SEMANARIO YUGOESLAVO a poreče los sábados • Dirección y Administración: ¡•avalle 341, Escr. 316 • ES- AIRES U.T. 31 Retiro 5839 fi £> <¡3Sor M, & ■ 'MtW CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEYO PERIODICO SEMANARIO YUGOSLAVO Leto II. BUENOS AIRES, 10. NOVEUBRA 1934 štev. 57 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH HVALEVREDNA POBUDA Za nebroj strari smo se že zanimali v našem izseljeništvu, za potrebne in nepotrebne, za pametne in nespamet-ne> 23 koristne in tudi za škodljive. ®a> tudi za škodljive. Pomislimo le, kako veliko besedo so imeli nekater- ^ki> ki »o na pr. skušali cepiti naše Kscljence v različne politične smeri ^ter so marsikoga spravili tuii v nesrečo), in tudi takšni, ki so z vprav občudovanja vredno vnemo iskali vedno novih načinov in sredstev za sejanje prepirov in zdražb v naših izseljenskih vrstah. Za nekaj, kar bi bilo najbolj v skla 2 dejstvom, da smo izseljenci, ki smo krenili v svet povečini zato, da najdemo ali pa si ustvarimo v tujini boljše življenjske pogoje nego smo Mh mogli imeti v krajih, kjer smo se "»d»", se pa doslej med nami nihče ni zanimal. V mislih imam gospodarske organizacije. Razlogov, tki so povzročili, '4a je b,1° t0 važno vprašanje v naši tukajšnji skupnosti do danes popolnoma ^nemarjano, Je najbrž več, odločilna P Sta b,la Po vsej priliki naslednja dva: Slovenska kolonija spada med najmlajše v Argentini]!. Pred vojno Je Prišlo semkaj le nekaj redkih posameznikov, ki večinoma niso vedeli drug za drugega. Dotok naših ljudi v te kraje se je ¡začel v letih 1922 in 1923 ter je stalno naraščal, dokler ni Pritisnila kriza (v letu 1930; tedaj je »a dotok začel pojemati in je pred dobrima dvema letoma popolnoma u-sahnil. Naša kolonija je torej nastala v dobi prosperitete, ko je bil zaslužek lahek in je človek "v vsakem kotu našel 10 pesov". Po večini so si ljudje mislili, da bo blagostanje večno traíalo. Je že tako, da človek tekom mastnih let navadno me misli na suha Ifta, ki utegnejo priti. Egiptovski Jo-* le bu v tem pogledu izjema ter ,C 1,08131 slaven pred vsem Tadi tega. Zavest, da je dobro, in upanje, da «"»o *lati časi večno trajali, rodita »rezskrbnost, ki ubije vsak smisel za Oranje v bodočnost, torej vsak smi-23 skupno gospodarsko sodelova-nio v večjem obsegu Jaša kolonija je bila mlada, ni i- danes d T* Žive» od «anes do jutri «r,i, 81 v dobi ZT' 86 iB Z90dil°- da staviti v Bueir*!1«6 nism° znali P°* dvorane, čepra^'*811 ,asfne rastla in Se JJ Pr°SVetna draštva bi se bil h ° razvi,ala 111 dasi težav te ^ *** ^^ Prired t 86 d°br° ^estova!, v e 80 takrat donašale društ- čis.» 5°0, 1,00° in tudi več pesov sU^k***1"' ** todaj mi- pesov Za' tUdl Če damo P» 250 in 300 nam mno^OH* dvorane; š® vedno »ali, da ¿ ^^ Nismo pač raču- se bodo morala * poslabSaM in da marsikateri prirej tmditI na «o, ki Je v tujih ^>Iah ° za dv°ra- ToreJ: dobro se nam , toknstvo nam Je manilo ^ " ^mo imeu smisla, ™ ^^o organizirali. °°Sp<>- * pa še drug vzrok, ki ni nič manj tahtenrpreveč površni smo bili doslej saki stvari, preveč krlčači ter pre-resni 10 temeljiti. Zato se ne ZT° *aditi' da nIdesar nimamo, 1 smo mnogo delali. 2a naše desedanje "skupno" delo-Vanje niso bili potrebni bogve kakšni 7!dpo0oiL DOW filas in nekoliko »brega smisla, pa Je šlo. Na mesto Požrtvovalnosti je bila dotara ^tlhlepnost j,, tudi trma "Pravila, kjer ni bilo dovoli volje Bospodarske organizacije pa do-4JO®!08 častihlepnost in trma ne za-^Jejo, in tudi golo navdušenje ne I*06 je neobhodno potrebna trdna a0a: resno prizadevanje in toč- Važni razgovori v Beogradu tudi I o dobre V preteklih dneh so se pričela v ogradu vežna posvetovanja, po katerih moremo upravičeno sklepati na možnost temeljitih sprememb v smer nicah notranje politike v Jugoslaviji, ki naj bi se izvedle z namenom, da bi se pritegnile k sodelovanju za sku pni blagor vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi one politične osebnosti in, politične sile, ki so bile poslednjih šest let .od tega sodelovanja izključene. Poročila iz jugoslovanske prestolnice pravijo, da so se člani regent, sveta začeli posvetovati z bivšimi voditelji velikih razpuščenih strank: z Ljubo Davidovičem, voditeljem demokratov, z dr. Korošcem, bivšem vodjo Slovenske ljudske stran ke, z g. Spaham, voditeljem bosanskih muslimanov, ter z nekdanjim radikalskim šefom g. Aco Stanojevi-čem. Ti razgovori so jasen dokaz, da člani regentskega sveta, katerim je pok. kralj Aleksander v svoji oporoki poveril odgovornosti polno nalogo, da v imenu mladostnega kralja Petra II. izvršujejo vladarsko oblast, računajo z možnostjo, da bi zgoraj navedeni voditelji postavili svoje sile, svoje sposobnosti in svoj vpliv v službo domovino ter smatrajo, da je že