi takratno skoraj popolno moštvo Slovana, kar je bilo izjemno presenečenje. Šele v finalu smo po izvajanju sedemmetrovk klonili proti Celjanom, za katere je takrat nastopil npr. Slavko Ivezič.«
Šolski šport vas je spremljal tudi kasneje, ko niste več poučevali telesne vzgoje.
M. Lenartič: »Leta 1987 sem se zaposlil v Zvezi telesnokulturnih organizacij (ZTKO) na mestu sekretarja za šolski šport in množičnost. Že takrat so delovali t. i. programi športa otrok in mladine, vendar smo te stvari potem še izboljšali. Prej se je z vsem ukvarjal sekretar Ivo Klarič, potem pa sem sam prevzel del njegovih nalog. Kasneje sem opravljal naloge vodja programov področnega centra Podravje, kjer je poudarek prav na programih športa otrok in mladine, združuje pa vrtce, šole v vseh triadah in srednjih šol.«
Ob tem delu ste delovali tudi v klubih.
M. Lenartič: »Če se lahko malo pohvalim: moja' generacija 1947 je v
mladinski konkurenci takrat v Dravi osvojila drugo mesto v slovenskem pokalnem nogometnem tekmovanju, v finalnem delu smo v Ljubljani na stadionu Šiška izgubili s trboveljskim Rudarjem 0:1. Edini gol za tekmece je dosegel Vili Ameršek, ki se ga bodo predvsem starejši ljubitelji nogometa spomnili po odličnih predstavah kasneje v dresu Olimpije. V finalni del se je uvrstil tudi Aluminij, ki je premagal Olimpijo 3:2 in osvojil naslov pokalnih prvakov, kar je velik rezultat. Mi takrat sploh nismo bili strokovno vodeni, nismo imeli niti trenerja; vodil nas je kar tehnični vodja Ivan Emeršič starejši. Takrat nismo imeli sredstev, da bi se v Ljubljano peljali s svojim avtobusom, ampak nas je zraven vzel kar Aluminij. Štucne' smo si prav tako sposodili pri NK Rogoznica. Ta mladinska ekipa je kasneje leta 1969 predstavljala srž ekipe, ki je osvojila 1. mesto v 2. conski ligi in se je ravno na 1900-letnico Ptuja uvrstila v 1. slovensko ligo.«
Tudi v amaterski reprezentanci Slovenije
To je bil eden največjih uspehov tedanje generacije.
M. Lenartič: »Še večji je bila osvojitev 3. mesta v slovenski ligi, potrebno pa je poudariti, da so bile lige v takratni Jugoslaviji drugače organizirane, kot so sedaj v Sloveniji. Najvišje je bila 1. zvezna liga s klubi velike četverke na čelu (Crvena zvezda, Partizan, Hajduk in Dinamo), nato 2. zvezna liga in nato amaterska slovenska liga. To je bi takrat naš domet. Veliko priznanje je bilo tudi to, da smo se leta 1973 štirje iz te ekipe Drave uvrstili v slovensko amatersko reprezentanco: Dušan Čeh, Vlado Plajnšek, Alojz Korenjak in moja malenkost.«
Postali ste tudi nogometni trener.
M. Lenartič: »Povedat je treba, da je to bilo obdobje t. i. Portoroških sklepov, kjer je politika od nogometne stroke zahtevala, da se slovenska liga »posloveni«. Prihajalo je namreč do tega, da je veliko igralcev prihajalo iz drugih jugoslovanskih republik in da so bili ti pri trenerjih bolj cenjeni od domačih. Dr. Branko Elsner, ki je bil oče' vseh strokovnih programov, je zapisal, naj se tisti perspektivni usmerijo v resni nogomet, ostali pa naj ostanejo popolni amaterji. Formirala se je slovenska liga z desetimi člani, v kateri ni bilo izpadanja, vendar so se pojavljale številne omejitve: v ekipi si lahko imel igralce do 24 let in tri do 27 let, starejši naj bi odšli v nižje amaterske lige. Sam sem takrat leta 1977 prevzel treniranje in sem imel zaradi teh sklepov seveda velike težave. V ekipo sem uvrstil Dušana Čeha, Dušana Hvalca in vratarja Simoniča, ostali so odpadli, čeprav smo imeli še več starejših kvalitetnih igralcev. Bilo je kar krvavo'. Ta ekipa je bila t. i. peta selekcija, šesto je predstavljala 2. liga, sedmo pa 1. zvezna liga, v katero so napredovali samo najboljši. Ti ukrepi niso bili najbolj posrečeni, dobro je bilo le to, da se je vzpostavila široka baza za delo z mladimi. Vsaka ekipa je namreč morala imeti številne strokovno vodene mlajše selekcije.«
Delovali ste tudi v inštruktorski službi.
M. Lenartič: »Ta omenjeni mladinski program je v devet medobčinskih zvez (MNZ) postavil inštruktorje, ki so imeli osnovno nalogo skrb za razvoj in pregled mladih nogometašev. Imeli smo pregled nad delom vseh selekcij v klubih, od Poljčan, Slovenske Bistrice, preko Aluminija in Drave, do Ormoža in Središča. Tudi iz teh manjših klubov se je našel kakšen reprezentant, npr. Denis Kolenc iz Središča, čeprav so nas včasih kritizirali, da delujemo v interesu večjih klubov. Sedaj je nadzor še boljši in lažji, saj najboljše mlade
, _ .. -v-
Foto: arhiv Marjana Lenartiča
Marjan Lenartič (drugi z leve) na atletskem tekmovanju leta 1966.
ekipe tekmujejo v organiziranih ligah, ki jih vodi NZS. Inštruktorske službe sedaj ne delujejo več, sedaj te naloge opravlja t. i. grassroots komisija, ki poleg tega skrbi za popularizacijo nogometa še za nekatere posebne ciljne skupine: mlajše, ljudi s posebnimi potrebami, brezdomce .«
Vodenje zavoda za šport - krona poklicne poti
Krona vaše poklicne poti je bila vodenje Zavoda za šport Ptuj v zadnjih dveh letih.
M. Lenartič: »Januarja 2008 sem dobil priložnost voditi Zavod za šport kot vršilec dolžnosti direktorja. Zavod je ustanovila MO Ptuj za potrebe športa, na začetku ga je uspešno organiziral mag. Stanko Glažar, ki je vzpostavil vse njegove osnovne funkcije in institucije. Sam sem se po najboljših močeh trudil nadaljevati s tem delom. Strategija športa je več ali manj nakazana, pravilniki o vrednotenju programa športa prav tako, poudarek pa je na športu mladih (v največji meri se skrbi za objekte in za zagotovitev strokovne vadbe). Članske selekcije so prav tako podprte s strani občine, a v drugačni obliki; šteje se, da se morajo le-te in individualni športniki uveljavljati preko marketinga in trga. To še sicer ni najbolj zaživelo, saj vemo, kako je z gospodarstvom. Kljub temu nekateri klubi in posamezniki dosegajo odlične rezultate, posegajo tudi v svetovni vrh. Posebej pa smo ponosni na olimpijko Nino Kolarič.
Naloge Zavoda za šport so seveda vezane tudi na upravljanje z objekti, kar je velik zalogaj, menim pa, da smo bili tudi pri tem uspešni. Tako je npr. ptujski atletski klub prejel priznanje za najboljšega organizatorja tekmovanj v preteklem letu, pri čemer imajo tudi delavci Zavoda pri tem določeno zaslugo. V Zavodu smo se vedno trudili, da bi na vseh objektih in za vse uporabnike enako kvalitetno pripravili vse potrebno. Seveda smo pri tem sodelovali z vsemi, tistimi, ki so sicer uporabljali športno dvorano Center, gimnazijsko dvorano in tudi novo dvorano Ljudski vrt.
Posebej smo bili veseli pohvale predsednika evropske nogometne zveze Michela Platinija, ki je bil gost Ptuja na uradni kvalifikacijski tekmi selekcij U-18 Slovenije in Norveške. Takrat je poudaril, da smo vzorno pripravili stadion, igrišče in vse ostalo, kar je potrebno za organizacijo takšne tekme.«
V kakšni »kondiciji« je po vaši oceni šport na Ptuju?
M. Lenartič: »Glede na gospodarsko situacijo lahko rečem, da ni na visokem nivoju, je pa na primernem. Kljub pomanjkanju sredstev s strani gospodarstva se klubi znajdejo, veliko je še vedno prostovoljnega dela . Za večje rezultate je pač potreben bolj profesionalen pristop, generalno gledano pa smo lahko s stanjem zadovoljni.«
Zadnji dan lanskega leta ste zaključili poklicno pot. Čemu se boste sedaj posvečali?
M. Lenartič: »Aktiven sem v športnem društvu Center, kjer se moja generacija druži že od '80 let naprej. Tam bom še naprej aktiven, podobno bo tudi v MNZ Ptuj, pa v Društvu nogometnih trenerjev .«
Jože Mohorič
Foto: arhiv Marjana Lenartiča
Ekipa Drave, ki se je v sezoni 1968/69 uvrstila v 1. slovensko ligo: stojijo: Musič (trener), Vuletič, Kolarič, Korenjak, Kostanjevec, Krajnc, Šajn, Kolar, Krnič, Kovač (tehnični vodja), Janko Fras (predsednik); čepijo: Zinrajh, Lenartič, Klarič, Bogdanovič, Emeršič, Teodorovič.
Tenis • Zoran Krajnc, predsednik TK Terme Ptuj
Palček med velikani na 7. mestu
Začetek leta je primeren čas za delanje bilanc preteklega leta in za zastavljanje ciljev v novem letu. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Teniškega kluba Terme Ptuj Zoranom Krajncem.
Kako bi ocenili sezono 2010?
Zoran Krajnc: »V tenisu v glavnem ocenjujemo poletno sezono, čeprav so naši tekmovalci aktivni tudi v zimski. Sezona je bila glede individualnih nastopov najuspešnejša v zgodovini našega kluba, saj so trije naši člani oblekli drese državne reprezentance, prav tako so bili trije naši trenerji spremljevalci naših reprezen-tantov na ekipnih evropskih prvenstvih. Sven Lah je nastopal v kategoriji U-12, na EP ga je spremljal trener Ino Ficko, Nina Potočnik je igrala v reprezentanci U-14, na EP sem jo spremljal jaz, Urh Krajnc Do-miter pa je bil član ekipe U-16, njegov trener- spremljevalec pa je bil Goran Djurdjevič.
Izpostavil bi še nekatere druge rezultate: v 2. ligi je ženska ekipa zasedla 3. mesto, moška ekipa je zmagala v 2B-ligi in nato tesno izgubila s favorizira-nim Slovanom za napredovanje v 1. ligo. Slednje ostaja naš cilj v sezoni 2011.«
Z nastopi moške članske vrste ste bili zelo zadovoljni.
Zoran Krajnc: »Fantje so po nekaj letih nastopanja v tej konkurenci dozoreli in se ne bojijo več nikogar. V tej ekipi je bil najmlajši tekmovalec Blaž Rola, ki sicer nastopa za Branik, vendar so fantje dojeli, da če je uspelo njemu, lahko tudi njim. Pomembna je komponenta samozavesti, ki je pri tenisu velikokrat odločilna.«
Kakšno je število članov v vaših vrstah i kako bi ocenili delo z mladimi?
Zoran Krajnc: »Šolo tenisa obiskuje približno 50 do 60 otrok in predstavlja prvi izbor za bodoče tekmovalce. Imamo okrog 30 aktivnih tekmovalcev, z mladimi pa se dela po principu selekcijskega procesa.«
Kakšno je stanje pri trenerskem kadru?
Zoran Krajnc: »Nazadnje se nam je pridružila Urška Jurič, ki se je vrnila iz študija, bivanja in dela v ZDA, sicer pa smo v klubu še Goran Djurdje-vič, Ino Ficko, Luka Hazdovac,
Foto: Črtomir Goznik
Zoran Krajnc: »Evidentno nam manjka pokriti objekt, v katerem bi bila igrišča s hitro podlago. To bi nam omogočalo nadaljevanje izobraževanja naših obstoječih tekmovalcev, hkrati pa bi v našo sredino lahko privabili igralce iz drugih krajev in držav. Interes je precejšen.«
kondicijski trener Bojan Skok in jaz.«
Kako ste leto zaključili v finančnem smislu?
Zoran Krajnc: »Ko govorimo o tekmovalnem delu smo vedno zelo veseli, če poslujemo s pozitivni ničlo; tako je bilo tudi v našem primeru. Vsak, ki dela v športu ve, da je tekmovalni pogon kot nekakšna vreča brez dna; zraven nabave opreme imamo v zimski sezoni precejšnji strošek najem dvoran izven okolice Ptuja, saj nam naš 'balon' ne zadostuje. Tako treniramo v Rogaški Slatini, Radencih, Mariboru, Gornji Radgoni ... Tu so še stroški potovanj na turnirje, bivanja v tujih krajih . Z igralci, ki dosegajo reprezentančni nivo, je potrebno igrati na močnejših turnirjih v tujini, na žalost je to v veliki meri strošek staršev in kluba.«
Kakšna je vloga Teniške zveze Slovenije pri turnirjih reprezentančnih kandidatov v tujini?
Zoran Krajnc: »TZS s svojim programom za stimuliranje vrhunskih dosežkov podpira kategorije U-12, U-14, U-16 in U-18, vendar le v najvišjih nivojih mednarodnih rezultatov. Tako npr. Nini in Svenu omogoči potovanja na dva ali tri turnirje na leto.«
Pred kratkim je v ptujski klub pristopila 13-letna Tamara Zidanšek, kar je zagotovo okrepilo konkurenco
na treningih.
Zoran Krajnc: »Tamara je Ninina vrstnica in na lestvici TZS U-14 zaseda 3. mesto (Nina Potočnik je druga, op. a.), vendar se vidi precejšna razlika: Nina je dovolj zgodaj začela z nabiranjem izkušenj na mednarodnem prizorišču. Veliko bo še potrebno storiti v tehničnem, taktičnem in mentalnem smislu.«
Nina Potočnik je na nek način prva violina tenisa mladih na Ptuju. Kakšen je njen program za to leto?
Zoran Krajnc: »V kategoriji do 14 leta starosti je njen domet zagotovo najboljših 15 v Evropi; tudi cilj je uvrstitev na evropski masters najboljših 16. V tej kategoriji bo nastopala izključno na turnirjih 1., najvišje kategorije, najprej že januarja v Franciji. Sledili bodo nastopi na evropskem ekipnem in posamičnem prvenstvu. Hkrati pa Nina že trka na vrata kategorije do 16 let, tudi tukaj se bo udeležila nekaterih turnirjev 2. kategorije. V primeru najboljših je možen tudi preskok v mladinsko kategorijo, na turnirje 5. ali 6. kategorije. Tu nam je veliko pomagal lanski turnir, ki smo ga organizirali na Ptuju, saj je tam osvojila 30 točk, kar je odlično izhodišče za to sezono. V tej kategoriji ne bo nobenega pritiska rezultatov, ampak se lahko popolnoma posvetimo napredku v igri v težjih okoliščinah.«
Foto: Črtomir Goznik
Moška članska ekipa TK Terme Ptuj je v sezoni 2010 osvojila 1. mesto v B skupini 2. državne lige.
Omenjeni turnir je bil prvi takšne vrste na Ptuju?
Zoran Krajnc: »Leto prej smo organizirali kvalifikacijski turnir ekipnega evropskega prvenstva (zmagovalci so bili Švedi), ta turnir 4. kategorije pa je bil prvi med posamezniki in dvojicami. Vendar vibracije, ki prihajajo iz Ljubljane niso najbolj ugodne, saj so organizacijo 'našega' turnirja že obljubili drugim klubom. Upam, da so odprta še kakšna vrata za vrnitev turnirja na Ptuj.«
Pred dnevi so na zaključni prireditvi TZS podelili priznanja najboljšim posameznikom in klubom. Zelo visoko, na 7. mesto, je bil uvrščen TK Terme Ptuj.
Zoran Krajnc: »Prireditev je bila 22. decembra v Kristalni dvorani rogaškega zdravilišča, tam pa smo prejeli priznanje za prvake 2. članske moške lige B, omenili so tudi vse državne naslove, ki so jih osvojili naši igralci in igralke. Zraven tega so bili razglašeni najboljši klubi v Sloveniji in prvič v zgodovini se je med najboljšimi, na 7. mestu, znašel naš klub. Glede na to, da spadamo med manjše sredine, je ta uspeh toliko večji in smo lahko nanj upravičeno ponosni.«
To je gotovo velika vzpodbuda za uresničitev načrtov, ki vam jih ne manjka tudi v letošnjem letu. Katere bi izpostavili?
