ku^li		1
	ffilfl	■i
		■ /
		gg? k . ; ■ i| x?Xv 5		
iajpljl		E i|*\	«	
KOŠNJA V ŠTURMOVCIH
V Šturmovcih se je v začetku avgusta odvijal tradicionalni prikaz košnje, ki jo izvedejo natanko tako, kot so to počeli pred 40 ali več leti.
Košnja se je pričela že ob jutranjem svitu, ko so se kosci zbrali pred Dominklovo domačijo v Novi vasi, kjer jih je najprej pozdravil gospodar. Kosce je nato brodar okrog 6. ure popeljal prek Drave v bližnje Šturmovce, kjer so v veselem vzdušju in ob prepevanju ljudskih pesmi kosili do prihoda gospodinj. In ko je sonce uspelo pregnati jutranje meglice, so se koscem pridružile še gospodinje, ki so kar na navlih sveže pokošene trave
postregle s svežo kislo juho, domačim kruhom in sirovimi pogačami. Vsakemu izmed koscev, letos se jih je zbralo največ doslej - okrog 40, so gospodinje za klobuk zataknile še šopek šturmovskega cvetja, nato pa so s skupnimi močmi travo naložili na vozove in jo s konjsko vprego odpeljali v športni park Nova vas. Tam so popoldan pripravili še družabno prireditev, na kateri so se imeli obiskovalci možnost peljati s konjsko vprego ali pa se z rancami oziroma ladjami, kot jim rečejo v teh krajih, spustiti po stari strugi Drave.
Tekst: MZ Foto: MZ in Marijan Petek
Lepo pozdravljeni v jesenski številki Lista iz Markovcev!
Hladna jesen že trka na vrata. Kmetovalci se trudite, da boste še pred zimo, ki se v današnjem tempu življenja bliža z nenadzorovano hitrostjo, uspeli pospraviti pridelane poljščine. Tudi trgatev je že za nami. Letos je deževno vreme vinogradnikom zagodlo in je letina nekoliko slabša kot običajno. Le še dobra dva tedna sta nam ostala v oktobru in otroci že zagotovo čakajo na prve počitnice. Kot bi trenil, bo dan mrtvih, nato še nekaj hladnih jesenskih dni in leto bo ponovno pri koncu.
Zagotovo vas zanima, kakšno vsebino smo zbrali v jesenski izdaji lokalnega časopisa.
Zajeli smo nekaj poletnega dogajanja, predvsem med mladimi, poročamo pa tudi o izidih referenduma v naši občini in delu občinskega sveta. Nekaj strani namenjamo delovanju gasilske organizacije, mladinskemu raziskovalnemu taboru in dogajanju po vaseh. Nismo pa pozabili na križanko, nagrajence turističnega društva, vsebinsko bogate pa so tudi šolske strani.
Pa še dve veliki prireditvi v naši občini smo obiskali - žetev in košnjo po starih običajih.
Tudi tokrat prijazno vabljeni k branju in lep jesenski pozdrav!
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Slika na naslovnici: Marijan Petek. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Škrjanec s. p.. Tisk: Grafis Rače. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si
Odgovorna urednica Mojca Zemljarič
Poročamo o ...
SEPTEMBRSKI SEJI OBČINSKEGA SVETA
21. seja občinskega sveta je bila v četrtek 15. septembra. Obravnavanih je bilo 14 točk dnevnega reda.
Potem ko so svetniki pregledali zapisnike kar treh sej (20. redne, 5. izredne in 3. korespodenčne seje), so poslušali razlago osnutka Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Markovci. Z vstopom v EU se je morala slovenska zakonodaja tudi na področju varstva okolja oziroma ravnanja š komunalnimi odpadki prilagoditi evropskemu pravnemu redu. Posledično moramo svoje predpise prilagoditi tudi v lokalnih skupnostih. Markovski svetniki so osnutek odloka sprejeli. Predmetni odlok bo osnova za sprejem koncesijskega akta, kar pomeni, da se bo predvidoma konec letošnjega, oziroma v začetku prihodnjega leta izpeljal še postopek izbire koncesionarja. V nadaljevanju so svetniki zavrnili osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Ptuj in odločili, da bo občina odnose z zavodom urejala s pogodbo.
Spremenili so tudi dokument o identifikaciji investicijskega projekta izgradnje mrliške vežice, saj je na podlagi prispelih ponudb in izbranega najugodnejšega ponudnika potrebno zagotoviti dodatnih dobrih 5 milijonov tolarjev. Z gradnjo vežice smo že pričeli, v skladu s sklenjeno pogodbo pa mora biti končana v 70 dneh.
Za tem so svetniki uradno vzeli na znanje poročilo o polletni realizaciji proračuna za
leto 2005, z vsebino katerega so se seznanili že v mesecu juliju.
V nadaljevanju so odločili, da se kanalizacijski sistem in čistilna naprava odpadnih vod v obrtni coni Novi Jork preda v vzdrževanje Komunalnemu podjetju Ptuj. Podprli so tudi pristop občine k projektu »trajnostno upravljanje reke Drave - TRUD«, za katerega bo občina zagotovila 1.700.000 tolarjev. 50 % v letošnjem letu, preostalih 50 % pa v letu 2006. Prav tako so soglašali s predlogom župana, da se takoj pristopi k ureditvi kletnih prostorov v občinskem poslopju, kar bo občino stalo okrog 5 milijonov tolarjev. Opremo za prostore, kakor
tudi avdio in video opremo bomo brezplačno pridobili skozi projekt TRUD, za katerega bodo prostori vključno z opremo v teku projekta tudi na razpolago.
Svetnikom se je na seji sveta predstavil novi vodja policijskega okoliša Marjan Vrbnjak, ki je predstavil trende varnostnih pojavov na območju občine Markovci v prvem polletju tekočega leta. V nadaljevanju so se seznanili z obvestilom o prodaji občinskega stanovanja v markovskem stanovanjskem bloku in o neuspeli prodaji gasilskega doma v Novi vasi pri Markovcih. Istočasno so sklenili, da se gasilski dom v Novi vasi pri Markovcih ne odproda, temveč bo služil za potrebe režijskega obrata.
Župan je svetnike seznanil tudi z odločitvijo, daje zadržal izvajanje sklepa občinskega sveta in dela parcele v obrtni coni ni odprodal po ceni, ki jo je določil občinski svet, temveč je v teku javni razpis v skladu z uradno cenitvijo in uredbo o prodaji državnega premoženja.
Občinski svetniki so ugodili tudi vlogi za ustanovitev služnosti za izgradnjo in vzdrževanje električnega in telefonskega voda na javni poti v Sobetincih in Prvencih za potrebe perutninskega objekta. Na koncu so še sklenili, da občina s 1.1. 2006 pristopi k Združenju občin Slovenije s sedežem v Vodicah in odpove članstvo pri Skupnosti občin s sedežem v Mariboru.
Besedilo: MBK Foto: MZ
Na markovskem pokopališču naj bi še letos dokončali novo pokopališko vežico.
Referendum o RTVS
KAKO SMO GLASOVALI V NAŠI OBČINI?
Konec septembra je potekal referendum
o Zakonu o RTV-ju. Za bralce Lista iz
Markovcev smo zbrali podatke, kako so se
odločili volivci v občini Markovci.
-	Markovci: od 390 volilnih upravičencev jih je glasovalo 112 (29%); 85 ZA (75,89%) in 27 proti (24,11%)
-	Borovci: od 239 volilnih upravičencev jih je glasovalo 84 (35%); 65 ZA (77,38%) in 19 proti (22,62%)
-	Bukovci: od 809 volilnih upravičencev jih je glasovalo 183 (20%); 119 ZA (73,01%) in 44 proti (26,99%)
-	Strelci: od 78 volilnih upravičencev jih je glasovalo 34 (43%); 23 ZA (67,65%) in 11 PROTI (32,35%)
-	Sobetinci: od 154 volilnih upravičencev jih je glasovalo 95 (62%); ZA 61 (64,21%), PROTI 32 (33,65%) in 2 NEVELJAVNA (2,11%)
-	Stojnci: od 743 volilnih upravičencev jih je glasovalo 139(19%); ZA 90 (64,75%), PROTI 47 (33,81 %) in 2 NEVELJAVNA (1,44%)
Utrinek z volišča v Prvencih
-	Zabovci: od 359 volilnih upravičencev jih je glasovalo 105 (29%); ZA 83 (79,05%), PROTI 21 (20%) in 1 NEVELJAVEN (0,95%)
-	Nova vas: od 351 volilnih upravičencev jih je glasovalo 70 (20%); ZA 54
(77,14%) in PROTI 16 (22,56%)
- Prvenci: od 199 volilnih upravičencev jih je glasovalo 67 (34%); ZA 28 (41,79%), PROTI 38 (56,72%) in 1 NEVELJAVEN (1,49%)
Mojca Zemljarič
Projektant je zapisal:
KANALIZACIJA V OBČINI MARKOVCI
Skrb za prijazno okolje ima vedno večji pomen tako v našem vsakdanjem življenju kot pri izgradnji objektov, ki nam čisto okolje zagotavljajo in ohranjajo. Eden takšnih je zagotovo izgradnja kanalizacije.
V naseljih brez kanalizacije predstavljajo gospodinjske odplake enega poglavitnih virov onesnaženja. Odpadne vode iz (praviloma) pretočnih greznic ponikajo v podtalje ali tečejo do najbližjega jarka ali potoka. Posledice takšnega načina so neužitna pitna voda in onesnaženje vodotokov z mnogoterimi uničujočimi posledicami. Človek si pred tem ne more več zatiskati oči. Moja nesnaga« ne odplava nekam daleč proč (kaj me briga), temveč se preoblikovana vrne in mi škoduje na raznovrstne načine. Problem lahko rešimo le z izgradnjo kanalizacije.
Kanalizacija je vodotesen cevni sistem, ki vodi odpadne vode (odplake) iz naših domov do čistilne naprave. Tam se prečistijo do takšne stopnje, da jih lahko varno spustimo v potok ali reko, ne da bi ju ob tem prekomerno onesnažili.
Občina Markovci seje odločila za izgradnjo kanalizacijskega sistema v sklopu projekta »Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja«, ki bo financiran tudi iz evropskih skladov.
Sistem, ki bo zgrajen v občini, strokovno imenujemo ločen kanalizacijski sistem. To pomeni, da smejo vanj iztekati le gospodinjske odpadne vode (iz sanitarij, od pranja, pomivanja - hišne odplake). Takšno kanalizacijo imenujemo tudi fekalna.