nastopil primerni čas za to. Zločin, katerega žrtev je postal vladar Aleksander in ki so ga organizirali nekateri izdajalci, podpirani in plačani od zunanjih sovražnikov naše mlade države, je zarisal nedvoumno mejo med sovražniki Jugoslavije, ki so v tujini kovali zločinske načrte no poznavanje Izakonskih predpisov, poslovanja itd. Pri gospodarski organizaciji (in tudi pri podporni) morajo biti temelji močni in sigurni, ako nočemo, da se zgradba, ki jo začnemo zidati, zruši prej ali slej ter nas pokoplje. Tega se je gotovo zavedalo Izseljensko društvo "Tabor", ki je dalo, kakor sem čital v zadnji številki Novega lista, pobudo, da se načne najvažnejše vprašanje v našem izseljen-stvu: vprašanje zadružništva. In začelo je na edino pravi način: ne s praznim bobnanjem, marveč z otvoritvijo serije resnih predavanj, v katerih naj se to vprašanje temeljito prerešeta ter naj se položi oni trdni temelj, ki je neobhodno potreben, ako hočemo ustvariti nekaj resnega, koristnega in sigurnega. T. B. proti obstoju države, in med onimi voditelji razpuščenih strank, ki so jih samo nesoglasja glede notranje uredbo Jugoslavije, nikakor pa ne vprašanje njenega obstoja, postavila v pro ti režimski tabor. Dokaz o globokem prepadu, ki ga je med obe skupini zatezal marseilleski atentat, nam je tudi vedenje slovenskega voditelja dr Korošca, ki se je ob povratku s Hva-ra, kjer je bil interniran, razjokal ob vladarjevem truplu ter izjavil: "Pozabljeno naj bo vse, kar je bilo; sedaj moramo vsi delati za Jugoslavijo!" Takoj po demisiji Uzunoviceve vlade, ki se je izvršila v skladu z določbami ustave spričo proglasitve novega vladarja, so se razširile iz Beograda vesti, da bodo v novi kabinet vstopili po vsej priliki tudi dr. Korošec in nekateri drugi bivši politični voditelji. Te vesti se niso potrdile, marveč je Uzunovič rekonstruiral svo jo vlado s prav malimi spremembami. Razlogi so povsem razumljivi; tako odločnih spremb ni bilo mogoče izvesti od danes do jutri, marveč je treba razčistiti prej marsikatero važno vprašanje. In ta namen imajo gotovo sedanja posvetovanja regentskega sveta, ki obenem pričajo, da se re-gentski svet ni premislil, marveč dela dalje za izvedbo svojega načrta kateri je gotovo v skladu z vežnimi koristmi, ki so v zvezi z nadaljnjim razvojem Jugoslavije. Ni pričakovati, da bi se te spremembe izvršile še tekom tek. leta, pač pa je verjetno, da bo stvar dozorela kmalu po novem letu. HITLERJEVCI V JUGOSLAVIJI Vesti. z Dunaja naznanjajo, da namerava jugoslovanska vlada zahtevati v Berlinu, naj Nemčija sprejme na svoje ozemlje one avstrijske nacionalne socialiste, ki so se zatekli v Jugoslavijo, ko se je izjalovila vstaja, ki je izbruhnila meseca julija t. 1. Ti avstrijski ubežniki so internirani, kakor znano, pri Varaždinu, kjer imajo svoje taborišče. Preživljajo se z denarjem, ki ga menda prejemajo iz Nemčije. Vseh jih je kakšnih 2.000. OBSOJEN VOHUN Vojno sodišče v Asuncionu je obsodilo na smrt Nemca Walterja Maasa, naturaliziranega Argentinca, ki je priznal, da se je pečal z vohunstvom na škodo Paragvaja. Bil je v službi Bolivijcev. Policija mu je bila že dalje časa za petami, ko so ga prijeli, je takoj povedal, kako in kaj. Na vprašanje, zakaj da je vohunil, je nedolžno izjavil, da je vohunstvo poklic, kakor katerikoli drugi. S a a r s k o vprašanje V zvezi z bodočim plebiscitom v Po-saarju je nastal med Nemčijo in Fran cijo precej napet položaj. V zadnjih tednih se je bila širila vest, da pripravljajo hitlerjevci vpad v Saarsko kotlino za slučaj, da bi izgledalo, da ¡ bi plebiscit utegnil izpasti neugodno za Nemčijo. Na te vesti je francoska l vlada odgovorila z izjavo, da bodo njene čete vkorakale v Posaarje, ako bi kdorkoli skušal izzvati zmede ter prepričiti mirni potek ljudskega glasovanja, To izjavo so Francozi še pod črtali z dejanji; v bližini meje so začeli zbirati precejšnje oddelke vojske, opremljene z motornimi vozili. Stališče Francije v tem vprašanju jo te dni potrdil tudi zunanji minister Laval nemškemu poslaniku v Parizu. In storil je to s tem večjo odločnostjo, ker so tudi Angleži v tej zadevi na strani Francije. Rekel je sicer, da se francoske čete ne pripravljajo na vpad, vendar pa da si Francija lasti pravico vojaško intervenirati, ako hi bilo treba zagotoviti miren potek plebiscita. Te francoske izjave so precej vznemirile nemško vlado, ki je svojim poslanikom v Londonu, Rimu in Bruselju naročila, naj, protestirajo proti morebitne mu vkorakanju francoskih čet v Posaa-irje. AMERIŠKI VOLILCI PODPRLI R00SE-VELT0V0 POLITIKO Pretekli torek so imeli v Združenih državah Severne Amerike volitve za j delno obnovitev senata in zbornice. a"»*»»"""««»»"n«»l«"l,,I11"i«' VESTI IZ DOMOVINE Miroljubna