Zoran Krajnc: »Sedaj že nekaj časa ponavljamo, da si želimo izboljšanje infrastrukture, predvsem pozimi. Nam evi-dentno manjka pokriti objekt, v katerem bi bila igrišča s hitro podlago. To bi nam omogočalo nadaljevanje izobraževanja naših obstoječih tekmovalcev, hkrati pa bi v našo sredino lahko privabili igralce iz drugih krajev in držav. Interes je precejšen.«
Sama po sebi se ponuja povezava s Termami in hotelom Primus.
Zoran Krajnc: »Optimalno bi zagotovo bilo, da se poišče lokacija na območju Term ali v bližini, vendar če bi se pojavila kakšna druga opcija, bi bilo to sprejemljivo tudi za nas.«
Potekajo že kakšni konkretni pogovori v tej smeri?
Zoran Krajnc: »Prvi pogovori so bili začeti že pred nekaj leti, potem so bili začasno ustavljeni. Sedaj smo tako znova na začetku takšnih pogovorov, ki bi lahko do naslednje jeseni pripeljali do možnosti za uresničitev takšnega projekta.«
Na koga apelirate v povezavi s tem?
Zoran Krajnc: »Zagotovo na širšo skupnost, na Mestno občino, oz. na lastnike zemljišč v okolici Term.«
Kakšni pa so tekmovalni cilji?
Zoran Krajnc: »Cilje imamo zelo eksaktno nastavljene: z obema članskima ekipama se želimo prebiti v 1. slovensko ligo, veliko možnosti za državni naslov pa imajo tudi tekmovalke v konkurenci U-14. Med posamezniki računamo na enega do dva državna naslova in na eno uvrstitev v državno reprezentanco; v sezoni 2012 bi naj bile te uvrstitve znova tri. Cilji so vezani tudi na veteranski tenis, ki je v lanski sezoni v našem klubu ponovno oživel.«
Jože Mohorič
Športni napovednik
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1.-6. mesta)
PARI 1. KROGA: Finea Maribor - Ptuj (sobota ob 17.00), Krka - Tempo Velenje, Kema Puconci - Sobota.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA (od 1.-6. mesta)
PARI 1. KROGA: Ptuj - Arrigoni (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika), Fuži-nar Interdiskont - Muta, Ljubljana - Logatec.
3. MOŠKA LIGA
PARI 9. KROGA: Vrhnika - Šternmatik Cirkovce, Preserje - Šternma-
tik.
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj
1.	LIGA
PARI 6. KROGA - NEDELJA ob 9.00: KMN Majolka - Poetovio Linde Plin; 9.40: ŠD Vitomarci - ŠD Rim; 10.20: Hobit Pub Apače - Mark 69 Agencija AS; 11.00: ŠD Juršinci - Mogg; 11.40: Bar Saš - Mitmau.
PARI 7. KROGA - NEDELJA ob 12.20: Mark 69 Agencija AS - ŠD Juršinci; 13.00: Mogg - ŠD Vitomarci.
2.	LIGA SKUPINA A
PARI 6. KROGA - NEDELJA ob 13.40: Apolon 11 - ŠD Kenguru; 14.20: ŠD Draženci - O Sole mio; 15.00: KMN Draženci - Club 13; 18.20: SGD in Slikopleskarstvo Goričan - ŠD Pobrežje. SKUPINA B
PARI 6. KROGA - NEDELJA ob 15.40: Super Team - ŠD Ptujska Gora; 16.20: NK Bistrica - Bar Gloria; 17.00: ŠD Polenšak - Klub ptujskih študentov; 17.40: ŠD As Evroavto - Sport klub M.
Zimska liga Ormož
Pari 8. kroga (sobota, 8. 1.): Furija - Flposor Arles IT (ob 13.00), SD Mladost Vičar - Transport Vičanci (13.40), B.U. Team - KOS (14.20), Bar Gaja Ivanjkovci - Portai Cvetkovci.net (15.00), Inox ograje Majcen - Akord Bar (15.40), Jerebič Črni Ribič - Bar Maček (16.20).
Pari 9. kroga (nedelja, 9. 1.): KOS - Jerebič Črni Ribič (9.30), Akord Bar - B.U. Team (10.10), Bar Maček - Bar Gaja Ivanjkovci (10.50), Furija - ŠD Mladost (11.30), Vičar Transport Vičanci - Inox ograje Majcen (12.10), Fiposor Aries IT - Portai Cvetkovci.net (12.50).
Košarka • Liga PARKL
1.	LIGA - 5. KROG: Vinag MCApro - KK Starše 1 (petek ob 20.15 v OŠ Starše)
2.	LIGA - SKUPINA A - 6. KROG: KMO Dornava - Črešnjevec (petek ob 18.50 v OŠ Dornava).
2. LIGA - SKUPINA B - 6. KROG: Adecco - Veterani (sobota ob 18.15 v OŠ Fram).
Danilo Klajnšek
Rokomet • Pričetek priprav Velike Nedelje, Gorišnice in Drave
V ponedeljek so priprave na drugi del prvenstva pričeli rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyl, Moškanjcev-Gorišnice, ptujske Drave. Prvenstvo se bo v 1. B slovenski rokometni ligi pričelo 5. februarja, takrat bodo rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyl gostili ekipo Alples Železniki. V 2. slovenski vzhodni ligi se bo prvenstvo nadaljevalo teden dni prej, 29. januarja. Ptujčani bodo gostili Brežice, rokometaši iz Gorišnice pa bodo gostovali pri ekipi Pomurja.
Danilo Klajnšek
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kateri od naštetih spletnih naslovov Centra aerobike Ptuj je pravilen:
a)	www.aerobika.net
b)	www.aerobika.com
c)	www.aerobika.org
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel mesečno kartico za 8 obiskov v Centru aerobike Ptuj (www.aerobika.net) v vrednosti 35 evrov. Izrezan kupon (ne fotokopiran) s pravilnim odgovorom pošljite do srede, 12. 1. 2011, na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Pravilni odgovor iz 103. številke Štajerskega tednika je bil pod črko a. - vaditelj zumbe v Centru aeribike Ptuj prihaja iz Tunizije. Nagrado prejme Janja Kogel, Placar 31, 2253 Destrnik. Čestitamo! Nagrado lahko izžrebanka prevzame v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj.
centeraerobike^v
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:
Slovensko-nemško povezovanje po nogometno
Pri Slovencih v 'obljubljeni nogometni deželi'
Začetki povezovanja v občini Hajdina s kraji v nemški pokrajini Baden Würtemberg segajo v leto 2006, ko je slovenski rojak Miran Rojko kot trener TSV Grünbuhl pripeljal za zaključek sezone svojo ekipo v rojstni Ptuj. Takrat se je tudi prvič formirala občinska ekipa klubov iz Hajdine, ki je tudi premagala nemške vrstnike in bila na nek način povod na naše prijateljsko povezovanje preko najbolj priljubljenega športa v Sloveniji in Nemčiji.
Sicer se ne moremo primerjati z 80-milijonsko državo, ki je v svetu nogometa dosegla prav vse, kar se osvojiti da, vendar je prenos izkušenj iz te nogometno gigantske države lahko nova metoda dela v Sloveniji. Na nek način so bili to začetki športno-turističnega druženja, ki v ptujski okolici s Termami Ptuj in odličnim nogometnim centrom v Kidričevem postaja izjemna pripravljalna baza za vrhunske ekipe iz vse Evrope. Prav ta mednarodna povezava je tudi bila povod, da smo na Hajdini sodelovali tudi že s ptujskim partnerskim mestom Burghausen, ki nas je obiskal v letu 2008 s svojo veteransko ekipo ter z ekipo angleških bankirjev iz Londona. Nekateri se z družinami z veseljem vračajo na Ptuj, ki jih s svojo okolico očara predvsem na kulturnem in kulinaričnem področju.
Povezuje nas tudi Bundesliga
V lanskem letu smo naše druženje s slovenskimi izseljenci, ki živijo v okolici Stuttgarta, natančneje v kraju Schorndorf, ki je med drugim tudi rojstno mesto znanega nemškega konstruktorja avtomobilov Dai-mlerja, še nadgradili. Slovenska nogometna pravljica nas je še bolj združila in od takrat se srečujemo pri nas v Sloveniji, pa tudi v Nemčiji. Nekatere od nas je povezala tudi nemška nogometna Bundesliga, v kateri si iz leta v leto služi kruh več Slovencev.
Predsednik društva Štefan Grabar je s svojimi člani izrazil željo, da se predstavniki NK Hajdina in ljubitelji Bundeslige srečamo na tradicionalni fol-kloriadi, ki je eden izmed glavnih členov povezovanja Slovencev, živečih v Nemčiji, ki je bila v tem letu v kraju Plochingen v bližini Stuttgarta. Vabilu smo se z veseljem odzvali in ga nad-
Foto: Matija Brodnjak
Na znameniti Säbener Strasse, kjer domuje sloviti FC Bayern, smo se srečali tudi z legendo nemškega nogometa, Karlom Heinzom Rummeniggejem (v sredini).
gradili še z določenimi nogometnimi ogledi, ki nam bodo pomagali pri razvoju vodenja kluba in nogometa na našem območju.
Konec septembra smo se odpravili na pot predstavniki NK Hajdina in nekateri simpatizerji našega kluba ter nemške Bun-deslige. Naš prvi postanek je bil München, bavarska prestolnica nogometa, ki se lahko pohvali s svojim orjakom FC Bayernom, ki v Nemčiji velja za klub, ki je največkrat osvojil prestižno lovoriko državnega prvaka.
Säbenerstrasse je ena izmed najbolj zvenečih svetovnih nogometnih ulic, kjer je pripravljalna baza in uprava kluba, ki je v preteklosti že bil delodajalec enega izmed najboljših slovenskih nogometašev, Braneta Oblaka. Razlog, da obiščemo ta klub, je bil sin Borisa Šibila, ki prihaja iz Apač na Dravskem polju in velja za enega izmed perspektivnih vratarjev v tem klubu. Oče Boris, ki si je pred leti na bavarskem ustvaril družino, pa nas je popeljal po tem čudovitem kompleksu, ki velja v svetu za enega izmed najmodernejših. Tukaj smo se srečali tudi z direktorjem kluba Karl-heinzom Rummeniggejem, s katerim smo se pogovarjali o trenutnem stanju kluba in seveda tudi o naši izbrani vrsti. Spomnil se je Boruta Semler-ja, nekdanjega nogometaša ptujske Drave, ki je obiskoval Bayernovo akademijo, beseda pa je tekla tudi o našem reprezentančnem vratarju Samirju Handanoviču, za katerega vlada v Bayernu veliko zanima-
nje. Ta nogometna institucija v Nemčiji je tudi ena izmed poslovno najmočnejših svetovnih zgodb o prodaji športnih artiklov in športnega marketinga. Obvezen ogled vitrin s pokali in obisk trgovine z navijaškimi pripomočki je prav tako sila zanimiv dogodek, tudi če nisi pripadnik tega kluba. Ideja, vredna posnemanja.
Sledil je še ogled drugega münchenskega kluba TSV 1860 München, kjer domujejo »levi iz Münchna«, ki si z FC Bayernom delijo znamenito Alianz Areno. Pripadniki levov menijo, da oni delujejo regionalno, večji brat FC Bayern pa globalno. Zanimivo, da je v premeru desetih kilometrov deluje še tretji klub, ki je pred leti bil tudi nekaj sezon v nemški prvi ligi. Spvgg Unterhaching je klub, v katerem Slovence izjemno cenijo, saj nam je prijazna maserka, v trenutku naštela naše legionarje, ki so v najboljših časih igrali za barve tega kluba. Doni Novak, Rajko Tavčar ter Goran Šukalo so jo naučili tudi nekaj naših besed in v trenutku smo imeli privilegij in dostop do vseh predelov malega, a izjemno všečnega stadiona, kjer izredno dobro delajo predvsem na področju mlajših selekcij.
Iz Kidričevega na Bavarsko
Ravno ta klub pa je delodajalec Štajerca Borisa Šibile ki je pred leti branil barve Aluminija in ga je nato življenjska pot popeljala na Bavarsko. Ustvaril
Foto: Matija Brodnjak
Utrinek iz 24. slovenske Folklorijade v Plochingenu, kjer se je zbrala pisana ptujska druščina.
si je družino, z ženo Brigito ter sinoma Nikom in Davidom, s katerima redno prihaja na nogometne zelenice. Starejši sin brani barve mlajše selekcije FC Bayerna, mlajši pa začenja svojo nogometno pot ravno v Unter-hachingu. Boris je trener vratarjev pri selekciji U8 in je v klubu zelo spoštovan. Starši, sodelavci in prijatelji so z izbranimi besedami govorili o njegovem delu z mladimi vratarji. Ravno nemška vratarska šola velja v svetu za eno izmed najboljših. Sam se je izpopolnjeval pri legendah nemškega nogometa, kot so Andreas Kopke, Oliver Kahn in Sepp Meier. V prihodnosti pa bi bilo sijajno, če bi lahko svoje znanje prenesel tudi na slovenske vrstnike s kakšnim vratarskim nogometnim kampom na ptujskem koncu.
Zelo družinsko načrtovan klub je kraj, kjer se vsakodnevno zbere ogromno ljudi in opazujejo svoje bodoče zvezdnike, ki bodo čez leta krojili vrh nogometnih nemških zelenic. Primerjali smo naše starše, ki vozijo otroke v šolo nogometa Golgeter, in videli smo, da smo na pravi poti.
Prav prisrčno pa je bilo srečanje v znamenitem bavarskem pivskem vrtu z vodjo kluba Manfredom Schwablom, ki si je kot dolgoletni Bayernov igralec ustvaril izjemen status v tem delu Nemčije. Spet smo naleteli na odličnega poznavalca Slovenije, saj ga poslovne poti pogosto zanesejo v naše konce. V klubu so zelo ponosni na svoje vodstvene delavce, trener kluba pa je znameniti Klaus Augenthaler, član zlate nemške generacije iz leta 1990. Tradicija in spoštovanje do minulega dela sta v Nemčiji izjemna. To so vrednote, ki jih sam v Sloveniji zelo pogrešam. Nemci so s svojo filozofijo, da je domačin izrednega pomena, dosegli tudi v nogometu, da se njihova liga in reprezentanca vračata na pota stare slave. Predvsem pa je delo s svojimi mladimi selekcijami prioriteta, s katero se ponovno vračajo v vrh svetovnega nogometa. Raje kot za nakupe dragih zvezdnikov so se osredotočili na vlaganja v nogometne akademije, ki že »valijo« nesporno svetovno kvaliteto.
Naša pot nas je vodila končno do Schorndorfa, kjer nas je sprejela družina Grabar in nam pokazala celotno mesto, katerega center je pravcati tu-
ristični biser. Urejenost starega dela mesta nam je ponovno dokazala, kako malo je potrebno, da lahko mestno jedro zaživi, da se ljudje in turisti v njem enkratno počutijo. Ob Štefanu nas je pričakala njegova žena Simone ter mala Lea in Luka, ki sta takoj prinesla uokvirjeno sliko slovenske nogometne reprezentance s podpisi, na katero sta zelo ponosna. Prav lepo je v Nemčiji slišati Lukove besede, da je zanj najboljši svetovni igralec Valter Birsa.
Naslednji dan smo si ogledali tudi muzej Daimler Benz, ki slovi kot ena izmed najbolj obiskanih turističnih točk v Nemčiji ter bundesligaško srečanje med Vfb Stuttgart in Bayer 04 Leverkusen. Izjemno zanimivo srečanje smo spremljali klub temu, da so naše klubske barve bile zastopane na drugih nemških stadionih. Doživeti srečanje Bundeslige je edinstven dogodek, ki si ga je enostavno treba ogledati ob izletu v Nemčijo. Polni stadioni, razburljiva srečanja, varnost, navijanje in udobje so dokaz, da je nemška liga najboljše organizirana liga na svetu. Sam sem si že ogledal kar nekaj izjemnih športnih
Foto: Matija Brodnjak
Tiener vratarjev Boris Šibila iz Apač na stadionu v Unterha-chingu, ki pogosto sodeluje tudi z legendarnim Andreasom Köpkejem.
nogometa, več se bodo vračali tudi v Slovenijo. Ogledi tekem reprezentance Slovenije so za naše rojake prej pravilo kot izjema in nič ni nenavadnega, če se na tekmo v Maribor pripelje petčlanska delegacija iz Stut-tgarta. Potem pa naj še nekdo reče, da Slovenci nismo nogometna nacija!