Meteorne vode (padavinske: dež, sneg) ne smejo iztekati v fekalno kanalizacijo, temveč jih moramo ponikati ali voditi do
najbližjega primernega potoka ali jarka. Odpadne vode iz hlevov prav tako ne smejo iztekati v fekalno kanalizacijo. Živalski iztrebki se morajo zbirati na ustrezno urejenih gnojiščih, ki se iztekajo v gnoj nične jame. Te morajo biti vodotesne in ne smejo imeti odvoda v kanalizacijo ali podtalje.
Sistem fekalne kanalizacije občine Markovci je razdeljen na štiri zaključene podsisteme, od katerih ima vsak svojo čistilno napravo (ČN) :
1.	Sistem Markovci-Zabovci, ČN ob levo-brežnem drenažnem jarku (Rogoznici) ob Ptujskem jezeru
2.	Sistem Nova vas, ČN ob levem bregu Drave
3.	Sistem Borovci-Prvenci-Strelci-Cun-kovci-Sobetinci-Zagojiči, ČN v občini Gorišnica ob levem bregu kanala HE Formin
4.	Sistem Bukovci-Stojnci: se nadaljuje proti Muretincem in Forminu v občini Gorišnica, kjer bo ČN Za sistem Markovci-Zabovci je izdelan projekt za gradbeno dovoljenje, torej se bo lahko gradnja kmalu pričela. Ta sistem je razdeljen v dve etapi :
1.	etapa : Markovci - obsega celotno naselje in obrtno cono Novi Jork.
2.	etapa : Zabovci - obsega celotno naselje, razen skrajnega severnega dela, ki se priključuje na kanalizacijski sistem v Spuhlji.
Izgradnja se bo pričela na odseku »Špic« - župnišče in od šole ter pokopališča proti centru naselja.
Besedilo: Vladimir Korbar, projektant
Foto: MZ
p JI	ggp	m	
F			sn
Izgradnja kanalizacije se bo pričela na odseku »Špic« - župnišče in od šole ter pokopališča proti centru naselja.
Sodelovanje v mednarodnem projektu
PRISTOP K PROJEKTU TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE OBMOČJA REKE DRAVE - TRUD
Občina Markovci je kot projektna partnerica pristopila k projektu »Trajnostno upravljanje območja reke Drave - TRUD«. Cilj projekta je ohraniti biotsko pestrost območja ob reki Dravi - območju Natura 2000 in zagotoviti trajnostni razvoj obmejnega območja med Slovenijo in Avstrijo.
Projekt se bo izvajal na območju statistične regije Podravje v sodelovanju z avstrijsko Štajersko. Poleg nosilca so v projekt vključeni še naslednji partnerji: Verband
varstvo narave OE Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Bistra Ptuj, RD Maribor, RD Ptuj, RD Ormož, LD Središče ter občine Ruše, Selnica ob Dravi, Mestna občina
Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Mestna občina Ptuj, Hajdina, Videm, Markovci, Zavrč, Gorišnica, Ormož in pridruženi partner v projektu Dravske elektrarne Maribor.
Za dolgoročno ohranitev stanja vrst in habitatnih tipov
Namen projekta je zagotoviti dolgoročno ohranitev stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 reke Drave ter zvišati stopnjo informiranosti, ozavešč-ripravljenosti vseh deležnikov za doseganje usklajenega razvoja območja. Po končanem projektu naj bi bila opredeljena notranja območja vrst in habitatnih tipov ter dopolnjeni podatki o stanju biotske pestrosti, dobili bi osnutek integralnega načrta upravljanja, izboljšano bo stanje ekološko pomembnih habitatov. Projekt bi dal promocijski material, gradiva, informacijsko središče in učne poti z informacijskimi tablami. Po končanem projektu bi tako izboljšali stopnjo poznavanja biotske pestrosti (za našo občino predvsem v Šturmovcu), vzpostavili bi osnovo za trajnostno rabo naravnih virov v Šturmovcu, pripravili izhodišča za upravljanje in predvsem povečali ozaveščenost širše
javnosti, vključno z našimi občani.
Eden od sklopov aktivnosti projekta TRUD je obnova ekološko pomembnih habitatov in znotraj njega košnja suhih travnikov v Šturmovcih. Zaraščanje travišč je poleg povečevanja njivskih površin na račun travnikov bistven razlog za zmanjševanje obsega suhih, orhidejsko bogatih travnikov v Šturmovcih. Opuščanje košnje ogroža tudi poseben ozko krajevno značilen tip poplavnih logov - krčev (košeni logi). Z organizacijo in izvedbo vzorčne košnje bo obujen tradicionalni način kmetovanja v poplavnem območju ter tako spodbujeno ohranjanje ogroženih traviščnih habitatov. S sodelovanjem lokalnega prebivalstva ter društva koscev in konjeniškega društva bo vzpostavljeno partnerstvo in zagotovljena trajnostna raba prostora. Ob tej priložnosti bo tudi posnet promocijski dokumentarni film, ki se bo predvajal v informacijskem središču.
Nosilec projekta je Mariborska razvojna agencija, ki je s projektom kandidirala na evropska sredstva, kjer je na programu PHARE odobrenih 173.460 evrov. Razliko do celotne vrednosti, to je 295.716 evrov, bodo pokrili Ministrstvo RS za okolje in prostor ter nosilec projekta -Mariborska razvojna agencija in partnerji.
Delež občine Markovci je 1.700.000 tolarjev. 50 % zneska se mora pokriti do 15.12.2005, preostalih 50 % pa najkasneje do 15.5.2006.
Kletni prostori občinskega poslopja se bodo uredili za potrebe informacijske pisarne.
Informacijska pisarna v kletnih prostorih občine
Kot partner je naša občina zadolžena, da pripravi strokovne podlage za izdelavo občinskih prostorskih redov skladno z Naturo 2000, uskladi strokovne podlage - izhodišča za pripravo upravljavskih načrtov, vzpostavi informacijsko infrastrukturo in promocijske aktivnosti območja Nature 2000, organizira projektne aktivnosti (čezmejno sodelovanje - redna srečanja projektne skupine).
Občina za odvijanje projekta oziroma za
informacijsko središče za informiranje in izobraževanje prebivalcev in drugih ciljnih skupin o območjih Nature 2000 ob reki Dra^i, še posebej na območju Krajinskega parka Šturmovci, ureja kletne prostore v občinski stavbi v Markovcih 43. V okviru projekta bomo prejeli opremo: stacionarni računalnik s programsko opremo in monitorjem, prenosni računalnik s programsko in dodatno opremo, projektor z nosilcem, ozvočenje, platno, pisarniški stoli, konferenčni stoli, pisarniški pult, skladiščne police, miza, omara ter info table. Oprema je skupno ocenjena na dobrih 27.000 evrov.
V času trajanja projekta smo upravičeni do uporabe naštete opreme, po končanem projektu pa nosilec projekta - Mariborska razvojna agencija - brezplačno prenese partnerju navedeno opremo, ki postane partnerjeva (beri občinska) trajna last.
Projekt bo predvidoma trajal od 26.7.20-05 do 26.7.2006. Po končanem projektu bodo urejeni prostori služili domačim aktivnostim (turizem, informacijski center ...).
Besedilo: MBK Foto: MZ
Šturmovci
POLETI SMO GOSTILI TABOR ZOISOVIH ŠTIPENDISTOV
Skupinska fotografija udeležencev tabora
V organizaciji republiškega zavoda za zaposlovanje in znanstveno-raziskoval-nega središča Bistra Ptuj je v Markovcih med 20. in 28. avgustom potekal mladinski raziskovalni tabor Zoisovih štipendistov Šturmovci 2005. Udeleženci tabora - dijaki in študentje iz vse Slovenije - so bili razdeljeni v pet delovnih skupin: etnologija, geografija, krajinska arhitektura, slikarstvo in novinarstvo. V devetih dneh tabora so mladi proučevali razvojne možnosti Šturmovca, predvsem v turistične namene. Zaključek tabora, kjer so predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela, je bil v nedeljo, 28. avgusta v kulturni dvorani občine Videm. Ob zaključku tabora smo se pogovarjali tudi z vodjo Stankom Zuncem.
Kakšna je ocena tabora? So bili mladi raziskovalci pri delu uspešni?
Stanko Žunec: »Če odmislimo vse padavine, ki smo jih imeli, je tabor uspel. Udeleženci in mentorji so se zelo potrudili, zbrali številne koristne informacije in precej presenetljivih rezultatov. Ti izsledki bodo koristni pri pripravi razvojnih načrtov za območje Šturmovcev med Vidmom in Markovci.«
Če pregledava delo po skupinah. Začniva kar z geografi.
Stanko Žunec: »Po skupinah bi geografe in krajinsko arhitekturo morala združiti, saj so se oboji ukvarjali s prostorom. Krajinarji so obravnavali, kaj pomeni umestitev nekaterih dejavnosti na ali ob območje krajinskega parka, geografi pa so obdelali lastniško strukturo in namembnostno strukturo po dejanskem stanju. In naleteli smo na pričakovane rezultate. Kar se tiče namembnosti, so po katastru tam travniki,
pašniki, gozdovi in vodotoki. V dejanskem stanju pa so tam njive, gozd in vodotoki. Kar pa se tiče umestitve v prostor, pa smo prišli do zaključka, če želimo to območje promovirati in razvijati, moramo vključiti še vzhodni in zahodni del. To se pravi območje proti Vidmu in Borlu.«
Koliko je Šturmovca?
Stanko Žunec: »Okrog 230 hektarjev. Če pa vključimo še območje proti Vidmu, je to dodatnih 200 hektarjev in 300 hektarjev proti Borlu. Okrog 45 odstotkov ga je v državni lasti. To so predvsem vodotoki, neplodna zemljišča in gozd. Travniki in pašniki pa so v zasebni lasti.«
Veliko stika z domačini je imela raziskovalna skupina etnologinj. Kaj koristnega so odkrile?
Stanko Žunec: »Punce so raziskale, da so nekateri običaji na območju Spodnjega in Zgornjega Šturmovca še živi. Podrobneje so spoznale in si natančno zapisale, kaj pomeni trebljenje perja, luščenje bučnic, pletarstvo, kožuhanje in podobno. To pomeni, da domačini stare običaje še poznajo in daje treba hitro odreagirati in te dejavnosti, da ne bi izumrle, vzpodbujati. Jaz menim, da je te običaje treba vpeljati v turistično ponudbo, ki ji sam pravim živi etnološki muzej.«
Kakšen je odziv občin Markovci in Videm na vaš projekt?
Stanko Žunec: »Moram reči, da zelo pozitiven in da zelo dobro sodelujemo.
Prvi korak je narejen. Kako pa naprej?
Stanko Žunec: »Nadaljevati moramo z majhnimi koraki, kajti le tako bomo lahko prišli najbolj daleč. Vsekakor pa moramo v projektu v prvi vrsti sodelovati z domačini.«
Besedilo: MZ Foto: Stanko Žunec
Nova Slovenija Markovci
SE ENO POLETNO POTOVANJE ...