manifestacija Dne 23. septembra so na slovesen način blagoslavili v srbskem mestu Čačku skupno spominsko grobnico, posvečeno padlim junakom vseh narodnosti in veroizpovedi. Slovesnosti 3e je udeležilo preko 3.000 ljudi, med njimi zastopniki mnogih tujih držav. Prireditveni odbor je objavil pro-K'ae, ki je lepa priča velike srčne kul ture in miroljubnosti jugoslovanskega naroda. "Vabimo meščanstvo mesta Čačka in okolice", je rečeno v proglasu, "da s svojo prisotnostjo pri tej tužni svečanosti izrazi svoje spoštovanje sencam vseh padlih bojevnikov, brez ozira na narodnost in vero, ter manifestira svojo neomajno vdanost ideji miru in bratskega sodelovanja med narodi". Koliko zidov je v Jugoslaviji Po zadnjih statističnih podatkih '•IVI v Jugoslaviji 68.400 Židov. Največ jih je v savski banovini (19.400), največje število židovskih občin pa izkazuje donavska banovina. Naj-manj židov živi v dravki banovini, namreč 400, v vrbaski jih je 620, v primorski 800, v drinski 10.200, v zet-ski 420, V dunavski 17.450, v morav-ski 410, v vardarski 7,700, v Beogradu in okolici pa okrog 11.000. Tudi Maribor hoče postati velik V zadnji številki našega lista smo Poročali o načrtih za povečanje Ljub-jane s priključitvijo nekaterih okoliških občin, za povečanje svojega nicsta pa se sedaj potegujejo tudi ma-"horčani: poslali so banski upravi načrt, p0 katererm bi povečano mesto "Veliki Maribor" — štelo približno W-000 prebivalcev. ^nkorporacija okoliških občin je predvidena tudi za Celje. o—o—o Strašna nesreča Strašna nesreča je doletela 57-letne Pa delavca Martina Valentarja, zapornega na Javorniku (Jesenice). Pri nekem delu na takozvani "poglobljeni peči" mu je spodrsnilo, da je s ce-itm životom padel na razbeljeno peč. lovariši so mu takoj nudili prvo pomoč ter ga prepeljali v tovarniško bolnišnico. Po životu je bil tako ope-™n da mu je meso skoro odstopilo ?? kostl- zat° tudi ni bilo upanja, da bi ga mogli rešiti. Po petdnevnem strašnem trpljenju je revež podlegel. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK ZaeS?le B°mpland No. 709 ?■ Pri ul. Dorregro 931, vl-ii -81"» Triunvirato 1600 ■ S4 Darwin 5172 in 2094 Nevaren posel Vkljub resnom opozorilom banske uprave, naj ljudje opuste tihotaplje nje preko državne meje, ker imajo graničarji stroge predpise, da morajo streljati na vsakogar, ki ga zalotijo na tihotapski poti, se le še vedno mnogi podajajo v nevarnost ter nočejo opustiti nevarnega posla. V nedeljo, 23. sept. so graničarji obstrelili 60-letnega posestnika Franca Pavlina iz vasi Podtabor, občina Naklo pri Kranju. Dobil je strel v roko in nogo. Zdravijo ga sedaj v ljubljanski bolnišnici. O—o—o Prijeti ponarejevalci Pred nedavnim je ljubljanska policija izsledila in aretirala nekega čevljarskega pomočnika in dva njegova sotrudnika. Tedaj je policija napravila tudi hišno preiskavo pri enemu izmed aretiran, v Mostah in našla negativnih modelov za izdelovanje de narja, ki so bili prav skrbno izdelani iz mavca. Aretirani so priznali, da so delali denar in ga spravljali v promet, okrog 150 komadov po 10, po 20 in po 50 par. Kakor je dognala policija, so imeli ponarejevalci v Mostah svojo glavno delavnico, v Velikem Rašovem na Dolenjskem pa še svojo podružnico. Tudi na Dolenjskem je policija aretirala dva posestnika, pri katerih se je našlo nekaj tega drobiža. Vseh teh pet je bilo že pred par tedni izročenih sodišču. Te dni pa je zopet nekdo hotel izmenjati ponarejen dvajsetak v neki ljubljanski trafiki, kar se mu pa ni posrečilo. Tra-fikantinja je policijo obvestila, ki je hitro izsledila gnezdo in aretirala krivca in njegova dva pomočnika, ki so vsi trije brezposelni delavci, pa so se pečali z razpečavanjem ponarejenega denarja. Preiskave pa so odkrile kovačnico tudi na Gorenjskem. — Hišna preiskava pri nekem podobarju in rezbarj u kraj Lukovicc, je odkrila naravnost dovršene modele iz mav ca za pcnarejevanje denarja. Tudi te ga rezbarja so izročili sodišču. krojačnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) ..iliuiuilllllllllllllllllllllllllllllllliuilllllllllllllllllllllllllliiiiiiiih. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Let»i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 ^llllllllllillllllllllllUllllllllllllllllllHlllllllilllilllllllllllllllilill'' Hotel Balcánico lastnik angel velyanovsky 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES 2drave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. provrstna postere2ba in zmerne cene. VESTI S PRIMORSKEGA Čedne reči Oblasti so zaprle vojaško urejeni vzgojevalni zavod "Principe Umber-to", ki je imel1 svoj sedež na Placuti v Gorici ter je bil ustanovljen kmalu po vojni z namenom, da bi prispeval k raznarodovanju našega ljudstva. Zavod pa so obiskovali večinoma o-troci italijanskih staršev, ki so morali plačevati do 700 lir na mesec za vzgojo in oskrbo. Voditelj je bil neki bivši polkovnik italijanske vojske in poučevali so seveda le italijanski pro fesorji. Oblasti so se odločile za zgoraj navedeni ukrep, ker so ugotovile, da so se v zavodu dogajale nad vse nečedne reči. Voditelj in neki profesor sta bila namreč homoseksualca ter sta na brezvesten način izgrabfjala in zapeljavala fantičke, katerih vzgoja jim je bila poverjena. Zmanjkala je iz blagaine tudi velika vsota in Je zavod pustil mnogo neporavnanih ra čunov, o—o—o Velika beda v Istri Mizeriia pritiska z veliko silo tudi po istrskih krajih, ki jih itak že narava sama ni preveč oblagodaril'a. Položaj. v katerem se nahaja ljudstvo, ie tem hujši, ker je tudi v Istri pritisk davčnetra vijaka izredno hud. Iz Pazina pišejo, da ljudje vedno huje lezejo v dolgove, ker je izterjevanje davkov neusmiljeno. Na pazinski občini je raiavljenih včasih kar po petdeset licitaciji v enem samem dnevu. Velika beda je tudi v Buzetščini, kjer se ljudem tako slabo godi, da je celo sol postala že luksus; mnogi si je ne moreio "privoščiti, dasi stane "samo" poldrugo liro kilogram. o—o—o Nova naredba Občinske oblasti so sporočile posestnikom v Klani in, drugih bližnjih vaseh, da odslej ne smejo več popravljati, prepleskavati, beliti ali barviti hiš in drugih zgradb, ako ne zaprosijo in dobe prej posebnega dovoljenja od pristojnih vojaških pblastev. I Zobozdravnika * £ Dra. Dora Samojlovích de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista * * % % sis * Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * U. T. 59 La Paternal 1721 t $ **************************** DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj Calle GARMENDIA itev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro izbero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) ______ zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo Jugoslovanske jezike ln sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE * OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro - 1619 Kraljica Marija in francoski državni predsednik Lebrón zapnščata vojno ladjo "Dubrovnik", kamor so bili preneseni zemeljski ostanki vladarja Aleksandra. DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki »tanejo od $ 3 dalje. Naj atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires tfáBMHÍaifiP^ . Nesreča na delu V Podrasri na Vipavskem se je ponesrečil lfi-letni Al'oiz Kopatin, zapo-sien v tarnošniem mlinu. Desna roka mule nrišla med kolesje, ki mu jo Te zmečkalo tako, da so mu jo morali v boViišnici odrezati. Pritisk proti duhovščini Sirottijeveira nekrščanskega vladanja na Goriškrm je sedaj konec, ker je novi nadškof mons. Margot.ti že prevzel vodstvo nadškofije. Za svoj 3if-.me^pčni raznarodovalni posel, je Siroti žel obilo priznnnia s strani fašističnega tiska jn oblastev. Goriška obč:ra ca je osrečila še s posebno zTa to kolaino. Ni preveč upania, da se bo položaj izbolišnl pod vodstvom mons. Margo-ttiia. Fašisti so zanj vse preveč navdušeni. Povod za to so iim dali do-sedanii nadškofovi eovori in ra^ne nie trove izjave. Že takoi ob svoiem prihodu je v cerkvi začel peti slavospeve "onemu, ki zna tako dobro voditi dru ge in ki ie povzdignil italijanski narod do tako velike slave"; to je 6e- Draga pesem V Koprivi na Krasu so bili aretirani na dan sv. Blaža nekateri slovenski fantje, ker so prepevali slovenske pesmi. Obsojeni so bili na velike kazni. Med njimi je bil tudi Filip Zega iz Koprive. Vložil je priziv, ki je pa bil v septembru zavrnjen ter bo moral plačati pet tisoč lir globe in od-sedeti tri mesece v joči. HOTEL " PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom ln rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA ^jMisjaiasissisiaisi^ IZ CORDOBE Obisk preč. nadškofa dr. N. Dobrečiča Kakor vam je znano, je preč. g. nadškof dr. N. Dobrečič posetil tudi Córdobo. Prispel je semkaj v soboto, 27. okt., ob 9.20 zjutraj z vlakom is Buenos Airesa. Beograjskega vladiko je pozdravila na kolodvoru" večja skupina naših ljudi, njim na čelu g. Milan Pavkovič, ki je dr. Dobrečiča vlju dno pozdravil v imenu naše kolonije. G. nadškofa sta prisrčno pozdravili tudi dve deklici od Jugoslov. podpornega društva ter mu izročili šopek cvetlic. V spremstvu g. Pavkoviča ter nekaterih drugih oseb je preč. posetil cordobslce hribe, zvečer pa je prišel obiskat naše Podporno društvo ter je ostal med nami poldrugo uro časa. Imel' je lep govor, v katerem je tudi povedal, da ni prišel med nas z oi-kako propagando, marveč z žoljo v srcu, da vidi in spozna naše ljudi, ki jih je usoda zanesla preko širokega morja daleč proč od milih