PRAVOPISNE KATEGORIJE ePRAVOPISA S r A s T o č i L O v a R j I 2021 PRAVOPISNE KATEGORIJE EPRAVOPISA 2021 Zbirka: Rastoči slovarji ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih © 2022, avtorji in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC UREDNICE Manca Černivec, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak AVTORJI OPISOV PROBLEMSKIH SKLOPOV Manca Černivec https://orcid.org/0000-0003-2811-2154 Helena Dobrovoljc https://orcid.org/0000-0002-3568-8453 Tina Lengar Verovnik https://orcid.org/0000-0002-8454-6160 Matej Meterc https://orcid.org/0000-0002-0198-3745 Urška Vranjek Ošlak https://orcid.org/0000-0003-3374-4228 Peter Weiss https://orcid.org/0000-0003-0609-2252 Aleksandra Bizjak Končar https://orcid.org/0000-0003-4054-3758 Boris Kern https://orcid.org/0000-0001-7733-5755 IZDAJATELJ ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZANJ Kozma Ahačič ZALOŽNIK ZRC SAZU, Založba ZRC ZANJ Oto Luthar GLAVNI UREDNIK ZALOŽBE Aleš Pogačnik DOI https://doi.org/10.3986/9789610506324 Ljubljana 2022 Publikacija je nastala v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS, in programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) so pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. ISBN 978-961-05-0632-4 (PDF) COBISS.SI -ID 100714243 Slovarska zbirka se povezuje z ePravopisom. OBLIKOVANJE Duša Race TEHNIČNA UREDNICA Teja Završnik Pravopisne kategorije ePravopisa 2021 Spremna besedila IV Pravopisne kategorije ePravopisa so nabor opisov pravopisnih kategorij, ki uporabnikom omogoča vpogled v proces prenove pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Medtem ko v ePravopisu najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, besedilni rabi ter oblikoslovnem obnašanju in besedotvornih možnostih besede, pa je uporabnik posredno – s povezavo na Pravopisne kategorije – obveščen tudi o tem, v kateri problemski ali normativni okvir slovenskega knjižnega jezika se izbrana iztočnica uvršča, katere besede oziroma besedne zveze še spadajo v ta okvir in kako se problem rešuje na višji ravni, torej v pravopisnih pravilih. Gre torej za komentar problemsko in pogosto tudi pomensko zaokroženega sklopa slovarskih redakcij v specializiranem pravopisnem slovarju, zaradi povezave s slovarjem pa je uporabniku omogočeno tudi, da pregleduje konkretne rešitve. Pravopisne kategorije ePravopisa predstavljajo tudi evidentiranje odstopanj od obstoječega kodifikacijskega priročnika, tj. Slovenskega pravopisa 2001, ki tako sestavljavcem slovarja kot tudi uporabnikom omogočajo vpogled v proces prenove. Normativno veljavnost ubeseditev v pravopisnih pravilih na rednih srečanjih potrjuje Pravopisna komisija, ki deluje pri SAZU in ZRC SAZU, slovarski sestavki pa do potrditve v tem delovnem telesu nosijo oznako »predlog«. Bistvena prednost Pravopisnih kategorij je njihova povezava s slovarskimi sestavki. Tako se uporabnik ePravopisa npr. ob iskanju po imenih vladarjev s klikom na kategorije seznani s tem, katere posebnosti so predstavljene v slovarskem sestavku in zakaj. Prek kategorij je slovarski sestavek povezan tudi z že objavljenimi poglavji v Pravopisu 8.0. O Pravopisnih kategorijah ePravopisa 2021 2015 V letu ustanovitve zbirke (2015) smo vanjo vključili 16 problemskih sklopov, med katerimi so bili nekateri še podrobneje členjeni (okrajšave, simboli, psevdonimi ...); ti problemski sklopi vključujejo približno 1600 slovarskih sestavkov. Skupaj z opisi prinaša posamezna enota zbirke (torej pravopisna kategorija) tudi možnost pregleda vseh slovarskih sestavkov, ki so bili pripravljeni za ponazoritev sklopa. 2016 Leta 2016 so bila v zbirko dodana domišljijska imena, imena držav, religijska in mitološka imena, poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij, poobčnoimenjeni samostalniki, različni tipi svojilnih pridevnikov ... – skupaj 14 problemskih sklopov z več kot 800 slovarskimi sestavki. V 2017 Pravopisne kategorije 2017 so se povečale za imena celin in podobnih velikih območij na Zemlji, dopolnjena so bila imena držav (abecedno do Južni Sudan), na novo je bila vzpostavljena velika skupina izlastnoimenskih pridevnikov na -ov/-ev ali -in, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah. Novi sklopi so bili še: samostalniške izpeljanke iz lastnih imen (brajica, petrijevka), lastna imena v frazemih (kaditi kot Turek), merske enote, poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov (zlati znak svobode – kresnik), manjši sklop je predstavljala prva faza pripravljenih stvarnih lastnih imen, ki so na izrazni ravni prekrivna s priimki (Tesla, m – Tesla, ž). Med prebivalska imena so bila vključena imena pripadnikov in pripadnic plemen (Očipva, Očipvejec, Očipvejka), zaradi katerih sta bila dopolnjena tudi sklopa pridevniki na -ski/-ški (očipvejski) in svojilni pridevniki iz prebivalskih imen (Očipvejčev). Posebna skupina z imenom »Pravopisne zanimivosti« se je izoblikovala kot stranski produkt delovanja članic in članov pravopisne skupine v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kamor uporabniki mesečno pošljejo povprečno 30 vprašanj različnih tipov. Zanimivejša so od leta 2017 sproti dodajana v pravopisni slovar (kvevri, vodja (m, ž), karitas, zika). V letu 2017 smo v rastoči slovar ePravopis uvedli 850 novih slovarskih sestavkov. 2018 Leta 2018 je bilo v ePravopis dodanih 1189 slovarskih sestavkov, več kot 500 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejanost posameznih gesel, npr. Viking (kot pripadnik ljudstva in kot nadomestno ime za Norvežane oz. Skandinavce), Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo). Mikrostrukturno najobširnejši problemski sklopi iz tega leta se navezujejo na poglavje o pisnih znamenjih v predlogu novih pravopisnih pravil. V sklopu »Pisna znamenja« smo obravnavali ločila in različna znamenja z dveh vidikov, in sicer kot lekseme v skladenjski vlogi in kot znamenja v posebnih položajih (ob števkah, v tehničnih besedilih ipd.). Med obsežnejše problemske sklope, ki zaokrožajo problematiko, se uvrščajo tudi »Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov v tednu in mesecev«, »Nazivi in naslovi ob imenu«, »Imena pokrajin in otokov«, z njimi povezana prebivalska imena in pridevniki na -ski/-ški ter iz vseh sklopov izhajajoči svojilni pridevniki. Pomembno dopolnilo pri redigiranju zemljepisnih imen je bila uvedba posebnega razdelka o predložni rabi v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). S tem razdelkom so bila dopolnjena tudi vsa do tedaj vključena zemljepisna imena. 2019 Leta 2019 je bilo v ePravopis dodanih več kot 1200 slovarskih sestavkov, več kot 500 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na nove pravopisne kategorije. Dodanih je bilo 8 problemskih sklopov, in sicer: ● Kratice ● Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov) ● Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin) VI ● Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih skupin) ● Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin ● Pripadniki in pripadnice nazorov, gibanj, političnih skupin ● Smeri, nazori, gibanja ● Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) Sprejete so bile naslednje leksikografske odločitve: izpostavitev iztočničnega leksema ali imena v posebni zvezi tipa železna lady; izpostavitev vrstnega pomena pri iztočnici, ki je v nedoločni lastnostni pridevniški obliki – budističen in budistični; arktičen – arktični. Zaradi slednjega se pridevniške kategorije ne imenujejo več »Pridevniki na -ski«, temveč smo se odločili za splošnejše poimenovanje »Pridevniki«, h kateremu je mogoče umestiti tako pridevnike na -ski/-ški kot vrstne pridevnike na -ni (evropski – arktični). Povezovanje problemskih sklopov je spodbudilo uslovarjenje povezanih iztočnic, npr. ob redigiranju pripadnikov in pripadnic političnih, verskih, oboroženih, vohunskih, rasnih in drugih skupin so bila uslovarjena tudi imena organizacij, skupnosti, ustanov, katerih pripadniki in pripadnice so (Gestapo – gestapovec, gestapovka, gestapovski). Za kratice med njimi je bilo uvedeno skladenjsko razlikovanje med tipi desnega prilastka, in sicer s pojasnilom »kot prilastek, v imenovalniku« (pripadnik mirovne sile KFOR). Pri uslovarjanju ženskih priimkov (Potter, ž) ob moških (Potter, m) je poudarjena možnost rabe priimka ženskega spola, in sicer s pojasnilom »navadno ob ženskem imenu« (zgodbe Beatrix Potter). Merske enote so obravnavane kot pisne dvojnice, ki jih v nepodomačeni obliki (te normativno niso prednostne) uporabljamo večinoma v strokovnih besedilih, kar je izpostavljeno s posebnim pojasnilom »v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno«. Vse dvobesedne slovarske iztočnice, ki so bile uslovarjene v sklopu »Psevdonimi, vzdevki, umetniška imena« v značilni strukturi ime + priimek, so bile v letu 2019 zaradi potrebe po razlikovanju med rojstnimi imeni in priimki prikazane ločeno, kar je gradivsko relevantno zlasti v povezavi z nastajajočim poglavjem pravopisnih pravil »Slovnični oris za pravopis«. Zaradi enakozvočnic z lastnimi imeni so bile uslovarjene tudi občnoimenske iztočnice, ki sicer ne bi bile vključene v pravopisni slovar, npr. Abesinec (prebivalec Abesinije) – abesinec (slovenski vojak v Abesiniji), Albanka (prebivalka Albanije) – albanka (droga iz Albanije); slednje zaradi neformalnosti pogosto izstopajo iz registra knjižnega jezika, zato je bila pri njih poskusno uvedena tudi oznaka »neformalno/pogovorno«. 2020 Leta 2020 je bilo v ePravopis dodanih več kot 1100 slovarskih sestavkov, več kot 300 obstoječih pa je bilo dopolnjenih. Novih problemskih sklopov je 24: ● Domišljijska in mitološka zemljepisna imena ● Glasbeni žanri ● Imena krajev ● Imena objektov in stavb ● Imena vladarskih in plemiških rodbin ● Imena voda ● Imena vzpetin in gorovij ● Imena zgodovinskih osebnosti ● Izkratična imena in poimenovanja ● Leksikalizirane okrajšave ● Nagrajenci in nagrajenke ● Nadomestna imena in poimenovanja ● Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni ● Poimenovanja bolezni, iger, jedi ● Poimenovanja zgodovinskih dogodkov ● Pridevniki (povezani s pripadniki redov) ● Pridevniki (iz imen vladarskih in plemiških rodbin) ● Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) ● Pridevniki (povezani s poimenovanji nagrad, odlikovanj, častnih nazivov) ● Pripadniki in pripadnice redov ● Svojilni pridevniki (iz imen zgodovinskih osebnosti) ● Tvorjenke iz kratic ● Uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice ● Znamke in izdelki Dopolnitve so obsegale predvsem usklajevalne posege, npr. spremembo koncepta zaradi osebnih imen iz različnih jezikov, npr. Edith� [ídit] angleško ime; Edith� [edít] francosko ime. Tako še Marlene, Christine, Natalie ipd. V samostojne iztočnice so bili razdruženi tudi priimki ter pari ime in priimek, če prihaja do izgovornih razlik, npr. Bernárd – Bêrnard (angleško moško ime). Večje število novih problemskih sklopov je povezano s spremembo načina slovarskih predstavitev ob posameznem pravilu: slovarsko so obdelane le iztočnice, uporabljene v pravopisnem pravilu. V nadaljevanju projekta bodo skromneje zastopani problemski sklopi še razširjeni. Novost glede na SP 2001 je uveljavljanje uslovarjenih samostalnikov v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka in uvedba pojasnila »v pridevniški rabi« ob t. i. nepravih zloženkah, ki jih pišemo kot besedne zveze. Slednje postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik. Kljub temu so ob zvezah npr. emo skupina in zgodovina slovenske pank/punk glasbe navedene tudi variantne možnosti: emovska skupina in zgodovina pankovske/punkovske glasbe. Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU še ni obravnavala poglavja o pisanju skupaj ali narazen, zato sklic na posodobljeno kodifikacijo ni mogoč. Novost so ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je tudi na položaje, ko se ime kraja nahaja v položaju desnega imenovalnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom: »kot prilastek, v imenovalniku« V finski prestolnici Helsinki je potekalo enajsto srečanje med ameriškim predsednikom Clintonom in ruskim predsednikom Jelcinom. VII VIII Pri redigiranju smo pri nekaterih iztočnicah uvedli dvonaglasnice (npr. Barbo-Waxenstein [bárbo-váksənštájn]). Soobstajajoče različice imena so povezane z vodilko primerjaj (= prim.), npr. Auersperg prim. Turjačan, Borgia prim. Borgijec, Stewart prim. Stuart. Pri tem ločimo med priimkom osebe, ki je navadno nespremenjen glede na izvirnik, in podomačeno različico imena rodbine. Pri vseh podomačenih imenih bo navedeno izvirno ime. Uporabnik je obveščen o neustrezno podomačenih imenih (Inocent VIII. gl. Inocenc VIII.), prevladujoči nepodomačeni varianti imena in zato njeni normativni prednosti (Cojz gl. Zois) in pogostem nepravilnem zapisu imena v rabi (Marija Antonieta gl. Marija Antoaneta). Novosti pri nekaterih problemskih sklopih, npr. »Kraticah«, izhajajo iz novega pravopisnega poglavja, zato so številne in v kategorijah obširno pojasnjene. Uporabnik je prek povezave napoten na predlog novega poglavja pravil. 2021 Leta 2021 je bilo v ePravopis dodanih 1377 novih slovarskih sestavkov, več kot 700 pa je bilo dopolnjenih. Novih problemskih sklopov je 14: ● Glasbeni izrazi ● Horoskopska znamenja ● Imena nebesnih teles in pojavov ● Imena otokov, polotokov, otočij ● Italijanščina ● Nekrajevna imena ● Podredne zloženke ● Prebivalska imena (iz imen krajev) ● Prevzeta občna poimenovanja ● Pridevniki (iz zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen) ● Priredne zloženke ● Svojilni pridevniki (iz zemljepisnih imen) ● Svojilni pridevniki (iz občnih poimenovanj) ● Španščina Težišče slovarske obravnave so novejša ali še ne kodificirana lastna imena, ki ponazarjajo pravila o zapisu začetnice v Pravopisu 8.0, npr. novejša ali v rabi manj razširjena imena nebesnih teles in pojavov (Alfa Kentavra, Betelgeza, Mali Magellanov oblak, Pandorin grozd, Zidni kvadrant) ter razmerja med ozvezdji, astrološkimi in mitološkimi poimenovanji ljudi (Bik – bik – bikica; Kačenosec). Prvič je v pravopisni slovar vključeno več kot 170 imen gorovij in vzpetin (od Babjega zoba in Frdamanih polic do Elbrusa in El Capitana), natančneje pa je predstavljena tudi problematika pridevnikov iz vodnih imen (savski most nasproti Savin pritok). Pomembno novost prinaša uslovarjanje manj znanih tujih imen, ki so hkrati ponazarjalno gradivo pri preglednicah za prevzemanje iz posameznih jezikov. Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU namreč pripravlja več kot 35 preglednic za prevzemanje iz tujih jezikov in vse IX bodo nekoč tudi na Franu; v prirastku ePravopisa na Franu 9.0 je predstavljenih 80 italijanskih in 20 španskih imen. Zaradi mnogih zadreg pri pisanju je v ePravopisu zdaj prikazan bogat nabor podrednih in prirednih zloženk, zlasti tistih, za katere se je izkazalo, da je njihov zapis pomensko razlikovalen (družbeno-gospodarski nasproti družbenogospodarski; argentinskoslovenski nasproti argentinsko-slovenski). Epidemija kovida je prinesla veliko novih imen in poimenovanj – cepiv, podjetij, kratic; vsa ta so vključena v že obstoječi sklop »Pravopisne zanimivosti«: Vaxzevria, BioNTech, PCR, PCT ... Nabor problemskih sklopov po abecedi ● Črke (imena grških črk) ● Črke (slovenske) ● Črke (tuje) ● Domišljijska imena ● Domišljijska in mitološka zemljepisna imena ● Enakozvočnice ● Glasbeni izrazi ● Horoskopska znamenja ● Imena celin ● Imena držav ● Imena krajev (naselbinska imena) ● Imena nebesnih teles in pojavov ● Imena objektov in stavb ● Imena otokov, polotokov in otočij ● Imena pokrajin ● Imena vladarskih in plemiških rodbin ● Imena voda ● Imena vzpetin in gorovij ● Imena zgodovinskih osebnosti ● Italijanščina ● Izkratična imena in poimenovanja ● Izlastnoimenski pridevniki na -ov ali -ev in -in v stalnih besednih zvezah ● Izpeljanke iz lastnih imen ● Kratice ● Lastna imena (osebna, moška) ● Lastna imena (osebna, ženska) ● Lastna imena (priimki) ● Lastna imena v frazemih ● Leksikalizirane krajšave ● Merske enote ● Nadomestna imena in poimenovanja ● Nagrajenci in nagrajenke ● Nazivi in naslovi ob imenu ● Nekrajevna imena ● Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni ● Okrajšave ● Pisna znamenja ● Podredne zloženke ● Poimenovanja bolezni, iger, jedi ● Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij ● Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov ● Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev ● Poimenovanja zgodovinskih dogodkov ● Pravopisne zanimivosti ● Prebivalska imena (države, celine, pokrajine, otoki) ● Prebivalska imena (iz imen krajev) ● Prebivalska imena (plemena, ljudstva, X narodi, etnične skupine) ● Pridevniki (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov) ● Pridevniki (iz imen plemen, ljudstev, narodov) ● Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, rasnih in verskih skupin) ● Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih, vojaških skupin) ● Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami umetnostnih, kulturnih, subkulturnih in športnih skupin) ● Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami redov) ● Pridevniki (iz imen vladarskih in plemiških rodbin) ● Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) ● Pridevniki (iz zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen) ● Pridevniki (iz imen voda) ● Pridevniki (povezani s poimenovanji nagrad, odlikovanj, častnih nazivov) ● Priimki s predimki ● Pripadniki in pripadnice jezikovnih, rasnih in verskih skupin ● Pripadniki in pripadnice redov ● Pripadniki in pripadnice nazorskih, političnih in vojaških skupin ● Pripadniki in pripadnice umetnostnih, kulturnih, subkulturnih in športnih skupin ● Priredne zloženke ● Priredne zloženke (vezalne zloženke) ● Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena) ● Religijska in mitološka imena ● Smeri, nazori, gibanja ● Simboli ● Stalni pridevki ob osebnih imenih ● Stvarna lastna imena ● Svojilni pridevniki (iz religijskih, mitoloških in domišljijskih imen) ● Svojilni pridevniki (iz nazivov in naslovov ob imenu) ● Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih jeder stalnih besednih zvez z lastnimi imeni) ● Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen) ● Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen) ● Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) ● Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) ● Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki) ● Svojilni pridevniki (iz priimkov) ● Svojilni pridevniki (iz psevdonimov) ● Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) ● Svojilni pridevniki (iz živalskih imen) ● Svojilni pridevniki (iz imen zgodovinskih osebnosti) ● Španščina ● Tvorjenke iz kratic ● Uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice storitev ● Znamke in izdelki ● Živalska imena XI Pravopisne kategorije kot faza v procesu prenove pravopisa Pri prenovi pravopisa izhajamo iz želje po preseganju zasnove predhodnih pravopisov, predvsem s sklicevanjem na slovar in obratno. Problemska zasnova poudarja normativne zadrege v najširšem pomenu besede, četudi prinaša le tiste jezikovne enote, ki uporabnikom povzročajo normativne in pravopisno-slovnične težave, npr. o zapisu besed (zapis osnovne oblike ter raba velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen), rabi ločil, o zapisu glede na podomačene prvine (stopnja pisne prevzetosti besede), oblikoslovnem pregibanju in besedotvorju ipd. Da bi med nastajajočimi slovarskimi redakcijami in pravopisnimi pravili ustvarili vez, smo se odločili, da bomo slovarske sestavke povezali v problemske sklope s skupnim imenovalcem in jih poimenovali pravopisne kategorije. Na koncu slovarskega sestavka stoji oznaka »pravopisna kategorija«, ki vodi k ustreznemu poglavju v pravilih: ePravopis bo tako lahko opravljal svojo temeljno vlogo – gradivsko nadgrajeval in razširjal pravopisna pravila. Načrtovano povezanost pravil in slovarja omogoča dejstvo, da se pravopisna dejavnost argumentativnega in leksikografskega značaja prvič po petih desetletjih odvija vzporedno in vzajemno, kar omogoča zlasti povezanost Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU kot nadinstitucionalnega telesa z delovno skupino za pripravo pravopisnega priročnika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tako ob prenovi pravopisnih pravil nastajajo slovarske redakcije, ki prav tako vplivajo na oblikovanje pravil, vsaj v smislu zaznavanja odklonov od sistemskih rešitev. Ponazoritev slovarskega sestavka z navezavo na ustrezen problemski sklop oz. pravopisno kategorijo XII Načela opisov Pravopisnih kategorij Vsak opis pravopisne kategorije prinaša: ● podatek o geslovniku, ● opis novosti v kodifikaciji, ● sklic na pravila, ● podatek o zadnji spremembi, ● nabor vseh slovarskih iztočnic, ki jih sklop vključuje. PODATEK O GESLOVNIKU vključuje število vključenih redakcij in morebitne informacije o tem, kako je bil geslovnik sestavljen ter po katerih merilih so bile izbrane besede, pa tudi, ali je geslovnik razširjen oz. kakor koli spremenjen glede na Slovenski pravopis iz leta 2001. V razdelku NOVOSTI so predstavljene novosti v slovarskem sestavku, ki uporabniku pomagajo pri razumevanju okoliščin rabe iztočnične besede, pa tudi pri tolmačenju slovničnih podatkov. S kodifikacijskega vidika so pomembne zlasti novosti pri določanju norme knjižnega jezika, ob čemer je vsaka tovrstna novost – premik od kodifikacije, kakršno predstavljata Slovenski pravopis 2001 ali Slovar slovenskega knjižnega jezika – kategorizirana kot PREDLOG Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU. Zato je tak premik tudi izrecno omenjen bodisi kot odklon od tradicionalnega ali kot novost. Posamezne novosti, ki jih opisujemo v problemskih sklopih oz. pravopisnih kategorijah, so povezane z onaglašenimi paradigmami, ki so uvedene pri vseh pregibnih besedah, ki nastopajo kot iztočnice/gesla. S SKLICEM NA PRAVOPISNA PRAVILA je mišljeno kodifikacijsko ozadje, na katero se normativno sklicujemo – bodisi pravopisno pravilo v Slovenskem pravopisu 2001 (navedba člena) bodisi sklic na predlog novih pravopisnih pravil Pravopis 8.0, ki je pripravljen za javno razpravo. V letu 2019 sta bili objavljeni dve poglavji Pravopisa 8.0, in sicer »Pisna znamenja« in »Krajšave«, v letu 2021 pa sta bili objavljeni »Velika in mala začetnica« z obsežno prilogo ter »Prevzete besede in besedne zveze«. V NABORU slovarskih iztočnic so navedene vse iztočnice, ki jih povezuje problemski sklop, ki sledi bodisi pravopisnemu pravilu (npr. zemljepisna imena naselbin/krajev) bodisi pomenski skupini (npr. pridevniki iz imen držav, pokrajin, otokov, celin). Če se izkaže, da je v pravopisni kategoriji iztočnica zaradi značilne zveze (npr. pri iztočnici francoski zveza francoska revolucija), je taka zveza posebej izpisana. Enako velja za imena, ki nastopajo v frazeoloških zvezah (npr. potrebovati kot Sahara vodo kaj/koga), in za svojilne pridevnike iz lastnih imen, ki nastopajo v zvezah (npr. Sizifov – Sizifovo/sizifovo delo; Ohmov – Ohmov zakon). V Ljubljani, novembra 2021 Problemski sklopi Črke (imena grških črk) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 25 slovarskih iztočnic in zajema imena grških črk. NOVOSTI: V ePravopis so vključena vsa imena grških črk, torej tudi kapa, hi, mi, ni, ki jih v SP 2001 in SSKJ-ju ni. Imena grških črk so v slovarju prikazana v posebnih oziroma pogostih okoliščinah rabe, o čemer je uporabnik obveščen z oznakovnimi pojasnili, npr. kadar iztočnična beseda nastopa kot »prilastek v imenovalniku«. Novost glede na SP 2001 je izčrpnejša obvestilnost glede položajev, v katerih nastopajo grške črke kot deli tvorjenk oziroma kot nepregibni prvi deli besednih zvez. Glede na že ugotovljene in pojasnjene premike v jezikovni rabi je normiran zapis narazen (alfa žarek), uvedeno pa je pojasnilo »v pridevniški rabi« (alfa žarek) in napotilo na variantni zapis (žarek alfa). Slednje se nanaša na obstoječo kodifikacijo v SP 2001; Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU še ni obravnavala poglavja o pisanju skupaj ali narazen, zato sklic na posodobljeno kodifikacijo ni mogoč. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 16. SLOVARSKI PRIKAZ: álfa 1 -e ž |grška črka α|: Žarki so razdeljeni po grškem abecednem redu alfa, beta, gama; od alfe do omege; Kot se imenuje alfa; kot prilastek, v imenovalniku Kovina seva močne žarke alfa; Mahovi vsebujejo karotena alfa in beta; v pridevniški rabi odkritelj alfa in beta delcev variantno delcev alfa in beta; v pridevniški rabi Ali lahko alfa, beta ali gama žarki prodrejo skozi snov? variantno žarki alfa, beta ali gama; alfa samec |voditelj krdela, tropa, skupine|: Film opisuje odnos med človekom in volčjim alfa samcem {O} EDNINA: im. álfa, rod. álfe, daj. álfi, tož. álfo, mest. pri álfi, or. z álfo; DVOJINA: im. álfi, rod. álf, daj. álfama, tož. álfi, mest. pri álfah, or. z álfama; MNOŽINA: im. álfe, rod. álf, daj. álfam, tož. álfe, mest. pri álfah, or. z álfami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške); v pridevniški rabi kápa -e ž |grška črka κ|: V astronomiji s kapo označimo deseto zvezdo v ozvezdju; kot prilastek, v imenovalniku črka kapa {O} EDNINA: im. kápa, rod. kápe, daj. kápi, tož. kápo, mest. pri kápi, or. s kápo; DVOJINA: im. kápi, rod. káp, daj. kápama, tož. kápi, mest. pri kápah, or. s kápama; MNOŽINA: im. kápe, rod. káp, daj. kápam, tož. kápe, mest. pri kápah, or. s kápami 14 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) mí -ja m |grška črka μ|: napisati mi; kot prilastek, v imenovalniku Črka mi izvira iz hieroglifa za vodo {O} EDNINA: im. mí, rod. míja, daj. míju, tož. mí, mest. pri míju, or. z míjem; DVOJINA: im. míja, rod. míjev, daj. míjema, tož. míja, mest. pri míjih, or. z míjema; MNOŽINA: im. míji, rod. míjev, daj. míjem, tož. míje, mest. pri míjih, or. z míji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) ní -ja m |grška črka ν|: Z ni označujemo v fiziki valovno dolžino; kot prilastek, v imenovalniku črka ni {O} EDNINA: im. ní, rod. níja, daj. níju, tož. ní, mest. pri níju, or. z níjem; DVOJINA: im. níja, rod. níjev, daj. níjema, tož. níja, mest. pri níjih, or. z níjema; MNOŽINA: im. níji, rod. níjev, daj. níjem, tož. níje, mest. pri níjih, or. z níji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: alfa (alfa samec) beta delta dzeta epsilon eta fi gama hi iks ipsilon jota kapa ksi lambda mi ni omega omikron pi psi sigma tau theta zeta 15 Črke (slovenske) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 50 slovarskih iztočnic ter zajema male in velike črke slovenske abecede. NOVOSTI: V slovarju so sicer sklonljive samostalniške črkovne enote prikazane v posebnih oziroma pogostih okoliščinah rabe, o čemer je uporabnik obveščen prek oznakovnih pojasnil, npr. kadar nastopa iztočnica »kot desni prilastek« in je »v imenovalniku«, se pojavlja »ob številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk. Novost glede na SP 2001 je prikaz razlike med govorno in pisno uresničitvijo v nekaterih položajih, npr. pri rabi predloga z/s v orodniku do sedaj ni bilo upoštevano razlikovanje med izgovorom črke s soglasnikom (s s-jem) i n s s a m o g l a s n i k o m ( s s-om), čeprav je iz sklonila razvidno, da se izgovor razlikuje (Beseda se zapiše z dvema s-jema/s-oma). Sprememba je uvedena pri črkah, kjer je razlikovanje uresničeno (f, s, š). Vse črkovne iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 6, 7, 8. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Pisna znamenja« SLOVARSKI PRIKAZ: f 1 f-ja in f f-a tudi f -- [f in èf, rod. fja in êfa, or. s fjem in z êfom] m |ime črke ali glasu|: mali f; Ali izgovoriš besedo dauphin s f-jem/z f-om?; navadno nesklonljivo učenec iz prvega f <1. f>; kot prilastek, v imenovalniku odstavek f; ton f; ob številki umik kralja na f1; stanovanje ob Aškerčevi cesti 5f {O} EDNINA: im. f in f tudi f, rod. f-ja in f-a tudi f, daj. f-ju in f-u tudi f, tož. f in f tudi f, mest. pri f-ju in pri f-u tudi pri f, or. s f-jem in z f-om tudi s f in z f; DVOJINA: im. f-ja in f tudi f, rod. f-jev in f-ov tudi f, daj. f-jema in f-oma tudi f, tož. f-ja in f-a tudi f, mest. pri f-jih in pri f-ih tudi pri f, or. s f-jema in z f-oma tudi s f in z f; MNOŽINA: im. f-ji in f-i tudi f, rod. f-jev in f-ov tudi f, daj. f-jem in f-om tudi f, tož. f-je in f-e tudi f, mest. pri f-jih in pri f-ih tudi pri f, or. s f-ji in z f-i tudi s f in z f STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) f 3 -- [f in èf] ž |ime črke|: učenec iz prve f <1. f> {O} EDNINA: im. f, rod. f, daj. f, tož. f, mest. pri f, or. s f in z f; DVOJINA: im. f, rod. f, daj. f, tož. f, mest. pri f, or. s f in z f; MNOŽINA: im. f, rod. f, daj. f, tož. f, mest. pri f, or. s f in z f STATUS: predlog 16 PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) F 1 F-ja in F F-a tudi F -- [f in èf, rod. fja in êfa, or. s fjem in z êfom] m |ime črke|: veliki F; Všeč mi je Facebookova ikona s F-jem/z F-om; navadno nesklonljivo Šolanje v Etonu je razdeljeno na bloke od F do B, od katerih vsak traja leto dni; kot prilastek, v imenovalniku tipka F; Virusa F in G sodelujeta pri klinični sliki virusnega hepatitisa; ob številki tipka F2; Poslovil se je od tekmovanj F1 {O} EDNINA: im. F in F tudi F, rod. F-ja in F-a tudi F, daj. F-ju in F-u tudi F, tož. F in F tudi F, mest. pri F-ju in pri F-u tudi pri F, or. s F-jem in z F-om tudi s F in z F; DVOJINA: im. F-ja in F tudi F, rod. F-jev in F-ov tudi F, daj. F-jema in F-oma tudi F, tož. F-ja in F-a tudi F, mest. pri F-jih in pri F- ih tudi pri F, or. s F-jema in z F-oma tudi s F in z F; MNOŽINA: im. F-ji in F-i tudi F, rod. F-jev in F- ov tudi F, daj. F-jem in F-om tudi F, tož. F-je in F-e tudi F, mest. pri F-jih in pri F-ih tudi pri F, or. s F-ji in z F-i tudi s F in z F STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) s 1 s-ja tudi s s-a tudi s -- [s in ès, rod. sja in êsa, or. s sjem in z êsom] m |ime črke ali glasu|: mali s; Ime Pariz vedno zapisuje s s-jem/z s-om; navadno nesklonljivo Pred s in š pišemo predlog s in ne z; kot prilastek, v imenovalniku glas s; ob številki Namesto besede »spet« je napisal kar s5 {O} EDNINA: im. s in s tudi s in s, rod. s-ja in s-a tudi s in s, daj. s-ju in s-u tudi s in s, tož. s in s tudi s in s, mest. pri s-ju in pri s-u tudi pri s in pri s, or. s s-jem in z s-om tudi s s in z s; DVOJINA: im. s-ja in s tudi s in s, rod. s-jev in s-ov tudi s in s, daj. s-jema in s-oma tudi s in s, tož. s-ja in s-a tudi s in s, mest. pri s-jih in pri s-ih tudi pri s in pri s, or. s s-jema in z s-oma tudi s s in z s; MNOŽINA: im. s-ji in s-i tudi s in s, rod. s-jev in s-ov tudi s in s, daj. s-jem in s-om tudi s in s, tož. s-je in s-e tudi s in s, mest. pri s-jih in pri s-ih tudi pri s in pri s, or. s s-ji in z s-i tudi s s in z s STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) S 1 S-ja tudi S S-a tudi S -- [s in ès, rod. sja in êsa, or. s sjem in z êsom] m |ime črke|: veliki S; Na ovratniku uniforme je imel dva S-ja/S-a; navadno nesklonljivo tekmovalci z licencami od A do S; kot prilastek, v imenovalniku črka S; ob številki Audi S4 {O} EDNINA: im. S in S tudi S, rod. S-ja in S-a tudi S, daj. S-ju in S-u tudi S, tož. S in S tudi S, mest. pri S-ju in pri S-u tudi pri S, or. s S-jem in z S-om tudi s S in z S; DVOJINA: im. S-ja in S tudi S, rod. S-jev in S-ov tudi S, daj. S-jema in S-oma tudi S, tož. S-ja in S-a tudi S, mest. pri S-jih in pri S- ih tudi pri S, or. s S-jema in z S-oma tudi s S in z S; MNOŽINA: im. S-ji in S-i tudi S, rod. S-jev in S- ov tudi S, daj. S-jem in S-om tudi S, tož. S-je in S-e tudi S, mest. pri S-jih in pri S-ih tudi pri S, or. s S-ji in z S-i tudi s S in z S STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) š š-ja tudi š š-a tudi š -- [š in èš, rod. šja in êša, or. s šjem in z êšem] m 17 |ime črke ali glasu|: mali š; Slovensko govori dobro, le s š-jem/z š-em ima težave; kot prilastek, v imenovalniku glas š {O} EDNINA: im. š in š tudi š, rod. š-ja in š-a tudi š, daj. š-ju in š-u tudi š, tož. š in š tudi š, mest. pri š- ju in pri š-u tudi pri š, or. s š-jem in z š-om tudi s š in z š; DVOJINA: im. š-ja in š tudi š, rod. š-jev in š-ov tudi š, daj. š-jema in š-oma tudi š, tož. š-ja in š-a tudi š, mest. pri š-jih in pri š-ih tudi pri š, or. s š-jema in z š-oma tudi s š in z š; MNOŽINA: im. š-ji in š-i tudi š, rod. š-jev in š-ov tudi š, daj. š-jem in š-om tudi š, tož. š-je in š-e tudi š, mest. pri š-jih in pri š-ih tudi pri š, or. s š-ji in z š-i tudi s š in z š STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) Š Š-ja tudi Š Š-a tudi Š -- [š in èš, rod. šja in êša, or. s šjem in z êšem] m |ime črke|: veliki Š; Vedno pozabi napisati strešico nad Š-jem/Š-em; kot prilastek, v imenovalniku črka Š; ob številki planska celota Š1 Šiška {O} EDNINA: im. Š in Š tudi Š, rod. Š-ja in Š-a tudi Š, daj. Š-ju in Š-u tudi Š, tož. Š in Š tudi Š, mest. pri Š-ju in pri Š-u tudi pri Š, or. s Š-jem in z Š-om tudi s Š in z Š; DVOJINA: im. Š-ja in Š tudi Š, rod. Š-jev in Š-ov tudi Š, daj. Š-jema in Š-oma tudi Š, tož. Š-ja in Š-a tudi Š, mest. pri Š-jih in pri Š- ih tudi pri Š, or. s Š-jema in z Š-oma tudi s Š in z Š; MNOŽINA: im. Š-ji in Š-i tudi Š, rod. Š-jev in Š- ov tudi Š, daj. Š-jem in Š-om tudi Š, tož. Š-je in Š-e tudi Š, mest. pri Š-jih in pri Š-ih tudi pri Š, or. s Š-ji in z Š-i tudi s Š in z Š STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: a A b B c C č Č d D e E f F g G h H i I j J k K l L m M n N o O p P r R s S š Š t T u U v V z Z ž Ž 18 Črke (tuje) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 12 slovarskih iztočnic ter zajema male in velike črke, ki niso del slovenske abecede. NOVOSTI: V slovarju so prikazane posebne oziroma pogoste okoliščine rabe, v katerih nastopa črka oziroma slovarska iztočnica »kot desni prilastek« in je »v imenovalniku«, se pojavlja »ob številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk. Novost glede na obstoječo kodifikacijo je povezana z zamenjavo vrstnega reda izgovora pri črki q (zdaj kú ali kvə̀ ). Vse črke so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 6, 7, 8. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Pisna znamenja«, § 3 SLOVARSKI PRIKAZ: đ đ-ja tudi đ -- [mêhki dž in mêhki džé, rod. mêhkega džja in mêhkega džêja] m |ime tuje črke|: Ali pidžama napišeš z đ-jem?; navadno nesklonljivo Srbi razlikujejo med dž in đ; kot prilastek, v imenovalniku črka đ {O} EDNINA: im. đ tudi đ, rod. đ-ja tudi đ, daj. đ-ju tudi đ, tož. đ tudi đ, mest. pri đ-ju tudi pri đ, or. z đ-jem tudi z đ; DVOJINA: im. đ-ja tudi đ, rod. đ-jev tudi đ, daj. đ-jema tudi đ, tož. đ-ja tudi đ, mest. pri đ-jih tudi pri đ, or. z đ-jema tudi z đ; MNOŽINA: im. đ-ji tudi đ, rod. đ-jev tudi đ, daj. đ-jem tudi đ, tož. đ-je tudi đ, mest. pri đ-jih tudi pri đ, or. z đ-ji tudi z đ STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) Đ Đ-ja tudi Đ -- [mêhki dž in mêhki džé, rod. mêhkega džja in mêhkega džêja] m |ime tuje črke|: Đakovo zapisujem z Đ-jem; kot prilastek, v imenovalniku črka Đ {O} EDNINA: im. Đ tudi Đ, rod. Đ-ja tudi Đ, daj. Đ-ju tudi Đ, tož. Đ tudi Đ, mest. pri Đ-ju tudi pri Đ, or. z Đ-jem tudi z Đ; DVOJINA: im. Đ-ja tudi Đ, rod. Đ-jev tudi Đ, daj. Đ-jema tudi Đ, tož. Đ-ja tudi Đ, mest. pri Đ-jih tudi pri Đ, or. z Đ-jema tudi z Đ; MNOŽINA: im. Đ-ji tudi Đ, rod. Đ-jev tudi Đ, daj. Đ-jem tudi Đ, tož. Đ-je tudi Đ, mest. pri Đ-jih tudi pri Đ, or. z Đ-ji tudi z Đ STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) 19 x x-a tudi x -- [íks] m |ime tuje črke|: mali x; Ali pišeš besedo taksi z x-om?; kot prilastek, v imenovalniku črka x; spremenljivka x; ob številki BMW-jev model x3; prim. iks {O} EDNINA: im. x tudi x, rod. x-a tudi x, daj. x-u tudi x, tož. x tudi x, mest. pri x-u tudi pri x, or. z x- om tudi z x; DVOJINA: im. x-a tudi x, rod. x-ov tudi x, daj. x-oma tudi x, tož. x-a tudi x, mest. pri x-ih tudi pri x, or. z x-oma tudi z x; MNOŽINA: im. x-i tudi x, rod. x-ov tudi x, daj. x-om tudi x, tož. x-e tudi x, mest. pri x-ih tudi pri x, or. z x-i tudi z x STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) X 1 X-a tudi X -- [íks] m |ime tuje črke|: veliki X; Vrh hriba je označen z X-om; kot prilastek, v imenovalniku kromosom X; os X; ob številki Vam je model X3 všeč?; prim. iks {O} EDNINA: im. X tudi X, rod. X-a tudi X, daj. X-u tudi X, tož. X tudi X, mest. pri X-u tudi pri X, or. z X-om tudi z X; DVOJINA: im. X-a tudi X, rod. X-ov tudi X, daj. X-oma tudi X, tož. X-a tudi X, mest. pri X-ih tudi pri X, or. z X-oma tudi z X; MNOŽINA: im. X-i tudi X, rod. X-ov tudi X, daj. X- om tudi X, tož. X-e tudi X, mest. pri X-ih tudi pri X, or. z X-i tudi z X STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: ć Ć đ Đ q Q x X y Y w W 20 Domišljijska imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 80 slovarskih iztočnic. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2 0 0 1 i n d o p o l n j e n z i z t o č n i c a m i , k i s o v r a b i p o g o s t e , h k r a t i p a j i h k o t z a p i s o v a l n o problematične izkazujejo vprašanja v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Med domišljijska imena smo uvrstili imena bitij in poosebljenih bitij, ki jih navadno pišemo tako, kot so jih zapisali pisci ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni. Tipološko gre za tri skupine, ki se glede na strukturo tudi različno pišejo: (1) enobesedna imena (Brdavs, Sapramiška, Trnuljčica, Zvitorepec), ki pogosto nastopajo v v stalnih besednih zvezah (krojaček Hlaček, medved Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka); (2) večbesedna imena (Mali princ, Rdeča kapica, Snežna kraljica); (3) večdelna imena (Peter Klepec, Peter Pan, Miki Miška). Opozorjeno je, da domišljijskih imen v stalnih besednih zvezah ne smemo mešati s stvarnimi lastnimi imeni, npr. imeni literarnih stvaritev, kulturnih društev, predstav, filmov ipd., ki jih pišemo z veliko začetnico (lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo). NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (Najdihojca: B Najdihojčev). Podatek o zapisu domišljijskih imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku občnoimenskih samostalnikov, ki so jedra takih zvez (pri muca je zveza eksplicitno uvedena, npr. »v zvezi« muca Maca; pri racman »v zvezi« racman Jaka oz. Jaka Racman). Glede na SP 2001 so imena razvrščena v skladu z nakazano kategorizacijo, kar prispeva k lažji zapomnljivosti posamezne skupine imen. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 45. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: múca -e ž ljubkovalno |mačka|: Dogodivščine kužka in muce smo si ogledali v lutkovni predstavi; Babica mi je prinesla tri dolgodlake mlade muce; |domišljijski lik|: v zvezi muca Copatarica Otroci so obiskali hišico muce Copatarice; v zvezi muca Maca maček Muri in muca Maca 21 {B} mucin {O} EDNINA: im. múca, rod. múce, daj. múci, tož. múco, mest. pri múci, or. z múco; DVOJINA: im. múci, rod. múc, daj. múcama, tož. múci, mest. pri múcah, or. z múcama; MNOŽINA: im. múce, rod. múc, daj. múcam, tož. múce, mest. pri múcah, or. z múcami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: Občnoimenska jedra besednih zvez z lastnimi imeni Nájdihójca -e tudi Nájdihójca -a m; ime bitja, osebno ime |domišljijski lik|: Božiček Najdihojci ni prinesel daril, ker se ni dovolj učil; V Levstikovi reviji najdemo številne otroške pesmice o dečku Najdihojci {B} Najdihojčev {O} EDNINA: im. Nájdihójca, rod. Nájdihójce tudi Nájdihójca, daj. Nájdihójci tudi Nájdihójcu, tož. Nájdihójco tudi Nájdihójca, mest. pri Nájdihójci tudi pri Nájdihójcu, or. z Nájdihójco tudi z Nájdihójcem; DVOJINA: im. Nájdihójci tudi Nájdihójca, rod. Nájdihójc tudi Nájdihójcev, daj. Nájdihójcama tudi Nájdihójcema, tož. Nájdihójci tudi Nájdihójca, mest. pri Nájdihójcah tudi Nájdihójcih, or. z Nájdihójcama tudi Nájdihójcema; MNOŽINA: im. Nájdihójce tudi Nájdihójci, rod. Nájdihójc tudi Nájdihójcev, daj. Nájdihójcam tudi Nájdihójcem, tož. Nájdihójce, mest. pri Nájdihójcah tudi pri Nájdihójcih, or. z Nájdihójcami tudi z Nájdihójci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena; samostalnik moškega spola rácman -a m |žival|: Racman race žličarice ima zeleno glavo ter bele in kostanjevo rjave spodnje dele telesa; |domišljijski lik|: v zvezi racman Jaka Najbolj znana lika Disneyjevih risank sta mišek Miki in racman Jaka {B} racmanov {O} EDNINA: im. rácman, rod. rácmana, daj. rácmanu, tož. rácmana, mest. pri rácmanu, or. z rácmanom; DVOJINA: im. rácmana, rod. rácmanov, daj. rácmanoma, tož. rácmana, mest. pri rácmanih, or. z rácmanoma; MNOŽINA: im. rácmani, rod. rácmanov, daj. rácmanom, tož. rácmane, mest. pri rácmanih, or. z rácmani STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: Občnoimenska jedra besednih zvez z lastnimi imeni Zaspánka -e ž; ime bitja, osebno ime |domišljijski lik|: v zvezi zvezdica Zaspanka V pravljici je boter Mesec poslal zvezdico Zaspanko na Zemljo {B} Zaspankin {O} EDNINA: im. Zaspánka, rod. Zaspánke, daj. Zaspánki, tož. Zaspánko, mest. pri Zaspánki, or. z Zaspánko; DVOJINA: im. Zaspánki, rod. Zaspánk, daj. Zaspánkama, tož. Zaspánki, mest. pri Zaspánkah, or. z Zaspánkama; MNOŽINA: im. Zaspánke, rod. Zaspánk, daj. Zaspánkam, tož. Zaspánke, mest. pri Zaspánkah, or. z Zaspánkami 22 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aladin Bambi Bedanec Božiček Brdavs Brkonja Čeljustnik Copatarica (muca Copatarica) Čirimbara (čarovnica Čirimbara) Delfina (deklica Delfina) Dolgoušček (zajček Dolgoušček) Dumbo Gandalf Gatnik (kapitan Gatnik) Grdi raček Hlaček (krojaček Hlaček) Hlapič (vajenec Hlapič) Hudobin Potepin Jaka (racman Jaka) Jaka Racman Janček Ježek Jerica (sirota Jerica) Jurček (Jurček Gobanček) Juri Muri Kalimero Kekec Kljuka (kapitan Kljuka) Kosobrin Kuzma (škrat Kuzma) Lučka Regrat Lupinica Maja (čebelica Maja) Mali princ Marjanka Vseznanka Martin Krpan Mavgli Melkijad Mihec Kašopihec Miki Miška Miškolin Mojca Pokrajculja Muri (maček Muri) Najdihojca Obuti maček Oka (sovica Oka) Orlovo pero Ostržek Palčica Pedenjped Pehta Pepa (pujsa Pepa) Pepelka Peter (poštar Peter) Peter Klepec Peter Nos Peter Pan Peter Zajec Pika Nogavička Piki Jakob Piko Dinozaver Pokahontas Pu (medvedek Pu) Rdeča kapica Robin Hood Rožle Samo (gasilec Samo) Sapramiška Smuk (palček Smuk) Sneguljčica Snežna kraljica Šeherezada Špicparkeljc Tarzan Tolovaj (zmaj Tolovaj) Trnuljčica Zaspanka (zvezdica Zaspanka) Zofka (coprnica Zofka) Zvitorepec Zvitorepka (lisica Zvitorepka) Žabji kralj 23 Domišljijska in mitološka zemljepisna imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 11 slovarskih iztočnic, in sicer gre za zemljepisna imena iz umetnostnih (literarnih) in mitoloških besedil (Blatni Dol, Butale, Goličava, Gondor, Mordor, Stiks, Vrh pri Sveti Trojici), pri katerih opažamo tudi pomenske prenose: • Butale – prispodoba kraja, v katerem se sprejemajo neumne, nespametne odločitve • Blatni Dol – prispodoba kraja, v katerem ni napredka in optimizma • Goličava – prispodoba kraja, za katerega je značilna odmaknjenost, zastarelost • Goga – prispodoba kraja, za katerega je značilna družbena brezbrižnost, hinavščina Drugo skupino sestavljajo imena iz priljubljenih literarnih del, ki se pojavljajo v novih kontekstih, npr. Mordor, Atlantida. Geslovnik bo z umišljenimi imeni še dopolnjen. NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Pri zemljepisnih imenih je uveden dodatek o predložni rabi (rodilniška, tožilniška in mestniška raba) ter besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Atlantida: na/v Atlantidi, z/iz Atlantide). Vsa imena imajo tudi besedotvorno gnezdo, iz katerega je razvidna sistemsko predvidljiva tvorba prebivalca, prebivalke in pridevnika na -ski/-ški. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 61–68. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Atlantída -e ž; zemljepisno ime |bajeslovna celina|: Platon je opisoval civilizacijo na/v Atlantidi; Nekateri zgodovinarji so mnenja, da so Baski potomci prebivalcev z/iz Atlantide; Jezik, ki so ga govorili ljudje na potopljenem otoku Atlantida/Atlantidi, naj bi bil vril Kje? na Atlantidi in v Atlantidi Od kod? z Atlantide in iz Atlantide Kam? na Atlantido in v Atlantido {B} Atlantidec, Atlantidka; Atlantidčev, Atlantidkin; atlantidski 24 {O} EDNINA: im. Atlantída, rod. Atlantíde, daj. Atlantídi, tož. Atlantído, mest. pri Atlantídi, or. z Atlantído STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena Góga 2 -e ž; zemljepisno ime |kraj iz Grumove drame »Dogodek v mestu Gogi«|: pobeg iz Goge; Hana se je po nekaj letih je vrnila v Gogo in s tem povzročila nemir med someščani; kot prilastek, v imenovalniku Avtor prikazuje življenje v izmišljenem mestu Goga, kjer živijo ljudje, ki so na meji med zdravim in patološkim razumom; |prispodoba kraja, za katerega je značilna družbena brezbrižnost, hinavščina|: Živimo v Gogi, vsak vsakega pozna, vsak misli, da ve vse o drugem; v prenesenem pomenu |Grumova drama »Dogodek v mestu Gogi«|: Grum v Gogi razkriva grozo in strah shizofrene malomestne srenje Kje? v Gogi Od kod? iz Goge Kam? v Gogo {B} Gožan, Gožanka; Gožančev, Gožankin; gožanski {O} EDNINA: im. Góga, rod. Góge, daj. Gógi, tož. Gógo, mest. pri Gógi, or. z Gógo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena Goličáva -e ž; zemljepisno ime |kraj iz Cankarjeve drame »Hlapci«|: Učitelju Jermanu so zagrozili s premestitvijo na Goličavo; hiša na Goličavi; |prispodoba kraja, za katerega je značilna odmaknjenost, zastarelost|: Današnji intelektualci gredo na svojo malo Goličavo, kjer potem moralizirajo in poučujejo izza varne ograde; prim. goličava Kje? na Goličavi Od kod? z Goličave Kam? na Goličavo {B} Goličavec, Goličavka; Goličavčev, Goličavkin; goličavski {O} EDNINA: im. Goličáva, rod. Goličáve, daj. Goličávi, tož. Goličávo, mest. pri Goličávi, or. z Goličávo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena Mórdor -ja m; zemljepisno ime |pokrajina iz Tolkienovega romana »Gospodar prstanov«|: vrata Mordorja; Za petami so jim bili črni jezdeci iz Mordorja Kje? v Mordorju 25 Od kod? iz Mordorja Kam? v Mordor {B} mordorski {O} EDNINA: im. Mórdor, rod. Mórdorja, daj. Mórdorju, tož. Mórdor, mest. pri Mórdorju, or. z Mórdorjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Atlantida Blatni Dol Butale Goga Goličava Gondor Mordor Stiks Šajerska Tartar Vrh pri Sveti Trojici 26 Enakozvočnice GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 155 občnoimenskih enakozvočnic z lastnimi imeni, ki so obravnavana v posameznih problemskih sklopih, npr.: (1) enakozvočnice z osebnimi imeni in priimki (bert, matija; apgar, watt, gauss, arafat, gadafi); (2) enakozvočnice z imeni vladarjev, plemiških in vladarskih rodbin (atila, burbon, burbonka, oldenburžan); (3) enakozvočnice s prebivalskimi imeni (afganistanec, brazilke, japonke; paštunka, dolenjka, zemljanka); (4) enakozvočnice z domišljijskimi imeni (kalimero, rožle); (5) enakozvočnice z zemljepisnimi imeni – voda, nebesnih teles (amazonka, rubikon; sonce, luna); (6) enakozvočnice z religijskimi in mitološkimi imeni (himera, judež, metuzalem); (7) enakozvočnice s pripadniki in pripadnicami verskih, vojaških, nazorskih skupin, redov (binkoštnica, celestin, mormon, tigrovka); (8) enakozvočnice s stvarnimi imeni, tj. imeni podjetij, revij … (delo, elan, eta, finance, kompas). V rastočem slovarju bo v nadaljevanju zajetih več imen z občnoimenskimi enakozvočnicami, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v ustrezen problemski sklop. NOVOSTI: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran (afganistanec, matija). Upoštevane so gradivno podprte oblikoslovne razlike glede na lastno ime: samostalnik dioskur je redigiran kot samostalnik, ki se uresničuje v vseh številih, medtem ko je lastno ime Dioskurja redigirano kot zgolj dvojinsko; samostalnik brazilke je redigiran kot zgolj množinski, medtem ko je lastno ime Brazilka redigirano kot števni samostalnik. Enakozvočnice so pogosto socialnozvrstno zaznamovane, a jih prepoznavamo kot zgolj manj formalne knjižne oblike: afganistanec – afganistanski hrt, burbonka – burbonska vrtnica, dalmatinec – dalmatinsko vino, kubanka – kubanska cigara … Od pogovornih in žargonskih se ločijo predvsem zaradi knjižnojezikovnih okoliščin in vrste besedil, v katerih se pojavljajo. D r u g i v i r z a n a s t a n e k e n a k o z v o č n i c z l a s t n i m i i m e n i j e m e t aforični prenos, ko npr. z imenom homonimna občnoimenska beseda dobi generični pomen, in sicer pomen, ki vidno označuje osebo, npr. • Rožle – rožle 'strahopetna, tudi prestrašena in negotova oseba' • Kalimero – kalimero 'oseba, ki se nenehno pritožuje nad krivico' • Kazanova – kazanova 'zapeljivec' • Rimljanka – neformalno rimljanka 'rimska solata' – neformalno sandale, kakršne so nosili v starem Rimu – žargonsko stiskalnica za grozdje Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (= prim.), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (dioskur: B dioskurjev). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 135. 27 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: aborígin -a in aborídžin -a m |staroselec|: kanadski aborigin; V Maleziji živi majhen delež prvotnih prebivalcev, tako imenovanih malezijskih aboriginov; Ljudstvo avstralskih aboriginov imenujemo Aborigini; prim. Aborigin {B} aboriginov {O} EDNINA: im. aborígin in aborídžin, rod. aborígina in aborídžina, daj. aboríginu in aborídžinu, tož. aborígina in aborídžina, mest. pri aboríginu in pri aborídžinu, or. z aboríginom in z aborídžinom; DVOJINA: im. aborígina in aborídžina, rod. aboríginov in aborídžinov, daj. aboríginoma in aborídžinoma, tož. aborígina in aborídžina, mest. pri aboríginih in pri aborídžinih, or. z aboríginoma in z aborídžinom; MNOŽINA: im. aborígini in aborídžini, rod. aboríginov in aborídžinov, daj. aboríginom in aborídžinom, tož. aborígine in aborídžine, mest. pri aboríginih in pri aborídžinih, or. z aborígini in z aborídžini STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice einstein -a tudi Einstein -a [ájnštajn] m; ime bitja v prenesenem pomenu |genialen človek|: Prihajajo novi einsteini/Einsteini; Družino vranov imenujemo tudi einsteini med živalmi; prim. Einstein {B} einsteinov {O} EDNINA: im. einstein, rod. einsteina, daj. einsteinu, tož. einsteina, mest. pri einsteinu, or. z einsteinom; DVOJINA: im. einsteina, rod. einsteinov, daj. einsteinoma, tož. einsteina, mest. pri einsteinih, or. z einsteinoma; MNOŽINA: im. einsteini, rod. einsteinov, daj. einsteinom, tož. einsteine, mest. pri einsteinih, or. z einsteini STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice kazanôva -e tudi kazanôva -a m |zapeljivec|: Še vedno se ima za kazanovo; Rada sliši zapeljive besede različnih kazanov; prim. Casanova {B} kazanovov {O} EDNINA: im. kazanôva, rod. kazanôve tudi kazanôva, daj. kazanôvi tudi kazanôvu, tož. kazanôvo tudi kazanôva, mest. pri kazanôvi tudi pri kazanôvu, or. s kazanôvo tudi s kazanôvom; DVOJINA: im. kazanôvi tudi kazanôva, rod. kazanôv tudi kazanôvov, daj. kazanôvama tudi kazanôvoma, tož. kazanôvi tudi kazanôva, mest. pri kazanôvah tudi pri kazanôvih, or. s kazanôvama tudi s kazanôvoma; MNOŽINA: im. kazanôve tudi kazanôvi, rod. kazanôv tudi kazanôvov, daj. kazanôvam tudi kazanôvom, tož. kazanôve tudi kazanôve, mest. pri kazanôvah tudi pri kazanôvih, or. s kazanôvami tudi s kazanôvi 28 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice rimljánka -e ž neformalno |rimska solata|: Šele s solatnim prelivom postane rimljanka okusna; neformalno, navadno v množini |sandale, kakršne so nosili v starem Rimu|: Obula je nove rimljanke; žargonsko |stiskalnica za grozdje|: Pri vhodu v prostor je kraljevala velika rimljanka; prim. Rimljanka (< Rim) {O} EDNINA: im. rimljánka, rod. rimljánke, daj. rimljánki, tož. rimljánko, mest. pri rimljánki, or. z rimljánko; DVOJINA: im. rimljánki, rod. rimljánk, daj. rimljánkama, tož. rimljánki, mest. pri rimljánkah, or. z rimljánkama; MNOŽINA: im. rimljánke, rod. rimljánk, daj. rimljánkam, tož. rimljánke, mest. pri rimljánkah, or. z rimljánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: abesinec abesinka aborigin in aboridžin aboriginka in aboridžinka abraham afganistanec afričan albanka aleksander alzheimer amazonka amerikanec amerikanka amor apgar apolon arafat atila atlant azijec belgijec benjamin bert binkoštnica bor brazilke burbon burbonka burmanka butalec butalka cecilijanka celestin celzij coulomb in kulon curie in kiri čuk dalmatinec danka dekanka delo demokracija dizel dolenjka dominikanec dominikanka dunajčan einstein tudi Einstein ekvadorka elan eros eta evrazijec fahrenheit favna flora francoz frankinja fulanka gadafi gauss in gaus generalka gigant goličava goljat gorenje gorenjka graham gvinejka henry in henri hepburn hermafrodit himera holandec islandec japonec japonke joruba joule in džul judež kalimero kamino in camino kazanova kelvin kiklop kompas korejec 29 kosobrin kubanka kurent laško lek mach in mah majevka marsovec marsovka matija maxwell metuzalem mormon narcis nestor newton in njuten neža novogvinejka odiseja ohm in om oldenburžan osončje otava parkinson pascal in paskal paštunka pavliha perzijec perzijka pomurka posavec posavka prerok primorka prometej rimljanka roman rožle rubikon samarijan samarijanka samojed samojedka siamec siamka siemens in simens sievert in sivert skušnjavec sokol sončnica sovjet šerpa šerpinja šiptarka štajerka tesla tigrovka tolminec tolstojanka turek vandal vandalka vat in watt viola zemlja zemljan zemljanka zidar 30 Glasbeni izrazi GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 25 iztočnic, ki jih je mogoče razdeliti v dve skupini: (1) poimenovanja glasbenih zvrsti (blues tudi bluz, bossa nova, hiphop in hip hop, jazz in džez); (2) poimenovanja glasbenih/izvajalnih načinov (a cappella – akapela, allegro, mezzoforte). V slovarju so tudi glasb eni simboli (5 iztočnic), ki so navadno uporabljeni na notah za označevanje izvajalnih načinov (f, pp, sf …). Ti niso vključeni v pravopisno kategorijo »Glasbeni izrazi«, obravnavani so kot simboli. Geslovnik bo dopolnjen tudi s slovenskimi ustreznicami izrazov: glasno – forte; gibko, poskočno … NOVOSTI: Slovarska predstavitev glasbenih izrazov, ki so večinoma prevzete besede, kaže na dva tipa prevzemanja: • sodobnejše glasbene žanre prevzemamo skoraj brezizjemno in v rabi navadno soobstajata podomačena in nepodomačena dvojnica (rejv in rave, blues tudi bluz), pri nekaterih pa tudi že samo podomačena (šanson); jezik prevzemanja je navadno angleščina, tudi francoščina; • glasbeni izrazi, ki so izvorno prislovi oz. prislovne zveze in ki so v zadnjih desetletjih začeli iz strokovnega jezika prodirati v splošni občevalni jezik, se navadno ohranjajo v pisno nepodomačeni obliki, saj so v tej že ustaljeni (andante, allegro ...); prevzemalni jezik je italijanščina. Pisno podomačene in nepodomačene besede so v slovarju predstavljene v različnih dvojničnih razmerjih, ki so rezultat gradivske analize, npr. pank in punk, hiphop in hip hop, rap in rep, rejv tudi rave, blues tudi bluz. Med njimi je tudi nekaj izrazov (in njihovih dvojnic), ki jih v aktualnih slovarjih knjižnega jezika (SP 2001 in SSKJ) ni mogoče najti ni, npr. rap in rep, emo. V ponazarjalnem gradivu so izrazi prikazani v skladenjski rabi, pri čemer je pri vseh iz prve skupine opaženo pogosto pojavljanje v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka, kar postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik. Kot variantne možnosti so ob zvezah emo skupina in zgodovina slovenske pank/punk glasbe tako navedene emovska skupina in pankovska/punkovska glasba. V pridevniški rabi se pojavljajo tudi nekateri glasbeni izrazi, ki so izvorno prislovi oz. prislovne zveze, npr. a cappella, allegro, adagio. Zveze: a capella zasedba akapela poslastica allegro stavek blues kitarist bossa nova stil emo skupina fortissimo dinamika heavy metal skupina hiphop glasba jazz/džez glasbenik metal skupina mezzoforte dinamika pank/punk glasba pop glasba, pop skupina ragtime ritem rap/rep nastop 31 rejv zabava soul pevka, soul glasba staccato ritem Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 82, 83. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« SLOVARSKI PRIKAZ: a cappella 1 [a kapéla] prisl. zveza |brez instrumentalne spremljave|: Včasih me prosijo, naj katero svojih pesmi izvedem a cappella STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja; glasbeni izrazi a cappella 2 ~ -e [a kapéla] ž |zborovsko petje brez instrumentalne spremljave|: Ta festival organizatorji radi poimenujejo kar praznik a cappelle; v pridevniški rabi Na festivalu je nastopila uveljavljena slovenska a cappella zasedba; |skladba, vokali brez instrumentalne spremljave|: »Fsi so venci vejli« je prekmurska a cappella {O} EDNINA: im. a cappella, rod. a cappelle, daj. a cappelli, tož. a cappello, mest. pri a cappelli, or. z a cappello; DVOJINA: im. a cappelli, rod. a cappell, daj. a cappellama, tož. a cappelli, mest. pri a cappellah, or. z a cappellama; MNOŽINA: im. a cappelle, rod. a cappell, daj. a cappellam, tož. a cappelle, mest. pri a cappellah, or. z a cappellami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja; glasbeni izrazi fortissimo 1 [fortísimo] prisl. |zelo glasno|: Orkester je zadnji odlomek zaigral fortissimo; prim. ff STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja; glasbeni izrazi fortissimo 2 -a [fortísimo] m |zelo glasno izvajanje tonov|: Tolkala in trobila so zahrumela njim namenjeni fortissimo; preskoki med pianom in fortissimom; v pridevniški rabi Tako zbor kot solist igrata v fortissimo dinamiki 32 {O} EDNINA: im. fortissimo, rod. fortissima, daj. fortissimu, tož. fortissimo, mest. pri fortissimu, or. s fortissimom; DVOJINA: im. fortissima, rod. fortissimov, daj. fortissimoma, tož. fortissima, mest. pri fortissimih, or. s fortissimoma; MNOŽINA: im. fortissimi, rod. fortissimov, daj. fortissimom, tož. fortissime, mest. pri fortissimih, or. s fortissimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja; glasbeni izrazi staccato 1 -a tudi stakáto -a [stakáto] m |kratko, ločeno izvajanje tonov|: Občinstvo je bilo presenečeno nad odsekanimi staccati na saksofonu; v pridevniški rabi staccato ritem; v prenesenem pomenu Zvok tipk pisalnega stroja se razlega po prostoru v odločnem staccatu {O} EDNINA: im. staccato tudi stakáto, rod. staccata tudi stakáta, daj. staccatu tudi stakátu, tož. staccato tudi stakáto, mest. pri staccatu tudi pri stakátu, or. s staccatom tudi s stakátom; DVOJINA: im. staccata tudi stakáta, rod. staccatov tudi stakátov, daj. staccatoma tudi stakátoma, tož. staccata tudi stakáta, mest. pri staccatih tudi pri stakátih, or. s staccatoma tudi s stakátoma; MNOŽINA: im. staccati tudi stakáti, rod. staccatov tudi stakátov, daj. staccatom tudi stakátom, tož. staccate tudi stakáte, mest. pri staccatih tudi pri stakátih, or. s staccati tudi s stakáti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja; glasbeni izrazi staccato 2 [stakáto] prisl. |kratko, ločeno|: Klavirska spremljava na začetku skladbe se izvaja staccato; V glasbeni notaciji je oznaka za staccato majhna pika pod noto ali nad njo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja; glasbeni izrazi šansón -a m |popevka, po izvoru iz Francije|: francoski šanson; koncert šansonov Edith Piaf {O} EDNINA: im. šansón, rod. šansóna, daj. šansónu, tož. šansón, mest. pri šansónu, or. s šansónom; DVOJINA: im. šansóna, rod. šansónov, daj. šansónoma, tož. šansóna, mest. pri šansónih, or. s šansónoma; MNOŽINA: im. šansóni, rod. šansónov, daj. šansónom, tož. šansóne, mest. pri šansónih, or. s šansóni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja; glasbeni izrazi Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: a cappella adagio akapela allegro 33 blues tudi bluz bossa nova capriccio crescendo emo fortissimo heavy metal hiphop in hip hop jazz in džez metal mezzoforte opera buffa pank in punk pianissimo pop ragtime rap in rep rejv tudi rave soul staccato šanson 34 Horoskopska znamenja GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 38 slovarskih iztočnic. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001 in dopolnjen s 26 iztočnicami, ki so v rabi pogoste. Med horoskopskimi znamenji predstavljamo: (1) osnovna poimenovanja za dvanajst horoskopskih znamenj zodiaka oziroma živalskega kroga zahodne astronomije (npr. oven, bik, vodnar, dvojček, riba) in dodatno znamenje (kačenosec), ki so hkrati poimenovanja oseb, rojenih v tem horoskopskem znamenju; (2) poimenovanja, ki so omejena na označevanje oseb ženskega (bikica, dvojčica, kozoroginja, levinja, ovnica, rakica, strelka, kozoroginja, vodnarka) ali moškega (devičnik) spola za nekatera izmed horoskopskih znamenj zodiaka oziroma živalskega kroga zahodne astronomije; (3) osnovna poimenovanja za dvanajst horoskopskih znamenj kitajskega zodiaka (npr. podgana, mačka, zmaj, kača), ki so hkrati poimenovanja za osebe, rojene v tem horoskopskem znamenju; vključujejo sopomenska izraza prašič in merjasec ter ovca in koza; (4) dodatno poimenovanje, ki je omejeno na označevanje moške osebe, rojene v kitajskem horoskopskem znamenju kače (kačjak). Opozorjeno je, da se horoskopska znamenja pišejo z malo začetnico, enakozvočna imena zodiakalnih ozvezdij (npr. Oven, Bik, Vodnar, Dvojčka, Ribi), ki jih poleg drugih imen predstavlja pravopisna kategorija »Imena nebesnih teles in pojavov«, pa z veliko začetnico. NOVOSTI: V ePravopisu je uporabniku prijaznejše dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva npr. glede na to, ali gre za pomen horoskopskega znamenja ali osebe, rojene v tem horoskopskem znamenju (ponekod le slednje). Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Glede na SP 2001 je novost vključevanje kitajskih horoskopskih znamenj in množice poimenovanj, ki so omejena zgolj na označevanje oseb ženskega ali moškega spola. Izbrana so taka poimenovanja, ki so se s korpusnimi analizami v različnih virih potrdila kot ustaljena. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: bíkica -e ž |ženska, rojena v horoskopskem znamenju bika|: Po horoskopu je bikica; Mnoge bikice so izvrstne pevke {B} bikičin {O} EDNINA: im. bíkica, rod. bíkice, daj. bíkici, tož. bíkico, mest. pri bíkici, or. z bíkico; DVOJINA: im. bíkici, rod. bíkic, daj. bíkicama, tož. bíkici, mest. pri bíkicah, or. z bíkicama; MNOŽINA: im. bíkice, rod. bíkic, daj. bíkicam, tož. bíkice, mest. pri bíkicah, or. z bíkicami 35 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: horoskopska znamenja devíčnik -a m |moški, ki še ni imel spolnih odnosov|: Ostajal je devičnik; |moški, rojen v horoskopskem znamenju device|: devičnik po horoskopu; Tipična lastnost devičnika je natančnost {B} devičnikov {O} EDNINA: im. devíčnik, rod. devíčnika, daj. devíčniku, tož. devíčnika, mest. pri devíčniku, or. z devíčnikom; DVOJINA: im. devíčnika, rod. devíčnikov, daj. devíčnikoma, tož. devíčnika, mest. pri devíčnikih, or. z devíčnikoma; MNOŽINA: im. devíčniki, rod. devíčnikov, daj. devíčnikom, tož. devíčnike, mest. pri devíčnikih, or. z devíčniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: horoskopska znamenja kačenósec -sca m |horoskopsko znamenje|: Trinajsto astrološko znamenje se imenuje kačenosec; |osebe, rojene v horoskopskem znamenju kačenosca|: Lastnost kačenosca naj bi bila iskrenost {B} kačenoščev {O} EDNINA: im. kačenósec, rod. kačenósca, daj. kačenóscu, tož. kačenósca, mest. pri kačenóscu, or. s kačenóscem; DVOJINA: im. kačenósca, rod. kačenóscev, daj. kačenóscema, tož. kačenósca, mest. pri kačenóscih, or. s kačenóscema; MNOŽINA: im. kačenósci, rod. kačenóscev, daj. kačenóscem, tož. kačenósce, mest. pri kačenóscih, or. s kačenósci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: horoskopska znamenja máčka -e ž |žival|: Prinesli so hrano potepuškim mačkam; ljubitelji mačk; |kitajsko horoskopsko znamenje|: dogodki v letu mačke; ljudje, rojeni v znamenju mačke; |osebe, rojene v kitajskem horoskopskem znamenju mačke|: Mačka ne ljubi razburjenja, je nežna in mirna; perzijska mačka |pasma mačke|: mešanka s perzijsko mačko; morska mačka |vrsta morske ribe|: Po tem receptu pripravimo tisto vrsto morskega psa, ki jo poznamo kot morsko mačko; sabljastozoba/sabljezoba mačka |vrsta mačke|: fosilni ostanek sabljastozobe/sabljezobe mačke {B} mačkin {O} EDNINA: im. máčka, rod. máčke, daj. máčki, tož. máčko, mest. pri máčki, or. z máčko; DVOJINA: im. máčki, rod. máčk, daj. máčkama, tož. máčki, mest. pri máčkah, or. z máčkama; MNOŽINA: im. máčke, rod. máčka, daj. máčk, tož. máčke, mest. pri máčkah, or. z máčkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: horoskopska znamenja 36 Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: bik bikica bivol devica devičnik dvojček dvojčica kača kačenosec kačjak konj koza kozorog kozoroginja lev levinja mačka merjasec opica ovca oven ovnica pes petelin podgana prašič rak rakica riba strelec strelka škorpijon škorpijonka tehtnica tiger vodnar vodnarka zmaj 37 Imena celin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 18 eno- in večbesednih iztočnic (od Afrika do Srednja Amerika), ki jih v različnih geografskih okoljih različno obravnavajo (teorija petih, šestih in sedmih celin). V geslovnik smo vključili tako sodobne celine (Afrika, Azija, Evropa) kot zgodovinske praceline (Gondvana), poleg t e h p a t u d i v e č j a o b m o č j a , k i j i h v s t r o k i p o j m u j e j o k o t v e l i k e , c e l i n a m p o d o b n e d e l e k o p n e g a (Angloamerika, Antarktika, Mezoamerika). NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. V besedotvornem gnezdu {B} navajamo uresničene oblike prebivalcev, prebivalk in pripadajočih pridevnikov. Novost je sprejetje do sedaj nekodificiranih imen (Gondvana, Pangea) in uvedba besedotvornih gnezd, iz katerih je mogoče razbrati besedotvorne načine pri tvorbi prebivalskih imen za oba spola (če obstajajo), svojilnih pridevnikov iz prebivalskih imen obeh spolov in pridevnikov na -ski. Pri tem smo upoštevali tudi pogoste, a do sedaj neuslovarjene tvorjenke, npr. poleg Latinskoameričan tudi Latinoameričan. Uporabnik je poučen o ustrezni predložni rabi imen celin, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Do zdaj je pravopis navajal le predlog v mestniku, sklonsko obliko pa le s končnico (Arktika: na ~i); uporabnik je zato moral sam sklepati o rabi predloga v rodilniku in tožilniku. V ePravopisu so pri vsakem imenu celine navedeni ustrezni predlogi (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (na Antarktiki, z Antarktike, na Antarktiko). V redakcijah je upoštevana tudi pomenska razvejanost pogosto rabljenih imen, npr. Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 53, 66, 186, 1241. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Amêrika 1 -e ž; zemljepisno ime |celina|: predkolumbovska Amerika; pismo iz Amerike; V Ameriki je v navadi, da se podarja šopek dvanajstih vrtnic; Iz prvotne domovine Evrazije je bil vrabec prenesen v obe Ameriki in Avstralijo; odkriti Ameriko Obnašal se je, kot da bi odkril Ameriko; |najti, ugotoviti nekaj, kar je že odkrito, ugotovljeno|: Vodnik nas brez odvečnega odkrivanja Amerike popelje skozi slovnična pravila; prim. Južna Amerika, Latinska Amerika, Severna Amerika, Srednja Amerika Kje? v Ameriki Od kod? iz Amerike 38 Kam? v Ameriko {O} EDNINA: im. Amêrika, rod. Amêrike, daj. Amêriki, tož. Amêriko, mest. pri Amêriki, or. z Amêriko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin; lastna imena v frazemih Árktika -e ž; zemljepisno ime |del Zemljinega površja; severno polarno območje|: Lansko zimo je preživela med Eskimi na kanadski Arktiki; Britanijo je zajel val mrzlega zraka z Arktike in povzročil rekordno mrzlo zimo; Zadnji potomci mamutov izvirajo z Arktike pred 3000 do 4000 leti Kje? na Arktiki Od kod? z Arktike Kam? na Arktiko {B} arktični {O} EDNINA: im. Árktika, rod. Árktike, daj. Árktiki, tož. Árktiko, mest. pri Árktiki, or. z Árktiko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Evrópa 2 -e ž; zemljepisno ime |celina|: celinska Evropa; trg jugovzhodne Evrope; Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi; Evropa, stara celina, dobesedno postaja stara Kje? v Evropi Od kod? iz Evrope Kam? v Evropo {B} Evropejec, Evropejka; Evropejčev, Evropejkin; evropski {O} EDNINA: im. Evrópa, rod. Evrópe, daj. Evrópi, tož. Evrópo, mest. pri Evrópi, or. z Evrópo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Gondvána -e ž; zemljepisno ime |zgodovinska velecelina, pracelina|: Tapirji so živeli že na Gondvani; Od Gondvane se je pred okrog 160 milijoni let najprej odcepila Afrika Kje? na Gondvani Od kod? z Gondvane Kam? na Gondvano {B} gondvanski 39 {O} EDNINA: im. Gondvána, rod. Gondváne, daj. Gondváni, tož. Gondváno, mest. pri Gondváni, or. z Gondváno STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Latínska Amêrika -e -e ž; zemljepisno ime |Južna in Srednja Amerika|: španske posesti v Latinski Ameriki; glasba iz Latinske Amerike; Bolivarjev načrt združitve držav Latinske Amerike je propadel zaradi odpora starih kolonialnih sil Kje? v Latinski Ameriki Od kod? iz Latinske Amerike Kam? v Latinsko Ameriko {B} Latinoameričan in Latinskoameričan tudi Latinski Američan, Latinoameričanka in Latinskoameričanka tudi Latinska Američanka; Latinoameričanov in Latinskoameričanov, Latinoameričankin in Latinskoameričankin; latinoameriški in latinskoameriški {O} EDNINA: im. Latínska Amêrika, rod. Latínske Amêrike, daj. Latínski Amêriki, tož. Latínsko Amêriko, mest. pri Latínski Amêriki, or. z Latínsko Amêriko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Afrika Amerika Angloamerika Antarktika Arktika Avstralija Azija Evrazija Evropa Gondvana Južna Amerika Latinska Amerika Lavrazija Mezoamerika Oceanija Pangea Severna Amerika Srednja Amerika 40 Imena držav GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 282 eno- in večbesednih iztočnic. Pri pripravi smo sledili širšemu seznamu standardiziranih kratkih imen držav sveta, usklajenemu v okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (dalje KSZI). Vir: Standardizirana kratka, uradna kratka in uradna polna imena držav ter odvisnih ozemelj z najvišjo stopnjo avtonomije. Vir je dostopen na povezavi Imena neodvisnih držav in odvisnih ozemelj. V rastočem slovarju smo zajeli imena vseh držav s seznama. Upoštevali smo tudi neaktualna oz. zastarela imena, ki jih še izkazuje jezikovna raba ali so pomembna za zgodovinsko umestitev, npr. (1) preimenovane države (Burma, Cejlon, Njasa, Svazi ...); (2) zgodovinska imena držav (Kijevska Rusija, Ilirske province, Osmansko cesarstvo, Perzija ...); (3) imena odvisnih ozemelj, ki niso priznane kot države (Abhazija); (4) zvezne države (Kalifornija). NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni prev erjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Uporabnik je poučen o ustrezni predložni rabi imen celin, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Do zdaj je pravopis navajal le predlog v mestniku, sklonsko obliko pa le s končnico (Sejšeli: na ~ih); uporabnik je zato moral sam sklepati o rabi predloga v rodilniku in tožilniku. V ePravopisu s o p r i v s a k e m i m e n u d r ž a v e n a v e d e n i u s trezni predlogi (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (v Tanzaniji, iz Tanzanije, v Tanzanijo). To je zlasti uporabno tam, kjer prihaja do dvojničnosti – npr. pri otoških državah (na/v Novi Zelandiji, z/iz Nove Zelandije, na/v Novo Zelandijo). Pri tistih imenih držav, pri katerih prihaja v tožilniku in mestniku ednine do mešanja paradigem ženskega in srednjega spola (Češka, Češko; Češkoslovaška, Češkoslovaško; Danska, Dansko; Hrvaška, Hrvaško; Irska, Irsko; Japonska, Japonsko) v tožilniku in mestniku ednine, uporabnika z napotilom ustrezneje usmerjamo k obliki, ki se je uveljavila kot nevtralna ( veleposlanik v Danski > na Danskem). Z uporabo dvojničnih oznak navajamo tudi pojavljanje dvojnic v rodilniku, kjer se je v rabi uveljavila mešana raba predloga in imena (delavec iz/s Poljske). Pri standardiziranih imenih držav smo sledili dogovoru jezikoslovcev in geografov v KSZI, ki ga preverjamo po aktualnem gradivu in Wikipediji. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna seznanitev uporabnika z uradnim kratkim imenom (Afganistan, Armenija, Bolivija) in uradnim dolgim imenom (Islamska država Afganistan, Republika Armenija, Večnacionalna država Bolivija). Novost glede na SP 2001 so do zdaj neuslovarjena imena nekaterih (lahko mlajših) državnih tvorb, npr. Palav, Tuvalu, Vzhodni Kongo, Zahodni Kongo, Vzhodni Timor. Novost so tudi poslovenjena imena držav, za katere so se prej uporabljala neposlovenjena ali delno poslovenjena imena; na poslovenjeno različico uporabnika usmeri kazalka glej (= gl.) (São Tomé in Príncipe > Sveti Tomaž in Princ, Saint Kitts in Nevis > Sveti Krištof in Nevis, Mauritius > Mavricij, Liechtenstein > Lihtenštajn). Nova so še tista imena držav, katerih slovensko ime se je v zadnjih letih spremenilo ( Sveti Vincenc in Grenadini > Sveti Vincencij in Grenadine, Savdska Arabija > Saudova Arabija, Zelenortsko otočje > Zelenortski otoki). Nova v primerjavi s prejšnjimi priročniki so nekatera spremenjena naglasna mesta, k i s o r e z u l t a t spremenjene rabe (Kapvêrdsko otóčje > Kápvêrdski otoki, Srednjeáfriška repúblika > Srédnjeáfriška repúblika) ali poenotenja slovarskih oblik (Sahára in Sáhara). Prav tako so ponekod v primerjavi s prejšnjimi priročniki (glede na spremembo spola, npr. Burkina Faso m > ž) spremenjene oblikoslovne 41 paradigme (prej Burkina Faso – Burkina Fasa, zdaj Burkina Faso – Burkine Faso, tako še Gvineja Bissau Gvineje Bissau). Kot samostojne iztočnice so navedena tudi nekatera zgodovinska imena oziroma v rabi uveljavljena nekdanja imena, ki so ozn ačena kot »stara imena« ( Vzhodni Pakistan, Britanski Honduras, Dahomej, Južnoafriška republika). Povezava med posameznimi različicami imena iste državne entitete je nakazana z vodilko primerjaj (= prim.). Z vodilko so uvedena tudi nekatera druga imena držav, ki so slovnično povsem korektna, a niso več aktualna. V zgodovinskih besedilih oz. v besedilih, ki opisujejo stanje v preteklosti, so ta imena nevtralna. Kadar pa je ime le deloma poslovenjeno, se na ustreznejšo obliko sklicujemo s kazalko glej (= gl.). Pogostejša nadomestna oziroma sopomenska poimenovanja (dežela tam spodaj, dežela orlov) so prikazana v zgledih, kot stalne besedne zveze so vključena pri iztočnicah, npr. pri dežela. Pri vsaki državi je uvedeno besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek ter vsebuje podatek o tvorbi prebivalskih imen za oba spola, svojilnih pridevnikov iz prebivalskih imen obeh spolov ter pridevnika na -ski/-ški. Prikazane so tudi že uveljavljene besedotvorne dvojnice, ki jih izkazuje vse pogostejša raba oblik (Etiopijec proti Etiopec, Sirec proti Sirijec, Singapurec proti Singapurčan, Litovec proti Litvanec, Samoanec proti Samojec). Novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki so besedotvorna gnezda pri tistih državah, kjer prej niso bila navedena (Salomonovi otoki, Slonokoščena obala) oz. tam, kjer so se v rabi uveljavile druge oblike (Velika Britanija). V besedotvornih gnezdih pri tistih državah, ki imajo v imenu priredno zvezo ( Antigva in Barbuda, Bosna in Hercegovina, Trinidad in Tobago), je naveden le pridevnik na -ski/-ški, medtem ko so prebivalska imena in svojilni pridevniki iz prebivalskih imen navedeni pri posameznih enotah (otokih ali pokrajinah, a le pri pogostejših, npr. Antigva: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin). Napotek za imenovanje prebivalcev držav z zapletenejšimi imeni, katerih raba je vprašljiva, je mogoče najti v zgledih pri posameznih državah (Sveti Tomaž in Princ: prebivalci Svetega Tomaža in Princa). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 63. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Abházija -e ž; zemljepisno ime |neodvisna republika v Gruziji|: mandarine iz Abhazije; Večina držav v svetu priznava Abhazijo zgolj kot integralni del države Gruzije Kje? v Abhaziji Od kod? iz Abhazije Kam? v Abhazijo {B} Abhazijec, Abhazijka; Abhazijčev, Abhazijkin; abhazijski tudi abhaški {O} EDNINA: im. Abházija, rod. Abházije, daj. Abháziji, tož. Abházijo, mest. pri Abháziji, or. z Abházijo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav 42 Aljáska -e ž; zemljepisno ime |zvezna država v Združenih državah Amerike|: južna Aljaska; Ptica je preletela 11.500 kilometrov od Aljaske do Nove Zelandije; reportaža z Aljaske Kje? na Aljaski Od kod? z Aljaske Kam? na Aljasko {B} Aljaščan, Aljaščanka; Aljaščanov, Aljaščankin; aljaški {O} EDNINA: im. Aljaska, rod. Aljaske, daj. Aljaski, tož. Aljasko, mest. pri Aljaski, or. z Aljasko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Kíjevska Rúsija -e -e ž; zemljepisno ime nekdaj |srednjeveška vzhodnoslovanska država (879–1283)|: Prvi vladarji Kijevske Rusije so bili pripadniki skandinavske vojaške elite; prim. Rusija, kijevski Kje? v Kijevski Rusiji Od kod? iz Kijevske Rusije Kam? v Kijevsko Rusijo {B} kijevskoruski {O} EDNINA: im. Kíjevska Rúsija, rod. Kíjevske Rúsije, daj. Kíjevski Rúsiji, tož. Kíjevsko Rúsijo, mest. pri Kíjevski Rúsiji, or. s Kíjevsko Rúsijo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Monáko 1 -a m; zemljepisno ime |polno ime Kneževina Monako|; |država v Evropi|: festival plesalcev salse iz Monaka; Večino časa je zaradi davkov živel v Monaku Kje? v Monaku Od kod? iz Monaka Kam? v Monako {B} Monačan, Monačanka; Monačanov, Monačankin; monaški {O} EDNINA: im. Monáko, rod. Monáka, daj. Monáku, tož. Monáko, mest. pri Monáku, or. z Monákom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Sán Maríno 1 ~ -a m; zemljepisno ime 43 |polno ime Republika San Marino|; |država v Evropi|: Mladi dirkač iz San Marina je na koncu zmagal za 22 tisočink sekunde; V društvu pripravljajo dvodnevni izlet v San Marino; kongres v San Marinu Kje? v San Marinu Od kod? iz San Marina Kam? v San Marino {B} Sanmarinec, Sanmarinka; Sanmarinčev, Sanmarinkin; sanmarinski {O} EDNINA: im. Sán Maríno, rod. Sán Marína, daj. Sán Marínu, tož. Sán Maríno, mest. pri Sán Marínu, or. s Sán Marínom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abesinija Abhazija Afganistan Albanija Aljaska Alžirija Andora Angola Antigva in Barbuda Argentina Armenija Avstralija Avstrija Avstrijsko cesarstvo Avstro-Ogrska Azerbajdžan Bahami Bahrajn – Bahrein Bangladeš Barbados Bečuanija Belgija Belize Belorusija Beneška republika Benin Bizantinsko cesarstvo Bocvana Bolgarija Bolivija Bosna in Hercegovina Brazilija Britanski Honduras Brunej Burkina Faso Burma Burundi Butan Cejlon Centralnoafriška republika Ciper Čad Čehoslovaška Češka – Češko Češkoslovaška – Češkoslovaško Čhin Čile Črna gora Dahomej Danska – Dansko Dominika Dominikanska republika Dominiška zveza Džibuti Egipt Ekvador Ekvatorialna Gvineja Emirati Eritreja Estonija Esvatini Etiopija Fidži Filipini Finska – Finsko Formoza 44 Francija Gabon Gambija Gana Grčija Grenada Gruzija Gvajana Gvatemala Gvineja Gvineja Bisao – Gvineja Bissau Haiti Holandija Honduras Hrvaška – Hrvaško Ilirske province Indija Indonezija Irak Iran Irska – Irsko Islandija Italija Izrael Jamajka Japonska – Japonsko Jemen Jordanija Jugoslavija Južna Afrika – Južnoafriška republika Južna Koreja Južna Rodezija Južni Sudan Kalifornija Kambodža Kamerun Kampučija Kanada Kapverdski otoki Karantanija Katar Kazahstan Kenija Kijevska Rusija Kirgizija – Kirgizistan Kiribati Kitajska – Kitajsko Kolumbija Komori Kongo Kosovo Kostarika Krim (avtonomna republika) Kuba Kuvajt Laos Latvija Lesoto Libanon Liberija Libija Lihtenštajn Litva Luksemburg Madagaskar Madžarska – Madžarsko Malavi Maldivi Malezija Malgaška republika Mali Malta Maroko Marshallovi otoki Mavretanija Mavricij – Mauritius tudi Mauricius Mehika Mezopotamija Mikronezija Mjanmar Moldavija Monako Mongolija Mozambik Namibija Nauru Nemčija Nemška jugozahodna Afrika Nepal Niger Nigerija Nikaragva Nizozemska – Nizozemsko – Holandija Njasa Norveška – Norveško Nova Zelandija Novi Hebridi Oman Osmansko cesarstvo – Otomansko cesarstvo Pakistan Palau – Palav Palestina Panama Papeška država Papua Nova Gvineja Paragvaj Peru Perzija Poljska – Poljsko Portugalska – Portugalsko Portugalska Gvineja Republika Makedonija – Severna Makedonija 45 Romunija Ruanda Rusija Salomonovi otoki Salvador Samoa San Marino Saudova Arabija – Savdska Arabija Sejšeli Senegal Severna Koreja Severna Rodezija Siam Sierra Leone Singapur Sirija Slonokoščena obala Slovaška – Slovaško Slovenija – Slovensko Somalija Sovjetska zveza Srbija Srednjeafriška republika Sudan Surinam Svazi Sveta Lucija Sveti Krištof in Nevis – Saint Kitts in Nevis Sveti Tomaž in Princ – Sao Tome in Principe Sveti Vincencij in Grenadine – Sveti Vincenc in Grenadini Sveto rimsko cesarstvo Španija Šrilanka Švedska – Švedsko Švica Tadžikistan Tajska – Tajsko Tajvan Tanzanija Teksas Togo Tonga Tretji rajh Trinidad in Tobago Tunizija Turčija Turkmenija – Turkmenistan Tuvalu Uganda Ukrajina Urugvaj Uzbekistan Vanuatu Vatikan Velika Britanija Venezuela Vietnam Vzhodni Kongo Vzhodni Pakistan Vzhodni Timor Zahodna Sahara Zahodna Samoa Zahodni Kongo Zahodni Pakistan Zair Zambija Združene države Amerike – Amerika Združeni arabski emirati Združeno kraljestvo Zelenortski otoki Zimbabve 46 Imena krajev (naselbinska imena) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 117 iztočnic. Gre za ime n a slov en sk i h i n t uj i h k r aj e v , m ed k a ter i m i j e 37 endonimov in 46 eksonimov ter 34 imen krajev iz Slovenije. V slovar so se imena uvrstila zaradi: (1) geslovnika evropskih prestolnic (Atene, Berlin, Reykjavik); (2) zemljepisnih imen, vključenih v preglednice za tuje jezike – v letu 2021 italijanščine (Cadore, Asissi, Pavija) in španščine (Algeciras, Aguascalientes); (3) funkcije izhodišča pri različnih zemljepisnih imenih (Suez, Krško); (4) povezav z drugimi iztočnicami (mesto Darwin – priimek Darwin; Aleksandrija – aleksandrinka); (5) sistematičnega pregleda vseh nadomestnih imen in poimenovanj (Carigrad – drugi Rim; Helsinki, Sankt Peterburg, Stockholm – severne Benetke); (6) povezav med aktualnimi in zgodovinskimi imeni (Čreta – Marija Čreta); (7) uslovarjanja zgodovinskih dogodkov (Stalingrad – bitka za Stalingrad; Leningrad – obleganje Leningrada). Geslovnik bo sistematično dopolnjen z različnimi tipi krajevnih imen. NOVOSTI: Novost v slovarju glede na SP 2001 so ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je tudi na položaje, ko se ime kraja nahaja v položaju desnega imenovalnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom: »kot prilastek, v imenovalniku« V mestu Assisi bodo premierno uprizorili muzikal o Frančišku Asiškem. Problemski sklop »evropske prestolnice« prinaša tudi pomenski prenos, ki ga ugotavljamo vsakokrat, ko je ime prestolnice uporabljeno v metonimičnem pomenu 'vlada s sedežem v tem mestu', npr. Ankara (1) glavno mesto Turčije – Vlak vozi iz Ankare v Carigrad; (2) v prenesenem pomenu, vlada, ki ima sedež v Ankari – Načrte o začasni prekinitvi spopadov je podprla tudi Ankara. Besedotvorno gnezdo pri teh imenih prinaša pomemben podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika na -ski (Dunaj: Dunajčan, Dunajčanka, Dunajčanov, Dunajčankin, dunajski). Pri tem se izkazujejo tudi razlike med posameznimi homonimnimi imeni, npr. Čreta – Čretljan (občina Vransko), Čretar (občina Hoče – Slivnica). Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena krajev v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (na Dunaju, z Dunaja, na Dunaj). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni prev erjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 62. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« 47 SLOVARSKI PRIKAZ: Aguascalientes -a [ágaskaljéntes, rod. ágaskaljéntesa, or. z ágaskaljéntesom] m; zemljepisno ime |mesto v Mehiki|: V Aguascalientesu so našli zatočišče popotniki in romarji že v 16. stoletju; kot prilastek, v imenovalniku Ime mesta Aguascalientes je povezano z vodnimi izviri Kje? v Aguascalientesu Od kod? iz Aguascalientesa Kam? v Aguascalientes {B} Aguascalienteščan, Aguascalienteščanka; Aguascalienteščanov, Aguascalienteščankin; aguascalienteški {O} EDNINA: im. Aguascalientes, rod. Aguascalientesa, daj. Aguascalientesu, tož. Aguascalientes, mest. pri Aguascalientesu, or. z Aguascalientesom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; španščina; endonimi Berlín -a m; zemljepisno ime |glavno mesto Nemčije|: društvo Slovenija iz Berlina; filmski festival v Berlinu; praznovanje združitve obeh Berlinov; v prenesenem pomenu |vlada, ki ima sedež v Berlinu|: Washington in Berlin v sodelovanju obveščevalnih služb vidita veliko prednosti; Uradni Berlin je do bruseljskega predloga bolj zadržan; prim. Zahodni Berlin, Vzhodni Berlin Kje? v Berlinu Od kod? iz Berlina Kam? v Berlin {B} Berlinčan, Berlinčanka; Berlinčanov, Berlinčankin; berlinski {O} EDNINA: im. Berlín, rod. Berlína, daj. Berlínu, tož. Berlín, mest. pri Berlínu, or. z Berlínom; DVOJINA: im. Berlína, rod. Berlínov, daj. Berlínoma, tož. Berlína, mest. pri Berlínih, or. z Berlínoma; MNOŽINA: im. Berlíni, rod. Berlínov, daj. Berlínom, tož. Berlíne, mest. pri Berlínih, or. z Berlíni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; eksonimi Cadore -ja [kadóre, rod. kadóreja, or. s kadórejem] m; zemljepisno ime |regija v Italiji|: vas Borca v Cadoreju; kot prilastek, v imenovalniku V središču pokrajine Cadore je bil rojen veliki Tizian Kje? v Cadoreju Od kod? iz Cadoreja Kam? v Cadore {B} Cadorejčan, Cadorejčanka; Cadorejčanov, Cadorejčankin; cadorejski 48 {O} EDNINA: im. Cadore, rod. Cadoreja, daj. Cadoreju, tož. Cadore, mest. pri Cadoreju, or. s Cadorejem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; italijanščina; endonimi Cerkljánska Dobráva -e -e ž; zemljepisno ime |kraj v občini Cerklje na Gorenjskem|: čebelarski mojster s Cerkljanske Dobrave; Pohod smo začeli na Cerkljanski Dobravi; kot prilastek, v imenovalniku V naselju Cerkljanska Dobrava sta se zaradi močnega vetra na cesto podrli drevesi; prim. cerkljanski (< Cerklje) Kje? na Cerkljanski Dobravi Od kod? s Cerkljanske Dobrave Kam? na Cerkljansko Dobravo {B} Dobravec, Dobravka; Dobravčev, Dobravkin; dobravski {O} EDNINA: im. Cerkljánska Dobráva, rod. Cerkljánske Dobráve, daj. Cerkljánski Dobrávi, tož. Cerkljánsko Dobrávo, mest. pri Cerkljánski Dobrávi, or. s Cerkljánsko Dobrávo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Reykjavik -a [rêjkjavik] m; zemljepisno ime |glavno mesto Islandije|: Na otoku pred Reykjavikom so postavili spomenik, imenovan po pesmi Johna Lennona; kot prilastek, v imenovalniku Sprehod po mestu Reykjavik razkriva skandinavsko gradnjo in arhitekturo Kje? v Reykjaviku Od kod? iz Reykjavika Kam? v Reykjavik {B} Reykjavičan, Reykjavičanka; Reykjavičanov, Reykjavičankin; reykjaviški {O} EDNINA: im. Reykjavik, rod. Reykjavika, daj. Reykjaviku, tož. Reykjavik, mest. pri Reykjaviku, or. z Reykjavikom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; eksonimi Súez -a m; zemljepisno ime |mesto v Egiptu|: Pluli so iz Sueza do Krete; pomorska trgovska prometnica Suez‒Singapur Kje? v Suezu Od kod? iz Sueza Kam? v Suez 49 {B} Suežan, Suežanka; Suežanov, Suežankin; sueški {O} EDNINA: im. Súez, rod. Súeza, daj. Súezu, tož. Súez, mest. pri Súezu, or. s Súezom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; eksonimi Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aguascalientes Agulhas Aleksandrija Alessandria Algeciras Amsterdam Ancona Andorra la Vella Andria Ankara Assisi Astana Atene Baku Benedikt Benetke Beograd Berlin Bern Bled Blejska Dobrava Bratislava Brindisi Bruselj Budimpešta Bukarešta Bukov Vrh Cadore Canossa in Kanosa Carigrad Cefalu Cerkljanska Dobrava Cerkljanski Vrh Cerklje ob Krki Cerknica Cerkno Cesena Cremona Čreta Črna na Koroškem Črni Potok Darwin Dolenje Jezero Dolenjske Toplice Dublin Dunaj Dunajsko Novo Mesto Erevan Frascati Gorenje Jezero Gospa Sveta Helsinki Iesolo in Jesolo Imola Jezersko Kijev Kišinjev Kišinjov Köbenhavn Kočna Kopenhagen Krn København Laško Leningrad Lizbona Ljubljana London Lovrenc na Pohorju Lucca Luksemburg Macerata Madrid Male Benetke Marija Čreta Minsk Monako Moskva Nikozija Nova Gorica Novo Mesto Ortisei Orvieto Oslo Ottawa Pariz Pavia Piacenza Piran Podgorica Praga Reykjavik Riga Rim Rimini Sankt Peterburg San Marino Savica Seldžuk Soča Stalingrad Stockholm Stojno Selo Suez Sveti Florijan Sveti Jakob ob Savi Šentjakob ob Savi Šmarje pri Jelšah Tatre Tirana Trapani Trst Viareggio Vicenza Volgograd Windsor York 50 Imena nebesnih teles in pojavov GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 71 slovarskih iztočnic. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001 in dopolnjen z 31 iztočnicami, ki so v rabi pogoste. Med imena nebesnih teles in pojavov smo uvrstili imena galaksij, jat galaksij, ozvezdij, meglic, zvezd, planetov, njihovih satelitov in nestrokovnih poimenovanj za nekatere izmed njih (npr. Danica in Večernica za Venero) ter staro ime Jakobova lestev za Rimsko cesto. Med njimi so: (1) enobesedna imena (npr. Mars, Ribi, Rigel); (2) večbesedna imena (npr. Mali voz, Rimska cesta, Krajevna skupina); (3) večdelna imena (npr. Alfa Kentavra, Eta Gredlja, Proksima Kentavra). Opozorjeno je, da imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja (npr. Veliki voz, Rimska cesta, Mlečna cesta), pa z malo. Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Strelec) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, kadar gre za enakozvočnice kot poimenovanja za horoskopska znamenja, pa z malo (npr. bik, strelec). V slovar smo vključili tudi nebesnim telesom enakozvočna poimenovanja, s katerimi zaznamujemo le del vsakdana oz. obdajajoče nas stvarnosti, ki imajo širši pomen, kar je ponazorjeno z zgledi rabe. Ta poimenovanja se pišejo z malo začetnico (npr. sonce, osončje, luna). NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Zlasti pri dvo- oz. večdelnih iztočnicah je bistveno določilo o sklonljivosti ene od enot imen, pri čemer gradivsko preverjamo pravopisna pravila o sklonljivosti skladenjsko ujemalnih ali neujemalnih enot, od katerih se razlikujejo podredne imenske zveze, npr. Eta Gredlja, Proksima Kentavra. Glede na SP 2001 so uslovarjena večdenotativna imena, saj je mnogo nebesnih teles poimenovanih po osebah iz mitologije – bodisi grške bodisi rimske, podomačitveni proces pa je pri obeh skupinah imen različen. Zanimiv primer spremembe spola zaradi različnih stopenj podomačitve je par Tetida – Tetis. Grško antično ime Tetis smo podomačili že v 20. stoletju po sistemu, ki predvideva imenovalniško obliko v skladu z osnovo, kot jo kaže rodilnik – Tetida. V ta podomačitveni proces ni bilo vključeno zemljepisno ime nekdanjega oceana, ki se zato še vedno glasi Tetis in je postalo v sodobnih besedilih samostalnik moškega spola (ocean Tetis). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 45. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« 51 SLOVARSKI PRIKAZ: Álfa Kentávra -e ~ ž; zemljepisno ime |zvezda|: vožnja do Alfe Kentavra; kot prilastek, v imenovalniku Kot prvi cilj si zastavimo najbližjo zvezdo Alfa Kentavra Kje? na Alfi Kentavra Od kod? z Alfe Kentavra Kam? na Alfo Kentavra {O} EDNINA: im. Álfa Kentávra, rod. Álfe Kentávra, daj. Álfi Kentávra, tož. Álfo Kentávra, mest. pri Álfi Kentávra, or. z Álfo Kentávra; DVOJINA: im. Álfi Kentávra, rod. Álf Kentávra, daj. Álfama Kentávra, tož. Álfi Kentávra, mest. pri Álfah Kentávra, or. z Álfama Kentávra; MNOŽINA: im. Álfe Kentávra, rod. Álf Kentávra, daj. Álfam Kentávra, tož. Álfe Kentávra, mest. pri Álfah Kentávra, or. z Álfami Kentávra STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena nebesnih teles, pojavov, galaksij, ozvezdij Máli vóz -ega -a m; zemljepisno ime |ozvezdje|: ozvezdje Malega Voza; Mornarjem so svetovali, naj za orientacijo raje uporabljajo ozvezdje Malega voza namesto Velikega voza Kje? v Malem vozu Od kod? iz Malega voza Kam? v Mali voz {O} EDNINA: im. Máli vóz, rod. Málega vóza, daj. Málemu vózu, tož. Máli vóz, mest. pri Málem vózu, or. z Málim vózom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena nebesnih teles, pojavov, galaksij, ozvezdij Márs 2 -a m; zemljepisno ime |planet|: načrti za naselitev Marsa; podzemno jezero na Marsu; kot bi kdo padel z Marsa |kot kaj zelo nenavadnega|: Vaščani so naju gledali, kot da sva padla z Marsa; pasti z Marsa |biti neumen, zelo čuden|: Nisem padel z Marsa, da bi igral za kikiriki Kje? na Marsu Od kod? z Marsa Kam? na Mars {B} Marsov {O} EDNINA: im. Márs, rod. Mársa, daj. Mársu, tož. Mársa, mest. pri Mársu, or. z Mársom; DVOJINA: im. Mársa, rod. Mársov, daj. Mársoma, tož. Mársa, mest. pri Mársih, or. z Mársoma; MNOŽINA: im. Mársi, rod. Mársov, daj. Mársom, tož. Márse, mest. pri Mársih, or. z Mársi STATUS: predlog 52 PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena nebesnih teles, pojavov, galaksij, ozvezdij; lastna imena v frazemih Tétida 2 -e ž; zemljepisno ime |Saturnov satelit|: Preučevali so položaj lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide; Na Tetidi niso odkrili vode; gl. Tetis Kje? na Tetidi Od kod? s Tetide Kam? na Tetido {O} EDNINA: im. Tétida, rod. Tétide, daj. Tétidi, tož. Tétido, mest. pri Tétidi, or. s Tétido; DVOJINA: im. Tétidi, rod. Tétid, daj. Tétidama, tož. Tétidi, mest. pri Tétidah, or. s Tétidama; MNOŽINA: im. Tétide, rod. Tétid, daj. Tétidam, tož. Tétide, mest. pri Tétidah, or. s Tétidami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena nebesnih teles, pojavov, galaksij, ozvezdij Tétis 2 -- ž; zemljepisno ime |Saturnov satelit|: Tetis je odkril Giovanni Cassini; kot prilastek, v imenovalniku Saturnova notranja luna Tetis; gl. Tetida Kje? na Tetis Od kod? s Tetis Kam? na Tetis {O} EDNINA: im. Tétis, rod. Tétis, daj. Tétis, tož. Tétis, mest. Tétis, or. Tétis; DVOJINA: im. Tétis, rod. Tétis, daj. Tétis, tož. Tétis, mest. pri Tétis, or. s Tétis; MNOŽINA: im. Tétis, rod. Tétis, daj. Tétis, tož. Tétis, mest. pri Tétis, or. s Tétis STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena nebesnih teles, pojavov, galaksij, ozvezdij Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Alfa Kentavra Amalteja Andromeda Andromedina galaksija Antares Arktur Betelgeza Bik Danica Deimos Devica Dvojčka Eta Gredlja Evropa Fobos Galateja Ganimed im. tudi Ganimedes Io Jakobova lestev Jo Jupiter Kačenosec 53 Kalipso Kalisto Kentaver A Kozorog Krajevna skupina Lev Luna Mačje oko Mali Magellanov oblak Mali voz Mars Merkur Mesec Mlečna cesta Najada Neptun Nereida Orion Osončje Oven Pandorin grozd Phobos Pluton Polarnica Proksima Kentavra Rak Ribi Rigel Rimska cesta Saturn Severnica Sirij Sonce Sončnica Strelec Škorpijon Tehtnica Tetida im. tudi Tetis Tetis Titan Triton Uran Večernica Veliki medved Veliki voz Venera Vodnar Zemlja Zidni kvadrant 54 Imena objektov in stavb GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 19 iztočnic, geslovnik pa se bo še nadgradil. Trenutno so uslovarjena imena, ki predstavljajo: (1) objekte zgodovinskega in verskega pomena (Dioklecijanova palača, Hadrijanov zid, Keopsova piramida, Marija Snežna); (2) infrastrukturne objekte – ceste, mostove, železnice (Bezgavec, Krški most); (3) sodobne zgradbe s posebnimi funkcijami (Cankarjev dom, Gospodarsko razstavišče). NOVOSTI: Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena objektov in stavb v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (pri Marji Snežni, od Marije Snežne, k Mariji Snežni). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 68. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Bezgávec 2 -vca m; zemljepisno ime |viadukt v Novem Mestu|: nesreča na Bezgavcu; kot prilastek, v imenovalniku gradnja viadukta Bezgavec Kje? na Bezgavcu Od kod? z Bezgavca Kam? na Bezgavec {B} bezgavški {O} EDNINA: im. Bezgávec, rod. Bezgávca, daj. Bezgávcu, tož. Bezgávec, mest. pri Bezgávcu, or. z Bezgávcem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb 55 Cánkarjev dóm 1 -ega -a m; zemljepisno ime |kulturno in kongresno središče v Ljubljani|: Poznavalci arhitekture pogosto najdejo podobnosti med Ravnikarjevim Cankarjevim domom in Aaltovim središčem Finlandia v Helsinkih; koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Kje? v Cankarjevem domu Od kod? iz Cankarjevega doma Kam? v Cankarjev dom {O} EDNINA: im. Cánkarjev dóm, rod. Cánkarjevega dóma, daj. Cánkarjevemu dómu, tož. Cánkarjev dóm, mest. pri Cánkarjevem dómu, or. s Cánkarjevim dómom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Gospodársko razstavíšče 1 -ega -a s; zemljepisno ime |sejemski prostor v Ljubljani|: Sejem Vino je na Gospodarskem razstavišču potekal teden dni v juniju Kje? na Gospodarskem razstavišču Od kod? z Gospodarskega razstavišča Kam? na Gospodarsko razstavišče {O} EDNINA: im. Gospodársko razstavíšče, rod. Gospodárskega razstavíšča, daj. Gospodárskemu razstavíšču, tož. Gospodársko razstavíšče, mest. pri Gospodárskem razstavíšču, or. z Gospodárskim razstavíščem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Kŕški móst -ega -a in Kŕški móst -ega -ú m; zemljepisno ime |most na otok Krk|: Peljali so se mimo Reke in čez Krški most; ◎ hr. Krčki most; prim. krški (< Krk) Kje? na Krškem mostu Od kod? s Krškega mostu in s Krškega mosta Kam? na Krški most {O} EDNINA: im. Kŕški móst, rod. Kŕškega mósta in Kŕškega mostú, daj. Kŕškemu móstu, tož. Kŕški móst, mest. pri Kŕškem móstu, or. s Kŕškim móstom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. 56 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Amundsen-Scottova raziskovalna postaja Bezgavec Cankarjev dom Dioklecijanova palača Džoserjeva piramida Fudži Gospa Sveta Gospodarsko razstavišče Hadrijanov zid Karakalove terme Keopsova piramida Khislstein in Kieselstein Krški most Marija Snežna Marija Tolažnica Montecassino Rimski zid Windsor Zmajski most 57 Imena otokov, polotokov in otočij GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 13 iztočnic. Vključuje imena otokov, polotokov in otočij, ki so bila prej del večjega problemskega sklopa »Imena pokrajin, otokov«; del iztočnic je vključen zaradi prekrivnosti dela imena z že uslovarjenim pridevnikom. Geslovnik obsega: (1) imena otokov, ki so bila do zdaj navedena le v imenih držav ( Antigva in Barbuda: Antigva, Barbuda; Trinidad in Tobago: Trinidad, Tobago); (2) imena, ki so vključena zaradi že uslovarjenih pridevnikov (Bled – blejski – Blejski otok); (3) imena, ki so vključena zaradi izhodiščnih samostalnikov (Labrador – labradorski – Labradorski tok). Problemski sklop bo še dopolnjen, trenutni geslovnik je nastal ob pripravi predloga novih pravopisnih pravil, in sicer ob poglavju o veliki in mali začetnici. NOVOSTI: Nova v slovarju so glede na SP 2001 nekatera imena otokov, ki so bila do zdaj navedena le v imenih držav (Antigva in Barbuda: Antigva, Barbuda; Trinidad in Tobago: Trinidad, Tobago). V ePravopis smo j i h u v r s t i l i , k e r s e v r a b i p o j a v l j a j o t u d i p o s a m e z n e o b l i k e . T a k o b e s e d o t v o r n o g n e z d o p r i t e h redakcijah prinaša podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika na -ski (Antigva: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin, antigovski). V slovarskem sestavku imajo imena otokov, polotokov in otočij prikazano predložno rabo, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri nekrajevnem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s), ob njih pa ustrezne sklonske oblike (na Blejskem otoku, z Blejskega otoka, na Blejski otok). Pri imenih otokov, polotokov in otočij, ki poimenujejo tuje nekrajevne zemljepisne danosti, je v posebnem razdelku »Podatki o izvirniku« prikazana informacija o izvornem jeziku in imenu (npr. Andamani, angl. Andaman Islands; Kanarski otoki, šp. Islas Canarias). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami. Izgovor je prikazan bodisi z navajanjem onaglašene iztočnice in naglašenih sklonskih oblik v vseh številih bodisi z zapisom izgovora v razdelku »Izgovor«. Glede na SP 2001 je novost prikazovanje ozkih nenaglašenih samoglasnikov e ali o, in sicer je ožina označena s pikico pod e ali o (ẹ oz. ọ), npr. [apenínski pólotọk, rod. ed. apenínskega pólotọka]. Za nekatere zemljepisne danosti je v rabi prisotnih in ustaljenih več imen, v ePravopisu je priporočena oblika imena prikazana kot ustreznejša, npr. Iberski polotok, ustrezneje Pirenejski polotok). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 69–76 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: 58 Andamáni -ov m mn.; zemljepisno ime |angl. Andaman Islands|; |otočje v Indijskem oceanu|: podvodni svet Andamanov; Andamane sestavlja več kot dvesto otokov; Na Andamanih ne poznajo piratstva Kje? na Andamanih Od kod? z Andamanov Kam? na Andamane {B} Andamanec, Andamanka; Andamančev, Andamankin; andamanski {O} EDNINA: im. Andamáni, rod. Andamánov, daj. Andamánom, tož. Andamáne, mest. pri Andamánih, or. z Andamáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov in polotokov Apeninski polotok -ega -oka [apenínski pólotok in apenínski polotòk, rod. apenínskega pólotọka in apenínskega polotóka] m; zemljepisno ime |polotok v Italiji|: Na področju Apeninskega polotoka se mešata mediteransko in gorsko podnebje; Počitnice smo preživeli na Apeninskem polotoku; prim. apeninski (< Apenini) Kje? na Apeninskem polotoku Od kod? z Apeninskega polotoka Kam? na Apeninski polotok {O} EDNINA: im. Apeninski polotok, rod. Apeninskega polotoka, daj. Apeninskemu polotoku, tož. Apeninski polotok, mest. pri Apeninskem polotoku, or. z Apeninskim polotokom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov in polotokov Blêjski ôtok -ega -óka s; zemljepisno ime |otok na Blejskem jezeru|: kulturna dediščina Blejskega otoka; Na Blejski otok se bomo odpeljali s pletnami; cerkev na Blejskem otoku; prim. blejski (< Bled) Kje? na Blejskem otoku Od kod? z Blejskega otoka Kam? na Blejski otok {O} EDNINA: im. Blêjski ôtok, rod. Blêjskega otóka, daj. Blêjskemu otóku, tož. Blêjski ôtok, mest. pri Blêjskem otóku, or. z Blêjskim otokóm STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov in polotokov 59 Lábrador -ja m; zemljepisno ime |polotok v Kanadi|: južni Labrador; Na obale Labradorja vsako pomlad naplavi ledene kose z Arktike; ocean med Labradorjem in Islandijo Kje? na Labradorju Od kod? z Labradorja Kam? na Labrador {B} Labradorec, Labradorka; Labradorčev, Labradorkin; labradorski {O} EDNINA: im. Lábrador, rod. Lábradorja, daj. Lábradorju, tož. Lábrador, mest. pri Lábradorju, or. z Lábradorjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena otokov in polotokov Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Andamani Antigva Apeninski polotok Barbuda Blejski otok Iberski polotok Kanarski otoki Labrador Nova Gvineja Pantelleria Pirenejski polotok Tobago Trinidad 60 Imena pokrajin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 43 iztočnic. Gre za imena, ki so se v slovar uvrstila zaradi povezav z drugimi entitetami (Švabsko – Švab nadomestno ime za Nemca), nekatere iztočnice so izbrane zaradi primerjav: Slovenec (koroški Slovenec) – Beneški Slovenec in utemeljitve podstave z veliko pisanih imen. V geslovnik so vključena tudi imena slovenskih pokrajin (Dolenjska, Gorenjska, Štajerska ...). Nova v slovarju glede na SP 2001 so nekatera imena pokrajin, ki do sedaj še niso bila uslovarjena. Med imena pokrajin so sprejeta imena, ki poimenujejo: (1) ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost (Dunajski gozd, Notranjski kras); (2) določeno ozemlje sploh (Gorenjska, Podravje). NOVOSTI: Besedotvorno gnezdo pri imenih pokrajin drugega tipa prinaša pomemben podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika na -ski (Gorenjska: Gorenjec, Gorenjka, Gorenjčev, Gorenjkin, gorenjski; Gorenjsko: Gorenjec, Gorenjka, Gorenjčev, Gorenjkin, gorenjski). Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena pokrajin in otokov v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (v Frigiji, iz Frigije, v Frigijo). Nekatera zemljepisna imena pokrajin ženskega spola na -ska/-ška (Gorenjska) imajo svojo vzporednico srednjega spola na -sko/-ško (Gorenjsko), vzporednice so med seboj povezane z vodilko primerjaj (= prim.), npr. Gorenjska prim. Gorenjsko. Ta imena nimajo enotne sklanjatve. V rodilniku (Od kod?) se pojavljata obliki obeh spolov, zaradi mešanja oblik se uveljavlja tudi predlog z/s ob samostalniku ženskega spola. V slovarju je prikazana dvojnična možnost (Gorenjska: rod. z/iz Gorenjske; Gorenjsko: z Gorenjskega, variantno z/iz Gorenjske). V tožilniku (Kam?) i n m e s t n i k u ( Kje?) dajemo prednost srednjespolski obliki, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »ustrezneje« (Gorenjska: tož. v Gorenjsko, ustrezneje na Gorenjsko; mest. v Gorenjski, ustrezneje na Gorenjskem). ePravopis med lastna zemljepisna imena uvršča slovensko zgodovinsko pokrajino Vojvodino Kranjsko, ki je bila v SP 2001 prikazana kot opisno poimenovanje, pri katerem začetnemu občnemu poimenovanju (vojvodina) sledi določilo v imenovalniku (Kranjska). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni prev erjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 63. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« 61 SLOVARSKI PRIKAZ: Bôhinj -ínja m; zemljepisno ime |območje Zgornje in Spodnje Bohinjske doline, Bohinjskega jezera in Nomenjske doline|: avtobusni prevoz iz Bohinja; Počitnice preživljajo v Bohinju Kje? v Bohinju Od kod? iz Bohinja Kam? v Bohinj {B} Bohinjec, Bohinjka; Bohinjčev, Bohinjkin; bohinjski {O} EDNINA: im. Bôhinj, rod. Bohínja, daj. Bohínju, tož. Bôhinj, mest. pri Bohínju, or. z Bohínjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin Cérkniško pólje -ega -a s; zemljepisno ime |kraško polje na Notranjskem|: kraški pojavi Cerkniškega polja; pohod med Loškim in Cerkniškim poljem; prim. cerkniški (< Cerknica) Kje? na Cerkniškem polju Od kod? s Cerkniškega polja Kam? na Cerkniško polje {O} EDNINA: im. Cérkniško pólje, rod. Cérkniškega pólja, daj. Cérkniškemu pólju, tož. Cérkniško pólje, mest. pri Cérkniškem pólju, or. s Cérkniškim póljem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin Dolénjska -e ž; zemljepisno ime |pokrajina v jugovzhodni Sloveniji|: Peljal se je iz/z Dolenjske proti Postojni; Ljudje prihajajo v Dolenjsko ustrezneje na Dolenjsko zidanice v Dolenjski ustrezneje na Dolenjskem; prim. Dolenjsko Kje? v Dolenjski ustrezneje na Dolenjskem Od kod? iz Dolenjske in z Dolenjske Kam? v Dolenjsko ustrezneje na Dolenjsko {B} Dolenjec, Dolenjka; Dolenjčev, Dolenjkin; dolenjski {O} EDNINA: im. Dolénjska, rod. Dolénjske, daj. Dolénjski, tož. Dolénjsko, mest. pri Dolénjski, or. z Dolénjsko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin 62 Vójvodina Kránjska -e -e ž; zemljepisno ime |slovenska zgodovinska pokrajina (1364‒1797)|: ustanovitev Vojvodine Kranjske; Habsburžani so posestvo Vojvodine Kranjske širili na Kras, Primorsko in v Istro; prim. Kranjska Kje? v Vojvodini Kranjski Od kod? iz Vojvodine Kranjske Kam? v Vojvodini Kranjski {O} EDNINA: im. Vójvodina Kránjska, rod. Vójvodine Kránjske, daj. Vójvodine Kránjski, tož. Vójvodino Kránjsko, mest. pri Vójvodini Kránjski, or. z Vójvodino Kránjsko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Beneška Slovenija Bohinj Bosna Cerkniško polje Chianti Dalmacija Dežela Dolenjska Dolenjski kras Dolenjsko Dravska banovina Dravska dolina Dunajski gozd Frigija Gorenjska Gorenjsko Goriška Goriško Hercegovina Kampanija Koroška Koroško Kranjska Laško Macerata Notranjska Notranjski kras Notranjsko Podonavje Podravje Pomurje Posavje Prekmurje Primorska Primorsko Silicijeva dolina Spodnja Panonija Svobodno tržaško ozemlje Štajerska Štajersko Švabsko Vojvodina Kranjska Zasavje 63 Imena vladarskih in plemiških rodbin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 65 eno- in večbesednih iztočnic. Nastal je ob pripravi predlogov za poglavje o prevzetih besedah in besednih zvezah, izhodišče za izbiro iztočnic so bili v rabi izkazani zgledi, pri čemer so bili glavni viri besedilni zbirki Gigafida 2.0 in Korpus akademskih besedil – KAS ter Slovenski veliki leksikon (Mladinska knjiga, 2003). Iztočnice lahko glede na pisno podobo prevzetih osebnih imen razdelimo v tri skupine: (1) imena iz latiničnih pisav, pri katerih ohranjamo pisno podobo prevzetih osebnih imen (Barbo- Waxenstein, Borgia, Medici, Nemanjić); (2) imena iz latiničnih pisav, ki jih podomačujemo (Andeški, Burbon, Habsburžan, Jagelonec); (3) imena iz nelatiničnih pisav, pri katerih navajamo v sestavkih tudi uradne mednarodne različice, npr. s pojasnilom »po pinjinu« (Čhin, Čov, Ming, Šang). NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Pri redigiranju smo pri nekaterih iztočnicah uvedli dvonaglasnice (npr. Barbo-Waxenstein [bárbo-váksənštájn], sicer pa ustaljene prakse in kodificirane norme SP 2001 nismo spreminjali. Kot slovarske iztočnice nastopajo edninske oblike imen pripadnikov in pripadnic posameznih vladarskih in plemiških rodbin. Če je v rabi množinska oblika, je to prikazano s pomensko uvrstitvijo rodbina, dinastija, družina ipd. in s pojasnilom »v množini« (Babenberžan, v množini Babenberžani). Iztočnice tipa Čhin, Han, Šang, ki se pojavljajo le v imenovalniku, in sicer v skladenjski vlogi desnih prilastkov, so opremljene z edninskim pregibnostim vzorcem. Iztočnice imen iz latiničnih pisav, pri katerih ohranjamo pisno podobo prevzetih osebnih imen, so opremljene z informacijo o izgovoru in neonaglašenimi pregibnimi vzorci za vsa števila. Pri imenih iz latiničnih pisav, ki jih podomačujemo, je prikazano, iz katerega jezika je ime prevzeto in kakšen je zapis, na kar je opozorjeno s pojasnilom ( Andeški – nem. Andechs). Iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci za vsa števila. Če je iztočnica le deloma ali neustrezno poslovenjena, je ustreznejša oblika prikazana s kazalko glej (= gl.) (Anžujec gl. Anžuvinec, Zhou gl. Čov, Yuan gl. Juan). Soobstajajoče različice imena so povezane z vodilko primerjaj (= prim.), npr. Auersperg prim. Turjačan, Borgia prim. Borgijec, Stewart prim. Stuart. P r i t e m l o č i m o m e d priimkom osebe, ki je navadno nespremenjen glede na izvirnik, in podomačeno različico imena rodbine. Razširjena so besedotvorna gnezda, ki pri imenih vladarskih in plemiških rodbin prinašajo: • podatek o imenu pripadnika in pripadnice rodbine, • podatek o tvorbi svojilnih pridevnikov iz rodbinskega imena obeh spolov ter pridevnika na - ski/-ški. Pri tistih vladarskih in rodbinskih imenih, pri katerih prihaja do prekrivanja imen s priimki, sta v besedotvornem gnezdu navedena le svojilni pridevnik iz rodbinskega imena moškega spola in pridevnik na -ski/-ški (Attems, Khisl). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 174. 64 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« SLOVARSKI PRIKAZ: Ándeški -ega m; ime bitja, osebno ime |pripadnik bavarske grofovske rodbine|: oglejski patriarh Bertold Andeški; Rodbina Andeških je poimenovana po gradu Andechs pri Münchnu; v množini Andeški |bavarska grofovska rodbina|: ministeriali grofov Andeških; V 12. in 13. st. je bil Kamnik pomembno oporišče Andeških; ◎ nem. Andechs {B} Andeški, Andeška; andeški {O} EDNINA: im. Ándeški, rod. Ándeškega, daj. Ándeškemu, tož. Ándeškega, mest. pri Ándeškem, or. z Ándeškim; DVOJINA: im. Ándeška, rod. Ándeških, daj. Ándeškim, tož. Ándeška, mest. pri Ándeških, or. z Ándeškima; MNOŽINA: im. Ándeški, rod. Ándeških, daj. Ándeškim, tož. Ándeške, mest. pri Ándeških, or. z Ándeškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin Auersperg -a [áversperg] m; ime bitja, osebno ime |pripadnik kranjske plemiške rodbine|: Leon grof Auersperg; cesarska vojska pod vodstvom Andreja plemenitega Auersperga; Soteščani obdelovali njive, ki so jih imeli v najemu od grofa Auersperga; kot prilastek, v imenovalniku Toplice so bile šest stoletij v lasti rodbine Auersperg; v množini Auerspergi |kranjska plemiška rodbina|: grobnica Auerspergov; Kočevsko gospostvo je Auerspergom leta 1653 prineslo naslov državnih knezov, pozneje pa še vojvodski naslov; prim. Turjačan {B} Auersperg, Auersperginja; Auerspergov, Auersperginjin; auersperški {O} EDNINA: im. Auersperg, rod. Auersperga, daj. Auerspergu, tož. Auersperga, mest. pri Auerspergu, or. z Auerspergom; DVOJINA: im. Auersperga, rod. Auerspergov, daj. Auerspergoma, tož. Auersperga, mest. pri Auerspergih, or. z Auerspergoma; MNOŽINA: im. Auerspergi, rod. Auerspergov, daj. Auerspergom, tož. Auersperge, mest. pri Auerspergih, or. z Auerspergi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin Barbo-Waxenstein -a [bárbo-váksənštájn] m; ime bitja, osebno ime |pripadnik plemiške družine na Kranjskem in v Istri|: S smrtjo Roberta Barbo-Waxensteina je rodbina v moški liniji izumrla; kot prilastek, v imenovalniku Prihaja iz družine Barbo-Waxenstein; v množini Barbo-Waxensteini |plemiška družina na Kranjskem in v Istri|: gospostvo Barbo- Waxensteinov {B} Barbo-Waxenstein, Barbo-Waxensteinka; Barbo-Waxensteinov, Barbo-Waxensteinkin; barbo-waxensteinski {O} EDNINA: im. Barbo-Waxenstein, rod. Barbo-Waxensteina, daj. Barbo-Waxensteinu, tož. Barbo-Waxensteina, mest. pri Barbo-Waxensteinu, or. z Barbo-Waxensteinom; DVOJINA: im. 65 Barbo-Waxensteina, rod. Barbo-Waxensteinov, daj. Barbo-Waxensteinoma, tož. Barbo- Waxensteina, mest. pri Barbo-Waxensteinih, or. z Barbo-Waxensteinoma; MNOŽINA: im. Barbo- Waxensteini, rod. Barbo-Waxensteinov, daj. Barbo-Waxensteinom, tož. Barbo-Waxensteine, mest. pri Barbo-Waxensteinih, or. z Barbo-Waxensteini STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin Habsburžán -a in Habsburžàn -ána m; ime bitja, osebno ime |pripadnik vladarske rodbine v Evropi|: Leta 1414 je na Krnskem gradu potekalo ustoličenje Habsburžana Ernesta Železnega; Matija Korvin je v vojni s Habsburžanom Friderikom III. zasedel velik del slovenskega ozemlja; v množini Habsburžani |vladarska rodbina v Evropi|: grobnica Habsburžanov; Trst se je leta 1382 podredil Habsburžanom; ◎ nem. Habsburger (< Habsburg) {B} Habsburžan, Habsburžanka; Habsburžanov, Habsburžankin; habsburški {O} EDNINA: im. Habsburžán in Habsburžàn, rod. Habsburžána, daj. Habsburžánu, tož. Habsburžána, mest. pri Habsburžánu, or. s Habsburžánom; DVOJINA: im. Habsburžána, rod. Habsburžánov, daj. Habsburžánoma, tož. Habsburžána, mest. pri Habsburžánih, or. s Habsburžánoma; MNOŽINA: im. Habsburžáni, rod. Habsburžánov, daj. Habsburžánom, tož. Habsburžáne, mest. pri Habsburžánih, or. s Habsburžáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin Habsburžánka -e ž; ime bitja, osebno ime |pripadnica vladarske rodbine v Evropi|: Marija Terezija si je prislužila naziv vélika Habsburžanka; S poroko s Habsburžanko je hiša Lotaringov prišla do avstrijskega prestola (< Habsburg) {B} Habsburžankin {O} EDNINA: im. Habsburžánka, rod. Habsburžánke, daj. Habsburžánki, tož. Habsburžánko, mest. pri Habsburžánki, or. s Habsburžánko; DVOJINA: im. Habsburžánki, rod. Habsburžánk, daj. Habsburžánkama, tož. Habsburžánki, mest. pri Habsburžánkah, or. s Habsburžánkama; MNOŽINA: im. Habsburžánke, rod. Habsburžánk, daj. Habsburžánkam, tož. Habsburžánke, mest. pri Habsburžánkah, or. s Habsburžánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin Míng -a m; ime bitja, osebno ime |pripadnik kitajske dinastije|: Zaradi stalne mongolske nevarnosti so Mingi obrambni zid nenehno utrjevali; Peking je veljal za prestolnico Mingov; |kitajska dinastija|: kot prilastek, v imenovalniku Prepovedano mesto je bilo središče vladne uprave in zasebna rezidenca 24 cesarjev dinastije Ming in Čing; Že v dinastiji Ming so na severu Kitajske vsako leto pridobili več kot sto tisoč ton jekla; ◎ po pinjinu Míngcháo 66 {O} EDNINA: im. Míng, rod. Mínga, daj. Míngu, tož. Mínga, mest. pri Míngu, or. z Míngom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Andeški Andeško-Meranski Anžujec Anžuvinec Anžuvinka Attems Auersperg Auersperški Babenberžan Babenberžanka Barbo-Waxenstein Borgia Borgijec Borgijka Burbon Burbonka Celjski Čhin Čhing Čov Frankopan Frankopanka Grimaldi Habsburški Habsburžan Habsburžanka Han Hanovrčan Herberstein Jagelonec Jagelonka Jamski Juan Kapeting Karoling Khisl Lazarini Makabejec Medici Medičejec Medičejka Meroving Ming Nemanjić Oldenburžan Ptolemajec Ptolemajka Qin Qing Seldžuk Shang Stewart Stroganov Stuart Šang Švabski Tudor Turjačan Turjaški Windischgrätz Windsor York Yuan Zhou Žovneški 67 Imena voda GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 105 iztočnic in bo v nadaljevanju priprave slovarja še dopolnjen. Z geslovnikom smo skušali zadostiti vprašanjem o pisanju začetnice pri naslednjih tipih zemljepisnih imen, ki pomensko obsegajo tekoče vode (reke, potoke, slapove, delte), stoječe vode (jezera, močvirja, barja), morja, oceane in pojave v njih (morski tokovi, police, zalivi, prelivi in prekopi) ter ledenike: (1) enodelna imena, in sicer enobesedna (Amazonka, Boka, Lahinja, Rubikon, Sava) ali večbesedna (Agulhaški tok, Aljaški zaliv, Amazonkina delta, Ameryjeva ledena polica, Andamansko morje, Angelov slap, Baltsko morje, Cerkniško jezero, Jadransko morje, Tihi ocean); (2) dvodelna imena (Sava Dolinka); (3) skrajšana imena (Baltik, Dolinka, Jadran). NOVOSTI: Novost v slovarju glede na SP 2001 je prikaz predložnih zvez in skladenjskih položajev ob občnoimenskem jedru besedne zveze, ki lahko vpliva na nepregibnost ali ničto pregibnost imen v vlogi imenovalnega prilastka: Območje reke Lahinja je bilo že leta 1988 razglašeno za krajinski park ali Voda izvira v neposredni bližini reke Lahinje. Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena voda, morij, jezer v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, saj se nanaša na pomensko razlikovanje, in sicer v mestniku (Kje?) – na Baltiku ali v Baltiku, rodilniku (Od kod?) z Baltika so pregnali pirate ali iz Baltika so potegnili … in tožilniku (Kam?) na Baltik. Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami. Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku na -ski/-ški ali -ov/-ev oz. -in (Sava: savski, Savin; Nil: nilski, Nilov). Obrazila -ov/-ev in -in so novost, saj se je doslej pridevniške oblike iz imen voda (oz. rek) vedno izpeljevalo z vrstnim obrazilom -ski/-ški. G r e z a n o r m a t i v n i p r e l o m s t r a d i c i j o , s a j j e prepoved iz 19. stoletja (Cigale je odsvetoval rabo pridevniških tvorb s priponskim obrazilom -in iz neživih samostalnikov) trajala v priročnikih do danes, v rabi pa je bila presežena v nekaterih atlasih že prej (Orožnov šolski atlas, 1902: Nilovo deltasto ustje). Od leta 2006 je v Velikem atlasu sveta že sprejeta oblika tipa Nilova delta, Donavina delta. (Z imeni Delta Nila se je bilo mogoče pridevniški obliki izogniti.) Pri imenih voda, ki poimenujejo tuje nekrajevne zemljepisne danosti, je v posebnem razdelku »Podatki o izvirniku« prikazana informacija o izvornem jeziku in imenu (npr. Angelov slap, šp. Salto Angel; Ojašijo, jap. Oyashio, Oya Siwo). Predstavljene so tudi v rabi prisotne imenske variante, ki niso ustrezne, npr. Golfski tok ustrezneje Zalivski tok. Za nekatere zemljepisne danosti je v rabi prisotnih in ustaljenih več skrajšanih imen, na kar opozarja razlaga »skrajšano ime za« (Pacifik: |skrajšano ime za Tihi ocean|). Tako še Baltik, Jadran, Mediteran. Ob tem je opozorjeno tudi na nove denotate skrajšanih imen, ki kažejo na večje področje, npr. Baltik: (1) skrajšano ime za Baltsko morje, (2) v prenesenem pomenu države ob Baltskem morju. V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni prev erjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 65. 68 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Agulhaški tok -ega -a [agúljaški tók] m; zemljepisno ime |morski tok v Indijskem oceanu|: topli Agulhaški tok; Izračunali so hitrost Agulhaškega toka (< Agulhas) Kje? v Agulhaškem toku Od kod? iz Agulhaškega toka Kam? v Agulhaški tok {O} EDNINA: im. Agulhaški tok, rod. Agulhaškega toka, daj. Agulhaškemu toku, tož. Agulhaški tok, mest. pri Agulhaškem toku, or. z Agulhaškim tokom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Amazónka 2 -e ž; zemljepisno ime |reka v Južni Ameriki|: porečje Amazonke Kje? na Amazonki in v Amazonki Od kod? z Amazonke in iz Amazonke Kam? na Amazonko in v Amazonko {B} Amazonkin; amazonski {O} EDNINA: im. Amazónka, rod. Amazónke, daj. Amazónki, tož. Amazónko, mest. pri Amazónki, or. z Amazónko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Gólfski tók -ega -a m; zemljepisno ime |morski tok v Atlantskem oceanu|; gl. Zalivski tok STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Nílova délta -e -e ž; zemljepisno ime |rečna delta v severni Afriki|: Iz vesolja je Nilova delta videti kot trikotnik ali cvet; Stari Egipčani so Nilovo delto poimenovali Ta-Mehet; prim. Nilov (< Nil) Kje? v Nilovi delti 69 Od kod? iz Nilove delte Kam? v Nilovo delto {O} EDNINA: im. Nílova delta, rod. Nílove delte, daj. Nílovi delti, tož. Nílovo delto, mest. pri Nílovi delti, or. z Nílovo delto STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Pacífik -a m; zemljepisno ime |skrajšano ime za Pacifiški ocean|: azijska obala Pacifika; sončni zahod na Pacifiku; koralni grebeni v Pacifiku; prim. Pacifiški ocean, Tihi ocean Kje? na Pacifiku in v Pacifiku Od kod? s Pacifika in iz Pacifika Kam? na Pacifik in v Pacifik {B} pacifiški {O} EDNINA: im. Pacífik, rod. Pacífika, daj. Pacífiku, tož. Pacífik, mest. pri Pacífiku, or. s Pacífikom; DVOJINA: im. Pacífika, rod. Pacífikov, daj. Pacífikoma, tož. Pacífika, mest. pri Pacífikih, or. s Pacífikoma; MNOŽINA: im. Pacífiki, rod. Pacífikov, daj. Pacífikom, tož. Pacífike, mest. pri Pacífikih, or. s Pacífiki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Agulhaški tok Aljaški zaliv Amazonka Amazonkina delta Ameryjeva ledena polica Andamansko morje Angelov slap Antarktični krožni tok Arktični ocean Atlantik Atlantski ocean Bajkal Bajkalsko jezero Baltik Baltsko morje Barje Benguelski tok Bezgavec Blejsko jezero Bohinjsko jezero Boka Brazilski tok Bršljinski potok Cerkniško jezero Črni potok Donava Donavina delta Drava Ekvatorialni povratni tok Falklandski tok Golfski tok Gornje jezero Gvinejski tok Humboldtov tok Indijski ocean Jadran Jadransko morje Južni ocean Južnoekvatorialni tok Kalifornijski tok 70 Kanarski tok Kolpa Kriška jezera Krka Krnska jezera Krnsko jezero Kurošio Kuško močvirje Labradorski tok Lahinja Ljubljansko barje Lovrenška jezera Lovrenško barje Martuljek Martuljkovi slapovi in Martuljški slapovi Mediteran Mediteransko morje Mura Niagara Niagarski slapovi Nil Nilova delta Ojašio Otrantska vrata Otrantski preliv Pacifik Pacifiški ocean Panamski prekop Peričnik Perujski tok Piranski zaliv Rinka Rokavski preliv Rubikon Sava Sava Bohinjka Sava Dolinka Savica Savinja Severnoatlantski tok Severnoekvatorialni tok Soča Spodnji Martuljkov slap Spodnji Martuljški slap Spodnji Peričnik Sredozemsko morje Stiks Sueški prekop Šaleška jezera Tetida Tetis Težka voda Tihi ocean Triglavska jezera Triglavski ledenik Vrbsko jezero Vzhodnoavstralski tok Vzhodnogrenlandski tok Zahodnoavstralski tok Zalivski tok Zelenci Zgornje Kriško jezero Zgornji Martuljkov slap Zgornji Martuljški slap Zgornji Peričnik 71 Imena vzpetin in gorovij GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 187 eno- in večbesednih iztočnic, ki označujejo vzpetine in gorovja. Z geslovnikom smo skušali zadostiti vprašanjem o pisanju začetnice pri naslednjih tipih zemljepisnih imen: (1) enodelna imena, in sicer enobesedna (Jalovec, Lotse, Vogezi) in večbesedna (Mala Grmada, Mount Everest, Nizke Tatre, Triglavska severna stena), tudi predložna (Na Pečeh); (2) dvodelna imena (Bohinjsko-Tolminski greben, Kamniško-Savinjske Alpe, Ljutomersko-Ormoške gorice); (3) imena s številskim dodatkom (Gašerbrum I, K2). Geslovnik bo še dopolnjen z imeni vzpetin in gorovij, ki se pojavljajo v prilogi »Neprve sestavine zemljepisnih imen« v poglavju »Velika in mala začetnica«. NOVOSTI: Novost so imena vzpetin in gorovij, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike. Novost v slovarju glede na SP 2001 je prikaz predložnih zvez in skladenjskih položajev ob občnoimenskem jedru besedne zveze, ki lahko vpliva na nepregibnost ali ničto pregibnost imen v vlogi prilastka: odprava na 6962 metrov visoko goro Aconcagua/Aconcaguo. Na rabo prilastka, ki se pojavlja le v imenovalniku, je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »kot prilastek, v imenovalniku« ( Na Pečeh: kot prilastek, v imenovalniku Na planini Na Pečeh so se nekoč ukvarjali s planšarstvom). Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena vzpetin in gorovij v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?) – na Mount Everestu, rodilniku (Od kod?) z Mount Everesta in tožilniku (Kam?) na Mount Everest. Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami. Glede na SP 2001 je skladno z ustaljenostjo v rabi pri nekaterih iztočnicah spremenjena oz. dopolnjena predložna raba, npr. Himalaja: v Himalaji tudi na Himalaji (SP 2001 le na Himalaji); Hindukuš: v Hindukušu in na Hindukušu (SP 2001 le na Hindukušu). Pri predložnih imenih (Na Pečeh) je v predložni rabi prikazana dvojnična možnost, in sicer predložna raba imena, ko ime nastopa v položaju desnega prilastka v imenovalniku ob občnem poimenovanju ( na gori/planini Na Pečeh, z gore / s planine Na Pečeh, na goro/planino Na Pečeh), in predložna raba imena, ko je to uporabljeno samostojno (Na pečeh, s Peči, na Peči). Nekatera imena vzpetin in gorovij se v rabi pojavljajo tudi v skrajšani obliki, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »skrajšano« in z zgledom (Polhograjska Grmada, skrajšano Grmada; Veliko Kladivo, skrajšano Kladivo). Nekatera skrajšana imena so nastala s poenobesedenjem izhodiščnega imena (npr. Julijci iz Julijske Alpe). V slovarju sta obe imeni, pri enobesednem imenu (Julijci) je uporabnik obveščen, da je to skrajšano ime (skrajšano ime za Julijske Alpe), ob tem ga vodilka prim . (= primerjaj) usmerja k izhodiščnemu imenu (Julijci prim. Julijske Alpe). V slovarskih sestavkih je pri nekaterih imenih prikazana tudi raba imena v prenesenem pomenu. Uporabnik je o preneseni rabi obveščen s pojasnilom »v prenesenem pomenu«, razlago in zgledom (Denali: v prenesenem pomenu |stena Denalija|: Opravila sta zahteven vzpon v Denaliju). Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku na -ski/-ški (Alpe: alpski, Daulagiri: daulagirijski, Krn: krnski, Prisank: prisanški). Glede na SP 2001 je novost prikazovanje svojilnega pridevnika na -ov/- in iz imen vzpetin in gorovij, saj so v rabi poleg pridevnikov na -ski/-ški pri nekaterih imenih izkazani tudi svojilni pridevniki, ki jih pišemo z veliko začetnico (Anapurna: anapurnski, Anapurnin; Skuta: skutski, Skutin). 72 Pri imenih vzpetin in gorovij, ki poimenujejo tuje nekrajevne zemljepisne danosti, je v posebnem razdelku »Podatki o izvirniku« prikazana informacija o izvornem jeziku in imenu (npr. Mont Blanc, fr. Mont Blanc, it. Monte Bianco; Mrzla gora, nem. Kaltenberg; Tri Cine, it. Tre Cime). Z a n ek ater e zem lj e pi sn e d an os ti j e v r ab i pr i sotn i h i n ust alj en i h v e č i m en , n a k ar opo zar j a r azla g a »drugo ime za« (Križ |drugo ime za Koroško Rinko|). V ePravopisu je priporočena oblika imena prikazana z ustreznejšo sopomenko, npr. Polhograjski dolomiti, ustreznejša sopomenka Polhograjsko hribovje. Na staro ime za zemljepisno danost je opozorjeno v razlagi, npr. Mount McKinley |staro ime za Denali|; Jermanova vrata |staro ime za Kamniško sedlo|. Nekatera imena v problemskem sklopu imajo enakozvočna imena z imeni krajev. V slovarskem sestavku je o enakozvočnih imenih uporabnik obveščen z vodilko primerjaj (= prim.), npr. Bukov vrh prim. Bukov Vrh. Pravopisno pravilo namreč določa, da neprve sestavine v zemljepisnih imenih v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih (med katera spadajo t u d i i m e n a v z p e t i n i n g o r o v i j ) p a z m a l o z a č e t n i c o ( Bukov vrh). Pri poimenovanju vzpetin so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Jezerski Stog; Poliški Špik. Glede na SP 2001 je posodobljen podatek o izgovoru: namesto [mónt blánk] zdaj [món blán tudi mónt blánk]. V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 65. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Bohínjsko-Tolmínski grebén -ega -a m; zemljepisno ime |greben na Gorenjskem|: prečenje Bohinjsko-Tolminskega grebena; prim. bohinjski, tolminski (< Bohinj, Tolmin) Kje? na Bohinjsko-Tolminskem grebenu Od kod? z Bohinjsko-Tolminskega grebena Kam? na Bohinjsko-Tolminski greben {O} EDNINA: im. Bohínjsko-Tolmínski grebén, rod. Bohínjsko-Tolmínskega grebéna, daj. Bohínjsko-Tolmínskemu grebénu, tož. Bohínjsko-Tolmínski grebén, mest. pri Bohínjsko- Tolmínskem grebénu, or. z Bohínjsko-Tolmínskim grebénom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij 73 Jálovec -vca m; zemljepisno ime |gora v Julijskih Alpah|: vzpon na Jalovec; planinska pot med Kotovim sedlom in Jalovcem; S prijatelji se je odpravil plezat v severno steno Jalovca; v prenesenem pomenu |stena Jalovca|: V Hornovi smeri v Jalovcu sva se bala samo vročine Kje? na Jalovcu Od kod? z Jalovca Kam? na Jalovec {B} Jalovčev; jalovški {O} EDNINA: im. Jálovec, rod. Jálovca, daj. Jálovcu, tož. Jálovec, mest. pri Jálovcu, or. z Jálovcem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij K2 1 -ja in K2 -- [ká dvá] m; zemljepisno ime |gora v Himalaji|: K2 je visok 8611 m; smučanje z vrha K2-ja/K2; Prvi zimski vzpon na K2 uspel ekipi nepalskih šerp; kot prilastek, v imenovalniku bazni tabor gore K2 Kje? na K2-ju in na K2 Od kod? s K2-ja in s K2 Kam? na K2 {O} EDNINA: im. K2, rod. K2-ja in K2, daj. K2-ju in K2, tož. K2, mest. pri K2-ju in pri K2, or. s K2-jem in s K2 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij K2 2 -- [ká dvá] ž; zemljepisno ime |gora v Himalaji|: K2 je znana po izjemni zahtevnosti vzpona Kje? na K2 Od kod? s K2 Kam? na K2 {O} EDNINA: im. K2, rod. K2, daj. K2, tož. K2, mest. pri K2, or. s K2 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij Na Pečéh ~ ~ in Na Pečéh Pečí ž; zemljepisno ime |gora v Julijskih Alpah|: kot prilastek, v imenovalniku Vračali smo se z vrha Na Pečeh; Vračali smo se s Peči; |planina v Julijskih Alpah|: kot prilastek, v imenovalniku Na planini Na Pečeh so se nekoč ukvarjali s planšarstvom; Gozdna cesta vodi po spodnjem južnem robu Peči proti planini Zajamniki 74 Kje? na gori/planini Na Pečeh in na Pečeh Od kod? z gore / s planine Na Pečeh in s Peči Kam? na goro/planino Na Pečeh in na Peči {O} EDNINA: im. gora/planina Na Pečéh in Na Pečéh, rod. gore/planine Na Pečéh in Pečí, daj. gori/planini Na Pečéh in Pečém, tož. goro/planino Na Pečéh in Pêči, mest. pri gori/planini Na Pečéh in pri Pečéh, or. z goro / s planino Na Pečéh in s Pečmí STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij; nekrajevna imena Polhográjska Grmáda -e -e ž; zemljepisno ime |vzpetina v Polhograjskem hribovju|: S Topola do vrha Polhograjske Grmade je približno uro in pol hoje; tek na Polhograjsko Grmado; skrajšano Z vrha Grmade smo se spustili po Krkini poti; prim. polhograjski (< Polhov Gradec) Kje? na Polhograjski Grmadi Od kod? s Polhograjske Grmade Kam? na Polhograjsko Grmado {O} EDNINA: im. Polhográjska Grmáda, rod. Polhográjske Grmáde, daj. Polhográjski Grmádi, tož. Polhográjsko Grmádo, mest. pri Polhográjski Grmádi, or. s Polhográjsko Grmádo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aconcagua Alpe (dežela na sončni strani Alp) Altemaver Ama Dablam Anapurna Apalači Apenini Ardeni Babji zob Begunjska Vrtača Bohinjsko-Tolminski greben Broad Peak Bukov vrh Celovška špica Cerkljansko hribovje Cerro Torre Chianti Čo Oju Čreta Črna prst Črni vrh Daulagiri Debela peč Denali Dolgi hrbet Dolkova špica Dolomiti Dovška Baba Dovški križ Eiger Elbrus El Capitan Frdamane police Fudži Furlanski Dolomiti Gašerbrum I 75 Govško brdo Grintovec Grmada Grossglockner Himalaja Hindukuš Idrijsko-Cerkljansko hribovje Jalovec Jermanova vrata Jezerska Kočna Jezerski Stog Jezerski vrh Julijci Julijske Alpe K2 Kalški greben Kamniški Dedec Kamniško-Savinjske Alpe Kamniško sedlo Kangčendzenga Karakorum Karmel Karpati Kavkaz Kilimandžaro Kočna Kokrska Kočna Kokrško sedlo in Kokrsko sedlo Konjski špik Kordiljere Koroška Rinka Košutnikov turn Kranjska Rinka Krim Križ Krn Krnsko pogorje Krsteniški Stog Kuk Kukova špica Ledeniški preval Lepo brdo Lienški Dolomiti Ljubeljska Baba Ljutomersko-Ormoške gorice Lotse Lučka Baba Lučki Dedec Mala Grmada Mala Martuljška Ponca Mali Kanin Mali Oltar Mali Rog Mali Snežnik Malo Kladivo Malo Špičje Manaslu Mangart Mangartsko sedlo Marmolada Matterhorn (bovški Matterhorn) Medena pečina Meljski hrib Moherske pečine Montaž Mont Blanc Montecassino Mont Ventoux Mount Everest Mount McKinley Mount Vinson Mrzla gora Nanga Parbat Na Pečeh Nizke Tatre Olimp Orlove glave Ostri vrh Pasja ravan Pasje peči Peca Pekrska gorca Pireneji Plazjanski vršac Polhograjska Grmada Polhograjski dolomiti Polhograjsko hribovje Poliški Špik Prisank Prisojnik Ratitovec Rožnik Rž Serdiški breg Sinji vrh Skalno gorovje Skuta Slemenova špica Snežnik Spodnja Vrbanova špica Spodnji Rokav Srednji Rokav Storžič Šišenski hrib Škrlatica Šmarjetna glava Šmarna gora Špik Špik Hude police Špik nad Nosom Špik nad Policami Štajerska Rinka 76 Štruca Tatre Tolminski kuk Tosc Tošč Toško čelo Trbiška Krniška špica Trdinov vrh Tri Cine Triglav Triglavska severna stena Triglavsko pogorje Trška gora Trupejevo poldne Ural Uršlja gora Velika Baba Velika Martuljška Ponca Veliki Klek Veliki Oltar Veliki Rog Veliki Snežnik Veliko Kladivo Veliko Špičje Visoke Tatre Visoki Kanin Visoki Rokav Viš Vodnikov razglednik Vodnikov vršac Vogezi Vrenski zob Vrtača Vzhodne Alpe Vzhodne Julijske Alpe Zahodne Alpe Zahodne Julijske Alpe Zeleniške špice Žička gora 77 Imena zgodovinskih osebnosti GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 266 eno- in večbesednih iztočnic. Nastal je ob poglavju o prevzetih besedah in besednih zvezah, izhodišče za izbiro iztočnic so bili v rabi izkazani zgledi, pri čemer so bili glavni viri besedilni zbirki Gigafida 2.0 in Korpus akademskih besedil – KAS ter Slovenski veliki leksikon (Mladinska knjiga, 2003). V problemskem sklopu so imena: (1) vladarjev, (2) svetnikov, (3) papežev in (4) drugih zgodovinskih osebnosti. Glede na vrsto podomačevanja lahko imena zgodovinskih osebnosti razdelimo v tri skupine: (1) pisno podomačena imena (Pij < Pius, Margareta II. < Margrethe); (2) podomačena imena kot dvojnice ob izvirno zapisanih imenih (Beatrix – Beatrika; Galilei – Galilej); (3) imena s prevedenimi stalnimi pridevki (Rihard I. Levjesrčni). NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Imena zgodovinskih osebnosti so obravnavana kot eno - ali večbesedne samostojne iztočnice (Frančišek, Luther – Anton Padovanski, Barbara Celjska). Pri imenih, ki jih podomačujemo, slovar uporabniku prinaša informacijo o izvirniku (Jurij VI. Britanski – angl. George VI.). Z vodilko primerjaj (= prim.) je uporabnik obveščen: • o morebitnih soobstajajočih in normativno enakovrednih različicah imen za zgodovinsko osebnost (Elizabeta Ruska prim. Elizabeta Petrovna), • o razširjenosti nepodomačene variante imena in zato normativni enakovrednosti (Galilej prim. Galilei), • o enakozvočnem vrstnem poimenovanju (Atila prim. atila). Uporabnik je prav tako z vodilko napoten na povezane iztočnice, ki razširjajo slovarsko informacijo (Luther prim. luteran). S kazalko glej (= gl.) je uporabnik obveščen o: • neustrezno podomačenih imenih (Inocent VIII. gl. Inocenc VIII., Lev X. gl. Leon X., Ptolemajos gl. Ptolemaj); • prevladujoči nepodomačeni varianti imena in zato njeni normativni prednosti (Cojz gl. Zois, Kalvin gl. Calvin, Petrarka gl. Petrarca); • pogostem nepravilnem zapisu imena v rabi ( Marija Antonieta gl. Marija Antoaneta, Nefertiti gl. Nefreteta). K o t i z t o č n i c e s o n a v e d e n a p o l n a i m e n a z g o d o v i n s k i h o s e b , p r i n e k a t e r i h j e v r a b i r a z š i r j e n a t u d i skrajšana ubeseditev, na kar je opozorjeno s pojasnilom »skrajšano« (Aleksander I. Ruski skrajšano Aleksander I., Franc Jožef I. skrajšano Franc Jožef, Kleopatra VII. skrajšano Kleopatra). S pojasnilom »v prenesenem pomenu« je uporabnik opozorjen, kadar ime nastopa v preneseni rabi (berem Valvasorja v prenesenem pomenu 'berem Valvasorjeva dela'). Pri imenih, kjer je ob prevladujoči nepodomačeni varianti imena v rabi kot neprednostna izkazana podomačena varianta imena, je na to opozorjeno s pojasnilom »kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki« (Luther kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Luter). Iztočnice so opremljene z onaglašenimi (pri podomačenih imenih) in neonaglašenimi pregibnimi vzorci (pri nepodomačenih imenih). Večina pregibnih vzorcev prinaša le informacijo o pregibanju v 78 ednini, saj gre za konkretne zgodovinske osebnosti, informacija o pregibanju v dvojini in množini je pri tistih imenih, pri katerih se iztočnica v rabi pojavlja tudi kot npr. ime ali priimek (Atanazij, Petrarca, Teodora). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 173, 175, 176, 177, 181. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« SLOVARSKI PRIKAZ: Dioskúr -ja m; ime bitja, osebno ime |kralj v Mali Aziji|: Oče svete Barbare naj bi bil poganski kralj Dioskur; prim. dioskur {O} DVOJINA: im. Dioskúr, rod. Dioskúrja, daj. Dioskúrju, tož. Dioskúrja, mest. pri Dioskúrju, or. z Dioskúrjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; samostalnik moškega spola Elizabéta Petrôvna -e -e ž; ime bitja, osebno ime |ruska carica|: oda v čast ruske carice Elizabete Petrovne; ◎ rus. Jelizaveta Petrovna Romanova; prim. Elizabeta Ruska {O} EDNINA: im. Elizabéta Petrôvna, rod. Elizabéte Petrôvne, daj. Elizabéti Petrôvni, tož. Elizabéto Petrôvno, mest. pri Elizabéti Petrôvni, or. z Elizabéto Petrôvno STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti Elizabéta Rúska -e -e ž; ime bitja, osebno ime |ruska carica|: hči Elizabete Ruske; ◎ rus. Jelisaveta; prim. Elizabeta Petrovna {O} EDNINA: im. Elizabéta Rúska, rod. Elizabéte Rúske, daj. Elizabéti Rúski, tož. Elizabéto Rúsko, mest. pri Elizabéti Rúski, or. z Elizabéto Rúsko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Kleopatra VII. -e VII. tudi Kleopatra Sêdma -e -e [kleópatra in kleopátra] ž; ime bitja, osebno ime |egiptovska faraonka|: Tempelj Dendera je edini tempelj s podobo Kleopatre VII.; skrajšano ladje kraljice Kleopatre; S Kleopatro je izumrla dinastija Ptolemejcev {O} EDNINA: im. Kleopatra VII. tudi Kleopatra Sêdma, rod. Kleopatre VII. tudi Kleopatre Sêdme, daj. Kleopatri VII. in Kleopatri Sêdmi, tož. Kleopatro VII. tudi Kleopatro Sêdmo, mest. pri Kleopatri VII. tudi pri Kleopatri Sêdmi, or. s Kleopatro VII. tudi s Kleopatro Sêdmo 79 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Lúter -tra m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |nemški verski reformator|; gl. Luther STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; lastna imena (priimki) Luther -thra [lútər, rod. lútra] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |ameriški aktivist in pridigar|: govor Martina Luthra Kinga; |nemški verski reformator|: kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Luter Za martinovo se evangeličani spominjajo krsta reformatorja Martina Luthra; prim. luteran {B} Luthrov {O} EDNINA: im. Luther, rod. Luthra, daj. Luthru, tož. Luthra, mest. pri Luthru, or. z Luthrom; DVOJINA: im. Luthra, rod. Luthrov, daj. Luthroma, tož. Luthra, mest. pri Luthrih, or. z Luthroma; MNOŽINA: im. Luthri, rod. Luthrov, daj. Luthrom, tož. Luthre, mest. pri Luthrih, or. z Luthri STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; lastna imena (priimki) Ríhard I. Levjesŕčni -a I. -ega tudi Ríhard Pŕvi Levjesŕčni -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime |angleški kralj|: križarji Riharda I. Levjesrčnega; skrajšano S sporazumom med Rihardom Levjesrčnim in sultanom Saladinom se je končala tretja križarska vojna; ◎ angl. Richard Lion- hearted {O} EDNINA: im. Ríhard I. Levjesŕčni tudi Ríhard Pŕvi Levjesŕčni, rod. Ríharda I. Levjesŕčnega tudi Ríharda Pŕvega Levjesŕčnega, daj. Ríhardu I. Levjesŕčnemu tudi Ríhardu Pŕvemu Levjesŕčnemu, tož. Ríharda I. Levjesŕčnega tudi Ríharda Pŕvega Levjesŕčnega, mest. pri Ríhardu I. Levjesŕčnem tudi pri Ríhardu Pŕvem Levjesŕčnem, or. z Ríhardom I. Levjesŕčnim tudi z Ríhardom Pŕvim Levjesŕčnim STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; imena zgodovinskih osebnosti Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abdulah II. tudi Abdulah Drugi Akihito Albert II. tudi Albert Drugi Aleksander III. Makedonski tudi Aleksander Tretji Makedonski Aleksander I. Ruski tudi Aleksander Prvi Ruski Alfonz X. Kastiljski tudi Alfonz Deseti Kastiljski Alfonz X. Modri tudi Alfonz Deseti Modri Amenemhet III. tudi Amenemhet Tretji 80 Amenofis IV. tudi Amenofis Četrti Ana Celjska Andrej s Krete Anton Padovanski Anton Puščavnik Arhimed Atahualpa Atanazij Atila Avgust Avguštin Canterburyjski Barbara Celjska Beatrika Nizozemska Beatrix Beda Častitljivi Benedikt XVI. tudi Benedikt Šestnajsti Boleslav I. Hrabri tudi Boleslav Prvi Hrabri Bonifacij VIII. tudi Bonifacij Osmi Brigita Irska Brigita Švedska Calvin Celzij Cezar Ciši Cita Cojz Črna kraljica Demetrij Hvarski Demetrij s Hvara Demetrij Solunski Devica Orleanska Dioklecijan Dionizij Pariški Dioskur Donat Zadrski Džingiskan Džoser Edvard III. tudi Edvard Tretji Edvard Spoznavalec Ehnaton Eleonora Akvitanska Elizabeta Bavarska Elizabeta II. tudi Elizabeta Druga Elizabeta Ogrska Elizabeta Petrovna Elizabeta Portugalska Elizabeta Ruska Elizabeta Yorška Ema Krška Eratosten Evgenija Ferdinand I. Habsburški tudi Ferdinand Prvi Habsburški Ferdinand I. Romunski tudi Ferdinand Prvi Romunski Filip Belgijski Filip II. Avgust tudi Filip Drugi Avgust Filip II. Francoski tudi Filip Drugi Francoski 81 Filip II. Španski tudi Filip Drugi Španski Filip I. Lepi tudi Filip Prvi Lepi Filip Lepi Franc I. Francoski tudi Franc Prvi Francoski Franc Jožef I. tudi Franc Jožef Prvi Frančišek Frančišek Asiški Frančišek Ksaver Frančišek Ksaverij Frančišek Saleški Friderik II. Celjski tudi Friderik Drugi Celjski Friderik III. Habsburški tudi Friderik Tretji Habsburški Friderik II. Veliki tudi Friderik Drugi Veliki Friderik I. Rdečebradec tudi Friderik Prvi Rdečebradec Fuad I. tudi Fuad Prvi Galilei in Galilej Gandhi – Gandi Gregor I. Veliki tudi Gregor Prvi Veliki Gustav II. Adolf tudi Gustav Drugi Adolf Hačepsut Hadrijan Hadrijan I. tudi Hadrijan Prvi Hamurabi Harald Modrozobi Hema Krška Henrieta Marija Henrik II. tudi Henrik Drugi Henrik VIII. tudi Henrik Osmi Herod I. Veliki tudi Herod Prvi Veliki Hipokrat im. tudi Hipokrates Hirohito Honorij III. tudi Honorij Tretji Husein ibn Saud ibn Tašfin Ignacij Antiohijski Ignacij Lojolski – Ignacij Loyolski Inocenc VIII. tudi Inocenc Osmi – Inocent VIII. tudi Inocent Osmi Irena Atenska Irenej Lyonski Ivana Orleanska Ivan Brez dežele Ivan Grozni Ivan III. Vasiljevič tudi Ivan Tretji Vasiljevič Ivan Veliki Izabela Francoska Izabela Portugalska Jakob I. tudi Jakob Prvi Jakob Mlajši Jakob Starejši Jakob Veliki Janez Damaščan Janez Dobri Janez Evangelist Janez Krstnik Janez Nepomuk 82 Janez od Križa Janez Pavel II. tudi Janez Pavel Drugi Janez XXIII. tudi Janez Trinajsti Jožef II. tudi Jožef Drugi Juan Carlos Juda Tadej Julij II. tudi Julij Drugi Jurij VI. Britanski tudi Jurij Šesti Britanski Justinijan I. tudi Justinijan Prvi Kaligula Kalvin Karađorđević Karakala Karel Boromejski Karel I. Avstrijski tudi Karel Prvi Avstrijski Karel II. Plešasti tudi Karel Drugi Plešasti Karel IV. tudi Karel Četrti Karel I. Veliki tudi Karel Prvi Veliki Karel XVI. Gustav tudi Karel Šestnajsti Gustav Kasandra Katarina Aragonska Katarina I. tudi Katarina Prva Katarina II. Velika tudi Katarina Druga Velika Katarina Medičejska Katarina Sienska Kefren Keops Khangši Klara Asiška Klavdij Klemen VII. tudi Klemen Sedmi Kleopatra VII. tudi Kleopatra Sedma Kliment Ohridski Kolumb Konstantin Konstantin Veliki Kornelij Krvava Marija Lazar Leon X. tudi Leon Deseti Leon XIII. tudi Leon Trinajsti Lev X. tudi Lev Deseti Ludvik I. Pobožni tudi Ludvik Prvi Pobožni Ludvik XIV. tudi Ludvik Štirinajsti Luter – Luther Magnus Zakonodajalec Maksimijan Maksimilijan Celjski Maksimilijan I. Habsburški tudi Maksimilijan Prvi Habsburški Maksimin Tračan Malahija Mao Cetung Margareta II. tudi Margareta Druga Margareta Navarska Marija Antoaneta – Marija Antoinetta – Marija Antonieta Marija I. Angleška tudi Marija Prva Angleška 83 Marija I. Škotska tudi Marija Prva Škotska Marija Magdalena Marija Terezija Marjeta Antiohijska Marjeta Ogrska Mark Avrelij Melkijad Menes Meroveh Mičiko Modest Gosposvetski Montezuma II. Nabukodonozor II. – Nebukadnezar II. Nefertiti – Nefreteta in Nofreteta – Nefretete Neron Nikolaj I. Veliki tudi Nikolaj Prvi Veliki Nikolaj iz Mire Nostradamus Oton I. Veliki tudi Oton Prvi Veliki Pachacutec Paracelsus Pavel od Križa Pavel VI. tudi Pavel Šesti Pavlin Oglejski Pepi I. tudi Pepi Prvi Peter I. Veliki tudi Peter Prvi Veliki Petrarca – Petrarka Phu Ji Pij VII. tudi Pij Sedmi Pij XI. tudi Pij Enajsti Pij XII. tudi Pij Dvanajsti Pipin III. Mali tudi Pipin Tretji Mali Pitagora Ptolemaj – Ptolemajos Ramzes II. tudi Ramzes Drugi Rania Rihard III. tudi Rihard Tretji Rihard I. Levjesrčni tudi Rihard Prvi Levjesrčni Samuel Bolgarski Sava Sedeči bik Selassie Seti I. tudi Seti Prvi Sigismund Luksemburški Sikst IV. tudi Sikst Četrti Silvija Švedska Simeon I. Veliki tudi Simeon Prvi Veliki Simon Gorečnik Simon iz Lipnice Simon Kananejec Sisi Šćepan Mali Štefan Dušan Silni Teodora Teodozij I. Veliki tudi Teodozij Prvi Veliki Terezija Avilska 84 Tiberij Tit Tokugava Tomaž Akvinski Trajan Tutankamon Tutmozis III. tudi Tutmozis Tretji Urban VII. tudi Urban Sedmi Valvasor – Valvazor Venčeslav Češki Vespazijan Viktorija Britanska Viljem II. Nemški tudi Viljem Drugi Nemški Vincencij Pavelski Vlad III. Drakula tudi Vlad Tretji Drakula Vlad III. Tepeš tudi Vlad Tretji Tepeš Zaharija Zois Zwingli 85 Italijanščina GESLOVNIK: Problemski sklop, ki obsega 80 lastnoimenskih iztočnic iz italijanskega jezika, je nastal ob redigiranju zgledov iz predloga preglednice za prevzemanje iz italijanščine. Gre za ponazoritve najbolj značilnih položajev, pri katerih opažamo predvsem neskladje med zapisom in izreko. V slovar so italijanska imena vključena tudi zaradi drugih pomenskih sklopov (npr. pisanje krajev, imen s predimki, imen v l a d a r s k i h i n p l e m i š k i h r o d b i n , v o d a … ) , v e n d a r t e h v p r a v o p i s n o k a t e g o r i j o » P r e g l e d n i c a z a prevzemanje iz italijanščine« nismo vključili. Nabor bo še dopolnjen. V slovar so v prirastku za leto 2021 vključeni naslednji tipi lastnih imen: (1) moška imena: Antonio, Federico; (2) ženska imena: Livia, Maria; (3) priimki: Collodi, Puccini; (4) zemljepisna imena: Alessandria, Ancona; (5) stvarna imena: Cavalleria rusticana, Nabucco. NOVOSTI: Preglednica za prevzemanje iz italijanščine je prilagojena pravilom za prevzemanje v Pravopisu 8.0, kar vključuje: • dosledno ohranjanje ločevalnih znamenj; • spremembe pri razumevanju hiata/zeva (Orvieto [orvjéto] proti Antonio [antónijo]); • izgovor dvočrkja zz kot [z] ali [dz] (npr. mezzoforte). Uslovarjena imena so deloma preverjena tudi z vidika glasovnega uresničevanja v različnih jezikih, če se v njih pojavljajo, npr. Gabriele. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (Luchino – Luchinov). Ob slovarski obravnavi imen je v letu 2021 redakcijska skupina ePravopisa sklenila, da se bo izreka imena v celoti izpisovala v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v odvisnih sklonih, tj. rodilniku in orodniku. Odločitev je sprejela tudi Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. Ob preglednici za prevzemanje iz italijanščine je to že izpeljano, sicer pa bo celovita slovarska preureditev izpeljana v letu 2022. Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni v celoti preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 1088. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopis 8.0, preglednica za prevzemanje iz italijanščine SLOVARSKI PRIKAZ: Ancona -e [ankóna] ž; zemljepisno ime 86 |mesto v Italiji|: Ribe natovorijo na potniško ladjo, ki Zadar povezuje z italijansko Ancono Kje? v Anconi Od kod? iz Ancone Kam? v Ancono {B} Ancončan, Ancončanka; Ancončanov, Ancončankin; anconski {O} EDNINA: im. Ancona, rod. Ancone, daj. Anconi, tož. Ancono, mest. pri Anconi, or. z Ancono STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; endonimi; italijanščina Cavalleria rusticana -e -e [kavaleríja rustikána] ž; stvarno ime |ime opera|: Lani sem režiral Turandota, za prihodnje leto pripravljam Cavallerio rusticano; kot prilastek, v imenovalniku odlomek iz opere Cavalleria rusticana {O} EDNINA: im. Cavalleria rusticana, rod. Cavallerie rusticane, daj. Cavallerii rusticani, tož. Cavallerio rusticano, mest. pri Cavallerii rusticani, or. s Cavallerio rusticano STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; italijanščina Collodi -ja [kolódi, rod. kolódija, or. s kolódijem] m; ime bitja, osebno ime |priimek| Carlo Collodi |umetniško ime Carla Lorenzinija, italijanskega mladinskega pisatelja in novinarja|: Zgodba Carla Collodija govori o Ostržku, lesenem možicu, ki si želi postati pravi deček {B} Collodijev {O} EDNINA: im. Collodi, rod. Collodija, daj. Collodiju, tož. Collodija, mest. pri Collodiju, or. s Collodijem; DVOJINA: im. Collodija, rod. Collodijev, daj. Collodijema, tož. Collodija, mest. pri Collodijih, or. s Collodijema; MNOŽINA: im. Collodiji, rod. Collodijev, daj. Collodijem, tož. Collodije, mest. pri Collodijih, or. s Collodiji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena (priimki); italijanščina Federico -a [federíko] m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: Junakinja se spre s Federicom {B} Federicov {O} EDNINA: im. Federico, rod. Federica, daj. Federicu, tož. Federica, mest. pri Federicu, or. s Federicom; DVOJINA: im. Federica, rod. Federicov, daj. Federicoma, tož. Federica, mest. pri Federicih, or. s Federicoma; MNOŽINA: im. Federici, rod. Federicov, daj. Federicom, tož. Federice, mest. pri Federicih, or. s Federici STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška); italijanščina 87 Orvieto -a [orvjéto] m; zemljepisno ime |mesto in občina v Italiji|: Po zajtrku je sledila vožnja do Orvieta; kot prilastek, v imenovalniku drugoligaška ekipa iz starodavnega mesta Orvieto Kje? v Orvietu Od kod? iz Orvieta Kam? v Orvieto {B} Ortvietčan, Orvietčanka; Ortvietčanov, Ortvietčankin; orvietski {O} EDNINA: im. Orvieto, rod. Orvieta, daj. Orvietu, tož. Orvieto, mest. pri Orvietu, or. z Orvietom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; italijanščina; endonimi Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Alessandria Alfieri Alighieri Ancona Andria Antonio Assisi Beccaria Biasutti Borghese Brindisi Cadore Casanova Cavalleria rusticana Cefalu Cesena Chianti Cimabue Clementi Codelli Collodi (Carlo Collodi) Conti Cremona Croce D'Annunzio Dante da Todi Federico Ferre Francesco Frascati Gabriele Giammaria Grimaldi Iacopo Iesolo in Jesolo Imola Jacopo Jacopone iz Todija Kampanija Leoncavallo Livia Lucca Luchino Macerata Maesta Marcello Maria Mario Medici Michelangelo Montecassino Moravia Nabucco Niccolo Ortisei Orvieto Pantelleria Pascoli Pavia Piacenza Piccolomini 88 Pieta Pozzo Puccini Pulcinella Quasimodo Rimini Rossini Scopoli Sofia Sophia Spinola Tasso Tizian Trapani Verrocchio Viareggio Vicenza Visconti 89 Izkratična imena in poimenovanja GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 26 iztočnic imen in poimenovanj, ki so nastala iz nečrkovalnih kratic. Problemski sklop tvorita dve skupini, in sicer: (1) izkratična imena, ki so nastala iz nečrkovalnih kratic z lastnoimensko podstavo (ETA > Eta, IRA > Ira, UDBA> Udba itd.; gre za stvarna lastna imena), in (2) izkratična poimenovanja, ki so nastala iz nečrkovalnih kratic z občnoimensko podstavo (AIDS > aids, MRSA > mrsa, EMŠO > emšo; COVID-19 > covid-19 > kovid). Seznam temelji na geslovniku, pripravljenem za slovarsko obravnavo kratic, in je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: G l e d e n a S P 2 0 0 1 j e d e l o b r a v n a v a n i h i z t o č n i c n o v , s a j v S P 2 0 0 1 n i s o obravnavane ( Desus, mrsa, Dopps) ali pa je bila obravnavana le izhodiščna kratica (Nuk, Ira). SP 2001 je na določenih mestih pare kratic ter izkratičnih imen in poimenovanj obravnaval kot dvojnice (Nato in NATO, UNICEF in Unicef), ePravopis pa jih zaradi ra z l i k v r a b i d o s l e d n o l o č u j e , p r i č e m e r s o p a r i p o v e z a n i z n a v e d b o i z v o r a (Demos: izvor DEMOS) oziroma z vodilko (DEMOS: prim. Demos). Novost je opozarjanje na imenovalniško rabo v položajih, kjer izkratično ime ali poimenovanje nastopa v desnem prilastku (razširjenost bakterije mrsa; Po podatkih agencije Ajpes je bilo v občinah zaposlenih 4819 ljudi). Prav tako je novo navajanje izkratičnih poimenovanj v t. i. pridevniški rabi, torej tam, kjer nastopajo v levem prilastku in se sklanjajo z neglasovnimi končnicami (Zapomnite si svojo emšo številko). Nekatera izkratična stvarna imena se enako kot izhodiščne kratice pojavljajo tudi ob številki (Teš 6, Nuk 2). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: 925, 1021, 1023. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« SLOVARSKI PRIKAZ: covid-19 covida-19 [kôvid-devétnajst in kóvid-devétnajst tudi kôvid-devetnájst in kóvid- devetnájst] m; kratica |bolezen|: epidemija covida-19; ukrepanje proti covidu-19; Za covidom-19 zboli precej manj otrok kot odraslih (< COVID-19) {O} EDNINA: im. covid-19, rod. covida-19, daj. covidu-19, tož. covid-19, mest. pri covidu-19, or. s covidom-19 90 SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4235/kako-pisati-in-sklanjati-izraze- koronavirus-in-bolezen-covid-19-ali-koronavirusna-bolezen-2019 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izkratične besede; pravopisne zanimivosti kôvid -a tudi kóvid -a m neformalno |bolezen|: pandemija kovida; Zbolel je za kovidom; v pridevniški rabi zgodbe kovid prebolevnikov ustrezneje prebolevnikov kovida; v pridevniški rabi Zdravstvene delavce so premestili na kovid oddelek ustrezneje kovidni oddelek; v pridevniški rabi Kakšna je razlika med navadno in kovid pljučnico? ustrezneje kovidno pljučnico {B} kovidni {O} EDNINA: im. kôvid tudi kóvid, rod. kôvida tudi kóvida, daj. kôvidu tudi kóvidu, tož. kôvid tudi kóvid, mest. pri kôvidu tudi pri kóvidu, or. s kôvidom tudi s kóvidom; DVOJINA: im. kôvida tudi kóvida, rod. kôvidov tudi kóvidov, daj. kôvidoma tudi kóvidoma, tož. kôvida tudi kóvida, mest. pri kôvidih tudi pri kóvidih, or. s kôvidoma tudi s kóvidoma; MNOŽINA: im. kôvidi tudi kóvidi, rod. kôvidov tudi kóvidov, daj. kôvidom tudi kóvidom, tož. kôvide tudi kóvide, mest. pri kôvidih tudi pri kóvidih, or. s kôvidi tudi s kóvidi SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4682/je-bolje-covid-ali-covidna- bolnišnica-se-okužimo-z-virusom-ali-s-covidom-19 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izkratične besede; pravopisne zanimivosti mêrs -a m |bolezen|: Naravni gostitelji virusa, ki povzroča mers, so netopirji; Za mersom je umrl pastir kamelje črede; v prenesenem pomenu |virus, ki povzroča bolezen|: V Nemčiji so zaradi okužbe z mersom v letih 2012 in 2013 zdravili le dva človeka; kot prilastek, v imenovalniku testiranje kamel na prisotnost virusa mers v Keniji (< MERS) {O} EDNINA: im. mêrs, rod. mêrsa, daj. mêrsu, tož. mêrs, mest. pri mêrsu, or. z mêrsom; DVOJINA: im. mêrsa, rod. mêrsov, daj. mêrsoma, tož. mêrsa, mest. pri mêrsih, or. z mêrsoma; MNOŽINA: im. mêrsi, rod. mêrsov, daj. mêrsom, tož. mêrse, mest. pri mêrsih, or. z mêrsi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izkratične besede; pravopisne zanimivosti Núk -a m; stvarno ime |osrednja slovenska knjižnica|: Knjigo v latinščini še danes hranijo v Nuku; Nuk 2 |nova zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice|: Na območju Nuka 2 so našli številne arheološke ostanke (< NUK, NUK) {B} Nukov 91 {O} EDNINA: im. Núk, rod. Núka, daj. Núku, tož. Núk, mest. pri Núku, or. z Núkom; DVOJINA: im. Núka, rod. Núkov, daj. Núkoma, tož. Núka, mest. pri Núkih, or. z Núkoma; MNOŽINA: im. Núki, rod. Núkov, daj. Núkom, tož. Núke, mest. pri Núkih, or. z Núki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične besede sárs -a m |bolezen|: virus sarsa; Država si je opomogla po izbruhu sarsa; Cepiva proti sarsu še niso uspešna; bolnik s sarsom; v prenesenem pomenu |virus, ki povzroča bolezen|: preprečevanje okužb s sarsom; kot prilastek, v imenovalniku Obrazne maske za enkratno uporabo nosijo, da bi se ubranili okužbe z virusom sars (< SARS) {O} EDNINA: im. sárs, rod. sársa, daj. sársu, tož. sárs, mest. pri sársu, or. s sársom; DVOJINA: im. sársa, rod. sársov, daj. sársoma, tož. sársa, mest. pri sársih, or. s sársoma; MNOŽINA: im. sársi, rod. sársov, daj. sársom, tož. sárse, mest. pri sársih, or. s sársi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izkratične besede; pravopisne zanimivosti Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: aids Ajpes Arso Cia covid-19 Demos Desus Dopps emšo Eta Fifa Ira Kfor kovid mers mrsa Nasa Nato Nuk (Nuk 2) Pil sars Teš (Teš 6) Tigr Udba Unesco Unicef 92 Izlastnoimenski pridevniki na -ov ali -ev in -in v stalnih besednih zvezah GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 233 izlastnoimenskih pridevnikov z obrazilom -ov oz. -ev ali pri ženskih osebah z -in, ki nastopajo v prostih in stalnih besednih zvezah ter izražajo bodisi svojilni bodisi vrstni pom e n . Sezn am j e b i l ob li k ov an k o t n ab or ti po loš k o r azn ov r stn i h pr i m er ov , i n si cer pridevnikov v stalnih besednih zvezah, ki označujejo: (1) izume, iznajdbe, tehnične in znanstvene zakone ipd. (Atkinsonov cikel, Boltzmannova konstanta, Kelvinova lestvica, Ohmov zakon); (2) nagrade, priznanja, odlikovanja (Andersenova nagrada, Bookerjeva nagrada, Goncourtova/Goncourteva nagrada, Viktorijin križ); (3) bolezni, rastlinske in živalske vrste ter dele telesa (Crohnova/crohnova bolezen, Sjögrenov/sjögrenov sindrom; Priolov/priolov delišes; Humboldtov/humboldtov pingvin; Evstahijeva/evstahijeva cev); (4) praznike in posebne datume (Gospodovo/gospodovo razglašenje, Martinova/martinova nedelja, Prešernov dan). Posebne skupine predstavljajo pridevniki v stalnih besednih zvezah, v katerih prihaja do posebnih položajev zaradi: (5) pomenskih prenosov (Adamov/adamov kostum, Eridino/eridino jabolko, Judežev/judežev poljub, Pandorina/pandorina skrinjica); (6) občutka izgube lastnoimenskega nanosnika in se zato pišejo z malo začetnico (alahov biser, alojzijeva lilija, jakobova pokrovača); (7) podomačenega zapisa (Baumannova/bavmanova reneta, Braillova/Brailleva/brajeva pisava, Fleischmannov/flajšmanov rebrinec). Posebnost so tudi: (8) priredno povezani pridevniki v stalnih besednih zvezah (Boyle-Mariottov zakon, Ogino-Knausova metoda). NOVOSTI: Novost glede na SP 2001 je razlikovalni prikaz rabe pridevnika v t. i. prosti besedni zvezi (Tantalova gostija) in raba pridevnika v stalni bese dni zvezi s posebnim pomenom (Tantalove/tantalove muke). Dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva predstavi uporabniku okoliščine pogoste rabe teh pridevnikov v zvezah in besedilih. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene sklic na ime (Jožef > jožefova brada) o z . p r i i m e k ( Cassini > Cassinijeva ločnica), k i v seb uj e po dat e k o pods tav i sv oj i ln e ga pr i dev n i k a. V ePravopisu so povezane tudi pisno podomačene oblike, npr. Dieslov/dizlov motor, knajpovo/Kneippovo zdravljenje. Zaporedje pisnih variant ni normativno, vezano je na zapis iztočnice. Upoštevane so spremembe pravil o rabi začetnice, ki izhajajo iz predloga Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Skladno s tem predlogom izlastnoimenske pridevnike na -ov/-ev ali -in pišemo z veliko ali malo začetnico, kadar stalne besedne zveze poimenujejo izraze s področja medicine (bolezni, (Downov/downov sindrom, Crohnova/crohnova bolezen), dele telesa (Evstahijeva/evstahijeva cev), rastlinske in živalske vrste (Sprengerjev/sprengerjev beluš, Scopolijev/scopolijev kozliček)) – razen v 93 zvezah, v katerih so ti pridevniki izgubili prvotni pomen svojine in jih zato pišemo z malo (marijini laski, vidov ples). Z malo začetnico so zapisani tudi podomačeno pisani izlastnoimenski pridevniki in tisti pridevniki, pri katerih se je identifikacija z izhodiščnim lastnim imenom že povsem izgubila (brajeva pisava, knajpova kava). Upoštevane so spremembe spola pri pridevnikih, ki so tvorjeni z obrazili -ov/-ev, čeprav je oseba, ki je nosilka podstavnega priimka, ženskega spola (Virginija Apgar > lestvica Apgar / lestvica po V. Apgar / lestvica po Apgarjevi; Maria Montessori > pedagogika Montessori / pedagogika po M. Montessori / pedagogika po Montessorijevi). Pri nekaterih primerih se sekundarno oblikuje iz imena tudi kratica (Apgar > apgar), zato je zveza s pridevnikom pisana z malo začetnico: apgar – apgarjeva lestvica / test apgar. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 115, 157–159. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Ádamov -a -o prid. Adamov greh ni bil manjši od Kajnovega; Adamov/adamov kostum |golota|: pozirati v Adamovem/adamovem kostumu; Adamov/adamov sin |človek|: Sveto pismo pravi, da so se Adamovi/adamovi sinovi in hčere z delom pokesali za grehe; Adamovo/adamovo jabolko |del telesa|: Konici kazalca in sredinca položite v vdolbino ob Adamovem/adamovem jabolku ter poskušajte otipati utrip; Adamovo/adamovo rebro |slabšalni izraz za žensko|: Na Adamovem/adamovem rebru sloni večina predsodkov o razmerju med spoloma (< Adam) {O} moški: EDNINA: im. Ádamov, rod. Ádamovega, daj. Ádamovemu, tož. Ádamov (živostno Ádamovega), mest. pri Ádamovem, or. z Ádamovim; DVOJINA: im. Ádamova, rod. Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamova, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamove, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi ženski: EDNINA: im. Ádamova, rod. Ádamove, daj. Ádamovi, tož. Ádamovo, mest. pri Ádamovi, or. z Ádamovo; DVOJINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamovi, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamove, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamove, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi srednji: EDNINA: im. Ádamovo, rod. Ádamovega, daj. Ádamovemu, tož. Ádamovo, mest. pri Ádamovem, or. z Ádamovim; DVOJINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamovi, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamova, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamova, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki Bookerjev -a -o [búkerjev-] prid. Bookerjev nagrajenec, nagrajenka; Bookerjeva nagrada |nagrada|: Bookerjevo nagrado za leposlovje podeljujejo za najboljši roman v angleškem jeziku od leta 1968 94 {O} moški: EDNINA: im. Bookerjev, rod. Bookerjevega, daj. Bookerjevemu, tož. Bookerjev (živostno Bookerjevega), mest. pri Bookerjevem, or. z Bookerjevim; DVOJINA: im. Bookerjeva, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevima, tož. Bookerjeva, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevima; MNOŽINA: im. Bookerjevi, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevim, tož. Bookerjeve, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevimi ženski: EDNINA: im. Bookerjeva, rod. Bookerjeve, daj. Bookerjevi, tož. Bookerjevo, mest. pri Bookerjevi, or. z Bookerjevo; DVOJINA: im. Bookerjevi, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevima, tož. Bookerjevi, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevima; MNOŽINA: im. Bookerjeve, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevim, tož. Bookerjeve, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevimi srednji: EDNINA: im. Bookerjevo, rod. Bookerjevega, daj. Bookerjevemu, tož. Bookerjevo, mest. pri Bookerjevem, or. z Bookerjevim; DVOJINA: im. Bookerjevi, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevima, tož. Bookerjevi, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevima; MNOŽINA: im. Bookerjeva, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevim, tož. Bookerjeva, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Boyle-Mariottov -a -o [bôjl-marijótov-] prid. |Boylov in Mariottov| Boyle-Mariottov zakon |plinski zakon|: Po Boyle-Mariottovem zakonu se pljuča pri globinskem potapljanju skrčijo na enajstino svojega siceršnjega volumna; prim. Mariottov, Boylov (< Boyle, Mariotte) {O} moški: EDNINA: im. Boyle-Mariottov, rod. Boyle-Mariottovega, daj. Boyle-Mariottovemu, tož. Boyle-Mariottov (živostno Boyle-Mariottovega), mest. pri Boyle-Mariottovem, or. z Boyle- Mariottovim; DVOJINA: im. Boyle-Mariottova, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle- Mariottovima, tož. Boyle-Mariottova, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovima; MNOŽINA: im. Boyle-Mariottovi, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovim, tož. Boyle- Mariottove, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovimi ženski: EDNINA: im. Boyle-Mariottova, rod. Boyle-Mariottove, daj. Boyle-Mariottovi, tož. Boyle-Mariottovo, mest. pri Boyle-Mariottovi, or. z Boyle-Mariottovo; DVOJINA: im. Boyle- Mariottovi, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovima, tož. Boyle-Mariottovi, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovima; MNOŽINA: im. Boyle-Mariottove, rod. Boyle- Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovim, tož. Boyle-Mariottove, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovimi srednji: EDNINA: im. Boyle-Mariottovo, rod. Boyle-Mariottovega, daj. Boyle-Mariottovemu, tož. Boyle-Mariottovo, mest. pri Boyle-Mariottovem, or. z Boyle-Mariottovim; DVOJINA: im. Boyle-Mariottovi, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovima, tož. Boyle-Mariottovi, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovima; MNOŽINA: im. Boyle-Mariottova, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovim, tož. Boyle-Mariottova, mest. pri Boyle- Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ 95 brájev -a -o prid. Braillova/Brailleva/brajeva pisava |pisava za slepe|: Sistem Braillove/Brailleve/brajeve pisave temelji na različnih razporeditvah pik; Braillova/Brailleva/brajeva vrstica |pripomoček za elektronsko uporabo pisave za slepe|: Braillova/Brailleva/brajeva vrstica deluje na računalniku skupaj z bralnikom zaslona; prim. Braillov {O} moški: EDNINA: im. brájev, rod. brájevega, daj. brájevemu, tož. brájev (živostno brájevega), mest. pri brájevem, or. z brájevim; DVOJINA: im. brájeva, rod. brájevih, daj. brájevima, tož. brájeva, mest. pri brájevih, or. z brájevima; MNOŽINA: im. brájevi, rod. brájevih, daj. brájevim, tož. brájeve, mest. pri brájevih, or. z brájevimi ženski: EDNINA: im. brájeva, rod. brájeve, daj. brájevi, tož. brájevo, mest. pri brájevi, or. z brájevo; DVOJINA: im. brájevi, rod. brájevih, daj. brájevima, tož. brájevi, mest. pri brájevih, or. z brájevima; MNOŽINA: im. brájeve, rod. brájevih, daj. brájevim, tož. brájeve, mest. pri brájevih, or. z brájevimi srednji: EDNINA: im. brájevo, rod. brájevega, daj. brájevemu, tož. brájevo, mest. pri brájevem, or. z brájevim; DVOJINA: im. brájevi, rod. brájevih, daj. brájevima, tož. brájevi, mest. pri brájevih, or. z brájevima; MNOŽINA: im. brájeva, rod. brájevih, daj. brájevim, tož. brájeva, mest. pri brájevih, or. z brájevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ Vénerin 2 -a -o prid. Venerina oddaljenost od Sonca; Venerin/venerin griček |del telesa|: Pasovi hlač so zlezli pod popek in komajda še pokrijejo Venerin/ venerin griček; prim. Venerin (< Venera) {O} moški: EDNINA: im. Vénerin, rod. Vénerinega, daj. Vénerinemu, tož. Vénerin (živostno Vénerinega), mest. pri Vénerinem, or. z Vénerinim; DVOJINA: im. Vénerina, rod. Vénerinih, daj. Vénerinima, tož. Vénerina, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinima; MNOŽINA: im. Vénerini, rod. Vénerinih, daj. Vénerinim, tož. Vénerine, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinimi ženski: EDNINA: im. Vénerina, rod. Vénerine, daj. Vénerini, tož. Vénerino, mest. pri Vénerini, or. z Vénerino; DVOJINA: im. Vénerini, rod. Vénerinih, daj. Vénerinima, tož. Vénerini, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinima; MNOŽINA: im. Vénerine, rod. Vénerinih, daj. Vénerinim, tož. Vénerine, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinimi srednji: EDNINA: im. Vénerino, rod. Vénerinega, daj. Vénerinemu, tož. Vénerino, mest. pri Vénerinem, or. z Vénerinim; DVOJINA: im. Vénerini, rod. Vénerinih, daj. Vénerinima, tož. Vénerini, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinima; MNOŽINA: im. Vénerina, rod. Vénerinih, daj. Vénerinim, tož. Vénerina, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC IN STALNIH ZVEZ: 96 Abbejevo število Abelova grupa Abelova nagrada Abrahamov/abrahamov sin Abrahamova/abrahamova hči Abrahamova/abrahamova leta Abrahamovo/abrahamovo naročje Adamov/adamov kostum Adamov/adamov sin Adamovo/adamovo jabolko Adamovo/adamovo rebro Addisonova/addisonova bolezen Ahilova/ahilova peta Ahilova/ahivova tetiva Alahov/alahov sin alahov biser Albertijev panj Alberti-Žnideršičev panj alojzijeva lilija Alzheimerjeva/alzheimerjeva bolezen Amorjeva/amorjeva puščica Ampèrov/Ampèrjev zakon Andersenova nagrada Andrejev/andrejev križ Ångströmov eksponent Arhimedova/arhimedova točka Arhimedova nagrada Arhimedova vijačnica Arhimedov zakon Ariadnina/ariadnina nit Artaudova/Artaudeva nagrada Aspergerjev/aspergerjev sindrom Atkinsova dieta Atkinsonov cikel Avgijev/avgijev hlev Avogadrova konstanta Avogadrovo število Badjurova nagrada Balintova skupina Bartolova nagrada Basedowova/basedowova bolezen Baumannova/bavmanova reneta Beaufortova/Beauforteva lestvica, skala Becquerelovi žarki Bellov telefon Bernoullijeva enačba Bessemerjev postopek Betettova nagrada Bethejev cikel Bethe-Weizsäckerjev cikel Blagajev/blagajev volčin blažev žegen Bloudkova nagrada Bloudkova plaketa Boltzmannova konstanta Bookerjeva nagrada Boolova algebra Borštnikov prstan Boyle-Mariottov zakon Boylov zakon Braillova/Brailleva/brajeva pisava Braillova/Brailleva/brajeva vrstica Braunova elektronka Briggsov logaritem Büchnerjeva nagrada Cankarjevo priznanje Cassinijeva ločnica Celzijeva lestvica Celzijeva stopinja Cervantesova nagrada Cooperjev test Coulombov zakon Creutzfeldt-Jakobova/creutzfeldt-jakobova bolezen Crohnova/crohnova bolezen Curiejeva temperatura Čopova diploma Čopovo priznanje Damoklejev/damoklejev meč Davidova zvezda Davisov pokal delavec v Gospodovem vinogradu Dieslov/dizlov motor Dopplerjev pojav Dopplerjev ultrazvok Downov/downov sindrom Edisonova žarnica Edisonov efekt Einspielerjeva nagrada Einsteinova teorija relativnosti Elektrin/elektrin kompleks Elijev/elijev ogenj Eolova/eolova harfa Epstein-Barrov virus Eratostenovo sito Eridino/eridino jabolko Evin/evin kostum Evina/evina hči Evstahijeva/evstahijeva cev Evstahijeva/evstahijeva tuba Fahrenheitova lestvica Fahrenheitova stopinja Faradayeva kletka Faradayev pojav Faradayev zakon Fassbinderjeva nagrada Fehlingov reagent Fehlingov test Fibonaccijevo število Fibonaccijevo zaporedje Fleischmannov/flajšmanov rebrinec Fleischmannovo/flajšmanovo grabljišče 97 Galieievi/Galilejevi sateliti Galieiev/Galilejev zakon Gardnerjev/gardnerjev sindrom Gauss-Krügerjev koordinatni sistem Gaussova krivulja Gaussov sistem enot Gay-Lussacov zakon Geigerjev/gajgerjev števec Geiger-Müllerjev števec Gerbčevo priznanje Gerbičeva nagrada Glazerjeva nagrada Goethejeva nagrada Golgijev aparat Goncourtova/Goncourteva nagrada Gospodov dan Gospodovo razglašenje Gospodov vinograd grahamov/Grahamov kruh Grayeve bralne stopnje Grumova nagrada Hadrijanov/hadrijanov mavrahovec Halleyjev komet Henryjev zakon Heraklejeva stebra Herkulova stebra Herschlov vremenski ključ Higgsov bozon Hipokratova prisega Hookov zakon Hubblov zakon Humboldtov/humboldtov pingvin jakobova pokrovača Jakopičeva nagrada Jenkova nagrada Joulov zakon jožefova brada jožefov plašč Judežev/judežev poljub judeževo drevo Jurčičeva nagrada Jurijev križ Kaplanova turbina Kasandrin/kasandrin sindrom, kompleks Keglove vaje Kelvinova lestvica Keplerjevi zakoni Knafelčeva markacija Kneippova/Knajpova kopel Kneippovo/knajpovo zdravljenje Kocjančičeva nagrada Kolumbovo/kolumbovo jajce Konfucijeva nagrada za mir Kopernikova teorija Kopernikov nauk Koraćev pokal Kozinova nagrada Kristusova/kristusova leta kristusov trn leto Gospodovo Levstikova nagrada Ludolfovo število Machova medalja Machovo število Magirusova lestev marijini laski Marijino vnebovzetje Mariottov zakon Martinova gos Martinova nedelja Martinova sobota Martinova peč Maxwellove enačbe Mendlovi zakoni (dednosti) Mercallijeva lestvica Michelinova zvezdica Mohrova sol Moorov zakon Morsejeva abeceda Mozartova kroglica Murkova nagrada nagrada Prešernovega sklada Neperjev logaritem Newtonov zakon Nobelova nagrada Noetova/noetova barka noetova barčica Ogino-Knausova metoda Ohmov zakon Ojdipov/ojdipov kompleks Ottov motor Pagetova/pagetova bolezen Pandorina/pandorina skrinjica Papinov lonec Parkinsonova/parkinsonova bolezen Pascalov trikotnik Peltonova turbina Petrarcova nagrada Petrijeva mreža Petrijeva plošča, posodica Petrov naslednik Pirova/pirova zmaga Pitagorov izrek Playboyeva zajčica Playboyevo dekle (leta, meseca) Plečnikova nagrada Potemkinova/potemkinova vas Preglova nagrada Preglovo priznanje Prešernova nagrada Prešernov dan Pretnarjeva nagrada 98 Priolov/priolov delišes, žlahtnik Pritzkerjeva nagrada Prokrustova/prokrustova postelja Pulitzerjeva nagrada Richterjeva lestvica Rožančeva nagrada Rubikova kocka Sacherjeva/saherjeva torta salomonov pečat Schwannova celica Scopolijev/scopolijev kozliček Severjeva nagrada Sizifovo/sizifovo delo Sjögrenov/sjögrenov sindrom Sovretova nagrada Sprengerjev/sprengerjev beluš Stalinove orglice Stanleyev pokal Steletova nagrada Steletovo priznanje Stritarjeva nagrada Šeligova nagrada Škerjančeva nagrada Talijin/talijin hram Tantalove/tantalove muke Teslov tok Teslov transformator Tespisov/tespisov voz Thomasov fosfat Tollensov reagent Tomaževa žlindra Turnerjev/turnerjev sindrom Turnerjeva nagrada Tyndallov pojav Valvasorjeva nagrada Venerin/venerin griček Veronikina nagrada vidov ples Viktorijin križ Voltov člen Voltov steber, stolp Wanklov motor Wassermannova reakcija Wattov parni stroj Wertheimova operacija Zoisova/zoisova zvončica Zoisova nagrada Žnideršičev panj Župančičeva nagrada 99 Izpeljanke iz lastnih imen GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 6 izlastnoimenskih samostalniških izpeljank in je nastal ob redigiranju imenskih problemskih sklopov, katerih podstavna imena v slovenščini ohranjamo bodisi v izvirnem zapisu (nobelovec < Nobel, petrijevka < Petri) ali pa se podomači šele izpeljanka (brajica < Braille, knajpanje < Kneipp, saherica < Sacher). NOVOSTI: Razen dejstva, da je v ePravopisu vsaka iztočnična beseda prikazana v polni, neokrajšani obliki in redakcija obsega tudi onaglašene pregibne oblike, je pri izpeljankah iz lastnih imen nakazano tudi podstavno imensko izhodišče, s katerim se sklene slovarski sestavek. Sprememba glede na SP 2001 in predhodne kodifikacije je zapis brajica, ki nadomešča zapis brajlica, kar je posledica neustreznega branja po črki (Braille [bráj]). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SLOVARSKI PRIKAZ: bázedovka -e ž |bolezen|: predavanje o bazedovki; Po zdravljenju bazedovke z radioaktivnim jodom najpogosteje pride do prešibkega delovanja ščitnice; prim. Basedow, Basedowov {O} EDNINA: im. bázedovka, rod. bázedovke, daj. bázedovki, tož. bázedovko, mest. pri bázedovki, or. z bázedovko; DVOJINA: im. bázedovki, rod. bázedovk, daj. bázedovkama, tož. bázedovki, mest. pri bázedovkah, or. z bázedovkama; MNOŽINA: im. bázedovke, rod. bázedovka, daj. bázedovk, tož. bázedovke, mest. pri bázedovkah, or. z bázedovkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen brájica -e ž |pisava za slepe|: učenje brajice; Za tisk v brajici porabimo kar tri tone posebnega brajevega papirja na leto; prim. Braille, Braillov {O} EDNINA: im. brájica, rod. brájice, daj. brájici, tož. brájico, mest. pri brájici, or. z brájico; DVOJINA: im. brájici, rod. brájic, daj. brájicama, tož. brájici, mest. pri brájicah, or. z brájicama; MNOŽINA: im. brájice, rod. brájica, daj. brájic, tož. brájice, mest. pri brájicah, or. z brájicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen 100 brájlica -e ž |pisava za slepe|; gl. brajica STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: bazedovka (< Basedow) brajica (< Braille) knajpanje (< Kneipp) nobelovec (< Nobel) petrijevka (< Petri) saherica (< Sacher) 101 Kratice GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 83 kratic. Nastal je ob redigiranju poimenovanj pripadnikov in pripadnic različnih političnih in vojaških skupin, katerih izhodišče je kratica kot ime organizacije, stranke, skupine, katere pripadniki oziroma pripadnice so. Gre za 6 skupin z izbranimi, na prenovljena pravopisna pravila in zglede v njih nanašajočimi se kraticami, in sicer: (1) politične stranke (DEMOS, DeSUS, SLS); (2) vojaške in obveščevalne ter paravojaške organizacije (ETA, KFOR, SS, UDBA); (3) izobraževalne ustanove (FF, FDV); (4) državne, evropske in svetovne institucije in organizacije (AJPES, ARSO, EU, UNICEF); (5) podjetja (BBC, BMW, NLB); (6) kratice z občnoimensko podstavo (GSM, SMS, EMŠO, AIDS); (7) kratice, ki so se pojavile v obdobju epidemije koronavirusne bolezni (COVID-19, PCR, PCT, mRNA, MERS, SARS) Seznam temelji na geslovniku, pripravljenem za slovarsko obravnavo kratic, in je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: V ePravopisu je podrobneje glede na prejšnje priročnike in v skladu s korpusno izkazano rab o kratica uslovarjena tudi v več spolih ( SLS m in ž), v ponazarjalnih zgledih pa je pripadnost kategoriji spola ponazorjena z zgledom, npr. koalicija z DeSUS-om nasproti predsednik ljubljanske DeSUS. Obravnavne kratice so črkovalne (OZN, SMC, ZDA) ali nečrkovalne, pri čemer se nekaterim nečrkovalnim kraticam pri pregibanju spremeni osnova (zlasti tistim, ki se končajo na samoglasnik, npr. UDBA UDBE, NATO NATA, IRA IRE), drugim pa ne (pregibanje z vezajem, npr. NUK NUK-a, PIL PIL- a, TIGR TIGR-a). V slovarskem sestavku je pri kraticah vedno prikazana identifikacijska razvezava, npr. NATO > Severnoatlantska zveza; če je kratica nastala v tujem jeziku, je to nakazano (angl. North Atlantic Treaty Organization) . Č e j e i z k r a t i c e n a s t a l o s t v a r n o i m e , j e u p o r a b n i k n a n j n a p o t e n z v o d i l k o prim erjaj (= prim.): ETA, prim. Eta. Stvarna imena, nastala iz kratic, so obravnavana pri izkratičnih imenih in poimenovanjih. Zaradi posebne skladenjske stave kratic in iz njih n astalih stvarnih imen je v razlagalno-ponazarjalnem delu slovarskega sestavka v ePravopisu izrecno izpostavljena pozicija desnega imenovalniškega prilastka (KFOR kot prilastek, v imenovalniku pripadniki mirovnih sil KFOR). Pri občnoimenskih kraticah je obravnavana tudi t. i. pridevniška raba, kjer kratica nastopa v levem prilastku in se sklanja z neglasovnimi končnicami (montaža PVC oken; spletna trgovina z MP3 glasbo). Posebnost so kratice, k i s o ž e s a m e p o s e b i p r i d e v n i k i , k a r j e r a z v i d n o t udi iz razvezave – te se brez dodatnih pojasnil pojavljajo v tipično pridevniški poziciji levo od jedra (UV: ultravijoličen; AV: avdiovizualen; TV: televizijski). Kratice izkazujejo visoko stopnjo dvojničnosti, tako na ravni zapisa in izgovora kot pregibanja. Vse kratice imajo navedeni vsaj dve naglasni dvojnici, in sicer z naglasi na vseh zlogih in (neenakovredno) le na zadnjem zlogu (HTML: hə̀tə̀mə̀lə̀ tudi hətəmələ̀). Pri tistih kraticah, pri katerih je v rabi prisoten (tudi) citatni izgovor, je ta naveden v slovarskem sestavku kot izgovorna dvojnica, in sicer za slovenskim/podomačenim izgovorom (GSM: prva oblika géèsèm tudi geesèm tudi citatni izgovor kratice džíèsèm tudi džiesèm; PC: pécé tudi pecé tudi pə̀cə̀ tudi pəcə̀ tudi citatni izgovor kratice písí tudi pisí). Nekatere občnoimenske kratice izkazujejo pogost zapis z malimi črkami, ki je naveden kot neenakovredna pisna dvojnica (MP3 tudi mp3; SMS tudi sms). 102 Obravnavane kratice se lahko pregibajo z glasovnimi ali neglasovnimi končnicami, pri čemer je pregibanje z neglasovnimi končnicami navedeno kot neenakovredna oblikoslovna dvojnica (SSKJ SSKJ- ja tudi SSKJ SSKJ). Oblikoslovne dvojnice v stranskih sklonih so pogoste zlasti tam, kjer je že prisoten dvojnični izgovor (GSM GSM-a tudi GSM GSM tudi GSM GSM-ja). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« SLOVARSKI PRIKAZ: COVID-19 COVID-19 [kôvid-devétnajst in kóvid-devétnajst tudi kôvid-devetnájst in kóvid- devetnájst] m; kratica |koronavirusna bolezen 2019|: Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem; podatki o epidemiji COVID-19 v Sloveniji; ◎ angl. Coronavirus Disease 2019; prim. covid-19 {O} EDNINA: im. COVID-19, rod. COVID-19, daj. COVID-19, tož. COVID-19, mest. pri COVID-19, or. s COVID-19 SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4301/zakaj-je-v-kratici-covid-19- uporabljen-vezaj STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pravopisne zanimivosti MÊRS MÊRS-a tudi MÊRS MÊRS m; kratica |bolezen, bližnjevzhodni respiratorni sindrom|: širjenje MERS-a iz arabskih držav; kot prilastek, v imenovalniku Covid-19 je sorodnik koronavirusa, ki povzroča bolezen MERS; v prenesenem pomenu |virus, ki povzroča bolezen|: Okužba z MERS-om povzroči hitrejše napredovanje dihalne odpovedi kot SARS; kot prilastek, v imenovalniku proteini virusa MERS; ◎ angl. Middle East Respiratory Syndrome; prim. mers {O} EDNINA: im. MÊRS, rod. MÊRS-a tudi MÊRS, daj. MÊRS-u tudi MÊRS, tož. MÊRS, mest. pri MÊRS-u tudi pri MÊRS, or. z MÊRS-om tudi z MÊRS; DVOJINA: im. MÊRS-a tudi MÊRS, rod. MÊRS-ov tudi MÊRS, daj. MÊRS-oma tudi MÊRS, tož. MÊRS-a tudi MÊRS, mest. pri MÊRS-ih tudi pri MÊRS, or. z MÊRS-oma tudi z MÊRS; MNOŽINA: im. MÊRS-i tudi MÊRS, rod. MÊRS- ov tudi MÊRS, daj. MÊRS-om tudi MÊRS, tož. MÊRS-e tudi MÊRS, mest. pri MÊRS-ih tudi pri MÊRS, or. z MÊRS-i tudi z MÊRS STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pravopisne zanimivosti 103 mRNA mRNA-ja tudi mRNA -- [mrənəá in mərənəá, rod. mrənája in mərənəája, or. z mrənəájem in z mərənəájem] m; kratica |informacijska RNA|: Prisotnost mRNA ni dokaz, da protein dejansko nastane; kot prilastek, v imenovalniku tehnologija mRNA; v pridevniški rabi mRNA cepivo; ◎ angl. messenger RNA {O} EDNINA: im. mRNA, rod. mRNA-ja tudi mRNA, daj. mRNA-ju tudi mRNA, tož. mRNA, mest. pri mRNA-ju tudi pri mRNA, or. z mRNA-jem tudi z mRNA; DVOJINA: im. mRNA-ja tudi mRNA, rod. mRNA-jev tudi mRNA, daj. mRNA-jema tudi mRNA, tož. mRNA-ja tudi mRNA, mest. pri mRNA-jih tudi pri mRNA, or. z mRNA-jema tudi z mRNA; MNOŽINA: im. mRNA-ji tudi mRNA, rod. mRNA-jev tudi mRNA, daj. mRNA-jem tudi mRNA, tož. mRNA-je tudi mRNA, mest. pri mRNA-jih tudi pri mRNA, or. z mRNA-ji tudi z mRNA STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pravopisne zanimivosti PCR PCR-a in PCR PCR-ja tudi PCR -- [prva oblika pécẹèr in pẹcẹèr pécẹèra in pẹcẹèra, or. s pécẹèrom in s pẹcẹèrom] [druga oblika pcər in pəcər, rod. pcərja in pəcərja, or. s pcəèrjem in s pəcərjem] m; kratica |verižna reakcija s polimerazo|: PCR omogoča kopiranje odsekov DNA; kot prilastek, v imenovalniku v zvezi metoda PCR testiranje po metodi PCR; kot prilastek, v imenovalniku v zvezi test PCR rezultati testov PCR; v pridevniški rabi Več kot štirideset odstotkov opravljenih PCR testov je bilo pozitivnih variantno testov PCR; neformalno |test za odkrivanje prisotnosti virusa|: Naročite se na PCR; Hitri testi imajo slabše zmogljivosti od PCR-a/PCR-ja; ◎ angl. polymerase chain reaction {O} EDNINA: im. PCR, rod. PCR-a in PCR-ja tudi PCR, daj. PCR-u in PCR-ju tudi PCR, tož. PCR, mest. pri PCR-u in pri PCR-ju tudi pri PCR, or. s PCR-om in s PCR-jem tudi s PCR; DVOJINA: im. PCR-a in PCR-ja tudi PCR, rod. PCR-ov in PCR-jev tudi PCR, daj. PCR-oma in PCR-jema tudi PCR, tož. PCR-a in PCR-ja tudi PCR, mest. pri PCR-ih in pri PCR-jih tudi pri PCR, or. s PCR- oma in s PCR-jema tudi s PCR; MNOŽINA: im. PCR-i in PCR-ji tudi PCR, rod. PCR-ov in PCR- jev tudi PCR, daj. PCR-om in PCR-jem tudi PCR, tož. PCR-e in PCR-je tudi PCR, mest. pri PCR- ih in pri PCR-jih tudi pri PCR, or. s PCR-i in s PCR-ji tudi s PCR SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4991/izgovor-kratice-pcr STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pravopisne zanimivosti PCT PCT-ja tudi PCT -- [pécẹté in pẹcẹté in pcət in pəcət, rod. pécẹtêja in pẹcẹtêja in pcətja in pəcətja, or. s pécẹtêjem in s pẹcẹtêjem in s pcətjem in s pəcətjem] m; kratica |preboleli, cepljeni, testirani|: Na koncerte smejo le PCT; kot prilastek, v imenovalniku v zvezi pogoj PCT Novi odlok uvaja v javno življenje pogoj PCT; v pridevniški rabi V knjižnico je mogoče vstopiti le z dokazilom o izpolnjevanju PCT pogoja variantno pogoja PCT; neformalno |pogoj preboleli, cepljeni, testirani|: preverjanje PCT-ja {O} EDNINA: im. PCT, rod. PCT-ja tudi PCT, daj. PCT-ju tudi PCT, tož. PCT, mest. pri PCT-ju tudi pri PCT, or. s PCT-jem tudi s PCT; DVOJINA: im. PCT-ja tudi PCT, rod. PCT-jev tudi PCT, daj. PCT-jema tudi PCT, tož. PCT-ja tudi PCT, mest. pri PCT-jih tudi pri PCT, or. s PCT-jema tudi s PCT; MNOŽINA: im. PCT-ji tudi PCT, rod. PCT-jev tudi PCT, daj. PCT-jem tudi PCT, tož. PCT-je tudi PCT, mest. pri PCT-jih tudi pri PCT, or. s PCT-ji tudi s PCT 104 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pravopisne zanimivosti Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: ABS AIDS AJPES (m) AJPES (ž) APZ ARS ARSO (m) ARSO (ž) AV BBC (m) BBC (ž) BDP BiH (m) BiH (ž) BMW BRT CIA COVID-19 DDV DEMOS DeSUS (m) DeSUS (ž) DJ DNA (m) DNA (ž) DNK (m) DNK (ž) DNK (prid.) DOPPS (m) DOPPS (ž) DUTB (m) DUTB (ž) DVD EKG (m) EKG (prid.) EMŠO ETA EU (m) EU (ž) FBI FDV (m) FDV (ž) FF (m) FF (ž) FIFA FM GSM HTML IMF IRA KFOR KUD (m) KUD (s) LDS (m) LDS (ž) MERS MNZ (m) (‘Ministrstvo za notranje zadeve’) MNZ (s) (‘Ministrstvo za notranje zadeve’) MNZ (ž) (‘medobčinska nogometna zveza’) MP3 mRNA MRSA NASA NATO NK NLB (m) NLB (ž) NUK (m) NUK (ž) NVO (m) NVO (ž) OZN (m) OZN (ž) PC PCR PCT PDF PIL PVC RTV (m) RTV (ž) SARS SAZU (m) SAZU (ž) SD (m) SD (ž) SDS (m) (‘Slovenska demokratska stranka’) SDS (ž) (‘Slovenska demokratska stranka’) SDS (m) (‘Slavistično društvo Slovenije’) SLS (m) SLS (ž) SMC (m) SMC (ž) SMS SNG (m) SNG (s) SS (m) SS (ž) SSKJ STA (m) STA (ž) SVL ŠOS (m) ŠOS (ž) TEŠ (m) TEŠ (ž) TIGR TV (m) TV (ž) TV (prid.) UDBA UNESCO UNICEF UV WHO (m) WHO (ž) ZDA ZIL-1 ZMed ZRC SAZU 105 Lastna imena (osebna, moška) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 195 imen. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana: (1) imena, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike (z oz. s -em); (2) imena, pri katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (Niko), oziroma neimenovalniško prekrivna podobna imena (Nik); (3) imena, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (Jure); (4) imena, ki lahko izgubljajo neobstojni polglasnik (Klemen); (5) imena, ki so enakozvočna z ženskimi imeni (Aljoša, Saša, Dominique); (6) imena z dvojno paradigmo (Luka). Drugo merilo za sprejem osebnih lastnih imen v geslovnik ePravopisa je e n a koz v oč n os t, ki se pojavlja ob redigiranju občnoimenskih poimenovanj, npr. poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov (bert – Bert, tony – Tony). Po tem merilu se v sklop vključujejo tudi svetopisemska imena, ki imajo enakozvočne občnoimenske različice, npr. benjamin ‘najmlajši’, |rastlina| – Benjamin; metuzalem ‘stari’, |stoletnik| – Metuzalem, ter nekatera imena, ki so izhodišče za poimenovanja pripadnikov oz. pripadnic, npr. Avguštin – avguštinec ‘pripadnik reda avguštincev’ (tako tudi Frančišek). Geslovnik smo v letu 2017 razširili tudi z imeni, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah (Martin: Martinova nedelja, Evstahij: Evstahijeva cev). Leta 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik mošk ih imen so bila tako sprejeta zlasti prevzeta imena (Bob, Bruce, Carlo, Eric, Harry, John, Kirk, Sandor, Silvin, Stevie, Yves ...). Leta 2021 so bila uslovarjena osebna imena iz prevzemalnih preglednic za italijanščino in del španskih imen (Antonio, Federico, Francesco; Juan). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001 glede pregibanja in besedotvorja, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih imen (Alèš in Áleš), pri katerih opažamo spremembe tudi v osrednjeslovenski normi. V letu 2020 je bilo vsako uslovarjeno ime preverjeno tudi z vidika glasovnega ure sničevanja v različnih jezikih, npr. angleško George [džórdž-], nemško Georg [géorg] in francosko Georges [žórž-]. Enako velja za imena, enakopisna s priimki: Bernárd in Bêrnard, Domínik in Dominík, Martín in Mártin ... Dodana so bila tudi imena, ki nastopajo kot nadomestna (stereotipna) imena za skupine prebivalcev: Janez, Hans, Fritz, Fric ... Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (Niko in Nik: B Nikov). Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti: medtem ko smo za osebna lastna imena tipa Luka (Luke in Luka) ugotovili, da je sklanjanje po moški in ženski (drugi moški) sklanjatvi 106 enakovredno in je zato povezano z dvojnično oznako »in«, smo pri tipu Roza (tako še Kaligula, Mahatma, Petruška), kjer gre za vzdevke ali kot priimke rabljena imena, odkrili precej večjo pojavnost oblik, ki sledijo ženski paradigmi (z Mahatmo), zato smo dvojnico (z Mahatmom) uvedli kot neprednostno (tj. uvedeno z dvojnično oznako »tudi«). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 41. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Francesco -a [frančésko] m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: Na vlaku je poklepetal s Francescom {B} Francescov {O} EDNINA: im. Francesco, rod. Francesca, daj. Francescu, tož. Francesca, mest. pri Francescu, or. s Francescom; DVOJINA: im. Francesca, rod. Francescov, daj. Francescoma, tož. Francesca, mest. pri Francescih, or. s Francescoma; MNOŽINA: im. Francesci, rod. Francescov, daj. Francescom, tož. Francesce, mest. pri Francescih, or. s Francesci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška); italijanščina Jánez 1 -a m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: rojstna hiša Janeza Jalna na Rodinah; Srečanje z Janezom jo je vrglo iz tira; |svetopisemska oseba|: odlomek iz evangelija po Janezu; V evangelijih je Janez zelo pogosto ob Kristusu v odločilnih trenutkih; v zvezi apostol Janez Okrožnica se začenja z besedami apostola Janeza; v zvezi evangelist Janez Drugo berilo je vzeto iz »Razodetja« evangelista Janeza {B} Janezov {O} EDNINA: im. Jánez, rod. Jáneza, daj. Jánezu, tož. Jáneza, mest. pri Jánezu, or. z Jánezom; DVOJINA: im. Jáneza, rod. Jánezov, daj. Jánezoma, tož. Jáneza, mest. pri Jánezih, or. z Jánezoma; MNOŽINA: im. Jánezi, rod. Jánezov, daj. Jánezom, tož. Jáneze, mest. pri Jánezih, or. z Jánezi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška); religijska imena Juan 2 -a [hán, rod. hána, or. s hánom] m; ime bitja, osebno ime |špansko moško ime|: govor Juana Antonia Samarancha {B} Juanov 107 {O} EDNINA: im. Juan, rod. Juana, daj. Juanu, tož. Juana, mest. pri Juanu, or. z Juanom in s Juanom; DVOJINA: im. Juana, rod. Juanov, daj. Juanoma, tož. Juana, mest. pri Juanih, or. z Juanoma in s Juanoma; MNOŽINA: im. Juani, rod. Juanov, daj. Juanom, tož. Juane, mest. pri Juanih, or. z Juani in s Juani STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška); španščina Lúka -e in Lúka -a m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: Z Zvonkom in Luko/Lukom raje ne igra šaha; |svetopisemska oseba|: odlomek iz evangelija po Luki/Luku; v zvezi evangelist Luka god evangelista Luke/Luka {B} Lukov {O} EDNINA: im. Lúka, rod. Lúke in Lúka, daj. Lúki in Lúku, tož. Lúko in Lúka, mest. pri Lúki in pri Lúku, or. z Lúko in z Lúkom; DVOJINA: im. Lúki in Lúka, rod. Lúk in Lúkov, daj. Lúkama in Lúkoma, tož. Lúki in Lúka, mest. pri Lúkah in pri Lúkih, or. z Lúkama in z Lúkoma; MNOŽINA: im. Lúke in Lúki, rod. Lúk in Lúkov, daj. Lúkam in Lúkom, tož. Lúke in Lúke, mest. pri Lúkah in pri Lúkih, or. z Lúkami in z Lúki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška); samostalnik moškega spola; religijska imena Quasimodo -a [kazímodo] m; ime bitja, osebno ime |italijansko moško ime|: Po videzu je kot Quasimodo iz romana »Notredamski zvonar«; |priimek|; |italijanski lirični pesnik|: Pesniška zbirka »Vode in zemlja« Salvatoreja Quasimoda je izšla leta 1930 {B} Quasimodov {O} EDNINA: im. Quasimodo, rod. Quasimoda, daj. Quasimodu, tož. Quasimoda, mest. pri Quasimodu, or. s Quasimodom; DVOJINA: im. Quasimoda, rod. Quasimodov, daj. Quasimodoma, tož. Quasimoda, mest. pri Quasimodih, or. s Quasimodoma; MNOŽINA: im. Quasimodi, rod. Quasimodov, daj. Quasimodom, tož. Quasimode, mest. pri Quasimodih, or. s Quasimodi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); lastna imena (osebna, moška); italijanščina Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Adam Ahac Aleksander Aleš Alfieri Aljaž Aljoša Alojzij Andraž Andrej Andy Anej Antonijo Antonio Anže Atahualpa Atanazij Atila 108 Avgust Avguštin Benedikt Benjamin Bernard Bert Blaž Bob Bogomir Bor Bruce Calvin Carlo Celestin Cezar Črtomir Damir Danilo Dante David (boj Davida in Goljata) Davor Dominik Dominique Drejček Dylan Eric Evstahij Federico Filip Francesco Franci Frančišek Franjo Fred Fric Fritz Gabriele Gabrijel Gašper Georg George Georges Grega Gregor Hadrijan Haile Hans Harry Iacopo Ignac Igor Ivo Izidor Jacopo Jadran Jaka Jakob Janez (apostol Janez, evangelist Janez) Jani Janko Jean Jeremija Jernej Joe John Jona Joško Jože Jožef Juan Judež Jurček Jure Jurij Kirk Klavdij Klemen Kočo Kuzma Lee Lovro Luchino Luka Maj Maks Maksimijan Marcello Marijo Mario Mark Marko Martin Matej Matevž Matic Matija (Matija led razbija) Matjaž Metuzalem (star kot Metuzalem) Michelangelo Miha Mihael Miloš Mirko Miro Mitja Mohor Nejc Niccolo Nik Niko Nikolaj Nino Oskar Pavel (apostol Pavel, sprememba iz Savla v Pavla) Pavle Peter Pozzo Primož Pulcinella Quasimodo Rado Rafael Rajko Ralph Renato Rene Risto Robin Roman Rudi Samir Samo Samuel Sandor Saš Saša Sašo Savin Sergej Silvester Silvin Silvo Simon Slavko Srečko Stanko Stevie Stewart Stuart Tadej Tiberij Tihomir Timotej Tine Tit Tom Tomaž (apostol Tomaž, neverni/nejeverni Tomaž) Tony Trajan Uroš Valter Vasja Vid 109 Viktor Vincenc Vinko Vladimir Vlado Vojan Vojko Yves Zdravko Zlatko Zvonko Željko Žiga 110 Lastna imena (osebna, ženska) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 103 imen. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana: (1) imena, ki so problematična z vidika besedotvorja, npr. pri tvorbi svojilnega pridevnika (-ica : - ičin); (2) imena, ki so homonimna moškim imenom (Aljoša, Saša); (3) dvodelna imena (Ana Marija, Marija Vera); (4) nesklonljiva imena (Ines); (5) imena z enozložno podstavo (Lea), hkrati z njihovimi poslovenjenimi oblikami (Leja). Pri redigiranju v letu 2017 smo v geslovnik ePravopisa sprejeli tudi imena, ki so podstava različnim izlastnoimenskim pridevnikom, ki v stalnih besednih zvezah označujejo npr. nagrade (Viktorija > Viktorijin križ), ali so enakozvočna občnoimenskim poimenovanjem nagrad, odlikovanj in častnih nazivov (emmy – Emmy) ter zemljepisnim imenom (luna – Luna). Po tem merilu se v sklop vključujejo tudi imena, ki so izhodišče za poimenovanja pripadnikov oz. pripadnic, npr. Cecilija – ceciljanec, ceciljanka ‘pripadnik, pripadnica ceciljanskega gibanja’. Leta 2 0 1 9 j e b i l a s prejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik ženskih imen so bila tako sprejeta zlasti imena neslovenskega izvora (Doris, Edith, Jean, Joan, Whoopi ...). Leta 2021 so bila uslovarjena osebna imena iz prevzemalnih preglednic za italijanščino (Sophia). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko smo spremembo naglasne norme oprli na ugotovitev o govorni realizaciji z vmesnim j (naglas Têa namesto Téa po SP 2001, kjer je bil naglas podrejen moški obliki (Téodor)). Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (Teja: B Tejin; Tea: B Tein in Tejin). Do potrditve novih pravopisnih pravil ohranjamo dvojnico, a je bilo tudi že predlagano ostro ločevanje med Lea – Lein in Leja – Lejin. V letu 2020 je bilo vsako uslovarjeno ime preverjeno tudi z vidika glasovnega uredničevanja v različnih jezikih, npr. angleško Edith [ídit], francosko Edith [edít]. Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami. Vsa imena so opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 41. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Gabriele 3 -- [gabrijéle] ž; ime bitja, osebno ime 111 |nemško žensko ime|: Z Anno in Gabriele si je privoščila dopust na morju {B} Gabrielin {O} EDNINA: im. Gabriele, rod. Gabriele, daj. Gabriele, tož. Gabriele, mest. pri Gabriele, or. z Gabriele; DVOJINA: im. Gabriele, rod. Gabriele, daj. Gabriele, tož. Gabriele, mest. pri Gabriele, or. z Gabriele; MNOŽINA: im. Gabriele, rod. Gabriele, daj. Gabriele, tož. Gabriele, mest. pri Gabriele, or. z Gabriele STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Livia -e [lívija] ž; ime bitja, osebno ime |žensko ime|: Pri svojem delu ne more brez pomoči sestre Livie {B} Liviin in Livijin {O} EDNINA: im. Livia, rod. Livie, daj. Livii, tož. Livio, mest. pri Livii, or. z Livio; DVOJINA: im. Livii, rod. Livij, daj. Liviama, tož. Livii, mest. pri Liviah, or. z Liviama; MNOŽINA: im. Livie, rod. Livij, daj. Liviam, tož. Livie, mest. pri Liviah, or. z Liviami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); italijanščina Lívija -e ž; ime bitja, osebno ime |žensko ime|: Čez leto dni je rodila še drugo hčerko Livijo {B} Livijin {O} EDNINA: im. Livija, rod. Livije, daj. Liviji, tož. Livijo, mest. pri Liviji, or. z Livijo; DVOJINA: im. Liviji, rod. Livij, daj. Livijama, tož. Liviji, mest. pri Livijah, or. z Livijama; MNOŽINA: im. Livije, rod. Livij, daj. Livijam, tož. Livije, mest. pri Livijah, or. z Livijami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Luna 1 -e ž; ime bitja, osebno ime |žensko ime|: Predstavila ji je prijateljico Luno {B} Lunin {O} EDNINA: im. Lúna, rod. Lúne, daj. Lúni, tož. Lúno, mest. pri Lúni, or. z Lúno; DVOJINA: im. Lúni, rod. Lún, daj. Lúnama, tož. Lúni, mest. pri Lúnah, or. z Lúnama; MNOŽINA: im. Lúne, rod. Lún, daj. Lúnam, tož. Lúne, mest. pri Lúnah, or. z Lúnami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. 112 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aljoša Ana Ana Marija Anamarija Anica Audrey Ava Billie Catherine Cecilija Cher Cita Coco Dafne Danae Danica Dike Dominika Dominique Doris Dragica Edith Ema Emmy Eva Evgenija Flora Gabriele Gaja Goga Greta Helena Ifigenija Ines Irena Iris Ita Ita Rina Jana Jane Jean Jerica Joan Jožica Judy Juno Karin Karmen Lauren Lea Lee Leja Livia Livija Ljubica Lucija Luna Magdalena Maja Manca Maria Marica Marija Marija Vera Marilyn Marlene Mata Hari Mateja Matilda Milica Mojca Natalie Neža Nika Nike Nives Pepa Pia Pija Rita Robin Saša Selena Slavica Sofia Sophia Suzy Tea Teja Teodora Tereza Terezija Tia Tija Uršula Vera Veronika Vesna Vida Viktorija Whoopi Zofka Živa 113 Lastna imena (priimki) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 477 priimkov. Prvotni seznam je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bili iz skupine 200 najbolj razširjenih priimkov v Republiki Sloveniji izbrani: (1) priimki, ki so problematični z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike (z oz. s -em); (2) priimki, v katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (Jenko); (3) priimki, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (Černe); (4) priimki, ki izgubljajo neobstojni samoglasnik (Krivic); (5) priimki z naglasno in oblikoslovno dvojnico (Kováčič in Kôvačič). Geslovnik smo v letu 2017 razširili predvsem s priimki, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah (Knafelc: Knafelčeva markacija, Higgs: Higgsov bozon). Vključeni so tudi priimki, ki so posebnost zaradi enakopisnih stvarnih imen ženskega spola (Honda, Škoda, Tesla), in priimki, ki pogosteje nastopajo ob osebah ženskega spola (Apgar, Montessori). Leta 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih in umetniških imenih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice. V geslovnik priimkov so bili tako sprejeti zlasti priimki neslovenskega izvora (Cocker, Guevara, Hepburn, Orwell, Starr ...). Pri uslovarjanju posebnih besednih zvez, ki pomenijo jedi (omaka Wellington) ali nagrade (nagrada Saharova), so bili uslovarjeni tudi priimki tipa Pavlova (torta Pavlove), Stroganov (biftek Stroganov), ki so po izvoru pridevniški. Podobno Nablocka, Pavlov. Vključeni so bili nekateri priimki plemiških in vladarskih rodbin (Borgia, Grimaldi, Karađorđević, Tudor). Priimki s predimki so vključeni v samostojen problemski sklop. Leta 2021 so bila uslovarjena osebna imena iz prevzemalnih preglednic za italijanščino (Aguirre, Alberti, Aleixandre). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih priimkov (Kováčič in Kôvačič). Sprememba glede na SP 2001 je upoštevanje rabe pri francoskih imenih z izgovorjenim izglasnim [r], z a k a t e r e j e o č i t n o , d a p r e d n o s t n o n e p o d a l j š u j e j o o s n o v e z j , t e m v e č j e t a m o ž n o s t r e d k a , p r i posameznih zvezah celo neizražena (Ampère: Amperov in ne Amperjev zakon). Oblika brez podaljšave je zato v slovarju zapisana na prvem mestu (Apollinaire: Apollinaira in Apollinairja). Priimki, pri katerih obstaja pisna dvojnična možnost orodniške preglašene končnice (Goncourt), v rabi pogosteje sledijo zapisu kot izgovoru, zato je preglašena dvojnica uvrščena na drugo mesto (Goncourtom in Goncourtem). Kot posebne iztočnice so uvedene tiste, pri katerih se ob priimkih pogosto pojavljajo osebe ženskega spola (Apgar, Garland, Hepburn, Montessori, Piaf). Redakcija za ženski spol je zaradi prevladujoče rabe uvedena s pojasnilom »navadno ob ženskem imenu«. Nekateri priimki zgodovinskih osebnosti so bili v preteklosti pisno podomačeni (Luther > Luter, Gandhi > Gandi, Valvasor > Valvazor), danes pa je podomačena oblika priimka redko v rabi, zato je na te primere opozorjeno z opozorilom, npr. Luther kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Luter. 114 Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (Černe: B Černetov). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 41. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Giammaria -e in Giammaria -a [džamaríja] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |voznik dirkalnega vozila|: V formuli tri je bil sotekmovalec Raffaeleja Giammarie/Giammaria {B} Giammariev {O} EDNINA: im. Giammaria, rod. Giammarie in Giammaria, daj. Giammarii in Giammariu, tož. Giammario in Giammaria, mest. pri Giammarii in pri Giammariu, or. z Giammario in z Giammariem; DVOJINA: im. Giammarii in Giammaria, rod. Giammarij in Giammariev, daj. Giammariama in Giammariema, tož. Giammarii in Giammaria, mest. pri Giammariah in pri Giammariih, or. z Giammariama in z Giammariema; MNOŽINA: im. Giammarie in Giammarii, rod. Giammarij in Giammariev, daj. Giammariam in Giammariem, tož. Giammarie in Giammarie, mest. pri Giammariah in pri Giammariih, or. z Giammariami in z Giammariemi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); italijanščina Johnson -a [džónson in džônson] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |angleški pisatelj in jezikoslovec|: slovar Samuela Johnsona {B} Johnsonov {O} EDNINA: im. Johnson, rod. Johnsona, daj. Johnsonu, tož. Johnson, mest. pri Johnsonu, or. z Johnsonom; DVOJINA: im. Johnsona, rod. Johnsonov, daj. Johnsonoma, tož. Johnsona, mest. pri Johnsonih, or. z Johnsonoma; MNOŽINA: im. Johnsoni, rod. Johnsonov, daj. Johnsonom, tož. Johnsone, mest. pri Johnsonih, or. z Johnsoni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Kôvačič -a in Kováčič -a m; ime bitja, osebno ime |priimek|: S Kovačičem sodeluje že vrsto let; |slovenski pisatelj|: roman Lojzeta Kovačiča {B} Kovačičev 115 {O} EDNINA: im. Kôvačič in Kováčič, rod. Kôvačiča in Kováčiča, daj. Kôvačiču in Kováčiču, tož. Kôvačiča in Kováčiča, mest. pri Kôvačiču in pri Kováčiču, or. s Kôvačičem in s Kováčičem; DVOJINA: im. Kôvačiča in Kováčiča, rod. Kôvačičev in Kováčičev, daj. Kôvačičema in Kováčičema, tož. Kôvačiča in Kováčiča, mest. pri Kôvačičih in pri Kováčičih, or. s Kôvačičema in s Kováčičema; MNOŽINA: im. Kôvačiči in Kováčiči, rod. Kôvačičev in Kováčičev, daj. Kôvačičem in Kováčičem, tož. Kôvačiče in Kováčiče, mest. pri Kôvačičih in pri Kováčičih, or. s Kôvačiči in s Kováčiči STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); samostalnik moškega spola Scopoli -ja [skópoli, rod. skópolija, or. s skópolijem] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |tirolski zdravnik in naravoslovec|: Iz dopisovanja med Scopolijem in švedskim naravoslovcem von Linnéjem je ohranjenih 30 pisem {B} Scopolijev {O} EDNINA: im. Scopoli, rod. Scopolija, daj. Scopoliju, tož. Scopolija, mest. pri Scopoliju, or. s Scopolijem; DVOJINA: im. Scopolija, rod. Scopolijev, daj. Scopolijema, tož. Scopolija, mest. pri Scopolijih, or. s Scopolijema; MNOŽINA: im. Scopoliji, rod. Scopolijev, daj. Scopolijem, tož. Scopolije, mest. pri Scopolijih, or. s Scopoliji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); italijanščina Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abbe Abel Addison Aguirre Alberti Aleixandre Alfieri Alighieri Aljaž Alzheimer Ambrožič Amery Ampere Andersen Angel Ångström Apgar Arafat Arhar Artaud Asperger Astaire Atkins Atkinson Austen Avogadro Avsenik Babič Badjura Bajc Bajec Balint Barilla Barr Bartol Basedow Beaufort Beccaria Becquerel Bell Bernoulli Bessemer Betetto Bethe Bevc Biasutti Blagaj tudi Blagay Blažič Bloudek Bogataj Boltzmann Bonaparte Boole Bor Borghese Borgia Borštnik Bowie Boyle Božič Braille Braun Bregar Briggs Buchner Bukovec 116 Byron Calvin – Kalvin Cankar Casanova Cassini Celzij Cerar Cervantes Chanel Chavez Clementi Cochrane Cocker Codelli Collodi Conti Cooper Coulomb Crawford Creutzfeldt Croce Crohn Curie Curtis Cvetko Čeh Černe Čop Čuk Čuš Dajnko Dalmatinac Darwin Davis Day Demšar Deneuve Derrida Diesel Dietrich Dolenc Dolinar Dominik Doppler Douglas Down Dylan Edison Einspieler Einstein Epstein Erjavec Fahrenheit Fajdiga Faraday Fassbinder Fehling Ferre Feuerbach Fibonacci Filipič Fleischmann Freud Gabriele Gajšek Galilei in Galilej Gandhi – Gandi Garbo Gardner Garland Gatnik Gauss Gay-Lussac Geiger Gerbec Gerbic Gerbič Giammaria Givenchy Glazer Godec Goethe Goldberg Goldwyn Golgi Goncourt Gorenc Gorjan Gorjup Gorki Graham Granger Gray Gregorčič Gregorič Grimaldi Gruden Grum Guevara Hafner Halley Hayworth Hegel Heidegger Henry Hepburn Herschel Hertz Higgs Hitler Hočevar Hodžić Hofer Holiday Honda Hood Hooke Hribar Hubble Humar Ilić Ivančič Jakopič Janežič Jansen Janssen Jarc Jazbec Jenko Jerič Johnson Jones Joule Jovanović Jung Jurčič Kalvin Kant Kaplan Karađorđević Kastelic Kaučič Kavčič Kegel Kelvin Kepler Keynes Khisl Klemenčič Knafelc Knaus Kneipp Kobilca Kocjančič Kočevar Kodrič Kokalj Kolar Kolarič Kolenc Kolumb Konfucij Kopernik Korać Korošec Kosi Košir Kovač 117 Kovačević Kovačič Kozina Koželj Krajnc Kralj Kramar Kramberger Kranjc Kranjec Krek Krivec Krivic Kruger Kuhar Kumer Lah Lauren Lavrič Lazar Lebar Lee Leoncavallo Leskovar Levstik Likar Logar Ludolf Luter – Luther MacDowell Mach Machiavelli Magirus Mahnič Maister Marcello Mariotte Markovič Marković Martin Marx Matko Mavrič Maxwell Medici Meglič Mendel Mercalli Mercator Mesec Metelko Michelin Mihelič Miklavčič Mlakar Mlinar Mlinarič Mohorič Mohr Moliere Monroe Montand Montessori Moore Moravia Morse Mozart Muller Murko Nablocka Nemec Neper Newton Nietzsche Nikolić Nobel Ogino Ohm Orwell Otto Oven Paget Papin Parkinson Pascal Pascoli Pavlič Pavliha Pavlov Pavlova Pelton Perko Petofi Petrarca – Petrarka Petri Petrič Petrovič Petrović Piaf Piazzesi Piccolomini Pintar Pintarič Pirc Plečnik Podgoršek Pogačar Pohlin Popovič Popović Potemkin in Potjomkin Potter Povše Pozzo Prada Pregl Prešeren Pretnar Primožič Priol Pritzker Puccini Pulitzer Quasimodo Racin Ribič Richter Rossini Rožanc Rožič Rubik Rutar Sacher Saint Laurent Saksida Sardenko Savić Savin Schwann Scopoli Selassie Sever Siemens Sievert Simonič Sitar Sjogren Slomšek Smrekar Smuk Sovre Spinola Sprenger Srpan Stanley Starr Stele Sterija Popović Stewart Stopar Strelec Stritar Stroganov Stuart Stupica Sušec Šeligo Šinkovec 118 Škerjanc Škoda Škof Štrukelj Šuštar Švab Tasso Tavčar Tesla Tespis Thomas Tollens Tolstoj Tomažič Tomšič Traven Trček Tudor Turner Twain Tyndall Uran Uršič Valvasor – Valvazor Vega Velikonja Verrocchio Vidic Vidmar Vidovič Visconti Vodnik Vodopivec Volk Volta Voltaire Vovk Vraz Wankel Warhol Wassermann Watt Wayne Weber Weizsacker Wertheim Wonder Wood York Zadravec Zagoričnik Zajc Zakrajšek Zalar Zalokar Zemljič Zidar Zois – Cojz Zorko Zupanc Zupančič Zver Zwingli tudi Cvingli Žagar Železnik Žibert Žižek Žnideršič Župančič 119 Lastna imena v frazemih GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 34 slovarskih sestavkov z 41 frazeološkimi enotami, v katerih nastopa lastno ime, in sicer gre navadno za osebno (Gospod: zaspati v Gospodu), prebivalsko (Turek: kaditi kot Turek) ali zemljepisno (Sava: nositi vodo v Savo) lastno ime. biti koga/česa kot rusov/Rusov biti za Luno/luno boj Davida in Goljata delati kot Noe barko delati se, narediti se Francoza delavec v Gospodovem vinogradu gledati koga, kaj kot Marsovca/marsovca Gospodov dan Gospodov vinograd Gospodovo razglašenje hoditi od Poncija do Pilata in mirna Bosna iti kot Elija iti v Canosso – iti v Kanoso iti v Rim kaditi kot Turek kot bi kdo padel z Marsa krmariti med Scilo in Karibdo leto Gospodovo Luna/luna trka koga Matilda/matilda pobere koga Nekaj gnilega je v deželi Danski nositi vodo v Savo oditi v Rim odkriti Ameriko okrogel kot Zemlja pasti z Marsa pasti z Lune/lune poslednji Mohikanec/mohikanec potrebovati kot Sahara vodo koga, kaj pot v Canosso/Kanoso po vrsti, kot so hiše v Trsti prestopiti Rubikon/rubikon raj na Zemlji sprememba iz Savla v Pavla srečati Abrahama star kot Metuzalem star kot Peca star kot Zemlja/zemlja stric iz Amerike tretji Rim umiti si roke kot Pilat usmiljeni Samarijan Vse poti vodijo v Rim. zaspati v Gospodu NOVOSTI: Lastna imena v frazemih do sedaj v pravopisnih pravilih niso bila predstavljena kot problemski sklop, čeprav je v rabi mogoče razbrati zadrege tako pri izbiri začetnice kot glede podomačitve imen, ki nastopajo v teh enotah. V redakcijah je opozorjeno tudi na potencialne pomenske prenose tipa Rubikon ‘reka, ki jo je prestopil Hanibal ob pohodu nad Rim’; prestopiti rubikon = ‘storiti odločilno dejanje’. Problematičnost rabe lastnih imen v frazeoloških enotah je najbolj očitna pri rabi male in velike začetnice. Novost prikaza v ePravopisu je izpostavljenost tovrstnih zvez v slovarskem sestavku (delati se, narediti se Francoza) ter ponazoritev rabe v besedilu (Naši politiki še kar ne razmišljajo o odhodu, delajo se Francoze in ignorirajo nepodporo ljudstva) ob nevtralni rabi (Roman opisuje življenje mladega Francoza iz Pariza) in pri tovrstnih pomenskih prenosih tudi pomenska razlaga (‘ignoranca, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’). Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Slovar 120 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Francóz -a m; ime bitja, prebivalsko ime Roman opisuje življenje mladega Francoza; Sedemdeset odstotkov Francozov še vedno kosi doma; delati se Francoza |kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem|: Delajo se Francoze in ignorirajo nepodporo zaposlenih; prim. francoz (< Francija) {B} Francozov {O} EDNINA: im. Francóz, rod. Francóza, daj. Francózu, tož. Francóza, mest. pri Francózu, or. s Francózom; DVOJINA: im. Francóza, rod. Francózov, daj. Francózoma, tož. Francóza, mest. pri Francózih, or. s Francózoma; MNOŽINA: im. Francózi, rod. Francózov, daj. Francózom, tož. Francóze, mest. pri Francózih, or. s Francózi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; lastna imena v frazemih Lúna 2 -e ž; zemljepisno ime |Zemljin satelit|: vzorci, prineseni z Lune; prvi človek na Luni; biti za Luno/luno |biti neumen, naiven, zaostal|: Čas gre naprej, oni pa so za Luno/luno; pasti z Lune/lune |biti neumen, naiven|: Nisem z Lune/lune padel, vem, kaj se tam dogaja; Luna/luna trka koga |govori, ravna nespametno|: Ni dovolj, da nečaka Luna/luna trka, zdaj mu bo še dajal denar za neumnosti; kot bi kdo z Lune/lune padel |kot kaj zelo nenavadnega, presenetljivega|: Gledali so me, kot bi z Lune/lune padla in mi razlagali, kakšna je brezposelnost; prim. luna {B} Lunin {O} EDNINA: im. Lúna, rod. Lúne, daj. Lúni, tož. Lúno, mest. pri Lúni, or. z Lúno; DVOJINA: im. Lúni, rod. Lún, daj. Lúnama, tož. Lúni, mest. pri Lúnah, or. z Lúnama; MNOŽINA: im. Lúne, rod. Lún, daj. Lúnam, tož. Lúne, mest. pri Lúnah, or. z Lúnami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena nebesnih teles, pojavov, galaksij, ozvezdij; lastna imena v frazemih Mársovec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime Na Marsu naj bi Marsovci živeli v podzemeljskih mestih; vojna proti Marsovcem; gledati koga, kaj kot Marsovca/marsovca |gledati koga, kaj začudeno ali neumno|: Ko razlagam ustavo in konvencijo, me vsi gledajo kot Marsovca/marsovca; gl. marsovec (< Mars) {B} Marsovčev {O} EDNINA: im. Mársovec, rod. Mársovca, daj. Mársovcu, tož. Mársovca, mest. pri Mársovcu, or. z Mársovcem; DVOJINA: im. Mársovca, rod. Mársovcev, daj. Mársovcema, tož. Mársovca, mest. 121 pri Mársovcih, or. z Mársovcema; MNOŽINA: im. Mársovci, rod. Mársovcev, daj. Mársovcem, tož. Mársovce, mest. pri Mársovcih, or. z Mársovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; lastna imena v frazemih Túrek -rka m; ime bitja, prebivalsko ime Zmaga Turkov na prvenstvu je bila povsem zaslužena; kaditi kot Turek |zelo močno, pogosto kaditi|: Roke so se mu tresle in kadil je kot Turek (< Turčija) {B} Turkov {O} EDNINA: im. Túrek, rod. Túrka, daj. Túrku, tož. Túrka, mest. pri Túrku, or. s Túrkom; DVOJINA: im. Túrka, rod. Túrkov, daj. Túrkoma, tož. Túrka, mest. pri Túrkih, or. s Túrkoma; MNOŽINA: im. Túrki, rod. Túrkov, daj. Túrkom, tož. Túrke, mest. pri Túrkih, or. s Túrki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; lastna imena v frazemih; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abraham (srečati Abrahama) Amerika (odkriti Ameriko) Bosna (in mirna Bosna) Canossa in Kanosa (iti v Canosso/Kanoso, pot v Canosso/Kanoso) Danska (Nekaj gnilega je v deželi Danski) Elija (iti kot Elija) Francoz (delati se Francoza) Goljat (boj Davida in Goljata) Gospod (zaspati v Gospodu) Gospodov (Gospodov vinograd, delavec v Gospodovem vinogradu, Gospodov dan, Gospodovo razglašenje, leto Gospodovo) Karibda (krmariti med Scilo in Karibdo) Luna (biti za Luno/luno, pasti z Lune/lune, Luna/luna trka koga, kot bi kdo z Lune/lune padel) Mars (kot bi kdo padel z Marsa, pasti z Marsa) Marsovec (gledati koga/kaj kot Marsovca/marsovca) Matilda (Matilda/matilda pobere koga) Metuzalem (star kot Metuzalem) Mohikanec (poslednji Mohikanec) Noe (delati kot Noe barko) Pavel (sprememba iz Savla v Pavla) Peca (star kot Peca) Pilat (hoditi od Poncija do Pilata, umiti si roke kot Pilat) Rim (stari Rim, tretji Rim, drugi Rim, oditi v Rim, Vse poti vodijo v Rim) rubikon – Rubikon (prestopiti Rubikon/rubikon) rus – Rus (biti koga/česa kot Rusov/rusov) Sahara (potrebovati kot Sahara vodo koga/kaj) Samarijan (usmiljeni Samarijan) Sava (nositi vodo v Savo) Scila in Skila (krmariti med Scilo/Skilo in Karibdo) Sizif im. tudi Sizifos Trst (po vrsti, kot so hiše v Trsti) Turek (kaditi kot Turek) Zemlja (okrogel kot Zemlja, raj na Zemlji, star kot Zemlja/zemlja) 122 Leksikalizirane krajšave GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 10 leksikaliziranih krajšav, torej črkovano branih krajšav, ki postopno prehajajo med občna poimenovanja in jih sklanjamo kot navadne samostalnike (dede dedeja, esemes esemesa). V sklopu so 4 leksikalizirane okrajšave (dede, deoo, espe, vede) in 6 leksikaliziranih kratic (beemve, dedeve, devede, esdees, esemes, teve). NOVOSTI: Vse iztočnične oblike so v različnih skladenjskih položajih prikazane v ponazarjalnem gradivu, v oblikoslovnem gnezdu pa so tudi onaglašene. Pri branju sledimo načinu, ki ga je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU predlagala za kratice: prednostno naglašujemo vsak zlog, neprednostno pa le zadnjega. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« SLOVARSKI PRIKAZ: dede -ja [dédé tudi dẹdé, rod. dédêja tudi dẹdêja, or. z dédêjem tudi z dẹdêjem] m neformalno |delniška družba|: Podjetje ima statut dedeja; Sestal se je z direktorji večjih dedejev; Med invalidskimi podjetji je manj kot 3,5 odstotka dedejev, preostalo pa so deooji (< d. d.) {O} EDNINA: im. dede, rod. dedeja, daj. dedeju, tož. dede, mest. pri dedeju, or. z dedejem; DVOJINA: im. dedeja, rod. dedejev, daj. dedejema, tož. dedeja, mest. pri dedejih, or. z dedejema; MNOŽINA: im. dedeji, rod. dedejev, daj. dedejem, tož. dedeje, mest. pri dedejih, or. z dedeji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave dedeve -ja [dédẹvé tudi dẹdẹvé, rod. dédẹvêja tudi dẹdẹvêja, or. z dédẹvêjem tudi z dẹdẹvêjem] m neformalno |davek na dodano vrednost|: nižja stopnja dedeveja; Cena z vključenim dedevejem je zaokrožena na dva tisoč evrov (< DDV) {O} EDNINA: im. dedeve, rod. dedeveja, daj. dedeveju, tož. dedeve, mest. pri dedeveju, or. z dedevejem; DVOJINA: im. dedeveja, rod. dedevejev, daj. dedevejema, tož. dedeveja, mest. pri dedevejih, or. z dedevejema; MNOŽINA: im. dedeveji, rod. dedevejev, daj. dedevejem, tož. dedeveje, mest. pri dedevejih, or. z dedeveji STATUS: predlog 123 PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave esdees -a [èzdẹès tudi ezdẹès, rod. èzdẹêsa tudi ezdẹêsa, or. z èzdẹêsom tudi z ezdẹêsom] m neformalno |Slovenska demokratska stranka|: prvak esdeesa (< SDS, SDS) {B} esdeesov {O} EDNINA: im. esdees, rod. esdeesa, daj. esdeesu, tož. esdees, mest. pri esdeesu, or. z esdeesom; DVOJINA: im. esdeesa, rod. esdeesov, daj. esdeesoma, tož. esdeesa, mest. pri esdeesih, or. z esdeesoma; MNOŽINA: im. esdeesi, rod. esdeesov, daj. esdeesom, tož. esdeese, mest. pri esdeesih, or. z esdeesi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave espe -ja [èspé tudi espé, rod. èspêja tudi espêja, or. z èspêjem tudi z espêjem] m neformalno |samostojni podjetnik|: popoldanski espe; Kakšna je prednost deooja pred espejem?; Radi bi oblikovali svojo mrežo espejev (< s. p.) {O} EDNINA: im. espe, rod. espeja, daj. espeju, tož. espe, mest. pri espeju, or. z espejem; DVOJINA: im. espeja, rod. espejev, daj. espejema, tož. espeja, mest. pri espejih, or. z espejema; MNOŽINA: im. espeji, rod. espejev, daj. espejem, tož. espeje, mest. pri espejih, or. z espeji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: beemve dede dedeve deoo devede esdees esemes espe teve (m) teve (ž) vede 124 Merske enote GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 54 samostalnikov, ki so bodisi enakozvočni z lastnimi imeni (newton, Celzij), obravnavanimi v drugih problemskih sklopih ePravopisa (Newton), bodisi podomačene različice teh enot (njuton). NOVOSTI: Vse iztočnične oblike so v različnih skladenjskih položajih prikazane v ponazarjalnem gradivu, v oblikoslovnem gnezdu pa so tudi onaglašene. Čeprav SP 2001 uporabnika dosledno usmerja k podomačenemu zapisu, je pregled rabe pri nekaterih merskih enotah pokazal na razmeroma pogosto zastopanost mednarodnih oz. nepodomačenih zapisov (ohm, newton, mach) predvsem v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, n a k a r j e v s l o v a r j u t u d i opozorjeno s pojasnilom: »v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno«. Obe obliki – podomačena in mednarodna – sta predstavljeni v istem slovarskem sestavku, njuno normativno vrednost nakazujemo z dvojničnima oznakama »in« oz. »tudi«. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« SLOVARSKI PRIKAZ: bár -a m |merska enota|: Pri globini 200 metrov je tlak narasel že na 21 barov <21 bar>; prim. bar {O} EDNINA: im. bár, rod. bára, daj. báru, tož. bár, mest. pri báru, or. z bárom; DVOJINA: im. bára, rod. bárov, daj. bároma, tož. bára, mest. pri bárih, or. z bároma; MNOŽINA: im. bári, rod. bárov, daj. bárom, tož. báre, mest. pri bárih, or. z bári STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote célzij -a m |merska enota|: Namerili so rekordnih 40 celzijev <40 °C>; Pretvorba med celziji in kelvini temelji na seštevanju; prim. C (< Celzij) {O} EDNINA: im. célzij, rod. célzija, daj. célziju, tož. célzij, mest. pri célziju, or. s célzijem; DVOJINA: im. célzija, rod. célzijev, daj. célzijema, tož. célzija, mest. pri célzijih, or. s célzijema; MNOŽINA: im. célziji, rod. célzijev, daj. célzijem, tož. célzije, mest. pri célzijih, or. s célziji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; enakozvočnice 125 Célzij 2 -a m |Celzijeva temperaturna lestvica|: v zvezi stopinja Celzija Stopinjo Celzija označujemo z oznako °C; deset stopinj Celzija <10 °C>; minus tri stopinje Celzija <–3 °C>; prim. C, celzij {O} EDNINA: im. Célzij, rod. Célzija, daj. Célziju, tož. Célzij, mest. pri Célziju, or. s Célzijem; DVOJINA: im. Célzija, rod. Célzijev, daj. Célzijema, tož. Célzija, mest. pri Célzijih, or. s Célzijema; MNOŽINA: im. Célziji, rod. Célzijev, daj. Célzijem, tož. Célzije, mest. pri Célzijih, or. s Célziji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; merske enote newton -a in njúten -tna [njútən, rod. njútna] m |merska enota|: Fizikalne sile se izražajo v newtonih/njutnih; Materiali za novo opremo plavalcev plovnost povečajo največ za en newton/njuten <1 N>; v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Od motorjev so pričakovali potisno moč 4464 newtonov <4464 N>; prim. N (< Newton) {O} EDNINA: im. newton in njúten, rod. newtona in njútna, daj. newtonu in njútnu, tož. newton in njúten, mest. pri newtonu in pri njútnu, or. z newtonom in z njútnom; DVOJINA: im. newtona in njútna, rod. newtonov in njútnov, daj. newtonoma in njútnoma, tož. newtona in njútna, mest. pri newtonih in pri njútnih, or. z newtonoma in z njútnoma; MNOŽINA: im. newtoni in njútni, rod. newtonov in njútnov, daj. newtonom in njútnom, tož. newtone in njútne, mest. pri newtonih in pri njútnih, or. z newtoni in z njútni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske enote; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: amper angstrem tudi ångström bar becquerel in bekerel bel bofor celzij Celzij coulomb in kulon curie in kiri decibel džul fahrenheit Fahrenheit farad gauss in gaus grad gray henry in henri hertz in herc joule in džul kalorija kandela in candela karat katal kelvin kilogram kilohertz in kiloherc kilovolt kvadraten (kvadratni meter) liter luks in lux lumen mach in mah 126 maligan maxwell meter mikron miliamper milibar mol newton in njuten ohm in om pascal in paskal radian siemens in simens sievert in sivert tesla tona vat in watt vatsekunda volt voltamper weber in veber 127 Nadomestna imena in poimenovanja GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 42 slovarskih iztočnic, ki zajemajo tako nadomestna (simbolna) imena kot nadomestna poimenovanja za skupine prebivalcev in za zemljepisne danosti. Gre za naslednje skupine imen: (1) osebna imena za pripadnike ali skupine pripadnikov narodov (Janez, Fric, Hans); (2) prebivalska imena za pripadnike ali skupine pripadnikov narodov (Amerikanec, Lah, Švab; Jenki, Šiptar); (3) občna poimenovanja, ki so s konverzijo postala lastna imena (Dežela, Obala, Otok). Pri nadomestnih občnih poimenovanjih so se oblikovale skupine, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti narodu ali skupini prebivalcev in jih pišemo z malo začetnico: makaronar, polentar, žabar – makaronarica, polentarica, žabarica. Geslovnik vključuje tudi frazeološka nadomestna poimenovanja za zemljepisna imena, in sicer naslednjih tipov: (1) poimenovanje po najbolj značilni lastnosti primerjane zemljepisne danosti: črna celina, dežela tisočerih jezer; (2) primerjava z že znanim krajem: male Benetke, drugi Rim ... NOVOSTI: Pri uslovarjenju besednih enot je bilo ugotovljeno, da se imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, vedno pišejo z veliko začetnico. Med njimi obsežno skupino predstavljajo imena, ki so tvorjena neposredno iz imen za prebivalce (Slovencelj ‘Slovenec’) ali pa s pomenskim prenosom pogostih osebnih imen (Janez ‘Slovenec’, Hans ‘Nemec, nemško govoreči’; Jenki ‘Američan’), prenosom imen prebivalcev pokrajin (Švab ‘Nemec’, Lah ‘Italijan’) ali prevzemom izvirnih imen (Šiptar ‘Albanec’). Z malo začetnico pišemo sopomenska nadomestna poimenovanja za skupine prebivalcev, ki v podstavi nimajo imenske motivacije in pogosto izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti (makaronar, polentar ‘Italijan’; jodlar ‘Avstrijec’; žabar ‘Ljubljančan’, ‘Francoz’; lala ‘Vojvodinec’ < ‘tulipan’) ali z njimi slabšalno ali negativno označujemo vedenje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’). Skoraj vse naštete iztočnice (z izjemo iztočnice lala) so opremljene s kvalifikatorjem slabšalno. Med njimi je tudi nekaj izrazov in njihovih dvojnic, ki jih v SP 2001 in SSKJ -ju ni, npr. Fritz in Fric, Hans, čušinja, jodlarka in jodlarica, makaronarka in makaronarica. Novost glede na SP 2001 je tudi razlikovanje med nadomestnimi (simbolnimi) imeni in nadomestnimi poimenovanji ter oblikovanje posebne problemske skupine za lažjo obravanavo v pravopisnih pravilih. Slovar v okviru skupine nadomestnih zemljepisnih občnih poimenovanj, ki se pišejo z malo začetnico, predstavlja iztočnice, ki so sestavine opisnih sopomenskih občnih nadomestil zemljepisnih imen, npr. najvišja gora na svetu za Mount Everest) ter frazeološka nadomestna poimenovanja naselbinskih (krajevnih) in nenaselbinskih (nekrajevnih) imen (cesarsko mesto ‘Dunaj’). Lastnoimenske sestavine v njih ohranjajo veliko začetnico, npr. drugi Rim ‘Carigrad’, tretji Rim ‘Moskva’, severne Benetke ‘Stockholm’, ‘Sankt Peterburg’ in ‘Amsterdam’. V okviru nadomestnih (simbolnih) nenaselbinskih (krajevnih) imen slovar predstavlja nekaj redkih besed, ki jih pišemo z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen (Otok za Veliko Britanijo). Slovnično motivirana normativna novost s področja besedotvorja je zajeta v predlogu prenovljenih pravopisnih pravil, in sicer uveljavljanje možnosti nepreglašenih oblik pri imenih, ki se končajo na končni govorjeni [c], npr. ob oblikah ali pridevnikih Fričev in Fritzev novi pravopisni slovar uvaja pisanje dvojnic Fritzev/Fritzov in Fričev/Fricov. 128 Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 82, 83, 112 in 173. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: celína -e ž |velika, sklenjena površina kopnega|: Odločil se je stopiti na vse najvišje vrhove celin; črna celina |Afrika|: Tudi Afrika, črna celina, si včasih nadene belo zimsko odejo; peta celina |Avstralija|: dolgotrajno potovanje na peto celino; stara celina |Evropa|: Prepotoval je skoraj vso staro celino; nova celina |Severna Amerika|: Znamenito ameriško podjetje bo moralo zapreti kar nekaj svojih tovarn na novi celini; zelena celina |Južna Amerika|: Na vsej zeleni celini mu priznavajo status najboljšega južnoameriškega košarkarja vseh časov {O} EDNINA: im. celína, rod. celíne, daj. celíni, tož. celíno, mest. pri celíni, or. s celíno; DVOJINA: im. celíni, rod. celín, daj. celínama, tož. celíni, mest. pri celínah, or. s celínama; MNOŽINA: im. celíne, rod. celín, daj. celínam, tož. celíne, mest. pri celínah, or. s celínami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja; poimenovanja zemljepisnih danosti Jánez 2 -a m; prebivalsko nadomestno ime |Slovenec|: Poimenovanje Slovencev z Janezi ni več zaničljivo; kranjski Janez |slovenski vojak v avstro-ogrski vojski|: polk kranjskih Janezov; |Slovenec|: Po videzu ni tipičen kranjski Janez {B} Janezov {O} EDNINA: im. Jánez, rod. Jáneza, daj. Jánezu, tož. Jáneza, mest. pri Jánezu, or. z Jánezom; DVOJINA: im. Jáneza, rod. Jánezov, daj. Jánezoma, tož. Jáneza, mest. pri Jánezih, or. z Jánezoma; MNOŽINA: im. Jánezi, rod. Jánezov, daj. Jánezom, tož. Jáneze, mest. pri Jánezih, or. z Jánezi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Jénki -ja m; ime bitja, prebivalsko nadomestno ime slabšalno |Američan|: Na eni strani so bili Japonci, na drugi pa Jenkiji; slabšalno, v ameriškem okolju |Američani iz severovzhodnih držav ZDA|: Po desetih letih življenja v New Yorku je postal pravi Jenki; v množini Jenkiji |igralci bejzbolskega kluba Newyorški Jenkiji|: tekma z Jenkiji {B} Jenkijev {O} EDNINA: im. Jénki, rod. Jénkija, daj. Jénkiju, tož. Jénkija, mest. pri Jénkiju, or. z Jénkijem; DVOJINA: im. Jénkija, rod. Jénkijev, daj. Jénkijema, tož. Jénkija, mest. pri Jénkijih, or. z 129 Jénkijema; MNOŽINA: im. Jénkiji, rod. Jénkijev, daj. Jénkijem, tož. Jénkije, mest. pri Jénkijh, or. z Jénkiji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Obála -e ž; zemljepisno nadomestno ime |Slovensko primorje|: Na Obali skrbi s prezimovanjem vrtnic nimajo; visokošolske ustanove na Obali; glasbena zasedba z Obale; prim. obala Kje? na Obali Od kod? z Obale Kam? na Obalo {O} EDNINA: im. Obála, rod. Obále, daj. Obáli, tož. Obálo, mest. pri Obáli, or. z Obálo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja žábar -ja m slabšalno |Francoza|: »Žabarjem se seveda ne pustimo,« je bilo zapisano v nemškem časopisu; slabšalno |Ljubljančan|: Gospod se je predstavil kot žabar iz meglene Ljubljane {B} žabarjev {O} EDNINA: im. žábar, rod. žábarja, daj. žábarju, tož. žábarja, mest. pri žábarju, or. z žábarjem; DVOJINA: im. žábarja, rod. žábarjev, daj. žábarjema, tož. žábarja, mest. pri žábarjih, or. z žábarjema; MNOŽINA: im. žábarji, rod. žábarjev, daj. žábarjem, tož. žábarje, mest. pri žábarjih, or. z žábarji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Amerikanec Amerikanka celina (črna celina, nova celina, peta celina, stara celina, zelena celina) čefur čefurka čuš čušinja dežela (dežela faraonov, dežela galskih petelinov, dežela na sončni strani Alp, dežela orlov, dežela sambe, dežela tam spodaj, dežela tisočerih jezer, dežela tulipanov, dežela vzhajajočega sonca) dolina (dolina šentflorjanska, silicijeva dolina) Fric Fritz gringo Hans Janez (kranjski Janez) Jenki Jenkijevka tudi Jenkijka jodlar jodlarka in jodlarica 130 koliščar koliščarka Lah Lahinja lala makaronar in makaronarica makaronarka Male Benetke močvirnica močvirnik mostiščar mostiščarka Obala Otok polentar Sveta dežela ščav ščava Šiptar Šiptarka Švab (banatski Švab, donavski/podonavski Švab, satumarejski Švab) Švabica Švabinja žabar žabarka 131 Nagrajenci in nagrajenke GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 14 enobesednih iztočnic. Nastal je ob poglavju o rabi velike in male začetnice. Izhodišče za izbiro iztočnic so bili geslovnik problemskega sklopa »Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov« ter iz teh poimenovanj v rabi izkazani zgledi za nagrajence in nagrajenke, pri čemer je bila glavni vir korpus Gigafida 2.0. NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Kot samostojne iztočnice se pojavljajo tako ženska kot moška poimenovanja (gongovec in gongovka, značkar in značkarica). Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in kodificirane norme SP 2001, v slovarju pa ni izrecnih opozoril, s katerimi bi bil ponazorjen položaj rabe. Pri nekaterih iztočnicah je dodana vodilka primerjaj (= prim.), ki uporabnika usmerja k povezani iztočnici z namenom razširjanja védenja o iztočnici (nobelovec prim. Nobelov, nobelovka prim. Nobelov). Vse iztočnice so opremljene s podatkom o izhodiščni besedi, tj. s povezanim poimenovanjem nagrade (gong, kresnik, oskar), in z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: gôngovec -vca tudi góngovec -vca m |dobitnik nagrade gong|: Jure je petkratni gongovec in izkušen voditelj javnih prireditev; Še nikoli nisem nikogar od gongovcev videla v živo (< gong) {B} gongovčev {O} EDNINA: im. gôngovec tudi góngovec, rod. gôngovca tudi góngovca, daj. gôngovcu tudi góngovcu, tož. gôngovca tudi góngovca, mest. pri gôngovcu tudi pri góngovcu, or. z gôngovcem tudi z góngovcem; DVOJINA: im. gôngovca tudi góngovca, rod. gôngovcev tudi góngovcev, daj. gôngovcema tudi góngovcema, tož. gôngovca tudi góngovca, mest. pri gôngovcih tudi pri góngovcih, or. z gôngovcema tudi z góngovcema; MNOŽINA: im. gôngovci tudi góngovci, rod. gôngovcev tudi góngovcev, daj. gôngovcem tudi góngovcem, tož. gôngovce tudi góngovce, mest. pri gôngovcih tudi pri góngovcih, or. z gôngovci tudi z góngovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke gôngovka -e tudi góngovka -e ž |dobitnica nagrade gong|: Novinarka in televizijska voditeljica je večkratna gongovka 132 (< gong) {B} gongovkin {O} EDNINA: im. gôngovka tudi góngovka, rod. gôngovke tudi góngovke, daj. gôngovki tudi góngovki, tož. gôngovko tudi góngovko, mest. pri gôngovki tudi pri góngovki, or. z gôngovko tudi z góngovko; DVOJINA: im. gôngovki tudi góngovki, rod. gôngovk tudi góngovk, daj. gôngovkama tudi góngovkama, tož. gôngovki tudi góngovki, mest. pri gôngovkah tudi pri góngovki, or. z gôngovkama tudi z góngovkama; MNOŽINA: im. gôngovke tudi góngovke, rod. gôngovk tudi góngovk, daj. gôngovkam tudi góngovkam, tož. gôngovke tudi góngovke, mest. pri gôngovkah tudi pri góngovkah, or. z gôngovkami tudi z góngovkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke nobélovec -vca m |dobitnik Nobelove nagrade|: Med svetovno znanimi pisatelji je gost sejma tudi turški nobelovec Orhan Pamuk; V knjigi je zbral izčrpne življenjepise vseh ekonomistov nobelovcev; prim. Nobelov (< Nobel) {B} nobelovčev {O} EDNINA: im. nobélovec, rod. nobélovca, daj. nobélovcu, tož. nobélovca, mest. pri nobélovcu, or. z nobélovcem; DVOJINA: im. nobélovca, rod. nobélovcev, daj. nobélovcema, tož. nobélovca, mest. pri nobélovcih, or. z nobélovcema; MNOŽINA: im. nobélovci, rod. nobélovcev, daj. nobélovcem, tož. nobélovce, mest. pri nobélovcih, or. z nobélovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke nobélovka -e ž |dobitnica Nobelove nagrade|: Odmeval je nastop nobelovke, ki je opozorila, da se človeštvo premalo zaveda podnebnih sprememb; V fiziologiji in medicini je več nobelovk; prim. Nobelov (< Nobel) {B} nobelovkin {O} EDNINA: im. nobélovka, rod. nobélovke, daj. nobélovki, tož. nobélovko, mest. pri nobélovki, or. z nobélovko; DVOJINA: im. nobélovki, rod. nobélovk, daj. nobélovkama, tož. nobélovki, mest. pri nobélovkah, or. z nobélovkama; MNOŽINA: im. nobélovke, rod. nobélovk, daj. nobélovkam, tož. nobélovke, mest. pri nobélovkah, or. z nobélovkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke óskarjevec -vca m |dobitnik nagrade oskar|: režijski prvenec oskarjevca Bena Afflecka; V filmski ekipi je sedem oskarjevcev 133 (< oskar) {B} oskarjevčev {O} EDNINA: im. óskarjevec, rod. óskarjevca, daj. óskarjevcu, tož. óskarjevca, mest. pri óskarjevcu, or. z óskarjevcem; DVOJINA: im. óskarjevca, rod. óskarjevcev, daj. óskarjevcema, tož. óskarjevca, mest. pri óskarjevcih, or. z óskarjevcema; MNOŽINA: im. óskarjevci, rod. óskarjevcev, daj. óskarjevcem, tož. óskarjevce, mest. pri óskarjevcih, or. z óskarjevci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke óskarjevka -e ž |dobitnica nagrade oskar|: govor oskarjevke; Jennifer Lawrence je ena od mlajših oskarjevk (< oskar) {B} oskarjevkin {O} EDNINA: im. óskarjevka, rod. óskarjevke, daj. óskarjevki, tož. óskarjevko, mest. pri óskarjevki, or. z óskarjevko; DVOJINA: im. óskarjevki, rod. óskarjevk, daj. óskarjevkama, tož. óskarjevki, mest. pri óskarjevkah, or. z óskarjevkama; MNOŽINA: im. óskarjevke, rod. óskarjevk, daj. óskarjevkam, tož. óskarjevke, mest. pri óskarjevkah, or. z óskarjevkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: gongovec gongovka grammyjevec grammyjevka kresnikovec kresnikovka nobelovec nobelovka oskarjevec oskarjevka viktorjevec viktorjevka značkar značkarica 134 Nazivi in naslovi ob imenu GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 78 slovarskih iztočnic ter zajema naslednje vrste nazivov in naslovov ob imenu: (1) poklicne (odvetnik/odvetnica, inženir/inženirka); (2) akademske (magister/magistrica, docent/docentka); (3) vojaške (generalmajor/generalmajorka); (4) verske (pater, sestra; blaženi/blažena); (5) protokolarne (eminenca, visokost); (6) plemiške (vladarske) (car/carica, vitez); (7) položajne (dekan/dekanja, kapetan/kapetanka); (8) glede na družbeni položaj (gospod/gospa). NOVOSTI: Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001: nova je npr. iztočnica prevzvišeni; ob obliki dekanka je dodana pogostejša dekanja; generalinja je predlagana možnost v vojaški stroki (terminološki slovar), generalica je po SP 2001 uslovarjena le kot ‘generalova žena’, danes je to vojaški naziv za osebe ženskega spola, ki opravljajo ta poklic, se pa pogosteje uporablja tudi oblika generalka, našteto so tako variante. Vse ženske oblike so obravnavane v samostojnih geslih (v SP 2001 so bile navedene kot podiztočnice pri moških oblikah). Ponazarjalno gradivo je obvestilno razširjeno s primeri tipičnih skladenjskih rab, npr. z opozorilom »pred imenom« (spomenik generalu Rudolfu Maistru), »za imenom« (vaje pri doktorju/dr. Janezu Novaku, asistentu), »kot nagovor« (Gospod doktor, svetujte mi, kaj naj delam, da bom dočakal sto let) i p d . D o d a n e s o t u d i s t a l n e z v e z e ( dvojna doktorica ‘ženska z dvema doktoratoma’; doktor/dr. Fig |vzdevek Franceta Prešerna|) ter pojasnila tipa »v prenesenem pomenu« (Poleg študentov se je predavanja udeležilo precej profesorskih eminenc) in »v zvezi« (izredna profesorica). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 128. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: dekán -a in dekàn -ána m |položajni naziv; vodja fakultete|: srečanje dekana fakultete in rektorja univerze; kolegij dekanov; pred imenom govor dekana doktorja Janeza Novaka; |položajni naziv; vodja dekanije|: Več let je bil župnik in dekan; pred imenom Slovesnosti, ki jo je vodil dekan Janez Novak, je prisostvovalo 3000 ljudi {B} dekanov 135 {O} EDNINA: im. dekán in dekàn, rod. dekána, daj. dekánu, tož. dekána, mest. pri dekánu, or. z dekánom; DVOJINA: im. dekána, rod. dekánov, daj. dekánoma, tož. dekána, mest. pri dekánih, or. z dekánoma; MNOŽINA: im. dekáni, rod. dekánov, daj. dekánom, tož. dekáne, mest. pri dekánih, or. z dekáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu dekánja -e in dekánica -e tudi dekánka -e ž |položajni naziv; vodja fakultete|: Ladjo je krstila dekanja/dekanica fakultete za pomorstvo; pred imenom odstop dekanje/dekanice doktorice Jane Novak (< dekan) {B} dekanjin in dekaničin tudi dekankin {O} EDNINA: im. dekánja in dekánica tudi dekánka, rod. dekánje in dekánice tudi dekánke, daj. dekánji in dekánici tudi dekánki, tož. dekánjo in dekánico tudi dekánko, mest. pri dekánji in pri dekánici tudi pri dekánki, or. z dekánjo in z dekánico tudi z dekánko; DVOJINA: im. dekánji in dekánici tudi dekánki, rod. dekánj in dekánic tudi dekánk, daj. dekánjama in dekánicama tudi dekánkama, tož. dekánji in dekánici tudi dekánki, mest. pri dekánjah in pri dekánicah tudi pri dekánkah, or. z dekánjama in z dekánicama tudi z dekánkama; MNOŽINA: im. dekánje in dekánice tudi dekánke, rod. dekánj in dekánic tudi dekánk, daj. dekánjam in dekánicam tudi dekánkam, tož. dekánje in dekánice tudi dekánke, mest. pri dekánjah in pri dekánicah tudi pri dekánkah, or. z dekánjami in z dekánicami tudi z dekánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; samostalnik ženskega spola eminénca -e in Eminénca -e ž |naziv za kardinale|: Leta 1630 je veliki mojster dobil dostojanstvo in naslov kardinala v Katoliški cerkvi – eminenca; |protokolarni naziv za kardinale|: s svojilnim zaimkom, pri izražanju v odsotnosti osebe Obred je vodila njegova/Njegova eminenca/Eminenca kardinal Paul Joseph Jean Poupard; s svojilnim zaimkom, pri izražanju v prisotnosti osebe Pismo je naslovljeno na vašo/Vašo eminenco/Eminenco; siva eminenca |ugledna ali vplivna osebnost brez formalnega položaja, ki deluje v ozadju|: Bill Gates, ustanovitelj in siva eminenca Microsofta, ni nikoli nadziral podrejenih na delovnem mestu {B} eminenčin in Eminenčin {O} EDNINA: im. eminénca in Eminénca, rod. eminénce in Eminénce, daj. eminénci in Eminénci, tož. eminénco in Eminénco, mest. pri eminénci in pri Eminénci, or. z eminénco in z Eminénco; DVOJINA: im. eminénci in Eminénci, rod. eminénc in Eminénc, daj. eminéncama in Eminéncama, tož. eminénci in Eminénci, mest. pri eminéncah in pri Eminéncah, or. z eminéncama in z Eminéncama; MNOŽINA: im. eminénce in Eminénce, rod. eminénc in Eminénc, daj. eminéncam in Eminéncam, tož. eminénce in Eminénce, mest. pri eminéncah in pri Eminéncah, or. z eminéncami in z Eminéncami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; samostalnik ženskega spola 136 magíster -tra m |akademski naziv|: promocija novih magistrov in magistric znanosti; Po študiju boste pridobili strokovni naziv magister oz. magistrica zdravstvene nege; pred imenom Predsednik izvršnega odbora je postal magister Janez Novak; |poklicni naziv; farmacevt|: Vodja lekarne in direktor je lahko le magister farmacije; prim. mag. {B} magistrov {O} EDNINA: im. magíster, rod. magístra, daj. magístru, tož. magístra, mest. pri magístru, or. z magístrom; DVOJINA: im. magístra, rod. magístrov, daj. magístroma, tož. magístra, mest. pri magístrih, or. z magístroma; MNOŽINA: im. magístri, rod. magístrov, daj. magístrom, tož. magístre, mest. pri magístrih, or. z magístri STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu magístrica -e ž |akademski naziv|: promocija novih magistrov in magistric znanosti; Pridobila je naziv magistrice ekonomskih znanosti; pred imenom Stranko vodi magistrica Janja Novak; |poklicni naziv; farmacevtka|: V Lekarni Dravlje iščejo magistra oz. magistrico farmacije s strokovnim izpitom; prim. mag. (< magister) {B} magistričin {O} EDNINA: im. magístrica, rod. magístrice, daj. magístrici, tož. magístrico, mest. pri magístrici, or. z magístrico; DVOJINA: im. magístrici, rod. magístric, daj. magístricama, tož. magístrici, mest. pri magístricah, or. z magístricama; MNOŽINA: im. magístrice, rod. magístric, daj. magístricam, tož. magístrice, mest. pri magístricah, or. z magístricami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: admiral akademik akademikinja asistent asistentka baron baronica blažena blaženi blaženi car carica cesar cesarica dekan dekanica dekanja desetnica desetnik docent docentka doktor doktorica ekscelenca eminenca general generalica – generalinja – generalka generalmajor 137 generalmajorka generalpolkovnica generalpolkovnik gospa gospod gospodična grof grofica inženir inženirka kapetan kapetanka kapitan kapitanka kneginja knez kralj kraljica lady magister magistrica major majorka monsignor monsinjor oče pater plemeniti podpolkovnica podpolkovnik polkovnica polkovnik prevzvišenost primarij primarijka princ princesa profesor profesorica rektor rektorica sestra sir sveta sveti svetost veličanstvo visočanstvo visokost vojvoda vojvodinja 138 Nekrajevna imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 31 slovarskih iztočnic in zajema nekrajevna imena. Problemski sklop ni dokončen in bo še razširjen z različnimi skupinami nekrajevnih imen. Trenutni geslovnik je nastal ob pripravi predloga novih pravopisnih pravil, in sicer ob poglavju »Velika in mala začetnica«. Večinoma so uslovarjena večbesedna nekrajevna imena, ki so lahko za uporabnike težavnejša zaradi zapisa neprve sestavine imena. V problemskem sklopu so imena: (1) dolin, (2) kraških pojavov, (3) ledenikov, (4) mestnih delov, (5) naravnih pokrajin, (6) planin, (7) planot, (8) prelazov, (9) reliefnih oblik, (10) športno‑ rekreacijskih, turisti čnih in u čnih poti ter (11) zavarovanih območij. NOVOSTI: V ePravopisu je glede na SP 2001 uvedena nova terminologija, ki je pomensko ustreznejša in razumljivejša sodobnemu uporabniku jezika. Termin nekrajevna imena nadomešča izraz nenaselbinska imena, ob tem je namesto termina naselbinska imena uveden termin krajevna imena. Novost so tudi ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je na položaje, ko se nekrajevno ime pojavlja v položaju desnega prilastka v imenovalniku: »kot prilastek, v imenovalniku« pohod na planino Zajamniki. N e k a t e r a n e k r a j e v n a i m e n a s e v r a b i p o j a v l j a j o t u d i v s k r a j š a n i o b l i k i , n a k a r j e o p o z o r j e n o s pojasnilom »skrajšano« in zgledom (Notranjski regijski park, skrajšano Notranjski park) Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku na -ski, kjer je ta v rabi izkazan (Snežnik: snežniški). V slovarskem sestavku imajo nekrajevna imena prikazano predložno rabo, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri nekrajevnem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na; iz/z/s) , o b n j i h p a u s t r e z n e s k l o n s k e o b l i k e ( v Blejskem vintgarju, iz Blejskega vintgarja, v Blejski vintgar). Pri predložnih imenih (Na Pečeh) je v predložni rabi prikazana dvojnična možnost, in sicer predložna raba imena, ko ime nastopa v položaju desnega prilastka v imenovalniku ob občnem poimenovanju ( na gori/planini Na Pečeh, z gore / s planine Na Pečeh, na goro/planino Na Pečeh), in predložna raba imena, ko je to uporabljeno samostojno (Na pečeh, s Peči, na Peči). Uslovarjena oblika je tudi prikaz predlaganega pravopisnega pravila, ki pravi, da se prva nepredložna sestavina piše z veliko začetnico. Pri nekrajevnih imenih, ki poimenujejo tuje nekrajevne zemljepisne danosti, je v posebnem razdelku, poimenovanem »Podatki o izvirniku«, prikazana informacija o izvornem jeziku in imenu (npr. Apalaška pot, angl. Appalachian Trail), saj predvidevamo, da bo za nepodomačena zemljepisna imena uporabnik poslovenjeno varianto iskal tudi prek izvirne. 139 SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 69–76 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Apaláška pót -e -í ž; zemljepisno ime |planinska pot v Združenih državah Amerike|: potopis z Apalaške poti; Za Apalaško pot je potreboval šest mesecev; ◎ angl. Appalachian Trail; prim. apalaški (< Apalači) Kje? na Apalaški poti Od kod? z Apalaške poti Kam? na Apalaško pot {O} EDNINA: im. Apaláška pót, rod. Apaláške potí, daj. Apaláški póti, tož. Apaláško pót, mest. pri Apaláško póti, or. z Apaláško potjó in z Apaláško pótjo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nekrajevna imena Blêjski víntgar -ega -ja m; zemljepisno ime |soteska na Gorenjskem|: galerije Blejskega vintgarja; Odpravili so se v Blejski vintgar; kot prilastek, v imenovalniku ogled soteske Blejski vintgar; prim. blejski (< Bled) Kje? v Blejskem vintgarju Od kod? iz Blejskega vintgarja Kam? v Blejski vintgar {O} EDNINA: im. Blêjski víntgar, rod. Blêjskega víntgarja, daj. Blêjskemu víntgarju, tož. Blêjski víntgar, mest. pri Blêjskem víntgarju, or. z Blêjskim víntgarjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nekrajevna imena Na Pečéh ~ ~ in Na Pečéh Pečí ž; zemljepisno ime |gora v Julijskih Alpah|: kot prilastek, v imenovalniku Vračali smo se z vrha Na Pečeh; Vračali smo se s Peči; |planina v Julijskih Alpah|: kot prilastek, v imenovalniku Na planini Na Pečeh so se nekoč ukvarjali s planšarstvom; Gozdna cesta vodi po spodnjem južnem robu Peči proti planini Zajamniki Kje? na gori/planini Na Pečeh in na Pečeh Od kod? z gore / s planine Na Pečeh in s Peči 140 Kam? na goro/planino Na Pečeh in na Peči {O} EDNINA: im. gora/planina Na Pečéh in Na Pečéh, rod. gore/planine Na Pečéh in Pečí, daj. gori/planini Na Pečéh in Pečém, tož. goro/planino Na Pečéh in Pêči, mest. pri gori/planini Na Pečéh in pri Pečéh, or. z goro / s planino Na Pečéh in s Pečmí STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij; nekrajevna imena Nótranjski régijski párk -ega -ega -a m; zemljepisno ime |regijski park v občini Cerknica|: Cerkniška občina je Notranjski regijski park ustanovila leta 2002; območje Notranjskega regijskega parka; skrajšano mokrišča v Notranjskem parku; prim. notranjski (< Notranjska, Notranjsko) Kje? v Notranjskem regijskem parku Od kod? iz Notranjskega regijskega parka Kam? v Notranjski regijski park {O} EDNINA: im. Nótranjski régijski párk, rod. Nótranjskega régijskega párka, daj. Nótranjskemu régijskemu párku, tož. Nótranjski régijski párk, mest. pri Nótranjskem régijskem párku, or. z Nótranjskim régijskim párkom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nekrajevna imena Zajámniki -ov m mn.; zemljepisno ime |planina v Julijskih Alpah|: V jasnem vremenu je mogoče z Zajamnikov videti Triglav; planšarski stan na Zajamnikih; kot prilastek, v imenovalniku pohod na planino Zajamniki Kje? na Zajamnikih Od kod? z Zajamnikov Kam? na Zajamnike {B} zajamniški {O} MNOŽINA: im. Zajámniki, rod. Zajámnikov, daj. Zajámnikom, tož. Zajámnike, mest. pri Zajámnikih, or. z Zajámniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nekrajevna imena Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Apalaška pot Blejski vintgar Dolina kraljev Grossglockner 141 Hornbeinov ozebnik Jalovčev ozebnik Jezerski vrh Kaninski podi Karpatski bazen Korensko sedlo Korošica Kriška planina Kriški podi Krnski nariv Ledenik pod Skuto Lent Marmolada Menina planina Na Pečeh Nevejski preval Notranjski regijski park Pavličevo sedlo Rombonski podi Snežnik Soriška planina Trajanova vrata (bitka pri Trajanovih vratih) Triglavski narodni park Velika planina Veliki Klek Zajamniki Zgornja Kolpska dolina 142 Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni GESLOVNIK: Problemski sklop, ki obsega 29 občnoimenskih iztočnic, je nastal ob redigiranju domišljijskih, religijskih in mitoloških lastnih imen, ki nastopajo v stalnih večbesednih zvezah (pujsa Pepa, krojaček Hlaček; nadangel Gabrijel, evangelist Marko; riba Faronika). Ker se te zveze največkrat sklanjajo v obeh sestavinah, je za uporabnike relevanten tudi podatek o jezikovnem vedenju nelastnoimenske sestavine. NOVOSTI: Z vidika slovnične pregibnosti ali naglaševanja ni sprememb glede na ustaljeno jezikovno prakso. Glede na Slovenski pravopis 2001 je prednost novega prikaza, da slovarsko obravnava tudi dosedanje podiztočnice, npr. muca (v SP 2001 pod muc), pujsa (v SP 2001 pod pujs), tako še coprnica. Nova je iztočnica sovica. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: cóprnica -e ž |bajeslovno bitje, čarovnica|: Legenda iz Cerknice pripoveduje, da Slivnica ni bila vedno zbirališče coprnic; |domišljijski lik|: v zvezi coprnica Zofka Iz knjige je pokukal krompirjasti nos coprnice Zofke {B} coprničin {O} EDNINA: im. cóprnica, rod. cóprnice, daj. cóprnici, tož. cóprnico, mest. pri cóprnici, or. s cóprnico; DVOJINA: im. cóprnici, rod. cóprnic, daj. cóprnicama, tož. cóprnici, mest. pri cóprnicah, or. s cóprnicama; MNOŽINA: im. cóprnice, rod. cóprnic, daj. cóprnicam, tož. cóprnice, mest. pri cóprnicah, or. s cóprnicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik ženskega spola; Občnoimenska jedra besednih zvez z lastnimi imeni 143 múca -e ž ljubkovalno |mačka|: Dogodivščine kužka in muce smo si ogledali v lutkovni predstavi; Babica mi je prinesla tri dolgodlake mlade muce; |domišljijski lik|: v zvezi muca Copatarica Otroci so obiskali hišico muce Copatarice; v zvezi muca Maca maček Muri in muca Maca {B} mucin {O} EDNINA: im. múca, rod. múce, daj. múci, tož. múco, mest. pri múci, or. z múco; DVOJINA: im. múci, rod. múc, daj. múcama, tož. múci, mest. pri múcah, or. z múcama; MNOŽINA: im. múce, rod. múc, daj. múcam, tož. múce, mest. pri múcah, or. z múcami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: Občnoimenska jedra besednih zvez z lastnimi imeni pújsa -e ž ljubkovalno |svinja|: Tržaški glasbeniki so na koncertni oder pripeljali čisto pravo pujso; |domišljijski lik|: v zvezi pujsa Pepa V zgodbi o pujsi Pepi nastopajo tudi bratec Jure, mama pujsa in oči pujs {B} pujsin {O} EDNINA: im. pújsa, rod. pújse, daj. pújsi, tož. pújso, mest. pri pújsi, or. s pújso; DVOJINA: im. pújsi, rod. pújs, daj. pújsama, tož. pújsi, mest. pri pújsah, or. s pújsama; MNOŽINA: im. pújse, rod. pújs, daj. pújsam, tož. pújse, mest. pri pújsah, or. s pújsami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: Občnoimenska jedra besednih zvez z lastnimi imeni sôvica -e ž manjšalno |sova|: Otroci so iz usnja izdelovali sovice; |domišljijski lik|: v zvezi sovica Oka V Svetlaninih pravljicah nastopajo pek Mišmaš, Sapramiška, škrat Kuzma, Tacamuca, sovica Oka, mali parkelj Malič in drugi junaki {B} sovičin {O} EDNINA: im. sôvica, rod. sôvice, daj. sôvici, tož. sôvico, mest. pri sôvici, or. s sôvico; DVOJINA: im. sôvici, rod. sôvic, daj. sôvicama, tož. sôvici, mest. pri sôvicah, or. s sôvicama; MNOŽINA: im. sôvice, rod. sôvic, daj. sôvicam, tož. sôvice, mest. pri sôvicah, or. s sôvicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: Občnoimenska jedra besednih zvez z lastnimi imeni; samostalnik ženskega spola Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: apostol bedak coprnica čarovnica čebelica deklica 144 evangelist gasilec kapitan krojaček lisica maček medvedek muca nadangel ovčar palček poštar prerok pujsa racman riba sirota sovica škrat vajenec zajček zmaj zvezdica 145 Okrajšave GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 482 okrajšav. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001 in dopolnjen z novimi okrajšavami. V problemskih sklopih so poleg običajnih okrajšav zajete tudi: • okrajšave s piko spredaj (.com ‘company’), • okrajšave z vezajem, tj. okrajšave prirednih zloženk (č.-b. ‘črno-bel’), • okrajšave s stično vmesno piko, tj. okrajšave podrednih zloženk (nar.zab. ‘narodnozabavni’), • okrajšave lastnih imen (Dol. ‘Dolenji’, ‘Dolnji’), • okrajšave besednih zvez (dipl. inž. ‘diplomirani inženir’), • okrajšave delov besedila (itd. ‘in tako dalje’), • okrajšave brez pik (nzd, odl). NOVOSTI: V slovarju so s pomočjo oznakovnih pojasnil izpostavljeni posebni položaji, ko postavimo okrajšavo za ločilo (»z vejico«) ali ko se pojavlja okrajšava v zvezi okrajšav (»v zvezi okrajšav«). Pri okrajšavah nazivov je prikazan položaj rabe glede na lastno ime (»pred imenom«, »za imenom«). Pri okrajšavah, ki jih beremo tudi črkovalno ali jih sploh ne razvezujemo (na primer itd., b. p., d. o. o., v. d.), je podana tudi izgovarjava. Pri nestično pisanih okrajšavah so naglašene vse sestavine, pri stično pisanih in leksikaliziranih pa je naglas varianten. Zaradi prevladujoče rabe in usmerjevalnega zapisa v pravno-u p r a v n i h b e s e d i l i h , m e d d r u g i m v besedilu Zakona o gospodarskih družbah in registru pri AJPES-u, je bil Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU predlagan zapis okrajšav gospodarskih subjektov (d. o. o., d. d., s. p., z. b. o., z. o. o.) v položajih za imenom tudi stično (Helidrom, d.d.). Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU je predlog sprejela. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 595, 596, 597, 598, 1025. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« SLOVARSKI PRIKAZ: č.-b. okrajš. |črno-bel|: č.-b. slika STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave dipl. ing. okrajš. |diplomirani inženir; diplomirana inženirka|; gl. dipl. inž. STATUS: predlog 146 PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave dipl. inž. okrajš. |diplomirani inženir; diplomirana inženirka|: za imenom, z vejico Janez Novak, dipl. inž. (stroke); v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. inž. STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave itd. okrajš. |in tako dalje|: na koncu naštevanja, brez vejice Nesprejemljivo je, da mlade medicinske sestre, zdravniki, pravniki itd. ne morejo dobiti službe; prim. ipd., itn. STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave nar.zab. okrajš. |narodnozabavni|: nar.zab. glasba STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: abs. a. Chr. n. A. D. adm. adv. agl. agr. akad. alp. am. amer. ang. angl. angl.-slov. apr. arab. arh. asist. astr. .at avg. .ba belg. bibl. biokem. biol. bl. b. l. bolg. bot. b. p. brit. broš. c. ca. cca cerkv.slov. cf. Ch. cit. civ. c.-kr. Co. .com corr. csl. .cz č.-b. čeb. češ. čet. čl. člen. člov. db d. d. dddr. ddr. .de dec. del. dim. dipl. dipl. ekon. dipl. ing. dipl. inž. dipl. oec. diplomac. d. n. o. doc. .doc .docx dol. Dol. dol. č. d. o. o. dov. gl. dr. dram. dr. dent. med. dr. h. c. dr. med. dr. sc. dr. sci. 147 dr. stom. dr. vet. med. drž. dv. dvostan. d. v. z. e ed. ef. egipč. egipt. ekol. ekon. el. elektr. enostan. erot. eston. etc. etim. etn. .eu ev. Ev. ev. št. .exe f. fak. faks farm. fasc. fax. fco. feb. febr. fig. film. filol. filoz. fiz. fiziol. fiziot. fol. fot. fr. .fr fra. franc. frc. g. ga. gdč. ge. gen. gen.maj. gen.polk. gen.ppolk. geod. geol. germ. .gif gimn. gl. glag. glasb. gled. GmbH go. gor. Gor. gr. grad. gradb. harm. h. c. hebr. hon. .hr hrv. h. št. .html .hu ibid. ide. idr. i. e. ind. in dr. ing. inv. št. inž. ipd. it. .it itd. itn. izd. izg. izr. prof. izv. J. jan. jap. jez. jezikosl. .jpg jr. in Jr. jsl. jug. jul. jun. juž. Juž. jv. jz. kal. kat. kem. k. g. kit. knjiž. k. o. kor. Kor. kov. krat. kub. kult. kv. l. lat. latv. let. lik. lit. litov. lit.zg. lit. zg. Lj. l.r. m. mag. mag. akad. mag. farm. mag. inž. mag. pharm. mag. prof. maj. mar. mat. mat. št. max. Mb. mdr. med. medm. meh. mes. mest. mgr. mil. min. mio. ml. mld. mmag. mn. m. p. Mr. mrd. mr. ph. Mrs. msgr. n. nad. nadstr. nam. nan. naniz. nar. nar.zab. nas. nav. navt. n. d. ned. nedol. č. nedov. gl. nem. .net n. m. N. N. nov. npr. n. št. n. v. nzd o. obr. odd. odg. odg. ur. odl odst. odv. oec. ok. O. K. okr. okrajš. okt. op. o. p. op. a. op. p. op. prev. op. ur. org. .org orig. os. otr. oz. p. 148 parc. št. p. c. p. Chr. n. p. d. pdb .pdf ped. pet. pl. pog. pogl. pok. po Kr. pol. polit. polj. polk. pom. pon. por. p. p. ppolk. prav. preb. pred. prev. pribl. prid. prim. prir. prisl. pr. Kr. pr. n. št. prof. prof. dr. P. S. psih. psiht. r. rač. red. prof. reg. reg. št. rel. rim. rim.kat. R. I. P. r.k. rkp. rod. roj. rom. .rtf rus. s. S. sam. samozal. sek. sep. sept. sev. Sev. sh. .si sign. simb. skr. sl. Sl. slov. Slov. slovan. sob. soc. soc. del. soc. kult. sod. sp. Sp. s. p. spec. spl. sr. Sr. srb. sre. s. r. l. s. s. ssp. st. St. stan. star. stol. str. sv. Sv. svet. sz. šol. šp. špan. šport. št. štev. štud. tab. tč. teh. tehn. tel. tel. št. temp. teol. t. i. tj. t. l. t. m. tor. tov. trg. tur. u. ukr. ul. um. um. zgod. univ. up. ur. Ur. l. ust. V. v. d. vel. Vel. ver. vet. viš. znan. sod. voj. v pok. vs. vzg. vzh. Vzh. .xls .xml Z. zah. Zah. zal. zap. št. z. b. o. zd zdr. zdrav. zf. zg. Zg. zgod. .zip znan. sod. znan. svet. z. o. o. zool. zoot. zun. zv. ž. žarg. živ. živ. tehn. ž.r. 149 Pisna znamenja GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 46 slovarskih iztočnic, izbranih iz poglavja o pisnih znamenjih, ki ga je ob prenovi pravopisnih pravil pripravila Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. Gre za pet skupin znamenj: (1) splošna znamenja (tilda, znamenja za odstotek, minuto, evro ...); (2) ločila (apostrof, dvopičje, klicaj, pomišljaj, vezaj ...); (3) znamenja v informacijskih tehnologijah (afna, ključnik, lojtra, poševnica); (4) matematična znamenja (koren, plus, minus ...); (5) izpostavna znamenja (križec, zvezdica). NOVOSTI: Pri nekaterih primerih gre za prvič uslovarjene izraze (ampersand, ključnik) , d r u g i p a s o p r v i č prikazani v slovarju v zapisovalno problematičnih položajih in vlogah. Prikazu iztočnice z zaglavjem sledijo trije sklopi pravopisno relevantnih podatkov: v prvem delu je prikazana skladenjska raba iztočnične besede glede na izpostavljeni pomen, v drugem je ponazorjena raba znamenja, ki ga označuje iztočnična beseda, v tretjem razdelku so predstavljene oblikoslovno- besedotvorne posebnosti besede. Novosti glede na Slovenski pravopis 2001 je precej, najbolj opazna je uvedba posebnega gnezda z imenom »Ponazoritev rabe znamenja«, v katerem s pomočjo pojasnil uporabnik dobi naslednje podatke: • o s t i č n o s t i g l e d e n a d r u g a z n a m e n j a , b e s e d e , š t e v k e ( klicaj: levostično na koncu povedi, ki zaznamuje ukaz, željo, čustva Ojoj, že pet minut do sedmih je!); • o izgovorjavi znamenja (afna: stično v elektronskih naslovih, izgovorjeno »afna«, »pri«: info@oglasi.si, nabiralnik@hotel-park.si); • o rabi iztočnične besede v posebnih zvezah (oklepaj: lomljeni oklepaj za označevanje spletnih naslovov: V knjižnico vstopam prek portala na naslovu ). Z normativnega vidika je uvedena enakovredna pisna dvojnica pri iztočnici promile, tj. promil, saj se v rabi že dolgo uveljavlja in nadomešča prvotno. Uporabniki so na to že opozarjali (gl. Jezikovna svetovalnica – Izgovarjava matematičnega znaka promile ali promil). Upoštevana je tudi besednovrstna različnost posameznih izrazov, zato se pri matem atičnih znamenjih krat, deljeno, minus, plus pojavljajo tako samostalniška (Ni znal napisati minusa) kot tudi pridevniška (minus štiri) in povedkovniška raba (Šest minus tri je tri). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 4–24. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Poglavje »Pisna znamenja« 150 SLOVARSKI PRIKAZ: áfna -e ž |pisno znamenje v IT|: računalniška afna; Kako naj napišem afno?; Pošljite e-pošto na info(afna)oglasi.si {PRZ} @ stično v elektronskih naslovih, izgovorjeno afna, pri info@oglasi.si; nabiralnik@hotel- park.si; desnostično na družbenih omrežjih pred imenom naslovnika ali nanosnikom @Barbara {O} EDNINA: im. áfna, rod. áfne, daj. áfni, tož. áfno, mest. pri áfni, or. z áfno; DVOJINA: im. áfni, rod. áfen, daj. áfnama, tož. áfni, mest. pri áfnah, or. z áfnama; MNOŽINA: im. áfne, rod. áfen, daj. áfnam, tož. áfne, mest. pri áfnah, or. z áfnami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja apostróf -a m |ločilo|: Za predlogi so nekdaj zapisovali apostrofe {PRZ} ʼ nadomestilo izpuščene črke, števke ali števk Da bʼ nikoli noč ne bʼla!; Po državnozborskih volitvah ʼ96 je bil imenovan za okoljskega ministra; prim. opuščaj {O} EDNINA: im. apostróf, rod. apostrófa, daj. apostrófu, tož. apostróf, mest. pri apostrófu, or. z apostrófom; DVOJINA: im. apostrófa, rod. apostrófov, daj. apostrófoma, tož. apostrófa, mest. pri apostrófih, or. z apostrófoma; MNOŽINA: im. apostrófi, rod. apostrófov, daj. apostrófom, tož. apostrófe, mest. pri apostrófih, or. z apostrófi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja krížec -žca m manjšalno |križ|: Izgubila je verižico s križcem; |izpostavno znamenje|: Pred letnico nestično zapišejo križec v pomenu 'umrl/umrla'; križci in krožci |igra|: Med poukom si čas krajša s križci in krožci; viteški križec |vojaško odlikovanje|: Jurij Vega je bil med boji na Renu odlikovan z viteškim križcem Marije Terezije; železni križec |vojaško odlikovanje|: Prejel je dva železna križca za pogum {PRZ} † nestično pred datumom za označevanje smrti osebe, izgovorjeno umrl, umrla Ivan Cankar † 11. december 1918, Ljubljana, Slovenija; nestično pred imenom pokojne osebe, izgovorjeno pokojni, pokojna maša za † Marijo Novak {O} EDNINA: im. krížec, rod. krížca, daj. krížcu, tož. krížca, mest. pri krížcu, or. s krížcem; DVOJINA: im. krížca, rod. krížcev, daj. krížcema, tož. krížca, mest. pri krížcih, or. s krížcema; MNOŽINA: im. krížci, rod. krížcev, daj. krížcem, tož. krížce, mest. pri krížcih, or. s krížci SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4972/raba-predloga-pred-pisnim- znamenjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; poimenovanja iger 151 odstóten -tna -o prid. v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik odstotna točka {PRZ} % stično in z vezajem v pridevniških podrednih zloženkah Izkoristite 50-% popust (< odstotek) {O} moški: EDNINA: im. odstóten, rod. odstótnega, daj. odstótnemu, tož. odstóten (živostno odstótnega), mest. pri odstótnem, or. z odstótnim; DVOJINA: im. odstótna, rod. odstótnih, daj. odstótnima, tož. odstótna, mest. pri odstótnih, or. z odstótnima; MNOŽINA: im. odstótni, rod. odstótnih, daj. odstótnim, tož. odstótne, mest. pri odstótnih, or. z odstótnimi ženski: EDNINA: im. odstótna, rod. odstótne, daj. odstótni, tož. odstótno, mest. pri odstótni, or. z odstótno; DVOJINA: im. odstótni, rod. odstótnih, daj. odstótnima, tož. odstótni, mest. pri odstótnih, or. z odstótnima; MNOŽINA: im. odstótne, rod. odstótnih, daj. odstótnim, tož. odstótne, mest. pri odstótnih, or. z odstótnimi srednji: EDNINA: im. odstótno, rod. odstótnega, daj. odstótnemu, tož. odstótno, mest. pri odstótnem, or. z odstótnim; DVOJINA: im. odstótni, rod. odstótnih, daj. odstótnima, tož. odstótni, mest. pri odstótnih, or. z odstótnima; MNOŽINA: im. odstótna, rod. odstótnih, daj. odstótnim, tož. odstótna, mest. pri odstótnih, or. z odstótnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja promil -a in promíle -a m |tisoči del delote|; |pisno znamenje|: Slanost Jadranskega morja v promilih znaša 38,5 do 39 promilov {PRZ} ‰ nestično ob številki Voznik avtomobila je imel v krvi 1,44 ‰ alkohola {O} EDNINA: im. promíl in promíle, rod. promíla, daj. promílu, tož. promíl, mest. pri promílu, or. s promílom; DVOJINA: im. promíla, rod. promílov, daj. promíloma, tož. promíla, mest. pri promílih, or. s promíloma; MNOŽINA: im. promíli, rod. promílov, daj. promílom, tož. promíle, mest. pri promílih, or. s promíli SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3140/izgovarjava- matemati%C4%8Dnega-znaka-promile-ali-promil STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: afna ampersand apostrof člen deljaj dolar (avstralski dolar, ameriški dolar, kanadski dolar) dvopičje enačaj evro 152 funt (funt šterling, ciprski funt, irski funt) klicaj ključnik koren krat križec lojtra minus minuta narekovaj (sredinski narekovaj, zgornji narekovaj, spodnje-zgornji narekovaj, enojni zgornji narekovaj) odstotek odstoten oklepaj (pokončni oklepaj, poševni oklepaj, lomljeni oklepaj, oglati oklepaj, okrogli oklepaj) opuščaj paragraf pika (dvignjena pika) plus podčrtaj podpičje pokončnica pomišljaj (predložni pomišljaj, dvodelni pomišljaj, alinejni pomišljaj) ponavljaj poševnica (leva poševnica, poševnica nazaj, dvojna poševnica) promil in promile sekunda stopinja tilda tripičje tri pike tropičje uklepaj vejica vezaj vijuga vprašaj zaklepaj zvezdica 153 Podredne zloženke GESLOVNIK: Geslovnik obsega 145 podrednih zloženk, ki so različnih tipov: (1) samostalniške podredne zloženke (19 iztočnic), npr. Afroameričan, Afroameričanka, avstromarksizem, mladoslovenec; (2) pridevniške podredne zloženke na -ski/-ški, ki so na izrazni ravni prekrivne s prirednimi vezalnimi zloženkami (3 iztočnice), afroazijski, angloameriški, italoameriški; (3) pridevniške podredne zloženke na -ski/-ški (118 iztočnic), npr. agrarnoekonomski, lesnoindustrijski. V geslovnik smo vključili tudi najpogostejše napačne zapise (5 iztočnic) in jih označili s slovarsko kazalko glej (= gl.), npr. borzno-posredniški namesto borznoposredniški. NOVOSTI: Širši geslovnik podrednih zloženk je bil usmerjen v iskanje uporabniških težav, ki se pojavijo zaradi nejasnega besednozveznega podstavnega izhodišča in jih uporabniki zato zamenjujejo s prirednimi zloženkami: agrarnopolitičen (< agrarna politika) nasproti agrarno-industrijski (< agraren in industrijski). Vse zloženke imajo pripisano izhodiščno podstavno zvezo in so uporabljene v značilnem kolokacijskem razmerju, ki je preverjen po besedilnem korpusu Gigafida 2.0. Posebna pozornost je namenjena zloženkam, ki so prekrivne s prirednimi vezalnimi zloženkami, npr. italoameriški: • podredni pomen (= ameriški z italijanskimi prvinami): Frank Sinatra velja za najbolj znanega italoameriškega pevca • priredni pomen (= italijanski in ameriški): italoameriški klan Cose nostre Nekatere podredne zloženke obstajajo ob prirednih: • družbenoekonomski (< družbena ekonomija) • družbeno-ekonomski (< družba in ekonomija) Med zloženkami je vzpostavljeno sopomensko razmerje (družbenoekonomski – družbenogospodarski), pri nekaterih je uporabnik napoten na sopomenko, ki je bolj uveljavljena. Nekatere že uslovarjene zloženke so bile ponovno pregledane zaradi novih dejstev, npr. Afroameričan, ki kaže na razlike med slovenskim in ameriškim okoljem: • Američan afriškega porekla ali temnopolti Američan • v ameriškem okolju temnopolti Američan: Čeprav je njegov oče Jamajčan, zase pravi, da je Afroameričan SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 490, 512. SLOVARSKI PRIKAZ: Áfroameričán -a in Áfroameričàn -ána m; ime bitja, prebivalsko ime |Američan afriškega porekla ali temnopolti Američan|: boj Afroameričanov za enakopravnost; Film govori o Afroameričanu iz Brooklyna; v ameriškem okolju |temnopolti Američan|: Čeprav je njegov oče Jamajčan, zase pravi, da je Afroameričan 154 {B} Afroameričanov {O} EDNINA: im. Áfroameričán in Áfroameričàn, rod. Áfroameričána, daj. Áfroameričánu, tož. Áfroameričána, mest. pri Áfroameričánu, or. z Áfroameričánom; DVOJINA: im. Áfroameričána, rod. Áfroameričánov, daj. Áfroameričánoma, tož. Áfroameričána, mest. pri Áfroameričánih, or. z Áfroameričánoma; MNOŽINA: im. Áfroameričáni, rod. Áfroameričánov, daj. Áfroameričánom, tož. Áfroameričáne, mest. pri Áfroameričánih, or. z Áfroameričáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke; pripadniki in pripadnice bórznoposrédniški -a -o prid. |nanašajoč se na borzno posredovanje|: borznoposredniški zastopnik; borznoposredniška hiša {O} moški: EDNINA: im. bórznoposrédniški, rod. bórznoposrédniškega, daj. bórznoposrédniškemu, tož. bórznoposrédniški (živostno bórznoposrédniškega), mest. pri bórznoposrédniškem, or. z bórznoposrédniškim; DVOJINA: im. bórznoposrédniška, rod. bórznoposrédniških, daj. bórznoposrédniškima, tož. bórznoposrédniška, mest. pri bórznoposrédniških, or. z bórznoposrédniškima; MNOŽINA: im. bórznoposrédniški, rod. bórznoposrédniških, daj. bórznoposrédniškim, tož. bórznoposrédniške, mest. pri bórznoposrédniških, or. z bórznoposrédniškimi ženski: EDNINA: im. bórznoposrédniška, rod. bórznoposrédniške, daj. bórznoposrédniški, tož. bórznoposrédniško, mest. pri bórznoposrédniški, or. z bórznoposrédniško; DVOJINA: im. bórznoposrédniški, rod. bórznoposrédniških, daj. bórznoposrédniškima, tož. bórznoposrédniški, mest. pri bórznoposrédniških, or. z bórznoposrédniškima; MNOŽINA: im. bórznoposrédniške, rod. bórznoposrédniških, daj. bórznoposrédniškim, tož. bórznoposrédniške, mest. pri bórznoposrédniških, or. z bórznoposrédniškimi srednji: EDNINA: im. bórznoposrédniško, rod. bórznoposrédniškega, daj. bórznoposrédniškemu, tož. bórznoposrédniško, mest. pri bórznoposrédniškem, or. z bórznoposrédniškim; DVOJINA: im. bórznoposrédniški, rod. bórznoposrédniških, daj. bórznoposrédniškima, tož. bórznoposrédniški, mest. pri bórznoposrédniških, or. z bórznoposrédniškima; MNOŽINA: im. bórznoposrédniška, rod. bórznoposrédniških, daj. bórznoposrédniškim, tož. bórznoposrédniška, mest. pri bórznoposrédniških, or. z bórznoposrédniškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke borzno-posredniški -a -o prid.; gl. borznoposredniški STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke drúžbenoekonómski -a -o prid. |nanašajoč se na družbeno ekonomijo|: družbenoekonomski sistem; sprememba družbenoekonomske ureditve; sopomenka družbenogospodarski; prim. družbeno-ekonomski {O} moški: EDNINA: im. drúžbenoekonómski, rod. drúžbenoekonómskega, daj. drúžbenoekonómskemu, tož. drúžbenoekonómski (živostno drúžbenoekonómskega), mest. pri 155 drúžbenoekonómskem, or. z drúžbenoekonómskim; DVOJINA: im. drúžbenoekonómska, rod. drúžbenoekonómskih, daj. drúžbenoekonómskima, tož. drúžbenoekonómska, mest. pri drúžbenoekonómskih, or. z drúžbenoekonómskima; MNOŽINA: im. drúžbenoekonómski, rod. drúžbenoekonómskih, daj. drúžbenoekonómskim, tož. drúžbenoekonómske, mest. pri drúžbenoekonómskih, or. z drúžbenoekonómskimi ženski: EDNINA: im. drúžbenoekonómska, rod. drúžbenoekonómske, daj. drúžbenoekonómski, tož. drúžbenoekonómsko, mest. pri drúžbenoekonómski, or. z drúžbenoekonómsko; DVOJINA: im. drúžbenoekonómski, rod. drúžbenoekonómskih, daj. drúžbenoekonómskima, tož. drúžbenoekonómski, mest. pri drúžbenoekonómskih, or. z drúžbenoekonómskima; MNOŽINA: im. drúžbenoekonómske, rod. drúžbenoekonómskih, daj. drúžbenoekonómskim, tož. drúžbenoekonómske, mest. pri drúžbenoekonómskih, or. z drúžbenoekonómskimi srednji: EDNINA: im. drúžbenoekonómsko, rod. drúžbenoekonómskega, daj. drúžbenoekonómskemu, tož. drúžbenoekonómsko, mest. pri drúžbenoekonómskem, or. z drúžbenoekonómskim; DVOJINA: im. drúžbenoekonómski, rod. drúžbenoekonómskih, daj. drúžbenoekonómskima, tož. drúžbenoekonómski, mest. pri drúžbenoekonómskih, or. z drúžbenoekonómskima; MNOŽINA: im. drúžbenoekonómska, rod. drúžbenoekonómskih, daj. drúžbenoekonómskim, tož. drúžbenoekonómska, mest. pri drúžbenoekonómskih, or. z drúžbenoekonómskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke itáloamêriški -a -o prid. |ameriški z italijanskimi prvinami|: V študiji so 50 let preučevali socialno mrežo italoameriških prebivalcev pensilvanskega mesta Roseto; Frank Sinatra velja za najbolj znanega italoameriškega pevca; |italijanski in ameriški|: italoameriški klan Cose nostre; italoameriško poreklo; sopomenka italijansko-ameriški {O} moški: EDNINA: im. itáloamêriški, rod. itáloamêriškega, daj. itáloamêriškemu, tož. itáloamêriški (živostno itáloamêriškega), mest. pri itáloamêriškem, or. z itáloamêriškim; DVOJINA: im. itáloamêriška, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškima, tož. itáloamêriška, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškima; MNOŽINA: im. itáloamêriški, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškim, tož. itáloamêriške, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškimi ženski: EDNINA: im. itáloamêriška, rod. itáloamêriške, daj. itáloamêriški, tož. itáloamêriško, mest. pri itáloamêriški, or. z itáloamêriško; DVOJINA: im. itáloamêriški, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškima, tož. itáloamêriški, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškima; MNOŽINA: im. itáloamêriške, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškim, tož. itáloamêriške, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškimi srednji: EDNINA: im. itáloamêriško, rod. itáloamêriškega, daj. itáloamêriškemu, tož. itáloamêriško, mest. pri itáloamêriškem, or. z itáloamêriškim; DVOJINA: im. itáloamêriški, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškima, tož. itáloamêriški, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškima; MNOŽINA: im. itáloamêriška, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškim, tož. itáloamêriška, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke; priredne zloženke (vezalne) 156 Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Afroameričan Afroameričanka afroameriški afroazijski afrokaribski afrokubanski agrarnoekonomski agrarnogospodarski alpskoslovanski angloameriški argentinskoslovenski avstrijskokoroški avstrijskoštajerski avstrofašist avstrofašizem avstromarksist avstromarksističen avstromarksizem avstroslavizem belogardist belogardističen belogardizem beloovratniški borznoposredniški cestnoželezniški ciprskogrški ciprskoturški češkoslovaški tudi čehoslovaški črnogorski čutnodomišljijski davčnoinšpekcijski desnosredinski desnostranski dinarskokraški družbenoekonomski družbenogospodarski državnotožilski državnozborski etičnomedicinski fizikalnokemijski glasbenoinformacijski glasbenoumetniški glasbenozaložniški glasbenozgodovinski gorskokolesarski gorskotekaški gospodarskozgodovinski grškokatoliški idejnoestetski indijskooceanski invalidskopokojninski istrskobeneški italoameriški javnomnenjski krščanskodemokratski kulturnoantropološki kulturnozgodovinski latinoameriški in latinskoameriški lesnobrdski lesnoindustrijski levorok levosredinski levostranski liberalnodemokratski likovnopedagoški likovnoteoretski literarnokritiški literarnoteoretski literarnoumetniški literarnozgodovinski lovskogospodarski lovskoupravljavski medicinskoetični medicinskorehabilitacijski mehiškoameriški mladoslovenec mladoslovenka mladoslovenski modrotiskarski nacionalnogospodarski narodnobuditeljski narodnogospodarski narodnostnomanjšinski neofašist neofašističen neofašistka neonacist neonacističen neonacistka notranjskokraški plesnoelektronski plesnogledališki policijskoveteranski političnoekonomski političnogeografski političnonazorski poslovnoinformacijski pravnoinformacijski pravnoorganizacijski pravnopremoženjski pravnosistemski pravnozgodovinski prometnoinformacijski prometnotehniški 157 radijskoigrski razvojnogospodarski razvojnopsihološki razvojnotehnološki rdečearmejski rdečekmerski rdečemorski regionalnogeografski staroslovenec staroslovenka staroslovenski strokovnomedicinski športnoinformacijski športnomedicinski športnonovinarski športnorekreacijski športnoribiški tihomorski toplotnoizolacijski tržnogospodarski tržnoinformacijski tržnokomunikacijski turističnoinformacijski umetnostnozgodovinski velikonemec velikonemka velikonemški vladnokoalicijski vojaškoindustrijski vojaškomedicinski vojaškopolicijski vojaškopomorski vojaškostrateški vojaškozgodovinski zimskorekreacijski zimskosmučarski 158 Poimenovanja bolezni, iger, jedi GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 18 slovarskih iztočnic, ki so bile uslovarjene predvsem posredno – zaradi drugih problemskih sklopov. Geslovnik se bo še izpopolnil. Pri izbiri smo sledili naslednjim vzorcem: (1) samostalniške zveze z levim prilastkom (malteška mrzlica, worcesterska omaka; Sacherjeva/saherjeva torta, črni Peter); (2) samostalniške zveze z desnim imenskim prilastkom (biftek Stroganov, torta Pavlova, pečenka Wellington); (3) enobesedne iztočnice (tarok); (4) priredne zveze (kavboji in Indijanci). NOVOSTI: Pozornost je bila namenjena predvsem zvezam, v katerih nastopa lastno ime (pečenka Štefani/Stefanie, pečenka Wellington, mrzlica Skalnega gorovja) ali izlastnoimenski pridevnik (vietnamski sindrom, vinaigretska, worcesterska omaka), saj raba velike oz. male začetnice ni ustaljena. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Indijánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime |pripadnik prvotnih prebivalcev Amerike|: mehiški Indijanec; v množini Indijanci |ljudstvo|: severnoameriški Indijanci; Še vedno je veliko pravic Indijancev kršenih; |družabna igra|: v zvezi kavboji in Indijanci Ko smo se igrali kavboje in Indijance, sem bil vedno na strani Indijancev {B} Indijanec, Indijanka; Indijančev, Indijankin; indijanski {O} EDNINA: im. Indijánec, rod. Indijánca, daj. Indijáncu, tož. Indijánca, mest. pri Indijáncu, or. z Indijáncem; DVOJINA: im. Indijánca, rod. Indijáncev, daj. Indijáncema, tož. Indijánca, mest. pri Indijáncih, or. z Indijáncema; MNOŽINA: im. Indijánci, rod. Indijáncev, daj. Indijáncem, tož. Indijánce, mest. pri Indijáncih, or. z Indijánci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola; poimenovanja iger krížec -žca m 159 manjšalno |križ|: Izgubila je verižico s križcem; |izpostavno znamenje|: Pred letnico nestično zapišejo križec v pomenu 'umrl/umrla'; križci in krožci |igra|: Med poukom si čas krajša s križci in krožci; viteški križec |vojaško odlikovanje|: Jurij Vega je bil med boji na Renu odlikovan z viteškim križcem Marije Terezije; železni križec |vojaško odlikovanje|: Prejel je dva železna križca za pogum {PRZ} † nestično pred datumom za označevanje smrti osebe, izgovorjeno umrl, umrla Ivan Cankar † 11. december 1918, Ljubljana, Slovenija; nestično pred imenom pokojne osebe, izgovorjeno pokojni, pokojna maša za † Marijo Novak {O} EDNINA: im. krížec, rod. krížca, daj. krížcu, tož. krížca, mest. pri krížcu, or. s krížcem; DVOJINA: im. krížca, rod. krížcev, daj. krížcema, tož. krížca, mest. pri krížcih, or. s krížcema; MNOŽINA: im. krížci, rod. krížcev, daj. krížcem, tož. krížce, mest. pri krížcih, or. s krížci SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4972/raba-predloga-pred-pisnim- znamenjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; poimenovanja iger prekmúrski -a -o in prékmurski -a -o prid. prekmurski Slovenci; prekmurski vinorodni okoliš; vasi na prekmurski ravnici; prekmursko narečje; prekmurska gibanica |sladica|: Za pripravo prekmurske gibanice potrebujemo krhko testo, vlečeno testo, nadeve in polive; prekmurska šunka |jed|: tekmovanje za najboljšo prekmursko šunko; prekmurska vinska kraljica |naziv|: izbor prekmurske vinske kraljice; dan združitve prekmurskih Slovencev |praznik|: praznovanje dneva združitve prekmurskih Slovencev (< Prekmurje) {O} moški: EDNINA: im. prekmúrski in prékmurski, rod. prekmúrskega in prékmurskega, daj. prekmúrskemu in prékmurskemu, tož. prekmúrski in prékmurski (živostno prekmúrskega in prékmurskega), mest. pri prekmúrskem in pri prékmurskem, or. s prekmúrskim in s prékmurskim; DVOJINA: im. prekmúrska in prékmurska, rod. prekmúrskih in prékmurskih, daj. prekmúrskima in prékmurskima, tož. prekmúrska in prékmurska, mest. pri prekmúrskih in prékmurskih, or. s prekmúrskima in s prékmurskima; MNOŽINA: im. prekmúrski in prékmurski, rod. prekmúrskih in prékmurskih, daj. prekmúrskim in prékmurskim, tož. prekmúrske in prékmurske, mest. pri prekmúrskih in prékmurskih, or. s prekmúrskimi in s prékmurskimi ženski: EDNINA: im. prekmúrska in prékmurska, rod. prekmúrske in prékmurske, daj. prekmúrski in prékmurski, tož. prekmúrsko in prékmursko, mest. pri prekmúrski in pri prékmurski, or. s prekmúrsko in s prékmursko; DVOJINA: im. prekmúrski in prékmurski, rod. prekmúrskih in prékmurskih, daj. prekmúrskima in prékmurskima, tož. prekmúrski in prékmurski, mest. pri prekmúrskih in pri prékmurskih, or. s prekmúrskima in s prékmurskima; MNOŽINA: im. prekmúrske in prékmurske, rod. prekmúrskih in prékmurskih, daj. prekmúrskim in prékmurskim, tož. prekmúrske in prékmurske, mest. pri prekmúrskih in prékmurskih, or. s prekmúrskimi in s prékmurskimi srednji: EDNINA: im. prekmúrsko in prékmursko, rod. prekmúrskega in prékmurskega, daj. prekmúrskemu in prékmurskemu, tož. prekmúrsko in prékmursko, mest. pri prekmúrskem in pri prékmurskem, or. s prekmúrskim in s prékmurskim; DVOJINA: im. prekmúrski in prékmurski, rod. prekmúrskih in prékmurskih, daj. prekmúrskima in prékmurskima, tož. prekmúrski in prékmurski, mest. pri prekmúrskih in prékmurskih, or. s prekmúrskima in s prékmurskima; MNOŽINA: im. prekmúrska in prékmurska, rod. prekmúrskih in prékmurskih, daj. prekmúrskim in 160 prékmurskim, tož. prekmúrska in prékmurska, mest. pri prekmúrskih in pri prékmurskih, or. s prekmúrskimi in s prékmurskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja jedi; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Skálno gorôvje -ega -a s; zemljepisno ime |gorovje v Severni Ameriki|: kanadsko Skalno gorovje; V državah v Skalnem gorovju je malo ali nič javnih transportnih sredstev; mrzlica Skalnega gorovja |bolezen|: Klopi v Severni Ameriki prenašajo mrzlico Skalnega gorovja Kje? v Skalnem gorovju Od kod? iz Skalnega gorovja Kam? v Skalno gorovje {O} EDNINA: im. Skálno gorôvje, rod. Skálnega gorôvja, daj. Skálnemu gorôvju, tož. Skálno gorôvje, mest. pri Skálnem gorôvju, or. s Skálnim gorôvjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij; poimenovanja bolezni tórta -e ž |biskvitno pecivo z nadevi|: čokoladna torta; petnadstropna poročna torta; Sacherjeva/saherjeva torta |čokoladna torta, imenovana po Franzu Sacherju|: Dunaj je mesto kočijažev, opernega plesa in Sacherjeve/saherjeve torte; torta Pavlova |sadna torta z beljaki, imenovana po Ani Pavlovi|: Belina in rahlost torte Pavlove spominjata na bel baletni kostum Ane Pavlove; schwarzwaldska torta |češnjeva torta s smetano, imenovana po likerju z imenom Schwarzwälder Kirsch|: Doma pripravljamo schwarzwaldsko torto, ki ji rečemo temni gozdiček {O} EDNINA: im. tórta, rod. tórte, daj. tórti, tož. tórto, mest. pri tórti, or. s tórto; DVOJINA: im. tórti, rod. tórt, daj. tórtama, tož. tórti, mest. pri tórtah, or. s tórtama; MNOŽINA: im. tórte, rod. tórt, daj. tórtam, tož. tórte, mest. pri tórtah, or. s tórtami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja jedi Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: biftek (tatarski biftek, biftek Stroganov) dunajski (dunajski zrezek) Helena (hruška lepe Helene) himalajski (himalajska sol) hruška (hruška lepe Helene) Indijanec (kavboji in Indijanci) križec (križci in krožci) malteški (malteška mrzlica) Martinov (Martinova gos) omaka (bolonjska, holandska, tatarska, vinaigretska, worcesterska omaka) pečenka (pečenka Štefani/Stephanie, pečenka Wellington/wellingtonska pečenka) Peter (črni Peter) 161 prekmurski (prekmurska gibanica, prekmurska šunka) Skalno gorovje (mrzlica Skalnega gorovja) stockholmski (stockholmski sindrom) tarok torta (torta Pavlova, Sacherjeva/saherjeva torta, schwarzwaldska torta) vietnamski (vietnamski sindrom) 162 Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 72 poimenovanj mitoloških, pravljičnih oz. domišljijskih in nadnaravnih bitij. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) poimenovanja, enakozvočna z lastnimi imeni (bog, bedanec, čatež, hudič, satan, sfinga); (2) pogosta splošna poimenovanja (angel, rojenica, seraf, volkodlak) , k i s e lahko pojavljajo tudi v posebnih zvezah (ajdovska deklica, angel varuh, povodni mož, žalik žena); (3) še nekodificirana poimenovanja, pogosto iz domišljijskih in fantastičnih pripovedi sodobnega časa (hobit, ork, morakvar, jedi, vinksica). V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več poimenovanj, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v ustrezen problemski sklop. NOVOSTI: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. V ponazarjalnih primerih so upoštevane gradivsko podprte razlike glede na lastno ime. Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (= prim.), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (bedanec: B bedančev). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 132. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: ángel -a m |nadnaravno bitje|: V srednjem veku so se angeli v Evropi pojavljali predvsem kot del zgodb o dobrem in zlu; v zvezi angel varuh Skoraj vsako kulturno in versko izročilo v judovski, krščanski in islamski tradiciji vsebuje tudi vero v osebnega angela varuha; modri angel |nagrada|: Z modrim angelom za najboljši evropski film so nagradili nemškega režiserja; živostno Za film je prejel modrega angela; |znak zaščite okolja|: Izdelek je dobil znak zaščite okolja »modri angel« {B} angelov {O} EDNINA: im. ángel, rod. ángela, daj. ángelu, tož. ángela, mest. pri ángelu, or. z ángelom; DVOJINA: im. ángela, rod. ángelov, daj. ángeloma, tož. ángela, mest. pri ángelih, or. z ángeloma; MNOŽINA: im. ángeli, rod. ángelov, daj. ángelom, tož. ángele, mest. pri ángelih, or. z ángeli 163 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov órk -a m |bajeslovno bitje|: Prvi, ki je upodobil orka v svojih delih, je bil J. R. R. Tolkien; Opisal je epski boj med ljudmi in orki {B} orkov {O} EDNINA: im. órk, rod. órka, daj. órku, tož. órka, mest. pri órku, or. z órkom; DVOJINA: im. órka, rod. órkov, daj. órkoma, tož. órka, mest. pri órkih, or. z órkoma; MNOŽINA: im. órki, rod. órkov, daj. órkom, tož. órke, mest. pri órkih, or. z órki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij rojeníca -e ž |slovensko bajeslovno bitje, vila, ki otroku ob rojstvu napove usodo|: V Ajdovski jami nad Gričem po pripovedki prebivata gorski vili oziroma rojenici; dobrosrčnost dobrih vil rojenic {B} rojeničin {O} EDNINA: im. rojeníca, rod. rojeníce, daj. rojeníci, tož. rojeníco, mest. pri rojeníci, or. z rojeníco; DVOJINA: im. rojeníci, rod. rojeníc, daj. rojenícama, tož. rojeníci, mest. pri rojenícah, or. z rojenícama; MNOŽINA: im. rojeníce, rod. rojeníc, daj. rojenícam, tož. rojeníce, mest. pri rojenícah, or. z rojenícami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik ženskega spola sfínga -e ž |bajeslovno bitje z levjim trupom in človeško glavo|: Grške sfinge se razlikujejo od egipčanskih, ker imajo žensko glavo; Velika sfinga v Gizi je velik staroegipčanski kip sfinge, ki je pol človek, pol lev in varuje Kefrenovo piramido v kompleksu nekropole v Gizi; prim. Sfinga {B} sfingin {O} EDNINA: im. sfínga, rod. sfínge, daj. sfíngi, tož. sfíngo, mest. pri sfíngi, or. s sfíngo; DVOJINA: im. sfíngi, rod. sfíng, daj. sfíngama, tož. sfíngi, mest. pri sfíngah, or. s sfíngama; MNOŽINA: im. sfínge, rod. sfíng, daj. sfíngam, tož. sfínge, mest. pri sfíngah, or. s sfíngami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. 164 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: angel baba bazilisk bedanec bes bog boginja čarovnica čatež deklica demon dioskur driada enorog favn feniks gorgona harpija hipogrif hobit hobitka hudič jedi kentaver kerub klingonec klingonka kresnik krivopeta lar menada mora morakvar mož mumin nadangel najada nereida netek nimfa ork palček pasjeglavec pehtra polbog premrl psoglavec rojenica rusalka satan satir seraf sfinga silen sirena smrkec sojenica škrat telebajsek torka triton undina valkira vampir vila vilinec vinksica volkodlak zlatorog zmaj žena 165 Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 134 poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov: (1) enobesedna izlastnoimenska poimenovanja (bert, vesna); (2) večbesedna poimenovanja – z levim prilastkom (bob leta; zlati, srebrni medved; hmeljarska princesa), z desnim prilastkom (avto leta, pokal narodov, Slovenec leta); (3) poimenovanja, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja (emmy, grammy); (4) poimenovanja, ki so stalne besedne zveze z izlastnoimenskim pridevnikom na -ov/-ev ali -in kot levim prilastkom (Bloudkova plaketa, Veronikina nagrada); (5) poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom (nagrada Metoda Badjure, nagrada Saharova, pokal Vitranc). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, je pa bil nabor obravnavanih nagrad, odlikovanj in častnih nazivov izdatno razširjen. Pri nekaterih nagradah moškega spola se uresničuje tudi kategorija živosti, kar pomeni, da je tožilniška sklonska oblika prekrivna z rodilniško (prejeti kresnika, vodomca, oskarja). Uporabniki so na to posebej opozorjeni s pojasnilom »živostno« ob ustreznih zgledih. Zlasti pri zvezah z desnimi prilastki ločujemo med imenovalniškimi prilastki, ki nastopajo v vlogi imena nagrade (pokal Vitranc, nagrada Vilenica), in med rodilniškimi prilastki, katerih vloga je svojilna, uporabljamo pa jih namesto levih pridevniških prilastkov tedaj, ko je ime večbesedno (nagrada Prešernovega sklada, nagrada Sklada Josipa Jurčiča) ali izpridevniško (nagrada Saharova). V ePravopisu ne navajamo poslovenjenih oblik, če se v rabi ne izkazujejo kot žive (*gremi za glasbeno nagrado grammy). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 152. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: ávto -a m |avtomobil|: gasilski avto; avto znamke Golf; Po ozki ulici se je mogoče peljati le z osebnim avtom; avto leta |naziv, nagrada|: izbor za slovenski avto leta; Peugeot 308 je postal evropski avto leta 2014 166 {O} EDNINA: im. ávto, rod. ávta, daj. ávtu, tož. ávto, mest. pri ávtu, or. z ávtom; DVOJINA: im. ávta, rod. ávtov, daj. ávtoma, tož. ávta, mest. pri ávtih, or. z ávtoma; MNOŽINA: im. ávti, rod. ávtov, daj. ávtom, tož. ávte, mest. pri ávtih, or. z ávti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; prevzeta občna poimenovanja; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov berlínski -a -o prid. Vsako leto februarja obiščemo berlinski filmski festival Berlinale; V grbu mesta Berlin je tako imenovani berlinski medved že od leta 1280; mali, zlati berlinski medved |nagrada|: Na Berlinalu je prejela malega berlinskega medveda ustrezneje malega medveda; prim. Berlinski zid (< Berlin) {O} moški: EDNINA: im. berlínski, rod. berlínskega, daj. berlínskemu, tož. berlínski (živostno berlínskega), mest. pri berlínskem, or. z berlínskim; DVOJINA: im. berlínska, rod. berlínskih, daj. berlínskima, tož. berlínska, mest. pri berlínskih, or. z berlínskima; MNOŽINA: im. berlínski, rod. berlínskih, daj. berlínskim, tož. berlínske, mest. pri berlínskih, or. z berlínskimi ženski: EDNINA: im. berlínska, rod. berlínske, daj. berlínski, tož. berlínsko, mest. pri berlínski, or. z berlínsko; DVOJINA: im. berlínski, rod. berlínskih, daj. berlínskima, tož. berlínski, mest. pri berlínskih, or. z berlínskima; MNOŽINA: im. berlínske, rod. berlínskih, daj. berlínskim, tož. berlínske, mest. pri berlínskih, or. z berlínskimi srednji: EDNINA: im. berlínsko, rod. berlínskega, daj. berlínskemu, tož. berlínsko, mest. pri berlínskem, or. z berlínskim; DVOJINA: im. berlínski, rod. berlínskih, daj. berlínskima, tož. berlínski, mest. pri berlínskih, or. z berlínskima; MNOŽINA: im. berlínska, rod. berlínskih, daj. berlínskim, tož. berlínska, mest. pri berlínskih, or. z berlínskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov krížec -žca m manjšalno |križ|: Izgubila je verižico s križcem; |izpostavno znamenje|: Pred letnico nestično zapišejo križec v pomenu 'umrl/umrla'; križci in krožci |igra|: Med poukom si čas krajša s križci in krožci; viteški križec |vojaško odlikovanje|: Jurij Vega je bil med boji na Renu odlikovan z viteškim križcem Marije Terezije; železni križec |vojaško odlikovanje|: Prejel je dva železna križca za pogum {PRZ} † nestično pred datumom za označevanje smrti osebe, izgovorjeno umrl, umrla Ivan Cankar † 11. december 1918, Ljubljana, Slovenija; nestično pred imenom pokojne osebe, izgovorjeno pokojni, pokojna maša za † Marijo Novak {O} EDNINA: im. krížec, rod. krížca, daj. krížcu, tož. krížca, mest. pri krížcu, or. s krížcem; DVOJINA: im. krížca, rod. krížcev, daj. krížcema, tož. krížca, mest. pri krížcih, or. s krížcema; MNOŽINA: im. krížci, rod. krížcev, daj. krížcem, tož. krížce, mest. pri krížcih, or. s krížci SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4972/raba-predloga-pred-pisnim- znamenjem STATUS: predlog 167 PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; poimenovanja iger starešína -e tudi starešína -a m |vodja skupnosti|: lovski starešina; Pred prihodom v vas smo se dogovorili za srečanje s plemenskim starešino; hmeljarski starešina |častni naziv|: V nedeljo bo v Kulturnem domu Braslovče tradicionalno srečanje hmeljarskih starešin in princes {B} starešinov {O} EDNINA: im. starešína, rod. starešíne tudi starešína, daj. starešíni tudi starešínu, tož. starešíno tudi starešína, mest. pri starešíni tudi pri starešínu, or. s starešíno tudi s starešínom; DVOJINA: im. starešíni tudi starešína, rod. starešín tudi starešínov, daj. starešínama tudi starešínoma, tož. starešíni tudi starešína, mest. pri starešínah tudi pri starešínih, or. s starešínama tudi s starešínoma; MNOŽINA: im. starešíne tudi starešíni, rod. starešín tudi starešínov, daj. starešínam tudi starešínom, tož. starešíne tudi starešíne, mest. pri starešínah tudi pri starešínih, or. s starešínami tudi s starešíni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: aleksander (zlati aleksander) ambasador (ambasador miru (OZN), ambasador znanosti, Unicefov ambasador) ambasadorka (ambasadorka miru (OZN), ambasadorka znanosti, Unicefova ambasadorka) angel (modri angel) arena (zlata arena) avto (avto leta) bafta bambi berlinski (mali, zlati berlinski medved) bert bob (bob leta) cezar čaša (čaša nesmrtnosti) desetnica desetnik emmy fabula fatalka (fatalka (leta)) femme fatale gazela globus (mali, veliki kristalni globus; zlati globus) gong gorenjski (gorenjska gazela) grammy herbersteinski (herbersteinski zlat) Ježek (nagrada Franeta Milčinskega – Ježka) kolut (zlati kolut) komedijant (žlahtni komedijant) komedijantka (žlahtna komedijantka) kosobrin kralj (kralj cvička) kraljica (kraljica terana, cvička; vinska kraljica) kresnik križec (viteški križec, železni križec) lev (zlati, srebrni lev) lisica (zlata lisica) malina (zlata malina) medalja (zlata, srebrna, bronasta medalja) medved (zlati, srebrni medved) mesto (evropsko mesto športa, mesto literature) miss (miss Slovenije, sveta, fotogeničnosti, športa) mister (mister Slovenije) nagelj (turistični nagelj) 168 nagrada (nagrada Franeta Milčinskega – Ježka; nagrada Brede Lipovšek; nagrada Franceta Štiglica; nagrada Hinka Smrekarja; nagrada Metoda Badjure; nagrada Prešernovega sklada; nagrada Riharda Jakopiča; nagrada Saharova; nagrada Sklada Josipa Jurčiča; nagrada Sklada Staneta Severja; nagrada Vilenica) neža (bodeča neža) osebnost (Delova osebnost leta; Timova osebnost leta / osebnost leta revije Time) oskar palma (zlata palma) piščal (zlata piščal) pokal (pokal fedeacij, pokal konfederacij, pokal narodov, pokal Vitranc) porin prekmurski (prekumrska vinska kraljica) princesa (hmeljarska princesa) prometej znanosti prvak (državni, evropski, olimpijski, svetovni prvak) prvakinja (državna, evropska, olimpijska, svetovna prvakinja) ptica (zlata ptica) red (zlati, srebrni red za zasluge) satir Slovenec (Slovenec leta) Slovenka (Slovenka leta) srce (srce Sarajeva) starešina (hmeljarski starešina) svinčnik (zeleni, zlati, platinasti svinčnik) šampion (šampion kakovosti; razstavni, mladinski šampion) šampionka (razstavna, mladinska šampionka) športnica (športnica leta) športnik (športnik leta) tony večernica velemojster (šahovski velemojster) velemojstrica (šahovska velemojstrica) vesna viktor vodomec zlatnik (zlatnik poezije) značka (bralna značka) znak (zlati, srebrni (častni) znak; zlati, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije) zvezdica (Michelinova zvezdica) ženska (ženska leta) NAGRADE Z IZLASTNOIMENSKIMI PRIDEVNIKI: Abelova nagrada Andersenova nagrada Arhimedova nagrada Artaudova in Artaudeva nagrada Badjurova nagrada Bartolova nagrada Betettova nagrada Bloudkova nagrada Bloudkova plaketa Bookerjeva nagrada Borštnikov prstan Büchnerjeva nagrada Cankarjevo priznanje Cervantesova nagrada Čopova diploma Čopovo priznanje Davisov pokal Dnevnikova fabula Einspielerjeva nagrada Fassbinderjeva nagrada Gerbčevo priznanje Gerbičeva nagrada Glazerjeva nagrada Goethejeva nagrada Goncourtova in Goncourteva nagrada Grumova nagrada Jakopičeva nagrada Jenkova nagrada Jurčičeva nagrada Jurijev križ Kocjančičeva nagrada Koraćev pokal Kozinova nagrada Levstikova nagrada Michelinova zvezdica Murkova nagrada nagrada Prešernovega sklada Nobelova nagrada Playboyevo dekle (leta, meseca) Playboyeva zajčica Plečnikova nagrada Preglova nagrada Preglovo priznanje Prešernova nagrada Pretnarjeva nagrada Pritzkerjeva nagrada Pulitzerjeva nagrada Rožančeva nagrada Severjeva nagrada Sovretova nagrada Stanleyjev pokal Steletova nagrada Steletovo priznanje Stritarjeva nagrada Šeligova nagrada Škerjančeva nagrada Turnerjeva nagrada Valvasorjeva nagrada 169 Vegova nagrada Veronikina nagrada Viktorijin križ Zoisova nagrada Župančičeva nagrada 170 Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 76 iztočnic in skupaj zajema 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov v tednu (petek, nedelja) ter uveljavljena (april, maj) in stara slovenska poimenovanja mesecev (rožnik, gruden). Nabor praznikov je glede na Slovenski pravopis 2001 izdatno razširjen, dopolnjen je bil tudi z nekaterimi novejšimi prazniki in posebnimi datumi (dan Primoža Trubarja, svetovni dan Downowega/downovega sindroma) ter prazniki, ki izhajajo iz drugih verskih in kulturnih okolij (ašura, hanuka, holi, noruz). Nekateri prazniki in posebni datumi so vključeni kot posebne samostojne zveze pri poimenovanjih dnevov v tednu in mesecev, npr. sreda (pepelnična sreda), april (prvi april). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, je pa razširjeni nabor praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev zajel tudi nekatere pravopisno zanimive primere, ko prihaja do rabe začetnice pri neprvi lastnoimenski sestavini v večbesedni zvezi (dan svetega Patrika, dan Zemlje) ali ko svojilni pomen prehaja v vrstnega (Martinova/martinova sobota ipd.). Novost glede na SP 2001 je zapis praznika Gospodovo razglašenje, z a k a t e r e g a j e b i l v S P 2 0 0 1 predviden le zapis z malo začetnico. Nekateri prazniki so kot sinonimna poimenovanja povezani, npr. praznik Svetih treh kraljev – Gospodovo razglašenje; veliki šmaren – Marijino vnebovzetje; judovska velika noč – pasha … Prav zaradi teh povezav so identifikacije praznikov dopolnjene z datumi, kjer je bilo to mogoče, sicer pa z drugimi orientacijskimi opisi. Opozorjeno je na posebne položaje, ko se zaradi skladenjske spremembe spremeni tudi zapis začetnice, npr. zaradi elipse (Božični kruh so delili na vse tri božiče: božični dan, novoletni dan in na praznik Svetih treh kraljev; z malo začetnico zaradi elipse Na svete tri kralje so od hiše do hiše hodili koledniki). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 150. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: 171 apríl -a m |mesec v letu|: Razpis so objavili aprila; Zadnjo nedeljo v aprilu je društvo organiziralo pohod; pri navajanju datuma Predavanje bo v sredo, 10. aprila, ob 17. uri; prvi april |dan potegavščin|: Smeha in šal poln prvi april! {O} EDNINA: im. apríl, rod. apríla, daj. aprílu, tož. apríl, mest. pri aprílu, or. z aprílom; DVOJINA: im. apríla, rod. aprílov, daj. apríloma, tož. apríla, mest. pri aprílih, or. z apríloma; MNOŽINA: im. apríli, rod. aprílov, daj. aprílom, tož. apríle, mest. pri aprílih, or. z apríli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev dán dnéva in dán dné m God ima na dan svetega Bonifacija; praznovanje rojstnega dneva/dne; Paket bomo dostavili v dveh dnevih/dneh; v imenih prireditev, posebnih dnevov organizacijski odbor Škrabčevih dnevov; Vstop je prost vsako prvo nedeljo v mesecu in ob dnevih odprtih vrat; pri navajanju datuma dopis z dne 10. maja 2017; Ljubljana, 26. maj 2018 / Ljubljana, 26. maja 2018; Ljubljana, dne 26. maja 2018; dan državnosti |praznik, 25. junij|: Proslava ob dnevu državnosti bo potekala v znamenju povezovanja; dan Primoža Trubarja |praznik, 8. junij|: Ministrstvo za kulturo čestita ob dnevu Primoža Trubarja; dan reformacije |praznik, 31. oktober|: Osrednja prireditev ob dnevu reformacije je bila na predvečer praznika; dan Rudolfa Maistra |praznik, 23. november|: Ob dnevu Rudolfa Maistra so pred spomenik položili venec; dan samostojnosti in enotnosti |praznik, 26. december|: Udeležili smo se proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti; dan spomina na mrtve |praznik, 1. november; vsi sveti|: Pred dnevom/dnem spomina na mrtve pripravljajo precej komemoracij; dan suverenosti |praznik, 25. oktober|: Od leta 2015 praznujemo v Sloveniji tudi dan suverenosti; dan svetega Patrika |irski praznik, 17. marec|: Na dan svetega Patrika je veselo na različnih koncih sveta; dan upora proti okupatorju |praznik, 27. april|: Priredili so slovestnost ob dnevu upora proti okupatorju; dan vrnitve Primorske k matični domovini |praznik, 25. september|: V Tatrah v Brkinih bo državna proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini; dan združitve prekmurskih Slovencev |praznik|: praznovanje dneva združitve prekmurskih Slovencev; dan Zemlje |praznik, 22. april|: Ob dnevu Zemlje smo se udeležili čistilne akcije; dan žena |praznik, 8. marec|: Ob dnevu žena so želeli opozoriti na problematiko neenakopravosti; materinski dan |praznik, 25. marec|: Za materinski dan je presenetil mamo z rožami; mednarodni dan maternega jezika |praznik, 21. februar|: Ob mednarodnem dnevu maternega jezika so priredili literarni večer; svetovni dan boja proti aidsu |praznik, 1. december|: Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu so spodbujali k testiranju; svetovni dan Downovega/downowega sindroma |praznik, 21. marec|: Razstavo so pripravili ob svetovnem dnevu Downovega/downovega sindroma; zahvalni dan |ameriški praznik|: V ZDA danes slavijo zahvalni dan {O} EDNINA: im. dán, rod. dnéva in dné, daj. dnévu, tož. dán, mest. pri dnévu, or. z dnévom in z dném; DVOJINA: im. dnéva, rod. dnéva in dní, daj. dnévoma in dnéma, tož. dnéva in dní, mest. pri dnévih in pri dnéh, or. z dnévoma in z dnéma; MNOŽINA: im. dnévi, rod. dnévov in dní, daj. dnévom in dném, tož. dnéve in dní, mest. pri dnévih in pri dnéh, or. z dnévi in z dnémi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev; samostalnik moškega spola 172 Gospódov -a -o prid. |Božji|: Pismo Hebrejcem našteje nekaj pravičnih, ki so v veri pričakovali Gospodov prihod: Abraham in Sara, Izak in Jakob; Gospodov vinograd |Katoliška cerkev|: Za vzorno in goreče delovanje v Gospodovem vinogradu ga je škof leta 1960 odlikoval z imenovanjem za duhovnega svetnika; delavec v Gospodovem vinogradu |duhovnik|: Na Slovenskem je praznik svetega Petra in Pavla dan, ko Cerkev dobi nove delavce v Gospodovem vinogradu; Gospodov dan |nedelja|: V Celju je čutiti še zadnji delovni vrvež pred nedeljo, starodavnim krščanskim Gospodovim dnevom/dnem; Gospodovo razglašenje |krščanski praznik, 6. januar; praznik Svetih treh kraljev|: Katoličani praznujejo praznik Gospodovega razglašenja, ki se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik Svetih treh kraljev; leto Gospodovo |leto|: Na cerkvi je vklesan napis: »Obnovljeno v letu Gospodovem 1925«; prim. A. D. (< Gospod) {O} moški: EDNINA: im. Gospódov, rod. Gospódovega, daj. Gospódovemu, tož. Gospódov (živostno Gospódovega), mest. pri Gospódovem, or. z Gospódovim; DVOJINA: im. Gospódova, rod. Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódova, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi ženski: EDNINA: im. Gospódova, rod. Gospódove, daj. Gospódovi, tož. Gospódovo, mest. pri Gospódovi, or. z Gospódovo; DVOJINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódovi, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódove, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi srednji: EDNINA: im. Gospódovo, rod. Gospódovega, daj. Gospódovemu, tož. Gospódovo, mest. pri Gospódovem, or. z Gospódovim; DVOJINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódovi, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódova, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódova, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; lastna imena v frazemih Primórska -e ž; zemljepisno ime |pokrajina v zahodni in jugozahodni Sloveniji|: severna Primorska; Predstavili so plese in noše iz/s Primorske; dan vrnitve Primorske k matični domovini |praznik, 25. september|: V Tatrah v Brkinih bo državna proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini; prim. Primorsko Kje? v Primorski ustrezneje na Primorskem Od kod? iz Primorske in s Primorske Kam? v Primorsko ustrezneje na Primorsko {B} Primorec, Primorka; Primorčev, Primorkin; primorski {O} EDNINA: im. Primórska, rod. Primórske, daj. Primórski, tož. Primórsko, mest. pri Primórski, or. s Primórsko STATUS: predlog 173 PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin; poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev róžnik -a m starinsko |maj|: V mesecu rožniku najlepše cvetijo vrtnice in čajevke; prim. maj, Rožnik {O} EDNINA: im. róžnik, rod. róžnika, daj. róžniku, tož. róžnika, mest. pri róžniku, or. z róžnikom; DVOJINA: im. róžnika, rod. róžnikov, daj. róžnikoma, tož. róžnika, mest. pri róžnikih, or. z róžnikoma; MNOŽINA: im. róžniki, rod. róžnikov, daj. róžnikom, tož. róžnike, mest. pri róžnikih, or. z róžniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: advent april (prvi april) ašura avgust bajram (kurban bajram, ramadanski bajram) binkošti božič četrtek (veliki četrtek) dan (materinski dan, zahvalni dan, mednarodni dan maternega jezika, svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan Downowega/downovega sindroma, dan državnosti, dan reformacije, dan samostojnosti in enotnosti, dan spomina na mrtve, dan upora proti okupatorju, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan žena, dan Primoža Trubarja, dan Rudolfa Maistra, dan svetega Patrika, dan Zemlje) december (veseli december) delo (praznik dela) duša ((vseh) vernih duš dan) februar Gospodov (Gospodov dan, Gospodovo/gospodovo razglašenje, leto Gospodovo) Gregorjevo gruden hanuka holi ilinden januar jernejevo jožefovo julij junij jurjevo katarinino kimavec leto (novo leto) listopad maj marec Marijin (Marijino vnebovzetje) Martinov (Martinova/martinova nedelja, Martinova/martinova sobota) martinovo mevlud nedelja (binkoštna nedelja, cvetna nedelja, Martinova nedelja) noč (judovska velika noč, velika noč, kresna noč, noč čarovnic) noruz november oktober pasha pepelnica pepelničen (pepelnična sreda) petek (veliki petek) ponedeljek (binkoštni ponedeljek, velikonočni ponedeljek) Prešernov (Prešernov dan) Primorska (dan vrnitve Primorske k matični domovini) prosinec pust (drežniški pust) ramadan ramazan rektorjev (rektorjev dan) rokovo 174 rožnik september Silvestrov (Silvestrov večer) silvestrovo slava sobota (Martinova sobota, velika sobota) spomin (spomin vseh vernih rajnih) sreda (pepelnična sreda) srpan (mali srpan, veliki srpan) sušec svečan svečnica sveti (vsi sveti) Sveti trije kralji (praznik Svetih treh kraljev) šabat tudi sabat šentjanževo šmaren (mali šmaren, veliki šmaren) štefanovo torek (pustni torek) traven (mali traven, veliki traven) valentinovo vinotok vnebohod 175 Poimenovanja zgodovinskih dogodkov GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 31 slovarskih iztočnic, pri katerih je kot posebna stalna zveza izpostavljeno poimenovanje zgodovinskih dogodkov. Zgodovinski dogodki so v nekaterih jezikih sveta interpretirani kot lastna imena (npr. angl. World War II), zato jih pišejo z veliko začetnico. Ob neustaljeni rabi začetnice pri teh poimenovanjih je načrtovano tudi širjenje geslovnika s težjimi primeri, npr. prekrivnost dogodka z listino, ki nastane ob tej priložnosti: Versajski mir (pogodba), versajski mir (zgodovinski dogodek). Kot terminološki svetovalci bodo pri tem problemskem sklopu sodelovali zgodovinarji. NOVOSTI: Vsa poimenovanja zgodovinskih dogodkov so stalne besedne zveze. Leksika, obdelana v tem problemskem sklopu, je bodisi nova bodisi – še pogosteje – odstopa od rešitev v predhodnih kodifikacijah, zato je tudi predstavljena v ePravopisu. Zlasti imena uradnih listin in mednarodnih zavezništev/zvez so v pomenskorazlagalnih slovarjih (SSKJ 1970, 2014) pisana v skladu z določili pravopisa 1962. abesinska vojna albižanska vojna amsterdamski vrh arabska pomlad ardenska ofenziva balkanske vojne bitka pri Termopilah bitka pri Trajanovih vratih bitka za Midway bitka za Stalingrad brexit dachavski proces daytonski mir desetdnevna vojna druga svetovna vojna dunajski kongres francoska revolucija helsinška konferenca ilindenska vstaja kosovska bitka leningrajska partijska čistka ljubljanski kongres makabejske vojne marčna revolucija Marshallov načrt Nagodetov proces Nobelova nagrada za mir nürnberški procesi obleganje Leningrada oktobrska revolucija osamosvojitvena vojna pariška komuna pomlad narodov praška pomlad prva svetovna vojna soška fronta stalingrajska bitka tridentinski koncil tridesetletna vojna trojanska vojna varšavska vstaja vatikanski koncil vatikanski sporazum versajski mir vietnamska vojna vižmarski tabor zalivska vojna SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« 176 SLOVARSKI PRIKAZ: ardénski -a -o prid. Na etapi, poimenovani ardenska klasika, je zmagal španski kolesar; ardenska ofenziva |zgodovinski dogodek|: Načrt za ardensko ofenzivo je bil v celoti Hitlerjeva zamisel (< Ardeni) {O} moški: EDNINA: im. ardénski, rod. ardénskega, daj. ardénskemu, tož. ardénski (živostno ardénskega), mest. pri ardénskem, or. z ardénskim; DVOJINA: im. ardénska, rod. ardénskih, daj. ardénskima, tož. ardénska, mest. pri ardénskih, or. z ardénskima; MNOŽINA: im. ardénski, rod. ardénskih, daj. ardénskim, tož. ardénske, mest. pri ardénskih, or. z ardénskimi ženski: EDNINA: im. ardénska, rod. ardénske, daj. ardénski, tož. ardénsko, mest. pri ardénski, or. z ardénsko; DVOJINA: im. ardénski, rod. ardénskih, daj. ardénskima, tož. ardénski, mest. pri ardénskih, or. z ardénskima; MNOŽINA: im. ardénske, rod. ardénskih, daj. ardénskim, tož. ardénske, mest. pri ardénskih, or. z ardénskimi srednji: EDNINA: im. ardénsko, rod. ardénskega, daj. ardénskemu, tož. ardénsko, mest. pri ardénskem, or. z ardénskim; DVOJINA: im. ardénski, rod. ardénskih, daj. ardénskima, tož. ardénski, mest. pri ardénskih, or. z ardénskima; MNOŽINA: im. ardénska, rod. ardénskih, daj. ardénskim, tož. ardénska, mest. pri ardénskih, or. z ardénskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja zgodovinskih dogodkov mír -ú in mír -a m |stanje brez vojne|: zagotavljanje trajnega miru; |dogovor o končanju spopadov|: Vojna se je končala s podpisom miru; daytonski mir |neuradno poimenovanje za Daytonski sporazum|: sklenitev daytonskega miru; versajski mir |neuradno, kratko poimenovanje za Versajsko mirovno pogodbo|: podpis versajskega miru; versajski mir |zgodovinski dogodek|: Prvo svetovno vojno so končali na versajskem miru; Nobelova nagrada za mir |nagrada|: Dalajlami/dalajlamu so leta 1989 podelili Nobelovo nagrado za mir; glasnik miru |naziv|: Mesto so razglasili za glasnika miru; George Clooney je eden od glasnikov miru Združenih narodov; kot prilastek, v imenovalniku OZN je Slovenj Gradcu leta 1989 podelil/podelila naziv glasnik miru; v prenesenem pomenu |mesto z nazivom glasnik miru|: galerija v mestu glasnika miru; prim. Daytonski sporazum, Versajska mirovna pogodba {O} EDNINA: im. mír, rod. mirú in míra, daj. míru, tož. mír, mest. pri míru, or. z mírom; DVOJINA: im. míra, rod. mírov, daj. míroma, tož. míra, mest. pri mírih, or. z míroma; MNOŽINA: im. míri, rod. mírov, daj. mírom, tož. míre, mest. pri mírih, or. z míri STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja zgodovinskih dogodkov pomlád -i ž |letni čas|: Prodaja nepremičnin v primerjavi z lansko pomladjo narašča; arabska pomlad |protivladni protesti in demonstracije ter oboroženi upor, vstaja arabskih narodov (2010)|: Do konca leta 2011 se je mirna arabska pomlad v Siriji sprevrgla v krvavo oboroženo vstajo in nato v državljansko vojno; pomlad narodov |meščanske ali nacionalne revolucije (1948), revolucija|: Slovenski narodni buditelji so v času pomladi narodov zahtevali enakopravnost 177 slovenskega jezika v javnosti; praška pomlad |obdobje demokratizacije na Češkoslovaškem (1968)|: Vodilna oseba praške pomladi je bil Aleksander Dubček {O} EDNINA: im. pomlád, rod. pomládi, daj. pomládi, tož. pomlád, mest. pri pomládi, or. s pomládjó; DVOJINA: im. pomládi, rod. pomládi, daj. pomládma, tož. pomládí, mest. pri pomládih, or. s pomládima; MNOŽINA: im. pomládi, rod. pomládi, daj. pomládim, tož. pomládi, mest. pri pomládih, or. s pomládmi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja zgodovinskih dogodkov Trajánova vráta -ih vrát s mn.; zemljepisno ime |prelaz v Bolgariji|: Trajanova vrata so poimenovana po rimskem cesarju Trajanu; bitka pri Trajanovih vratih |zgodovinski dogodek, vojna|: V bitki pri Trajanovih vratih so zmagali Bolgari (< Trajan) Kje? na Trajanovih vratih Od kod? s Trajanovih vrat Kam? na Trajanova vrata {O} EDNINA: im. Trajánova vráta, rod. Trajánovih vrát, daj. Trajánovim vrátom, tož. Trajánova vráta, mest. pri Trajánovih vrátih, or. s Trajánovimi vráti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nekrajevna imena; poimenovanja zgodovinskih dogodkov Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: abesinski (abesinska vojna) albižanski (albižanska vojna) amsterdamski (amsterdamski vrh) ardenski (ardenska ofenziva) bitka (bitka pri Termopilah, bitka za Midway, kosovska bitka) brexit dunajski (dunajski kongres) francoski (francoska revolucija) fronta (soška fronta) helsinški (helsinška konferenca) koncil (tridentinski koncil, vatikanski koncil) kongres (ljubljanski kongres) kosovski (kosovska bitka) Leningrad (obleganje Leningrada) leningrajski (leningrajska partijska čistka) makabejski (makabejske vojne) mir (daytonski mir, versajski mir, Nobelova nagrada za mir) načrt (Marshallov načrt) obleganje (obleganje Leningrada) pariški (pariška komuna) pomlad (arabska pomlad, pomlad narodov, praška pomlad) proces (dachavski proces, nürnberški procesi, Nagodetov proces) revolucija (francoska revolucija, marčna revolucija, oktobrska revolucija) Stalingrad (bitka za Stalingrad) stalingrajski (stalingrajska bitka) tabor (vižmarski tabor) Trajanova vrata (bitka pri Trajanovih vratih) vatikanski (vatikanski koncil, vatikanski sporazum) vietnamski (vietnamska vojna) vojna (balkanske vojne, desetdnevna vojna, druga svetovna vojna, osamosvojitvena vojna, 178 prva svetovna vojna, tridesetletna vojna, trojanska vojna, zalivska vojna vstaja (ilindenska vstaja, varšavska vstaja) 179 Pravopisne zanimivosti GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 49 slovarskih sestavkov, ki izhajajo iz težav, zaznanih v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Geslovnik tega sklopa je sestavljen iz vprašanj, ki pri obravnavi drugih problemskih sklopov verjetno ne bodo v ospredju, npr.: • poimenovanja sodobnih virusov in bolezni, nastala iz lastnih imen ali ne ( ebola, marburg, zika), • spremembe v kodifikaciji glede pravopisno-slovničnih vprašanj, npr. zapis (prekaren, pletna, ekofeminizem, evroarktični, čutnodomišljijski), • odločitev o rabi začetnice (smrkec, jedi), • sprememba slovničnih kategorij (starš – starši; karitas m, ž; vodja m, ž), • sklanjanje (kvevri, Hofer), • podomačitev (Camino – kamino). V letu 2021 je bil sklop dopolnjen z izrazjem, ki smo ga obravnavali v času epidemije koronavirusne bolezni (22): • imena cepiv in njihovih proizvajalcev (AstraZeneca, BioNTech, Comirnaty, Janssen, Johnson & Johnson, Moderna, Pfizer, Vaxzevria); • kratice in iz njih nastala poimenovanja (covid-19, COVID-19, kovid, mers, MERS, mRNA, PCR, PCT, sars, SARS); • stvarna lastna imena oz. imena programov za sestankovanje na daljavo (Teams, Zoom). NOVOSTI: Leksika, obdelana v tem problemskem sklopu, je bodisi nova bodisi – še pogosteje – odstopa od rešitev v predhodnih kodifikacijah, zato so slovarske ponazoritve usmerjene predvsem v problem, zaradi katerega je beseda uslovarjena, npr. metonimični prenosi v relaciji proizvajalec cepiva – cepivo (cepiti se z AstraZeneco), prehajanje nečrkovalnih kratic med navadne besede (COVID-19 > covid-19 > kovid), pomensko razlikovanje med virusom in boleznijo, dvojno kodiranje množine pri prevzetih imenih računalniških programov (Teams – Teamsi) ipd. SKLIC NA SP 2001: Slovar SLOVARSKI PRIKAZ: BioNTech -a [bijóntek] m; stvarno ime |podjetje|: V/Pri BioNTechu priporočajo poživitveni odmerek cepiva; kot prilastek, v imenovalniku direktor nemškega biotehnološkega podjetja BioNTech {B} BioNTechov {O} EDNINA: im. BioNTech, rod. BioNTecha, daj. BioNTechu, tož. BioNTech, mest. pri BioNTechu, or. z BioNTechom; DVOJINA: im. BioNTecha, rod. BioNTechov, daj. BioNTechoma, tož. BioNTecha, mest. pri BioNTechih, or. z BioNTechoma; MNOŽINA: im. BioNTechi, rod. BioNTechov, daj. BioNTechom, tož. BioNTeche, mest. pri BioNTechih, or. z BioNTechi 180 SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5430/izgovor-imen-proizvajalcev-in- cepiv-proti-covidu-19-pfizer-biontech-vaxzevria-comirnaty-janssen STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; pravopisne zanimivosti covid-19 covida-19 [kôvid-devétnajst in kóvid-devétnajst tudi kôvid-devetnájst in kóvid- devetnájst] m; kratica |bolezen|: epidemija covida-19; ukrepanje proti covidu-19; Za covidom-19 zboli precej manj otrok kot odraslih (< COVID-19) {O} EDNINA: im. covid-19, rod. covida-19, daj. covidu-19, tož. covid-19, mest. pri covidu-19, or. s covidom-19 SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4235/kako-pisati-in-sklanjati-izraze- koronavirus-in-bolezen-covid-19-ali-koronavirusna-bolezen-2019 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izkratične besede; pravopisne zanimivosti mRNA mRNA-ja tudi mRNA -- [mrənəá in mərənəá, rod. mrənája in mərənəája, or. z mrənəájem in z mərənəájem] m; kratica |informacijska RNA|: Prisotnost mRNA ni dokaz, da protein dejansko nastane; kot prilastek, v imenovalniku tehnologija mRNA; v pridevniški rabi mRNA cepivo; ◎ angl. messenger RNA {O} EDNINA: im. mRNA, rod. mRNA-ja tudi mRNA, daj. mRNA-ju tudi mRNA, tož. mRNA, mest. pri mRNA-ju tudi pri mRNA, or. z mRNA-jem tudi z mRNA; DVOJINA: im. mRNA-ja tudi mRNA, rod. mRNA-jev tudi mRNA, daj. mRNA-jema tudi mRNA, tož. mRNA-ja tudi mRNA, mest. pri mRNA-jih tudi pri mRNA, or. z mRNA-jema tudi z mRNA; MNOŽINA: im. mRNA-ji tudi mRNA, rod. mRNA-jev tudi mRNA, daj. mRNA-jem tudi mRNA, tož. mRNA-je tudi mRNA, mest. pri mRNA-jih tudi pri mRNA, or. z mRNA-ji tudi z mRNA STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pravopisne zanimivosti Teams 1 -a [tíms] m; stvarno ime |dolgo ime Microsoft Teams|; |računalniški program|: Začnimo pogovor v Teamsu; kot prilastek, v imenovalniku V minulih mesecih smo večino sestankov izvedli z orodjem Teams {B} Teamsov {O} EDNINA: im. Teams, rod. Teamsa, daj. Teamsu, tož. Teams, mest. pri Teamsu, or. s Teamsom; DVOJINA: im. Teamsa, rod. Teamsov, daj. Teamsoma, tož. Teamsa, mest. pri Teamsih, or. s Teamsoma; MNOŽINA: im. Teamsi, rod. Teamsov, daj. Teamsom, tož. Teamse, mest. pri Teamsih, or. s Teamsi SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5424/sklanjanje-imena- teams?_=1636105391956 181 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; pravopisne zanimivosti Teams 2 -ov [tíms] m mn.; stvarno ime |dolgo ime Microsoft Teams|; |računalniški program|: prva prijava v Teamse; posodobitve funkcij v Teamsih {O} MNOŽINA: im. Teams, rod. Teamsov, daj. Teamsom, tož. Teamse, mest. pri Teamsih, or. s Teamsi SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5424/sklanjanje-imena- teams?_=1636105391956 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; pravopisne zanimivosti Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: alumen AstraZeneca BioNTech Camino Comirnaty covid-19 COVID-19 čikungunja denga Dominique (m) Dominique (ž) ebola ekofeminizem evroarktični Hofer Janssen jedi jedijev Johnson & Johnson kamino in camino karitas (m) karitas (ž) kovid kvevri marburg mers MERS Moderna mRNA mumin PCR PCT Pfizer pletna prekaren sars SARS smrkec starš Teams telebajsek Vaxzevria vinksica vodja (m) vodja (ž) vodjev vodjin zika Zoom 182 Prebivalska imena (države, celine, pokrajine, otoki) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 494 iztočnic. Gre za imena prebivalcev in prebivalk držav (420), celin (26), pokrajin (8) in otokov (10). Nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskih sklopov »Imena držav«, »Imena celin« in »Imena pokrajin, otokov«. Plemenska imena so obravnavana v posebnem sklopu (gl. problemski sklop »Prebivalska imena (plemena, ljudstva, narodi, etnične skupine)«). Zaradi slabe zastopanosti posameznih imen v rabi smo seznam že kodificiranih imen v Slovenskem pravopisu 2001 preverjali (a) s sodobnim korpusnim gradivom, (b) z gradivom v virih, ki obravnavajo problematiko tvorbe prebivalskih imen (Popravopis S. Lenarčiča 2004), ali v virih, ki predlagajo drugačne ali potrjujejo predlagane tvorjenke (D. Kladnik, Slovar slovenskih eksonimov; D. Perko in D. Kladnik, Slovenska imena držav), (c) s starejšimi slovenskimi viri (starejši pravopisi in portal dLib). Pogostnost rabe posameznih pogostejših besedotvornih različic je bila preverjena v korpusu Gigafida 2.0. V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeta prebivalska imena po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci pokrajin, mest, otokov itd.). NOVOSTI: Navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako moške kot ženske oblike) je novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki. V SP 2001 so bila prebivalska imena iz imen držav navedena le znotraj besedotvornih gesel, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice. V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzor c i v v s e h s k l o n i h i n š t e v i l i h . D o p o l n i t e v s p a r a d i g m a m i prinaša sistemske možnosti pregibanja, ki so sicer v rabi redke oz. se redko uresničujejo. Nekatera prebivalska imena imajo večbesedno dvojnico (Južnokorejec / Južni Korejec, Južnokorejka / Južna Korejka, Južnosudanec / Južni Sudanec, Južnosudanka / Južna Sudanka), kar je rezultat težnje po razlikovanju med državami s podobnimi poimenovanji (Južna Koreja proti Severna Koreja, Vzhodni Kongo proti Zahodni Kongo itd.), ki se je uveljavilo že v SP 2001. Pri redigiranju iztočnic smo v primerjavi z normo v SP 2001 uvedli določene spremembe. Nekatera prebivalska imena imajo spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat drugačne rabe (npr. dvonaglasnost pri Júžnoafričán, Srédnjeafričán, izpust kratkega naglasa pri Američán, Hondurašán, Iračán itd.). Izpustili smo nekatere časovno zaznamovane različice (Mehikanec). Novost v slovarju so tista imena in/ali njihove dvojnice, ki prej niso bile navedene, zdaj pa jih izkazuje raba (Burkinafasec – Burkinec). Dvojnice pri prebivalskih imenih so povezane v okviru istega slovarskega sestavka: Etiopijec – Etiopec, Etopijka – Etiopka; Samoanec – Samojec, Samoanka – Samojka; Laošan – Laožan, Laošanka – Laožanka itd. Nekatere različice so povezane tudi s spremembo imena države (Saudova Arabija: Saudec/Saudijec) ali s sistemskim poenotenjem besedotvornih možnosti (Slonokoščenoobalec – Slonokoščenec). V ePravopisu ni prebivalskih imen iz držav z zapletenejšimi imeni, saj je njihov raba vprašljiva. Napotek za njihovo poimenovanje je mogoče najti v zgledih pri posameznih državah (Sveti Tomaž in Princ: prebivalci Svetega Tomaža in Princa). 