Čeprav vreme že od začetka julija ni najbolj naklonjeno ničemur, kar štejemo k “počitnikovanju”, se nekateri občani Markovcev nismo ustrašili deževnega jutra - bilo je v soboto, 9. julija - in smo kmalu po 7. uri napolnili avtobus ter se odpeljali proti “beli” Ljubljani.
Naj pojasnim: člani občinskega odbora Nove Slovenije (NSi) - Krščanska ljudska stranka in mnogi simpatizerji stranke smo se odzvali vabilu, da se na ta dan odpeljemo v glavno mesto, si ogledamo nekatere znamenite hrame v njem, zvemo kaj novega, se prijetno družimo ter nato zadovoljni vrnemo v domači kraj. O sami stranki, njenem delu in načrtih, pa tudi o uspehih je spregovoril Franc Rožanc, predsednik občinskega odbora NSi Markovci. Oba z Darkom Meznaričem, tajnikom NSi, sta nam predstavila tudi okvirni program tega dne ter nam zaželela dobro razpoloženje pri vsem, kar bomo videli, slišali, doživeli, saj sta v program strnila kar tri bogate sestavine. Vse tri smo tudi zares uresničili. Zaradi boljše preglednosti, naj kar navedem glavne cilje in namene naše ekskurzije.
Najprej po parlamentu
Po prijetni vožnji (in vmesnem kratkem postanku za ublažitev žeje in lakote) smo se v Ljubljani kmalu napotili v stavbo slovenskega parlamenta, kjer so nam prijazno predstavili dvorano in njeno preddverje. Videli smo tudi dvorano državnega sveta.
Zbrana druščina pred Slovenskim parlamentom
Sprejela nas je in nekaj časa spremljala Mojca Kucler Dolinar, poslanka Nove Slovenije. Rada je odgovorila na nekatera naša vprašanja, nato zaželela lep dan - tudi zase bi želela lep sončen dan, saj jo je čas že preganjal na srečanje k Najevski lipi na Koroškem.
Kmalu nato se nam je pridružila Maruša Novak, glavna tajnica NSi, ki nas je vodila na sedež te stranke, kjer smo lahko pokukali tudi v pisarno Andreja Bajuka, predsednika te parlamentarne stranke v Sloveniji. Tudi ona je z veseljem govorila
o delu in prizadevanjih stranke ter odgovorila na nekaj prav življenjskih vprašanj. Po obeh srečanjih lahko rečemo, da se je uresničil izrek: “Človek se lahko uči vse življenje” (če seveda želi in hoče), saj so nam mnoge stvari postale malo bolj jasne in še bolj smo se zavedali, da le z delom lahko dosegamo uspehe ...
Sledilo je slovo, še posnetek pred parlamentom in urica, ko smo se v skupinah razkropili v bližnje okolje, si privoščili kak sok. kavico, tudi manjši prigrizek, pa četudi samo jabolko, štručko iz "domače” vrečke.
Nato pa še h kulturi
Kar nekaj ur sobotnega popoldneva smo potem namenili kulturi, najprej spoznavanju Cankarjevega doma v Ljubljani (CD). Izvedeli smo marsikaj o njegovi gradnji, obsežnosti tega “hrama slovenske umetnosti” in posedli sedeže v nekaterih njegovih najbolj znamenitih dvoranah in dvoranicah: Gallusova, Linhartova, Kosovelova, Štihova, dvorana Duše Počkajeve in Lih Novy ... Seveda smo se vsi, tudi če nismo bili tu prvič, iskreno čudili zunanji podobi in veličastju vsebine.
Po ogledu CD smo se napotili v Narodno galerijo, kjer nas je vodička (kustodinja) v dobri uri vodila skozi “700 let slovenske likovne umetnosti” - kakor je samo poimenovala to naše potovanje od gotike pa vse do slovenskih impresionistov (sliko I. Groharja Sejalec sicer lahko vidimo
Obisk na Tajništvu NSi
na vrečicah Semenarne, a vse drugače je videti izvirno umetnino neposredno pred seboj).
In na koncu še k čebelarjem
Kmalu po prihodu iz Narodne galerije nas je, zdaj že kar utrujene, a zadovoljne zaradi vsega videnega, naš šofer Franc Kokol, “zbral” v avtobusu, da smo se lahko odpeljali v Brdo pri Lukovici. Tu smo se ustavili v Centru slovenskih čebelarjev, uživali v lepi naravi z vsem daljnim razgledom, v čebelarski razstavi, pa tudi pri okusni jedači - čeprav so napovedali perut-
nino z medom in smo se (nekateri) morda bali sladkobe, seje izkazala jed za prav po domače okusno.
Pot, ko smo tudi dovolj ubrano zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmi, nas je pripeljala še na zadnje mesto naše ekskurzije (torej poučne poti). V Prihovi, prelepi cerkvici, ki je posvečena Mariji - pribežališču grešnikov, nam je prijazno spregovoril župnik, g. Franc Brglez, za katerega smo takoj začutili, kako ves živi za svojo cerkev, njene umetnine in svoje farane, zna pa biti tudi nadvse gostoljuben.
Toda tudi zdaj smo se morali posloviti,
da smo naposled v Markovcih z zadovoljstvom ugotovili: geslo stranke BESEDA VELJA smo popolnoma uresničili. Videli smo vse, kar smo načrtovali in si obljubili; vrnili smo se dovolj hitro (ne prepozno), da bomo jutri, v nedeljo, lahko šli tudi že k “rani sveti maši”. In bili smo strpni, prijazni med seboj, zato se bomo bogatega dneva radi spominjali. Hvala za lepo doživetje!
Tekst: Karolina Pičerko Foto: Darko Meznarič
Mozirje
TABOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
14. oktobra se je občinski odbor SLS Markovci z dvema avtobusoma udeležil strankinega tabora v Mozirju.
Izpred cerkve smo se 12. 9. odpeljali ob 7-ih zjutraj. Prva postaja je bila počivališče Lopata. Tam smo pomalicali in se odpeljali proti Gornjemu Gradu in tamkajšnji katedrali, kije bila zgrajena leta 1863. Verjetno je bil v dvorcu samostan, zraven pa je tudi muzej. V katedrali je kip narodnega junaka Ivana Kacijanarja. Iz Gornjega Grada nas je pot vodila proti Mozirju, kjer je bil uradni del tabora.
Prvi govornik je bil predsednik SLS-a Janez Podobnik. Za njim so se zvrstili Jakob Presečnik, Marjan Podobnik in župan Mozirja. Tabora se je udeležilo okrog 7000 članov in simpatizerjev stranke iz cele Slovenije in zamejstva. Ob 14-ih je krenil avtobus proti Logarski dolini. Nekateri udeleženci tabora pa so ostali na mestu srečanje. Ogledali smo si tudi slap Rinka. Čeprav Slovenija ni velika, jo vse premalo poznamo, da bi videli njene naravne lepote in prečudovite cerkvice po hribih. Od tam smo se polni vtisov odpeljali proti Nazarju, kjer je ženski samostan Klaris. Tu se vrstijo kraji Ljubno ob Savinji, Polzela, Sveti Tomaž in Letuš. Zadnja postaja proti domu je bilo Tepanje. V Markovce smo se pripeljali ob 21. uri. Bilo je prijetno doživetje in si takšnih dogodkov želimo še več.
Alojz Lovrenko
Foto: arhiv SLS
Predsednik stranke Janez Podobnik
.dJc.	11
Tabora stranke SLS se je udeležil tudi naš župan Franc Kekec s soprogo.
Podmladek stranke SLS
OBISK NOVE GENERACIJE NA ŠTAJERSKEM
In še plovba po Dravi. Za to je poskrbel Konjeniški klub Nova vas.
Julija so se na povabilo Nove Generacije (NG) 00 Markovci odzvali člani Nove Generacije, in sicer so nas v Markovcih obiskali predsednik NG Rok Ravnikar ter nekaj članov iz sveta in izvršilnega odbora NG.
Naše »popotovanje« po markovski občini smo pričeli z obiskom svete maše ob deseti uri v farni cerkvi Sv. Marka niže Ptuja. Po maši smo se odpravili na občino, kjer so nas pričakali podžupan občine Markovci Franc Kostanjevec, predsednik SLS OO Markovci Karl Majcen ter svetnika iz vrst SLS-a Milan Majer in Marjan Horvat. Najprej so nam na kratko podali podatke, kako je sestavljena občina, koliko ima prebivalcev ter druge značilnosti tega kraja. Nato pa smo lahko izvedeli še, kako poteka delovanje SLS OO Markovci, s kakšnimi problemi se srečujejo in o čem razmišljajo v prihodnje.
Po sprejemu na občini nas je pot vodila skozi Markovce v Zabovce, kjer nas je že pričakal lastnik največjega privatnega kmečkega mlina v Sloveniji. Tako nam je Vladko Korošec pokazal celotno zgradbo Kmečkega mlina Korošec v Zabovcih. Povedal nam je, kako pridemo do različnih vrst moke, z veseljem pa nam je odgovoril tudi na vsa vprašanja, ki smo mu jih postavili.
Po ogledu mlina smo se odpravili v Novo vas pri Markovcih, kjer so nas na reki Dravi že čakali člani Konjeniškega kluba. Tako smo se »vkrcali« v dve leseni ladji, v
»šuko« in »šulača« ter se počasi popeljali po reki, ki teče skozi občino Markovci. Po polurni vožnji z ladjami smo prispeli v Bukovce, kjer so nas drugi člani že prej omenjenega kluba, čakali z dvema konjskima vpregama. Tako se je naša pot nadaljeval s konji skozi Bukovce v Prvence, kjer nas je že pričakoval predsednik Prosvetnega društva Prvenci-Strelci Janez Golc. Na kratko nam je predstavil staro orodje, ki so ga nekoč uporabljali za žetev ter multivizijski film »Od setve do peke«. Skozi ta film smo lahko vsi videli, kako je žetev potekala nekoč ter koliko dela je bilo potrebno opraviti, preden je na mizi
zadišal topel kruh.
Ob gledanju sveže pečenih kolačev kruha, pa so tudi naši trebuščki oznanili, da bi že bil čas, da si privoščimo kaj za pod zob. In tako smo se spet pridružili članom KK, ki so nas nato odpeljali v Gostišče Palaska v Novi vasi pri Markovcih.
Po kosilu pa smo se odzvali povabilu Društva mladih občine Markovci (DmoM), ki so ravno to nedeljo organizirali »L Igre klasja«. Tako smo na Športnem parku v Novi vasi pri Markovcih nedeljo zaključili z udeležbo na tej prireditvi, kjer pa smo se še posebno dobro izkazali. Tukaj smo se srečali tudi z županom občine Markovci Francem Kekcem.