sorodnikov ¡n drage domovine. Srčno nas je pozdravil in nam dal sveti blagoslov. Z večernim vlakom se je odpeljal proti Rosariu iu Buenos Airesu. P. Jonkc, podpreds. J. P. D. Prireditev Jugoslovansko podporno društvo v Córdobi vabi vse cenjene rajaki-m je in rojake na družabni večer, ki so bo vršil v soboto, 10. novembra t. 1., v društvenih prostorih v ul. Avellaneda 248 (nasproti trga Colón). Začetek ob 9. zvečer. Zabava bo trajala celo noč. Sviral bo orkester "Dambrosky". Odbor. ŽALNO ZBOROVANJE Kakšnih 150 rojakov pravoslavne vere, ki se niso mogli udeležiti ofici-elnega parastosa v pravoslavni cerkvi za pok. kraljem Aleksandrom, so naročili posebno zadušnico pod okriljem sokolskega društva Buenos Aires I. Žalna svečanost se je vršila v nedeljo v tukajšnji ruski pravoslavni cerkvi ob navzočnosti velikega števila članov naše kolonije. Pozneje se je vršilo v dvorani na ul. San Juan žalno zborovanje, na katerem so trije govorniki slavili spomin pok. kralja, povdarjali potrebo skupnega delovanja ter obsojali delo hujskačev, ki ščuvajo k bratomornim bojem. Končno so zborovalci poslali naslednjo brzojavko mlademu kralju Petru II.: "Na zborovanju navzočna ogromna skupina naroda pošilja prisrčne pozdrave in izraz globoke vdanosti Nj. V. Kralju Petru II. Živijo naš kralj, živijo kraljevska hiša Caragjorgjevi-čev". Ob tej priliki se je včlanilo v Sokol spet kakšnih 40 oseb. Tudi cestarji so "nevarni za državo" Sedaj so začeli premeščati v Južno Italijo še poslednje javne nameščence v Julijski krajini, ki so slovenske ali hrvatske narodnosti. Sedem in osemdeset cestarjev na cesti Pos-tojna-Reka je premeščenih nekam v Sicilijo. Vsak je prejel obvestilo, ki pravi, da je kraj, kamor je premeščen, nezdrav in malaričen... Cestarji so seveda v hudih škripcih: plača znaša 250 pesov na mesec. Kako bodo s to vsoto živeli v tujem kraju, ko so itak že doma težko izhajali, dasi so imeli po navadi še hišico in kos vrta, ki sta jim omogočala, da so se lažje borili za vsakdanji kruhek? o—o—o Sumljivi balončki V okolici Labinja je padlo na tla nekaj balončkov, ki so bili pobarvani z jugoslovanskimi barvami in so bili na njih privezani protiitalijanski letaki. Oblasti so brž polovile nekaj naših ljudi, dasi ni proti njim nobenih dokazov. Nekateri sumijo celo, da so balončke pripravili fašisti sami. da bi se mogli maščevati nad nekaterimi Hrvati. Odmevi požara v Herpeljah Poročali smo svoj čas, kako je požar upepelil zgradbo fašistične deške kolonije v Herpeljah in kako je bilo aretiranih mnogo domačinov, osumljenih požiga. Sedaj pa je preiskava ueotovila, da je ogenj zanetil tajnik fašistične kolonije, ki je bil poneve-ril veči o vsoto ter ie hotel s požigom zabrisati sledove zločina. Domačine, med niimi tudi one, ki so jih bili že predali fašističnemu tribunalu, so oblasti sedaj izpustile. veda Mussolini, kateremu je želel, "naj živi in naj vselej zmaguje!" To naj bi še bilo. Čuden vtis je pa naredilo na slovenske vernike, da se je mons. Margotti nad vse pohvalno izrazil o Sirottiju, "ki je z veliko potrpežljivostjo in mnogimi skrbmi, v stalni nevarnosti za svojo usodo, storil vse, da najde novi pastir zemljo že pripravljeno za setev". O duhovnikih (slovenskih) je dejal, da "ne sme jo pozabiti na suverene pravice italijanskega naroda, kateremu morajo biti hvaležni in zvesti". Tudi kar se zvestobe tiče, naj bo vse v redu; glede hvaležnosti pa je dobro opozoriti, da je bilo, odkar je Italija zasedla naše kraje, posredno ali neposredno izgnanih 112 slovanskih svečenikov, da je bilo od 16 slov. samostanov nič manj ko 14 spremenjenih v italijanske, radi česar je mo ralo 180 redovnikov zapustiti svoje kraje, ter da je bilo samo v prvih 9 mesecih tega leta konfiniranih četvero slovenskih svečenikov, šest jih je dobilo policijski opomin, eden pa je dobil policijsko nadzorstvo. Aretacije v Črnem vrhu in okolici V drugi polovici septembra so ka-rabinerji aretirali v Črnem vrhu in okolici kakšnih 25 mož in fantov. — Vzrok aretacije ni znan z gotovostjo, izgleda pa, da so se aretiranci zamerili oblastvom radi slovenskih knjig, ki so jih imeli doma. Med zaprtimi so Franc Pivk, Franc in Jošt Tončič, Karel Rudolf in Anton Rupnik iz Lomov; Franc Rejc in Ivan Lapajne iz Črnega vrha; Ivan Lampe iz Zad-loga ter Anton Čuk iz Predgriž. Med prebivalstvom gre glas, da so areti-rance hudo pretepali in mučili ter da se je Francu Rejcu v zaporu celo o-mračil um. 48484823482348234853530000020101302353535348532353232353484823234853482323235348482353235353534848235323239023532348534853484823020101020100020100235323484853235323532323234823532348235323482348234823532348234823532348 NOVI LIST x>> ŽENSKI KOTIČEK , NEVARNO LEPOTICENJE Ženski svet v Ameriki je sedaj