Zadnja postojanka je bil ponovno slovensko obarvan Fürth v neposredni bližini Nürnberga, kjer si nogometni kruh služi naš občan Matjaž Rozman iz Gerečje vasi, ki brani barve drugoligaša Gre-utherja iz Fürtha. Trenutno prvouvrščena ekipa druge lige ima v svoji sredini še en »biser« s slovenskimi koreninami. Kevin Kampl, sin Slovencev, sicer iz Solingena, se je nogometno
Foto: Matija Brodnjak
Slovenska soigralca pri nemškem drugoligašu Greuther Furthu Matjaž Rozman in Kevin Kampl na stadionu v Furthu, ki se nahaja v neposredni bližini Nurnberga.
dogodkov po svetu, vendar srce in želja me vedno znova poneseta v to deželo.
S Slovenci na Folkloriadi
Našo nogometno pot smo začrtali tako, da smo jo nadgradili s srečanjem s Slovenci na Folkloriadi, kar je našemu druženju dalo še večji pomen. Franc Summer s svojo ekipo, društvo Triglav, ki je pred kratkim praznovalo svojo 40-letni-co, in člani ostalih slovenskih društev iz Berlina, Munchna, Essna ... so pripravili pravi slovenski večer. Nova poznanstva so nas še bolj povezala in slovenska beseda je tekla pozno v noč. Družine Maroh, Šibila, Rojko, Grabar, Tomec, Vudler ., neumorna slovenska aktivistka Gabriela Žagar in vsi ostali so razlog, da se bomo še vračali v te slovensko nemške kraje. V naslednjem letu pa bomo na Ptuju organizirali povratno srečanje, da se ponovno družimo in poveselimo, saj le na tak pristen način bo slovenska beseda še dolgo prisotna na nemških tleh.
Zadnji dan naše nogometno obarvane odisejade se je začel pri družini Rojko, kjer se je ata Miran že pripravljal na nov nogometni izziv, ki ga ima kot trener pred sabo. Žena Anita, Teja in Bastian pa očetu stojijo ob strani, ker vedo, da več kot bo
izobrazil v Leverkusnu, sedaj pa pridno trka na vrata prvega moštva. Fant, o katerem bomo v prihodnosti še slišali, je tudi slovenski reprezentant U 18.
Razlog, zaradi katerega smo pot malo podaljšali, je bil predvsem Matjaž, ki slabo leto dni živi v idiličnem kraju, kjer se je odlično znašel v novi sredini. Njegovo znanje nemškega jezika je že na zavidljivem nivoju, manjka mu le še kanček sreče, da se prebije v prvo enaj-sterico. Matjaž, ki je s svojimi vratarskimi sposobnostmi in vragolijami začel svojo pot v rojstni Gerečji vasi, nadaljeval pri kidričevskem Aluminiju in ljubljanskem Interblocku, pa ni prvi slovenski nogometaš, ki je igral za zeleno-bele »deteljice«, kot jih navijači ljubkovalno poimenujejo. Borut Mavrič, bivši reprezentančni vratar, si je v tem klubu ustvaril status častnega člana, ki je s svojimi vrhunskimi predstavami spravljal ob pamet nasprotnikove napadalce.
Nemčija je za nekatere nogometaše obljubljena dežela, za našo ekipo pa je bila enkratna priložnost, da smo si ogledali zakulisje priznanih nogometnih naslovov in navezovanje novih prijateljstev, ki jih bomo tkali v naši prihodnosti. Prepričan sem, da je pred nami še veliko podobnih pristnih partnerskih povezovanj med Slovenijo in slovensko Nemčijo.
Matija Brodnjak
Kuharski nasveti
Jogurt
Jogurt je mlečni proizvod, ki nastane z bakterijsko fermentacijo mleka. Vsebuje veliko mlečnih beljakovin (proteinov), kalcija, vitamina B6 (posebno riboflavina) in vitamina B12. Je najbolj znan in priljubljen produkt fermenti-ranih mlečnih proizvodov. Jogurt proizvajajo in uživajo skoraj povsod po svetu.
Obstajajo dokazi, da naj bi prve mlečne izdelke za hrano pripravljali že pred vsaj 4.500 leti. Prvi jogurti so verjetno nastali s spontano fermentaci-jo divjih bakterij. Najstarejše zapise o jogurtu pripisujejo Pliniju starejšemu, ki je zabeležil, da znajo nekatera nomadska plemena »zgostiti mleko v všečno kislo snov«. Kako nastane jogurt
Jogurt izdelujejo s pomočjo izbranih mlečnokislinskih bakterij v procesu fermenta-cije mleka, kjer se del laktoze spremeni v mlečno kislino. Fermentacijo mleka sprožijo s pomočjo različnih začetnih kultur. Na podoben način pridobivajo tudi kislo mleko, kefir in ostale fermentirane izdelke.
Jogurte ločimo glede na različne kriterije:
-	glede na gostoto: čvrsti jogurt, tekoči jogurt, drink jogurt (kot tekoč napitek - na primer turški ajran), zamrznjen jogurt, koncentriran jogurt;
-	glede na vrsto mleka, iz katerega so izdelani: kravji, kozji, ovčji ... ;
-	glede na vsebnost maščobe: polnomastni, lahki;
-	glede na dodane okuse: navadni, sadni, kavni, vanilijev ...
Ljudje, ki ne prenašajo mlečnega sladkorja (laktoze), lahko uživajo jogurt, ker se laktoza v procesu fermentacije spremeni v mlečno kislino.
Recepti za jedi iz jogurta
Jogurtov solatni preliv
Sestavine: 2 dl tekočega jogurta, 1/2 limone, sol, poprova mešanica
Pol limone naribamo, potem pa ožamemo. V skodelici gladko razmešamo jogurt, naribano limonino lupinico in limonin sok, sol ter sveže pripravljeno poprovo mešanico. Ta preliv uporabimo na primer za pi-ščančjo solato, za katero uporabimo: 2 kosa piščančjih prsi, 300 g zelenih belušev, 120 g šampinjonov, 1 manjšo glavo ledenke, 1 jabolko, 1/2 limone, 4 jajca, sol, črni poper v zrnu, 1 šopek peteršilja.
Meso položimo v posodo, dodamo malo vode in nekaj zrn črnega popra, pristavimo, pokrijemo in dušimo do mehkega. Blago soljeno vodo okisamo z malo limoninega soka in zavremo. V kropu kuhamo narezane beluše 5 do 8 minut, jih odce-dimo in za minuto namočimo v ledeno mrzlo vodo. Odcedimo. Ohlajeno meso narežemo na manjše koščke ali natrgamo na tanke rezine. Trdo kuhana jajca olupimo in narežemo na kocke. Jabolko razkosamo na četrtine, olupimo in razpečkamo. Poka-pljamo ga z limoninim sokom in narežemo na kocke. Šampi-njone očistimo, pokapljamo z limoninim sokom in narežemo na lističe. V veliko solatno skledo damo narezano perutnino, beluše, nakockana jabolka in jajca ter narezane šampinjone. Prelijemo z jogurtovim solatnim prelivom, premešamo, pokrijemo in za 30 minut potisnemo v hladilnik. Ledenko očistimo ter temeljito operemo in odcedimo. Narežemo jo na trakove in vmešamo v marinirano solato. Potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Špinačno-jogurtova juha
Sestavine: 500 g mlade špi-nače, 1 čebula, sok 1 1/2 limo-
Očitno je, da gre za alergijo. Gospa sprašuje o najcenejši metodi diagnostike vzroka alergije, saj je slišala, da gre v takih primerih za zelo drage preiskave. Podobno sprašuje tudi lastnik nemškega ovčarja iz okolice Ptuja, ki mu je veterinar v Mariboru ponudil odvzem kri in laboratorijsko ugotavljanje vrste alergenov v tujini, kar pa je, kot piše, zelo drago. Zanima ga, ali je možno po cenejši poti priti do ustreznih rezultatov.
V uporabi je več različnih metod ugotavljanja vzrokov
Biskvitki iz jogurtovega testa
ne, 500 g jogurta, 100 g masla, 1,25 dl piščančje osnove, 3 rumenjaki, 2 žlici moke, sol, beli poper v zrnu, 1 žlica sladke mlete rdeče paprike.
Špinačo blanširamo v piščan-čji osnovi toliko, da se sesede. S penovko jo poberemo iz posode, odcedimo, ožamemo in drobno sesekljamo. V loncu razpustimo polovico masla, na katerem posteklenimo narezano čebulo. Dodamo sesekljano špinačo, prilijemo vročo osnovo, začinimo s soljo in pokrito počasi kuhamo 15 minut. V skledi gladko razmešamo jogurt, moko, rumenjake in limonin sok. Zmes skozi gosto žič-nato cedilo pretlačimo v juho. Dobro premešamo, potem pa pokrito počasi kuhamo še 10 minut. Juho nazadnje začinimo s sveže mletim belim poprom. V ponvi razpustimo ostalo maslo in ga potresemo z mleto papriko. Premešamo in odstavimo. Juho prelijemo v segrete krožnike in pokapljamo s papri-kinim maslom.
Jogurtova juha z mletim mesom
Sestavine: 25 dag mletega mesa, 1 manjša čebula, sol, poper, 4 dl jogurta, 1 žlica moke, 1 jušna kocka, 6 dl vode, 2 žlici riža, 2 žlici graha, 10 dag listov špinače, 1 žlica peteršilja, 1 žlička narezanega kopra, 2 mladi čebuli.
V posodi zmešamo meso, sesekljano čebulo, sol in poper. Mešamo tako dolgo, da se jed
zgosti. Iz nje oblikujemo kot oreh velike kroglice. Jogurt vlijemo v večjo posodo, mešamo z metlico, dodamo moko in vodo. Juho vlijemo v posodo, dodamo jušno kocko in zavremo, vmes večkrat premešamo. Nato dodamo mesne kroglice in riž, spet premešamo, tokrat s kuhalnico Dodamo grah in na trakove narezano špinačo ter kuhamo še 10 minut. Preden postrežemo, dodamo mlado sesekljano čebulo, sesekljan peteršilj in na drobno narezan koper.
Jogurtov biskvit
(lahko spečete tudi biskvitke - mafine)
Sestavine: 2 lončka jogurta, 4 jajca, 2 lončka sladkorja (lahko tudi polovico manj!), 1 lonček olja (lahko tudi malo manj), 4 vanilijini sladkorji, 1 pecilni prašek, 4 lončki moke.
Moki dodajte pecilni prašek in presejte. Zmešajte jajca in sladkor, počasi dodajajte olje, jogurt in moko. Vse skupaj narahlo zmešajte ter vlijte v poma-ščen pekač ali pekač za biskvit-ke. Pecite 45 minut pri 180 °C (biskvitki 25 do 30 minut; ko robovi rahlo porjavijo in malce odstopijo, je pečeno). Recept je za približno 30 biskvitkov. V testo lahko dodamo različno zmrznjeno sadje, oreščke, rozine, koščke čokolade ... Če ste pekli v pravokotnem pekaču, pečeno pecivo narežete na poljubne koščke.
Zbrala: Alenka Šmigoc
Tačke in repki
Alergije - draga diagnostika, rezultatov pa ni
Bralka s Ptuja je lastnica psička pasme maltežan in sprašuje, kakšne so metode oziroma načini ugotavljanja vzrokov za pogoste alergije pri njenem kužku. Kužek občasno dobi mehkejšo blato, tudi pobruha se, hkrati ga prične srbeti tudi koža in se praska. Praskanje se potem vsakodnevno stopnjuje, tako da je kužek cel dan nemiren in tudi ponoči ga lastniki slišijo, kako se praska.
alergij pri živalih. To so najrazličnejši kožni testi, pri katerih se alergen vbrizga pod kožo in se glede na reakcijo, ki se pojavi na mestu vbrizganega alergena, ugotavlja stopnja in intenzivnost alergične reakcije. Zelo neprijetno pri tej metodi je, da je treba žival pobriti, in to na hrbtu, saj se ne sme li-zati po mestu, kjer je vbrizgan alergen. Metoda pogosto ne prinaša želenih rezultatov. Veliko boljša je metoda z odvzemom krvi živali, kjer se v krvi iščejo protitelesa proti najrazličnejšim alergenom. Kri za omenjeno preiskavo se pošilja
v tujino in cenovno predstavlja kar precejšen strošek. Rezultati so po navadi zelo uporabni pri preprečevanju alergij v prihodnje, le količina pozitivnih reaktorjev je pogosto tako visoka, da se jim je v praksi nemogoče povsem izogniti. Kot primer naj navedem, da so psi in tudi muci lahko alergični na lastnikov prhljaj in podobno. Alergije so pri malih živalih eno od najpogostejših bolezenskih stanj. Gre za zelo kompleksen odziv imunskega sistema prizadete živali na določen alergen ali celo vrsto različnih alergenov in temu je treba tudi prilagoditi zdravljenje živali. Alergijski testi so samo ena od metod pri zdravljenju alergije. Alergija na hrano je npr. ena od najpogostejših alergij pri živalih. Tu lahko lastniki ogromno postorijo sami, če upoštevajo nasvete veterinarja in s tako
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
imenovano eliminacijsko dieto sami ugotovijo, na kaj je žival alergična. Z doslednostjo lahko zelo hitro ugotovijo, katera hrana ne ustreza njihovemu ljubljenčku in tako prihranijo marsikateri evro od preiskav in zdravljenja živali.
Pri zdravljenju alergij pri malih živalih je zelo pomembno sodelovanje med lastnikom živali in lečečim veterinarjem, ki mora biti izkušen dermatolog in internist. Treba se je držati dogovorjenega načrta zdravljenja in uspeh ne bo izostal. Investicija v alergološke teste nikakor ni garancija, da bo po pridobitvi rezultatov vse v redu, saj so, kot sem že omenil, alergije kompleksen problem in zahtevajo tudi takšen pristop, lastnika živali in veterinarja.
Emil Senčar, dr.vet.med.
Kmetijska svetovalna služba
Pozor v januarju!
15. JANUAR - zadnji dan za prenos plačilnih pravic
Kmetje lahko do 15. 1. 2011 prenesejo plačilne pravice z zemljiščem ali brez med nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v RS.
Možne so naslednje vrste prenosa plačilnih pravic:
-	trajni prenos - prodaja plačilnih pravic brez zemljišča
Plačilne pravice se prodajo ali prenesejo drugemu kmetijskemu
gospodarstvu.
-	trajni prenos - prodaja plačilnih pravic z zemljiščem
Plačilne pravice z zemljiščem se prodajo ali prenesejo drugemu kmetijskemu gospodarstvu. Ob prenosu plačilnih pravic z zemljiščem morajo kmetijska gospodarstva skupaj s plačilno pravico prenesti najmanj sorazmerno število upravičenih hektarjev zemljišč.
-	začasni prenos - zakup plačilnih pravic z zemljiščem
Zakup plačilnih pravic je možen samo z zemljiščem, pri čemer mora
zakupodajalec prenesti na zakupojemalca sorazmerno število upravičenih hektarjev zemljišč. Zemljišča in plačilne pravice se z zakupom prenesejo za enako obdobje. Po zaključku sklenjene pogodbe se plačilne pravice prenesejo nazaj na zakupodajalca.
-	trajni prenos - dedovanje
Plačilne pravice se trajno prenesejo na drugo kmetijsko gospodarstvo. Vlagatelj pridobi plačilne pravice na osnovi dedovanja in mora k vlogi za prenos predložiti tudi sklep o dedovanju ali druge dokumente iz katerih je razvidno, da so bile plačilne pravice podedovane.
-	odstop plačilnih pravic
Nosilci plačilnih pravic pa lahko svoje plačilne pravice iz kakršnihkoli razlogov odstopijo v korist nacionalne rezerve. Odstop plačilnih pravic je možen kadarkoli med letom. Plačilne pravice, ki niso izkoriščene v vsaj enem izmed dveh zaporednih let, se izdvojijo v nacionalno rezervo. Za izkoriščenost se šteje, če se zanjo odobri izplačilo.