Člani DmoM so pripravili pet šaljivih iger, katere so nas dodobra nasmejale. Najprej smo se pomerili v potiskanju zamaška z banano, nato smo iz moke pobirali bombone, med plesom smo pokazali, kako vemo slačit in oblačit krila. Pokazali smo, da nam tudi vožnja samokolnice ni tuja reč. In na koncu, da smo se malce ohladili, smo si še podajali vodne balone. Tako smo namesto dežja sami poskrbeli za osvežitev.
Po koncu iger so člani NG lahko ugotovili, da skupaj s še eno ekipo zasedajo prvo mesto. In nekako so morali pokazati, kdo je najboljši. Tako so na koncu sodelovali še pri igri »Špricar štafeta«. Na žalost tukaj niso zmagali, domov pa so se kljub temu podali s pokalom za drugo mesto.
Besedilo: Alenka Petrovič Foto: arhiv NG
Predsednik podmladka SLS - Nove generacije v družbi z markovskim podžupanom Francem Kostanjevcem in članom sveta občine Marjanom Horvatom
Pogovor z vodjo policijskega okoliša Marjanom Vrbnjakom
»UPAM NA DOBRO SODELOVANJE!«
Marjan Vrbnjak, vodja policijskega okoliša za občino Markovci in primestno četrt Jezero
1. septembra je delo vodje policijskega okoliša na območju občine Markovci in primestne četrti Jezero prevzel policist Marjan Vrbnjak, ki je na policijski postaji Ptuj zaposlen od leta 2000. Še preden pa je postal vodja policijskega okoliša, je bil na ptujski policijski postaji zadolžen za intervencije.
Uvodoma bi bilo smiselno občanom prestaviti, kakšno je Vaše delo.
M. Vrbnjak: »Moje delo je predvsem preventivnega pomena. To pomeni svetovanje občanom, sodelovanje z lokalno skupnostjo, s svetom za preventivo, šolami in drugimi institucijami.«
Koliko pa ste na terenu? Kje Vas lahko občani Markovcev najdejo, srečajo?
M. Vrbnjak: »Največkrat me bodo zagotovo našli na celotnem terenu, ker poskušam biti čim več v stiku z občani in neposredno tudi prisoten. V prvih šolskih dneh sem bil veliko v okolici šole, kjer smo skrbeli za varno pot otrok v šolo. Drugače pa lahko občani tudi kadarkoli pokličejo na policijsko postajo Ptuj, se pogovorijo z dežurnim in potem se bom zagotovo oglasil pri njih.«
Ste že vzpostavili prvi stik z okoljem?
M. Vrbnjak: »Seveda. Ljudje počasi spoznavajo mene in moje delo. Upam, da se bomo čim prej spoznali.«
Katero problematiko s področja javne varnosti je v Markovcih potrebno posebej izpostaviti? Čemu bo treba posvetiti največ dela?
M. Vrbnjak: » Največ dela bo treba posvetiti obravnavi problema drog med mladimi, kar je na tem območju močno povečano. Je pa tudi res, da mladostniki iz občine Markovci zagrešijo kazniva dejanja tudi izven markovske občine - predvsem v zvezi z drogami.«
Kje je večji problem? V prekupčevanju ali uživanju drog?
M. Vrbnjak: »Oboje. Uživanje drog pripelje do sekundarne kriminalitete, ki se kaže v izvrševanju kaznivih dejanj, tatvin in podobnega. Oboje je zelo pereč problem, iz katerega bi morali pot iskati vsi, ne samo policija. Mi na policiji imamo notranja izobraževanja, sodelujemo s šolami, sektorjem kriminalistične policije in podobno. Javnosti poskušamo problem drog prikazati na različnih predavanjih.«
Velja poleg drog izpostaviti še kakšen problem s področja javne varnosti?
M. Vrbnjak: »Na območju občine Markovci je zelo zanimivo območje obrtne cone Novi Jork, kjer vsako novo gradbišče predstavlja potencialni cilj za kazniva dejanja. Na gradbiščih se namreč vedno znova in znova pojavlja kraja gradbenega materiala. Kar pa se tiče drugih kaznivih dejanj, pa so primerljiva z ostalimi z območja celotne Slovenije. Še vedno pa so pogosti tudi primeri družinskega nasilja. V takšnem primeru na žrtve nasilja, tudi psihičnega, apeliram, da nas pokličejo. Potem opravimo pogovor in poskušamo svetovati za nadaljnje ukrepanje.«
Kako se lotiti reševanja problema kraje v obrtni coni Novi Jork?
M. Vrbnjak: »Ko sem obiskal podjetnike v obrtni coni, sem zaznal njihov
interes za sodelovanje in mislim, da bomo lahko ta problem s skupnim delom lažje rešili. Sicer pa menim, daje potreben večji nadzor policije in tudi večje samozaščitno ravnanje lastnikov, ki gradijo poslovne objekte. Določeni primeri kažejo na to, da je material premalo zaščiten in da prav zaradi tega do kraje prihaja pogosteje .«
Kaj pa področje prometne varnosti?
M. Vrbnjak: »Na področju prometne varnosti je najbolj pereča regionalna državna cesta iz Spuhlje v smeri proti Borlu. To je pravzaprav problem širšega okolja. Mi poskušamo ukrepati, a žal vsakodnevno narašča tudi število vozil v prometu.«
Besedilo in fotografija: Mojca Zemljarič
Tudi Markovčani smo si ogledali gasilsko olimpijado
SLOVENSKI GASILCI PONOVNO OSVOJILI OLIMPIJSKE
MEDALJE
Številne slovenske zastave so dokaz o podpori našim tekmovalcem. Tudi za druge ekipe smo športno navijali.
Na 13. gasilski olimpijadi, ki se je začela 17. julija 2005 v Varaždinu in je trajala teden dni, je bila za slovenske gasilce spet uspešna. Pričakovanja glede na zadnje rezultate izpred štirih let, ko so iz Kopija na Finskem prinesli medalje vseh Žlahtnosti, in glede na vložene napore v zadnjem pripravljalnem obdobju, so bila velika. A ne zaman.
Med 14 tekmovalnimi ekipami, ki so na olimpijadi zastopale slovenske gasilce, sta bili tudi ekipi članic A in članov B iz prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše. In prav članice so že drugič zapovrstjo uspešno branile zlato medaljo.
V soboto, ko so bili na razporedu nastopi naših ekip, je bilo vreme izredno slabo. Deževati je začelo že v ranih jutranjih urah in je deževalo vse do popoldanskih ur. Vendar vztrajnih navijaških skupin iz Slovenije to ni motilo. Zaradi male oddaljenosti kraja prizorišča olimpijskih iger je bilo v Varaždinu pričakovati veliko naših navijačev. Na tribunah nogometnega stadiona S loboda, ki leži na vzhodni strani mesta, je bilo v glavnem videti največ slovenskih, hrvaških, nemških, poljskih in čeških zastav. Tudi korejske so bile. Bolj ko se je bližal nastop naših enot, tem bolj je stadion postajal nemiren.
Časi izvedenih gasilskih vaj naših enot so bili res olimpijski. Kazenske točke, ki so jim bile dodeljene s strani mednarodnih sodnikov, pa so jih nekoliko oddaljile od medalj. Počakati je bilo potrebno še
štafetne teke. Tudi ti so se pokazali za fantastične. In na končuje bila bera osvojenih olimpijski medalj v Varaždinu odlična, celo večja kot na zadnji olimpijadi. Tekmovalci PGD Šmartno na Pohorju so v konkurenci članov A dosegli prvo mesto, članice A iz PGD Hajdoše prvo mesto in članice B iz PGD Šinkov turn prav tako prvo mesto. K temu pa sta bili dodani še dve srebrni medalji in sicer PIGD (Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo) Slovenska
Bistrica v konkurenci poklicnih gasilcev in v konkurenci članov B PGD Hajdoše.
To je izjemen dosežen rezultat za ekipe iz Štajerskega, kjer ima gasilstvo tudi najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Vsem nastopajočim na olimpijadi iskreno čestitamo ne glede na dosežene rezultate, saj je že sama uvrstitev na to tekmovanje pomenila izjemen uspeh, še posebej pa seveda našim nosilcem medalj.
Besedilo in fotografija: JL
Med mladimi gasilci
3. MLADINSKI TABOR JE USPEL
Komisija za delo z mladimi pri Območni gasilski zvezi Ptuj je organizirala 3. tabor gasilske mladine, ki je bil v soboto, 10. septembra na Grajeni.
Tabora se je udeležilo 150 mladih gasilcev z mentorji iz celotne zveze. Po sprejemu pred osnovno šolo Grajena so mladi gasilci pomerili v nekaj zabavnih igrah, ki so štele za osvojitev enega izmed treh pokalov. Ne glede na to, da igre niso bile težke, so mladi tekmovanje vzeli zares in dosegli odlične rezultate.
Po malici je sledil daljši zabavni popoldan s sprehodi po grajenskih gozdovih in ogledih zanimivih točk. Vsi zadovoljni, posebej pa še mentorji so se vrnili pred gasilski dom Grajena, kjer so najboljšim ekipam podelili nagrade.
Besedilo: JL Foto: MZ
Mladi gasilci iz občine Markovci, ki so se udeležili mladinskega gasilskega tabora.
Zaključena gasilska liga 2005
LIGA JE DOBILA STARE NOVE ZMAGOVALCE
Letošnji zaključek gasilske lige 2005 je pripadal PGD Nova vas in je bil izveden 17. septembra pred novim gasilskim domom.
Na zaključku se je zbralo 18 ekip. Zmagovalci so bili znani šele po zadnjih obračunih, saj so dotedanji rezultati bili zelo izenačeni. Na koncu se je izkazalo, da so tudi letošnji zmagovalci zmagovalci lanske lige. Članska ekipa PGD Mala vas je dosegla drugo zaporedno zmago, članice PGD Polenšak pa so osvojile prehodni pokal že četrtič in si ga tako prilastile v trajno last.
Za dobro organizacijo tekmovanja je poskrbel petčlanski odbor za pripravo tekmovanj v ligi s podporo Območne gasilske zveze Ptuj, Gasilske zveze Dornava in Gasilske zveze Gorišnica. Prav gotovo pa imajo zasluge za dobro izvedeno tekmovanje požrtvovalni domačini iz PGD Nova vas.
Drugo leto bo medobčinska gasilska liga proslavljala desetletnico obstoja, zato upravičeno pričakujemo, da bo število sodelujočih ekip v njej rekordno.