po pravici hudo razburjen. Znano je, da nikjer na svetu ni toliko salonov za lepotičenje kakor v Ameriki. Za slad karije in šminko izda Američanka vkljub hudim časom še vedno 1'epe denarce. Obrvi in trepalnice si ameriške ženske barvajo na dva načina. Včasih si mažejo obrvi in trepalnice s sajami pd sveč ali petrolejke. Take saje so sicer včasih tudi nevarne, ker se vendar le zgodi, da se vname očesna sluznica. Vendar je mnogo nevarnejši drugi način barvanja: z anilin-skimi barvami. V zadnjih mesecih so zdravniški časopisi poročali, kako te barve škodujejo očem. Dognali so celo vrsto žensk, ki so popolnoma oslepele, ker je barva zatrupila oči. Zato je newyorška zdravstvena oblast prepovedala prodajata vsa taka barvila, ki imajo v, sebi očem škodljive snovi. Vsekakor bogatemu možu ni tako nu- SLOVENEC IZUMIL NAJ- jno treba, dfa bi bil mlad in brhek kakor nemaniču. Kdor je bogat, si more dostikrat ku piti ne samo nevidemo, ampak tudi resnično, ljubezen. To je sicer kritično, a nič manj resnično — zaključuje Ruaseir. SLABA PREBAVA Mnogi ljudje tožijo, da slabo pre-bavljajo. Toda ta montnja, ki se zlasti pokaže v naporih pn odvajenju, nima vselej istega vzroka. V večini primerov res izvira iz lenivosti črevesja, to se pravi iz zmanjšanega delovanja prebábil. Poziaijio pa tudi za prtost, ki jo vzbude živčni krči v debelem črevesu in ki za hteva vse dru gačne nege Kakor navadna lenivost črevesja, namreč lahko, prav nič dra-žečo hrano in sredstva, ki črevesje pomorijo in-preprečijo krče. Kakor smo že omenili, izvira v večini primerov, zaprtost le iz lenivosti črevesja, in ljudje, ki trpe ha tej mučni abnormalnost', jo morajo pregnati s precej .energičnimi sredstvi. Dosti se morajo gibaii, hoditi, jezditi, telovaditi, igrati tenis, plavati, kole-. šariti, hoditi po hribih ari na daljše jizprehode itd. Hrana, ki jo naj ti lju-žila črevesje; obilo zelenjave (solate, dje uživajo, naj bo taka, da bo dra-kumar, zelja in podobno) in sadja (en funt grozdja ali jabolk na te-išče), i,mokve, datelji, orehi, med, mle ko, jogurt, domači kruh. Ne smejo pa jesti jedi, ki zapirajo: kakao. čokolada, rdeče vino, riž, beli kruh. Bolnik naj pogosto in obilno je. — Strah pred jedjo je napačen. Hrana mora biti le taka, da bo vzpodbodla vsa prebavila k delovanju. Jemati umetna odvajalna sredstva pri kroni čni zaprtnosti ni zmeraj dobro, ker so le potuha črevesju in zla nikoli za stalno in temeljito ne odpravijo. LJUBEZEN IN DENAR V dobi romantike — piše angleški družabni kritik prof. Russell — so veliko razpravljali o vprašanju, ali naj se kdo poroči iz ljubezni ali pa zaradi denarja. Previdni starši so sicer izjavljali, da naj se njihove hčere le može po svoj,em srcu iz ljubezni, toda obenem so dobro pazili na to, da so se seznanjale samo z bogatimi možmi njihovega stanu. Danes mislijo ljudje, ne samo na skrivnem, marveč očito in povsem trezno — nadaljuje Russell — in vedo, da more biti denar vzrok ali pa vsaj sovzrok ljubezni. Za to nam daje zgodovina dovolj zgledov. Benjamin Disraeli, kasnejši lord Bealconsfield, je bil v mladosti zelo reven, pa skrajno častihlepen. Poročil' je bogato vdovo, ki je bila veliko starejša od njega in je veljala za precej omejeno. Njej se je imel zahvaliti, da je žel v življenju tolike uspehe. Ciniki so seveda menili, da ljubi bolj denar kakor njo samo, a to nikakor ni bilo res; ves čas zakona ji je bil iskreno in globoko vdan. Ne verjamem, da bi jo bil ljubil, če bi bila revna; tako pa se je njegova hvaležnost kmalu izpreme nila v iskreno nagnenje. Dobršen del ljubezni temelji na tem da žena pripomore možu k dosegi njegovih ciljev. Častihlepni možje navadno ljubijo žene, ki jih podpirajo na potu do slave. Bili bi zelo slabi dušeslovci, če bi menili, da taka ljubezen, ki izvira iz sebičnosti, ni pristna. Mohamed je resnično ljubil vdovo, katere hl'apec je bil prvotno, a se je z njo poročil in tako dobil možnost, da se je posvetil svojemu poslanstvu. Pa tudi prileten, a bogot mož, ki poroči mlado, pa revno dekle, more s precejšnjo gotovostjo računati na to, da se bo njena hvaležnost razvila v ljubezen — seve, če ni ravno podla ali ne čuti do njega izrazite mrzkoeti. I začimb in zelo malo soli. Migljaji za hišne gospodinje Rozine so bolj okusne in izdatne, če jih potem, ko jih operemo, raztrosi-rno po deski, da se osuše in jih pred porabo potresemo z moko. Juha bo bolj okusna, če ji pridene-mo, ko so kuha, košček švicarskega sira. Tudi to pomaga, če vso dodatno zelenjavo zrežemo ali naribamo in jo pridenimo juhi pol ure, preden je h uhan a. Sočivja ne smemo nikoli huhati v vodi, ker sicer izgubi ves svojski o-kus. Najbolje je, da ga pripravljamo v posebni posodi; če pa te nimamo, obesimo lonec s sočivjem