Za prenos plačilnih pravic morajo upravičenci uporabiti obrazce, ki so dostopni na spletnih straneh Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (http://www.arsktrp.gov.si) in na izpostavah kmetijske svetovalne službe. Obrazcem so priložena tudi navodila za lažje izpolnjevanje.
Prav tako si lahko vsak nosilec na spletni strani ARSKTRP v registru plačilnih pravic z vpisom KMG-MID-številke ogleda podatke o stanju plačilnih pravic za svoje kmetijsko gospodarstvo.
Vlagatelji morajo biti zelo pozorni pri izbiri obrazca glede na vrsto prenosa plačilnih pravic.
Natančno izpolnjene obrazce pa morajo poslati do 15. 1. 2011 na ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana.
31. JANUAR - rok za oddajo zahtevkov za posebno premijo za bike in vole ter dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za tretje obdobje
Kmetje lahko v času od 3. 1. 2011 do 31. 1. 2011 vložijo zahtevke za posebne premije za bike in vole, ki so bili zaklani v obdobju od 1. 10. 2010 do 31. 12. 2010, ter dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za krave, ki so telile v obdobju od 1. 8. 2010 do 10. 12. 2010.
Zahtevki se tudi v letošnjem letu oddajajo v elektronski obliki pri svojem svetovalcu, razen zahtevkov za posebno premijo za bike in vole, ki so bili odpremljeni v drugo državo članico EU.
10. JANUAR - pričetek tečaja za poklicni standard »predelo-valec/predelovalka mesa
17. JANUAR - pričetek tečaja za poklicni standard »živinorejec, živinorejka
V	januarju organiziramo dve izobraževanji za pridobitev poklicnih kvalifikacij, in sicer živinoreje-živinorejka in predelovalec, predeloval-ka mesa. Zainteresirane kmetije pozivamo za prijavo na izobraževanje, posebej mlade prevzemnike, ki jim poklicna kvalifikacija služi kot potrebna referenca pri prevzemu kmetije. Oba tečaja se bosta odvijala v dvorani Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj v primeru dovolj velikega števila prijavljenih.
31. 12. 2010 je bil objavljen razpis za investicije za rastlinsko proizvodnjo. Podrobno predstavitev razpisa bomo predstavili v naslednji številki.
V	drugi polovici januarja bo objavljen razpis za sodelovanje na 22. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2011.
Kmetijska svetovalna služba Ptuj Bernarda Trafela, ing. kmet.
Foto: ASV
Foto: ES
Krvodajalci
15. november - Matjaž Feguš, Stanka Vraza, Cerovec; Grega Zadravec, Lača-ves 12, Kog; Kristijan Dogša, Pavlovci 6 b; Robert Potočnik, Pavlovci 10 h; Boris Čuš, Hlaponci 5; Monika Klobasa, Žiten-ce 34, Jurovski dol; Emil Kvar, Dolga lesa 28, Miklavž pri Ormožu; Gregor Muršec, Jurovska 33; Marko Klobasa, Selnica ob Muri 46 a; Doris Kristl, Cankova 72 b; Mitja Fideršek, Tržec 34; Ivan Auer, Pobrežje 151 a; Marija Kojc, Zg. Pristava 52; Aleš Oprešnik, Sp. Žerjavci 39; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; Stanko Vinko, Spuhlja 2; Adrijana Rošker, Vranji Vrh 34, Sladki Vrh; Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Marko Caf, Kaniža 14 d, Šentilj; Primož Dajčman, Panonska 6, Maribor; Ivan Dre-venšek, Kraigherjeva ul. 26, Kidričevo; Mojca Kmetec, Jurovci 24; Stojan Vinkler, Dežno pri Podlehniku; Ivo Belec, Čakova 4 b, Sveti Jurij; Damjan Vajnhandl, Spodnja Velka 5, Zgornja Velka; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Andrejka Plohl, Mestni trg 3, Ptuj; Aleš Lukman, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi; Milan Škraban, Bodon-ci 20 a, Bodonci; Vinko Kokol, Dornava 1 a; Marjan Vrtič, Gajevci 11 a; Damjan Bračič, Zabovci 15 a; Tomaž Žirovnik, Mestni Vrh 66 d; Boštjan Bedenik, Breg 30, Majšperk; Tomaž Munda, Kolodvorska cesta 2, Ormož; Alojz Kikl, Skorba 6; Marijan Milinovic, Cirkovce 49 a; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Franc Brodnjak, Skorba 55 a; Boštjan Kokot, Hrastovec 4 b, Zavrč; Alojz Horvat, Juršinci 19 a; Lidija Štelcl, Zasadi 2, Križevci pri Ljutomeru; Roman Fras, Trnovska vas 30; Jožef Ko-kot, Mezgovci ob Pesnici 6; Robert Ovčar, Cankarjeva 9, Ptuj; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Denis Brumen, Sakušak 26.
18. november - Darinka Predikaka, Podlože 60 a; Gregor Ljubič, Pacinje 27 a; Marjan Grabar, Podvinci 100; Boštjan Zu-panič, Hajdoše 10; Leon Kaučevič, Apače 177 a; Andreja Mihelač, Sagadinova 11; Marko Viher, Gradišče 9, Sveti Tomaž; Roman Korent, Črmlja 12; Jožef Šentak, Stogovci 53; Vladimir Krničar, Obrež 105 a; Andreja Graifoner, Rimska ploščad 3, Ptuj; Jožef Pernek, Velika Varnica 18; Marjana Peteršič, Dornava 76 a; Klavdija Selko, Ulica 25. maja 5, Ptuj; Damir Pja-nic, Kraigherjeva 18, Ptuj; Jožefa Kuko-vec, Placar 7 a; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Marjan Korpar, Mezgovci 53 a; Franc Herga, Dornava 129; Bojan Vidovič, Bari-slovci 11 a; Jožef Florjanič, Dornava 131 b; Mitja Anžel, Strmec 3, Destrnik; Rok Stater, Slomškova 24; Antonija Korent, Črmlja 12; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1 a; Anton Topolovec, Mariborska 39, Ptuj; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Marija Šterbal, Kukava 44; Primož Kikl, Šalovci 3; Jožef Rubin, Betnavska c. 16, Maribor; Roman Horvat, Rucmanci 9 a, Sveti Tomaž; Marija Kolednik, Pacinje 5 a; Ana Verlak, Muretinci 54; Dušan Cizerl, Drav-ci 7; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Janez Malinger, Skorba 27 c.
22. november - Roman Štih, Lukavci 43; Simon Tomažič, Dolga lesa 10, Ormož; Branko Horvat, Ulica Heroja Lacka 9, Lenart v Slovenskih goricah; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Marija Kolbl, Žabjak 45; Edvard Cvetko, Polenšak 19; Pia Štru-cl, Ptujska Gora 61; Jernej Šal, Videm pri Ptuju 48; Tomaž Klaneček, Strelci 14 a, Markovci; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Biserka Lubej, Trniče 43, Prepolje; Jožef Planinc, Ptujska Gora 87; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Borut Kristovič, Markovci 8; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56 c; Marjetka Ledinek, Mladinska 5, Kidričevo; Davorin Lubej, Trniče 43; Nina Očkerl, Videm 31; Aleksandra Petek, Polenšak 15 b; Bojan Ornik, Grajena 58 a; Janez Muršec, Zgornja Hajdina 48; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Jožef Kmetec, Osojnikova c. 21, Ptuj; Branko Selinšek, Majšperk 38; Marinka Krajnc, Videm pri Ptuju 12 b; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Franc Kokot, Tibolci 39; Radko Kovačič, Žabjak 11 a; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202 a; Marjan Vrtič, Rimska ploščad 2, Ptuj; Zoran Malovič, Mestni Vrh 17 a; Štefan Petrovič, Strajna 45; Roman Šoštarič, Kukava 7; Riko Lipovšek, Ob Dravi 5, Ptuj; Franc Lah, Gomilšakova 12, Ptuj; Aleš Meško, Hranjigovci 17; Simon Tovornik, Kvedrova 4, Ptuj; Dejan Kelenc, Zamu-šani 54; Avguštin Ros, Planjsko 7; Martin Leskovar, Žabjak 7; Slavko Perko, Juršinci 76; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Janez Vogrinec, Pobrežje 140; Aleš Krušič, Bistriška c. 60, Zgornje Poljčane; Janko Zadravec, Vičanci 7 a; Dragica Šori, Sp. Velovlek 41; Martin Stojnšek, Kupčinji Vrh 36; Aleš Bedenik, Doklece 7 a; Danica Horvat, Dravci 10, Videm.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Odvisnost
Vprašanje: Kako naj se rešim odvisnosti?
Odgovor: Odvisnost je v osnovi posledica pomanjkanja ljubezni. Pri tem je možnih več dejavnikov, možno je, da ima človek premalo rad samega sebe ali pa si želi pozornosti drugih ljudi. Sleherni posameznik v prelomnih trenutkih odreagira drugače. Odvisnost je močno vezana tudi na slabo samopodobo. Šibkosti človek od nekdaj prekriva in ignorira. Vendarle je življenje v samem bistvu sestavljeno iz slabih in dobrih priložnosti. Skozi omenjeno prejme vsak posameznik tisto, kar mu je ključno na osebni in duhovni ravni. Odvisnost je tudi začarani krog, ki ima enako točko vhoda in izhoda. Torej mora človek narediti prerez in se odločiti, kaj je tisto, kar je pomembno in kaj ne. Prioritete so sestavni del življenja in nujno je, da se vsak posameznik odloči, kaj mu je pomembno. Narediti je treba urnik in si postaviti osebne meje in pravila igre. Potem se jih je treba držati in slaba navede opustiti. Vedno je treba najti tudi vzrok, zakaj se vam dogaja določena odvisnost in se potruditi in uvesti spremembe. Zanimivo
je, da ključno vlogo v življenju igra tudi močna in trdna volja. Modrost je tista, ki vodi iz teme in pokaže tudi pravo pot. Razpotja usode so zelo različna in vsak posameznik ima mnogo preizkušenj. Seveda je ključna tudi vera in zaupanje. In ko se človek znajde v neki skrajnosti, je zelo modro, da naredi načrt in se odloči, kako bo spremenil tisto, kar mu ni všeč. Omejitve, ki jih doživlja vsak na preljubi Zemlji, so z razlogom in skozi omenjeno človek napreduje v tistem, kar je njegova osebna legenda. Vsakega pač ne more imeti in ravno zaradi tega se mora odločiti, kam in zakaj bo vlagal energijo. Ljudje, ki prihajajo v življenje posameznika, imajo svoje razloge - včasih na zavedni in največkrat nezavedni ravni. So kot ogledalo, ki se zrcali in pogovori prinesejo paleto uporabnih rešitev. Pomembno je, da se pogovorite o
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
tistem, kar vas boli in tako rečete bobu bob. Življenje je lahko tudi igra in tako se vedno najde prava pot in moč za nadaljevanje. Ne pozabite se imeti radi in zaupati v moč ljubezni. In veselite drobnih reči!
Šifra: Pomembna odločitev
Vprašanje: Ali je fant, na katerega vedno mislim, vreden, da mu dam še eno priložnost. Bom doživela srečo v ljubezni? Ali si ta oseba želi, da je ljubljena in bi znala vračati ljubezen?
Odgovor: Iz astrološke karte trenutka vprašanja je razbrati, da ste v lastnem bistvu razdvojeni in dvomite vase in v svoje sposobnosti. Vsekakor ste ujeti med moč misli in razumom. Kajti srce vam govori eno in zdrava pamet drugo. Življenje vedno prinese tudi mnogo pozitivnosti in počasi bo čas, da naredite prerez in ugotovite, zakaj ste lahko ponosni. Narediti morate tudi prerez in ugotoviti, kaj je ljubezen in kako je imeti pravilen in zdrav odnos. Kajti iz zvezdnih namigov je moč razbrati, da ste ujeti v nek odnos in da vas to
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (17)
Delovanje angelov
Angeli so med nami, nas varujejo, spodbujajo in skrbijo za našo duhovno rast ter posredujejo med nebesi in zemljo - to je sporočilo številnih tradicionalnih kultur, verstev in novodobnih gibanj. Mistiki, teologi in ezoteriki pravijo, da angeli delujejo z onstranske, eter-ske ravni, ki je fizičnemu očesu skrita, vendar zato nič manj prisotna in resnična. Vsak človek ima svojega angela varuha, ki ga spremlja vse življenje in mu po smrti omogoča varen prehod v onstransko bivanje. To so potrdila tudi znanstvena raziskovanja pojava NDE (»near death experience« -obsmrtne izkušnje), ko so vsi, ki so bili predhodno razglašeni za klinično mrtve in nato reanimirani - ponovno oživljeni, poročali o enakem fenomenu: v trenutku smrti so jih pričakala svetleča, angelska bitja.
Izročila o angelih
Angeli so prisotni v vseh velikih svetovnih verskih izročilih hinduizma, judaizma, budizma, krščanstva in islama. Hinduizem uči o devah, polbo-žanskih duhovih, ki služijo najvišjih bitjem. Budizem pojmuje angele kot bodisatve, popolna človeška bitja, ki se odrečejo blaženemu stanju nirvane zato, da
iz onstranstva pomagajo drugim bitjem. Judovstvo, krščanstvo in islam, ki imajo skupne korenine v starodavnih izročilih Ba-biloncev, zoroastrovcev, Asircev in Kaldejcev, angele razlagajo kot krilate duhove, ki posredujejo med nebesi in zemljo. Nauk o angelih se imenuje angelolo-gija in z znanstvenega vidika predstavlja nadvse kompleksno tematiko.
Angelska hierarhija
Po izročilu je Bog ustvaril angele kot prva inteligentna, nesmrtna kozmična bitja, in sicer drugi dan stvarjenja, z namenom, da bi pomagali vsem pojavom v vesolju. Vendar niso bili ustvarjeni za opravljanje istih nalog. Vsaki živalski, rastlinski in mineralni vrsti ter tudi vsakemu planetu, zvezdi in vetru stoji ob strani angelska inteligenca. Angelov ne omejujeta ne čas, ne prostor, zato se premikajo hitreje od svetlobe. V trenutku se lahko znajdejo, kjerkoli hočejo, in prevzamejo takšno obliko, kakršno želijo.
Angeli so brezspolna bitja, toda njihova energija je lahko bolj ženska ali moška. Bog jim je ob stvarjenju podelil svobodno voljo, vendar se je večina temu daru odpovedala iz neizmerne ljubezni do Stvarnika.
Angelsko hierarhijo sestavlja devet zborov, razvrščenih v tri trojice. Prvo trojico tvori-
Varstvo - babica ali vrtec?
Janja in Mirko sta še zelo mlada starša. Dojenčka sta dobila pred devetimi meseci. Že sedaj pa ju skrbi otrokovo varstvo po napolnjenem prvem letu njegove starosti. Čeprav imata zagotovljeno varstvo pri eni in drugi babici, razmišljata tudi o vrtcu. Kaj jima lahko svetujete?
Pri mladih starših se pogosto pojavi ta dilema, toda strokovnjaki so pri tem pogledu enotnega mnenja, da otrok naj ne bi šel v vrtec pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Torej bo za njunega otroka bolje, da se odločita za varstvo pri babicah vsaj do otrokovega tretjega leta starosti.
Otrok pa vsekakor ne sme biti v vrtcu dlje kot 8 ur, skupaj s spanjem, svojo odsotnost pa bosta potem morala nadoknaditi s kvalitetnim in intenzivnim odnosom do otroka v jutranjem in popoldanskem času. Tudi se bosta morala pripraviti na sprejem v vrtec postopno. Če je le mogoče, bi moral ostati eden od njiju prvi dan ves čas skupaj z otrokom, nekaj časa pa naj bi bil otrok v vrtcu le dve do tri ure.
Torej priporočam, da gre njun otrok v vrtec šele po tretjem letu. Seveda pa ne smeta prepustiti vzgoje otroka babicama, ki sta svojo vlogo opravili pri vzgoji svojih otrok. Jasno se morata dogovoriti z babicama, da uporabljata le njun način vzgoje, saj sta onadva starša, da ne bo konfliktov med babicama in njima. Torej naj babicama ostane bolj varstvo kot vzgoja, saj je le-ta domena Janje in Mirka.
Mag. Bojan Šinko
bremeni in obremenjuje.