Besedilo: JL Foto: MZ
Zmagovalne ekipe lige v ženski konkurenci
Zmagovalne ekipe lige v moški konkurenci
PODROČNO TEKMOVANJE V CIVILNI ZAŠČITI
Septembra je na Destrniku potekalo področno tekmovanje članov civilne zaščite. Tekmovanja se je udeležilo 6 ekip Podravske regije. V vsaki ekipi je bilo po 6 tekmovalcev, med sodelujočimi pa je bila tudi ekipa občine Markovci. Tekmovali so pripadniki civilne zaščite, ki imajo opravljen tečaj za nudenje prve pomoči, tema tekmovanja pa je bila nudenje prve pomoči v avtobusni prometni nesreči. Udeleženci tekmovanja so morali ponesrečence oskrbeti takoj po nesreči in počakati na prihod reševalnega vozila. Prvo in drugo mesto sta osvojili ekipi iz Ptuja, tretja pa je bila ekipa iz Trnovske vasi.
MZ
PGD Bukovci
SREČANJE TREH POBRATENIH DRUŠTEV
PGD Bukovci je bilo v soboto, 3. septembra, organizator srečanja treh pobratenih društev: PGD Korena, DVD Lovrečan - Dubrava in domačega društva PGD Bukovci.
Gasilska društva se vsako leto srečujejo v drugem kraju. Tokrat je srečanje potekalo pred gasilskim domom v Bukovcih. Vsa tri društva so se med seboj pomerila v petih zabavnih športnih igrah. Vsaka igraje bila tako tudi posebej točkovana in na koncu je bil tisti, ki je nabral največ točk, zmagovalec. To je tokrat uspelo PGD Koreni, 2. so bili domači gasilci, tretje mesto so zasedli gasilci iz DVD Lovrečan - Dubrava. Tudi na nagrade nismo pozabili, zato smo vsi sodelujoči za osvojena mesta prejeli pokale.
Moto tega srečanja je bil v prvi vrsti le druženje in seveda izmenjava dobrih sosedskih odnosov. Tako smo srečanje končali v poznih jutranjih urah in se razšli z dobrimi željami že novemu srečanju naproti.
Marjan Hameršak
9. SREČANJE GASILSKIH VETERANOV
Gasilska zveza Slovenije v sodelovanju z občinami Ptuj, Markovci, Hajdina in Zavrč vabi v soboto, 29. oktobra, na 9. srečanje gasilskih veteranov območne gasilske zveze Ptuj. Srečanje bo v gasilskem domu na Ptuju, pričetek pa je ob 10-ih dopoldan.
Stojnci
KAKO SMO STOJNČANI PREŽIVELI POLETJE ?
Stojnski maškori pa niso počivali niti čez poletje. Turki so se odpravili v Budimpešto.
Dober glas seže v deveto vas! Še posebej v naši občini ta rek zelo drži, saj smo vaščani vseh devetih vasi zelo dobro seznanjeni z vsemi dogodki in dogajanji. Ker je pa tempo življenja zelo hiter, vam je mogoče tudi kaj ušlo, zato bomo danes predstavili naše aktivnosti v poletnih mesecih.
Smo precej velika vas z veselimi, prijaznimi vaščani, ki še niso pozabili, da druženje in prijateljska pomoč veliko pripomoreta k lepšemu ter prijaznemu sobivanju. V zadnjih sedmih letih smo navzven najbolj poznani kot STUJNSKI MAŠKORI. Bo že držalo, saj nas ta dejavnost povezuje skorajda čez celo leto. Veliko užitka, smeha in zabave nam nudi že v samem ustvarjanju, v novih izzivih, zanimivih idejah in seveda v samem štiridnevnem norenju. Prav tako je bilo seveda tudi letos.
Ko smo si nabrali novih moči, smo šli v poletnih mesecih spoznavat našo bližnjo in daljno okolico.
Tako so se naši PREŠERNI - Siget najprej podali peš po haloških hribih, v drugo pa so si ogledali Prekmurje. Tudi naši INDIJANCI - Jama so se podali na odkrivanje lepot Prekmurja. CIRKUS - Dolenjšina in TURKI - Gorenjšina smo ga pa mahnili na daljše potepanje čez mejo, v Budimpešto. KMETIJA PRIHODNOSTI - Živalski vrt je zaradi stanja na kmetijskem trgu raje ostala kar doma. Zaključek vseh teh srečanj se je v organizaciji vaškega odbora in seveda našega PRINCA - Vladke odvijal 27. avgusta v dvorani gasilskega doma, kamor nas je pregnalo slabo vreme. Povabljeni so bili vsi vaščani. Zbralo se nas je okrog 150. Zadišalo je po mesnih in slaščičarskih dobrotah. Za veselo razpol-
oženje so poskrbeli naši vedno nasmejani, razigrani muzikantje. Daje bilo vse skupaj še bolj napeto in zanimivo, je poskrbel tudi PRINC -Vladka s svojimi razgibanimi in duhovitimi igrami. Obujali smo spomine, se smejali zanimivim prigodam in kovali načrte za novo sezono.
Ponosni smo na nogometaše
Zraven vsega tega je bilo čez celo poletje zelo živahno tudi na naših igriščih. Ponosni smo na nogometaše, ki nas zelo pogosto razveselijo s svojimi uspehi. Za njihovo bodočnost se ni bati, saj imamo v vasi več nogometnih ekip, lahko bi rekli celo, da nogomet igra vse kar leze in gre. To so dokazali tudi na vaškem nogometnem turnirju.
Zraven nogometnega igrišča je precej zasedeno tudi odbojkarsko igrišče na mivki.
V mesecu juliju so gasilci organizirali tradicionalno anin-sko veselico. Kot vsa prejšnja leta je tudi letos bila ta prireditev lepo obiskana. Zbralo se je veliko vaščanov, njihovi
sorodnikov, ki se zelo radi vračajo domov, in tudi precej mladih iz okoliških vasi.
Prav tako so nas med sebe povabili godbeniki ob otvoritvi svojih prostorov v središču vasi.
Pripravili so nam prijeten večer pod lipami.
Ukvarjali pa smo se tudi s krompirjem
Letos smo si imeli vaščani Stojncev priložnost ogledati dve zanimivi in medijsko zelo odmevni prireditvi na temo krompir. Prva je bila na Plahčovi kmetiji - predstavitev zelo različnih sort krompirja, ki je bila zanimiva za pridelovalce. Druga prireditev v gasilskem domu pa je bila zelo zanimiva za vse nas gospodinje. Organiziralo jo je Društvo podeželskih žena Markovci. Povabile so zelo zanimive goste. Vesele smo bile nasvetov profesorice Nade Pignar o pripravi in uporabnosti krompirja v gospodinjstvu. Prav tako je bila zanimiva pokušina in ocenjevanje različnih sort kuhanega in ocvrtega krompirja.
Če bi malo pobrskala, bi verjetno našla še kaj zanimivega. Ampak, naj bo to zaenkrat dovolj.
Skratka, v Stojncih se imamo lepo in tudi vsem vam želimo tako.
Besedilo: Silva Meznarič Foto: arhiv skupin
Siget pa je spoznaval lepote Prekmurja.
Društvo mladih občine Markovci
PRVE IGRE KLASJA
Sodelovali pa niso samo mladi. Vsi skupaj so se od srca nasmejali .
Ker se tudi v našem društvu zavedamo, da je smeh pol zdravja, smo se odločili, da organiziramo nekaj, kar bo na naše obraze in na obraz še koga drugega privabilo nekaj smeha.
In tako smo se v nedeljo, 17. julija, zbrali v športnem parku v Novi vasi pri Markovcih. Že dalj časa smo se pripravljali, da organiziramo nekaj, kar bo vsaj za kakšno urico iz naših glav pregnalo skrbi in slabo voljo. In tako je končno prišla ta nedeljo, ko so se nam pridružile različne ekipe, ki so se pomerile v petih šaljivih igrah. Igre smo pričeli z potiskanjem zamaška z banano. Tukaj smo se lahko nasmejali spretnostim miganja z boki in ciljanjem banane v zamašek. Ampak ker vemo, da spretnost ni vse, smo tekmovalce preizkusili tudi v tem, kdo iz moke najde največ bonbonov.
Igre so bile nadvse zanimive.
Tako je vsak tekmovalec najprej moral pomočiti glavo v vodo, nato pa z usti poiskati bonbon. Po vsakem najdenem bonbonu je sledil celoten postopek. Glavo v vodo in nato spret v moko. Da pa skozi celo tekmovanje ne bi samo stali, smo se odločili, da pogledamo, kdo je najbolj spreten v vožnji samokolnice.
Tako smo za tretjo igro izbrali prenos vode v samokolnici.
Seveda pa takšna prireditev ne more miniti brez plesa.
Že med igrami smo lahko spremljali plesne korake, ki so bili pomešani s slačenjem in oblačenjem krila med soplesalci. Ker pa nam je bila nedelja lepo naklonjena, pa tudi vročine ni primanjkovalo, smo se pač nekako morali ohladiti. In tako smo v zadnji igri lahko videli, kateri par je najbolj spreten v lovljenju vodnih balonov. Ne vem, ali je bilo tekmovalcem tako vroče, ali zakaj so več balonov počili nad svojimi glavami, kot pa jih sojih ulovili in odložili v posodo, ki je bila namenjena za lovljenje prijetih balončkov.
Nekako pa smo se morali zahvaliti tudi našim sodnikom, povezovalcema iger ter muzikantoma in tako smo tudi za njih
pripravili lahko nalogo. Da smo videli, ali sta napovedovalca prav povedala pravila iger in če so sodniki vedeli, kako morajo igre potekati, smo se odločili, da se tudi ti pomerijo v lovljenju vodnih balonov. Ampak po moje pravil niso popolnoma razumeli, saj so vsak balon, ki so ga ulovili, namesto v posodo »odložili« kar med publiko.
Z veseljem lahko rečemo, da smo to nedeljo preživeli res izjemno lepo in z mnogimi nasmehi na naših obrazih.
Alenka Petrovič Foto: arhiv društva
Nova generacija - podmladek stranke SLS
LAN PARTY V MARKOVCIH
Konec julija je Nova generacija SLS v Markovcih organizirala Lan Party. Tekmovalci so se pomerili v igranju igrice Call of duty.
V igri so se pomerili le trije klani, ampak kljub takemu majhnemu številu je bilo zelo zanimivo spremljati, kako se igralci poistovetijo z junaki iz igrice.
Klani so se potegovali za pokale in denarne nagrade. Prva mesta so dobila pokale, za prvo mesto pa je bila dodana še denarna nagrada v vrednosti 20.000 tolarjev, za drugo mesto denarna nagrada v vrednosti 10.000, za tretje mesto pa denarna nagrada v vrednosti 5000 tolarjev. Organizatorji pa
niso pozabili, da tudi estetski videz računalnika nekaj pomeni. In tako so se odločili, da tudi to nagradijo. Nagrada za naj lepši računalnik je bila prav tako denarna, in sicer si je za ves svoj vloženi trud pri olepšavi računalnik zaslužil Andrej Založnik. Pripadala mu je nagrada v vrednosti 5 tisočakov.