v večji lonec z vodo, da se tako kuha v sopari. Potem sočivje ne zahteva nobenih MANJŠI RADIOAPARAT NA SVETU Viktor Hassl radiotelegrafist v Ljubljani je iznašel najmanjši radio a-parat na svetu. Ves detektorski aparat je montiral v slušalki sami. Ne sa mo to, da je vet; aparat montiral v sami školjki slušalke, navil je tudi tenko antensko žico, 75 čevljev okrog nje in na kreju privezal majhen gumijast obroč, kateri stisne antensko žico okrog slušalke, da se ne odvije, obenem pa služi za antenski izolator. Ves aparat ni večji od škatljice šibic, da se ga lahko nosi v žepu in rabi po vsod. Za zvezo z zemljo ima aparatek O do 9 čevljev dolgo žico, ki <;e jo pri tisne na zemljo, a oktog aparatka navito anteno se pritrdi na palico ali dežnik in že se lahko posluša ljubljansko postajo. Aparat je zelo praktičen, ker ga vzame lahko vsakdo s seboj, kopalci, smučarji, turisti itd., kot žepno uro in posluša ljubljansko radio postajo. Izumitelj je imel stroš MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA . MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah , Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od ul. Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. P je. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Ravvson in Sala-Lerr-y. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 kov za sestavo tega aparata samo 40 Din. V trgovinah pa se ga prodaja po 4 kovače. SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Raldtika - otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIM9 SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 ORDINIRAodIO cp 12 i 14do20 SATI NAKAZILA ZA BOŽIČ IN NOYO LETO ^ VARNA, HITRA IN CENENA Izročite takoj svoje nakazilo, da prejme Vaša družina denar še pred božičem. • > Vedite, da — ako nakazujete potom zavoda Banco de Boston — se denar izplača v gotovini, brez truda in brez odbitkov. Dostavimo Vam podpisano potrdilo v dokazilo, da je bil nalog izvršen. V našem JUGOSLOVANSKEM ODDELKU sprejemamo nakazila od 9. do 18., ob sobotah pa od 8.30. do 11. ure. Obiščite nas osebno ali pa nam pošljite svoj nalog pismeno, pa izvršimo nakazilo še isti dan ""FIRST NATIONAL BANK ./BOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario) _ Razbojnik Duhrovski (Nadaljevanje) Moj sokol se bo zase postavil, dobrotniki ga ne bodo zapustili. — Občutljivo ošaben je Kirila Petrovič! Kako mu je zrasel rivec, ko mu je moj Griška zaklical: 'Ven, stari pes, proč z dvora!'" "Ah, ti Jegorovna," je dejal dija-kon, "jaz bi »koro raje videl, da bi me vrag odnesel,kakor da bi se gledal postrani s Kirilo Petrovičem. Če ga le zagledaš, te že zazebe, a hrbet se sam od sebe skrivi, globoko skrivi." "Prazne besede!" ga je zavrnil svečenik, "tudi Kirili Petroviču še za-pojo bilje kakor danes Andreju Ga-vriloviču, le s to razliko, da bo njegov pogreb še sijajnejši in s številnej šim spremstvom. Sicer pa je to pred Bogom vseeno." "E, batjuška, tudi mi smo hoteli po vabiti vso okolico, pa ni pustil Vladimir Andrejevič. Brez skrbi, pri nas imamo vse, da vas dostojno pogostimo." To laskavo zagotovilo kakor upanje na slastne kolače je pospešilo korake govorečih, ki so dospeli naposled na dvorec, kjer je bila miza že pokrita in vodka pripravljena. Medtem je Vladimir' begal vedno globlje v goščo, da bi udušil s hojo iti utrujenostjo duševne boje, ki so ga mučili. Hitel je dalje, ne da bi pazil na pot. Veje so ga tolkle in ga 1 praskale po obrazu, noge eo ee muk vsak hip pogrezale v blato, on pa ni ničesar čutil. Naposled je dospel na majhno ravnico, obdano od vseh stra ni z drevjem, ki je bilo skoro golo v tej jeseni; med njim se je pa vil potoček. Vladimir jo obstal, sedel v hladno travo in misli, druga mračnejša od druge, so mu stiskale dušo. Silbo je čutil svojo zapuščenost; bodočnost se mu je dozdevala čisto mračna. Spor s Trojekurovim mu je pretil z novo nesrečo. Njegovo skromno posestvo bi moralo preiti v tuje roke in bi ga v tem primeru čakalo popolno obubožanje. Dolgo je sedel nepremično in se zagledal v tihi tok potočka, ki je nosil vele liste. Opazil je, da se je začelo mračiti; vstal je ter se napotil domov, pa je še dolgo blodil po neznanem gozdu, dokler ni dospel do pešpoti, ki ga je privedla prav do vrat njegove hiše. Dubrovski je naletel na poti na popa z njegovim spremstvom. Misel, da je tako srečanje predznak nesreče, mu je prišla na um in nehote je zavil na stran med drevje. Niso ga opazili in so se glaeno pogovarjali., "Ogibaj se zlega in delaj dobro!" je dejal pop svoji ženi, "nič drugega ne preostane, pa naj se konča nesreča že kakorkoli." Popica mu je nekaj odgovorila, toda Vladimir ni mogel' razumeti kaj. Ko se je bližal hiši, je opazil množico ljudstva. Na dvoru so