Ni poanta v tem, ali mu daste priložnost ali ne. Toda v tem, ali bosta imela drugačen odnos. Se bosta res znala pogovoriti in razčistiti o tistem, kar vam je nujno. Zdrav odnos vedno prinese mnogo modrih odločitev in tako lahko v sebi najdete tudi moč za spremembe. Seveda morate vse dobro premisliti in trezno razsoditi. Največkrat so takšne odločitve zelo zahtevne, toda pri sebi morate biti tako močni, da ji boste kos. Kajti poizkusiti vseeno ni greh in čas bo pokazal pravilnost odločitve. Vsekakor morate imeti v prvi vrsti radi sebi
in se zavedati, da je ljubezen nekaj, kar prinaša mnogo veselja in osebne sreče. Življenje je mnogo prekratko za skrbi, zato ga je treba ceniti in uživati. Seveda predejo tudi prepiri in ti so največkrat osebna preizkušnja. Pomembno je, da si znate postaviti določen rok in postopoma uvesti spremembe. Skozi to vas bo spremljala tudi neka drznost in pomembnost odločitev. Ljubezen je nekaj, kar vedno vnaša pozitivnosti. In vaša naloga je, da prisluhnete glasu svojega srca. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
jo: serafi, kerubi in prestoli. Drugo trojico predstavljajo gospostva, kreposti in moči. Tretjo trojico pa tvorijo oblasti, nadangeli in angeli. Angeli varujejo tudi nebesa, ki so po izročili sestavljena iz sedmih koncentričnih krogov, ki obdajajo zemljo. Od tod izraz »biti v sedmih nebesih,« ko opisujemo stanje popolne sreče in blaženosti.
Zgodba o »angelu luči«
Lucifer je bil angel, ki je v nebesih najbolj sijal. Njegovo ime pomeni »prinašalec luči.« Tako kot nekateri angeli je izbral svobodno voljo, podlegel napuhu in prišel navzkriž z Bogom. Po eni razlagi se ni hotel prikloniti prvemu človeku, Adamu, in mu tako izkazati spoštovanja kot božji podobi. Po drugi razlagi pa naj bi bil tako ošaben, da je izkoristil priložnost in sedel na Božji prestol. Nadangel Mihael se mu je takoj uprl z orožjem in pri tem ga je podprla tretjina angelov v nebesih. Razvnel se je srdit boj, po katerem so zmagovalci pahnili uporne angele v brezno. Tam so postali hudiči in demoni, Lucifer pa jim je poslej vladal kot Satan.
Novodobna tolmačenja
Zanimanje za angele se je prebudilo skupaj z novodobnimi gibanji (»new age«). Danes sta v svetu najbolj znani avtorici knjig o angelih, ki organizirata
številne delavnice, dr. Doreen Virtue, psihoterapevtka in doktorica psiholoških znanosti, ter Diana Cooper, terapevtka in zdravilka. V Sloveniji je najbolj priznana in uspešna zagovornica angelov Marjetka Novak, ki je prav tako napisala več knjig, izdala CD-je z angelsko meditacijo in izvaja delavnice na temo angelske terapije.
Angele in njihovo vlogo razlaga tudi eden najvidnejših novodobnih učiteljev, ezoterik Benjamin Creme, ki oznanja prihod in delovanje Maitreje, Učitelja sveta, za novo dobo vodnarja. Creme pravi, da je angelska evolucija zelo zapletena, ker jo sestavljajo angeli, ki so nižji od človeka, in angeli, ki so višji od njega. Obstaja mnogo zelo razvitih angelskih bitij, ki zdaj presegajo človeka in so bili včasih ljudje. Angeli in ljudje predstavljajo dve vzporedni liniji razvoja, ki se bosta v daljni prihodnosti združili in sestavili to, kar imenujemo »božanski hermafrodit«. Obe vrsti dopolnjujeta druga drugo. Človeštvo predstavlja moški, angeli pa ženski vidik ene stvarnosti. Angeli so »hčere čustev,« delujejo s pomočjo občutkov, ki jih izpopolnjujejo, medtem ko delujemo ljudje s pomočjo uma, ki ga prav tako izpopolnjujemo. Obe vrsti imata pomembno božansko lastnost, ki jo lahko darujeta druga drugi.
Znanstvene raziskave
O NDE ali »izkušnji v neposredni bližini smrti« je prva spregovorila švicarska psihiatrinja dr. Elizabeth Kubler Ross v 70. letih 20. stoletja. Drugi
pomemben pionir na tem področju je bil dr. Raymond Moody, ki je l. 1975 razburil svetovno javnost z knjigo Življenje po življenju. Leta 1980 je nove znanstvene raziskave prispeval dr. Kenneth Ring. Zadnji pomembni raziskovalec NDE je bil kardiolog dr. Michael Sabom. In do katerih ugotovitev so prišli?
Ljudje, ki so bili klinično mrtvi in nato ponovno oživljeni, so si bili enotni v svojih izpovedih, ne glede na veroizpoved ali svetovni nazor. Povedali so, da so v času klinične smrti izstopili iz svojega fizičnega telesa. Zajeli so jih občutki ugodja in miru, nakar so vstopili v dimenzijo svetlobe. Nekateri so se srečali z umrlimi svojci, vsi pa so naleteli na angelska bitja svetlobe. Včasih so angele videli kot krilata bitja, vendar so jim ti povedali, da ne potrebujejo kril za letenje, ampak jih nosijo zato, ker si jih ljudje takšne predstavljajo. Krila so uporabljali za objemanje in tolažbo umrlih duš. Mnogi angeli pa so bili povsem brez kril.
Dr. Rossova je rekla: »Zdaj je čas, da ljudje izvejo, da smrt ne obstaja, vsaj ne takšna, kakršno si predstavljamo. Smrt je le prehod v drugo obliko življenja, je prehod v novo stanje zavesti, v katerem še vedno čutimo, vidimo, slišimo, razumemo, se smejemo in v katerem še naprej duhovno rastemo. In pri tem nismo sami, spremljajo nas angelska bitja. Dva tisoč let so od nas pričakovali, da bomo v onstransko življenje preprosto verjeli. Zame to ni več stvar vere, ampak vedenja.«
Slo POP novice
Domačo in tujo javnost so Elvis Jackson minulo leto prepričali z uspešnim albumom »Against the gravity« (EJ Rec, produkcija albuma Billy Gould, Faith No More), ki je njihov četrti album po vrsti. Glavni adut in odlika punk rock ska kvarteta ostajajo poleg glasbenih izdaj adrenalinski koncertni nastopi. Od večjih festivalskih nastopov iz leta 2010 velja tako omeniti nastop na glavnem odru Exit festivala v Srbiji ter nastope na festivalih na Hrvaškem, Madžarskem in Češkem ter v Avstriji. V Sloveniji so nastopili na Schengen festivalu, Nočni izmeni, Generator festivalu, Vičstoku, Njoki festivalu in mnogih drugih koncertnih odrih. Prava vrednost skupine se poleg kvalitetnih glasbenih izdelkov občuti na koncertnih odrih, kjer Elvis Jackson slovijo kot izjemno zabavna in energična skupina s samosvojim nastopom, na osnovi katerega lahko rečemo, da uigrani kvartet živi in diha za živi nastop. Od domačih nastopov velja omeniti klubski koncert na domači Mostovni v Novi Gorici, ki je napovedan za 18. februar, poleg tega pa se v maju pripravlja večji koncertni dogodek v Ljubljani. V letu 2011 pa se obeta tudi nova plošča! •k-k-k
Novo leto se še ni prav začelo, a Sebastian je že v delovnem zagonu! 4. januarja je izdal svojo novo pesem, otožno lirično Vse mi priznaj. Sebastian pravi, da gre za morda najbolj oseb-noizpovedno pesem v njegovem dosedanjem ustvarjanju: »Medtem ko sem bil nekoč, pred leti, zgolj interprétpesmi, ki so mi jih pisali drugi, danes glasbo dojemam popolnoma drugače. Že nekaj časa sem avtor svoje glasbe in besedil - tako je tudi pri novi baladi - in seveda takšno glasbo popolnoma drugače dojemam. Rad rečem, da so vse moje pesmi kot neke vrste dnevnik, pri katerem točno vem, kaj se mi je pri vsaki posamezni v življenju dogajalo in komu je namenjena. In le tako je moja glasba tako iskrena, kot si želim in kot si poslušalci zaslužijo.« Pesem je nastala v sodelovanju z Boštjanom Grabnarjem v studiu Grabnar v Kranju.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NODUS - NE VEM ZAKAJ iROkiOSMAČ - LJUBI ME 8. GAŠPER RIFELJ - MOZAIK 7. ALENKA GODEC - DOTAKNI SE ME Z OBČUTKOM 6. SONS & ALENKA GOTAR - FANTOM IZ OPERE 5. TOMAŽ DOMICELJ - TEŽKO JE POSTATI HEROJ 4. REGINA - IZGUBLJENI ČAS 3. SEBASTIAN - VSE MI PRIZNAJ 2. JAN PLESTENJAK - PUNCA 1. BILBI - HVALA ZA VIJOLICE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Leto 2010 za skupino Tide zelo uspešno
Za skupino Tide je izjemno uspešno leto. Izdali so tretjo ploščo Regeneration, ki je izšla v 13 evropskih državah, polnili soodre doma in v tujini, postregli z dvema novima videospotoma in izdali prvo pesem v slovenskem jeziku, s katero so proslavili svojo petletnico delovanja.
„V letu 2010 smo izdali album Regeneration, ki je bil deležen odličnih recenzij in je tudi malo presenetil, ker je prinesel nekaj novega na slovensko sceno. S koncerti smo vso leto promovirali album, ta promocija pa še ni zaključena, saj nameravamo isto početi naslednje leto ter predstaviti še nekaj singlov iz aktualnega albuma. V letu 2010 smo posneli prvo skladbo v slovenskem jeziku z naslovom Tvoja stvar. Ker smo z odzivi na skladbo zelo zadovoljni, je po novem letu planiran izid drugega slovenskega singla z naslovom Ljubezni vlak," je povedal Kevin Koradin, pevec skupine Tide, in dodal: "V 2011 si želimo čim več dobrih kon-
certov, da bi se ljudje ponovno začeli udeleževati koncertov tako kot nekoč in da bi slovenska glasbena scena ponovno zažive-
la!" Za Tide pa ni uspešno glasbeno leto samo doma, temveč tudi v tujini. Na redni bazi so in še vedno prihajajo vedno nove
Foto: Aleš Romaniuk
Tide
in dobre recenzije onstran naših meja. V avstrijskem Wohin Maga-zinu so zapisali: „Pesmi skupine Tide zvenijo kot potencialni hiti. Tukaj se srečajo The Cult z The Misson UK in spomnijo nas Billyja Duffyja, U2, Princea in Lennyija Kravitza. Se vam zdi, da ne sodi skupaj? Tide dokazujejo nasprotno. Kar fantje pokažejo, je genialno navdihujoče, odlično sestavljeno in v edinstven zvok izdelano, glasbeno virtuozno in pogumno izvedeno. Tisti, ki imate radi White Lies in AFI, boste tudi tukaj najboljše postreženi."
Revija Mostviertel pa je o skupini zapisala: „Regeneration je tretji album slovenske skupine Tide in zveni kot potovanje skozi glasbeno vesolje, polno potencialnih hitov. Spretna mešanica temnega popa, novega vala in synth-rocka očara od uvodne skladbe Regeneration do zadnje Don't Lose Your Mind. In kdor misli, da posluša tukaj različne druge skupine, se ne moti. Ideje so izposojene pri skupinah, kot so The Mission, Stone Roses, Simple Minds, New Order ali Duran Duran. Kljub temu ali pa prav zaradi tega je album takšen užitek, da ga najraje ne bi sploh več vzeli iz predvajalnika."
MZ
Filmski kotiček
Ledena past
Vsebina: Joe in Dan sta tesna prijatelja, ki se neke zimske nedelje odpravita na smučanje. Dan s sabo povabi tudi svoje dekle Parker, kar pa Joeju ni ravno všeč, saj meni, da bo Parker uničila ta njun tipičen moški izlet. Ker se Joe noče počutiti kot odvečno peto kolo, med trojico vlada sicer vljudna, toda prikrita napetost. Vse skupaj pa postane nepomembno, ko zaradi igre naključja ostanejo ujeti na se-dežnici visoko nad tlemi. Ker bo smučišče zaprto ves teden, se jim obeta smrt zaradi lakote in podhladitve, za nameček pa prihaja še snežna nevihta. Kaj storiti? Kako se rešiti iz te ledene pasti?
Zgodba se bere kot tipičen roman Stephena Kinga iz nje-
Ledena past
Izvirni naslov: Frozen Igrajo: Emma Bell, Shawn Ashmore, Kevin Zegers Scenarij: Adam Green Režija: Adam Green Žanr: grozljivka Dolžina: 93 minut Leto: 2010 Država: ZDA
govega najboljšega obdobja. Gre torej za enolokacijsko zgodbo s peščico ljudi (od katerih niso nujno vsi živi) ter razpad osebnosti ter civilizacijskih vrednot, ki nastane kot logična posledica pretirane osamitve. Krasen poligon za kot britev oster vpogled v človeško psiho in manifestacijo njenega največjega strahu: izgube sebe. Ravno izguba svoje prvotne človeške biti je tisto, na čemer temelji kakovosten horror, zato se tale zgodba kar ponuja kot nastavek za odličen film.
Je avtorjem to uspelo? Da in ne. V filmu je sicer kar nekaj nelogičnosti, a so žal nujne, saj se zgodba sicer ne bi mogla niti zaplesti, kaj šele tako dolgo trajati. Tu je še velika omejitev filmskega medija - razmeroma kratek čas trajanja in nezmožnost gledalca, da se k minulim prizorom vrača, kot bi se lahko v knjigi - kar gre seveda zgodbi v škodo. A to so zgolj tehnične omejitve, na katere filmarji niso imeli vpliva. Kljub temu so znotraj njih uspeli splesti dovolj zanimivo naracijo, ki nas brez pretiranega dolgočasja popelje do konca, čeprav liki bolj ali manj le sedijo na sede-
žnici in psihirajo ob razgradnji svoje človeškosti.
Ker je film vizualen medij se filmarji seveda niso mogli privoščiti, da bi se osredotočili le na veliko bolj zanimivo psihološko plat, zato so z njo opravili morda kanček preveč površno. Osredotočiti so se morali tudi na vizualni gravž, ki bi bil v danih razmerah seveda popolnoma resničen in ravno zato tudi deluje izjemno srhljivo, pa čeprav gre recimo le za roko, ki se je zaradi mraza prilepila na kovinski ročaj. Ob posnetku trganja kože, da si dekle osvobodi roko, bo najbrž marsikomu postalo slabo. Takšnih prizorov je več, zato vsaj po tej plati film več kot upraviči svojo umestitev v žanr grozljivke.
Največja prednost filma je zato vsekakor zasnova, ki je podana tako, da iz nje organsko in neprisiljeno tečeta groza in strah. Ni ju potrebno umetno vsiljevati kot npr. v Žagah.
Kljub temu film ne presega svojega žanra, niti nima takšnega namena. Gre za nekakšno idejno kapsulo, ki se jo domisliš v trenutku in jo nato počasi raztegneš na celoten film, pri tem pa so jo avtorji obdelali dovolj premeteno, da ni postala dolgočasna. Torej gre za relativno solidno grozljivko, ki sicer ne izstopa, a postane malce boljša, če ji dobrohotno spregledamo nekaj manjših nedoslednosti.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
SEDEM-METROVKA
TREZEN ČLOVEK
PODZEMNI HODNIK
URŠKA TORKAR
CARJEVA ŽENA
ŠPORTNA VETROVKA
NASPROTNIK STAVKE
URAD, PISARNA
STAR MOŽAK
ENOTNA PLOSKEV
ŠIFRIRAN ZAPIS
SODOBNA BOLEZEN
GRŠKA MUZA KOMEDIJE
NAS GEOGRAF (FRAN)
TEKMEC
KNJIGOVODSKI RAČUN
DRŽAJ PRI
BIČU, BIČEVNIK
IZDELOVALEC ORODJA
ZALOPUT Z VRATI
ODRASEL SAMEC GOVEDA
SEJALEC
NAŠ KITARIST MIHEVC
SNOV IZ KVASOVK
PERIODIČNO NIHANJE
NASELJE PRI STRAHOVICI
PLAZENJE, LEZENJE
ČAR, PRELEST
OP. PEVEC VASLE
RIHARD JAKOPIČ
TRAK ZA REDOVE
ŠAHOVSKI
K.O.