Kljub malemu številu tekmovalcev so v zgodnjih jutranjih urah vsi, ki so se udeležili tega lan partiya, odšli domov z lepimi vtisi ter v pričakovanju , da se kmalu zopet srečajo na takšni prireditvi.
Alenka Petrovič
Smo sredi spravila poljskih pridelkov
Fotografija priča, da je jesensko spravilo pridelkov v polnem teku. Letošnja letina zaradi deževnega vremena ravno ni najbolj obilna. Na fotografiji sta Zvonko Mar in Marko Kekec, ki smo ju s fotoaparatom ujeli pri delu na njivi v bližini obrtne cone.
MZ
Iz šolskih klopi
RAVNATELJ JE ZAPISAL
Občutek imam, da se je lansko šolsko leto komaj končalo in že smo v novem. Prepričan pa sem, da se lahko z zadovoljstvom ozremo nazaj na opravljeno delo. Za lansko prednostno nalogo smo si zastavili predvsem uvajanje 9-letnega programa osnovne šole. Tudi razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov, pa najsi gre za odnose v kolektivu, med učenci in učitelji in učitelji ter starši, dajemo velik poudarek, saj se zavedamo, da so kvalitetni medsebojni odnosi prvi pogoj za dobro in kvalitetno šolo. Iz mnogih oblik izobraževanja učiteljev smo prenašali v pouk mnoge metode in oblike dela. Za estetsko urejenost šole smo skrbeli vsi, ki v njej živimo. Ob pomoči občine smo prenovili nekaj šolske opreme ter vzdrževali šolsko zgradbo.
Učni uspeh je podoben kot prejšnja leta. Dva učenca sta razred ponavljala.
Veliko smo sodelovali z okoljem: pripravljali program za proslave, sodelovali z društvi. Dobre rezultate smo dosegli tudi na raznih tekmovanjih izven šole (tudi na državni ravni).
O delu in dosežkih šole so bili občani sproti informirani preko kabelske televizije ter tiska (predvsem iz List iz Markovcev).
Že nekaj časa opažamo zmanjšanje števila učencev. Letošnje šolsko leto smo pričeli z manj učenci. V L razred smo vpisali samo 25 učencev, katere smo lahko razvrstili samo v en oddelek. V bodoče bo število učencev naraščalo. V letošnjem letu smo tudi organizirani kot popolna 9-letna osnovna šola. Organizacija dela poteka podobno kot lansko šolsko leto. O tem so se starši lahko informirali v šolski publikaciji, katero smo pred kratkim
kratkem lahko informirali tudi na spletni strani šole.
Ob šoli deluje s štirimi oddelki tudi vrtec. Delavke v vrtcu opravljajo delo v veliko odgovornostjo in ljubeznijo do otrok.
Jože Foltin, ravnatelj
Po se je začelo ... Novo šolsko leto, prve ocene ...
“VSAKA ŠOLA JE STRESNA”
Vsaka pa ima tudi nekaj lepega. V mesecu septembru verjetno ni medija, ki se ne bi bolj ali manj razpisal ali razgovoril o učencih, šoli, odnosih z učitelji, o novem šolskem sistemu ...
Tudi sama sem naletela na kar nekaj člankov in televizijskih ter radijskih prispevkov in brez oklevanja lahko zatrdim, da mi je ob nekaterih kar pošteno zavrela kri. Tako navajam začetek ene od novinark Dnevnika, ki je svoj uvodnik, objavljen
31.8.2005, pričela z naslednjimi besedami: “ Samo še en dan in vsega lepega bo konec. Počitnice so v zadnjih vzdihljajih in jutri se znova začenja strog šolski vsakdan ...” Potem še navaja, kako so starši obremenjeni zaradi domačih nalog, kako je učenje in šolsko delo postalo družinsko opravilo. Je že res, da šola ponavadi v mnogih družinah s šoloobveznim otrokom prevzema glavno besedo; če ne drugače, že urnik določa način življenja. A verjemite, da pogosto naletim na ljudi, ki pravijo, da bi se takoj vrnili v šolo, da jim je bilo takrat v življenju najlaže in najlepše. Kaj je torej narobe, ko človek odraste? Zakaj pogosta nezadovoljstva in skrbi? Je kriv nov šolski sistem? Povod, da bi razmišljala, kako bi bilo bolje sedeti kje v pisarni, me s takšnim razmišljanjem ne bo prepričal nihče. Lahko krivimo šolski sistem, lahko učitelje, ministra, a
šolski sistemi se menjavajo. Le učitelj ostaja stalnica v šoli. Ni lepšega, pomembnejšega in boljšega kot dober učitelj. In to je ena od smiselnih popotnic šole. Imeti učitelje, ki se predajajo z zavestjo, da niso le prevodniki snovi iz knjig v učenčeve glave, ampak da so učitelji za življenje. Tudi dober učenec ni nikoli le tisti, ki je dober samo po učnem uspehu. Da ilustriram v dijaški terminologiji - piflar ni dober učenec, saj ga v času, ki ga preždi pri knjigah, mladost prehiti. Treba je živeti in znati živeti. Zato, dragi učitelji, starši, učenci. Ne dovolimo, da bi tudi za dneve, ki jih preživite v markovski osnovni šoli, rekli, da so strogi šolski vsakdan. Bogatimo eden drugega s strpnostjo, pridnim delom in pravilno izbiro različnih poti do uspeha. Vsem nam učiteljem pa v novem šolskem letu poklanjam misel, ki pravi: Ni bolj plemenitega poklica, kot je učiteljski. Odličen učitelj je umetnik, vendar ne ustvarja na platnu, temveč oblikuje človeško dušo. Pa srečno v novem šolskem letu.
Natalija Plohl, učiteljica
VSEBINA IN ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA
DELA
S poukom smo pričeli 1. septembra 2005. Zadnji dan pouka za 9. razrede je 15. junij, za vse ostale razrede pa
se pouk konča 23. junija 2006.
Število oddelkov in učencev v šolskem letu 2005/2006	Ocenjevalna obdobja
1. triada: od L- 3. razreda = 87 učencev	1. ocenjevalno obdobje: od 1. septembra do 30. novembra
2. triada: od 4,- 6. razreda = 115 učencev	2. ocenjevalno obdobje: od 1. decembra do 10. marca
3. triada: od 7.- 9. razreda = 137 učencev	3. ocenjevalno obdobje: od 11. marca do 23. junija
Skupaj:	= 339 učencev	
Vrtec: 4 skupine = 77 otrok	
Pouka prosti dnevi	
31. oktober do 6. november	- jesenske počitnice
2. december do 2. januar	- novoletne počitnice
8. februar	- Prešernov dan
20. februar do 26. februar	- zimske počitnice
17. april	- velikonočni ponedeljek
27. april do 2. maj	- prvomajske počitnice
Ne boste verjeli a šolo sem pogrešal
Svoje počitnice sem tudi letos lepo preživel. Zelo pa sem pogrešal šolo, saj pogosto nisem vedel, kaj početi. Ves čas sem jezil sestro. Velikokrat sva se tudi sprla in ko je bilo vroče, sva se s Tejo odpravila kopat k teti Marici. Bilo je super, saj sva se s Stančem škropila. Med počitnicami sva šla s Tejo k babici v Haloze. Tam sem lenaril in pogosto jezil tete in Tejo. Vsako jutro in vsak večer pa sem šel z babico v hlev, ker je molzla krave. Najlepše mi je bilo, ko je krava dobila telička. Počitnice so hitro minile.
Matej Vrtič, 4.b
Nacionalni preizkusi znanja
Redni rok:
5. maj - slovenščina za 6. in 9. razred
8.	maj - tretji predmet za 9. razred
9.	maj - matematika za 6. in 9. razred
10.	maj - tuji jezik za 6. razred
Otroški festival športnih šol
Razveselili smo se povabila na festival športnih šol, ki je potekal v Termah Ptuj, 13. septembra 2005. Na zunanjem delu kopališča smo se zbrali učenci iz štirih šol. Tam nas je pričakalo toplo sonce, sveža voda, nasmejani in prijazni animatorji. Razdelili smo se v skupine po posameznih razredih in se vključili v dejavnosti, ki so nas čakale v številnih bazenih. Sledili sta dve uri užitkov na toboganih, igranju vaterpola, premagovanju ovir v reki, vodni aerobiki ... In na koncu še: sladek krof in čaj. Veselimo se povabila že za naslednji festival.
Zadovoljni učenci in učiteljice 2. in 3. razredov
In še utrinki otrok:
Bili smo v Termah Ptuj. Tam so nas čakali različni učitelji. Zelo sem bila vesela, ko sem se vozila po toboganu. Imeli smo vodno aerobiko. V počasni reki smo premaovali ovire. Igrala sem vaterpolo. Bilo je super.
Monika Meznarič, 3.a
V toplicah smo se potapljali. Telovadili smo najprej na suhem, nato pa v vodi. S prijateljicami Iris, Ivo in Petro smo bile skupaj v skupini pri tekmovanju. Bilo mi je zelo všeč. Z avtobusom smo se odpeljali domov.
Amadeja Jurič, 3.b
Športni dan na OŠ Markovci
TEKLI, DA SE JE KAR PRAŠILO
Mali prvaki OŠ Markovci v šolskem krosu
Že dolgo je znano dejstvo, da se z gibanjem oziroma športnim udejstvovanjem utrjuje zdravje in podaljšuje življenje.
O tem ni nobenega dvoma, saj to v svojih raziskavah potrjujejo strokovnjaki številnih področij, še bolj pa življenje samo. Šport bogati življenje, je vir moči, ostrine duha, medsebojnih povezovanj, prijateljskih vezi in vsaj nekaj tistega kar na tem svetu vsi tako želimo. To je dolgo, zdravo in kakovostno življenje. Dejstvo je, da je gibanje, ki je v jedru vsake športne aktivnosti pomemben sopotnik zdravega življenja, pogosto prevečkrat prezrto, še posebej pri mladih, ki so v tem obdobju relativno zdravi in jim kot takim zdravje ne pomeni posebno velike vrednote.
Zadnji tedni v septembru za mali aktiv športnih pedagogov OŠ Markovci minevajo v znamenju priprave in izvedbe prvega športnega dne v novem šolskem letu - tradicionalnega jesenskega krosa. Ugotovitve nacionalnih meritev psihofizičnih sposobnosti in telesnih značilnosti slovenskih otrok in mladine že nekaj let nakazujejo trend upadanja sposobnosti tipa vzdržljivosti. Za te sposobnosti so	naj večji
meri odgovorni osnovni telesno-fiziološki sistemi (dihalni in srčno-žilni), ki so seveda temelj zdravega in delovno bogatega življenja slehernega posameznika kasneje v odrasli dobi. Negativen trend vzdržlji-vostnih sposobnosti otrok po ugotovitvah raziskave Longituginalne značilnosti telesnega in gibalnega razvoja na OŠ Markovci v letih 1990 do 2000 (Bezjak, 2004) naše šole ni zaobšel. Tudi naši otroci so vse bolj sedeči otroci, telesni napor jim je tuj in neprijeten, izogibajo se mu s takšni-
mi in drugačnimi izgovori, ne vedoč, da največjo škodo delajo prav sebi.