se prerivali kmetje in služinčad. Že od daleč je začul Vladimir nenavaden šum in govorjenje. Pri šupi sta stali dve trojki. Na krilu se je razgovarjalo nekaj neznanih ljudi v uniformi. "Kaj to pomeni?" je vprašal srdito Anto- na, ki mu je prihitei nasproti. Kakšni ljudje so to in kaj hočejo?" "Ah, batjuška Vladimir Andrejevič," je odgovoril Anten v eni sapi, "dospela je sodna komisija, vzamejo nas tvoji milosti in nas predajo Tro-jekurovu." Vladimir je sklonil glavo. Ljudje so obkrožili svojega nesrečnega gospoda. "Očka ti naš!" so kričali in mu poljubljali roke, "nečemo drugega gospodarja razen tebe. Raje umremo, kakor bi zapustili tebe. Ukaži gospodar — komisijo hitro odpravimo!" Vladimir jih je gledal, temna čuv-stva so zavalovala v njem. "Stojte mirno," jim je rekel, "sam izpregovorim z uradniki." "Govóri z uradniki," so nanj kričali iz tolpe, posvari prekletnike!" Vladimir je pristopil k uradnikom. Sabaškin je stal na zunanjih stopnicah v uradni čepici in z rokami v boku gledal sovražno krog sebe. Policijski nadzornik, visok, tolst dedec petdesetih let, rdečega lica in brk je takoj, ko je zagledal bližajočega se Dubrovskega glasno zakričal in poudarjal s hripavim glasom: "Tako vam še enkrat penovim, kar sem vam že rekel! Zaradi sklepa okrožnega sodišča spadate pod Kirilo Petroviča Trojokurova, ki ga tu zastopa g. Sabaškin. Slušajte ga v vsem ,kar vam ukaže, a ve ženske ga ljubite in častite, da vam bo bolj naklonjen. Pri tej zbadljivi šali se je nadzornik za-hohotal. Sabaškin in drugi so ga posnemali. V Vladimiru je vse kipelo od togo-te. "Blagovolite mi pojasniti, kaj to pomeni!" je vprašal s prisiljeno hlad- nokrevnostjo veselega nadzornika. "To znači," je odgovoril ostroumni uradnik, "da smo prišli vse vknjižit in predat v last Kirile Petroviča Tro-jekurova ter ostale povabit, naj zginejo k vragu." "Vi bi se morali, bi dejal, najprej obrniti name, namesto na moje kmete in objaviti gospodarju sklep sodišča." "Bivši gospodar Andrej Gavrilovič je po božji volji umrl. A ti, kdo si?" je dejal Sabaškin in ga drzno pogledal, "mi vas ne poznamo in nečemo poznati!" "Vaše blagorodje, to je naš niladi gospod", se je'začulo iz množice. "Kdo si je drznil odpreti usta?" je kriknil policijski nadzornik. Kakšen gospod? Vaš gospod je Kirila Petrovič Trojekurov!" Ali slišite, tepci?" "Kako da ne", se je odzval isti glas. "To je upor," je kriknil nadzornik, "čuj, starosta!" Starosta je stopil naprej. "Poišči takoj onega, ki si je drznil ugovarjati, jaz ga..." Starosta se je obrnil proti množici in vpraševal, kdo jo govoril. Toda vsi so molčali. Naenkrat je nastalo v zadnjih vrstah mrmranje, ki se je spremenilo v močen šum. Nadzornik jih je poskušal s tišjim glasom pomiriti. "Kaj ga gledate?" so Zakričali kmetje, "otroci, zgrabite ga!" Množica se je zamajala. Sabaškin in člani komisije so hitro izginili na dvorišče in zaprli vrata za seboj. "Otroci' zgrabite jih!" je zavpit isti glas in tolpa se je pognala naprej. "Stojte!" je kriknil Dubrovski. "Be daki, kaj delate? Pogubite sebp in mene. Domov pojdite in pustite, da sam storim potrebno. Ne bojte se, gospodar car je milostljiv. Njega bom prosil, on nas ne bo zapustil. Vsi smo njegovi otroci. A kako naj nam pomaga, če se uprete kakor razbojniki." Besede mladega Dubrovskega, njegov zvenki glas in ukazovalni pogled so napravili zaželjeni vtis. Narod se jo pomiril in razšel, dvor 6e je izpraznil, uradniki so zasedli hišo. Vladimir je šel žalostno na krilo hiše. Sabaškin je odpdl duri in, se globoko priklanjajoč zahvalil za dobrotljivo posredovanje. Vladimir ga je prezirljivo poslušal in ni česar odgovoril. "Mi smo sklenili z Vašim dovoljenjem tu prenočiti," je nadaljeval prisédnik, "ker je že tema, bi nas mogli vaši kmetje napasti. Bodite tako prijazni in uka-žite, naj nam posteljejo v obednici. Ko se bo začelo svitati, se bomo odpravili domov." "Napravite, kar hočete," je suho odgovoril Dubrovski, "jaz nisem več tu gospodar." Pri teh besedah je odšel v sobo svojega očeta in zaprl za sabo vrata. & * # * # * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. | ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo V novembru: 14. Monte Olivia 16. High. Chiftain in Formose 20. Antonio Delfino 22. Massilia Proti Evropi odplovejo V novembru: 14. And. Star 15. H. Monarch, C. San Antonio, G. San Martín in Florida 16. Augustus 21. Pssa. Maria ★ -A- ★ -fr ★ & VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 «si. kron 100 dolarjev 9.20 33.20 72.00 156.50 19.50 25.60 16.20 389.00 FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih Sest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud PRIPOROČAJTE Novi list! IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.