JAMBSKI TRIMETER
TEŽNJA, TENDENCA
VELIČASTNOST
KRAJ PRI KOČEVJU
ZAZNAVA Z
OČMI
VRSTA HRASTA
ZVOK DOLOČENE VIŠINE
RAJKO NAHTIGAL
NOVINAR BEŠTER
PES ISTRSKI GONIČ
ŽIVLJENSKA RAVEN
Ugankarski slovarček: DEV = slovenski arhitekt, Plečnikov učenec (Saša, 1903-1967), KOD = šifriran zapis, MOTOZ = vrvica, motvoz (star.), NUTACIJA = periodično nihanje, ONEK = kraj pri Kočevju, OROŽEN = slovenski geograf (Fran, 1853-1912), OSTEN = držaj pri biču, bičevnik, ZAKAL = naselje pri Stahovici.
■puaj} 'uazojo '^ejoue 'jeuas 'eípi 'eoueo 'eip
-e}nu 'aiueJH!LU| 'pw 'oeías 'po^ 'ueqo§ '|\|y '^lu 'ze^o^s 'in 'e}ua| '|ban 'eoo 'aoj '}souaíe|>jqo 'zsuzaji 's|}0AJd 'oajaiupas 'o|e^uajq 'e|sai '>jea}s 'eqj^so 'zoiolu :onavdoooa "ajluezu)) 9) aa^san
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 8. januar:
05.00 Uvod. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). NEDELJA, 9. januar:
5.00 Uvod. 5.15. Na današnji dan.
5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
PONEDELJEK, 10. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 11. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00
in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak).19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 12. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 13. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PETEK, 14. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
Privlačila vas bodo nova spoznanja v ljubezni. Pogovoriti se boste morali o tistem, kar vas boli in ozavestiti, na kaj ste ponosni. Srčni izvoljenec vam bo ogledalo. Na delovnem mestu vas bodo spremljale številne obveznosti in naloge. Naravni eliksir mladosti bo narava in športne aktivnosti.
Sn BIK
Pomembno bo, da boste športno aktivni. Življenje vam bo ponudilo paleto priložnosti za uspeh. Označevala vas bo magnetična privlačnost in učili se boste skozi opazovanje drugih. Dobro od rok vam bo šlo učenje in prilagodljivost. V ljubezni bo čas za igrico vroče-hladno.
DVOJČKA
Po zvezdnih namigih vas čaka nenavaden teden. Odlično se boste znali sprostiti v veseli družbi. temu bo mnogo obveznosti in nalog, ki jim boste kos v celoti. Prijetno se boste počutili doma in v krogu družine. Na delovnem mestu bo štela prožnost in premišljenost.
RAK
Po premiku Venere v Strelca bo pred vami zelo delaven čas. Spremembe, kijih piše življenje, bodo nujne in zato ji bo veljalo sprejeti z odprtimi rokami. Tako najdete lastno srečo in sanje. Iskrica upanja se bo pokazala v ljubezni, kjer bo čas za nenavadni preobrat. Popazite na svoje zdravje!
LEV
■Tj Pogumno boste stopili v ospredje. Magnetična privlačnost vam bo koristila v ljubezni. Drobni trenutki naklonjenosti vam bodo prinesli določeno blagostanje. Na delovnem mestu se vam odpirajo nove priložnosti. Nagrajeni boste, če si izberete težjo pot. Teden romantike!
DEVICA
Odločiti se boste morali in narediti rez in preteklosti. Spremljali vas bodo nenavadni preobrati. Kljub zimski naravi bodo sprehodi balzam za dušo in priporočljivo bo, da tečete na smučeh. Življenje vam bo naklonjeno na delovnem mestu in preizkušnjo, ki vas čaka vzemite, kot dar.
TEHTNICA
Rdeča nit tedna bo veselje. Z veseljem se boste zabavali in uživali v danih situacijah. Na delovnem mestu boste vpeti med številčnimi obveznostmi. Strokovna znanja vam bodo v pomoč in izkušnje učiteljice modrosti. Ljubezen bo prinesla vsega po malem in čas bo namenjen sprostitvi.
ŠKORPIJON
Pred vami bo teden blagostanja in dobrih priložnosti. Znali se boste na pravilen način postaviti zase in reči bobu bob. Odgovorno se soočite z vsemi delavnimi nalogami. Zanimivo bo, da boste blesteli v pogledu denarja. Prosti čas bo možnost, da se boste razvajali v dvoje.
STRELEC
V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi ljudje. Nenavadna energija bo tista, ki vam bo podarila krila in tako se bo zdelo, da bo v ospredju ljubezen. Izogibati se boste morali lažjih poti. Vaše finančno stanje bo podobno gugalnici, kar pomeni, da denar prihaja in odhaja.
KOZOROG
Znali se boste postaviti zase in zadeve povedati na pravilen način. Kolo sreče vam bo podarilo paleto fizične energije in vztrajnosti. Skozi to prejmete tako pohvalo kot priznanje. Spremljala vas bo priložnost, da se borite za tisto, kar vam nekaj pomeni. Sprehodi bodo balzam za dušo.
VODNAR
Oblaki usode se bodo umaknili. Sledili boste notranjemu navdihu in tako dosegli mnogo. Priložnosti na delovnem mestu se bodo odvijale v vašo smer. Nakazano bo, da se boste družili z ljudmi, ki vas lahko osrečijo. Sprejeti morate tudi novosti in alternativo v ljubezni.
RIBI
Napredovali boste na počasen in temeljit način. Diplomacija bo tista, ki vam bo v pomoč in oporo. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. V pozitivnem smislu bo izstopala služba, kjer boste lahko napredovali in dosegli lastne ambicije. Prosti čas bo priložnost za pogovor in sprostitev.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Rajžamo iz kraja v kraj tudi v letu 2011. Spoznavajte z nami nove kraje, ljudi in običaje. Vsak petek ob 18. uri.
OBREŽJE
JURCEK
POSNEMANJE
Nagradno turistično vprašanje
Pustne priprave že tečejo
Do kurentovega skoka, ki bo kurentom dal zeleno luč za letošnji obredni ples, je še slab mesec.
Po konzorciju Kurent, ki se je v letih	del prireditve, za celoten komercialni
2007, 2008 in 2009 podpisal kot orga-	del (v karnevalski dvorani) pa pogod-
nizator največje slovenske pustne pri-	bene partnerje oziroma izvajalce izbi-
reditve, jo je v letu 2010 organiziralo	rajo na osnovi javnega razpisa. Lani
občinsko javno podjetje Javne službe	je bila za glasbeni program izbrana
Ptuj. Javne službe izvajajo samo javni	Slovenia records Bojana Šeruga, za

Foto: Črtomir Goznik
Letošnje kurentovanje bo svojevrstna generalka za prireditev v letu 2012, ki bo potekala v sklopu projekta evropske prestolnice kulture
gostinsko ponudbo pa družba PP Gostinstvo Ptuj. Po podatkih iz poročila občinskega javnega podjetja, ki zajema podatke januar-september 2010, se je prireditev pokrila in kaže pozitiven rezultat.
Za letošnje kurentovanje naj bi postavili kar tri karnevalske šotore, da bi se izognili lanskim zapletom. Kurentovanje 2011 je neke vrste generalka za kurentovanje 2012, ki bo potekalo v času, ko bo Ptuj partner v projektu EPK 2012. Za Ptuj bodo pustna prireditev in nanjo vezani drugi kulturni dogodki osrednja prireditev v tem projektu.
Po treh letih so mestni svetniki na redni seji decembra 2010 sprejeli predlog sklepa o merilih za izdajo soglasja za obratovanjavpodaljšanem obratovalnem času v MO Ptuj. Pri pripravi sklepa so upoštevali statut MO Ptuj, zakon o gostinstvu in pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Ta med drugim določa, da lahko gostinec oziroma kmet obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to
Potepanje po evropskih mestih • Sevilla (3. del)
Na stičišču Evrope in Afrike
Na srečo je bilo vse v redu. Vsekakor dober poduk, da je treba v tej sobani nebesne dovršenosti gledati tudi predse. Na bližnjem oknu se bohoti mavričnih barv prepoln pav. Zdi se, da tudi on opazuje vzorno urejene vrtove, za katere skrbi preko 100 delavcev. Sprehod med palmami, pomarančami, raznobarvnimi in pogosto neprepoznavnimi rastlinami in majhnimi fontanami, za katerimi se skrivajo čarobne zgodbe kraljevega življenja. Ribniki se prepolni rib. Račke neodločno čofotajo med ribniki ter zelenimi površinami in se le redko obregnejo ob številne turiste. »Prepovedano hranjenje« piše v vsaj petih jezikih, pa vendar predrzneži potiskajo svojim otrokom kruh v roke, kot da si sami ne bi upali. Ura kar prehitro teče in kmalu bo čas za »siesto«, ki pa je v Sevilli prav posebna. Zato se hitro odpravim še do sobane stenskih tepi-hov, ki prikazujejo številne pomorske konflikte v zgodovini Seville. Neverjetna pristnost in živost, upodobljena z nitkami. Na nekaterih tapiserijah se zdi, da bodo ljudje kar oživeli, ladje priplule v objem in meč udaril v neposredno bližino stopal. Ljudje so
trumoma zasedli alkazar, zato je čas za »siesto«.
Če za dobršen del Španije predstavlja siesta popoldanski počitek, pa v Sevilli predstavlja čas za druženje. Ura je nekaj minut čez eno popoldan. V zavetrju majhnega drevesa čakam na množičen udar lokalcev. Gostilničarji v visoki pripravljenosti, saj se ljudje preprosto sprehodijo do bara, kupijo pijačo in jo nato skupaj s prijatelji in sodelavci spijejo v družbenih manirah na trgih. V nekaj minutah se predhodno povsem prazen trg spremeni v mravljišče dobre volje in smeha. Podobna zgodba se ponovi po končanih dnevnih obveznostih. Vsak je na ulici. Naj si bo prileten gospod ali gospa, ali pa najstniki brez zakonskega dovoljenja za uživanje opojnih pijač. Na obrobju starega mestnega jedra se nahaja parlament Andaluzije, saj je Španija razdeljena na več bolj ali manj avtonomnih regij. Medtem ko sta Baskija in Katalonija precej glasni pri svojih zahtevah glede avtonomnih pravic, pa Andaluzija sledi svoji španski tradiciji. Pred lepo in precej zastraženo zgradbo se nahaja majhen park. Po dolgem sprehodu se prileže
kratek počitek. Družbo mi delajo številni precej manj glamurozno oblečeni posamezniki, kot smo jim priča v središču mesta. Momljajo sami s seboj. Včasih se na kakšno okupirano klopco od teh ljudi prisede še kakšen gospod/gospa. Malo poklepetajo in pojedo svežo pomarančo, nakar se ponovno premaknejo na predhodno klopco. Šele po nekaj prijetnih minutah sem opazil, da so vsi ti ljudje pravzaprav brezdomci, ki so si priskrbeli zatočišče neposredno pred pokrajinskim parlamentom. Tako seveda kažejo na svoj patetičen družbeni položaj, ki v Andaluziji na splošno ni v prid politikom. Nepredstavljivo mogočna straža na nedeljski dan je tako najverjetneje nujno potrebna, saj bi vsi ti brezdomci lahko izvedli pokrajinski udar, se sam pri sebi krohotam. Za seboj pustim borbo teh ljudi z mlini na veter, saj smo takšnih bitk navajeni že v Sloveniji.
Sevilla je pravzaprav produkt strateškega položaja ob reki Guadalquivir,
pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti. Od dosedanjega sklepa se novi dokument razlikuje v tem, da je možno v gostinskih lokalih obratovati že od 5.30 zjutraj; doslej je to veljalo le za obrate v starem mestnem jedru, sedaj pa je to omogočeno vsem. Na novo pa je v predlogu sklepa opredeljeno območje levega brega Drave - območje Rance. Podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov se je poenotilo tudi za čas turistične sezone oziroma od junija do konca septembra za 60 minut. Po prejšnjem sklepu, ki je to urejal drugače, so gostinci morali vloge za podaljšanje obratovalnega časa dajati dvakrat letno. Gostinci na osnovi novega sklepa o merilih za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanjem obratovalnem času lahko v koledarskem letu poslujejo dlje kot traja
njihov redni delovni čas do 30-krat, če si zato pridobijo soglasje na osnovi posebne vloge in če v preteklem letu v lokalu ni prišlo do kršitve obratovalnega časa ali ni bilo uradno ugotovljene kršitve javnega reda in miru. Spreminja pa se tudi obratovalni čas gostinskih vrtov, ki je sedaj izenačen z obratovanjem gostinskega obrata.
23. januarja 2011 bo Turistično društvo Ptuj praznovalo 125. rojstni dan, je pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Otilija Privšek, Kariževa 2, Ptuj. Danes sprašujemo, katero po vrsti bo letošnje srečanje pustnih likov in mask Slovenije. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 14. januarja.
Foto: Uroš Zajdela
Stenski tepih v alkazarju predstavlja bitko med islamskimi vojaki in katoliškimi ljudmi, ki prosijo ljudi s turbanom za usmiljenje.
ki je pomorščakom zagotavljala plovbo vse do Atlantskega oceana. Tako je bilo obrežje te trgovske reke izredno pomembno in tega so se zavedali tudi raznoliki lastniki obrečnega naselja. Največji arhitekturni pečat so ponovno zagotovili Almoravidi, ki so v 13.
stoletju zgradili famozno obrambno trdnjavo Torre del Oro. Prvotno so zgornji del trdnjave prekrivale zlate ploščice, ki so jih videli kilometre daleč. Muslimani so jo imenovali Bury al Dahab ali »zlati stolp«.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
V popoldanskih urah se reka spremeni v prizorišče športnih aktivnosti.
Vhod v osrednjo katedralo in številne bazilike krasijo kipi pomembnejših svetnikov v zgodovini mesta in Španije.
petek • 7. januarja 2011
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Prejeli smo
KPJ(B) ne bo nikoli JBTZ
Kar dva meseca je bilo zatišje po treh novicah v Večeru (17., 20. in 21. septembra) pod naslovi: Akcija za pošten spomin, Novo veteransko društvo in Veterani osamosvojitve bi popestrili Zdravljico. S tem so nesramno izkoristili izjavo tržaškega Slovenca Borisa Bahorja.
Če jo že želijo spremeniti, jim priporočam: Le vkup, le vkup uboga gmajna. Hvala lepa za to poslanico ob 20-le-tnici plebiscita, ko smo se Slovenci odločili za samostojno državo. Kratico JBTZ že vsi poznamo (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl). Pozdravljamo njihova dejanja in jih spoštujemo! Ce je JBTZ Slovence povezovala, jih KPJ(B) razdvaja. Kaj pa naj bi bila pomenila kratica KPJ(B). Cisto na kratko: nekateri bi pomislili - Komunistična partija Jugoslavije (boljševikov).
Ne, to ni to. To je nova organizacija veteranov za samostojno Slovenijo - Krkovič, Peterle, Janša. V oklepaju sem zapisal še črko B - Bavčar -nesojeni tranzicijski tajkun. Dr. Tine Hribar pa meni glede tajkunizacije Bavčarja in Janše: »Morda pa se bodo pravi slovenski ultratajkuni šele razkrili«. Da me slučajno za to moje pisanje ne bi kdo tožil, naj si Bavčar prebere članke v skoraj vseh slovenskih dnevnikih kar nekaj časa nazaj in se vpraša, kaj je naredil z Istrabenzom. Da bi rešil Istrabenz in sebe, je Hrvatom prodal številne slovenske blagovne znamke.
Pa se vrnimo na članek Akcija za pošten spomin in k prispevkom zadnjih dni, ki glasijo: Bil sem zraven. Tudi sam sem bil, toda ne le zraven, ampak kot aktivni udeleženec snovanja in pri krepitvi teritorialne obrambe vse od leta 1969. Glavni štab TO Slovenije je bil ustanovljen 1968. leta, seveda so nas generali JLA zatožili Titu. Slovensko politično vodstvo je moralo na zagovor na Brione. Po temeljitem in argumentiranem zagovoru je Tito rekel približno takole: »Dobro, vi znate svaki vaš žbunj. Radite na tome«. In po tem pogovoru je jugoslovansko politično vodstvo sprejelo sklep, da morajo vse republike in obe pokrajini pristopiti k oblikovanju enot teritorialne obrambe. Koliko so bile uspešne, ne vem, vem pa, da smo v Sloveniji resno pristopili k oblikovanju in usposabljanju enot TO, civilne in narodne zaščite. Delov-
ne organizacije in lokalne skupnosti so namenjale precejšna sredstva za oborožitev, tudi nakupa protiletalskih topov. Vse do osamosvojitvene vojne.