Slaba telesna kondicija oziroma odsotnost dovolj močnih vzpodbud v obdobju mlajšega in starejšega šolarja pomeni razvojni primanjkljaj, saj bo mlado telo razvilo vse svoje potenciale le če bomo to od njega tudi zahtevali.
Ustvarjena energija ob vse boljših bivanjskih pogojih mladih se ustvarja, žal pa ne tudi porablja. Kopiči se v čezmerni telesni teži, apatičnosti in čustveni neobčutljivosti, kar danes sploh ni več tako redek pojav. Nasprotno tega opazimo vsako leto več in več. Ugotovljena dejstva zahtevajo razmislek, predvsem pa praktično ukrepanje v smislu oblikovanja zdravih in rednih gibalnih navad ter oblikovanja pozitivnih stališč za zdrav življenjski slog mladih, kjer tak slog ne more in ne sme biti brez vsebin športa. Športni dan, kot samo ga organizirali na naši šoli, je poskus takšnega delovanja. Tek kot zelo enostavna gibalna akcija, ki se je posebej ne rabimo priučiti, za katero ne potrebujemo ne športne dvorane niti drage športne opreme z svojimi prednostmi, ponuja samega sebe kot najprimernejšo športno aktivnost za dobro počutje in
kondicijo slehernega od nas.
Najdite svoj vir zdravja, začnite teči, nikoli ni prepozno, odkrijete nov spekter občutij in lastnega zadovoljstva.
Čestitke vsem dobitnikom priznaj, posebej pa novim šolskim prvakom razredne in predmetne stopnje v krosu za šolsko leto 2005/06.
Besedilo in foto: Robert Bezjak
V vrtcu Markovci skrbijo za zdravje
Dragoceni zakladi so po svetu skrbno čuvani - stražarji, skrite kamere, alarmne naprave in kaj vem, kaj in kdo vse skrbi zanje. Zdravje zob pa lahko čuvamo samo z vodo, zobno ščetko, zobno pasto in s kančkom dobre volje. Enostavno, mar ne!?
V vrtcu Markovci nenehno iščemo nove načine in vsebine, s katerimi bi pri otrocih spodbudili interes za zobno preventivo. Za pridobivanje tovrstnih navad pri otrocih uporabljamo vzgojiteljice različne metode vzgojnega dela: pogovor, opazovanje, preizkušanje, pridobivanje spoznanj ob lastni
AH, TI ZOBKI!
dejavnosti in preko igre. Tudi s pomočjo različnih igric in zgodbic otroke ozavešč-amo o pomenu, da je zdrav zob čist zob. Vsakodnevno si tudi umivamo zobe in spoznavamo pravilno tehniko umivanja zob. Pri tem pa nam pomaga Brigita Cigula iz zobozdravstvene službe, saj nas večkrat obišče in nas spomni na pravilno umivanje in na naše »Lumpije in Capije«. Služba zobne preventive Ptuj je ob svojem prazniku podarila vsem otrokom zobne ščetke, za kar se ji zahvaljujemo in si želimo še naprej dobro sodelovanje. Da bi skupaj dosegli zastavljene osnovne cilje zobne
preventive, bomo otroci, starši, vzgojiteljice in služba zobne preventive v vrtcu še naprej izvajali določene aktivnosti. Zdrava usta so sestavni del zdravega telesa. S piškavimi zobmi težko ugrizneš jabolko, slabo ga prežvečiš, nerazločno govoriš, kislo se smejiš.
Veliko je majhnih zakladov, vsakdo med nami ima svojega. Največji pa je le eden. Tega žal nima vsak. Pravimo mu ZDRAVJE.
Sonja Ambrož, vzgojitel jica
Teden otroka v vrtcu Markovci
TOKTRAT JE BILO PRI NAS ŠE POSEBEJ PESTRO
V vrtcu se vedno kaj dogaja, a ob tednu otroka se trudimo dejavnosti še posebej popestriti. Letos nam je sicer nagajalo vreme, saj smo kar nekaj aktivnosti načrtovali na prostem, a smo se kasneje morali prilagoditi vremenski situaciji. Kljub slabemu vremenu so naše aktivnosti stekle.
Teden smo pričeli z igrico Flupi in z njo popestrili dan otrokom vrtca in nižje stopnje osnovne šole. Tudi torek je bil zelo pester, saj so otroci v likovnih delavnicah ustvarjali iz jesenskih pridelkov, s katerimi smo polepšali vrtec. Posebej pa nas je ta dan presenetil rajonski policist Marjan Vrbnjak, ki je otrokom pripovedoval pravljico o sireni ter z otroki tudi prijetno poklepetal.
Sreda je za otroke bila še posebej zanimiva. Poimenovali smo jo palačinka parti. V izobilju palačink, ki so jih otroci lahko kupih za en sam jesenski listek, so otroci še zaplesali v disku, se preizkusih v igri z lutko, si pogledali kakšno risanko ah pa se kot vozniki preizkusih v pravem prometnem središču.
No, čez modno revijo ga pa ni. Vsaj za deklice, ki so pripravile pravi modni spektakel. Otroci so si za modno revijo nadeli različna oblačila, klobučke, torbice in druge modne dodatke ter se ob bučni glasbi zavihteli po modni pisti markovskega vrtca.
Tudi na športne aktivnosti, s katerimi smo teden tudi zaključili, nismo pozabili. Aktivnosti, ki nam jih zaradi slabega vremena ni uspelo uresničiti - pečenje kostanjev -smo izvedli v naslednjem tednu.
Za otroke, ki vrtca ne obiskujejo in nas v dopoldanskem času niso mogli obiskati, smo vzgojiteljice vrtca igrico Flupi zaigrale v avli markovske osnovne šole četrtek ob 16.30 uri.
Vsem otrokom - našim in tistim po svetu - želimo, da jim vsak dan prinese tisoč drobnih radosti, ljubezni in razumevanja.
Vzgojiteljice vrtca Markovci
Skupinska fotografija ob tednu otroka
Obisk policista Marjana Vrbnjaka
Razmišljajmo ekološko
POVSOD JE LEPO, DOMA JE NAJLEPŠE
V Sloveniji letno vsak državljan v povprečju proizvede 300 kg odpadkov. Od tega nastane 80 kg odpadne embalaže. Zaradi rasti kupne moči in bruto domačega proizvoda pa se približujemo evropskemu povprečju, ki znaša 150 kg odpadne embalaže na prebivalca.
Odpadna embalaža je pomemben vir sekundarnih surovin. Embalaža izdelkov je praviloma izdelana iz kakovostnih materialov. Če jo ustrezno predelamo v sekundarno surovino, lahko tako dobljen material še enkrat uporabimo za različne izdelke. Iz odpadne embalaže pridobljene plastike se tako izdelujejo ohišja za svinčnike, vžigalnike, različne cevi, vrečke... Iz lesenih embalaž, na primer palet, se izdela furnir, iz papirja in kartona se proizvede ponovno papirnate polizdelke, steklo pa se predela v steklene polizdelke. V takem primeru se kakovostna surovina, iz katere so embalaže, ponovno uporabi, preden nato, v enem od svojih naslednjih življenj, kot končen izdelek konča na deponiji.
S takim večkratnim kroženjem materiala, kjer osnovno količino primarne surovine več kot enkrat uporabimo, porabimo manj primarnih surovin - dreves, nafte, rudnin, manj energije in podaljšamo življenje odlagališčem odpadkov, ker je odpadkov odpeljanih na deponijo manj.
Naslednji cikel uporabe pa se začne pri končnen potrošniku predhodnega cikla - torej pri kupcu, ki izdelek v izbrani embalaži doma do konca porabi. Popolnoma izpraznjeno embalažo potrošnik odvrže na prostor, ki je doma za to namenjen.
Kako doma ločevati odpadno embalažo od ostalih odpadkov?
Priporočamo uporabo velike vreče - lahko je običajna vreča za smeti, kjer se zbira vsa odpadna embalaža. V njej lahko skupaj shranjujemo plastenke, kartonaste škatle,
ovijalne folije, steklenice, pločevinke, kartonasto votlo embalažo za pijače ... Nato enkrat tedensko vrečo z zbrano odpadno embalažo odpeljemo ali odnesemo na ekološki otok, kjer odpadno embalažo iz vreče razporedimo v ustrezne zabojnike v skladu z navodili, ki so napisana na etiketi vsakega zabojnika.
Glede na izkušnje lahko zapišemo, da je v štiričlanskem gospodinjstvu, z začetkom ločevanja odpadne embalaže od ostalih odpadkov, ki se še vedno mečejo v koš za smeti, tega potrebno odnesti zgolj nekajkrat tedensko, prej pa je bilo to skoraj vsakodnevno opravilo.
Kaj spada v zabojnik z napisom embalaža?
Za izvedbo ločenega zbiranja embalaže so v lokalnih skupnostih po celi Sloveniji organizirani ekološki otoki. Skupaj jih je kar 7300, sestavlja pa jih več zabojnikov skupaj, praviloma je eden za papir, drugi za steklo, tretji za embalažo in nekje še četrti za komunalne odpadke. V primerih, ko sta na ekološkem otoku dva zabojnika, eden za kovinsko in drugi za plastično embalažo, se odvrže plastično in kovinsko embalažo ločeno. Na vsakem od zabojnikov je tudi nalepka s podrobnimi navodili.
Občani naj poznajo eko oznake
Izdelki, dani na trg evropske unije, morajo za zagotovitev skladnosti s predpisi biti ustrezno označeni. Ena od zahtev je tudi ekološko označevanje. Pripravili smo pregled zahtevanih ekoloških oznak s področja ravnanja z odpadno embalažo in odpadno električno in elektronsko opremo.
Zelena pika, za podeljevanje uporabe ima v Sloveniji družba SLOPAK ekskluzivno pravico, je znak, ki označuje, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela.
ZNAK ZELENA PIKA
Zelena pika je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Znak zelena pika tudi pomeni, da je proizvajalec ali pridobitelj, uvoznik ali embaler vključen v sistem družbe SLOPAK za ravnanje z odpadno embalažo.
ZNAK MOBIUSOVA ZANKA	£	"
Mobiusova zanka se uporab-

lja za označevanje izdelkov ali embalaže, ki imajo na koncu življenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja. Vsak krak Mobiusove zanke namreč predstavlja del verige potrebne za uspešno recikliranje: zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup izdelka iz reciklata.