Žal, na to so nekateri du-šebrižniki pozabili, favorizirajo zgolj MSNZ (Krkovičevo manevrsko strukturo narodne zaščite). Pozabljajo na številne, še danes zelo odmevne vojaške vaje poveljstev in enot TO, na Štajerskem vajo Pohorje 75 ali Mura 77. Brez vseh teh znanj in zavesti vseh pripadnikov, vključno s policijo, železničarji in prebivalstvom Republike Slovenije, bi bila osamosvojitev zelo otežena in z neprimerno večjimi človeškimi žrtvami. Pozabljajo, da je bilo vsaj 90 % poveljniškega kadra, od desetnika, stotnika in poveljnika odreda, članov takratne ZKS, ki so več kot desetletje poveljevali v slovenskem jeziku in sledili takratni politiki s srčno željo po osamosvojitvi. Sam sem bil od leta 1969 v enotah TO na številnih dolžnostih: od položaja varnostnega in obveščevalnega oficirja, do politkomisarja jurišnega odreda, danes bi rekli kurata za duhovno oskrbo soteritorial-cev. Med nami so bili kmečki fantje, delavci in intelektualci. In usposobljeni so se bili upreti agresorski vojski. In tudi izšli kot zmagovalci. To usposabljanje in strategija enot TO se je začela že, ko je bil JJ še 10 letni fantič. Je pa diplomiral na nekdanji Do-lančevi FSPN iz splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in s Krkovičem uril enote manevrske strukture narodne zaščite v Mačkovem Kočevskem rogu.
Ne poznam statuta niti programa Združenja veteranov slovenske osamosvojitve. Toda, le kaj so spremenili in kje je razlika med določbami statuta Zveze veteranov vojne za Slovenijo in nove veteranske organizacije? Ali Zveze društev generala Maistra, ali Združenja borcev za vrednote NOB? V enem izmed členov piše: »Zveza veteranov vojne za Slovenijo je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Ta združuje tiste, ki so ne glede na njihova politična in svetovnonazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah in neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za ohranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije«.
Naj mimogrede omenim,
avto A SEJEM
ORMOŽ d,Q.o. ^^^^ ^^ ^^ ^^ ^^
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 9. 1. 2011 OD 9.00 DO 13.00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSI KI BI TO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL; 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
da so vsa ta združenja registrirana po zakonu o društvih in da tu ni nobenega političnega pridiha.
Tega potencira zgodovinar dr. Stane Granda, ki pravi: »veteranstvo mora držati skupaj ljudi, ne ideologija«. Veterani po Grandi tudi ne morejo imeti podmladka, ne morejo se reproducirati. »Veteranstvo je kot upokojenstvo, namenjeno mu je, da odmre,« pravi Granda. Toda angleški pesnik Thomas Gray je nekoč zapisal: »Tudi poti slave vodijo v grob«.
Z dr. Grandom bi se strinjal v tistem delu, ko govori o reprodukciji. Vprašujem pa se, zakaj kot državljan ne bi smel negovati vrednot generala Maistra, borcev NOB, izseljencev, ukradenih otrok, taboriščnikov in še koga, ki jih ni več med nami, tudi talcev, saj jih ne reproduciramo. Ohranjamo le vrednote, spomin na njihov pogum.
Predvidevam, da je akcija za ustanovitev nove veteranske organizacije posledica podpisa dogovora o sodelovanju med ZVVS in ZZB za vrednote NOB, podpisanega 30. junija 2010 v Logatcu. Janez Janša in njegovi smatrajo, da je to politični pakt. Pa ni. Skoraj po vsej Sloveniji so bile podpisane že pred več kot šestimi leti listine med veteranskimi organizacijami, vključno z društvom Sever o medsebojnem sodelovanju,. Zakaj pa ne?! Vsi imamo iste cilje in namene: ohranjati vrednote vseh osvobodilnih gibanj za samostojno Slovenijo. Trdim, da je novo nastalo združenje prej razbijaško kot povezovalno telo slovenskega naroda, ki si prizadeva razbiti članstvo Združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki je leta 2006 štelo kar 25.046 članov. Če je kdo ostal zunaj te organizacije, so krivi prav ti protagonisti ustanovitve nove organizacije. Spomnimo se prizadevanj ljutomerskih teritorialcev, kaljenih v neposrednih bojih z jugo vojsko, kako so se morali boriti za status veterana vojne za Slovenijo.
No, akcija za pošten spomin nikakor ni odveč. Morda pa se bo s pomočjo nove veteranske organizacije vendarle odkrilo, kam so izginile nemške marke, državno premoženje, od prodaje orožja kot državne lastnine, in kje so dragulji, zlato in nemške marke po nasilnem odpiranju trezorja na notranjem ministrstvu. Prav bi bilo, da bi imela nova organizacija tudi to v svojem programu.
Stanko Lepej, Ptuj
mmmmm DSGSitDtnro
m©i
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
NOTESDENT d.o.o.
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze ¡n bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov zobnoprotetiCni nadomestki v enem tednu.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
FASADERSTVO Vladimir Irgl, s. p., Lancova vas 54 a ,Videm 2284, tel. 041 226 767, izdelujemo demit fasade in zaposlimo delavce z znanjem izdelave fasad in štukaterstva in pleskarstva.
PRODAJAMO vse vrste mizarskega lesa (hrast, oreh, češnja, jesen, javor, bukev, smreka ...). Les je umetno posušen na 8-12 % vlage. Opravljamo storitev sušenja lesa v klasični sušilnici. www.gozd-bioles. si, 041 610 210 ali 02 769 15 91.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.s i
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PLESKARSKA IN IZOLACIJSKA DELA, AZA, d. o. o., Slomi 16 a, Polenšak, GSM 041 396 502, nudi izdelavo vseh fasad in vseh pleskarskih del.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAMO bukova drva, dostava na dom, 041 610 210 ali 02 769 15 91.
Odkupujemo orehovo hlodovino in hlodovino skorša. Možno na panju. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
KUPIM traktor in ostale kmetijske stroje. Tel. 031 210 794.
PRODAM bukova drva, možnost razreza na 25 ali 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM svinjo za zakol, težko okrog 200 kg, domače reje. Tel. 769 35 51.
KUPIM traktor Ursus ali IMT. Tel. 051 639 777.
KUPIM traktor Zetor, tel. 070 521 564.
PRODAM brejo telico, 8,5 meseca, pašno, težka 520 kg, možna menjava, Tel. 031 840 282.
BELE kokoši, 4 kg, po 3,80 € za žival, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAMO odojke, Stojnci, tel. 766 9001 ali 031 845 522.
Prireditvenik
PRODAM breji telici, simentalki, A-kontrola. Tel. 031 713 160.
PRODAM prašiče od 30 do 130 kg. Telefon 041 490 468.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
VRSTNE HIŠE SKORBA Spomladi 2011 začnemo novogradnjo hiš, cena 1000 €/m2. Prvi kupec dobi 10 % popusta. Informacije na RE-MAXU ali na tel. 041 646 662.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
MOTORNA VOZILA
Do 50 % znižanje zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
MOŠKI, star 63 let, želi spoznati žensko od 55 do 65 let za skupno življenje. Pokličite na telefon 051 784 296.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12. ure Andreja Toplak, dr. dent. med. Rajšpova ulica na Ptuju
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
Petek, 7. januar
20.00 Maribor, SNG, drama, Gospa ministrica, StaDvo, za abonma Drama
premiera, drama vikend 1, drama vikend 2, drama torek 1, drama torek 2, drama sobota, drama in izven
-	Maribor, pri Koloseju, brezplačno drsališče
-	Ptuj, Termalni park, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sobota, 8. januar
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kje je mama, za abonma Kresnička in izven 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kje je mama, za abonma Zvezdica in izven 16.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, Avdicija za celovečerni igrani film scenarista in
režiserja Tomaža Šnebergerja -	Lancova vas, vaški dom, srečanje pevk, pevcev in muzikantov ljudskih
pesmi in ljudskih viž
Nedelja, 9. januar
9.00 Lešnica pri Ormožu, vaški dom, razstava rožnih del ge. Pavel Mlakar, članice DKŽ Ormož
15.00 Ptuj, Mestno gledališče, Akademija mgP, v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice
17.00 Hajdina, gasilski dom, tradicionalni in jubilejni 11. koncert ljudskih pevcev in godcev
19.00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla v minoritskem samostanu, Božični koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj
Torek, 11. januar
19.30 Maribor, SNG, balet, La Boheme, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven
Kino Ptuj
7., 8. in 9. januar, ob 15.30 Megaum (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 17.30 Družinski art program: Čarobno srebro - družinska pustolovščina. Ob 19.00 Zgodbe in Narnije: Potovanje potepuške Zarje -družinska pustolovščina. Ob 21.10 Art program: Lomilec src - romantična komedija.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Koncert ansambla Spev. Nastopajo: ansambel Spev, Prifarski muzikantje, Harmonikarski orkester, Rudarski oktet, Alpski kvintet. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
FrizersnpSfonBrigita
ahaitaTužnik s.p.	^^
oSj nikova cesta 3, Ptuj	www.trizerstvo-brigJta.com
tel* 02 776 4-5 61
iita.pusnik@amfe.net	NOVO: MAKE UR MATURANTSKE FRIZURE, GEL NOHTI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 7.1.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Lenart - Koncert Bee Geesus In 4GIVEN 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Zaključek na OŠ Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 Polka in majolka 23.00 Vldeo strani SOBOTA 8. 1. 8.00 Markovcl - Božični koncert 9.30 Oddaja o kulturi 10.00 Zaključek na OŠ Lenart 11.00 Polka in majolka 12.00 20. Let Orfejček 2010 16.30 Ptička kronika PeTV 18.00 Polka in majolka 20.00 Zaključni koncert OŠ Markovcl 21.30 Ormož-MNP 22.15 Polka In majolka 23.15 Povabilo na kavo 23.45 Ptujska kronika PeTV 24.00 Vldeo strani
NEDELJA 9.1.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.0010 let Društva žena Hajdlna 10.10 ŠKL
11.00 Praznični koncert Tamburašev Vidma 13.00 Božično - novoletni koncert na Polenšaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Destrnik - Božični koncert 18.30 Zaključek na OŠ Lenart 19.50 Lenart - Koncert Bee Geesus In 4GIVEN PONEDELJEK 10. 1. 8.00 Ljudski pevci Iz Zavrča 9.00 Utrip iz Ormoža 9.45 ŠKL
10.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 ŠKL
18.00 Praznični koncert Tamburašev Vidma 20.00 Zaključni koncert OŠ Markovci 21.30 Markovcl - Božični koncert 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Vldeo strani
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
ALFA 159 SP0RTWAG0N 1.9 JTDM	2001	10.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
BMW 318 TD KARAVAN	2002	6.180,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN C 8 2.0 HDI	2006	9.980,00	AVT.KUMA	BELA
MAZDA 5 2.0 CD	2007	13.200,00	AVT.KUMA	ČRNA
NISSAN 0ASH0A11.5 DCIACENTA PACK	2008	15.970,00	AVT. DIG. KUMA	SREBRN
OPELASTRA 1.7 CDTI KARAVAN	2005	6.680,00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONE EXPRESSION	2006	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UM.	2007	7.750,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5DCI lAUTUDI	2008	9.150,00	AVT.KUMA	KOV. ČRN
SEAT ALTEA 1.9 TDISTYLANCE	2006	10.250,00	AVT. DIG. KUMA	SREBRN
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TDCONFORT	2007	9.400,00	KUMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI CONFORT UMUZINA	2005	11.200,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUM0T10N	2008	13.200,00	AVT.KUMA	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTUNE	2007	12.880,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 IDI 4X4 KAR. CONFORTUNE	2007	15.380,00	AVT.KUMA	SREBRN
^ KONSTRUKTOR
^¡K5*	www.konstruktor.si
I 4a
POVRŠINA
Prihodnost pripada tistim, ki zaupajo -svojim sanjam. Zaupajte jim tudi v letu 2011.
Uspešno novo leto.
vaš Konstruktor
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenf)	Oprema	Barva
ssangyong executive rextonii 2,7 xdi avt.	2006	14.990,00	serv. knjiga	kov. Črna
volkswagen passat 1,9 tdi comf. variant	2007	13.500,00	serv. knjiga	kov. siva
jeep dodge caliber 1,8	2007	9.900,00	klima	kov. črna
citroen c4grand picass01,6 hdi busines	2007	13.900,00	klima	kov. Črna
suzuki ignis 1,3 glx	2003	4.560,00	prvi last.	rdeča
hyundai getz 1,416vgl	2006	4.900,00	prvi last.	kov. sv. modra
chevroletsparko,8 star	2007	4.490,00	25.000 km	rdeča
chevrolet lacetti1,616vsx	2004	4.490,00	prva reg. 2005	kov. sv. zelena
renault espace 2,2 dci expr.	2003	6.600,00	prvi last.	kov. srebrna
hyundai getz 1,3 funky	2003	3.680,00	prvi last.	kov. srebrna
daewoo kalos 1,416v se	2003	3.490,00	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen c4 picass01,6 hdi	2007	11.900,00	prvi last.	kov. sv. modra
paugeot boxer 2,0 hdi tovorno	2006	6.000,00	prvi last.	bela
mazda 6 2,0 cd karavan	2003	5.890,00	webast0	kov. zelena
renault scenic 1,9 dci privilege	2005	6.900,00	prvi last.	bela
citroen picass01,816vsx	2000	3.590,00	serv. knjiga	kov. srebrna
dacia logan mcv 1,5 dci	2008	5.800,00	prvi last.	bela
daewoo nubira 1,616vsx	2003	3.700,00	prvi last.	kov. zlata
peugeot 2061,4ixt	2003	3.700,00	klima	kov. zelena
chevroelt lacett11,416v	2005	4.900,00	55.000 km	bela
peugeot 1061,0	1999	1.450,00	radio	kov. rdeča
seattoled0108	2000	3.250,00	avt. klima	kvo. srebrna
peugeot 2071,45v	2007	7.250,00	avt. klima	kov. zlata
bmwx5	2005	21.900,00	webast0	kov. črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
petovia^o
trgovina in storitve, d. d., Ormoška c. 23., Ptuj
Za potrebe Ptuja in Avtohiše Maribor, Belokranjska 12
razpisujemo prosti delovni mesti
PRODAJA VOZIL
• zahtevane izkušnje na področju prodaje
AVTOMEHANIK
• zahtevane delovne izkušnje
Kandidate vabimo, da pošljejo prošnje v 8 dneh od objave oglasa na naslov:
Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23, 2250 Ptuj
PETKOV VEČER
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
Na svetu tem tako je pač, vse, kar pride, prav vse kam gre. Glejte, otrok moj,
pomagajte mi, vi skrivnostni duhovi, vile in angeli in vsi bogovi...
SPOMIN
Minilo je nekaj časa, odkar smo te izgubili iz naše sredine, dragi sin, bratec...
Beno Krajnc
IZ KIDRIČEVEGA
Hvala za vsako lepo misel ob njegovem grobu, prižgano svečko in podarjen cvet. Pogrešamo te!
Tvoji - mami, sestra Maja z družino
BOKAT storitve in trgovina, d. o. o., Plemljeva ulica 2, 1210 LJUBLJANA,
Tel. št.: + 386 (0) 1 518 74 78, Fax. št. +386 (0) 1 518 74 79,
OPOZORILO
Odpoklic živila
Ime proizvajalca (uvoznika, dobavitelja): Bokat, d. o. o., Plemljeva ulica 2, 1000 Ljubljana
Davčna št: 51705826, Matična št. 1939122
Proizvajalec: YONCA Food Industres, Turčija
Vrsta in trgovsko ime proizvoda: Pečena paprika 580 ml, Rio Santo
Opis, vrsta pakiranja ter velikost pakiranja: Stekleni kozarci, 580 ml,
neto 550 g
Identifikacijski podatki (datum proizvodnje ali rok uporabe, serija -LOT), navedba mesta odtisa teh podatkov na pakiranju: Uporabno najmanj do 30. 10. 2011, LOT: No. 003 odtisnjeno na robu pokrovčka. Razlogi neustreznosti: v živilu je bila ugotovljena prisotnosti ftalatov v pokrovčku. V primeru ugotovljenih zdravstvenih težav se nemudoma obrnite na svojega zdravnika.
Navodila za ukrepanje: omenjenega živila ne zaužijte. Prosimo vas, da
ga vrnete na mesto nakupa, kjer vam bodo povrnili stroške.
Naslov ter telefonska številka podjetja in kontaktne osebe, na katero se
lahko potrošniki obrnejo:
Azra Kulauzovič, T: 01 513 45 02
Dragana Majič, T: 01 513 45 00
Vsak delovnik med 9.00 in 12.00.
Za nastalo situacijo se opravičujemo!
CCC RA DIO PTUJ
VC^ 89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapinl, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
www.radio-tednik.si
ravilaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v januarski številki med ostalim preberete o novih sortah jabolk, o kratkotrajni ozelenitvi vinogradniških tal, o delu v vinski kleti, v prilogi Vrtnine pa pišemo o ekološki pridelavi semena ter o načrtovanju zelenjavnega vrta.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Ni res, da je odšel, nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
V SPOMIN
6. januarja je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Pankracij Zupanič
IZ STOJNCEV 18 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate sveče, cvetje in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
SPOMIN
V ponedeljek, 9. januarja, minevajo tri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Franc Petrovič
IZ TRNOVSKE VASI 9
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Žalujoči: tvoji najdražji
Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet?
V SPOMIN
7. januarja je minilo tri leta, odkar nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj
Jernej Svenšek
IZ KVEDROVE 2 7. 1. 2008-7. 1. 2011
Hvala vsem, ki počastite spomin nanj z lepo mislijo, s prižgano svečko ali s poklonjenim cvetom postojite ob njegovem preranem grobu.
Z žalostjo v srcu: ata, mama, sestra in vsi ki, so te imeli radi
Vse, kar mislimo o smrti, je brez pomena; izjema je, da nas smrt spominja na življenje. (Charles de Gaulle)
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Franc Koderman
S POBREŽJA 28
Pogreb bo jutri, v soboto, 8. januarja, ob 13. uri iz mrliške vežice na videmskem pokopališču. Žara bo v vežico pripeljana na dan pogreba ob 9. uri. Molitev za pokojnega bo danes ob 19. uri v cerkvi sv. Vida v Vidmu pri Ptuju.
Njegovi najdražji
Kaplja na veji, človek, si Ti. Veter potegne, pa te več ni.
SPOMIN Bogdan Radeka
BUKOVCI 101 A 6. 1. 2010-6. 1. 2011
Bridko leto se je izteklo, odkar tebe med nami več ni. Hvala vsem, ki se ustavite ob grobu, mu prižigate sveče in se ga v mislih spominjate.
Žalujoči: vsi tvoji dragi
ODKUPUJEMO različne sortimente hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 0416(5 373, C-tES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
dr. Dražen Babic
v Durmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije no tel: 00 3S5 98 725 293
Ko oči zapremo, v spominu vedno znova tebe uzremo. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel,
v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
6. januarja minevata dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, brat in stric
Mitja Capuder
20. 7. 1981-6. 1. 2009
IZ REŠEVE 9, PTUJ
Spet je leto naokrog in trije kralji so pripeli, ko ti v roko lahko bi segli in ti zaželeli vse najboljše v tem letu, a zaman. Zdaj ostaja le grenka solza v očeh, to si ti, ki živel boš v naših srcih za vedno. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo preranem zadnjem domu, ki ga rože krasijo in svečke v spomin mu gorijo.
Vsi tvoji: mama Štefka, ata Stanko, sestri Albina in Polona z družinama
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Jožefa
Zagoranskega
21. 2. 1953-29. 12. 2010
IZ SKORBE 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega, darovali prekrasno cvetje, sveče, nam izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo govornici ge. Esteri Korošec za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho in skromno ste, oče, živeli, za vsakega lepo besedo imeli. Skrb, delo in trpljenje vaše je bilo življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in tasta
Alojza Toliča
IZ MEDRIBNIKA 3, CIRKULANE
se zahvaljujemo vsem daljnim in bližnjim sorodnikom, sosedom in znancem od blizu in daleč, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter darove za farno cerkev. Posebej se zahvaljujemo duhovnikoma, domačemu g. župniku Emilu ter ruškemu župniku g. Robertu za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, govorniku g. Miru Lesjaku za poslovilne besede ob odprtem grobu, molivkama gospe Tončki in Mariji za opravljeno molitev, cerkvenim pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano melodijo, pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogreb ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali in nam stali ob strani. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: žena Terezija, sin Franc ter hčerki Anica in Barbara, z družinami, brat Martin, sestra Ljubica ter vnuki in pravnuki
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage, zlate mame, sestre, tete, babice in prababice
Elizabete Lončarič
IZ VIDMA 19 A PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala govorniku g. Šeguli za občuteno izrečene besede slovesa, pevcem, duhovnikom za opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvale gre osebnemu zdravniku dr. Branku Jerko-viču, vsem zdravnikom internega in kirurškega oddelka ter vsemu medicinskemu osebju Bolnice Ptuj, patronažni službi, posebej ge. Jožici. Hvaležni smo vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in ji karkoli dobrega storili v življenju, Posebej iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času bolezni in ji namenili tople in vzpodbudne besede. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Njeni najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Neže Mikša
5. 1. 1920 t 30. 12. 2010
IZ ZABOVCEV 16, MARKOVCI
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred in lepe poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, vaškim pevkam, godbeniku za odigrano Tišino in govornicama. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Matilda in Marija z družinama,
vnuki in pravnuki
Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali, skupaj razmišljali in upali. Vse je bil samoumevno, samo konec ne.
ZAHVALA
ob slovesu nam dragega
Romana Skaza
IZ BELŠAKOVE 29, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrekali sožalje. Iskrena hvala župniku Mirku Pihlerju za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete poslovilne pesmi, lovcem za sodelovanje in ganljivo slovo, Mariji za molitvene ure in govornici Mariji Cvetko za poslovilne besede. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Vse od rojstva in do smrti je vsak človek v čas ujet. Skozi letne čase riše svojo tanko bežno sled. Dolge ure, kratki hipi, sončni dnevi, mrak noči... Kar prihaja, kar odhaja, Božja roka mu deli.
(Berta Golob)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža
Antona Zebca
IZ GORIŠNICE 78
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, meni pa izrazili sožalje. Lepa zahvala g. župniku za molitev in ganljive besede slovesa, molivki za molitev, pevcem za odpete žalostinke, iskrena hvala govornikom, zastavonošema in Miru.
Žalujoča žena Marija
Mama,
vse, kar je ljubezen, ostane.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre
Ivane Kukovec
*26. 5. 1919 t 31. 12. 2010
BUKOVCI 174
izražamo iskreno hvaležnost vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in obiskali, ter vsem, ki ste se naposled prihajali poklonit njenemu spominu in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni najbližji se zahvaljujemo za vse izražene besede soža-lja, govornici za globoko občutene poslovilne besede, vsem pevcem za nežno petje, za odigrano Tišino, za poduho-vljen obred, za cvetje in darovane maše ter za vse zgovorne voščene luči. Zahvala velja tudi DU Markovci, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Njeni žalujoči: sinova Tonček in Slavko z družino ter hčerke Anica z možem, Marija in Dragica
z družinama
Gruškovje • Požar uničil hišo in vse imetje
Piskurjevi potrebujejo pomoč
Za mlado, štiričlansko družino Piškur iz Zgornjega Gruškovja 28 v občini Podlehnik se je leto 2011 začelo tragično, saj jim je v torek nekaj po poldnevu požar, ki je po vsej verjetnosti nastal zaradi dotrajanega dimnika, uničil vse, kar so imeli. Ker so v hudem mrazu ostali brez strehe nad glavo, tudi brez oblačil in vsega imetja, nujno potrebujejo pomoč.
Foto: M. Ozmec
V hudem mrazu so Piškurjevi ostali brez vsega. Na fotografiji je oče Martin z ženo Julijano in 8-letnim Žanom, 5-letni Tadej pa je bil tisti čas pri babici.
V skopem poročilu Policijske uprave Maribor je zapisano, da je v torek, 4. januarja, okoli poldneva po vsej verjetnosti zaradi dotrajanosti dimnika prišlo do požara v stanovanjski hiši v Zgornjem Gruškovju. Zagorelo je leseno ostrešje, požar pa se je nato razširil na celotno hišo. Poškodovanih na srečo ni bilo, materialna škoda pa znaša okoli 60.000 evrov. Požar so pogasili gasilci iz PGD Podlehnik in PGD Tržec.
Ko smo se naslednji dan, v sredo dopoldne, odpravili na pogorišče, hiše ni bilo več, iz razmetanih ruševin na robu hriba pa se je še vedno kadilo, zato so gasilci iz Podlehnika pogorišče občasno polivali z vodo. Povedali so nam, da je močnejši dim v torek nekaj pred 13. uro prvi opazil sosed Andrej Gorše. Ko je videl, da se ne kadi le iz dimnika, ampak tudi iz ostrešja, je takoj poklical gasilce oziroma center 112. Medtem ko so pridrveli gasilci iz PGD Podlehnik in sosednjega PGD Tržec, se je požar v pred časom popolnoma prenovljeni, a v glavnem leseni, cimprani hiši že močno razširil. Kar 15 gasilcev, ki je na požarišče prihitelo s petimi gasilskimi vozili, se je z ognjenimi zublji borilo in gasilo skoraj 10 ur, vse do 23. ure zvečer.
A njihov trud je bil zaman: ker so bile stene v glavnem lesene, so kmalu klonile in se sesule, tako da od hiše in vsega imetja družine Piškur ni ostalo nič. Eden od gasilcev nam je pokazal, da je popolnoma cela in nepoškodovana ostala le kovinska, rdeče obarvana hišna številka z belim napisom Gru-škovje 28. Štiričlanska družina Piškur, ki je v času požara ni bilo doma, je tako v nekaj urah ostala brez strehe nad glavo in brez vsega, saj jim je ogenj vzel popolnoma vse. Ostala so jim le gola življenja.
Gospodar, 31-letni Martin Piškur, nam je ves pretresen povedal, da je bil v času, ko je ogenj zajel hišo, na delovnem
mestu v službi, v podjetju Ci-mos Tam v Mariboru. Tudi njegova žena Julijana je bila na delovnem mestu, v frizerskem salonu Ježek na Turniščah, kamor se je odpravila le dobro uro pred požarom. Na srečo pa sta bila zdoma tudi oba sinova, 8-letni Žan, ki obiskuje osnovno šolo v Podlehniku, in 5-letni Tadej, ki ga starši vozijo v vrtec na Ptuju.
Mlada štiričlanska družina je po hudem požaru kljub vztrajni borbi in prizadevanjem gasilcev ostala brez vsega. Hiša, v kateri so živeli, je bila sicer starejša, a so si jo pred časom lepo uredili in v njej prijetno
Foto: M. Ozmec
Takšen je bil naslednje jutro pogled na pogorišče v Zgornjem Gruškovju: od hiše je ostalo le kup razmetanih ruševin, iz katerih se je ponekod še vedno kadilo, zato so jih gasilci občasno polivali.
bivali. Požar, ki ga je najverjetneje povzročil ogenj iz krušne peči, pa jim je v nekaj urah vse uničil. Družini, ki je tako ostala tudi brez oblačil, so na pomoč takoj priskočili bližnji sorodniki, prijatelji in znanci. Tragedija je toliko večja, ker so ostali brez vsega v hudem mrazu, ko se ob jutrih temperature spuste tudi pod 10 stopinj pod ničlo. Začasno jih je sicer vzela pod streho ženina mama Juli-
jana Ferčec. V prvih trenutkih so z nekaj najnujnejšimi toplimi oblačili in obutvijo priskočili na pomoč tudi sorodniki in sosedje, razumevanje pa so pokazali tudi v obeh delovnih kolektivih, kjer sta zaposlena starša.
Na pomoč pa so priskočili tudi v občini Podlehnik, kjer nam je župan Marko Maučič pojasnil, da so se v akcijo za pomoč mladi 4-članski družini
Piškur in za čimprejšnjo rešitev njihovega stanovanjskega problema vključili predvsem kot koordinator za vse, ki so družini pripravljeni pomagati s finančnimi ali materialnimi sredstvi. V sodelovanju z medobčinsko in občinsko organizacijo Rdečega križa so v ta namen že dan po požaru, v sredo, 5. januarja, pri Območnem združenju Rdečega križa Ptuj odprli poseben žiro račun, številka: 0420 2000 0348 846, sklic 00 704003, v namenu nakazila pa je potrebno dodati pripis: pomoč - požar Piškur Podlehnik.
Tako kot župan Marko Ma-učič tudi mi pozivamo vse bralke in bralce, pa tudi podjetnike in delovne kolektive, ki zmorejo in so pripravljeni pomagati, da to storijo čim prej. Star pregovor pravi: Kdor hitro da, dvakrat da. In zagotovo bo tudi v tem primeru to držalo. Prosimo vas, pomagajte mladi družini, da bo lahko kmalu spet zaživela normalno življenje!
M. Ozmec
Črna kronika
Se je pripravljal na rop?
30. decembra ob 19.50 sta policista Policijske postaje Ptuj med patruljiranjem v okolici trgovine na Ptuju opazila neznanega moškega, ki je bil oblečen v temnejšo bundo, črno kapo s ščitnikom in smučarsko podkapo z izrezom za oči, na rokah pa je imel rokavice. Ko je moški opazi l policiste, je zbežal. Ko sta ga policista dohitela, se je moški nenadoma obrnil in enega policista s plinskim razpršilcem poškropil po obrazu ter ga odrinil, da je padel po tleh, moški pa je ponovno zbežal. Čez čas ga je dohitel drug policist in ga s strokovnim prijemom podrl na tla. Med upiranjem je moški tudi drugega policista s plinskim razpršilcem poškropil po obrazu. Policista sta nato obvladala moškega, pri tem pa uporabila lisice. Pri moškem sta našla plastično pištolo. Policisti so 27-letnika iz okolice Ptuja pridržali in bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Policista sta bila zaradi intervencije lahko telesno poškodovana.
V ovinku zletel s ceste
3. januarja okoli ob 18. ure je 39-letni moški iz Ptuja vozil osebni avtomobil Volkswagen golf iz smeri Spodnjega Dupleka proti Do-gošam. V Zgornjem Dupleku je v ostrem desnem in nepreglednem ovinku, ki poteka po klancu navzgor, izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je zapeljalo čez desni robnik izven vozišča na nasip, kjer je trčilo grmičevje in okrasno smrečje. Nato se je prevrnilo na streho in tako drselo več kot 22 metrov. Voznik je bil v nesreči hudo telesno poškodovan.
Poškodba zaradi uporabe pirotehnike
1. januarja okoli 0.10 je 68-le-tni moški z Zgornje Hajdine prišel na dvorišče stanovanjske hiše na Zgornji Hajdini, kjer se je pričel pritoževati zaradi uporabe pirotehnike. Pri tem se je zapletel v prepir z 59-letnim stanovalcem. Iz prepira se je razvil pretep, med katerim je 68-letni moški z nožem zabodel 59-letnega moškega v roko. Nato je zapustil dvorišče, ob 0.30 pa so ga policisti prijeli na domačem naslovu, mu zasegli nož in ga pridržali. 59-letni moški je bil lahko telesno poškodovan, 68-letni pa lahko.
Ukradli golfa
Med 3. in 4. januarjem je neznan storilec v Slovenski Bistrici odtujil osebni avtomobil Volkswagen golf, črne barve, reg. štev. MB K0-93M. Premoženjska škoda znaša okrog 7000 evrov.
Foto: M. Ozmec
Greben v Zgornjem Gruškovju, na katerem je bila še pred dnevi hiša številka 28, bo po hudem požaru zagotovo lep čas sameval.
Napoved vremena za Slovenijo
V prosincu zelena ledina -slabo se bo redila živina.
Danes bo na jugozahodu oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 3, najvišje dnevne od 3 do 7, na severovzhodu do 10 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo v jugozahodni Sloveniji oblačno, ponekod bo rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, več sončnega vremena bo na severovzhodu. Pihal bo okrepljen jugozahodnik.
ldcl
gratis
cah