Znak so razvili v Ameriki v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, na pobudo enega večjih proizvajalcev recikliranega papirja. Znak je uporabilo tudi ameriško Združenje plastične industrije, ki je leta 1988 izdelalo identifikacijske kode za različne plastične materiale.
ZNAK ZA PLASTIKO -POLIPROPILEN
ZNAK KOŠEK
Košek opozarja, da je embalažo potrebno odvreči na primemo mesto. Z vzpostavitvijo sistema za ravnanje z odpadno embalažo je primemo mesto za odvreči odpadno embalažo ekološki otok.
ZNAK ZA
OZNAČEVANJE
OBVEZNEGA
LOČENEGA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME
Tudi električna in elektronska oprema mora biti od avgusta 2005 naprej ustrezno označena. Obvezno ločeno zbiranje izrab-
ljene, pokvarjene in vse ostale odpadne električne in elektronske opreme simbolizira znak prečrtanega smetnjaka na kolesih. Ta pomeni, da izrabljenih električnih in elektronskih aparatov ne smemo odvreči v koš za komunalne odpadke, ampak jih
moramo odnesti na zbirni center ali predati komunali ob pobiranju kosovnih odpadkov.
Pripravila družba za ravnanje z odpadno embalažo Slopak Foto: MZ
KONEC
POLOTOKA
SOSED.
DRŽAVA
VRH V KAVKAZU
SEZNAM
IMEN
SVETLO
PIVO
MILENA
KOROŠEC
NASA
VAS
VARUH
REDA
IVA
VADNOV
GRŠKA
ČRKA
ZENSKO
IME
ZDRAV.
RASTLI-
NA
GIBANJE V RITMU
GL.
MESTO
ROMU-
NIJE
PESNICA
(Pavla)
ČLENEK
KRAJ V ANGOLI
ESA
STRELEC
ŽUŽELKA
UCENEC
ABECEDE
DEBEL
ČLOVEK
VEZNIK
JANKO
ORNIK
21. ČRKA
16. ČRKA
RIMSKI
POZDRAV
BONA-
PARTE
OBEŠEN
OKRASNI
PREDM.
IZ
HAŠIŠA
NABIT
DELEC
TINA
LUKAČ
MOČEN
ODZIV
ORGAN.
SARA-
JEVO
JELŠA
(koroško)
PRAVNO
DOLOČILO
12. ČRKA
SOSED.
ČRKI
PODA-
LJŠEK
ŽIVALI
2864 m VISOK
13. ČRKA
GLOBEL Z VODO NA KOPNEM
1. ČRKA
REPUBLIŠKI PROGRAM
SKLAD.
(France)
PREO-
BLEKA
4. ČRKA
TELESNA
DEJAVN.
KONEC
MOLITVE
ANDREJ
JANŽE-
KOVIČ
17. ČRKA
NEMŠKO
PRVI
18. ČRKA
DEU
GLAVN.
MESTA
GLAVNI
STRIC
NAŠ
SOCIO-
LOG
14. ČRKA
ITAL.
MESTO
EDI
ZAMUDA
21. ČRKA
TURBO
DIESEL
JED PO GLAVNI...
8. ČRKA
ZAČETEK
MIVKE
BIVAL.
UMRLIH
AVSTR.
PREŠ.
TRGOVINA S SEMENI
MOŠKO
IME
STARO
PIVO
EVA
MILOŠIČ
ŽENSKO
IME
1. ČRKA
MOŠKO
IME
12. ČRKA
PRIM.
BABICA
1. ČRKA
NAŠA
VAS

KJE SO MEJE VANDALIZMA?
Sončno ponedeljkovo jutro je izgubilo nekaj topline, ko sem stopal proti vhodnim vratom naše šole, saj so me zmotile razbite šipe na dveh oknih, mimo katerih stopam vsak dan do moje učilnice. Kasneje sem izvedel in si tudi ogledal ostalo razdejanje, ki je ostalo po obisku, očitno nekoga, ki čuti ali pa čutijo nezadržno potrebo po razbijanju, v sebi pa morebiti nosi(jo) jezo, maščevanje. Razbita so bila namreč okna na šestih učilnicah naše šole. Kaj je vodilo nekoga v to dejanje? Je to želja po razbijanju, povzročanju škode, strahu, zmede, po dokazovanju ...? Ah pa samo trenutni navdih, ki se porodi v glavah tistih, ki neomejeno pohajkujejo in ponočujejo, pa nikogar ne zanima ali briga kje so, s kom so, kaj počnejo...?
Res je, da se to ni zgodilo prvič. Že kdaj smo našli razbito kakšno šipo, luč, koš za smeti (tudi zažganega), vendar se je zgodilo prvič, da je bila šola od vseh strani napadena. Vemo tudi, da se določeni zbirajo ob šolski stavbi in iščejo kotičke skrite očem, kjer potem lahko počnejo kar jim je volja - popivajo, kadijo (tudi travo), lomijo, barvajo, zažigajo in podobno.
Ob tem nastaja materialna škoda, ki jo bo šola nadomestila in bo čez nekaj dni pozabljena. Nastaja pa in bo še nastajala škoda, ki je ni mogoče plačati in nadomestiti, saj je ta v naših najstnikih, ki zadovoljujejo svoje potrebe tudi na takšen način.
Zakaj? Kdo je za to kriv? Šola? Družba? Starši? Predpisi? Policija? Mogoče vsak nekaj? Se kdaj vprašamo, kaj pa če je tudi naš otrok zraven? Ali zmeraj vemo, kje je in kaj počne? Bojim se, da ne! Ali nam je vseeno? Meni ni.
Milan Gabrovec
Marim Zupanič 'bb
V SPOMIN NA ČASTNEGA OBČANA
V soboto, 3. septembra, smo se na markovskem pokopališču poslovili od našega dolgoletnega člana, vodja, predsednika, častnega predsednika in častnega občana ter zvestega prijatelja Franca Kolariča. Slovo je zmeraj boleče, še zlasti, če je dokončno. Franc Kolarič je bil človek, ki je dolga leta, celih 40 let bil steber našega dru-štva, nepogrešljiv sodelavec in zvesti prijatelj. V več kot štiridesetih letih je Franc Kolarič posvetil našemu cilju, ohraniti naše plese, ljudsko petje, šege in navade. Že kot otrok je z očetom in materjo obhodil mnoge kmečke gostije in tako vzljubil prelepo ljudsko kulturo in spoznal bogate ljudske običaje, pesmi in plese, zato se je kot mlad fant 48. leta vključil v domače markovsko folklorno skupino, ki je takrat delovala pri telovadnem društvu. Velikokrat je bil izbran za kopjaša na kmečkih gostijah, v pustnem času pa si je rad nadel korantovo opravo in pretekel z vaškimi fanti vse okoliške vasi po dolgem in počez.
Leta 56 je prevzel vodstvo folklorne skupine in jo vodil polnih 42 let, kar se zgodi izredno redko. Pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, je 14.05.1977 opravil izpit za izprašanega vodja folklorne skupine in tako postal strokovni vodja markovske folklore. Folklorna skupina je prav po njegovi zaslugi prvič ponesla domačo pesem in ples preko naših meja - tja do koroških in primorskih rojakov v Železno Kaplo in Trst, kasneje pa še v druge evropske države. Bil je tudi eden od prvih organizatorjev Ptujskega Kurentovanja. Za svoje dolgoletno neumorno delo je prejel več občinskih in republiških priznanj. V folklornem društvu Markovci smo ga leta 98, ko je predal vodenje društva, imenovali za častnega predsednika, nekaj let kasneje pa je na predlog folklornega društva bil na prazniku občine Markovci imenovan za prvega in do sedaj edinega častnega občana.
Svojo ljubezen do ljudskega izročila in pustnih običajev je izkazal tudi s tem, da si je na svojem dvorišču na lastne stroške dal postaviti velikega bakrenega koranta.
Francu Kolariču smo dolžni spoštovanje in tudi zahvalo za njegovo življenjsko delo, saj mu je uspelo dolga leta ohraniti to, kar danes imamo in lahko negujemo in ohranjamo v naprej.
Izgubili smo človeka, ki je bil mnogim med nami iskren prijatelj. Naj počiva v miru !
Milan Gabrovec
NAGRAJENCI ZA NAJLEPŠE UREJENE OKOLICE DOMOV
Projekcija filma na prostem Moj ata socialistični kulak je tudi letos na občinsko dvorišče v Markovcih pritegnila številne obiskovalce. Ob tej priložnosti so imeli Mar-kovčani priložnost spoznati tudi avtorja komedije Toneta Partljiča in igralca Matjaža Partljiča, ki je v filmu igral sina Tinčka. Se pred projekcijo filma pa sta predsednik turističnega društva Franc Brodnjak in podžupan občine Markovci Franc Kostanjevec podelila priznanja za najlepše urejene okolice stanovanjskih hiš.
Terezija in Martin Maznarič, Bukovci
Zvonko Mohorko in Olga Zupanič, Stojnci
Družina Kuhar, Borovci
Zinka in Dušan Plohl, Sobetinci
Družina Liponik, Markovci
Družina Plajnšek, Zabovci
Anton in Anita Zelenko, Nova vas
Družina Meglič, Prvenci
F™
Najlepše urejen vaški objekt je gasilski dom Borovci.
Najlepše urejen del vasi je pri kapeli v Novi vasi.
Najlepše urejen poslovni objekt: mesnica Novi Jork - Spirala d.o.o., Bukovci
Prireditve se je udeležil tudi Tone Partljič, avtor komedije Moj ata socialistični kulak, ki je bila po podelitvi priznanj tudi predvajana.
Foto: Marijan Petek
Priznanje za razvoj turizma v občini je prejelo Etnografsko društvo Korant Markovci.
Čestitke vsem nagrajencem!
ŽETEV PRVENCE
Tudi letos je bila julija v Prvencih tradicionalna žetev, ki sojo izvedli po starih običajih. Žanjci in žanjice so se pred vaškim domom v Prvencih pričeli zbirati ob 15. uri, uro pred tem, torej ob 14-ih pa je bilo tudi odprtje razstave starih strojev in multimedijski prikaz z naslovom »Od setve do kruha«. Žanjci in žanjice so na njivi želi do poznega popoldneva, nato pa je sledila še mlatev. Po končanem delu je sledil še kulturni program z družabnim srečanjem in živo glasbo. Organizatorjem letošnje žetve je bilo vreme zelo naklonjeno in tako se je v Prvencih zbralo zelo veliko obiskovalcev od blizu in daleč.
Besedilo in foto: MZ
Domoznanski oddelek
35
LIST iz Markouceu 2005
352(497.4 Markovci) (061 )
cobiss a
l :
iEEiH
: r : • Vis
S6iL^'il