183 Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države), iz katere je izpeljano prebivalsko ime (Afganistanka < Afganistan). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 50, 51. SLOVARSKI PRIKAZ: Dalmatínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Oče se je poročil z Dalmatinko; Uživala je v družbi mladih Dalmatink (< Dalmacija) {B} Dalmatinkin {O} EDNINA: im. Dalmatínka, rod. Dalmatínke, daj. Dalmatínki, tož. Dalmatínko, mest. pri Dalmatínki, or. z Dalmatínko; DVOJINA: im. Dalmatínki, rod. Dalmatínk, daj. Dalmatínkama, tož. Dalmatínki, mest. pri Dalmatínkah, or. z Dalmatínkama; MNOŽINA: im. Dalmatínke, rod. Dalmatínk, daj. Dalmatínkam, tož. Dalmatínke, mest. pri Dalmatínkah, or. z Dalmatínkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Gorénjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime Oče je bil Gorenjec; tradicionalna noša Gorenjcev; Muzej je objavil razpis o zbiranju vicev in šal o Gorenjcih; v prenesenem pomenu |pripadnik športnega kluba iz/z Gorenjskega|: zmaga Gorenjcev (< Gorenjska, Gorenjsko) {B} Gorenjčev {O} EDNINA: im. Gorénjec, rod. Gorénjca, daj. Gorénjcu, tož. Gorénjca, mest. pri Gorénjcu, or. z Gorénjcem; DVOJINA: im. Gorénjca, rod. Gorénjcev, daj. Gorénjcema, tož. Gorénjca, mest. pri Gorénjcih, or. z Gorénjcema; MNOŽINA: im. Gorénjci, rod. Gorénjcev, daj. Gorénjcem, tož. Gorénjce, mest. pri Gorénjcih, or. z Gorénjci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Goričán -a in Goričàn -ána m; ime bitja, prebivalsko ime Palača je zgrajena po načrtih Goričana Nikolaja Pacassija; Soča je priljubljeno kopališče Goričanov; v prenesenem pomenu |pripadnik športnega kluba iz/z Goriške|: Prvo tekmo bodo Goričani igrali doma (< Gorica, Goriška, Goriško) {B} Goričanov {O} EDNINA: im. Goričán in Goričàn, rod. Goričána, daj. Goričánu, tož. Goričána, mest. pri Goričánu, or. z Goričánom; DVOJINA: im. Goričána, rod. Goričánov, daj. Goričánoma, tož. Goričána, mest. pri Goričánih, or. z Goričánoma; MNOŽINA: im. Goričáni, rod. Goričánov, daj. Goričánom, tož. Goričáne, mest. pri Goričánih, or. z Goričáni 184 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Sovjét -a m; ime bitja, prebivalsko ime Vzhodni del Berlina so Sovjeti vključili v Nemško demokratično republiko; vesoljska tekma Američanov in Sovjetov; prim. sovjet (< Sovjetska zveza) {B} Sovjetov {O} EDNINA: im. Sovjét, rod. Sovjéta, daj. Sovjétu, tož. Sovjéta, mest. pri Sovjétu, or. s Sovjétom; DVOJINA: im. Sovjéta, rod. Sovjétov, daj. Sovjétoma, tož. Sovjéta, mest. pri Sovjétih, or. s Sovjétoma; MNOŽINA: im. Sovjéti, rod. Sovjétov, daj. Sovjétom, tož. Sovjéte, mest. pri Sovjétih, or. s Sovjéti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Zasávka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Ob kulturnem prazniku je predsednik nagovoril Zasavke in Zasavce; v prenesenem pomenu |pripadnica športnega kluba iz Zasavja|: Zasavke so bile uspešne v boju za peto mesto (< Zasavje) {B} Zasavkin {O} EDNINA: im. Zasávka, rod. Zasávke, daj. Zasávki, tož. Zasávko, mest. pri Zasávki, or. z Zasávko; DVOJINA: im. Zasávki, rod. Zasávk, daj. Zasávkama, tož. Zasávki, mest. pri Zasávkah, or. z Zasávkama; MNOŽINA: im. Zasávke, rod. Zasávk, daj. Zasávkam, tož. Zasávke, mest. pri Zasávkah, or. z Zasávkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abesinec Abesinka Afganistanec Afganistanka Afričan Afričanka Albanec Albanka Alžirec Alžirka Američan Američan Američanka Američanka Andorec Andorka Angloameričan Angloameričanka Angolec Angolka Antigovec Antigovec 185 Antigovka Antigovka Argentinec Argentinka Armenec Armenka Avstralec Avstralec Avstralka Avstralka Avstrijec Avstrijka Azerbajdžanec Azerbajdžanka Azijec Azijka Bahamec Bahamka Bahrajnčan Bahrajnčanka Bangladeševec Bangladeševka Barbadošan Barbadošanka Barbudec Barbudec Barbudka Barbudka Belgijec Belgijka Belizejčan Belizejčanka Belorus Belorusinja Beneška Slovenka Beneški Slovenec Beninčan Beninčanka Bissauec Bissauka Bocvanec Bocvanka Bolgar Bolgarka Bolivijec Bolivijka Bosanec tudi Bosenc Bosanka tudi Bosenka Brazilec Brazilka Britanec Britanka Brunejec Brunejka Burkinec tudi Burkinfasec Burkinka tudi Burkinfaska Burmanec Burmanka Burundijec Burundijka Butanec Butanka Čadovec Čadovka Čeh Čehinja Čehoslovak Čehoslovakinja Čilenec Čilenka Ciprčan Ciprčanka Črnogorec Črnogorka Dalmatinec Dalmatinka Danec Danka Dolenjec Dolenjka Dominičan Dominičanka Dominikanec Dominikanka Džibutčan Džibutčanka Egipčan (stari Egipčani) Egipčanka (stare Egipčanke) Ekvadorec Ekvadorka Ekvatorialnogvinejec tudi Ekvatorialni Gvinejec Ekvatorialnogvinejka tudi Ekvatorialna Gvinejka Emiratčan Emiratčanka Eritrejec Eritrejka Estonec Estonka Esvatinec Esvatinka Etiopijec in Etiopec Etiopijka in Etiopka Evrazijec Evrazijka Evropejec Evropejka Fidžijec Fidžijka Filipinec Filipinka Finec 186 Finka Francoz Francozinja Gabonec Gabonka Gambijec Gambijka Ganec Ganka Gorenjec Gorenjka Goričan Goričanka Grenadčan Grenadčanka Grk (stari Grki) Grkinja (stare Grkinje) Gruzijec in Gruzinec Gruzijka in Gruzinka Gvajanec Gvajanka Gvatemalec Gvatemalka Gvinejec Gvinejka Haitijec Haitijka Hercegovec Hercegovec Hercegovka Hercegovka Holandec Holandka Hondurašan Hondurašanka Hrvat Hrvatica Indijec Indijka Indonezijec Indonezijka Iračan Iračanka Iranec Iranka Irec Irka Islandec Islandka Italijan Italijanka Izraelec Izraelka Jamajčan Jamajčanka Japonec Japonka Jemenec Jemenka Jordanec Jordanka Južnoafričan Južnoafričanka Južnoameričan Južnoameričanka Južnokorejec tudi Južni Korejec Južnokorejka tudi Južna Korejka Južnosudanec tudi Južni Sudanec Južnosudanka tudi Južna Sudanka Kambodžan Kambodžanka Kamerunec Kamerunka Kanadčan Kanadčanka Katarec Katarka Kazahstanec Kazahstanka Kenijec Kenijka Kirgiz Kirgizijka Kirgizistanec Kirgizistanka Kiribatijec Kiribatijka Kitajec Kitajka Kolumbijec Kolumbijka Komorčan Komorčanka Kongovec Kongovka Korošec Korošica Kosovec Kosovka Kostaričan Kostaričanka Kubanec Kubanka Kuvajtčan Kuvajtčanka Lah Laožan tudi Laošan Laožanka tudi Laošanka Latinoameričan Latinoameričanka Latvijec Latvijka 187 Lesotec Lesotka Libanonec Libanonka Liberijec Liberijka Libijec Libijka Lihtenštajnec Lihtenštajnka Litovec tudi Litvanec Litovka tudi Litvanka Luksemburžan Luksemburžanka Madagaskarec Madagaskarka Madžar Madžarka Makedonec Makedonka Malavijec Malavijka Maldivijec in Maldivec Maldivijka in Maldivka Malezijec Malezijka Malijec Malijka Maltežan Maltežanka Maročan Maročanka Marshallovec Marshallovka Marsovec Marsovka Mavretanec Mavretanka Mavricijčan Mavricijčanka Mehičan Mehičanka Mezoameričan Mezoameričanka Mikronezijec Mikronezijka Mjanmarec Mjanmarka Moldavijec in Moldavec Moldavijka in Moldavka Monačan Monačanka Mongolec Mongolka Mozambičan Mozambičanka Namibijec Namibijka Naurujčan Naurujčanka Nemec (kočevski Nemci) Nemka Nepalec Nepalka Nigerijec Nigerijka Nigrc Nigrka Nikaragovec Nikaragovka Nizozemec Nizozemka Njašan Njašanka Norvežan Norvežanka Notranjec Notranjka Novogvinejec Novogvinejka Novozelandec Novozelandka Oceanijec Oceanijka Omanec Omanka Pakistanec Pakistanka Palavčan Palavčanka Palestinec Palestinka Panamec Panamka Papuanec Papuanka Paragvajec Paragvajka Perujec tudi Peruanec Perujka tudi Peruanka Perzijec Perzijka Podravec Podravka Poljak Poljakinja Pomurec Pomurka Portugalec Portugalka Posavec Posavka 188 Prekmurec Prekmurka Primorec Primorka Romun Romunka Ruandec Ruandka Rus Rusinja Salomonec Salomonka Salvadorec Salvadorka Samoanec in Samojec Samoanka in Samojka Sanmarinec Sanmarinka Saudec in Saudijec Saudka in Saudijka Sejšelec Sejšelka Senegalec Senegalka Severnoameričan tudi Severni Američan Severnoameričanka tudi Severna Američanka Severnokorejec tudi Severni Korejec Severnokorejka tudi Severna Korejka Siamec Siamka Sierraleonec Sierraleonka Singapurec tudi Singapurčan Singapurka tudi Singapurčanka Sirec in Sirijec Sirka in Sirijka Slonokoščenoobalec in Slonokoščenec Slonokoščenoobalka in Slonokoščenka Slovak Slovakinja Slovenec Slovenka Somalec in Somalijec Somalka in Somalijka Sovjet Španec Španka Srb Srbkinja Srednjeafričan Srednjeafričanka Srednjeameričan Srednjeameričanka Šrilančan Šrilančanka Štajerec Štajerka Sudanec Sudanka Surinamec Surinamka Svazijec Svazijka Šved Švedinja Svetolucijec Svetolucijka Švicar Švicarka Tadžikistanec Tadžikistanka Tajec Tajka Tajvanec Tajvanka Tanzanijec Tanzanijka Tobagovec Tobagovec Tobagovka Tobagovka Togovec Togovka Tongovec Tongovka Trinidadčan Trinidadčan Trinidadčanka Trinidadčanka Tunizijec Tunizijka Turek Turkinja Turkmenec Turkmenistanec Turkmenistanka Turkmenka Tuvalujec Tuvalujka Ugandčan Ugandčanka Ukrajinec Ukrajinka Urugvajec Urugvajka Uzbekistanec Uzbekistanka Vanuatujec Vanuatujka Vatikanec Vatikanka Venezuelec 189 Venezuelka Vietnamec Vietnamka Vzhodnokongovec tudi Vzhodni Kongovec Vzhodnokongovka tudi Vzhodna Kongovka Vzhodnotimorec Vzhodnotimorka Zahodnokongovec tudi Zahodni Kongovec Zahodnokongovka tudi Zahodna Kongovka Zahodnosaharec Zahodnosaharka Zairec Zairka Zambijec Zambijka Zasavec Zasavka Zelenortčan Zelenortčanka Zemljan Zemljanka Zimbabvejec Zimbabvejka 190 Prebivalska imena (iz imen krajev) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 25 iztočnic. Pri vseh redakcijah krajevnih imen je v slovarju besedotvorno gnezdo, v katerem so podatki o prebivalskih imenih in pridevnikih iz njih ter pridevnikih na -ski/-ški. Samostojne iztočnice so tista imena prebivalcev in prebivalk krajev, pri katerih smo opazili omahovanje pri zapisu, rabi obrazila … in so razmeroma pogosto rabljena: (1) besedotvorne dvojnice (Atenec in Atenčan); (2) imena, pri katerih prihaja do glasovnih premen (Parižan, Pražan, Rižan); (3) imena, ki imajo variantne oblike (Vzhodni Berlinčan – Berlinčan; stari Rimljan – Rimljan). Geslovnik se bo še dopolnjeval. NOVOSTI: Navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako moške kot ženske oblike) je novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki. V SP 2001 so bila prebivalska imena iz imen držav navedena le znotraj besedotvornih gesel, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice, kar pomeni, da niso bila prikazana v skladenjskem okolju niti niso bila posebej prikazana z vidika posebnih besednih zvez ali pomenov. V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnim i v z o r c i v v s e h s k l o n i h i n š t e v i l i h . D o p o l n i t e v s p a r a d i g m a m i prinaša sistemske možnosti pregibanja, ki so sicer v rabi redke oz. se redko uresničujejo. Nekatera prebivalska imena imajo besedotvorno dvojnico, ki se je pomensko osamosvojila, npr. Atenec: • prebivalec Aten (Na Mikonosu, najbolj mondenem grškem otoku, si vsak premožen Atenec/Atenčan želi imeti svojo hišo) • prebivalec starih Aten (Vse življenje svobodnih Atencev se je odvijalo v okviru patriarhalne družine) Če je ime prebivalca mesta prekrivno z imenom pokrajine ali države, je v redakciji to ponazorjeno, npr. Rimljan: • prebivalec Rima (Znameniti kolosej Rimljani uporabljajo danes za džoging) • prebivalec starega Rima, predstavnik rimskega imperija (Avtor prvih zapisov o sfingi je Rimljan Plinij Starejši; kip Rimljana s togo; Pavlova pisma Rimljanom …) V stalnih besednih zvezah se imena prebivalcev krajev lahko pomensko osamosvojijo ali zgolj poudarjajo oddaljenost od sodobnega pomena besede: • stari Rimljani = Rimljani do razpada rimskega imperija • stari Atenci = prebivalci antičnih Aten do začetka 5. stoletja Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu kraja), iz katere je izpeljano prebivalsko ime (Rižanka < Riga). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 50, 51. 191 SLOVARSKI PRIKAZ: Aténec -nca in Aténčan -a m; ime bitja, prebivalsko ime |prebivalec Aten|: Na Mikonosu, najbolj mondenem grškem otoku, si vsak premožen Atenec/Atenčan želi imeti svojo hišo; |prebivalec starih Aten|: Vse življenje svobodnih Atencev se je odvijalo v okviru patriarhalne družine; stari Atenci |prebivalci antičnih Aten, do začetka 5. stoletja|: Še danes veljajo stari Atenci za očete demokracije (< Atene) {B} Atenčev in Atenčanov {O} EDNINA: im. Aténec in Aténčan, rod. Aténca in Aténčana, daj. Aténcu in Aténčanu, tož. Aténca in Aténčana, mest. pri Aténcu in pri Aténčanu, or. z Aténcem in z Aténčanom; DVOJINA: im. Aténca in Aténčana, rod. Aténcev in Aténčanov, daj. Aténcema in Aténčanoma, tož. Aténca in Aténčana, mest. pri Aténcih in pri Aténčanih, or. z Aténcema in z Aténčanoma; MNOŽINA: im. Aténci in Aténčani, rod. Aténcev in Aténčanov, daj. Aténcem in Aténčanom, tož. Aténce in Aténčane, mest. pri Aténcih in pri Aténčanih, or. z Aténci in z Aténčani STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Parižán -a in Parižàn -ána m; ime bitja, prebivalsko ime Kot rojeni Parižan je navdušen nad oblikovanjem; v prenesenem pomenu |pripadnik športnega kluba iz Pariza|: poraz Parižanov (< Pariz) {B} Parižanov {O} EDNINA: im. Parižán in Parižàn, rod. Parižána, daj. Parižánu, tož. Parižána, mest. pri Parižánu, or. s Parižánom; DVOJINA: im. Parižána, rod. Parižánov, daj. Parižánoma, tož. Parižána, mest. pri Parižánih, or. s Parižánoma; MNOŽINA: im. Parižáni, rod. Parižánov, daj. Parižánom, tož. Parižáne, mest. pri Parižánih, or. s Parižáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Rimlján -a in Rimljàn -ána m; ime bitja, prebivalsko ime |prebivalec Rima|: Znameniti kolosej Rimljani uporabljajo danes za džoging; |prebivalec starega Rima, predstavnik rimskega imperija|: Avtor prvih zapisov o sfingi je Rimljan Plinij Starejši; kip Rimljana s togo; Pavlova pisma Rimljanom; spopad legije Rimljanov z vojsko sužnjev; stari Rimljani |Rimljani do razpada rimskega imperija|: V času starih Rimljanov je bilo kopanje družaben dogodek (< Rim) {B} Rimljanov {O} EDNINA: im. Rimlján in Rimljàn, rod. Rimljána, daj. Rimljánu, tož. Rimljána, mest. pri Rimljánu, or. z Rimljánom; DVOJINA: im. Rimljána, rod. Rimljánov, daj. Rimljánoma, tož. Rimljána, mest. pri Rimljánih, or. z Rimljánoma; MNOŽINA: im. Rimljáni, rod. Rimljánov, daj. Rimljánom, tož. Rimljáne, mest. pri Rimljánih, or. z Rimljáni 192 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Rížan -a m; ime bitja, prebivalsko ime Največ Rižanov se piše Berzins (< Riga) {B} Rižanov {O} EDNINA: im. Rížan, rod. Rížana, daj. Rížanu, tož. Rížana, mest. pri Rížanu, or. z Rížanom; DVOJINA: im. Rížana, rod. Rížanov, daj. Rížanoma, tož. Rížana, mest. pri Rížanih, or. z Rížanoma; MNOŽINA: im. Rížani, rod. Rížanov, daj. Rížanom, tož. Rížane, mest. pri Rížanih, or. z Rížani STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Atenec (stari Atenci) in Atenčan Atenka in Atenčanka Berlinčan Berlinčanka Bohinjka Bruseljčan Bruseljčanka Butalec Butalka Celjan Črnjan Črnjanka Dunajčan Dunajčanka Novomeščan Parižan Parižanka Pražan Pražanka Rimljan (stari Rimljani) Rimljanka (stare Rimljanke) Rižan Rižanka Vogon Vogonka 193 Prebivalska imena (plemena, ljudstva, narodi, etnične skupine) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 289 imen pripadnikov in pripadnic plemen, pa tudi imen plemen, kadar se ta razlikujejo od množinske oblike imena moškega spola (Očipva – Očipvejec in Očipvejci, Otava – Otavec in Otavci). Nabor imen je bil narejen na podlagi izpisov iz slovenskih enciklopedij in serije monografij Ljudstva sveta (Mladinska knjiga, 1980). Nabor pripadnikov in pripadnic plemen glede na SP 2001 smo razširili predvsem s pravopisno problematičnimi imeni (Čeroki, Daors, Sjuks, Suj ipd.) NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Kot slovarske iztočnice nastopajo edninske oblike imen pripadnikov in pripadnic posameznih plemen. Če je v rabi množinska oblika, je to razvidno iz ponazarjalnih zgledov, sicer pa so v skupino vključene tudi prevzete imenske oblike tipa Bambara, Bantu, Čeroki, Hazara, Hutu, Joruba, Kečua, Merina, Nuba, Očipva, Otava, Rohinga, Sami, Šona, Tutsi, Zulu, ki se pojavljajo v skladenjski vlogi desnih prilastkov v imenovalniku, na kar je v ponazoritvi tudi opozorjeno. Pri nekaterih iztočnicah sta uslovarjeni prevzeta in obrazilno podomačena oblika, npr. Nervijec in Nerv, ki sta obravnavani v okviru enega slovarskega sestavka kot dvojnici. Posebno skupino predstavljajo tista imena plemen, ljudstev, pri katerih se obstoječe, v rabi izkazano in ustaljeno ime v okolju, od koder izvira, odklanja kot nekorektno oziroma žaljivo in zanj zato priporočamo ustreznejšo sopomenko, npr.: Cigan – Rom Ciganka – Rominja/Romka Eskim – Inuit Eskimka – Inuitinja Laponec – Samijec Laponka – Samijka Samojed – Nenec Samojedka – Nenijka Žid – Jud Židinja – Judinja Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 1118. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« 194 SLOVARSKI PRIKAZ: Aborígin -a in Aborídžin -a m; ime bitja, prebivalsko ime |pripadnik ljudstva v Avstraliji|: Iniciacija je odločilen trenutek za vsakega Aborigina/Aboridžina, ko iz dečka odraste v moža; v množini Aborigini/Aboridžini |ljudstvo v Avstraliji|: jezik Aboriginov/Aboridžinov; kot prilastek, v imenovalniku Osamelec Uluru med avstralskimi domorodci Aborigini/Aboridžinov velja za sveto goro; prim. aborigin {B} Aborigin in Aboridžin, Aboriginka in Aboridžinka; Aboriginov in Aboridžinov, Aboriginkin in Aboridžinkin; aboriginski in aboridžinski {O} EDNINA: im. Aborígin in Aborídžin, rod. Aborígina in Aborídžina, daj. Aboríginu in Aborídžinu, tož. Aborígina in Aborídžina, mest. pri Aboríginu in pri Aborídžinu, or. z Aboríginom in z Aborídžinom; DVOJINA: im. Aborígina in Aborídžina, rod. Aboríginov in Aborídžinov, daj. Aboríginoma in Aborídžinoma, tož. Aborígina in Aborídžina, mest. pri Aboríginih in pri Aborídžinih, or. z Aboríginoma in z Aborídžinom; MNOŽINA: im. Aborígini in Aborídžini, rod. Aboríginov in Aborídžinov, daj. Aboríginom in Aborídžinom, tož. Aborígine in Aborídžine, mest. pri Aboríginih in pri Aborídžinih, or. z Aborígini in z Aborídžini STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Aboríginka -e in Aborídžinka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime |pripadnica ljudstva v Avstraliji|: petje Aborigink; prim. aboriginka {B} Aboriginkin in Aboridžinkin {O} EDNINA: im. Aboríginka in Aborídžinka, rod. Aboríginke in Aborídžinke, daj. Aboríginki in Aborídžinki, tož. Aboríginko in Aborídžinko, mest. pri Aboríginki in pri Aborídžinki, or. z Aboríginko in z Aborídžinko; DVOJINA: im. Aboríginki in Aborídžinki, rod. Aborígink in Aborídžink, daj. Aboríginkama in Aborídžinkama, tož. Aboríginki in Aborídžinki, mest. pri Aboríginkah in pri Aborídžinkah, or. z Aboríginkama in z Aborídžinkama; MNOŽINA: im. Aboríginke in Aborídžinke, rod. Aborígink in Aborídžink, daj. Aboríginkam in Aborídžinkam, tož. Aboríginke in Aborídžinke, mest. pri Aboríginkah in pri Aborídžinkah, or. z Aboríginkami in z Aborídžinkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Amazónka 1 -e ž; prebivalsko ime |ime pripadnice grškega bajeslovnega plemena|: bojevita Amazonka; otoško domovanje plemena Amazonk; prim. amazonka {B} Amazonkin; amazonski {O} EDNINA: im. Amazónka, rod. Amazónke, daj. Amazónki, tož. Amazónko, mest. pri Amazónki, or. z Amazónko; DVOJINA: im. Amazónki, rod. Amazónk, daj. Amazónkama, tož. Amazónki, mest. pri Amazónkah, or. z Amazónkama; MNOŽINA: im. Amazónke, rod. Amazónk, daj. Amazónkam, tož. Amazónke, mest. pri Amazónkah, or. z Amazónkami STATUS: predlog 195 PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Cigán -a in Cigàn -ána m; ime bitja, prebivalsko ime |pripadnik etnične skupine|, ustrezneje Rom: Veščine prerokovanja se je naučila pri potujočem Ciganu ustrezneje Romu; v množini Romi |etnična skupina|: kulturna dediščina andaluzijskih Ciganov ustrezneje Romov {B} Cigan, Ciganka; Ciganov, Cigankin; ciganski {O} EDNINA: im. Cigán in Cigàn, rod. Cigán, daj. Cigánu, tož. Cigána, mest. pri Cigánu, or. s Cigánom; DVOJINA: im. Cigána, rod. Cigánov, daj. Cigánoma, tož. Cigána, mest. pri Cigánih, or. s Cigánoma; MNOŽINA: im. Cigáni, rod. Cigánov, daj. Cigánom, tož. Cigáne, mest. pri Cigánih, or. s Cigáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; družbeno občutljiva imena/poimenovanja Čeróki -- m; prebivalsko ime |severnoameriško indijansko pleme|: kot prilastek, v imenovalniku deček iz plemena Čeroki; ◎ angl. Cherokee {B} Čerokijec in Čeroki, Čerokinja; Čerokijčev in Čerokijev, Čerokijkin; čerokijski {O} EDNINA: im. Čeróki, rod. Čeróki, daj. Čeróki, tož. Čeróki, mest. pri Čeróki, or. s Čeróki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abhazijec Abhazijka Aborigin in Aboridžin Aboriginka in Aboridžinka Afar Afarka Ajmar Ajmarka Akvitanec Akvitanka Alan Alanka Aleman Alemanka Alobrog Alobroginja Amazonka Ambar Ambarka Amharec Amharka Amorit Amoritinja Anglosas Anglosasinja Ant Antka in Antinja Apač Apačinja Arijec Asamec Asamka Ašant Ašantka Aškenaz Aškenazinja 196 Atrebat Atrebatka Avar Avarka Aztek Aztekinja Balt Baltinja Bambar Bambara Bambarka Bantu Bantujec Bantujka Bask Baskinja Belg Belginja Bengalec Bengalka Botijec Botijka Bur Burinja Bušman Bušmanka Cigan Ciganka Cvan Cvanka Čerkez Čerkezinja Čeroki Čerokijec in Čeroki Čerokinja Dačan Dačanka Daors Daorsinja Dravid Dravidka Eburon Eburonka Eskim Eskimka Frank Frankinja Fulan Fulanka Furlan Furlanka Galec Galka German (stari Germani) Germanka Got Gotinja Grmičar Grmičarka Gurung Gurunginja Havs Havsinja Hazar Hazara Hazarka Helvet Helvetinja Hetit Hetitka in Hetitinja Huron Huronka Hutu Hutujec in Hutu Hutujka Ilir Ilirka Indijanec Indijanka Ink Inkinja Inuit Inuitka Irokez Irokezinja Jazig Jaziginja Jorub Joruba Jorubka Jud Judinja Kašub Kašubka Katalonec Katalonka Kazah Kazahinja Kečua Kečujec Kečujka Kikujec Kikujka Kirkazijec Kirkazijka Kjov Kjovinja Kmer Kmerka Komanč Komančinja Kopt 197 Koptinja Kurd Kurdinja Langobard Langobardka in Langobardinja Laponec Laponka Lužiška Srbkinja Lužiški Srb Maj Majevka Malgaš Malgašinja Maor Maorka Markoman Markomanka Masaj Masajka Menapijec Menapijka Merin Merina Merinka Mohikanec Mohikanka Morin Morinka Ndebel Ndebelka Nenec Nenka Nervijec in Nerv Nervijka Nuba Nubinja Nuristanec Nuristanka Ober Obodrit Obodritka Obrinja Očipva Očipvejec Očipvejka Ostrogot Ostrogotinja Otava Otavec Otavka Pariz Parizka Paštun Paštunka Praslovan Praslovanka Rohinga Rohingejec Rohingejka Rom Roman Romanka Rominja in Romka Rusin Rusinka Sabinec Sabinka Samarijan Samarijanka Samaritan Samaritanka Sami Samijec in Sami Samijka Samojed Samojedka Saracen Saracenka Sas (transilvanski Sasi) Sasinja Sefard Sefardinja Sjuj Sjujka Sjuks Sjuksinja Slovan (stari Slovani) Slovanka Svahilijec Svahilijka Sveb Svebinja Šan Šanka Šejen Šejenka Šerpa Šerpinja Šon Šona Šonka Tadžik Tadžikinja Tagalog Tagaloginja Tamilec tudi Tamil Tamilka Tavrisk Tavriskinja Tigurin Tigurinka Tuareg 198 Tuareginja Tutsi Tutsijec in Tutsi Tutsijka Uskok Uskokinja Uzbek Uzbekinja Vandal Vandalka Vend Vendinja Viking Vikinginja Vizigot Vizigotinja Vlah Vlahinja Vzhodna Gotinja Vzhodni Got Zahodna Gotinja Zahodni Got Zapotek Zapotekinja Zulu Zulujec in Zulu Zulujka Žid Židinja 199 Prevzeta občna poimenovanja GESLOVNIK: Problemski sklop, ki obsega 96 občnoimenskih iztočnic, je nastal ob redigiranju zgledov iz predloga poglavja novih pravopisnih pravil »Prevzete besede in besedne zveze«, deloma pa tudi ob redigiranju glasbenih izrazov. V slovar so vključeni prevzeti občni samostalniki in zveze, ki so lahko pisno podomačeni (npr. gverila, konkvistador, nindža, selfi, šanson) ali nepodomačeni (au pair, birdie, crescendo, heavy metal, last minute). NOVOSTI: Novost glede na SP 2001 je uveljavljanje uslovarjenih samostalnikov v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka, kar postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik. Kljub temu so ob zvezah bitcoin avtomat in underground scena navedene tudi variantne možnosti: avtomat za bitcoine in undergroundska/undergroundovska scena. V pridevniški rabi se pojavljajo tudi nekateri glasbeni izrazi, ki so izvorno prislovi oz. prislovne zveze, npr. a cappella, allegro, adagio. Nekatere iztočnice so v splošnih in pravopisnih slovarjih uslovarjene prvič, npr. vox populi, modus operandi, ragdoll, art déco. Številne prinašajo tudi informacijo o razmerju med podomačeno in nepodomačeno različico, npr. beaujolais tudi božole, bendžo tudi banjo, nindža tudi ninja. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« SLOVARSKI PRIKAZ: au pair 1 -- -- [ọpêr] m |oseba, ki v tujini varuje otroke in opravlja gospodinjska dela|: Dva meseca sem kot au pair delala v Londonu; v pridevniški rabi Predlog novele zakona ureja delo tujih au pair varušk; |dejavnost varstva otrok in gospodinjskih del v tujini|: Društvo mladim omogoča vključitev v program au pair – varstvo otrok v tujini; v pridevniški rabi Au pair agencija je pravi naslov za vse, ki si želijo novih izzivov variantno agencija za au pair {O} EDNINA: im. au pair, rod. au pair, daj. au pair, tož. au pair, mest. pri au pair, or. z au pair; DVOJINA: im. au pair, rod. au pair, daj. au pair, tož. au pair, mest. pri au pair, or. z au pair; MNOŽINA: im. au pair, rod. au pair, daj. au pair, tož. au pair, mest. pri au pair, or. z au pair STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja 200 au pair 2 -- -- [ọpêr] ž |oseba ženskega spola, ki v tujini varuje otroke in opravlja gospodinjska dela|: Prva varuška je bila odlična, naslednje au pair niso bile tako dobre {O} EDNINA: im. au pair, rod. au pair, daj. au pair, tož. au pair, mest. pri au pair, or. z au pair; DVOJINA: im. au pair, rod. au pair, daj. au pair, tož. au pair, mest. pri au pair, or. z au pair; MNOŽINA: im. au pair, rod. au pair, daj. au pair, tož. au pair, mest. pri au pair, or. z au pair STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja beaujolais -a tudi božolé -ja [božolé, rod. božolêja] m |vino|: Pred odprtjem soda je vinar predstavil lastnosti beaujolaisa; V Franciji pridelujejo beaujolais iz rdečega grozdja sorte gamay; kot prilastek, v imenovalniku Francoski pridelovalci v enem tednu prodajo okrog 50 milijonov litrov vina beaujolais {O} EDNINA: im. beaujolais tudi božolé, rod. beaujolaisa tudi božolêja, daj. beaujolaisu tudi božolêju, tož. beaujolais tudi božolé, mest. pri beaujolaisu tudi pri božolêju, or. z beaujolaisem in z beaujolaisom tudi z božolêjem; DVOJINA: im. beaujolaisa tudi božolêja, rod. beaujolaisev in beaujolaisov tudi božolêjev, daj. beaujolaisema in beaujolaisoma tudi božolêjema, tož. beaujolaisa tudi božolêja, mest. pri beaujolaisih tudi pri božolêjih, or. z beaujolaisema in z beaujolaisoma tudi z božolêjema; MNOŽINA: im. beaujolaisi tudi božolêji, rod. beaujolaisev in beaujolaisov tudi božolêjev, daj. beaujolaisem in beaujolaisom tudi božolêjem, tož. beaujolaise tudi božolêje, mest. pri beaujolaisih tudi pri božolêjih, or. z beaujolaisi tudi z božolêji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja bitcoin -a [bítkôjn] m |digitalna denarna valuta|: plačevanje z bitcoini; računalniški sistem za pridobivanje oziroma rudarjenje bitcoinov; kot prilastek, v imenovalniku Vrednost kriptovalute bitcoin je dosegla nov rekord; v pridevniški rabi Svoje prve bitcoine sem kupil na bitcoin bankomatu variantno bankomatu za bitcoine {O} EDNINA: im. bitcoin, rod. bitcoina, daj. bitcoinu, tož. bitcoin, mest. pri bitcoinu, or. z bitcoinom; DVOJINA: im. bitcoina, rod. bitcoinov, daj. bitcoinoma, tož. bitcoina, mest. pri bitcoinih, or. z bitcoinoma; MNOŽINA: im. bitcoini, rod. bitcoinov, daj. bitcoinom, tož. bitcoine, mest. pri bitcoinih, or. z bitcoini STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja gveríla -e ž |način bojevanja|: Teren na tem območju omogoča gverilo; v prenesenem pomenu Festival je prikaz dosežkov sodobne umetniške gverile – mladih slovenskih samoukov; števno |skupina gverilcev|: sprava med vojsko in gverilami; Rokovnjači so kot nekakšna gverila, ki je napadala francoskega okupatorja; ◎ šp. guerrilla 201 {O} EDNINA: im. gveríla, rod. gveríle, daj. gveríli, tož. gverílo, mest. pri gveríli, or. z gverílo; DVOJINA: im. gveríli, rod. gveríl, daj. gverílama, tož. gveríli, mest. pri gverílah, or. z gverílama; MNOŽINA: im. gveríle, rod. gveríl, daj. gverílam, tož. gveríle, mest. pri gverílah, or. z gverílami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja; španščina vox populi -- -- [vóks pópuli] m |mnenje javnosti|: Tudi internetne komentarje lahko razumemo kot obliko vox populi; |anketa, intervju|: Pri metodi vox populi ali glas ljudstva novinar naključnim ljudem postavi ista vprašanja in za objavo izbere najbolj zanimive odgovore {O} EDNINA: im. vox populi, rod. vox populi, daj. vox populi, tož. vox populi, mest. pri vox populi, or. z vox populi; DVOJINA: im. vox populi, rod. vox populi, daj. vox populi, tož. vox populi, mest. pri vox populi, or. z vox populi; MNOŽINA: im. vox populi, rod. vox populi, daj. vox populi, tož. vox populi, mest. pri vox populi, or. z vox populi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: a cappella adagio aga akapela à la carte al fresco allegro alma mater ara art déco au pair avokado avto (avto leta) beagle beaujolais tudi božole bendžo tudi banjo bienale birdie bitcoin blues tudi bluz bodibilder tudi bodybuilder bossa nova breakdance tudi brejkdens capriccio chardonnay tudi šardone chiaroscuro commedia dell'arte crescendo curriculum vitae čembalo činčila čivava découpage tudi dekupaž de facto dingo drive in emu faksimile falungong finale fin de siècle first minute fortissimo futsal gavčo gorgonzola guru gverila haiku harambaša heavy metal ideja jazz in džez jet set 202 kadija kamikaza kamikaze karibu karitas keš konklave last minute maharadža mainstream mezzoforte milenij modus operandi mutsu nandu nindža tudi ninja nouveau riche opera buffa paintball panda paša pianissimo pikador pop radža ragdoll ragtime rap in rep sauvignon tudi sovinjon selfi siesta skejt skijøring tudi skijöring tudi skijering soul spahija staccato tudi stakato supernova šanson tortilja underground vox populi 203 Pridevniki (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 277 večinoma vrstnih pridevnikov (na –ski/-ški in -ni) iz imen držav (228), celin (21), pokrajin (11) in otokov (5), nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskih sklopov »Imena držav«, »Imena pokrajin, otokov« in »Imena celin«. Vključeni so pridevniki na -ski/-ški in -ni (npr. pri arktičen, antarktičen) iz imen vseh držav in celin sveta, ter nekaterih pokrajin in otokov. Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih gradivskih virov, več o njih v opisih pravopisnih kategorij »Imena držav«, »Imena celin«, »Imena pokrajin, otokov« in »Prebivalska imena (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov)«. NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, smo pa v nekaterih primerih dodali nove oblike in/ali dvojnice, ki jih izkazuje aktualna raba. Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla (etiopijski – etiopski, burkinski – burkinafaški, litovski – litvanski, perujski – peruanski, maldivijski – maldivski, bosansko-hercegovski – bosensko-hercegovski). Nekateri pridevniki na -ski/-ški imajo spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat drugačne rabe (sálomonovootóški, sáudskoarábski). Spremembe pridevnikov v primerjavi z navedbami v SP 2001 so lahko tudi posledica spremembe imena države, iz katerega so tvorjeni, npr. mavricijski proti mauricijski, saudovoarabski proti savdskoarabski. Novost so pridevniki na -ski/-ški iz držav, ki prej niso bile vključene v jezikovne priročnike (palavski, tuvalujski; antigovski, trinidadski) ali pri katerih prej v besedotvornem gnezdu ni bil naveden pridevnik na -ski/-ški (marshallovootoški). Nove so tudi navedbe pogostejših stalnih besednih zvez, ki so tipične za določene pridevnike na -ski/-ški, seveda če so po značaju pravopisno zanimive, denimo zgodovinski dogodki, denarne enote, ustanove (Irak: iraška vojna; Nova Zelandija: novozelandski dolar; Hrvaška: hrvaški sabor). Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države ali celine), iz katere je izpeljan pridevnik na -ski/-ški (albanski < Albanija, novogvinejski < Nova Gvineja). Pri pridevnikih, kjer je izhodiščnih iztočnic več, uvajamo ločevanje po izhodiščnih iztočnicah, npr. ameriški (Amerika |celina|, skrajšano ime države), evropski (Evropa |celina|, nadomestno ime meddržavne zveze). Ločevanje je zaznamovano z nadpisano številko izhodiščne iztočnice. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 975. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« 204 SLOVARSKI PRIKAZ: aljáški -a -o prid. aljaški Indijanci; aljaški haski |pes|: dvovprega aljaških haskijev; aljaški malamut |pes|: Ukvarja se z vzrejo aljaških malamutov; prim. Aljaški zaliv (< Aljaska) {O} moški: EDNINA: im. aljáški, rod. aljáškega, daj. aljáškemu, tož. aljáški (živostno aljáškega), mest. pri aljáškem, or. z aljáškim; DVOJINA: im. aljáška, rod. aljáških, daj. aljáškima, tož. aljáška, mest. pri aljáških, or. z aljáškima; MNOŽINA: im. aljáški, rod. aljáških, daj. aljáškim, tož. aljáške, mest. pri aljáških, or. z aljáškimi ženski: EDNINA: im. aljáška, rod. aljáške, daj. aljáški, tož. aljáško, mest. pri aljáški, or. z aljáško; DVOJINA: im. aljáški, rod. aljáških, daj. aljáškima, tož. aljáški, mest. pri aljáških, or. z aljáškima; MNOŽINA: im. aljáške, rod. aljáških, daj. aljáškim, tož. aljáške, mest. pri aljáških, or. z aljáškimi srednji: EDNINA: im. aljáško, rod. aljáškega, daj. aljáškemu, tož. aljáško, mest. pri aljáškem, or. z aljáškim; DVOJINA: im. aljáški, rod. aljáških, daj. aljáškima, tož. aljáški, mest. pri aljáških, or. z aljáškima; MNOŽINA: im. aljáška, rod. aljáških, daj. aljáškim, tož. aljáška, mest. pri aljáških, or. z aljáškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki kanárski -a -o prid. Med sedmimi otoki kanarskega arhipelaga je največji Tenerife; kanarska doga |pes|: Prodam dva mladiča samčka kanarske doge; prim. Kanarski otoki, Kanarski tok {O} moški: EDNINA: im. kanárski, rod. kanárskega, daj. kanárskemu, tož. kanárski (živostno kanárskega), mest. pri kanárskem, or. s kanárskim; DVOJINA: im. kanárska, rod. kanárskih, daj. kanárskima, tož. kanárska, mest. pri kanárskih, or. s kanárskima; MNOŽINA: im. kanárski, rod. kanárskih, daj. kanárskim, tož. kanárske, mest. pri kanárskih, or. s kanárskimi ženski: EDNINA: im. kanárska, rod. kanárske, daj. kanárski, tož. kanársko, mest. pri kanárski, or. s kanársko; DVOJINA: im. kanárski, rod. kanárskih, daj. kanárskima, tož. kanárski, mest. pri kanárskih, or. s kanárskima; MNOŽINA: im. kanárske, rod. kanárskih, daj. kanárskim, tož. kanárske, mest. pri kanárskih, or. s kanárskimi srednji: EDNINA: im. kanársko, rod. kanárskega, daj. kanárskemu, tož. kanársko, mest. pri kanárskem, or. s kanárskim; DVOJINA: im. kanárski, rod. kanárskih, daj. kanárskima, tož. kanárski, mest. pri kanárskih, or. s kanárskima; MNOŽINA: im. kanárska, rod. kanárskih, daj. kanárskim, tož. kanárska, mest. pri kanárskih, or. s kanárskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki latínoamêriški -a -o in latínskoamêriški -a -o prid. latinoameriški/latinskoameriški plesi; Jorge Luis Borges velja za največjega mojstra kratke zgodbe v latinoameriški/latinskoameriški književnosti 20. stoletja (< Latinska Amerika) 205 {O} moški: EDNINA: im. latínoamêriški in latínskoamêriški, rod. latínoamêriškega in latínskoamêriškega, daj. latínoamêriškemu in latínskoamêriškemu, tož. latínoamêriški in latínskoamêriški (živostno latínoamêriškega in latínskoamêriškega), mest. pri latínoamêriškem in pri latínskoamêriškem, or. z latínoamêriškim in z latínskoamêriškim; DVOJINA: im. latínoamêriška in latínskoamêriška, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškima in latínskoamêriškima, tož. latínoamêriška in latínskoamêriška, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškima in z latínskoamêriškima; MNOŽINA: im. latínoamêriški in latínskoamêriški, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškim in latínskoamêriškim, tož. latínoamêriške in latínskoamêriške, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškimi in z latínskoamêriškimi ženski: EDNINA: im. latínoamêriška in latínskoamêriška, rod. latínoamêriške in latínskoamêriške, daj. latínoamêriški in latínskoamêriški, tož. latínoamêriško in latínskoamêriško, mest. pri latínoamêriški in pri latínskoamêriški, or. z latínoamêriško in z latínskoamêriško; DVOJINA: im. latínoamêriški in latínskoamêriški, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškima in latínskoamêriškima, tož. latínoamêriški in latínskoamêriški, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškima in z latínskoamêriškima; MNOŽINA: im. latínoamêriške in latínskoamêriške, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškim in latínskoamêriškim, tož. latínoamêriške in latínskoamêriške, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškimi in z latínskoamêriškimi srednji: EDNINA: im. latínoamêriško in latínskoamêriško, rod. latínoamêriškega in latínskoamêriškega, daj. latínoamêriškemu in latínskoamêriškemu, tož. latínoamêriško in latínskoamêriško, mest. pri latínoamêriškem in pri latínskoamêriškem, or. z latínoamêriškim in z latínskoamêriškim; DVOJINA: im. latínoamêriški in latínskoamêriški, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškima in latínskoamêriškima, tož. latínoamêriški in latínskoamêriški, mest. pri latínoamêriških in latínskoamêriških, or. z latínoamêriškima in z latínskoamêriškima; MNOŽINA: im. latínoamêriška in latínskoamêriška, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškim in latínskoamêriškim, tož. latínoamêriška in latínskoamêriška, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškimi in z latínskoamêriškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke; pridevniki; pridevniki nótranjski -a -o prid. Ogledali smo si notranjsko hišo z značilno črno kuhinjo, hišo in izbo; notranjsko narečje; prim. Notranjski kras, Notranjski regijski park (< Notranjska, Notranjsko) {O} moški: EDNINA: im. nótranjski, rod. nótranjskega, daj. nótranjskemu, tož. nótranjski (živostno nótranjskega), mest. pri nótranjskem, or. z nótranjskim; DVOJINA: im. nótranjska, rod. nótranjskih, daj. nótranjskima, tož. nótranjska, mest. pri nótranjskih, or. z nótranjskima; MNOŽINA: im. nótranjski, rod. nótranjskih, daj. nótranjskim, tož. nótranjske, mest. pri nótranjskih, or. z nótranjskimi ženski: EDNINA: im. nótranjska, rod. nótranjske, daj. nótranjski, tož. nótranjsko, mest. pri nótranjski, or. z nótranjsko; DVOJINA: im. nótranjski, rod. nótranjskih, daj. nótranjskima, tož. nótranjski, mest. pri nótranjskih, or. z nótranjskima; MNOŽINA: im. nótranjske, rod. nótranjskih, daj. nótranjskim, tož. nótranjske, mest. pri nótranjskih, or. z nótranjskimi 206 srednji: EDNINA: im. nótranjsko, rod. nótranjskega, daj. nótranjskemu, tož. nótranjsko, mest. pri nótranjskem, or. z nótranjskim; DVOJINA: im. nótranjski, rod. nótranjskih, daj. nótranjskima, tož. nótranjski, mest. pri nótranjskih, or. z nótranjskima; MNOŽINA: im. nótranjska, rod. nótranjskih, daj. nótranjskim, tož. nótranjska, mest. pri nótranjskih, or. z nótranjskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: abesinski afganistanski afriški afroazijski albanski aljaški alžirski amerikanski amerikanski ameriški ameriški andorski angloameriški angolski antarktičen antigovski antigovsko-barbudski arabski argentinski arktičen armenski atlantidski avstralski avstralski avstrijski avstro-ogrski azerbajdžanski azijski bahamski bahrajnski bangladeški barbadoški barbudski belgijski belizejski beloruski beneškoslovenski beninski bissavski bizantinski bocvanski bolgarski bolivijski bosanski tudi bosenski bosansko-hercegovski tudi bosensko-hercegovski brazilski britanski brunejski burkinski tudi burkinfaški burmanski burundijski tudi burundski butanski čadski cejlonski češki čilski tudi čilenski ciprski črnogorski črnopotoški dahomejski dalmatinski danski dolenjski dominikanski dominiški džibutski tudi džibutijski egiptovski ekvadorski ekvatorialnogvinejski emiratski eritrejski estonski esvatinski etiopijski in etiopski evrazijski evropski fidžijski filipinski finski formoški francoski frigijski gabonski gambijski ganski gondorski gondvanski gorenjski grenadski grški gruzijski in gruzinski gvajanski gvatemalski gvinejski haitijski hercegovski holandski honduraški hrvaški indijski indonezijski iranski iraški irski islandski italijanski izraelski jamajški japonski jemenski jordanski tudi jordanijski jugoslovanski južnoafriški južnoameriški južnokorejski južnorodezijski južnosudanski kalifornijski kamboški kamerunski kampučijski kanadski 207 kanarski karantanski katarski kazahstanski kenijski kirgiški kirgizistanski kiribatski tudi kiribatijski kitajski kolumbijski komorski kongovski koroški kosovski kostariški kubanski kuvajtski laoški laški latinoameriški in latinskoameriški latvijski lavrazijski lesotski libanonski liberijski libijski lihtenštajnski litovski tudi litvanski luksemburški madagaskarski madžarski makedonski malavijski maldivijski in maldivski malezijski malijski malteški maroški marshallovootoški mavretanski mavricijski mehiški mezoameriški mezopotamski mikronezijski mjanmarski moldavijski in moldavski monaški mongolski mordorski mozambiški namibijski naurujski nemški nepalski nigerijski nigrski nikaragovski nizozemski njaški norveški notranjski novogvinejski novozelandski oceanijski omanski pakistanski palavski palestinski panamski pangejski papuanski paragvajski perujski tudi peruanski perzijski podravski poljski pomurski portugalski posavski prekmurski primorski pruski romunski ruandski ruski šajerski salomonovootoški salvadorski samoanski in samojski sanmarinski saudski in saudijski sejšelski senegalski severnoameriški severnokorejski severnorodezijski siamski sierraleonski singapurski sirski in sirijski slonokoščenoobalski in slonokoščenski slovaški slovenski somalski in somalijski sovjetski španski srbski srednjeafriški srednjeameriški šrilanški štajerski sudanski surinamski svazijski švedski svetokrištofsko-neviški tudi svetokrištofovsko-neviški svetolucijski svetotomaško-prinški svetovincencijsko- grenadinski švicarski tadžikistanski tajski tajvanski tanzanijski tartarski tobagovski togovski tongovski trinidadski trinidadsko-tobagovski tunizijski turkmenistanski turkmenski turški tuvalujski ugandski ukrajinski urugvajski uzbekistanski vanuatujski vatikanski venezuelski vietnamski vzhodnokongovski vzhodnopakistanski vzhodnotimorski zahodnokongovski zahodnopakistanski zahodnosaharski zairski zambijski zasavski zelenortski zimbabvejski 208 Pridevniki (iz imen plemen, ljudstev, narodov) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 137 vrstnih pridevnikov na -ski/-ški in nekatere svojilne pridevnike iz imen plemen, ljudstev, narodov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)«. Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih gradivskih virov (Gigafida 2.0, Wikipedija, Ljudstva sveta). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu pripadnika plemena, naroda, ljudstva), iz katere je izpeljan pridevnik na -ski/-ški (azteški < Aztek). Posebno skupino predstavljajo tista imena plemen, ljudstev, pri katerih se obstoječe, v rabi izkazano in ustaljeno ime v okolju, od koder izvira, odklanja kot nekorektno oziroma žaljivo in zanj zato priporočamo ustreznejšo sopomenko, npr. ciganski – romski; eskimski – inuitski; laponski – samijski; samojedski – nenski; židovski – judovski. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: aztéški -a -o prid. azteški vladar; azteška civilizacija; Ob prihodu Špancev je bil azteški imperij na višku moči (< Aztek) {O} moški: EDNINA: im. aztéški, rod. aztéškega, daj. aztéškemu, tož. aztéški (živostno aztéškega), mest. pri aztéškem, or. z aztéškim; DVOJINA: im. aztéška, rod. aztéških, daj. aztéškima, tož. aztéška, mest. pri aztéških, or. z aztéškima; MNOŽINA: im. aztéški, rod. aztéških, daj. aztéškim, tož. aztéške, mest. pri aztéških, or. z aztéškimi ženski: EDNINA: im. aztéška, rod. aztéške, daj. aztéški, tož. aztéško, mest. pri aztéški, or. z aztéško; DVOJINA: im. aztéški, rod. aztéških, daj. aztéškima, tož. aztéški, mest. pri aztéških, or. z aztéškima; MNOŽINA: im. aztéške, rod. aztéških, daj. aztéškim, tož. aztéške, mest. pri aztéških, or. z aztéškimi srednji: EDNINA: im. aztéško, rod. aztéškega, daj. aztéškemu, tož. aztéško, mest. pri aztéškem, or. z aztéškim; DVOJINA: im. aztéški, rod. aztéških, daj. aztéškima, tož. aztéški, mest. pri aztéških, or. z aztéškima; MNOŽINA: im. aztéška, rod. aztéških, daj. aztéškim, tož. aztéška, mest. pri aztéških, or. z aztéškimi STATUS: predlog 209 PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki eskímski -a -o prid. razvoj eskimskega naroda na Grenlandiji ustrezneje inuitskega eskimska ribiška oprema ustrezneje inuitska Stare eskimske jope so bile obrobljene s svilnatim rosomahovim krznom, zato sapa ni zamrznila ustrezneje inuitske (< Eskim) {O} moški: EDNINA: im. eskímski, rod. eskímskega, daj. eskímskemu, tož. eskímski (živostno eskímskega), mest. pri eskímskem, or. z eskímskim; DVOJINA: im. eskímska, rod. eskímskih, daj. eskímskima, tož. eskímska, mest. pri eskímskih, or. z eskímskima; MNOŽINA: im. eskímski, rod. eskímskih, daj. eskímskim, tož. eskímske, mest. pri eskímskih, or. z eskímskimi ženski: EDNINA: im. eskímska, rod. eskímske, daj. eskímski, tož. eskímsko, mest. pri eskímski, or. z eskímsko; DVOJINA: im. eskímski, rod. eskímskih, daj. eskímskima, tož. eskímski, mest. pri eskímskih, or. z eskímskima; MNOŽINA: im. eskímske, rod. eskímskih, daj. eskímskim, tož. eskímske, mest. pri eskímskih, or. z eskímskimi srednji: EDNINA: im. eskímsko, rod. eskímskega, daj. eskímskemu, tož. eskímsko, mest. pri eskímskem, or. z eskímskim; DVOJINA: im. eskímski, rod. eskímskih, daj. eskímskima, tož. eskímski, mest. pri eskímskih, or. z eskímskima; MNOŽINA: im. eskímska, rod. eskímskih, daj. eskímskim, tož. eskímska, mest. pri eskímskih, or. z eskímskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno občutljiva imena/poimenovanja júdovski -a -o prid. |nanašajoč se na Jude|: Njegovo ime priča o njegovem judovskem poreklu; |nanašajoč se na jude|: judovski koledar; V Vevčah so leta 1910 našteli le šest ljudi judovske vere; Eno izmed znamenitosti kraja je dobro ohranjeno judovsko pokopališče; prim. judovsko-krščanski (< jud, Jud) {O} moški: EDNINA: im. júdovski, rod. júdovskega, daj. júdovskemu, tož. júdovski (živostno júdovskega), mest. pri júdovskem, or. z júdovskim; DVOJINA: im. júdovska, rod. júdovskih, daj. júdovskima, tož. júdovska, mest. pri júdovskih, or. z júdovskima; MNOŽINA: im. júdovski, rod. júdovskih, daj. júdovskim, tož. júdovske, mest. pri júdovskih, or. z júdovskimi ženski: EDNINA: im. júdovska, rod. júdovske, daj. júdovski, tož. júdovsko, mest. pri júdovski, or. z júdovsko; DVOJINA: im. júdovski, rod. júdovskih, daj. júdovskima, tož. júdovski, mest. pri júdovskih, or. z júdovskima; MNOŽINA: im. júdovske, rod. júdovskih, daj. júdovskim, tož. júdovske, mest. pri júdovskih, or. z júdovskimi srednji: EDNINA: im. júdovsko, rod. júdovskega, daj. júdovskemu, tož. júdovsko, mest. pri júdovskem, or. z júdovskim; DVOJINA: im. júdovski, rod. júdovskih, daj. júdovskima, tož. júdovski, mest. pri júdovskih, or. z júdovskima; MNOŽINA: im. júdovska, rod. júdovskih, daj. júdovskim, tož. júdovska, mest. pri júdovskih, or. z júdovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; družbeno občutljiva imena/poimenovanja 210 maórski -a -o prid. maorski jezik; večstoletna maorska tradicija; Mnogim maorskim plemenom so nepravično zasegli zemljo (< Maor) {O} moški: EDNINA: im. maórski, rod. maórskega, daj. maórskemu, tož. maórski (živostno maórskega), mest. pri maórskem, or. z maórskim; DVOJINA: im. maórska, rod. maórskih, daj. maórskima, tož. maórska, mest. pri maórskih, or. z maórskima; MNOŽINA: im. maórski, rod. maórskih, daj. maórskim, tož. maórske, mest. pri maórskih, or. z maórskimi ženski: EDNINA: im. maórska, rod. maórske, daj. maórski, tož. maórsko, mest. pri maórski, or. z maórsko; DVOJINA: im. maórski, rod. maórskih, daj. maórskima, tož. maórski, mest. pri maórskih, or. z maórskima; MNOŽINA: im. maórske, rod. maórskih, daj. maórskim, tož. maórske, mest. pri maórskih, or. z maórskimi srednji: EDNINA: im. maórsko, rod. maórskega, daj. maórskemu, tož. maórsko, mest. pri maórskem, or. z maórskim; DVOJINA: im. maórski, rod. maórskih, daj. maórskima, tož. maórski, mest. pri maórskih, or. z maórskima; MNOŽINA: im. maórska, rod. maórskih, daj. maórskim, tož. maórska, mest. pri maórskih, or. z maórskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: abhazijski tudi abhaški ajmarski akvitanski alanski alemanski alobroški ambarski amharski amoritski anglosaški antski Apačev apaški arijski asamski ašantski aškenaški atrebatski avarski azteški baltski bambarski bantujski baskovski belški bengalski botijski burski bušmanski ciganski cvanski čerkeški čerokijski dačanski daorski dravidski eburonski eskimski frankovski fulanski furlanski galski germanski gotski grmičarski gurunški havški hazarski helvetski hetitski huronski hutujski 211 ilirski (ilirsko gibanje) indijanski inkovski inuitski irokeški jaziški jorubski judovski kašubski katalonski kazaški kečujski kikujski kirkazijski kjovski kmerski komanški koptski kurdski langobardski laponski lužiškosrbski majevski malgaški maorski markomanski masajski menapijski merinski Mohikančev mohikanski morinski ndebelski nenski nervijski nubski nuristanski obodritski obrski očipvejski ostrogotski otavski pariški paštunski praslovanski rohingejski tudi rohinški romanski romski rusinski sabinski samarijanski samaritanski samijski samojedski saracenski saški sefardski sjujski sjuški slovanski svahilijski svebski šanski šejenski šerpovski šonski tadžiški tagaloški tamilski tavriskijski tigurinski tuareški tutsijski uskoški uzbeški vandalski vendski vikinški vizigotski vlaški vzhodnogotski zahodnogotski zapoteški zulujski židovski 212 Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, rasnih in verskih skupin) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 69 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah jezikovnih (11), verskih (54) in rasnih (4) skupin: (1) pridevniki, ki se nanašajo na jezikovne skupine: ekavski, kreolski; (2) pridevniki, ki se nanašajo na verske skupine: krščanski, budističen; (3) pridevniki, ki se nanašajo na rasne skupine: belski, pigmejski. NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (falungongovski, raeljanski). Posodobljeni so podatki o izrazni podobi, npr. naglasno mesto, ponazarjalni zgledi. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. hindujski in hinduističen, enako pisne dvojnice tipa taoističen in daoističen. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Pridevniki, ki se v besedilih pojavljajo večinoma kot vrstni (tj. z obrazilom -ni), so za iztočnico, ki ima obrazilo -en, uvedeni s pojasnilom »v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik«, npr. budističen […] Po skromnosti ni nič kaj vzhodnjaško budističen; v s t a l n i b e s e d n i z v e z i k o t v r s t n i p r i d e v n i k budistični menih; budistični tempelj; Arhitekturne posebnosti templjev kažejo na to, kako predani so Tajci budistični veri. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: budístičen -čna -o prid. Po skromnosti ni nič vzhodnjaško budističen; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik budistični menih; budistični tempelj; Arhitekturne posebnosti templjev kažejo na to, kako predani so Tajci budistični veri (< Buda) {O} moški: EDNINA: im. budístičen, rod. budístičnega, daj. budístičnemu, tož. budístičen (živostno budístičnega), mest. pri budístičnem, or. z budístičnim; DVOJINA: im. budístična, rod. budístičnih, daj. budístičnima, tož. budístična, mest. pri budístičnih, or. z budístičnima; MNOŽINA: im. 213 budístični, rod. budístičnih, daj. budístičnim, tož. budístične, mest. pri budístičnih, or. z budístičnimi ženski: EDNINA: im. budístična, rod. budístične, daj. budístični, tož. budístično, mest. pri budístični, or. z budístično; DVOJINA: im. budístični, rod. budístičnih, daj. budístičnima, tož. budístični, mest. pri budístičnih, or. z budístičnima; MNOŽINA: im. budístične, rod. budístičnih, daj. budístičnim, tož. budístične, mest. pri budístičnih, or. z budístičnimi srednji: EDNINA: im. budístično, rod. budístičnega, daj. budístičnemu, tož. budístično, mest. pri budístičnem, or. z budístičnim; DVOJINA: im. budístični, rod. budístičnih, daj. budístičnima, tož. budístični, mest. pri budístičnih, or. z budístičnima; MNOŽINA: im. budístična, rod. budístičnih, daj. budístičnim, tož. budístična, mest. pri budístičnih, or. z budístičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki híndujski -a -o in hinduístičen -čna -o prid. Nepal je uradno hinduističen/hindujski, a je hinduizem in budizem tu težko ločiti; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik hindujski/hinduistični romar; Večina templjev je posvečena pomembnim hindujskim/hinduističnim bogovom (< hindujec) {O} moški: EDNINA: im. hindújski in hinduístičen, rod. hindújskega in hinduístičnega, daj. hindújskemu in hinduístičnemu, tož. hindújski (živostno hindújskega in hinduístičen (živostno hinduístičnega), mest. pri hindújskem in pri hinduístičnem, or. s hindújskim in s hinduístičnim; DVOJINA: im. hindújska in hinduístična, rod. hindújskih in hinduístičnih, daj. hindújskima in hinduístičnima, tož. hindújska in hinduístična, mest. pri hindújskih in pri hinduístičnih, or. s hindújskima in s hinduístičnima; MNOŽINA: im. hindújski in hinduístični, rod. hindújskih in hinduístičnih, daj. hindújskim in hinduístičnim, tož. hindújske in hinduístične, mest. pri hindújskih in pri hinduístičnih, or. s hindújskimi in s hinduístičnimi ženski: EDNINA: im. hindújska in hinduístična, rod. hindújske in hinduístične, daj. hindújski in hinduístični, tož. hindújsko in hinduístično, mest. pri hindújski in pri hinduístični, or. s hindújsko in s hinduístično; DVOJINA: im. hindújski in hinduístični, rod. hindújskih in hinduístičnih, daj. hindújskima in hinduístičnima, tož. hindújski in hinduístični, mest. pri hindújskih in pri hinduístičnih, or. s hindújskima in s hinduístičnima; MNOŽINA: im. hindújske in hinduístične, rod. hindújskih in hinduístične, daj. hindújskim in hinduístičnim, tož. hindújske in hinduístične, mest. pri hindújskih in pri hinduístičnih, or. s hindújskimi in s hinduístičnimi srednji: EDNINA: im. hindújsko in hinduístično, rod. hindújskega in hinduístičnega, daj. hindújskemu in hinduístičnemu, tož. hindújsko in hinduístično, mest. pri hindújskem in pri hinduístičnem, or. s hindújskim in s hinduístičnim; DVOJINA: im. hindújski in hinduístični, rod. hindújskih in hinduístičnih, daj. hindújskima in hinduístičnima, tož. hindújski in hinduístični, mest. pri hindújskih in pri hinduístičnih, or. s hindújskima in s hinduístičnima; MNOŽINA: im. hindújska in hinduístična, rod. hindújskih in hinduístičnih, daj. hindújskim in hinduístičnim, tož. hindújska in hinduístična, mest. pri hindújskih in pri hinduístičnih, or. s hindújskimi in s hinduístičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki kreólski -a -o prid. 214 Kreolski jezik ima lastno slovnico in je naravni človeški jezik; Severozahodni del Argentine zaznamuje vpliv zlasti kreolske kulture (< kreol) {O} moški: EDNINA: im. kreólski, rod. kreólskega, daj. kreólskemu, tož. kreólski (živostno kreólskega), mest. pri kreólskem, or. s kreólskim; DVOJINA: im. kreólska, rod. kreólskih, daj. kreólskima, tož. kreólska, mest. pri kreólskih, or. s kreólskima; MNOŽINA: im. kreólski, rod. kreólskih, daj. kreólskim, tož. kreólske, mest. pri kreólskih, or. s kreólskimi ženski: EDNINA: im. kreólska, rod. kreólske, daj. kreólski, tož. kreólsko, mest. pri kreólski, or. s kreólsko; DVOJINA: im. kreólski, rod. kreólskih, daj. kreólskima, tož. kreólski, mest. pri kreólskih, or. s kreólskima; MNOŽINA: im. kreólske, rod. kreólskih, daj. kreólskim, tož. kreólske, mest. pri kreólskih, or. s kreólskimi srednji: EDNINA: im. kreólsko, rod. kreólskega, daj. kreólskemu, tož. kreólsko, mest. pri kreólskem, or. s kreólskim; DVOJINA: im. kreólski, rod. kreólskih, daj. kreólskima, tož. kreólski, mest. pri kreólskih, or. s kreólskima; MNOŽINA: im. kreólska, rod. kreólskih, daj. kreólskim, tož. kreólska, mest. pri kreólskih, or. s kreólskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki pigmêjski -a -o prid. |nanašajoč se na pigmejce|: pigmejska vas; Pri pigmejskih plemenih je odkril gledališče malih lesenih lutk; Stricu je podaril pravi pigmejski lok s kožno torbo za puščice; |nanašajoč se na živali in rastline, manjše od običajnih|: brazilski pigmejski gekon; pigmejski šimpanz (< pigmejec) {O} moški: EDNINA: im. pigmêjski, rod. pigmêjskega, daj. pigmêjskemu, tož. pigmêjski (živostno pigmêjskega), mest. pri pigmêjskem, or. s pigmêjskim; DVOJINA: im. pigmêjska, rod. pigmêjskih, daj. pigmêjskima, tož. pigmêjska, mest. pri pigmêjskih, or. s pigmêjskima; MNOŽINA: im. pigmêjski, rod. pigmêjskih, daj. pigmêjskim, tož. pigmêjske, mest. pri pigmêjskih, or. s pigmêjskimi ženski: EDNINA: im. pigmêjska, rod. pigmêjske, daj. pigmêjski, tož. pigmêjsko, mest. pri pigmêjski, or. s pigmêjsko; DVOJINA: im. pigmêjski, rod. pigmêjskih, daj. pigmêjskima, tož. pigmêjski, mest. pri pigmêjskih, or. s pigmêjskima; MNOŽINA: im. pigmêjske, rod. pigmêjskih, daj. pigmêjskim, tož. pigmêjske, mest. pri pigmêjskih, or. s pigmêjskimi srednji: EDNINA: im. pigmêjsko, rod. pigmêjskega, daj. pigmêjskemu, tož. pigmêjsko, mest. pri pigmêjskem, or. s pigmêjskim; DVOJINA: im. pigmêjski, rod. pigmêjskih, daj. pigmêjskima, tož. pigmêjski, mest. pri pigmêjskih, or. s pigmêjskima; MNOŽINA: im. pigmêjska, rod. pigmêjskih, daj. pigmêjskim, tož. pigmêjska, mest. pri pigmêjskih, or. s pigmêjskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: 215 adamitski adventističen albižanski amiški anabaptističen anglikanski animističen bahajski baptističen belski binkošten bogomilski budističen cvinglijanski čakavski črnski džainističen ekavski esenski evangeličanski falungongovski grkokatoliški hamitski harekrišnovski hindujski ijekavski ikavski indoevropski islamističen islamski jazidski jehovski judovski kabalističen kajkavski kalvinističen katoliški konfucionističen koptski kreolski kristjanski krščanski kvekerski luteranski metodističen mohamedanski mormonski muslimanski pigmejski pravoslaven prekrščevalski prezbiterijanski protestantski raeljanski scientološki semitski sikhovski staroverski sunitski šiitski šintoističen štiftarski štokavski tamilski taoističen templjarski zamorski zaratustrovski židovski 216 Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih, vojaških skupin) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 80 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah različnih nazorov in gibanj, navadno povezanih z vidnimi zgodovinskimi osebnostmi oz. osebnostmi iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja. Razdelili smo jih v naslednje skupine: (1) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice različnih filozofskih, političnih in kulturnih gibanj in nazorov: chavističen, darvinističen; freudovski, jungovski; (2) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice političnih strank: evroskeptičen, laburističen; (3) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice vojaških, vohunskih in drugih oboroženih skupin: alkaidovski, hamasovski, irovski; Večina geslovnika sledi ubeseditvi iz predloga prenovljenih pravopisnih pravil, razširjeni geslovnik je pripravljen glede na problematičnost skupin, npr. izkazano rabo velike začetnice v korpusnem gradivu, še zlasti če gre za izpeljanke iz lastnih imen. npr. derridajevski, stalinističen, tolstojanski. NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (chavističen, keynesijanski). Posodobljeni so podatki o izrazni podobi, denimo izgovor (namesto [frójdou̯ ski] zdaj [frôjdou̯ ski], ponazarjalni zgledi. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. golističen in degolističen ali heglovski in hegeljanski, enako velja za pisne dvojnice tipa sionističen in cionističen. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Pridevniki, ki se v besedilih pojavljajo večinoma kot vrstni (tj. z obrazilom -ni), so uvedeni s pojasnilom »v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik«, npr. marksističen […] Strniša je Sartru pripisoval materialističen in celo marksističen pogled na svet; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Marksistični filozof Louis Althusser je trdil, da je marksizem teoretični antihumanizem; marksistična teorija. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« 217 SLOVARSKI PRIKAZ: alkaidovski -a -o tudi alkájdovski -a -o [alkájdoski] prid. alkaidovske teroristične akcije (< Al Kaida) {O} moški: EDNINA: im. alkaidovski tudi alkájdovski, rod. alkaidovskega tudi alkájdovskega, daj. alkaidovskemu tudi alkájdovskemu, tož. alkaidovski (živostno alkaidovskega tudi alkájdovski (živostno alkájdovskega), mest. pri alkaidovskem tudi pri alkájdovskem, or. z alkaidovskim tudi z alkájdovskim; DVOJINA: im. alkaidovska tudi alkájdovska, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj. alkaidovskima tudi alkájdovskima, tož. alkaidovska tudi alkájdovska, mest. pri alkaidovskih tudi pri alkájdovskih, or. z alkaidovskima tudi z alkájdovskima; MNOŽINA: im. alkaidovski tudi alkájdovski, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj. alkaidovskim tudi alkájdovskim, tož. alkaidovske tudi alkájdovske, mest. pri alkaidovskih tudi pri alkájdovskih, or. z alkaidovskimi tudi z alkájdovskimi ženski: EDNINA: im. alkaidovska tudi alkájdovska, rod. alkaidovske tudi alkájdovske, daj. alkaidovski tudi alkájdovski, tož. alkaidovsko tudi alkájdovsko, mest. pri alkaidovski tudi pri alkájdovski, or. z alkaidovsko tudi z alkájdovsko; DVOJINA: im. alkaidovski tudi alkájdovski, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj. alkaidovskima tudi alkájdovskima, tož. alkaidovski tudi alkájdovski, mest. pri alkaidovskih tudi pri alkájdovskih, or. z alkaidovskima tudi z alkájdovskima; MNOŽINA: im. alkaidovske tudi alkájdovske, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj. alkaidovskim tudi alkájdovskim, tož. alkaidovske tudi alkájdovske, mest. pri alkaidovskih tudi pri alkájdovskih, or. z alkaidovskimi tudi z alkájdovskimi srednji: EDNINA: im. alkaidovsko tudi alkájdovsko, rod. alkaidovskega tudi alkájdovskega, daj. alkaidovskemu tudi alkájdovskemu, tož. alkaidovsko tudi alkájdovsko, mest. pri alkaidovskem tudi pri alkájdovskem, or. z alkaidovskim tudi z alkájdovskim; DVOJINA: im. alkaidovski tudi alkájdovski, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj. alkaidovskima tudi alkájdovskima, tož. alkaidovski tudi alkájdovski, mest. pri alkaidovskih tudi pri alkájdovskih, or. z alkaidovskima tudi z alkájdovskima; MNOŽINA: im. alkaidovska tudi alkájdovska, rod. alkaidovskih tudi alkájdovskih, daj. alkaidovskim tudi alkájdovskim, tož. alkaidovska tudi alkájdovska, mest. pri alkaidovskih tudi pri alkájdovskih, or. z alkaidovskimi tudi z alkájdovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki darvinístičen -čna -o prid. Njegov pogled na svet je vse bolj darvinističen; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik darvinistični evolucionizem; Po darvinistični teoriji naj bi bila naravna selekcija usmerjena le k lastnostim, ki nam pomagajo preživeti (< Darwin) {O} moški: EDNINA: im. darvinístičen, rod. darvinístičnega, daj. darvinístičnemu, tož. darvinístičen (živostno darvinístičnega), mest. pri darvinístičnem, or. z darvinístičnim; DVOJINA: im. darvinístična, rod. darvinístičnih, daj. darvinístičnima, tož. darvinístična, mest. pri darvinístičnih, or. z darvinístičnima; MNOŽINA: im. darvinístični, rod. darvinístičnih, daj. darvinístičnim, tož. darvinístične, mest. pri darvinístičnih, or. z darvinístičnimi ženski: EDNINA: im. darvinístična, rod. darvinístične, daj. darvinístični, tož. darvinístično, mest. pri darvinístični, or. z darvinístično; DVOJINA: im. darvinístični, rod. darvinístičnih, daj. darvinístičnima, tož. darvinístični, mest. pri darvinístičnih, or. z darvinístičnima; MNOŽINA: im. 218 darvinístične, rod. darvinístičnih, daj. darvinístičnim, tož. darvinístične, mest. pri darvinístičnih, or. z darvinístičnimi srednji: EDNINA: im. darvinístično, rod. darvinístičnega, daj. darvinístičnemu, tož. darvinístično, mest. pri darvinístičnem, or. z darvinístičnim; DVOJINA: im. darvinístični, rod. darvinístičnih, daj. darvinístičnima, tož. darvinístični, mest. pri darvinístičnih, or. z darvinístičnima; MNOŽINA: im. darvinístična, rod. darvinístičnih, daj. darvinístičnim, tož. darvinístična, mest. pri darvinístičnih, or. z darvinístičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki évrosképtičen -čna -o prid. Izraža vedno bolj evroskeptična stališča; poslanka iz vrst zmerno evroskeptičnih Evropskih reformistov in konservativcev; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik evroskeptični torijec; skupina evroskeptičnih poslancev (< evroskeptik) {O} moški: EDNINA: im. évrosképtičen, rod. évrosképtičnega, daj. évrosképtičnemu, tož. évrosképtični (živostno évrosképtičnega), mest. pri évrosképtičnem, or. z évrosképtičnim; DVOJINA: im. évrosképtična, rod. évrosképtičnih, daj. évrosképtičnima, tož. évrosképtična, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnima; MNOŽINA: im. évrosképtični, rod. évrosképtičnih, daj. évrosképtičnim, tož. évrosképtične, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnimi ženski: EDNINA: im. évrosképtična, rod. évrosképtične, daj. évrosképtični, tož. évrosképtično, mest. pri évrosképtični, or. z évrosképtično; DVOJINA: im. évrosképtični, rod. évrosképtičnih, daj. évrosképtičnima, tož. évrosképtični, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnima; MNOŽINA: im. évrosképtične, rod. évrosképtičnih, daj. évrosképtičnim, tož. évrosképtične, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnimi srednji: EDNINA: im. évrosképtično, rod. évrosképtičnega, daj. évrosképtičnemu, tož. évrosképtično, mest. pri évrosképtičnem, or. z évrosképtičnim; DVOJINA: im. évrosképtični, rod. évrosképtičnih, daj. évrosképtičnima, tož. évrosképtični, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnima; MNOŽINA: im. évrosképtična, rod. évrosképtičnih, daj. évrosképtičnim, tož. évrosképtična, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki golístičen -čna -o tudi degolístičen -čna -o prid. v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik golistična politika; preiskava o korupciji v golistični stranki (< de Gaulle) {O} moški: EDNINA: im. golístičen tudi degolístičen, rod. golístičnega tudi degolístičnega, daj. golístičnemu tudi degolístičnemu, tož. golístičen tudi degolístičen (živostno golístičnega tudi degolístičnega), mest. pri golístičnem tudi pri degolístičnem, or. z golístičnim tudi z degolístičnim; DVOJINA: im. golístična tudi degolístična, rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj. golístičnima tudi degolístičnima, tož. golístična tudi degolístična, mest. pri golístičnih tudi degolístičnih, or. z golístičnima tudi z degolístičnima; MNOŽINA: im. golístični tudi degolístični, 219 rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj. golístičnim tudi degolístičnim, tož. golístične tudi degolístične, mest. pri golístičnih tudi degolístičnih, or. z golístičnimi tudi z degolístičnimi ženski: EDNINA: im. golístična tudi degolístična, rod. golístične tudi degolístične, daj. golístični tudi degolístični, tož. golístično tudi degolístično, mest. pri golístični tudi pri degolístični, or. z golístično tudi z degolístično; DVOJINA: im. golístični tudi degolístični, rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj. golístičnima tudi degolístičnima, tož. golístični tudi degolístični, mest. pri golístičnih tudi pri degolístičnih, or. z golístičnima tudi z degolístičnima; MNOŽINA: im. golístične tudi degolístične, rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj. golístičnim tudi degolístičnim, tož. golístične tudi degolístične, mest. pri golístičnih tudi degolístičnih, or. z golístičnimi tudi z degolístičnimi srednji: EDNINA: im. golístično tudi degolístično, rod. golístičnega tudi degolístičnega, daj. golístičnemu tudi degolístičnemu, tož. golístično tudi degolístično, mest. pri golístičnem tudi pri degolístičnem, or. z golístičnim tudi z degolístičnim; DVOJINA: im. golístični tudi degolístični, rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj. golístičnima tudi degolístičnima, tož. golístični tudi degolístični, mest. pri golístičnih tudi degolístičnih, or. z golístičnima tudi z degolístičnima; MNOŽINA: im. golístična tudi degolístična, rod. golístičnih tudi degolístičnih, daj. golístičnim tudi degolístičnim, tož. golístična tudi degolístična, mest. pri golístičnih tudi pri degolístičnih, or. z golístičnimi tudi z degolístičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; samostalnik moškega spola marksístičen -čna -o prid. Strniša je Sartru pripisoval materialističen in celo marksističen pogled na svet; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Marksistični filozof Louis Althusser je trdil, da je marksizem teoretični antihumanizem; marksistična teorija (< Marx) {O} moški: EDNINA: im. marksístičen, rod. marksístičnega, daj. marksístičnemu, tož. marksístičen (živostno marksístičnega), mest. pri marksístičnem, or. z marksístičnim; DVOJINA: im. marksístična, rod. marksístičnih, daj. marksístičnima, tož. marksístična, mest. pri marksístičnih, or. z marksístičnima; MNOŽINA: im. marksístični, rod. marksístičnih, daj. marksístičnim, tož. marksístične, mest. pri marksístičnih, or. z marksístičnimi ženski: EDNINA: im. marksístična, rod. marksístične, daj. marksístični, tož. marksístično, mest. pri marksístični, or. z marksístično; DVOJINA: im. marksístični, rod. marksístičnih, daj. marksístičnima, tož. marksístični, mest. pri marksístičnih, or. z marksístičnima; MNOŽINA: im. marksístične, rod. marksístičnih, daj. marksístičnim, tož. marksístične, mest. pri marksístičnih, or. z marksístičnimi srednji: EDNINA: im. marksístično, rod. marksístičnega, daj. marksístičnemu, tož. marksístično, mest. pri marksístičnem, or. z marksístičnim; DVOJINA: im. marksístični, rod. marksístičnih, daj. marksístičnima, tož. marksístični, mest. pri marksístičnih, or. z marksístičnima; MNOŽINA: im. marksístična, rod. marksístičnih, daj. marksístičnim, tož. marksístična, mest. pri marksístičnih, or. z marksístičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki 220 Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Al Kaidin alkaidovski tudi alkajdovski anarhističen antisemitski avstromarksističen belogardističen bonapartističen brexitski tudi brexitovski cecilijanski četniški chavističen Ciin darvinističen demokratski demosovski derridajevski desničarski desusovski eldeesovski esdeesovski esdejevski eselesovski esemcejevski esesovski Etin evroskeptičen fašističen fatalističen feuerbachovski freudovski Gestapov gestapovski golističen tudi degolističen hamasovski heglovski tudi hegeljanski heideggerjanski tudi hajdegerjanski hitlerjanski tudi hitlerjevski ilirski Irin irovski janzenističen jungovski kantovski keynesijanski Kforjev komunističen komunističen krekovski laburističen levičarski liberalen mahničevski makiavelističen maoističen marksističen mladoslovenski Natov natovski neofašističen neoliberalen neonacističen nietzschejanski in ničejanski republikanski rojalističen rojalističen sionističen in cionističen socialističen socialističen stalinističen staroslovenski svobodnjaški Tigrov titoističen tolstojanski in tolstojevski torijski in torijevski Udbin unionističen unitarističen velikonemški 221 Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami umetnostnih, kulturnih, subkulturnih in športnih skupin) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 36 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah različnih umetnostnih skupin, subkultur in življenjskih slogov. Razdelili smo jih v naslednje skupine: (1) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice umetnostnih smeri: impresionističen, nadrealističen. (2) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice subkultur: čapski, darkerski; (3) različne druge skupine: prostozidarski, rotarijski. Pri pridevnikih iz subkultur upoštevamo različne podskupine: subkulture, povezane z glasbenimi žanri (hiphoperski), družbena gibanja (ekologističen) in nazore oziroma življenjske sloge (veganski). NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (igričarski, raperski, emovski). Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. japijski in japijevski, enako velja za pisne dvojnice tipa pankerski in punkerski. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Pridevniki, ki se v besedilih pojavljajo večinoma kot vrstni (tj. z obrazilom -ni), so uvedeni s pojasnilom »v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik«, npr. impresionističen […] Ton njegovega pisanja je hkrati umirjen in intenziven, impresionističen in nadzorovan; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik slika francoskega impresionističnega slikarja Clauda Moneta. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« SLOVARSKI PRIKAZ: dárkerski -a -o prid. darkerski imidž; začetnik darkerske mode; središče darkerske subkulture (< darker) {O} moški: EDNINA: im. dárkerski, rod. dárkerskega, daj. dárkerskemu, tož. dárkerski (živostno dárkerskega), mest. pri dárkerskem, or. z dárkerskim; DVOJINA: im. dárkerska, rod. dárkerskih, 222 daj. dárkerskima, tož. dárkerska, mest. pri dárkerskih, or. z dárkerskima; MNOŽINA: im. dárkerski, rod. dárkerskih, daj. dárkerskim, tož. dárkerske, mest. pri dárkerskih, or. z dárkerskimi ženski: EDNINA: im. dárkerska, rod. dárkerske, daj. dárkerski, tož. dárkersko, mest. pri dárkerski, or. z dárkersko; DVOJINA: im. dárkerski, rod. dárkerskih, daj. dárkerskima, tož. dárkerski, mest. pri dárkerskih, or. z dárkerskima; MNOŽINA: im. dárkerske, rod. dárkerskih, daj. dárkerskim, tož. dárkerske, mest. pri dárkerskih, or. z dárkerskimi srednji: EDNINA: im. dárkersko, rod. dárkerskega, daj. dárkerskemu, tož. dárkersko, mest. pri dárkerskem, or. z dárkerskim; DVOJINA: im. dárkerski, rod. dárkerskih, daj. dárkerskima, tož. dárkerski, mest. pri dárkerskih, or. z dárkerskima; MNOŽINA: im. dárkerska, rod. dárkerskih, daj. dárkerskim, tož. dárkerska, mest. pri dárkerskih, or. z dárkerskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki émovski -a -o prid. |nanašajoč se na subkulturo|: emovski videz; |nanašajoč se na prireditev Ema|: emovska popevka (< emo, Ema) {O} moški: EDNINA: im. émovski, rod. émovskega, daj. émovskemu, tož. émovski (živostno émovskega), mest. pri émovskem, or. z émovskim; DVOJINA: im. émovska, rod. émovskih, daj. émovskima, tož. émovska, mest. pri émovskih, or. z émovskima; MNOŽINA: im. émovski, rod. émovskih, daj. émovskim, tož. émovske, mest. pri émovskih, or. z émovskimi ženski: EDNINA: im. émovska, rod. émovske, daj. émovski, tož. émovsko, mest. pri émovski, or. z émovsko; DVOJINA: im. émovski, rod. émovskih, daj. émovskima, tož. émovski, mest. pri émovskih, or. z émovskima; MNOŽINA: im. émovske, rod. émovskih, daj. émovskim, tož. émovske, mest. pri émovskih, or. z émovskimi srednji: EDNINA: im. émovsko, rod. émovskega, daj. émovskemu, tož. émovsko, mest. pri émovskem, or. z émovskim; DVOJINA: im. émovski, rod. émovskih, daj. émovskima, tož. émovski, mest. pri émovskih, or. z émovskima; MNOŽINA: im. émovska, rod. émovskih, daj. émovskim, tož. émovska, mest. pri émovskih, or. z émovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki híphôperski -a -o in híphôpovski -a -o prid. V zadnjem času je v ospredju domače hiphoperske/hiphopovske scene (< hiphop) {O} moški: EDNINA: im. híphôperski in híphôpovski, rod. híphôperskega in híphôpovskega, daj. híphôperskemu in híphôpovskemu, tož. híphôperski in híphôpovski (živostno híphôperskega in híphôpovskega), mest. pri híphôperskem in pri híphôpovskem, or. s híphôperskim in s híphôpovskim; DVOJINA: im. híphôperska in híphôpovska, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. híphôperskima in híphôpovskima, tož. híphôperska in híphôpovska, mest. pri híphôperskih in pri híphôpovskih, or. s híphôperskima in s híphôpovskima; MNOŽINA: im. híphôperski in híphôpovski, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. híphôperskim in híphôpovskim, tož. 223 híphôperske in híphôpovske, mest. pri híphôperskih in pri híphôpovskih, or. s híphôperskimi in s híphôpovskimi ženski: EDNINA: im. híphôperska in híphôpovska, rod. híphôperske in híphôpovske, daj. híphôperski in híphôpovski, tož. híphôpersko in híphôpovsko, mest. pri híphôperski in pri híphôpovski, or. s híphôpersko in s híphôpovsko; DVOJINA: im. híphôperski in híphôpovski, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. híphôperskima in híphôpovskima, tož. híphôperski in híphôpovski, mest. pri híphôperskih in pri híphôpovskih, or. s híphôperskima in s híphôpovskima; MNOŽINA: im. híphôperske in híphôpovske, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. híphôperskim in híphôpovskim, tož. híphôperske in híphôpovske, mest. pri híphôperskih in pri híphôpovskih, or. s híphôperskimi in s híphôpovskimi srednji: EDNINA: im. híphôpersko in híphôpovsko, rod. híphôperskega in híphôpovskega, daj. híphôperskemu in híphôpovskemu, tož. híphôpersko in híphôpovsko, mest. pri híphôperskem in pri híphôpovskem, or. s híphôperskim in s híphôpovskim; DVOJINA: im. híphôperski in híphôpovski, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. híphôperskima in híphôpovskima, tož. híphôperski in híphôpovski, mest. pri híphôperskih in pri híphôpovskih, or. s híphôperskima in s híphôpovskima; MNOŽINA: im. híphôperska in híphôpovska, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. híphôperskim in híphôpovskim, tož. híphôperska in híphôpovska, mest. pri híphôperskih in pri híphôpovskih, or. s híphôperskimi in s híphôpovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki impresionističen -čna -o [impresijonístičen] prid. Ton njegovega pisanja je hkrati umirjen in intenziven, impresionističen in nadzorovan; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik slika francoskega impresionističnega slikarja Clauda Moneta; Župančičeve impresionistične pesmi (< impresionist) {O} moški: EDNINA: im. impresionističen, rod. impresionističnega, daj. impresionističnemu, tož. impresionističen (živostno impresionističnega), mest. pri impresionističnem, or. z impresionističnim; DVOJINA: im. impresionistična, rod. impresionističnih, daj. impresionističnima, tož. impresionistična, mest. pri impresionističnih, or. z impresionističnima; MNOŽINA: im. impresionistični, rod. impresionističnih, daj. impresionističnim, tož. impresionistične, mest. pri impresionističnih, or. z impresionističnimi ženski: EDNINA: im. impresionistična, rod. impresionistične, daj. impresionistični, tož. impresionistično, mest. pri impresionistični, or. z impresionistično; DVOJINA: im. impresionistični, rod. impresionističnih, daj. impresionističnima, tož. impresionistični, mest. pri impresionističnih, or. z impresionističnima; MNOŽINA: im. impresionistične, rod. impresionističnih, daj. impresionističnim, tož. impresionistične, mest. pri impresionističnih, or. z impresionističnimi srednji: EDNINA: im. impresionistično, rod. impresionističnega, daj. impresionističnemu, tož. impresionistično, mest. pri impresionističnem, or. z impresionističnim; DVOJINA: im. impresionistični, rod. impresionističnih, daj. impresionističnima, tož. impresionistični, mest. pri impresionističnih, or. z impresionističnima; MNOŽINA: im. impresionistična, rod. impresionističnih, daj. impresionističnim, tož. impresionistična, mest. pri impresionističnih, or. z impresionističnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki 224 Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: aleksandrijski apezejevski byronovski tudi bajronovski čapski čefurski darkerski ekologističen ekspresionističen emovski gamerski in gejmerski geekovski in gikovski hiphoperski in hiphopovski hipijevski tudi hipijski hipsterski igričarski impresionističen japijevski tudi japijski kudovski lionističen metalski metelkovski milenijski modernističen nadrealističen obritoglavski pankovski in punkovski tudi pankerski tudi punkerski postmodernističen prostozidarski raperski in reperski rejverski in raverski rolkarski rotarijski tudi rotarijanski skejterski in skejtarski tudi skaterski skinheadovski in skinhedovski skinovski veganski 225 Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami redov) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 20 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah različnih redov. NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (ivanovski, hospitalski). V s e i z t o č n i c e s o o p r a m l j e n e s p o d a t k o m o i z v o r u o z i r o m a i z h o d i š č n i b e s e d i , n p r . benediktinski (< Benedikt), uršulinski (< Uršula). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: benediktínski -a -o prid. benediktinski samostan; Benediktinski menih dom Perignon je v samostanskih kleteh iznašel metode mešanja šampanjca; Menihi benediktinskega reda so se od nekdaj zanimali za vinogradništvo (< Benedikt) {O} moški: EDNINA: im. benediktínski, rod. benediktínskega, daj. benediktínskemu, tož. benediktínski (živostno benediktínskega), mest. pri benediktínskem, or. z benediktínskim; DVOJINA: im. benediktínska, rod. benediktínskih, daj. benediktínskima, tož. benediktínska, mest. pri benediktínskih, or. z benediktínskima; MNOŽINA: im. benediktínski, rod. benediktínskih, daj. benediktínskim, tož. benediktínske, mest. pri benediktínskih, or. z benediktínskimi ženski: EDNINA: im. benediktínska, rod. benediktínske, daj. benediktínski, tož. benediktínsko, mest. pri benediktínski, or. z benediktínsko; DVOJINA: im. benediktínski, rod. benediktínskih, daj. benediktínskima, tož. benediktínski, mest. pri benediktínskih, or. z benediktínskima; MNOŽINA: im. benediktínske, rod. benediktínskih, daj. benediktínskim, tož. benediktínske, mest. pri benediktínskih, or. z benediktínskimi srednji: EDNINA: im. benediktínsko, rod. benediktínskega, daj. benediktínskemu, tož. benediktínsko, mest. pri benediktínskem, or. z benediktínskim; DVOJINA: im. benediktínski, rod. benediktínskih, daj. benediktínskima, tož. benediktínski, mest. pri benediktínskih, or. z benediktínskima; MNOŽINA: im. benediktínska, rod. benediktínskih, daj. benediktínskim, tož. benediktínska, mest. pri benediktínskih, or. z benediktínskimi 226 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki hospitálski -a -o prid. Jeruzalemske romarje so varovali hospitalski vitezi; Pridružil se je viteškemu redu hospitalskih bratov; hospitalska cerkev (< hospitalec) {O} moški: EDNINA: im. hospitálski, rod. hospitálskega, daj. hospitálskemu, tož. hospitálski (živostno hospitálskega), mest. pri hospitálskem, or. s hospitálskim; DVOJINA: im. hospitálska, rod. hospitálskih, daj. hospitálskima, tož. hospitálska, mest. pri hospitálskih, or. s hospitálskima; MNOŽINA: im. hospitálski, rod. hospitálskih, daj. hospitálskim, tož. hospitálske, mest. pri hospitálskih, or. s hospitálskimi ženski: EDNINA: im. hospitálska, rod. hospitálske, daj. hospitálski, tož. hospitálsko, mest. pri hospitálski, or. s hospitálsko; DVOJINA: im. hospitálski, rod. hospitálskih, daj. hospitálskima, tož. hospitálski, mest. pri hospitálskih, or. s hospitálskima; MNOŽINA: im. hospitálske, rod. hospitálskih, daj. hospitálskim, tož. hospitálske, mest. pri hospitálskih, or. s hospitálskimi srednji: EDNINA: im. hospitálsko, rod. hospitálskega, daj. hospitálskemu, tož. hospitálsko, mest. pri hospitálskem, or. s hospitálskim; DVOJINA: im. hospitálski, rod. hospitálskih, daj. hospitálskima, tož. hospitálski, mest. pri hospitálskih, or. s hospitálskima; MNOŽINA: im. hospitálska, rod. hospitálskih, daj. hospitálskim, tož. hospitálska, mest. pri hospitálskih, or. s hospitálskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki ivánovski -a -o prid. ivanovski hospitalci; ivanovske bitke (< Ivan) {O} moški: EDNINA: im. ivánovski, rod. ivánovskega, daj. ivánovskemu, tož. ivánovski (živostno ivánovskega), mest. pri ivánovskem, or. z ivánovskim; DVOJINA: im. ivánovska, rod. ivánovskih, daj. ivánovskima, tož. ivánovska, mest. pri ivánovskih, or. z ivánovskima; MNOŽINA: im. ivánovski, rod. ivánovskih, daj. ivánovskim, tož. ivánovske, mest. pri ivánovskih, or. z ivánovskimi ženski: EDNINA: im. ivánovska, rod. ivánovske, daj. ivánovski, tož. ivánovsko, mest. pri ivánovski, or. z ivánovsko; DVOJINA: im. ivánovski, rod. ivánovskih, daj. ivánovskima, tož. ivánovski, mest. pri ivánovskih, or. z ivánovskima; MNOŽINA: im. ivánovske, rod. ivánovskih, daj. ivánovskim, tož. ivánovske, mest. pri ivánovskih, or. z ivánovskimi srednji: EDNINA: im. ivánovsko, rod. ivánovskega, daj. ivánovskemu, tož. ivánovsko, mest. pri ivánovskem, or. z ivánovskim; DVOJINA: im. ivánovski, rod. ivánovskih, daj. ivánovskima, tož. ivánovski, mest. pri ivánovskih, or. z ivánovskima; MNOŽINA: im. ivánovska, rod. ivánovskih, daj. ivánovskim, tož. ivánovska, mest. pri ivánovskih, or. z ivánovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki 227 uršulínski -a -o prid. uršulinska cerkev; V prostorih nekdanjih uršulinskih šol danes deluje šolski muzej (< Uršula) {O} moški: EDNINA: im. uršulínski, rod. uršulínskega, daj. uršulínskemu, tož. uršulínski (živostno uršulínskega), mest. pri uršulínskem, or. z uršulínskim; DVOJINA: im. uršulínska, rod. uršulínskih, daj. uršulínskima, tož. uršulínska, mest. pri uršulínskih, or. z uršulínskima; MNOŽINA: im. uršulínski, rod. uršulínskih, daj. uršulínskim, tož. uršulínske, mest. pri uršulínskih, or. z uršulínskimi ženski: EDNINA: im. uršulínska, rod. uršulínske, daj. uršulínski, tož. uršulínsko, mest. pri uršulínski, or. z uršulínsko; DVOJINA: im. uršulínski, rod. uršulínskih, daj. uršulínskima, tož. uršulínski, mest. pri uršulínskih, or. z uršulínskima; MNOŽINA: im. uršulínske, rod. uršulínskih, daj. uršulínskim, tož. uršulínske, mest. pri uršulínskih, or. z uršulínskimi srednji: EDNINA: im. uršulínsko, rod. uršulínskega, daj. uršulínskemu, tož. uršulínsko, mest. pri uršulínskem, or. z uršulínskim; DVOJINA: im. uršulínski, rod. uršulínskih, daj. uršulínskima, tož. uršulínski, mest. pri uršulínskih, or. z uršulínskima; MNOŽINA: im. uršulínska, rod. uršulínskih, daj. uršulínskim, tož. uršulínska, mest. pri uršulínskih, or. z uršulínskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: avguštinski benediktinski bernardinski celestinski cistercijanski derviški diskalceatski dominikanski frančiškanski hospitalski ivanovski jezuitski kapucinski karmeličanski kartuzijanski klariški magdalenski minoritski salezijanski uršulinski 228 Pridevniki (iz imen vladarskih in plemiških rodbin) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 31 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah vladarskih in plemiških rodbin, npr. Auerspergi, Frankopani, Windsorji … Pri pridevnikih upoštevamo tudi potencialno pomensko razširitev, npr. na obdobja in sloge ( tudorski – tudorski slog; windsorski – windsorski stol, windsorski vozel) , t e r n a prekrivnost z nekaterimi zemljepisnimi imeni (npr. Burbon – Burbonsko otočje – burbonska vanilja/vanilija). NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (khislski, oldenburški). Pisne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. hanovrski in hannovrski. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« SLOVARSKI PRIKAZ: burbónski -a -o prid. |nanašajoč se na francosko vladarsko rodbino|: Grobnica zadnjih francoskih burbonskih kraljev v Novi Gorici je zgodovinski spomenik; Razkošna baročna palača burbonske dinastije ima 1200 soban; |nanašajoč se na Burbonsko otočje, danes Reunion|: strok burbonske vanilje/vanilje iz Reuniona; neštevno Korenje skuhamo skupaj z janeževo zvezdo, kurkumo in žličko burbonske vanilje/vanilije (< Burbon) {O} moški: EDNINA: im. burbónski, rod. burbónskega, daj. burbónskemu, tož. burbónski (živostno burbónskega), mest. pri burbónskem, or. z burbónskim; DVOJINA: im. burbónska, rod. burbónskih, daj. burbónskima, tož. burbónska, mest. pri burbónskih, or. z burbónskima; MNOŽINA: im. burbónski, rod. burbónskih, daj. burbónskim, tož. burbónske, mest. pri burbónskih, or. z burbónskimi ženski: EDNINA: im. burbónska, rod. burbónske, daj. burbónski, tož. burbónsko, mest. pri burbónski, or. z burbónsko; DVOJINA: im. burbónski, rod. burbónskih, daj. burbónskima, tož. burbónski, mest. pri burbónskih, or. z burbónskima; MNOŽINA: im. burbónske, rod. burbónskih, daj. burbónskim, tož. burbónske, mest. pri burbónskih, or. z burbónskimi 229 srednji: EDNINA: im. burbónsko, rod. burbónskega, daj. burbónskemu, tož. burbónsko, mest. pri burbónskem, or. z burbónskim; DVOJINA: im. burbónski, rod. burbónskih, daj. burbónskima, tož. burbónski, mest. pri burbónskih, or. z burbónskima; MNOŽINA: im. burbónska, rod. burbónskih, daj. burbónskim, tož. burbónska, mest. pri burbónskih, or. z burbónskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki oldenbúrški -a -o prid. oldenburški vojvoda; Toplokrvna oldenburška pasma nemškega jahalnega konja je primerna za turnirski šport (< Oldenburg) {O} moški: EDNINA: im. oldenbúrški, rod. oldenbúrškega, daj. oldenbúrškemu, tož. oldenbúrški (živostno oldenbúrškega), mest. pri oldenbúrškem, or. z oldenbúrškim; DVOJINA: im. oldenbúrška, rod. oldenbúrških, daj. oldenbúrškima, tož. oldenbúrška, mest. pri oldenbúrških, or. z oldenbúrškima; MNOŽINA: im. oldenbúrški, rod. oldenbúrških, daj. oldenbúrškim, tož. oldenbúrške, mest. pri oldenbúrških, or. z oldenbúrškimi ženski: EDNINA: im. oldenbúrška, rod. oldenbúrške, daj. oldenbúrški, tož. oldenbúrško, mest. pri oldenbúrški, or. z oldenbúrško; DVOJINA: im. oldenbúrški, rod. oldenbúrških, daj. oldenbúrškima, tož. oldenbúrški, mest. pri oldenbúrških, or. z oldenbúrškima; MNOŽINA: im. oldenbúrške, rod. oldenbúrških, daj. oldenbúrškim, tož. oldenbúrške, mest. pri oldenbúrških, or. z oldenbúrškimi srednji: EDNINA: im. oldenbúrško, rod. oldenbúrškega, daj. oldenbúrškemu, tož. oldenbúrško, mest. pri oldenbúrškem, or. z oldenbúrškim; DVOJINA: im. oldenbúrški, rod. oldenbúrških, daj. oldenbúrškima, tož. oldenbúrški, mest. pri oldenbúrških, or. z oldenbúrškima; MNOŽINA: im. oldenbúrška, rod. oldenbúrških, daj. oldenbúrškim, tož. oldenbúrška, mest. pri oldenbúrških, or. z oldenbúrškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki tudorski -a -o [túdorski] prid. |nanašajoč se na rodbino|: Henrik VII. je v tudorskem grbu združil rdečo vrtnico in belo vrtnico; V westminstrski opatiji je pokopana tudorska kraljica Elizabeta I.; |nanašajoč se na obdobje in slog|: Za tudorski slog je značilno bogato leseno okrasje, uporaba naravnega kamna in lesenih podpornih stebrov (< Tudor) {O} moški: EDNINA: im. túdorski, rod. túdorskega, daj. túdorskemu, tož. túdorski (živostno túdorskega), mest. pri túdorskem, or. s túdorskim; DVOJINA: im. túdorska, rod. túdorskih, daj. túdorskima, tož. túdorska, mest. pri túdorskih, or. s túdorskima; MNOŽINA: im. túdorski, rod. túdorskih, daj. túdorskim, tož. túdorske, mest. pri túdorskih, or. s túdorskimi ženski: EDNINA: im. túdorska, rod. túdorske, daj. túdorski, tož. túdorsko, mest. pri túdorski, or. s túdorsko; DVOJINA: im. túdorski, rod. túdorskih, daj. túdorskima, tož. túdorski, mest. pri túdorskih, or. s túdorskima; MNOŽINA: im. túdorske, rod. túdorskih, daj. túdorskim, tož. túdorske, mest. pri túdorskih, or. s túdorskimi 230 srednji: EDNINA: im. túdorsko, rod. túdorskega, daj. túdorskemu, tož. túdorsko, mest. pri túdorskem, or. s túdorskim; DVOJINA: im. túdorski, rod. túdorskih, daj. túdorskima, tož. túdorski, mest. pri túdorskih, or. s túdorskima; MNOŽINA: im. túdorska, rod. túdorskih, daj. túdorskim, tož. túdorska, mest. pri túdorskih, or. s túdorskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki windsorski -a -o [víntsorski] prid. |nanašajoč se na rodbino|: Na dražbi bodo prodajali zapuščino windsorskega vojvode/vojvoda; windsorska dinastija; |nanašajoč se na obdobje in slog|: kravata z windsorskim vozlom; Navpične srednje hrbtne letve pri windsorskih stolih so lahko različnih oblik (< Windsor) {O} moški: EDNINA: im. windsorski, rod. windsorskega, daj. windsorskemu, tož. windsorski (živostno windsorskega), mest. pri windsorskem, or. z windsorskim; DVOJINA: im. windsorska, rod. windsorskih, daj. windsorskima, tož. windsorska, mest. pri windsorskih, or. z windsorskima; MNOŽINA: im. windsorski, rod. windsorskih, daj. windsorskim, tož. windsorske, mest. pri windsorskih, or. z windsorskimi ženski: EDNINA: im. windsorska, rod. windsorske, daj. windsorski, tož. windsorsko, mest. pri windsorski, or. z windsorsko; DVOJINA: im. windsorski, rod. windsorskih, daj. windsorskima, tož. windsorski, mest. pri windsorskih, or. z windsorskima; MNOŽINA: im. windsorske, rod. windsorskih, daj. windsorskim, tož. windsorske, mest. pri windsorskih, or. z windsorskimi srednji: EDNINA: im. windsorsko, rod. windsorskega, daj. windsorskemu, tož. windsorsko, mest. pri windsorskem, or. z windsorskim; DVOJINA: im. windsorski, rod. windsorskih, daj. windsorskima, tož. windsorski, mest. pri windsorskih, or. z windsorskima; MNOŽINA: im. windsorska, rod. windsorskih, daj. windsorskim, tož. windsorska, mest. pri windsorskih, or. z windsorskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: andeški anžujski anžuvinski attemški auersperški babenberški in babenberžanski barbo-waxensteinski borgijski burbonski frankopanski habsburški hanovrski tudi hannovrski herbersteinski jagelonski kapetinški karolinški khislski makabejski medičejski merovinški oldenburški ptolemajski seldžuški stewartski stuartski švabski 231 tudorski turjaški windsorski yorški žovneški 232 Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 63 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob naselbinskih/krajevnih zemljepisnih imenih. Razdelili smo jih v naslednje skupine: (1) pridevniki, ki se nanašajo na aktualna naselbinska/krajevna imena: amsterdamski, beneški, dunajski, helsinški, sanktpeterburški, stockholmski; (2) pridevniki, ki se nanašajo na zgodovinska imena: leningrajski, stalingrajski, volgograjski; (3) pridevniki, ki se nanašajo na domišljijska imena: blatnodolski, butalski, gožanski. Če se pridevnik pojavlja tudi kot sestavina lastnih imen, npr. Amsterdamska pogodba, Beneški bienale, Beneški filmski festival, Carigrajska konvencija, Ljubljanski maraton, Dunajski gozd, Dunajsko Novo Mesto, Pariška mirovna pogodba ..., sta iztočnici povezani z vodilko primerjaj (= prim.). NOVOSTI: Novost v geslovniku so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (blatnodolski, oldenburški). V p r i m e r j a v i s S P 2 0 0 1 j e t u d i v ePravopisu vsaka slovarska iztočnica opremljena s podatki o nepredvidljivi izreki, mestu naglasa in sklanjatvenem vzorcu. Novost pa je pomensko -ponazarjalni del, ki prinaša: • morebitne pomenske razširitve, npr. pomenska razširitev pridevnika rimski: (1) nanašajoč se na stare Rimljane in rimski imperij, (2) nanašajoč se na Rim, (3) nanašajoč se na Rim kot sedež Rimokatoliške cerkve; • značilno in hkrati pravopisno problematično kolokabilnost, ugotovljeno po besedilnem korpusu, npr. kolokabilnost pridevnika praški: praški grad, praški strukturalizem, Študira na praški Karlovi univerzi; • stalne besedne zveze, če je pomen zveze povezan s kategorijo v pravopisnih pravilih (zgodovinski dogodki, prazniki in posebni dnevi, jedi, igre, pasme …), npr. stalni besedni zvezi pri pridevniku praški: praška pomlad, praška defenestracija; • podatke o potencialnih besedotvornih izhodiščih (besedotvorna izhodišča so lahko različna, kar pomeni, da je pri devnik homonim, npr. pridevnik krški je lahko tvorjen iz imen Krka |reka|, Krško |mesto|, Krk |otok|; pridevnik minški se nanaša na kitajsko dinastijo Ming in na mesto Minsk); • povezave s pridevniki, ki nastopajo v lastnih imenih (zaradi pogostih dvomov glede zapisa začetnice pri prvi pridevniški sestavini, npr. dunajski živalski vrt, dunajski kongres, dunajski zrezek …, smo se odločili ob redakciji pridevnika uporabnika z vodilko napotiti na tista večbesedna imena, pri katerih je pridevnik zapisan z veliko začetnico, npr. pri dunajski ga usmerimo k naslednjim lastnim imenom: Dunajski dečki, Dunajski gozd, Dunajsko Novo Mesto). S i c e r s o v s t a l n i h b e s e d n i h z v e z a h uslovarjene zveze, ki označujejo poimenovanja zgodovinskih dogodkov (amsterdamski vrh, leningrajska partijska čistka, stalingrajska bitka) ali bolezni (stockholmski sindrom) in nagrad (šentjakobski prstan). 233 Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: brúseljski -a -o prid. Imena bruseljskega kipa Manneken Pis najpogosteje sploh ne prevajamo; sklic bruseljskega vrha EU; bruseljski grifon |pes|: mešanec med labradorcem in bruseljskim grifonom; prim. Bruseljski sporazum (< Bruselj) {O} moški: EDNINA: im. brúseljski, rod. brúseljskega, daj. brúseljskemu, tož. brúseljski (živostno brúseljskega), mest. pri brúseljskem, or. z brúseljskim; DVOJINA: im. brúseljska, rod. brúseljskih, daj. brúseljskima, tož. brúseljska, mest. pri brúseljskih, or. z brúseljskima; MNOŽINA: im. brúseljski, rod. brúseljskih, daj. brúseljskim, tož. brúseljske, mest. pri brúseljskih, or. z brúseljskimi ženski: EDNINA: im. brúseljska, rod. brúseljske, daj. brúseljski, tož. brúseljsko, mest. pri brúseljski, or. z brúseljsko; DVOJINA: im. brúseljski, rod. brúseljskih, daj. brúseljskima, tož. brúseljski, mest. pri brúseljskih, or. z brúseljskima; MNOŽINA: im. brúseljske, rod. brúseljskih, daj. brúseljskim, tož. brúseljske, mest. pri brúseljskih, or. z brúseljskimi srednji: EDNINA: im. brúseljsko, rod. brúseljskega, daj. brúseljskemu, tož. brúseljsko, mest. pri brúseljskem, or. z brúseljskim; DVOJINA: im. brúseljski, rod. brúseljskih, daj. brúseljskima, tož. brúseljski, mest. pri brúseljskih, or. z brúseljskima; MNOŽINA: im. brúseljska, rod. brúseljskih, daj. brúseljskim, tož. brúseljska, mest. pri brúseljskih, or. z brúseljskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki kŕnski -a -o prid. Ogledali si bomo ostanke rovov krnskega dela soške fronte; Planina Kuhinja je izhodišče mnogih planinskih tur v krnski skupini; krnsko bojišče; prim. Krnski nariv, Krnsko pogorje, Krnsko jezero, Krnska jezera (< Krn, Krn) {O} moški: EDNINA: im. kŕnski, rod. kŕnskega, daj. kŕnskemu, tož. kŕnski (živostno kŕnskega), mest. pri kŕnskem, or. s kŕnskim; DVOJINA: im. kŕnska, rod. kŕnskih, daj. kŕnskima, tož. kŕnska, mest. pri kŕnskih, or. s kŕnskima; MNOŽINA: im. kŕnski, rod. kŕnskih, daj. kŕnskim, tož. kŕnske, mest. pri kŕnskih, or. s kŕnskimi 234 ženski: EDNINA: im. kŕnska, rod. kŕnske, daj. kŕnski, tož. kŕnsko, mest. pri kŕnski, or. s kŕnsko; DVOJINA: im. kŕnski, rod. kŕnskih, daj. kŕnskima, tož. kŕnski, mest. pri kŕnskih, or. s kŕnskima; MNOŽINA: im. kŕnske, rod. kŕnskih, daj. kŕnskim, tož. kŕnske, mest. pri kŕnskih, or. s kŕnskimi srednji: EDNINA: im. kŕnsko, rod. kŕnskega, daj. kŕnskemu, tož. kŕnsko, mest. pri kŕnskem, or. s kŕnskim; DVOJINA: im. kŕnski, rod. kŕnskih, daj. kŕnskima, tož. kŕnski, mest. pri kŕnskih, or. s kŕnskima; MNOŽINA: im. kŕnska, rod. kŕnskih, daj. kŕnskim, tož. kŕnska, mest. pri kŕnskih, or. s kŕnskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki mínški -a -o prid. |nanašajoč se na mesto Minsk|: minško letališče; |nanašajoč se na dinastijo Ming|: Mandžuji so leta 1644 zaradi izdaje minškega generala prebili Kitajski zid; prim. Minški geto, Minški mirovni sporazum (< Minsk, Ming) {O} moški: EDNINA: im. mínški, rod. mínškega, daj. mínškemu, tož. mínški (živostno mínškega), mest. pri mínškem, or. z mínškim; DVOJINA: im. mínška, rod. mínških, daj. mínškima, tož. mínška, mest. pri mínških, or. z mínškima; MNOŽINA: im. mínški, rod. mínških, daj. mínškim, tož. mínške, mest. pri mínških, or. z mínškimi ženski: EDNINA: im. mínška, rod. mínške, daj. mínški, tož. mínško, mest. pri mínški, or. z mínško; DVOJINA: im. mínški, rod. mínških, daj. mínškima, tož. mínški, mest. pri mínških, or. z mínškima; MNOŽINA: im. mínške, rod. mínških, daj. mínškim, tož. mínške, mest. pri mínških, or. z mínškimi srednji: EDNINA: im. mínško, rod. mínškega, daj. mínškemu, tož. mínško, mest. pri mínškem, or. z mínškim; DVOJINA: im. mínški, rod. mínških, daj. mínškima, tož. mínški, mest. pri mínških, or. z mínškima; MNOŽINA: im. mínška, rod. mínških, daj. mínškim, tož. mínška, mest. pri mínških, or. z mínškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki práški -a -o prid. praški grad; praški strukturalizem; Študira na praški Karlovi univerzi; praška defenestracija |upor čeških protestantskih stanov proti habsburški katoliški oblasti|: V obeh praških defenestracijah je ljudstvo predstavnike oblasti pometalo skozi okna; praška pomlad |obdobje demokratizacije na Češkoslovaškem (1968)|: Vodilna oseba praške pomladi je bil Aleksander Dubček; prim. Praška šola, Praški lingvistični krožek (< Praga) {O} moški: EDNINA: im. práški, rod. práškega, daj. práškemu, tož. práški (živostno práškega), mest. pri práškem, or. s práškim; DVOJINA: im. práška, rod. práških, daj. práškima, tož. práška, mest. pri práških, or. s práškima; MNOŽINA: im. práški, rod. práških, daj. práškim, tož. práške, mest. pri práških, or. s práškimi ženski: EDNINA: im. práška, rod. práške, daj. práški, tož. práško, mest. pri práški, or. s práško; DVOJINA: im. práški, rod. práških, daj. práškima, tož. práški, mest. pri práških, or. s práškima; MNOŽINA: im. práške, rod. práških, daj. práškim, tož. práške, mest. pri práških, or. s práškimi 235 srednji: EDNINA: im. práško, rod. práškega, daj. práškemu, tož. práško, mest. pri práškem, or. s práškim; DVOJINA: im. práški, rod. práških, daj. práškima, tož. práški, mest. pri práških, or. s práškima; MNOŽINA: im. práška, rod. práških, daj. práškim, tož. práška, mest. pri práških, or. s práškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki ríški -a -o prid. riško obzidje; riško pristanišče; prim. Riški zaliv (< Riga) {O} moški: EDNINA: im. ríški, rod. ríškega, daj. ríškemu, tož. ríški (živostno ríškega), mest. pri ríškem, or. z ríškim; DVOJINA: im. ríška, rod. ríških, daj. ríškima, tož. ríška, mest. pri ríških, or. z ríškima; MNOŽINA: im. ríški, rod. ríških, daj. ríškim, tož. ríške, mest. pri ríških, or. z ríškimi ženski: EDNINA: im. ríška, rod. ríške, daj. ríški, tož. ríško, mest. pri ríški, or. z ríško; DVOJINA: im. ríški, rod. ríških, daj. ríškima, tož. ríški, mest. pri ríških, or. z ríškima; MNOŽINA: im. ríške, rod. ríških, daj. ríškim, tož. ríške, mest. pri ríških, or. z ríškimi srednji: EDNINA: im. ríško, rod. ríškega, daj. ríškemu, tož. ríško, mest. pri ríškem, or. z ríškim; DVOJINA: im. ríški, rod. ríških, daj. ríškima, tož. ríški, mest. pri ríških, or. z ríškima; MNOŽINA: im. ríška, rod. ríških, daj. ríškim, tož. ríška, mest. pri ríških, or. z ríškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: amsterdamski andorski ankarski astanski atenski bakujski beneški beograjski berlinski bernski blatnodolski blejski bohinjski bratislavski bruseljski budimpeški in budimpeštanski bukareški butalski carigrajski cerkljanski cerkniški črnjanski tudi črnski dublinski dunajski erevanski goličavski gosposvetski gožanski helsinški jezerski kanoški kijevski kišinjevski københavnski krnski krški laški leningrajski lizbonski ljubljanski 236 londonski lovrenški madridski martuljški minški moskovski nikozijski novogoriški oselski pariški podgoriški praški reykjaviški rimski riški sanktpeterburški stalingrajski stockholmski šentjakobski šmarski tiranski tržaški volgograjski 237 Pridevniki (iz zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 15 slovarskih iztočnic in zajema vrstne pridevnike na -ski/-ški iz zemljepisnih nekrajevnih imen. Trenutno obsega le pridevnike iz imen vzpetin, gorovij. Problemski sklop ni dokončen in bo še razširjen z različnimi skupinami pridevnikov iz nekrajevnih imen oz. bodo obstoječe še dopolnjene. Trenutni geslovnik je nastal ob pripravi predloga novih pravopisnih pravil, in sicer ob poglavju »Velika in mali začetnica«. NOVOSTI: V ePravopisu je glede na SP 2001 uvedena nova terminologija, ki je pomensko ustreznejša in razumljivejša sodobnemu uporabniku jezika. Termin nekrajevna imena uporabljamo namesto nenaselbinska imena, ob tem je namesto termina naselbinska imena uveden termin krajevna imena. Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, smo pa v nekaterih primerih dodali nove oblike in/ali dvojnice, ki jih izkazuje aktualna raba. Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla (mountevereški – mounteverestovski). Nove so tudi navedbe pogostejših stalnih besednih zvez, ki so tipične za določene pridevnike na -ski/-ški, če z njimi poimenujemo problemske sklope, obravnavane v Pravopisu 8.0, denimo nadomestna poimenovanja držav (apeninski škorenj |Italija|), poimenovanja zgodovinskih dogodkov (ardenska ofenziva), poimenovanja živali (himalajska koza). Slovarski sestavek uporabnika z vodilko primerjaj (= prim.) o b v e š č a o l a s t n i h i m e n i h , v k a t e r i h iztočnični pridevnik nastopa kot ena od sestavin lastnega imena, npr. triglavski, prim. Triglavski ledenik, Triglavski park, Triglavska severna stena, Triglavsko pogorje, Triglavska jezera. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi, tj. nekrajevnem imenu, iz katerega je izpeljan pridevnik na -ski/-ški (krnski < Krn, triglavski < Triglav). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 975 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: apenínski -a -o prid. Promet po cestah apeninskih gričev je bil precej redek; Edini apeninski ledenik se imenuje Calderone; apeninski škorenj |Italija|: Na apeninskem škornju sta najbolj znana vulkana Etna in Vezuv; prim. Apeninski polotok (< Apenini) {O} moški: EDNINA: im. apenínski, rod. apenínskega, daj. apenínskemu, tož. apenínski (živostno apenínskega), mest. pri apenínskem, or. z apenínskim; DVOJINA: im. apenínska, rod. apenínskih, daj. apenínskima, tož. apenínska, mest. pri apenínskih, or. z apenínskima; MNOŽINA: im. 238 apenínski, rod. apenínskih, daj. apenínskim, tož. apenínske, mest. pri apenínskih, or. z apenínskimi ženski: EDNINA: im. apenínska, rod. apenínske, daj. apenínski, tož. apenínsko, mest. pri apenínski, or. z apenínsko; DVOJINA: im. apenínski, rod. apenínskih, daj. apenínskima, tož. apenínski, mest. pri apenínskih, or. z apenínskima; MNOŽINA: im. apenínske, rod. apenínskih, daj. apenínskim, tož. apenínske, mest. pri apenínskih, or. z apenínskimi srednji: EDNINA: im. apenínsko, rod. apenínskega, daj. apenínskemu, tož. apenínsko, mest. pri apenínskem, or. z apenínskim; DVOJINA: im. apenínski, rod. apenínskih, daj. apenínskima, tož. apenínski, mest. pri apenínskih, or. z apenínskima; MNOŽINA: im. apenínska, rod. apenínskih, daj. apenínskim, tož. apenínska, mest. pri apenínskih, or. z apenínskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki ardénski -a -o prid. Na etapi, poimenovani ardenska klasika, je zmagal španski kolesar; ardenska ofenziva |zgodovinski dogodek|: Načrt za ardensko ofenzivo je bil v celoti Hitlerjeva zamisel (< Ardeni) {O} moški: EDNINA: im. ardénski, rod. ardénskega, daj. ardénskemu, tož. ardénski (živostno ardénskega), mest. pri ardénskem, or. z ardénskim; DVOJINA: im. ardénska, rod. ardénskih, daj. ardénskima, tož. ardénska, mest. pri ardénskih, or. z ardénskima; MNOŽINA: im. ardénski, rod. ardénskih, daj. ardénskim, tož. ardénske, mest. pri ardénskih, or. z ardénskimi ženski: EDNINA: im. ardénska, rod. ardénske, daj. ardénski, tož. ardénsko, mest. pri ardénski, or. z ardénsko; DVOJINA: im. ardénski, rod. ardénskih, daj. ardénskima, tož. ardénski, mest. pri ardénskih, or. z ardénskima; MNOŽINA: im. ardénske, rod. ardénskih, daj. ardénskim, tož. ardénske, mest. pri ardénskih, or. z ardénskimi srednji: EDNINA: im. ardénsko, rod. ardénskega, daj. ardénskemu, tož. ardénsko, mest. pri ardénskem, or. z ardénskim; DVOJINA: im. ardénski, rod. ardénskih, daj. ardénskima, tož. ardénski, mest. pri ardénskih, or. z ardénskima; MNOŽINA: im. ardénska, rod. ardénskih, daj. ardénskim, tož. ardénska, mest. pri ardénskih, or. z ardénskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja zgodovinskih dogodkov himalájski -a -o prid. začiniti s himalajsko soljo; Povzpel se je na vse himalajske osemtisočake; Na himalajsko odpravo se je pripravljal v domačih gorah; himalajska koza |koza|: čreda himalajskih koz (< Himalaja) {O} moški: EDNINA: im. himalájski, rod. himalájskega, daj. himalájskemu, tož. himalájski (živostno himalájskega), mest. pri himalájskem, or. s himalájskim; DVOJINA: im. himalájska, rod. himalájskih, daj. himalájskima, tož. himalájska, mest. pri himalájskih, or. s himalájskima; MNOŽINA: im. himalájski, rod. himalájskih, daj. himalájskim, tož. himalájske, mest. pri himalájskih, or. s himalájskimi ženski: EDNINA: im. himalájska, rod. himalájske, daj. himalájski, tož. himalájsko, mest. pri himalájski, or. s himalájsko; DVOJINA: im. himalájski, rod. himalájskih, daj. himalájskima, tož. 239 himalájski, mest. pri himalájskih, or. s himalájskima; MNOŽINA: im. himalájske, rod. himalájskih, daj. himalájskim, tož. himalájske, mest. pri himalájskih, or. s himalájskimi srednji: EDNINA: im. himalájsko, rod. himalájskega, daj. himalájskemu, tož. himalájsko, mest. pri himalájskem, or. s himalájskim; DVOJINA: im. himalájski, rod. himalájskih, daj. himalájskima, tož. himalájski, mest. pri himalájskih, or. s himalájskima; MNOŽINA: im. himalájska, rod. himalájskih, daj. himalájskim, tož. himalájska, mest. pri himalájskih, or. s himalájskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja jedi mountevereški -a -o in mounteverestovski -a -o [montêvereški in montêverestoski] prid. mountevereški/mounteverestovski vzpon (< Mount Everest) {O} moški: EDNINA: im. mountevereški in mounteverestovski, rod. mountevereškega in mounteverestovskega, daj. mountevereškemu in mounteverestovskemu, tož. mountevereški in mounteverestovski (živostno mountevereškega in mounteverestovskega), mest. pri mountevereškem in pri mounteverestovskem, or. z mountevereškim in z mounteverestovskim; DVOJINA: im. mountevereška in mounteverestovska, rod. mountevereških in mounteverestovskih, daj. mountevereškima in mounteverestovskima, tož. mountevereška in mounteverestovska, mest. pri mountevereških in pri mounteverestovskih, or. mountevereškima in z mounteverestovskima; MNOŽINA: im. mountevereški in mounteverestovski, rod. mountevereških in mounteverestovskih, daj. mountevereškim in mounteverestovskim, tož. mountevereške in mounteverestovske, mest. pri mountevereških in pri mounteverestovskih, or. mountevereškimi in z mounteverestovskimi ženski: EDNINA: im. mountevereška in mounteverestovska, rod. mountevereške in mounteverestovske, daj. mountevereški in mounteverestovski, tož. mountevereško in mounteverestovsko, mest. pri mountevereški in pri mounteverestovski, or. z mountevereško in z mounteverestovsko; DVOJINA: im. mountevereški in mounteverestovski, rod. mountevereških in mounteverestovskih, daj. mountevereškima in mounteverestovskima, tož. mountevereški in mounteverestovski, mest. pri mountevereških in pri mounteverestovskih, or. z mountevereškima in z mounteverestovskima; MNOŽINA: im. mountevereške in mounteverestovske, rod. mountevereških in mounteverestovskih, daj. mountevereškim in mounteverestovskim, tož. mountevereške in mounteverestovske, mest. pri mountevereških in pri mounteverestovskih, or. mountevereškimi in z mounteverestovskimi srednji: EDNINA: im. mountevereško in mounteverestovsko, rod. mountevereškega in mounteverestovskega, daj. mountevereškemu in mounteverestovskemu, tož. mountevereško in mounteverestovsko, mest. pri mountevereškem in pri mounteverestovskem, or. z mountevereškim in z mounteverestovskim; DVOJINA: im. mountevereški in mounteverestovski, rod. mountevereških in mounteverestovskih, daj. mountevereškima in mounteverestovskima, tož. mountevereški in mounteverestovski, mest. pri mountevereških in pri mounteverestovskih, or. z mountevereškima in z mounteverestovskima; MNOŽINA: im. mountevereška in mounteverestovska, rod. mountevereških in mounteverestovskih, daj. mountevereškim in mounteverestovskim, tož. mountevereška in mounteverestovska, mest. pri mountevereških in pri mounteverestovskih, or. z mountevereškimi in z mounteverestovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki 240 tríglavski -a -o prid. Eden od triglavskih stebrov se imenuje po Joži Čopu; Iz triglavske doline Kot sva se hitro vzpenjala po poti; Preplezala sta zelo zahtevno smer v severni triglavski steni; triglavska roža |rastlina|: Legenda pravi, da je iz lovčeve kaplje krvi zrasla rdeča triglavska roža; šopek triglavskih rož; prim. Triglavski ledenik, Triglavski narodni park, Triglavska severna stena, Triglavsko pogorje, Triglavska jezera (< Triglav) {O} moški: EDNINA: im. tríglavski, rod. tríglavskega, daj. tríglavskemu, tož. tríglavski (živostno tríglavskega), mest. pri tríglavskem, or. s tríglavskim; DVOJINA: im. tríglavska, rod. tríglavskih, daj. tríglavskima, tož. tríglavska, mest. pri tríglavskih, or. s tríglavskima; MNOŽINA: im. tríglavski, rod. tríglavskih, daj. tríglavskim, tož. tríglavske, mest. pri tríglavskih, or. s tríglavskimi ženski: EDNINA: im. tríglavska, rod. tríglavske, daj. tríglavski, tož. tríglavsko, mest. pri tríglavski, or. s tríglavsko; DVOJINA: im. tríglavski, rod. tríglavskih, daj. tríglavskima, tož. tríglavski, mest. pri tríglavskih, or. s tríglavskima; MNOŽINA: im. tríglavske, rod. tríglavskih, daj. tríglavskim, tož. tríglavske, mest. pri tríglavskih, or. s tríglavskimi srednji: EDNINA: im. tríglavsko, rod. tríglavskega, daj. tríglavskemu, tož. tríglavsko, mest. pri tríglavskem, or. s tríglavskim; DVOJINA: im. tríglavski, rod. tríglavskih, daj. tríglavskima, tož. tríglavski, mest. pri tríglavskih, or. s tríglavskima; MNOŽINA: im. tríglavska, rod. tríglavskih, daj. tríglavskim, tož. tríglavska, mest. pri tríglavskih, or. s tríglavskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: apalaški apeninski ardenski himalajski hindukuški karakorumski karpatski kavkaški kordiljerski krnski mountevereški in mounteverestovski pirenejski triglavski uralski vogeški 241 Pridevniki (iz imen voda) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 27 slovarskih iztočnic in zajema pridevnike, tvorjene iz imen voda, z obrazili -ski/-ški (krški, murski; tihomorski, bajkalski) in -ov/-ev oz. -in (Nilov, Martuljkov, Savin) iz imen voda. Nabor imen ni končen. Trenutni geslovnik je nastal ob pripravi predloga novih pravopisnih pravil, in sicer ob poglavju »Velika in mala začetnica«. NOVOSTI: Novost v slovarju glede na SP 2001 je uslovarjenje pridevnikov z obrazili -ov/-ev in -in, saj se je doslej pridevniške oblike iz imen voda (oz. rek) vedno izpeljalo z vrstnim obrazilom -ski/-ški. Gre za normativni prelom s tradicijo, saj je prepoved, ki izvira še iz 19. stoletja (Cigale je odsvetoval rabo pridevniških tvorb s priponskim obrazilom -in iz neživih samostalnikov, prevzela sta jo Levec in Pleteršnik), trajala v priročnikih do danes, v rabi pa je bila presežena v nekaterih atlasih že prej ( F. Orožen: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, 1902: Nilovo deltasto ustje). Od leta 2006 je v Velikem atlasu sveta že bila sprejeta oblika tipa Nilova delta, Donavina delta. (Z imeni Delta Nila se je bilo mogoče pridevniški obliki izogniti.) Izkazalo se je, da je prvotna pridevniška oblika, tvorjena z obrazilom -ski/-ški, bolj nedvoumna, saj se pridevnik lahko nanaša na različne zemljepisne entitete. Pridevnik krški je lahko izpeljan iz naslednjih imen: Krka |reka|, Krško |mesto|, Krk |otok|, medtem ko se pridevnik Krkin nanaša le na reko Krko. Opažamo različno kolokabilnost obeh sopomenskih pridevnikov: s samostalniki breg, struga, pritok, delta se vežejo svojilni pridevniki, vsi drugi samostalniki, zlasti tisti, ki se nanašajo na vrsto (kolpski som, soška postrv), se pogosteje povezujejo s pridevnikom na -ski; med temi so tudi taki, ki so nastali že pred desetletji (savski most, kolpski kanjon, Soška dolina, soške brzice). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SLOVARSKI PRIKAZ: Kŕkin -a -o prid. |nanašajoč se na reko|: Krkina struga; |nanašajoč se na podjetje|: Krkina zdravila (< Krka, Krka) {O} moški: EDNINA: im. Kŕkin, rod. Kŕkinega, daj. Kŕkinemu, tož. Kŕkin (živostno Kŕkinega), mest. pri Kŕkinem, or. s Kŕkinim; DVOJINA: im. Kŕkina, rod. Kŕkinih, daj. Kŕkinima, tož. Kŕkina, mest. pri Kŕkinih, or. s Kŕkinima; MNOŽINA: im. Kŕkini, rod. Kŕkinih, daj. Kŕkinim, tož. Kŕkine, mest. pri Kŕkinih, or. s Kŕkinimi ženski: EDNINA: im. Kŕkina, rod. Kŕkine, daj. Kŕkini, tož. Kŕkino, mest. pri Kŕkini, or. s Kŕkino; DVOJINA: im. Kŕkini, rod. Kŕkinih, daj. Kŕkinima, tož. Kŕkini, mest. pri Kŕkinih, or. s Kŕkinima; MNOŽINA: im. Kŕkine, rod. Kŕkinih, daj. Kŕkinim, tož. Kŕkine, mest. pri Kŕkinih, or. s Kŕkinimi 242 srednji: EDNINA: im. Kŕkino, rod. Kŕkinega, daj. Kŕkinemu, tož. Kŕkino, mest. pri Kŕkinem, or. s Kŕkinim; DVOJINA: im. Kŕkini, rod. Kŕkinih, daj. Kŕkinima, tož. Kŕkini, mest. pri Kŕkinih, or. s Kŕkinima; MNOŽINA: im. Kŕkina, rod. Kŕkinih, daj. Kŕkinim, tož. Kŕkina, mest. pri Kŕkinih, or. s Kŕkinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; pridevniki kŕški -a -o prid. |nanašajoč se na reko Krko|; |nanašajoč se na kraj Krško|: krški most čez Savo; krški župan; krška jedrska elektrarna; krška vinska klet; |nanašajoč se na otok Krk|: Letovali so v enem od krških hotelov; prim. Krška jama, Krške Alpe, Krški most, Krško-Brežiško polje (< Krk, Krka, Krško) {O} moški: EDNINA: im. kŕški, rod. kŕškega, daj. kŕškemu, tož. kŕški (živostno kŕškega), mest. pri kŕškem, or. s kŕškim; DVOJINA: im. kŕška, rod. kŕških, daj. kŕškima, tož. kŕška, mest. pri kŕških, or. s kŕškima; MNOŽINA: im. kŕški, rod. kŕških, daj. kŕškim, tož. kŕške, mest. pri kŕških, or. s kŕškimi ženski: EDNINA: im. kŕška, rod. kŕške, daj. kŕški, tož. kŕško, mest. pri kŕški, or. s kŕško; DVOJINA: im. kŕški, rod. kŕških, daj. kŕškima, tož. kŕški, mest. pri kŕških, or. s kŕškima; MNOŽINA: im. kŕške, rod. kŕških, daj. kŕškim, tož. kŕške, mest. pri kŕških, or. s kŕškimi srednji: EDNINA: im. kŕško, rod. kŕškega, daj. kŕškemu, tož. kŕško, mest. pri kŕškem, or. s kŕškim; DVOJINA: im. kŕški, rod. kŕških, daj. kŕškima, tož. kŕški, mest. pri kŕških, or. s kŕškima; MNOŽINA: im. kŕška, rod. kŕških, daj. kŕškim, tož. kŕška, mest. pri kŕških, or. s kŕškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Martúljkov -a -o prid. Martuljkova soteska; zaščita Martuljkovih prodišč; prim. Martuljkovi slapovi (< Martuljek) {O} moški: EDNINA: im. Martúljkov, rod. Martúljkovega, daj. Martúljkovemu, tož. Martúljkov (živostno Martúljkovega), mest. pri Martúljkovem, or. z Martúljkovim; DVOJINA: im. Martúljkova, rod. Martúljkovih, daj. Martúljkovima, tož. Martúljkova, mest. pri Martúljkovih, or. z Martúljkovima; MNOŽINA: im. Martúljkovi, rod. Martúljkovih, daj. Martúljkovim, tož. Martúljkove, mest. pri Martúljkovih, or. z Martúljkovimi ženski: EDNINA: im. Martúljkova, rod. Martúljkove, daj. Martúljkovi, tož. Martúljkovo, mest. pri Martúljkovi, or. z Martúljkovo; DVOJINA: im. Martúljkovi, rod. Martúljkovih, daj. Martúljkovima, tož. Martúljkovi, mest. pri Martúljkovih, or. z Martúljkovima; MNOŽINA: im. Martúljkove, rod. Martúljkovih, daj. Martúljkovim, tož. Martúljkove, mest. pri Martúljkovih, or. z Martúljkovimi srednji: EDNINA: im. Martúljkovo, rod. Martúljkovega, daj. Martúljkovemu, tož. Martúljkovo, mest. pri Martúljkovem, or. z Martúljkovim; DVOJINA: im. Martúljkovi, rod. Martúljkovih, daj. Martúljkovima, tož. Martúljkovi, mest. pri Martúljkovih, or. z Martúljkovima; MNOŽINA: im. Martúljkova, rod. Martúljkovih, daj. Martúljkovim, tož. Martúljkova, mest. pri Martúljkovih, or. z Martúljkovimi STATUS: predlog 243 PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; pridevniki martúljški -a -o prid. martuljški vrhovi; prim. Martuljški slapovi (< Martuljek) {O} moški: EDNINA: im. martúljški, rod. martúljškega, daj. martúljškemu, tož. martúljški (živostno martúljškega), mest. pri martúljškem, or. z martúljškim; DVOJINA: im. martúljška, rod. martúljških, daj. martúljškima, tož. martúljška, mest. pri martúljških, or. z martúljškima; MNOŽINA: im. martúljški, rod. martúljških, daj. martúljškim, tož. martúljške, mest. pri martúljških, or. z martúljškimi ženski: EDNINA: im. martúljška, rod. martúljške, daj. martúljški, tož. martúljško, mest. pri martúljški, or. z martúljško; DVOJINA: im. martúljški, rod. martúljških, daj. martúljškima, tož. martúljški, mest. pri martúljških, or. z martúljškima; MNOŽINA: im. martúljške, rod. martúljških, daj. martúljškim, tož. martúljške, mest. pri martúljških, or. z martúljškimi srednji: EDNINA: im. martúljško, rod. martúljškega, daj. martúljškemu, tož. martúljško, mest. pri martúljškem, or. z martúljškim; DVOJINA: im. martúljški, rod. martúljških, daj. martúljškima, tož. martúljški, mest. pri martúljških, or. z martúljškima; MNOŽINA: im. martúljška, rod. martúljških, daj. martúljškim, tož. martúljška, mest. pri martúljških, or. z martúljškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki tíhooceánski -a -o prid. Nizkoležečim tihooceanskim otokom grozijo poplave; tihooceanska država; Peru je država na tihooceanski obali Južne Amerike; prim. tihomorski, tihomorsko-azijski (< Tihi ocean) {O} moški: EDNINA: im. tíhooceánski, rod. tíhooceánskega, daj. tíhooceánskemu, tož. tíhooceánski (živostno tíhooceánskega), mest. pri tíhooceánskem, or. s tíhooceánskim; DVOJINA: im. tíhooceánska, rod. tíhooceánskih, daj. tíhooceánskima, tož. tíhooceánska, mest. pri tíhooceánskih, or. s tíhooceánskima; MNOŽINA: im. tíhooceánski, rod. tíhooceánskih, daj. tíhooceánskim, tož. tíhooceánske, mest. pri tíhooceánskih, or. s tíhooceánskimi ženski: EDNINA: im. tíhooceánska, rod. tíhooceánske, daj. tíhooceánski, tož. tíhooceánsko, mest. pri tíhooceánski, or. s tíhooceánsko; DVOJINA: im. tíhooceánski, rod. tíhooceánskih, daj. tíhooceánskima, tož. tíhooceánski, mest. pri tíhooceánskih, or. s tíhooceánskima; MNOŽINA: im. tíhooceánske, rod. tíhooceánskih, daj. tíhooceánskim, tož. tíhooceánske, mest. pri tíhooceánskih, or. s tíhooceánskimi srednji: EDNINA: im. tíhooceánsko, rod. tíhooceánskega, daj. tíhooceánskemu, tož. tíhooceánsko, mest. pri tíhooceánskem, or. s tíhooceánskim; DVOJINA: im. tíhooceánski, rod. tíhooceánskih, daj. tíhooceánskima, tož. tíhooceánski, mest. pri tíhooceánskih, or. s tíhooceánskima; MNOŽINA: im. tíhooceánska, rod. tíhooceánskih, daj. tíhooceánskim, tož. tíhooceánska, mest. pri tíhooceánskih, or. s tíhooceánskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki 244 Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Amazonkin amazonski andamanski atlantski bajkalski Donavin donavski Dravin jadranski Kolpin kolpski Krkin krški labradorski Martuljkov martuljški Murin murski niagarski Nilov nilski pacifiški piranski Savin savski sueški tihooceanski – tihomorski 245 Pridevniki (povezani s poimenovanji nagrad, odlikovanj, častnih nazivov) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 5 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki izpeljanke iz poimenovanj nagrad, odlikovanj … NOVOSTI: Vsi pridevniki so prvič vključeni v slovar knjižnega jezika. Upoštevana je tudi dvojnična raba, npr. naglasne dvojnice (gôngovski tudi góngovski), ki izhajajo iz dvojnic pri nagradah. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: grammyjevski -a -o [grêmijeski] prid. skladba grammyjevskih nominirancev; Na svojo prvo grammyjevsko prireditev imam lepe spomine (< grammy) {O} moški: EDNINA: im. grammyjevski, rod. grammyjevskega, daj. grammyjevskemu, tož. grammyjevski (živostno grammyjevskega), mest. pri grammyjevskem, or. z grammyjevskim; DVOJINA: im. grammyjevska, rod. grammyjevskih, daj. grammyjevskima, tož. grammyjevska, mest. pri grammyjevskih, or. z grammyjevskima; MNOŽINA: im. grammyjevski, rod. grammyjevskih, daj. grammyjevskim, tož. grammyjevske, mest. pri grammyjevskih, or. z grammyjevskimi ženski: EDNINA: im. grammyjevska, rod. grammyjevske, daj. grammyjevski, tož. grammyjevsko, mest. pri grammyjevski, or. z grammyjevsko; DVOJINA: im. grammyjevski, rod. grammyjevskih, daj. grammyjevskima, tož. grammyjevski, mest. pri grammyjevskih, or. z grammyjevskima; MNOŽINA: im. grammyjevske, rod. grammyjevskih, daj. grammyjevskim, tož. grammyjevske, mest. pri grammyjevskih, or. z grammyjevskimi srednji: EDNINA: im. grammyjevsko, rod. grammyjevskega, daj. grammyjevskemu, tož. grammyjevsko, mest. pri grammyjevskem, or. z grammyjevskim; DVOJINA: im. grammyjevski, rod. grammyjevskih, daj. grammyjevskima, tož. grammyjevski, mest. pri grammyjevskih, or. z grammyjevskima; MNOŽINA: im. grammyjevska, rod. grammyjevskih, daj. grammyjevskim, tož. grammyjevska, mest. pri grammyjevskih, or. z grammyjevskimi 246 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki óskarjevski -a -o prid. odlomki iz oskarjevskih filmov; Film je prejel tri oskarjevske nominacije (< oskar) {O} moški: EDNINA: im. óskarjevski, rod. óskarjevskega, daj. óskarjevskemu, tož. óskarjevski (živostno óskarjevskega), mest. pri óskarjevskem, or. z óskarjevskim; DVOJINA: im. óskarjevska, rod. óskarjevskih, daj. óskarjevskima, tož. óskarjevska, mest. pri óskarjevskih, or. z óskarjevskima; MNOŽINA: im. óskarjevski, rod. óskarjevskih, daj. óskarjevskim, tož. óskarjevske, mest. pri óskarjevskih, or. z óskarjevskimi ženski: EDNINA: im. óskarjevska, rod. óskarjevske, daj. óskarjevski, tož. óskarjevsko, mest. pri óskarjevski, or. z óskarjevsko; DVOJINA: im. óskarjevski, rod. óskarjevskih, daj. óskarjevskima, tož. óskarjevski, mest. pri óskarjevskih, or. z óskarjevskima; MNOŽINA: im. óskarjevske, rod. óskarjevskih, daj. óskarjevskim, tož. óskarjevske, mest. pri óskarjevskih, or. z óskarjevskimi srednji: EDNINA: im. óskarjevsko, rod. óskarjevskega, daj. óskarjevskemu, tož. óskarjevsko, mest. pri óskarjevskem, or. z óskarjevskim; DVOJINA: im. óskarjevski, rod. óskarjevskih, daj. óskarjevskima, tož. óskarjevski, mest. pri óskarjevskih, or. z óskarjevskima; MNOŽINA: im. óskarjevska, rod. óskarjevskih, daj. óskarjevskim, tož. óskarjevska, mest. pri óskarjevskih, or. z óskarjevskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: gongovski grammyjevski kresnikovski nobelovski oskarjevski 247 Priimki s predimki GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 47 priimkov s predimki. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) priimki, pri katerih je predimek pisan nestično (de Palma, De Palma); (2) priimki z dvema nestično pisanima predimkoma (de la Vega); (3) večdelni priimki, od katerih ima zadnji enega ali več predimkov (Calderon de la Barca); (4) priimki, pri katerih je predimek okrajšava (St. John); (5) priimki, pri katerih je prvotni predimek pisan pred opuščajem ali stično (D’Annunzio, MacDowell). NOVOSTI: Glede na Slovenski pravopis 2001 smo ponazarjalno gradivo v tej skupini obvestilno razširili s primeri tipičnih skladenjskih rab. Vsa gesla vsebujejo zglede za skladenjski položaj sredi povedi, in sicer samostojno ter za osebnim imenom (Govoril sem s kapetanom O’Connorjem; irska pevka Sinead O’Connor). Gesla, pri katerih je predimek pred priimkom pisan z malo začetnico, pa vsebujejo še zglede za položaj na začetku povedi (De la Vega se nenehno bori proti krivici in zatiranju). Priimki, ki se v rabi pojavljajo brez predimkov, so tudi v iztočnici zapisani brez njih. Vendar pa je v nasprotju z SP 2001 podatek o obstoju predimka v geslu vsebovan. Pred tipskim zgledom za skladenjski položaj za osebnim imenom ta tip gesel namreč vsebuje opozorilo »za imenom s predimkom« (Metternich [...] za imenom s predimkom Postal je diplomat in varovanec ministrskega predsednika kneza Klemensa von Metternicha). Novost glede na SP 2001 je tudi diferenciranje gesel glede na to, ali gre za priimek s predimkom, ki je bil v pregledanem gradivu vezan na posameznika (d’Indy, Saint-Exupèry), ali za splošno rabljen priimek s predimkom (Asad, de Souza). Prvi tip gesel ima v zaglavju vedno identifikacijo (pri Baudouin de Courtenay npr. Jan Baudouin de Courtenay: poljski jezikoslovec). Drugačna je tudi obvestilnost v delu gesla, ki vsebuje sklonske oblike, saj je pri tem tipu gesel navedena le edninska paradigma, pri vseh drugih geslih pa vse tri. Besedotvorno gnezdo na koncu slovarskega sestavka vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (d’Indy: B d’Indyjev). Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 46, 860. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Calderón de la Barca -a ~ ~ -e tudi Calderón de la Barca -a ~ ~ -a [kalderón de la bárka] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |španski dramatik|: Calderón de la Barca je napisal 180 iger; citat iz drame Calderóna de la Barca/Barce; Pedro Calderón de la Barca velja za največjega španskega baročnega dramatika; ◎ citn. Calderón de la Barca 248 {B} Calderónov {O} EDNINA: im. Calderón de la Barca, rod. Calderóna de la Barce tudi Calderóna de la Barca, daj. Calderónu de la Barci tudi Calderónu de la Barcu, tož. Calderóna de la Barco tudi Calderóna de la Barca, mest. pri Calderónu de la Barci tudi pri Calderónu de la Barcu, or. s Calderónom de la Barco tudi s Calderónom de la Barcom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola D'Annunzio -a [danúncijo, rod. danúncija, or. z danúncijem] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |italijanski pesnik in politik|: Reko je septembra 1919 zasedel D'Annunzio z legionarji; Načrtujejo televizijsko serijo o življenju italijanskega pesnika Gabrieleja D'Annunzia {B} D'Annunziov in D'Annunziev {O} EDNINA: im. D'Annunzio, rod. D'Annunzia, daj. D'Annunziu, tož. D'Annunzia, mest. pri D'Annunziu, or. z D'Annunziom in z D'Annunziem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola; italijanščina da Tódi ∼ -ja m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |italijanski menih|: Da Todi je v 13. stoletju napisal zbirko »Hvalnice«; Eden od začetnikov italijanskega gledališča je tudi da Todi; pesem frančiškana Jacoponeja da Todija; prim. Jacopone iz Todija {B} da Todijev {O} EDNINA: im. da Tódi, rod. da Tódija, daj. da Tódiju, tož. da Tódija, mest. pri da Tódiju, or. z da Tódijem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: italijanščina; priimki s predimki de la Véga ~ ~ -e in de la Véga ~ ~ -a m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |španski plemič|: De la Vega se nenehno bori proti krivici in zatiranju; družina de la Vege/Vega; Diego de la Vega je sin bogataša in živi v Los Angelesu {B} de la Vegov {O} EDNINA: im. de la Véga, rod. de la Vége in de la Véga, daj. de la Végi in de la Végu, tož. de la Végo in de la Véga, mest. pri de la Végi in pri de la Végu, or. z de la Végo in z de la Végom; DVOJINA: im. de la Végi in de la Véga, rod. de la Vég in de la Végov, daj. de la Végama in de la Végoma, tož. de la Végi in de la Véga, mest. pri de la Végah in pri de la Végih, or. z de la Végama in z de la Végoma; MNOŽINA: im. de la Vége in de la Végi, rod. de la Vég in de la Végov, daj. de la Végam in de la Végom, tož. de la Vége in de la Vége, mest. pri de la Végah in pri de la Végih, or. z de la Végami in z de la Végi STATUS: predlog 249 PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola St. John ~ -a [sen džôn] m; ime bitja, osebno ime |priimek|: St. John je analitik in avtor šestih knjig o Libiji; gospod in gospa St. John {B} St. Johnov {O} EDNINA: im. St. John, rod. St. Johna, daj. St. Johnu, tož. St. Johna, mest. pri St. Johnu, or. s St. Johnom; DVOJINA: im. St. Johna, rod. St. Johnov, daj. St. Johnoma, tož. St. Johna, mest. pri St. Johnih, or. s St. Johnoma; MNOŽINA: im. St. Johni, rod. St. Johnov, daj. St. Johnom, tož. St. Johne, mest. pri St. Johnih, or. s St. Johni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: al Haitam Asad in al Asad Baudouin de Courtenay Beethoven Calderón de la Barca D’Annunzio da Todi da Vinci De Amicis de Courtenay de Gaulle de la Vega de Palma De Palma de Souza De Souza d᾽Indy Dos Passos dos Santos El Greco Fehling Gadafi Gasset Giscard d᾽Estaing Goethe Hitomaro Humboldt Ibn Saud Ibn Tašfin La Fayette La Fontaine MacDowell McDonald Metternich O᾽Connor Ortega y Gasset Prévost d᾽Exiles Richelieu Saint- Exupéry St. John Van Allen van Dyck van Gogh Vigny von Grünigen Wassermann Weizsäcker 250 Pripadniki in pripadnice jezikovnih, rasnih in verskih skupin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 143 slovarskih iztočnic ter zajema pripadnike in pripadnice jezikovnih, verskih in rasnih skupin: (1) pripadniki in pripadnice jezikovnih skupin: čakavec – čakavka, kreolec – kreolka, indoevropejec – indoevropejka, semit – semitinja; (2) pripadniki in pripadnice verskih skupin: binkoštnik – binkoštnica, islamist – islamistka, mormon – mormonka, šiit – šiitinja/šiitka; (3) pripadniki in pripadnice rasnih skupin: belec – belka, pigmejec – pigmejka. Uslovarjene so tudi tiste mejne kategorije, ki povzročajo zaradi nihanj med tem, ali gre za kategorijo verske ali narodnostne pripadnosti, pisne težave, npr. jud – judinja nasproti Jud – Judinja; kopt – koptinja nasproti Kopt – Koptinja. NOVOSTI: Novost so samostalniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (falungongovec – falungongovka, raeljanec – raeljanka). Posodobljeni so besedotvorni podatki, npr. namesto grkokatolikinja raje v rabi izpričana grkokatoličanka. Posodobljeni so tudi podatki o izrazni podobi, npr. naglasno mesto (namesto híndujec izpričano hindújec; ukinjene so naglasne kračine pri izrazih tipa katoličan), in uvedeni ponazarjalni zgledi, če je beseda prisotna v rabi. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. katoličan – katoličanka in katolik – katolikinja, hindujec – hindujka in hinduist – hinduistka; enako pisne dvojnice tipa taoist in daoist. Normativno razmerje med njimi je določeno z dvojničnima oznakama in (enakovredno) ter tudi (neenakovredno). Normativno razlikovanje med neposredno prevzetimi poimenovanji (katolik) in besedotvorno izraziteje podomačenimi izrazi (katoličan) je na osnovi analize prevladujoče rabe posodobljeno: obe obliki sta v tem primeru nevtralni za rabo v knjižnem jeziku. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 134. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Áfroameričánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime |Američanka afriškega porekla ali temnopolta Američanka|: Halle Berry je kot prva Afroameričanka prejela oskarja za igralske dosežke; Knjiga opisuje prakso svetlopoltih Afroameričank, ki so se pretvarjale, da so belke; v ameriškem okolju |temnopolta Američanka|: V ZDA se je priselila iz Egipta, a ji niso priznali statusa Afroameričanke 251 {B} Afroameričankin {O} EDNINA: im. Áfroameričánka, rod. Áfroameričánke, daj. Áfroameričánki, tož. Áfroameričánko, mest. pri Áfroameričánki, or. z Áfroameričánko; DVOJINA: im. Áfroameričánki, rod. Áfroameričánk, daj. Áfroameričánkama, tož. Áfroameričánki, mest. pri Áfroameričánkah, or. z Áfroameričánkama; MNOŽINA: im. Áfroameričánke, rod. Áfroameričánk, daj. Áfroameričánkam, tož. Áfroameričánke, mest. pri Áfroameričánkah, or. z Áfroameričánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke; pripadniki in pripadnice bélec -lca m |človek svetle/bele polti|: potomec belcev; Pisal je o odnosih med belci in črnci; |žival belkaste barve|: Na upodobitvi sv. Jurij jaha na belcu {B} belčev {O} EDNINA: im. bélec, rod. bélca, daj. bélcu, tož. bélca, mest. pri bélcu, or. z bélcem; DVOJINA: im. bélca, rod. bélcev, daj. bélcema, tož. bélca, mest. pri bélcih, or. z bélcema; MNOŽINA: im. bélci, rod. bélcev, daj. bélcem, tož. bélce, mest. pri bélcih, or. z bélci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola čákavec -vca m |govorec čakavščine|: Leta 1497 je notar Johannes z Vegle, čakavec z otoka Krka, prevedel latinske zapise v slovenščino; Prvi hrvaški kralji so bili čakavci {B} čakavčev {O} EDNINA: im. čákavec, rod. čákavca, daj. čákavcu, tož. čákavca, mest. pri čákavcu, or. s čákavcem; DVOJINA: im. čákavca, rod. čákavcev, daj. čákavcema, tož. čákavca, mest. pri čákavcih, or. s čákavcema; MNOŽINA: im. čákavci, rod. čákavcev, daj. čákavcem, tož. čákavce, mest. pri čákavcih, or. s čákavci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola katoličán -a in katoličàn -ána in katólik -a m |pripadnik katoliške vere|: srečanje slovenskih in hrvaških katoličanov/katolikov; Karel IX. je vladal v času velikih verskih spopadov med katoličani/katoliki; V slovenščini je priporočljiveje pisati katoličan kakor katolik {B} katoličanov in katolikov {O} EDNINA: im. katoličán in katoličàn in katólik, rod. katoličána in katólika, daj. katoličánu in katóliku, tož. katoličána in katólika, mest. pri katoličánu in pri katóliku, or. s katoličánom in s katólikom; DVOJINA: im. katoličána in katólika, rod. katoličánov in katólikov, daj. katoličánoma in katólikoma, tož. katoličána in katólika, mest. pri katoličánih in pri katólikih, or. s katoličánoma in s katólikoma; MNOŽINA: im. katoličáni in katóliki, rod. katoličánov in katólikov, 252 daj. katoličánom in katólikom, tož. katoličáne in katólike, mest. pri katoličánih in pri katólikih, or. s katoličáni in s katóliki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola raeljánec -nca m |pripadnik raeljanstva|: Raeljanci verjamejo, da so življenje na Zemlji ustvarila civilizacijsko visoko razvita bitja z drugega planeta; V Lendavi je potekal seminar raeljancev; srečanje z raeljanci (< Rael) {B} raeljančev {O} EDNINA: im. raeljánec, rod. raeljánca, daj. raeljáncu, tož. raeljánca, mest. pri raeljáncu, or. z raeljáncem; DVOJINA: im. raeljánca, rod. raeljáncev, daj. raeljáncema, tož. raeljánca, mest. pri raeljáncih, or. z raeljáncema; MNOŽINA: im. raeljánci, rod. raeljáncev, daj. raeljáncem, tož. raeljánce, mest. pri raeljáncih, or. z raeljánci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: adamit adamitka adventist adventistka Afroameričan Afroameričanka ahmadist ahmadistka albižan albižanka amiš amišinja anabaptist anabaptistka anglikanec anglikanka animist animistka arijec arijka bahajec bahajka baptist baptistka belec belka binkoštnica binkoštnik bogomil bogomilka budist (zen/zenovski budist) budistka (zen/zenovska budistka) čakavec čakavka črnec črnka cvinglijanec cvinglijanka džainist džainistka ekavec ekavka esen esenka evangeličan evangeličanka falungongovec falungongovka grkokatoličanka tudi grkokatolikinja grkokatolik tudi grkokatoličan hamit hamitka harekrišnovec tudi krišnovec harekrišnovka tudi krišnovka hindujec in hinduist hindujka in hinduistka ijekavec ijekavka ikavec ikavka indoevropejec indoevropejka islamist islamistka jazid jazidinja jehovec jehovka jud judinja 253 kabalist kabalistka kajkavec kajkavka kalvinist kalvinistka katoličan in katolik katoličanka in katolikinja konfucionist konfucionistka kopt koptinja kreol tudi kreolec kreolka kristjan kristjanka kveker kvekerica luteran tudi luteranec luteranka metodist metodistka mohamedanec mohamedanka mormon mormonka musliman muslimanka pigmejec pigmejka pravoslavec pravoslavka prekrščevalec prekrščevalka prezbiterijanec prezbiterijanka protestant protestantka raeljanec raeljanka scientolog scientologinja semit semitinja sikh sikhinja staroverec staroverka sunit sunitka in sunitinja šiit šiitinja in šiitka šintoist šintoistka štiftar štiftarica štokavec štokavka Tamilec tudi Tamil Tamilka taoist in daoist taoistka in daoistka templjar valdenz valdenzinja zamorec zamorka zaratustrovec zaratustrovka žid židinja 254 Pripadniki in pripadnice redov GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 26 enobesednih iztočnic. Nastal je ob pravopisnem poglavju o rabi male in velike začetnice, izhodišče za izbiro iztočnic so bili v rabi izkazani zgledi, pri čemer je bil glavni vir besedilna zbirka Gigafida 2.0, in seznami redov, dostopni na spletu. NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Kot samostojne iztočnice se pojavljajo tako poimenovanja za pripadnike (avguštinec, derviš, jezuit) in pripadnice redov (klarisa, magdalenka, uršulinka). Pri nekaterih redovih obstajajo tako moške kot ženske redovne skupnosti, zato so pri teh navedeni besedotvorni pari za žensko in moško obliko poimenovanja (frančiškan in frančiškanka, karmeličan in karmeličanka). Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in kodificirane norme SP 2001. Pri nekaterih iztočnicah je dodana vodilka primerjaj (= prim.), ki uporabnika usmerja k povezani iztočnici z enakozvočni lastnim imenom (dominikanec prim. Dominikanec, dominikanka prim. Dominikanka) ali pa k iztočnici, ki razširja obvestilnost iztočnice (hospitalec prim. ivanovec). Nekatere iztočnice so opremljene s podatkom o izhodiščni besedi, tj. z iztočnico, ki prinaša informacijo o izhodišču za poimenovanja pripadnika oz. pripadnice reda (uršulinka < Uršula) . V s e i z t o č n i c e s o opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 136. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: dominikánec -nca m |redovnik dominikanskega reda|: španski menih dominikanec; ptujski dominikanci; Meniški red dominikancev je ustanovil španski kanonik Dominik iz Caleruege; prim. Dominikanec (< Dominik) {O} EDNINA: im. dominikánec, rod. dominikánca, daj. dominikáncu, tož. dominikánca, mest. pri dominikáncu, or. z dominikáncem; DVOJINA: im. dominikánca, rod. dominikáncev, daj. dominikáncema, tož. dominikánca, mest. pri dominikáncih, or. z dominikáncema; MNOŽINA: im. dominikánci, rod. dominikáncev, daj. dominikáncem, tož. dominikánce, mest. pri dominikáncih, or. z dominikánci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola frančiškán -a m 255 |redovnik|: dela patra frančiškana Stanislava Škrabca; Frančišek Asiški je bil ustanovitelj reda frančiškanov (< Frančišek Asiški) {B} frančiškanov {O} EDNINA: im. frančiškán, rod. frančiškána, daj. frančiškánu, tož. frančiškána, mest. pri frančiškánu, or. s frančiškánom; DVOJINA: im. frančiškána, rod. frančiškánov, daj. frančiškánoma, tož. frančiškána, mest. pri frančiškánih, or. s frančiškánoma; MNOŽINA: im. frančiškáni, rod. frančiškánov, daj. frančiškánom, tož. frančiškáne, mest. pri frančiškánih, or. s frančiškáni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice jezuít -a m |redovnik|: mozaik jezuita patra Marka Rupnika; Ustanovitelj Družbe Jezusove oziroma reda jezuitov je bil sveti/sv. Ignacij Lojolski {B} jezuitov {O} EDNINA: im. jezuít, rod. jezuíta, daj. jezuítu, tož. jezuíta, mest. pri jezuítu, or. z jezuítom; DVOJINA: im. jezuíta, rod. jezuítov, daj. jezuítoma, tož. jezuíta, mest. pri jezuítih, or. z jezuítoma; MNOŽINA: im. jezuíti, rod. jezuítov, daj. jezuítom, tož. jezuíte, mest. pri jezuítih, or. z jezuíti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice klarísa -e ž |redovnica|: samostan sester klaris; Sestre klarise oziroma red ubogih sester svete Klare sta ustanovila sveti/sv. Frančišek in sveta/sv. Klara Asiška (< Klara Asiška) {B} klarisin {O} EDNINA: im. klarísa, rod. klaríse, daj. klarísi, tož. klaríso, mest. pri klarísi, or. s klaríso; DVOJINA: im. klarísi, rod. klarís, daj. klarísama, tož. klarísi, mest. pri klarísah, or. s klarísama; MNOŽINA: im. klaríse, rod. klarís, daj. klarísam, tož. klaríse, mest. pri klarísah, or. s klarísami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: avguštinec benediktinec bernardinec celestinka cistercijan cistercijanka 256 derviš diskalceat dominikanec dominikanka frančiškan frančiškanka hospitalec ivanovec jezuit kapucin karmeličan karmeličanka kartuzijan klarisa magdalenka minorit salezijanec salezijanka uršulinka usmiljenka 257 Pripadniki in pripadnice nazorskih, političnih in vojaških skupin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 169 slovarskih iztočnic ter zajema pripadnike in pripadnice različnih političnih, filozofskih, družbenih in vojaških skupin in političnih strank: (1) pripadniki in pripadnice različnih filozofskih, političnih gibanj in nazorov: chavist – chavistka, darvinist – darvinistka; feuerbachovec – feuerbahovka, keynesijanec – keynesijanka; (2) pripadniki in pripadnice političnih strank: levičar – levičarka, liberalec – liberalka, rojalist – rojalistka; (3) pripadniki in pripadnice vojaških, vohunskih in drugih oboroženih skupin: esesovec – esesovka, hamasovec – hamasovka, kforjevec – kforjevka; Kot izhodišče je pri vseh iztočnicah pripadnikov in pripadnic, izpeljanih iz lastnih imen oseb iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja, uslovarjeno tudi izhodiščno ime, npr. Keynes, Chavez, Derrida, Kant, Jung ipd. NOVOSTI: Novost so samostalniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (keynesijanec – keynesijanka; degolist – degolistka). Pri že uslovarjenih v pravopisnem slovarju SP 2001 so bili posodobljeni podatki o izrazni podobi, npr. izgovor (namesto [frójdovəc] zdaj [frôjdovəc]), in ponazarjalni zgledi, č e j e beseda prisotna v rabi. V izgovornih sklopih so uvedeni tudi zapisi, ki kažejo na zvenečnostne premene, npr. SDS-ovec [ezdeêsovəc, or. z ezdeêsou̯ cem]. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. golist in degolist ali heglovec in hegeljanec, enako velja za pisne dvojnice tipa sionist in cionist ali esdeesovec in SDS-ovec. Preverjeni so bili besedotvorni podatki pri pripadnicah. Besedotvorne dvojnice so povezane z normativnimi oznakami, ki sledijo preverbi rabe v knjižnem jeziku. Tako se npr. prej enakovredni heglovec in hegeljanec izkazujeta kot prisotna oziroma neprisotna v knjižnem jeziku, čemur sledi tudi normativno vrednotenje in presoja stopnje zaznamovanosti. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 136. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: chavist -a [čavíst] m |privrženec chavizma|: vlada chavista Madura; Venezuela je razdeljena na chaviste in njihove nasprotnike (< Chávez) 258 {B} chavistov {O} EDNINA: im. chavist, rod. chavista, daj. chavistu, tož. chavista, mest. pri chavistu, or. s chavistom; DVOJINA: im. chavista, rod. chavistov, daj. chavistoma, tož. chavista, mest. pri chavistih, or. s chavistoma; MNOŽINA: im. chavisti, rod. chavistov, daj. chavistom, tož. chaviste, mest. pri chavistih, or. s chavisti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice golíst -a tudi degolíst -a m |privrženec golizma|: Kot golisti so globoko zavezani načelu lastne nacionalne suverenosti; |član golistične stranke|: poslanka golistov (< de Gaulle) {B} golistov tudi degolistov {O} EDNINA: im. golíst tudi degolíst, rod. golísta tudi degolísta, daj. golístu tudi degolístu, tož. golísta tudi degolísta, mest. pri golístu tudi pri degolístu, or. z golístom tudi z degolístom; DVOJINA: im. golísta tudi degolísta, rod. golístov tudi degolístov, daj. golístoma tudi degolístoma, tož. golísta tudi degolísta, mest. pri golístih tudi pri degolístih, or. z golístoma tudi z degolístoma; MNOŽINA: im. golísti tudi degolísti, rod. golístov tudi degolístov, daj. golístom tudi degolístom, tož. golíste tudi degolíste, mest. pri golístih tudi pri degolístih, or. z golísti tudi z degolísti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola hamásovec -vca m |pripadnik Hamasa|: napad hamasovcev (< Hamas) {B} hamasovčev {O} EDNINA: im. hamásovec, rod. hamásovca, daj. hamásovcu, tož. hamásovca, mest. pri hamásovcu, or. s hamásovcem; DVOJINA: im. hamásovca, rod. hamásovcev, daj. hamásovcema, tož. hamásovca, mest. pri hamásovcih, or. s hamásovcema; MNOŽINA: im. hamásovci, rod. hamásovcev, daj. hamásovcem, tož. hamásovce, mest. pri hamásovcih, or. s hamásovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice levíčar -ja m |kdor večinoma uporablja levo roko|: Kako vemo, da je otrok levičar?; |pripadnik politične levice|: Večina levičarjev danes hoče le kapitalizem s človeškim obrazom {B} levičarjev {O} EDNINA: im. levíčar, rod. levíčarja, daj. levíčarju, tož. levíčarja, mest. pri levíčarju, or. z levíčarjem; DVOJINA: im. levíčarja, rod. levíčarjev, daj. levíčarjema, tož. levíčarja, mest. pri 259 levíčarjih, or. z levíčarjema; MNOŽINA: im. levíčarji, rod. levíčarjev, daj. levíčarjem, tož. levíčarje, mest. pri levíčarjih, or. z levíčarji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice SDS-ovec -vca [ezdẹêsovəc] m |član, podpornik stranke SDS|: SDS-ovci so bili na volitvah zelo dejavni; prim. esdeesovec (< SDS, SDS) {B} SDS-ovčev {O} EDNINA: im. SDS-ovec, rod. SDS-ovca, daj. SDS-ovcu, tož. SDS-ovca, mest. pri SDS-ovcu, or. s/z SDS-ovcem; DVOJINA: im. SDS-ovca, rod. SDS-ovcev, daj. SDS-ovcema, tož. SDS-ovca, mest. pri SDS-ovcih, or. s/z SDS-ovcema; MNOŽINA: im. SDS-ovci, rod. SDS-ovcev, daj. SDS- ovcem, tož. SDS-ovce, mest. pri SDS-ovcih, or. s/z SDS-ovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: alkaidovec tudi alkajdovec alkaidovka tudi alkajdovka anarhist anarhistka antisemit antisemitinja asasin avstrofašist avstromarksist belogardist belogardistka bonapartist bonapartistka brexitovec brexitovka cecilijanec cecilijanka četnica četnik chavist chavistka darvinist darvinistka demokrat demokratka demosovec demosovka derridajevec derridajevka desničar desničarka desusovec desusovka džihadist džihadistka eldeesovec eldeesovka esdeesovec esdeesovka esdejevec esdejevka eselesovec eselesovka esemcejevec esemcejevka esesovec esesovka etovec etovka evroskeptičarka evroskeptik fašist fašistka fatahovec fatahovka fatalist fatalistka feuerbachovec 260 feuerbachovka freudovec freudovka gestapovec gestapovka golist tudi degolist golistka tudi degolistka hamasovec hamasovka hegeljanec hegeljanka heideggerjanec tudi hajdegerjanec heideggerjanka tudi hajdegerjanka hitlerjanec tudi hitlerjevec hitlerjanka tudi hitlerjevka ilirec ilirka irovec irovka janzenist janzenistka jungovec jungovka kantovec kantovka keynesijanec keynesijanka kforjevec kforjevka komunist komunist komunistka komunistka krekovec krekovka kukluksklanovec kukluksklanovka laburist laburistka LDS-ovec LDS-ovka levičar levičarka liberalec liberalka mahničevec mahničevka maistrovec maistrovka makiavelist makiavelistka maoist maoistka marksist marksistka mladoslovenec mladoslovenka natovec neofašist neofašistka neoliberalec neoliberalka neonacist neonacistka nietzschejanec in ničejanec nietzschejanka in ničejanka republikanec republikanka rojalist rojalistka SD-jevec SD-jevka SDS-ovec SDS-ovka sionist in cionist sionistka in cionistka SLS-ovec SLS-ovka SMC-jevec SMC-jevka socialist socialist socialistka socialistka SS-ovec SS-ovka stalinist stalinistka staroslovenec staroslovenka svobodnjak svobodnjakinja taliban tudi talib tigrovec tigrovka titoist titoistka tolstojevec tudi tolstojanec tolstojevka tudi tolstojanka torijec torijka udbovec udbovka unionist unionistka ustaš ustašinja velikonemec velikonemka 261 Pripadniki in pripadnice umetnostnih, kulturnih, subkulturnih in športnih skupin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 85 slovarskih iztočnic ter zajema pripadnike in pripadnice različnih umetnostnih, kulturnih in subkulturnih skupin: (1) pripadniki in pripadnice umetnostnih smeri: byronist – byronistka, nadrealist – nadrealistka; (2) pripadniki in pripadnice različnih subkultur, gibanj, življenjskih slogov in glasbenih žanrov: igričar – igričarka, darker – darkerica; hipster – hipsterka; (3) pripadniki in pripadnice drugih skupin: aleksandrinka, prostozidar, rotarijec – rotarijka, ekologist – ekologistka. V posebno skupino uvrščamo imena in poimenovanja pripadnikov in pripadnic tistih glasbenih, športnih skupin, ki niso izpeljana iz stvarnega lastnega imena, temveč so z njim prekrivna, saj jih pišemo z veliko začetnico: Sokoli, Viole; Čuk, Avsenik. Če poimenovanja niso prekrivna z imenom, ampak gre za iskanje podobnosti in primerjave ( zmaga risov), jih pišemo z malo začetnico: železar, galaktik, krimovka, ris. Pri vseh iztočnicah pripadnikov in pripadnic, izpeljanih iz lastnih imen oseb iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja ali iz zemljepisnih imen, je uslovarjeno tudi izhodiščno ime, npr. Byron, Aleksandrija ipd. Poimenovanja pripadnikov in pripadnic pišemo z malo začetnico, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. NOVOSTI: Novost so samostalniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (igričar – igričarka; hipster – hipsterka). Novost glede na SP 2001 je izčrpnejša obvestilnost glede enakovrednih in nadrejenih dvojnic poimenovanj za pripadnike in pripadnice gibanj, nazorov, subkultur in življenjskih slogov, npr. pankerica, punkerica, pankerka in punkerka. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. japijka in japijevka ali darkerica in darkerka, enako velja za pisne dvojnice tipa geek in gik. Preverjena je uresničitev oblik za ženske osebe. Besedotvorne dvojnice so povezane z normativnimi oznakami, ki sledijo preverbi rabe v knjižnem jeziku. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 136. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« 262 SLOVARSKI PRIKAZ: geek -a in gík -a [gík] m |specialist za kaj ali ljubitelj česa|: tekmovanje filmskih geekov/gikov; Facebook je nastal kot kampus za računalniške geeke/gike {B} geekov in gikov {O} EDNINA: im. geek in gík, rod. geeka in gíka, daj. geeku in gíku, tož. geeka in gíka, mest. pri geeku in pri gíku, or. z geekom in z gíkom; DVOJINA: im. geeka in gíka, rod. geekov in gíkov, daj. geekoma in gíkoma, tož. geeka in gíka, mest. pri geekih in pri gíkih, or. z geekoma in z gíkoma; MNOŽINA: im. geeki in gíki, rod. geekov in gíkov, daj. geekom in gíkom, tož. geeke in gíke, mest. pri geekih in pri gíkih, or. z geeki in z gíki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola hípster -ja m |pripadnik subkulture|: Kako prepoznati hipsterja?; Avtorji predstavljajo londonske hipsterje {B} hipsterjev {O} EDNINA: im. hípster, rod. hípsterja, daj. hípsterju, tož. hípsterja, mest. pri hípsterju, or. s hípsterjem; DVOJINA: im. hípsterja, rod. hípsterjev, daj. hípsterjema, tož. hípsterja, mest. pri hípsterjih, or. s hípsterjema; MNOŽINA: im. hípsterji, rod. hípsterjev, daj. hípsterjem, tož. hípsterje, mest. pri hípsterjih, or. s hípsterji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Viola -e [vijóla] ž; ime bitja |član navijaške skupine iz Maribora|: mariborske Viole; prim. viola {B} Violin {O} EDNINA: im. Viola, rod. Viole, daj. Violi, tož. Violo, mest. pri Violi, or. z Violo; DVOJINA: im. Violi, rod. Viol, daj. Violama, tož. Violi, mest. pri Violah, or. z Violama; MNOŽINA: im. Viole, rod. Viol, daj. Violam, tož. Viole, mest. pri Violah, or. z Violami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice tviteráš -a tudi tvítar -ja m |uporabnik spletnega družabnega omrežja Twitter|: Papežu sledi že več kot deset milijonov tviterašev (< Twitter) {B} tviterašev {O} EDNINA: im. tviteráš tudi tvítar, rod. tviteráša tudi tvítarja, daj. tviterášu tudi tvítarju, tož. tviteráša tudi tvítarja, mest. pri tviterášu tudi pri tvítarju, or. s tviterášem tudi s tvítarjem; 263 DVOJINA: im. tviteráša tudi tvítarja, rod. tviterášev tudi tvítarjev, daj. tviterášema tudi tvítarjema, tož. tviteráša tudi tvítarja, mest. pri tviteráših tudi pri tvítarjih, or. s tviterášema tudi s tvítarji; MNOŽINA: im. tviteráši tudi tvítarji, rod. tviterášev tudi tvítarjev, daj. tviterášem tudi tvítarjem, tož. tviteráše tudi tvítarje, mest. pri tviteráših tudi pri tvítarjih, or. s tviteráši tudi s tvítarji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola tviterášica -e ž |uporabnica spletnega družabnega omrežja Twitter|: Neka tviterašica je v eni od svojih objav zapisala svoja čustva ob koncu ameriških volitev (< Twitter) {B} tviterašičin {O} EDNINA: im. tviterášica, rod. tviterášice, daj. tviterášici, tož. tviterášico, mest. pri tviterášici, or. s tviterášico; DVOJINA: im. tviterášici, rod. tviterášic, daj. tviterášicama, tož. tviterášici, mest. pri tviterášicah, or. s tviterášicama; MNOŽINA: im. tviterášice, rod. tviterášic, daj. tviterášicam, tož. tviterášice, mest. pri tviterášicah, or. s tviterášicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: aleksandrinka apezejevec apezejevka APZ-jevec APZ-jevka Avsenik byronist tudi bajronist byronistka tudi bajronistka čapec čapka čefur čefurka Čuk dajnčičar darker darkerica in darkerka ekologist ekologistka ekspresionist ekspresionistka emo galaktik gamer in gejmer gamerka in gejmerka geek in gik geekinja in gikinja hiphoper in hiphopovec hiphoperka in hiphopovka hipi hipijevka tudi hipijka hipster hipsterka igričar igričarka impresionist impresionistka japi japijevka tudi japijka krimovka kudovec kudovka lionist lionistka merkurjevka metalec metalka metelčičar metelkovec 264 metelkovka milenijec milenijka modernist modernistka nadrealist nadrealistka obritoglavec obritoglavka panker in punker tudi pankovec tudi punkovec pankerica in punkerica tudi pankerka tudi punkerka postmodernist postmodernistka prostozidar raper in reper raperka in reperka rejver in raver rejverka in raverka ris Ris risinja rolkar rolkarka rotarijec tudi rotarijanec rotarijka tudi rotarijanka skejter in skejtar tudi skater skejterka in skejtarka tudi skaterka skin skinhead in skinhed skinheadinja in skinhedinja Sokol tviteraš tudi tvitar tviterašica vegan veganka Viola železar 265 Priredne zloženke GESLOVNIK: Širši geslovnik prirednih zloženk je bil sestavljen iz najpogosteje uporabljenih prirednih zloženk v korpusu Gigafida 2.0. Geslovnik obsega 271 prirednih zloženk z obrazilom -ski ali -ški, ki jih delimo glede na podstavno zvezo na: (1) izpeljanke iz lastnih imen in poimenovanj različnih skupin (133 iztočnic), npr. ajdovsko-vipavski, grško-rimski, poljsko-ruski; arabsko-muslimanski; (2) vse druge, npr. pokojninsko-invalidski, knjižno-filmski, gradbeno-industrijski. NOVOSTI: Redigiranje prirednih zloženk je usmerjeno v prikaz podstavne motivacije in možnih sopomenk ter značilne ali pravopisno problematične kolokabilnosti. Uporabnik je seznanjen s podstavno zvezo zloženke, značilnim kolokacijskim razmerjem, sopomensko možnostjo, ki je pri prirednih zloženkah zapisana obrnjeno, npr. pedagoško-andragoški sopomenka andragoško-pedagoški. Opisane so izjeme, pri katerih je zaporedje nespremenljivo, saj kaže na pomensko smer, usmeritev od prve do druge sestavine, npr. slovensko-nemški n i l e s l o v e n s k i i n n e m š k i ( slovensko-nemška gospodarska zbornica), temveč tudi slovenski in nemški s slovenskim izhodiščem (slovensko-nemški slovar). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 503, 523. SLOVARSKI PRIKAZ: ájdovsko-vipávski -a -o prid. |nanašajoč se na Ajdovščino in Vipavo|: ajdovsko-vipavska podružnica; ajdovsko-vipavsko območje; sopomenka vipavsko-ajdovski; prim. ajdovski, vipavski (< Ajdovščina, Vipava) {O} moški: EDNINA: im. ájdovsko-vipávski, rod. ájdovsko-vipávskega, daj. ájdovsko- vipávskemu, tož. ájdovsko-vipávski (živostno ájdovsko-vipávskega), mest. pri ájdovsko- vipávskem, or. z ájdovsko-vipávskim; DVOJINA: im. ájdovsko-vipávska, rod. ájdovsko- vipávskih, daj. ájdovsko-vipávskima, tož. ájdovsko-vipávska, mest. pri ájdovsko-vipávskih, or. z ájdovsko-vipávskima; MNOŽINA: im. ájdovsko-vipávski, rod. ájdovsko-vipávskih, daj. ájdovsko- vipávskim, tož. ájdovsko-vipávske, mest. pri ájdovsko-vipávskih, or. z ájdovsko-vipávskimi ženski: EDNINA: im. ájdovsko-vipávska, rod. ájdovsko-vipávske, daj. ájdovsko-vipávski, tož. ájdovsko-vipávsko, mest. pri ájdovsko-vipávski, or. z ájdovsko-vipávsko; DVOJINA: im. ájdovsko-vipávski, rod. ájdovsko-vipávskih, daj. ájdovsko-vipávskima, tož. ájdovsko-vipávski, mest. pri ájdovsko-vipávskih, or. z ájdovsko-vipávskima; MNOŽINA: im. ájdovsko-vipávske, rod. ájdovsko-vipávskih, daj. ájdovsko-vipávskim, tož. ájdovsko-vipávske, mest. pri ájdovsko- vipávskih, or. z ájdovsko-vipávskimi srednji: EDNINA: im. ájdovsko-vipávsko, rod. ájdovsko-vipávskega, daj. ájdovsko-vipávskemu, tož. ájdovsko-vipávsko, mest. pri ájdovsko-vipávskem, or. z ájdovsko-vipávskim; DVOJINA: im. ájdovsko-vipávski, rod. ájdovsko-vipávskih, daj. ájdovsko-vipávskima, tož. ájdovsko-vipávski, 266 mest. pri ájdovsko-vipávskih, or. z ájdovsko-vipávskima; MNOŽINA: im. ájdovsko-vipávska, rod. ájdovsko-vipávskih, daj. ájdovsko-vipávskim, tož. ájdovsko-vipávska, mest. pri ájdovsko- vipávskih, or. z ájdovsko-vipávskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke pedagóško-andragóški -a -o prid. |pedagoški in andragoški|: pedagoško-andragoška izobrazba; sopomenka andragoško- pedagoški {O} moški: EDNINA: im. pedagóško-andragóški, rod. pedagóško-andragóškega, daj. pedagóško- andragóškemu, tož. pedagóško-andragóški (živostno pedagóško-andragóškega), mest. pri pedagóško-andragóškem, or. s pedagóško-andragóškim; DVOJINA: im. pedagóško-andragóška, rod. pedagóško-andragóških, daj. pedagóško-andragóškima, tož. pedagóško-andragóška, mest. pri pedagóško-andragóških, or. s pedagóško-andragóškima; MNOŽINA: im. pedagóško- andragóški, rod. pedagóško-andragóških, daj. pedagóško-andragóškim, tož. pedagóško- andragóške, mest. pri pedagóško-andragóških, or. s pedagóško-andragóškimi ženski: EDNINA: im. pedagóško-andragóška, rod. pedagóško-andragóške, daj. pedagóško- andragóški, tož. pedagóško-andragóško, mest. pri pedagóško-andragóški, or. s pedagóško- andragóško; DVOJINA: im. pedagóško-andragóški, rod. pedagóško-andragóških, daj. pedagóško- andragóškima, tož. pedagóško-andragóški, mest. pri pedagóško-andragóških, or. s pedagóško- andragóškima; MNOŽINA: im. pedagóško-andragóške, rod. pedagóško-andragóških, daj. pedagóško-andragóškim, tož. pedagóško-andragóške, mest. pri pedagóško-andragóških, or. s pedagóško-andragóškimi srednji: EDNINA: im. pedagóško-andragóško, rod. pedagóško-andragóškega, daj. pedagóško- andragóškemu, tož. pedagóško-andragóško, mest. pri pedagóško-andragóškem, or. s pedagóško- andragóškim; DVOJINA: im. pedagóško-andragóški, rod. pedagóško-andragóških, daj. pedagóško-andragóškima, tož. pedagóško-andragóški, mest. pri pedagóško-andragóških, or. s pedagóško-andragóškima; MNOŽINA: im. pedagóško-andragóška, rod. pedagóško-andragóških, daj. pedagóško-andragóškim, tož. pedagóško-andragóška, mest. pri pedagóško-andragóških, or. s pedagóško-andragóškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke pokojnínsko-invalídski -a -o prid. |pokojninski in invalidski|: pokojninsko-invalidsko zavarovanje; sopomenka invalidsko- pokojninski {O} moški: EDNINA: im. pokojnínsko-invalídski, rod. pokojnínsko-invalídskega, daj. pokojnínsko-invalídskemu, tož. pokojnínsko-invalídski (živostno pokojnínsko-invalídskega), mest. pri pokojnínsko-invalídskem, or. s pokojnínsko-invalídskim; DVOJINA: im. pokojnínsko- invalídska, rod. pokojnínsko-invalídskih, daj. pokojnínsko-invalídskima, tož. pokojnínsko- invalídska, mest. pri pokojnínsko-invalídskih, or. s pokojnínsko-invalídskima; MNOŽINA: im. pokojnínsko-invalídski, rod. pokojnínsko-invalídskih, daj. pokojnínsko-invalídskim, tož. pokojnínsko-invalídske, mest. pri pokojnínsko-invalídskih, or. s pokojnínsko-invalídskimi ženski: EDNINA: im. pokojnínsko-invalídska, rod. pokojnínsko-invalídske, daj. pokojnínsko- invalídski, tož. pokojnínsko-invalídsko, mest. pri pokojnínsko-invalídski, or. s pokojnínsko- 267 invalídsko; DVOJINA: im. pokojnínsko-invalídski, rod. pokojnínsko-invalídskih, daj. pokojnínsko-invalídskima, tož. pokojnínsko-invalídski, mest. pri pokojnínsko-invalídskih, or. s pokojnínsko-invalídskima; MNOŽINA: im. pokojnínsko-invalídske, rod. pokojnínsko- invalídskih, daj. pokojnínsko-invalídskim, tož. pokojnínsko-invalídske, mest. pri pokojnínsko- invalídskih, or. s pokojnínsko-invalídskimi srednji: EDNINA: im. pokojnínsko-invalídsko, rod. pokojnínsko-invalídskega, daj. pokojnínsko- invalídskemu, tož. pokojnínsko-invalídsko, mest. pri pokojnínsko-invalídskem, or. s pokojnínsko-invalídskim; DVOJINA: im. pokojnínsko-invalídski, rod. pokojnínsko-invalídskih, daj. pokojnínsko-invalídskima, tož. pokojnínsko-invalídski, mest. pri pokojnínsko-invalídskih, or. s pokojnínsko-invalídskima; MNOŽINA: im. pokojnínsko-invalídska, rod. pokojnínsko- invalídskih, daj. pokojnínsko-invalídskim, tož. pokojnínsko-invalídska, mest. pri pokojnínsko- invalídskih, or. s pokojnínsko-invalídskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke slovénsko-némški -a -o prid. |slovenski in nemški|: slovensko-nemška gospodarska zbornica; sopomenka nemško-slovenski; |slovenski in nemški s slovenskim izhodiščem|: slovensko-nemški slovar; slovensko-nemška literarna dvojezičnost; prim. nemški, slovenski (< Nemčija, Slovenija) {O} moški: EDNINA: im. slovénsko-némški, rod. slovénsko-némškega, daj. slovénsko- némškemu, tož. slovénsko-némški (živostno slovénsko-némškega), mest. pri slovénsko- némškem, or. s slovénsko-némškim; DVOJINA: im. slovénsko-némška, rod. slovénsko-némških, daj. slovénsko-némškima, tož. slovénsko-némška, mest. pri slovénsko-némških, or. s slovénsko- némškima; MNOŽINA: im. slovénsko-némški, rod. slovénsko-némških, daj. slovénsko-némškim, tož. slovénsko-némške, mest. pri slovénsko-némških, or. s slovénsko-némškimi ženski: EDNINA: im. slovénsko-némška, rod. slovénsko-némške, daj. slovénsko-némški, tož. slovénsko-némško, mest. pri slovénsko-némški, or. s slovénsko-némško; DVOJINA: im. slovénsko-némški, rod. slovénsko-némških, daj. slovénsko-némškima, tož. slovénsko-némški, mest. pri slovénsko-némških, or. s slovénsko-némškima; MNOŽINA: im. slovénsko-némške, rod. slovénsko-némških, daj. slovénsko-némškim, tož. slovénsko-némške, mest. pri slovénsko- némških, or. s slovénsko-némškimi srednji: EDNINA: im. slovénsko-némško, rod. slovénsko-némškega, daj. slovénsko-némškemu, tož. slovénsko-némško, mest. pri slovénsko-némškem, or. s slovénsko-némškim; DVOJINA: im. slovénsko-némški, rod. slovénsko-némških, daj. slovénsko-némškima, tož. slovénsko-némški, mest. pri slovénsko-némških, or. s slovénsko-némškima; MNOŽINA: im. slovénsko-némška, rod. slovénsko-némških, daj. slovénsko-némškim, tož. slovénsko-némška, mest. pri slovénsko- némških, or. s slovénsko-némškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: 268 afriško-ameriški afriško-azijski afriško-evropski agrarno-industrijski ajdovsko-vipavski akcijsko-pustolovski albansko-srbski alpsko-dinarski alpsko-jadranski ameriško-afriški ameriško-britanski ameriško-evropski ameriško-italijanski ameriško-mehiški ameriško-ruski angleško-ameriški angleško-irski angleško-nemški angleško-slovenski antigovsko-barbudski arabsko-izraelski arabsko-muslimanski argentinsko-slovenski arhivsko-dokumentacijski arterijsko-venski asfaltno-betonski asirsko-babilonski avstrijsko-madžarski avstrijsko-slovenski azijsko-afriški azijsko-pacifiški azijsko-tihomorski babilonsko-asirski bančno-zavarovalniški belokranjsko-dolenjski bizeljsko-sremiški bosansko-hercegovski tudi bosensko- hercegovski bošnjaško-hrvaški brežiško-krški britansko-ameriški britansko-francoski britansko-nizozemski cerkljansko-idrijski cesarsko-kraljevski cestno-železniški cincarsko-srbski ciprsko-grški ciprsko-turški cirilsko-metodijski civilno-vojaški časopisno-založniški časovno-prostorski čečensko-inguški češko-slovaški človekoljubno-mirovniški človeško-živalski desno-sredinski devinsko-nabrežinski dijaško-študentski dolenjsko-belokranjski dolžniško-upniški dramsko-epski dramsko-gledališki drsalno-kotalkarski družbeno-ekonomski družbeno-gospodarski durovsko-molovski epsko-dramski epsko-lirski eritrejsko-etiopijski in eritrejsko-etiopski etiopijsko-eritrejski in etiopsko-ertitrejski etnično-plemenski evangeličansko-luteranski evropsko-afriški evropsko-ameriški evropsko-atlantski farmacevtsko-medicinski filmsko-gledališki filološko-zgodovinski finančno-ekonomski finančno-gospodarski finančno-računovodski fizikalno-kemijski francosko-britanski francosko-nemški francosko-nizozemski galsko-rimski ginekološko-porodniški glasbeno-filmski glasbeno-gledališki glasbeno-scenski glasbeno-umetniški gozdarsko-kmetijski gradbeno-obrtniški grško-ciprski grško-katoliški grško-rimski hrpeljsko-kozinski hrvaško-bošnjaški hrvaško-slovenski hrvaško-srbski idejno-estetski idrijsko-cerkljanski indijsko-pakistanski informacijsko-komunikacijski invalidsko-pokojninski iraško-iranski irsko-angleški istrsko-kraški italijansko-ameriški italijansko-slovenski 269 italijansko-švicarski izobraževalno-sejemski izraelsko-arabski izraelsko-palestinski jadransko-jonski jelovo-bukov jesensko-zimski judovsko-krščanski jugoslovansko-albanski julijsko-avgustovski kadrovsko-akreditacijski kamniško-savinjski kanadsko-ameriški keltsko-rimski kemično-biološki kirurško-ginekološki kitajsko-ameriški kitajsko-japonski kitajsko-ruski kitajsko-tibetanski kmetijsko-gozdarski kmetijsko-industrijski kmetijsko-okoljski kmetijsko-živilski knjižno-filmski kočevsko-ribniški komunalno-stanovanjski kosovsko-srbski krščansko-demokratski krščansko-ljudski kulturno-civilizacijski kulturno-gospodarski kulturno-informacijski kulturno-umetniški kulturno-zgodovinski latinsko-slovenski levo-sredinski lezbično-gejevski lirsko-epski literarno-umetniški ljutomersko-ormoški logistično-distribucijski lovsko-nabiralniški in lovsko-nabiralski madžarsko-avstrijski madžarsko-slovenski marksizem-leninizem medicinsko-farmacevtski mehansko-biološki mehiško-ameriški mineralno-vitaminski moško-ženski naftno-plinski naravoslovno-tehniški nastanitveno-gostinski nemško-ameriški nemško-angleški nemško-avstrijski nemško-francoski nemško-poljski nemško-slovenski nizozemsko-britanski nizozemsko-francoski notranjsko-kraški novogoriško-goriški obalno-kraški obrtniško-podjetniški obrtno-gospodarski obrtno-industrijski obrtno-podjetniški okoljsko-energetski operativno-komunikacijski pacifiško-azijski palestinsko-izraelski pedagoško-andragoški plemensko-klanski plesno-gledališki plesno-navijaški podnebno-energetski poklicno-tehniški pokojninsko-invalidski politično-diplomatski politično-ekonomski politično-geografski politično-gospodarski politično-ideološki politično-vojaški poljsko-nemški poljsko-ruski porodniško-ginekološki poslovno-ekonomski poslovno-gospodarski poslovno-informacijski poslovno-programski poslovno-stanovanjski poslovno-trgovski pravno-premoženjski prijavno-informacijski primorsko-notranjski ptujsko-ormoški razvojno-gospodarski razvojno-tehnološki regionalno-prostorski ribolovno-ekološki rimsko-keltski rimsko-nemški rodovno-plemenski rusko-ameriški rusko-beloruski rusko-gruzijski in rusko-gruzinski rusko-poljski rusko-slovenski rusko-ukrajinski 270 savinjsko-šaleški scensko-režijski slovensko-ameriški slovensko-angleški slovensko-argentinski slovensko-avstrijski slovensko-hrvaški slovensko-italijanski slovensko-italijansko-avstrijski slovensko-madžarski slovensko-nemški slovensko-ruski socialno-ekonomski socialno-gospodarski sovjetsko-afganistanski splitsko-dalmatinski srbsko-albanski srbsko-črnogorski srbsko-hrvaški srbsko-romunski stabilizacijsko-asociacijski strokovno-programski svetokrištofsko-neviški tudi svetokrištofovsko- neviški svetotomaško-prinški svetovincencijsko-grenadinski šempetrsko-vrtojbenski športno-rekreacijski študentsko-dijaški švicarsko-italijanski tehnično-tehnološki tihomorsko-azijski trinidadsko-tobagovski tržaško-koprski turistično-etnološki turistično-gostinski turistično-promocijski turistično-rekreacijski turško-ciprski ukrajinsko-ruski upniško-dolžniški upravno-kazenski veterinarsko-higienski vladno-gospodarski vojaško-industrijski vojaško-policijski zabaviščno-igralniški znanstveno-tehnološki živalsko-človeški 271 Priredne zloženke (vezalne zloženke) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 46 vezalnih zloženk. Vključuje vse primere tega tipa iz SP 2001, ta nabor pa dopolnjuje novejše gradivo (evroatlantski, evrosredozemski, socioekonomski, laktoovovegetarijanski). V geslovnik smo vključili tudi najpogostejše napačne zapise (12 iztočnic) in s s lovarsko kazalko glej (= gl.) preusmerili uporabnika k dogovorjenemu zapisu. NOVOSTI: V delovni fazi prenove pravopisnih pravil z izrazom »vezalne zloženke« poimenujemo priredne zloženke z okrnjeno prvo sestavino (arteriovenski). Aktualno pravopisno pravilo (SP 2001: § 503, 523) je pomanjkljivo, saj uporabnika ne seznanja z dejstvom, da je vezaj le eden od pokazateljev prirednosti, v primerih teh zloženk pa je pisanje z vezajem upravičeno le pri tistih, kjer je prva sestavina neokrnjena (arterijsko-venski). Primeri zapisov v ePravopisu, ki smo jih glede na SP 2001 spremenili: ugro -finski → ugrofinski, lakto- vegetarijanski → laktovegetarijanski, kupo-prodaja → kupoprodaja, kupo-prodajen → kupoprodajni; arterio-venski → arteriovenski, balto-slovanski → baltoslovanski. Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU se bo še opredelila do izjem tipa: (1) Avstro-Ogrska – avstro-ogrski, kjer je v rabi zapis na strani vezaja, čeprav je tako za samostalnik kot pridevnik izpričana tudi raba brez vezaja; (2) Anglo-Američan(i), ki predstavlja dvojno izjemo, saj vezaj ohranjamo tradicionalno zaradi priredne podstave, kljub okrajšani prvi sestavini); po drugi strani pa zapis brez vezaja ustreza podrednemu pomenu, npr. Angloameričan ‘Američan angleškega rodu’ in angloameriški – ‘ki se nanaša na Američane angleškega rodu’ oz. ‘ameriški z angleškimi prvinami’. (3) Posebno skupino tvorijo zloženke, kjer je zapis vezalne in podredne zloženke prekriven, saj ima zloženka s priredno podstavo prvo sestavino okrnjeno, za zloženk o s podredn o sestavino pa j e zapis brez vezaja sistemsko pričakovan (afroazijski, angloameriški). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 503, 523. SLOVARSKI PRIKAZ: áfroázijski -a -o prid. |afriški in azijski|: afroazijske države; sopomenka afriško-azijski, azijsko-afriški; |azijski z afriškimi prvinami|: ljudje afroazijskega rodu; prim. afriški, azijski (< Afrika, Azija) {O} moški: EDNINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskega, daj. áfroázijskemu, tož. áfroázijski (živostno áfroázijskega), mest. pri áfroázijskem, or. z áfroázijskim; DVOJINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijska, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož. áfroázijske, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi ženski: EDNINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijske, daj. áfroázijski, tož. áfroázijsko, mest. pri áfroázijski, or. z áfroázijsko; DVOJINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. 272 áfroázijski, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im. áfroázijske, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož. áfroázijske, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi srednji: EDNINA: im. áfroázijsko, rod. áfroázijskega, daj. áfroázijskemu, tož. áfroázijsko, mest. pri áfroázijskem, or. z áfroázijskim; DVOJINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijski, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož. áfroázijska, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: podredne zloženke; pridevniki; priredne zloženke (vezalne) évroatlántski -a -o prid. |evropski in atlantski|: evroatlantske povezave; države evroatlantske regije; sopomenka evropsko-atlantski; prim. atlantski, evropski (< Evropa) {O} moški: EDNINA: im. évroatlántski, rod. évroatlántskega, daj. évroatlántskemu, tož. évroatlántski (živostno évroatlántskega), mest. pri évroatlántskem, or. z évroatlántskim; DVOJINA: im. évroatlántska, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskima, tož. évroatlántska, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskima; MNOŽINA: im. évroatlántski, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskim, tož. évroatlántske, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskimi ženski: EDNINA: im. évroatlántska, rod. évroatlántske, daj. évroatlántski, tož. évroatlántsko, mest. pri évroatlántski, or. z évroatlántsko; DVOJINA: im. évroatlántski, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskima, tož. évroatlántski, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskima; MNOŽINA: im. évroatlántske, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskim, tož. évroatlántske, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskimi srednji: EDNINA: im. évroatlántsko, rod. évroatlántskega, daj. évroatlántskemu, tož. évroatlántsko, mest. pri évroatlántskem, or. z évroatlántskim; DVOJINA: im. évroatlántski, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskima, tož. évroatlántski, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskima; MNOŽINA: im. évroatlántska, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskim, tož. évroatlántska, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) kúpoprodája -e ž |nakup in prodaja|: pogodba o kupoprodaji stavbnega zemljišča {O} EDNINA: im. kúpoprodája, rod. kúpoprodáje, daj. kúpoprodáji, tož. kúpoprodájo, mest. pri kúpoprodáji, or. s kúpoprodájo; DVOJINA: im. kúpoprodáji, rod. kúpoprodáj, daj. kúpoprodájama, tož. kúpoprodáji, mest. pri kúpoprodájah, or. s kúpoprodájama; MNOŽINA: im. kúpoprodáje, rod. kúpoprodáj, daj. kúpoprodájam, tož. kúpoprodáje, mest. pri kúpoprodájah, or. s kúpoprodájami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) 273 sŕbohrváški -a -o prid. |srbski in hrvaški|: Spregovoril je v neki srbohrvaški mešanici; srbohrvaško govorno področje; sopomenka srbsko-hrvaški; prim. hrvaški, hrvaškosrbski, srbski (< Hrvaška, Srbija) {O} moški: EDNINA: im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváškega, daj. sŕbohrváškemu, tož. sŕbohrváški (živostno sŕbohrváškega), mest. pri sŕbohrváškem, or. s sŕbohrváškim; DVOJINA: im. sŕbohrváška, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškima, tož. sŕbohrváška, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškima; MNOŽINA: im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškim, tož. sŕbohrváške, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškimi ženski: EDNINA: im. sŕbohrváška, rod. sŕbohrváške, daj. sŕbohrváški, tož. sŕbohrváško, mest. pri sŕbohrváški, or. s sŕbohrváško; DVOJINA: im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškima, tož. sŕbohrváški, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškima; MNOŽINA: im. sŕbohrváške, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškim, tož. sŕbohrváške, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškimi srednji: EDNINA: im. sŕbohrváško, rod. sŕbohrváškega, daj. sŕbohrváškemu, tož. sŕbohrváško, mest. pri sŕbohrváškem, or. s sŕbohrváškim; DVOJINA: im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškima, tož. sŕbohrváški, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškima; MNOŽINA: im. sŕbohrváška, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškim, tož. sŕbohrváška, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) sŕbo-hrváški -a -o prid.; gl. srbohrvaški, srbsko-hrvaški STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: afroazijski afro-azijski (gl. afroazijski) angloameriški anglo-ameriški (gl. angloameriški) arteriovenski avdiovideo avdiovizualen avstroazijski avstronezijski biokemičen cerebrospinalen cirilmetodijski durmolovski dur-molovski (gl. durmolovski) ekofeminizem ekopraznik evroafriški evro-afriški (gl. evroafriški) evroameriški evroarktični evroatlantski evro-atlantski (gl. evroatlanstki) evrosredozemski evro-sredozemski (gl. evrosredozemski) italoameriški italo-ameriški (gl. italoameriški) kupoprodaja kupoprodajni kupo-prodajni (gl. kupoprodajni) laktoovovegetarijanec laktoovovegetarijanski laktovegetarijanski nacifašistični ovovegetarijanec 274 ovovegetarijanski psihofizični psihosocialni radiotelevizijski radio-televizijski (gl. radiotelevizijski) socioekonomski socio-ekonomski (gl. socioekonomski) srbohrvaški srbo-hrvaški (gl. srbohrvaški) ugrofinski ugro-finski (gl. ugrofinski) 275 Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 128 psevdonimov, med katerimi so vzdevki, skrivna imena, umetniška imena. Izbran a so bila imena iz slovenske preteklosti, pa tudi imena iz družben ega in umetniškega življenja ustvarjalcev sodobne popularne glasbe in filma, športnikov ter modnih ustvarjalcev. Seznam je bil oblikovan s pomočjo enciklopedij in leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. Gre za več skupin: (1) umetniška imena (Edith Piaf, Tony Curtis); (2) ilegalna imena (Mata Hari, Stalin); (3) vzdevki (Noordung, Pol Pot); (4) večbesedni vzdevki in psevdonimi (doktor Fig, mati Terezija); (5) nadomestna imena vladarjev (Sončni kralj, Krvava Marija); (6) nadomestna poimenovanja ali parafraze (železna lady, goriški slavček). NOVOSTI: Psevdonimi, zlasti vzdevki in umetniška imena, so obravnavani različno glede na pravo ime osebe: medtem ko umetniška imena nosilci uporabljajo navadno samostojno, so vzdevki lahko rabljeni bodisi samostojno (pesnik Kajuh) bodisi ob pravem imenu, od katerega jih neobvezno loči posebno ločilo (pesmi Karla Destovnika Kajuha ali pesmi Karla Destovnika – Kajuha). V primerjavi s SP 2001, v katerem je ločilo nestični vezaj, je ob prenovi pravil predlagano ločilo pomišljaj, ki ga uvaja pojasnilo »tudi ob imenu, navadno za pomišljajem« (Karel Destovnik – Kajuh). Rešitev je bila predstavljena Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU, ki je dokončno odločitev o ločilih med imenom in vzdevkom prepustila obdobju, ko bo prenovljeno poglavje o ločilih. V slovarju so kot iztočnice obravnavana enobesedna imena (Benč, Didi, Rasputin), večbesedna pa so uslovarjena kot posebne zveze (Terezija [...] mati Terezija |vzdevek Anjezë Gonxhe Bojaxhiu|: Film prikazuje življenjsko zgodbo dobrotnice in Nobelove nagrajenke za mir matere Terezije), še posebej zato, ker je za uporabnika zanimivo tudi morebiti različno slovnično vedenje imena, ki ni del psevdonima, vzdevka, umetniškega imena ipd. (Terezija |žensko ime|). Uporabniku prijaznejše glede na SP 2001 je uvajanje posebnosti s slovarskimi pojasnili, npr. »navadno ob ženskem imenu«, kadar je uveden priimek ženskega spola (Bowie, ž [...] fotografija Sare Bowie). V slovarju je dosledno navedeno ponazarjalno gradivo z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorjenju svojilnega pridevnika (Roza: B Rozov). Nekatere od teh oblik so zapisane v skladu s sistemskimi možnostmi in izhajajo iz Slovenskega pravopisa 2001; ko bodo pravopisna pravila v slovničnem poglavju prenovljena, bo preučena tudi možnost nepreglašenih tvorjenk (tj. Racov namesto Račev, ki izhaja iz primerov tipa stric – stričev). Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 42. 276 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Bénč -a m; ime bitja, osebno ime |vzdevek Janeza Bončina, slovenskega pevca in kitarista|: Poleg Benča je nastopil še Magnifico; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem album Janeza Bončine/Bončina – Benča {B} Benčev {O} EDNINA: im. Bénč, rod. Bénča, daj. Bénču, tož. Bénča, mest. pri Bénču, or. z Bénčem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; samostalnik moškega spola Kajúh -a m; ime bitja, osebno ime |umetniško ime Karla Destovnika, slovenskega pesnika|: Radijska oddaja je bila posvečena pesniku Kajuhu; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem pesništvo Karla Destovnika – Kajuha {B} Kajuhov {O} EDNINA: im. Kajúh, rod. Kajúha, daj. Kajúhu, tož. Kajúha, mest. pri Kajúhu, or. s Kajúhom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi Máta Hári -e -- ž; ime bitja, osebno ime |ilegalno ime Margarethe Geertruide Zelle, nizozemske plesalke in vohunke|: Britanska obveščevalna služba je dejavnost Mate Hari spremljala od leta 1915 {O} EDNINA: im. Máta Hári, rod. Máte Hári, daj. Máti Hári, tož. Máto Hári, mest. pri Máti Hári, or. z Máto Hári STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena (osebna, ženska) Petêlin -a m; ime bitja, osebno ime |vzdevek slovenskega skladatelja Jacobusa Handla|: Skladatelj Gallus (Petelin) je bil po Evropi najprej znan z imenom Iacobus Handl, tudi Händl; tudi ob imenu dvorana je poimenovana po Jakobu Petelinu Gallusu {B} Petelinov {O} EDNINA: im. Petêlin, rod. Petelína, daj. Petelínu, tož. Petelína, mest. pri Petelínu, or. s Petelínom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi 277 Terêzija -e ž; ime bitja, osebno ime |žensko ime|: portret akademske slikarke Terezije Bastelj; mati Terezija |vzdevek Anjezë Gonxhe Bojaxhiu|: Film prikazuje življenjsko zgodbo dobrotnice in Nobelove nagrajenke za mir matere Terezije; prim. Tereza {B} Terezijin {O} EDNINA: im. Terêzija, rod. Terêzije, daj. Terêziji, tož. Terêzijo, mest. pri Terêziji, or. s Terêzijo; DVOJINA: im. Terêziji, rod. Terêzij, daj. Terêzijama, tož. Terêziji, mest. pri Terêzijah, or. s Terêzijama; MNOŽINA: im. Terêzije, rod. Terêzij, daj. Terêzijam, tož. Terêzije, mest. pri Terêzijah, or. s Terêzijami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); psevdonimi Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Ahac Aleksandrov Apollinaire (Guillaume Apollinaire) Astaire (Fred Astaire) Austen (Jane Austen) Barbarossa Belač Benč Bor (Matej Bor) Bowie (David Bowie) Boy George Carniolus Chanel (Coco Chanel) Che Cher Cimabue Cocker (Joe Cocker) Collodi (Carlo Collodi) Crawford (Joan Crawford) Curtis (Tony Curtis) Črna kraljica Day (Doris Day) Deneuve (Catherine Deneuve) Didi Dietrich (Marlene Dietrich) doktor (doktor Fig) Donatello Douglas (Kirk Douglas) Drabosnjak Dylan (Bob Dylan) Džingiskan Đuro El Greco Erik Rdeči Garbo (Greta Garbo) Gardner (Ava Gardner) Garland (Judy Garland) Gojc Goldberg (Whoopi Goldberg) Goldwyn (Samuel Goldwyn) Gorki (Maksim Gorki) Granger (Stewart Granger) Hayworth (Rita Hayworth) Hepburn (Audrey Hepburn) Holiday (Billie Holiday) Homeini Ita Rina Jaki Ježek Jones (Tom Jones) Kajuh Kaligula Karakala klavec (lyonski klavec, balkanski klavec) Koseski Krvava Marijalady (železna lady) Lauren (Ralph Lauren) Lawrence Arabski Lee (Bruce Lee) Lenin lokomotiva (češka lokomotiva) Madame de La Fayette Madonna Mahatma Marija Vera Mata Hari 278 Molière Monroe (Marilyn Monroe) Montand (Yves Montand) Nablocka (Marija Nablocka) Neper Njegoš Noordung Nostradamus Orwell (George Orwell) Paracelsus Pelé Petelin Petőfi (Sandor Petőfi) Petruška Piaf (Edith Piaf) Plamen Podgorski Podlimbarski Pohlin (Marko Pohlin) Pol Pot Prežih Prežihov Voranc Rac Racin (Kočo Racin) Rael Rasputin Rdečebradec Rifle Ronaldo Roza Saint Laurent (Yves Saint Laurent) Sardenko (Silvin Sardenko) Savin (Risto Savin) Selassie (Haile Selassie) Sisi slavček (goriški slavček) Sončni kralj Sperans Stalin Stalin Starr (Ringo Starr) Stendhal Šrauf Terezija (mati Terezija) Tintoretto Tito Tof Totó Trocki Turnograjska Twain (Mark Twain) Twiggy Vlad III. Drakula tudi Vlad Tretji Drakula – Drakula Vojanov Voltaire Vraz (Stanko Vraz) Warhol (Andy Warhol) Wayne (John Wayne) Wonder (Stevie Wonder) Wood (Natalie Wood) Zagoričnik (Ifigenija Zagoričnik) Zamejski Zico Zidar (Pavle Zidar) 279 Religijska in mitološka imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 361 imen. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) enobesedna imena bogov, boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico (Bog, Dika, Erinije, Lucifer, Avgij, Gigant); (2) večdelna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico obe sestavini imena (Bog Oče, Bog Sin); (3) večbesedna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico samo prvo sestavino imena (Sveti duh, Sveta trojica); drugo sestavino dvobesednih imen pišemo z veliko začetnico navadno le v teoloških in bogoslužnih besedilih (Sveti Duh, Sveta Trojica); (4) nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen in se pišejo z veliko začetnico (Mati Božja in Devica (za Marijo), Skušnjavec (za Luciferja), Razsvetljeni (za Budo), Gromovnik (za Zevsa, Peruna ali Jupitra)); (5) stalni pridevki ob religijskih imenih, ki jih pišemo z veliko začetnico (Marija Tolažnica, Janez Krstnik); (6) imena, ki soobstajajo ob enakozvočnih občnih poimenovanjih (Sfinga ob sfinga, Himera ob himera ipd.); (7) še nekodificirana imena (Ganeša, Navzikaa ipd.). Mnoga religijsko-mitološka imena izhajajo iz antične tradicije in so tudi v imenovalniku pisno podomačena v skladu s pravopisnim izročilom (Ahiles > Ahil). V geslovniku so tudi tiste pogo ste citatne imenovalniške oblike, ki jih izkazuje gradivo (Bakhos/Bakhus; Partoklos/Patrokles ipd.), uporabnik pa je usmerjen na podomačeno različico. NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih (izjema so nekatera religijska imena, uporabljena samo v ednini, npr. Bog, ali množini, npr. Furije). Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (Abel: B Abelov). Podatek o zapisu religijskih in mitoloških imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku (Marko [...] v zvezi evangelist Marko ali kraljevič/Kraljevič Marko; Faronika [...] v zvezi riba Faronika). Podatek o zapisu večbesednih religijskih imen, pri katerih v teoloških in bogoslužnih besedilih pišemo drugo sestavino z veliko začetnico, ima v slovarskem sestavku posebno opozorilo, npr. »v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi« Sveti Duh. Pri pisnem normiranju religijsko-mitoloških imen sledimo SP 2001 in uveljavljamo bolj razširjen zapis Scila (in ne Skila; tudi SP 2001 Scila), Kerber (in ne Cerber), toda Faetont (SP 2001 Faeton), kjer je bil predhodno dosežen strokovni konsenz glede ustreznosti zapisa (gl. Bronislava Aubelj, Antična imena po slovensko, Modrijan 1997). S ponazoritvami v zgledih je nakazana tudi opozicija med lastnoimenskim in občnoimenskim pri nekaterih bajeslovnih bitjih, pri katerih zaradi razlik v 280 kodifikaciji med SSKJ-jem in SP 2 0 0 1 n i m a m o l o č n i c e m e d z a p i s i z v eliko in malo začetnico, npr. Gorgona Meduza nasproti gorgona (SP 2001, SSKJ); Kiklop ‘velik človek’ nasproti kiklop |grško bajeslovno bitje| (SP 2001, SSKJ); Sfinga ‘ime grškega bajeslovnega bitja pred Pozejdonovim templjem’ nasproti sfinga ‘bajeslovno bitje z levjim trupom in človeško glavo’ (grške sfinge se ločijo od egipčanskih) ipd. Ohranja se tudi velika začetnica pri Erinijah, Evmenidah, Furijah, Gracijah, Haritah in Hesperidah, saj gre za imena skupin. Glede sprememb v naglaševanju smo poenotili skupino Odisêj, Heraklêj, Antêj, upoštevali smo popravke tipa Tetída < Tétida in jezikovni razvoj pri podaljšavah osnove oblikoslovnega pregibanja, npr. Ikar: Ikara > Ikarja; Dioskura > Dioskurja. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 47, 48. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Ahíl -a im. tudi Ahiles m; ime bitja, osebno ime |grška bajeslovna oseba|: boj Ahila in Hektorja; paradoks o Ahilu in želvi; kranjski Ahil |vzdevek Andreja Auersperga|: Branilcem obleganega Siska je prihitel na pomoč kranjski Ahil {B} Ahilov {O} EDNINA: im. Ahíl tudi Ahíles, rod. Ahíla, daj. Ahílu, tož. Ahíla, mest. pri Ahílu, or. z Ahílom; DVOJINA: im. Ahíla, rod. Ahílov, daj. Ahíloma, tož. Ahíla, mest. pri Ahílih, or. z Ahíloma; MNOŽINA: im. Ahíli, rod. Ahílov, daj. Ahílom, tož. Ahíle, mest. pri Ahílih, or. z Ahíli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-rimska imena Bóg Ôče -á -éta m; ime bitja, religijsko ime |Bog|: Krščanstvo temelji na nauku o neskočni ljubezni Boga Očeta; prim. bog, Bog, Bog Sin {O} EDNINA: im. Bóg Ôče, rod. Bogá Očéta, daj. Bógu Očétu, tož. Bogá Očéta, mest. pri Bógu Očétu, or. z Bógom Očétom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena Devíca 1 -e ž; religijsko nadomestno ime |Marija, Kristusova mati|: molitev k Devici; prim. devica {O} EDNINA: im. Devíca, rod. Devíce, daj. Devíci, tož. Devíco, mest. pri Devíci, or. z Devíco STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena 281 Lúcifer -a m; ime bitja, religijsko ime |vodja upornih angelov|: Lucifer je bil pahnjen iz nebes v pekel {B} Luciferjev {O} EDNINA: im. Lúcifer, rod. Lúciferja, daj. Lúciferju, tož. Lúciferja, mest. pri Lúciferju, or. z Lúciferjem; DVOJINA: im. Lúciferja, rod. Lúciferjev, daj. Lúciferjema, tož. Lúciferja, mest. pri Lúciferjih, or. z Lúciferjema; MNOŽINA: im. Lúciferji, rod. Lúciferjev, daj. Lúciferjem, tož. Lúciferje, mest. pri Lúciferjih, or. z Lúciferji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik moškega spola Navzikaa -e im. tudi Nausikaa [nazíka] ž; ime bitja, osebno ime |grška bajeslovna oseba|: Odisej je za pomoč zaprosil kraljično Navzikao {B} Navzikain {O} EDNINA: im. Navzikaa tudi Nausikaa, rod. Navzikae, daj. Navzikai, tož. Navzikao, mest. pri Navzikai, or. z Navzikao; DVOJINA: im. Navzikai, rod. Navzik, daj. Navzikaama, tož. Navzikai, mest. pri Navzikaah, or. z Navzikaama; MNOŽINA: im. Navzikae, rod. Navzik, daj. Navzikaam, tož. Navzikae, mest. pri Navzikaah, or. z Navzikaami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-rimska imena Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abdija Abel Abraham Adam Afrodita Agamemnon Agej Ahil Ahiles Ajant Ajas Alah Amalteja Amon Amon-Ra Amor Amos Ana Ana Perena Andrej Andromaha Andromeda Antej Antigona Apolon Ares Ariadna Arij Artemida Artemis Artur Atena Atlant Avgij Avrora Az Baal Bakh Bakhos Bakhus Baraba Baruh Belin Benedikt Bog Bog Oče Bog Sin Brahma Brezmadežna Buda Cerera Ceres Dafna Dafnis Dalila Damoklej Damokles Danae Danaida Danaja David Dažbog Dedal dedek Demetra Devica 282 Dido Didona Dika Dioniz Dioskurja Efialt Egej Ekvorna Elektra Elija Elizej Enej Eol Erato Erida Erinije Eris Eros Eva Evmenide Evridika Evropa Ezekiel Faetont Faronika Favn Favna Favnus Fedra Filip Filoktet Filomela Flora Fortuna Furije Gabrijel Gaja Galateja Ganeša Ganimed Gea Gigant Goljat Gorjan Gospa Gospod Gracije Gromovnik Habakuk Harite Haron Hefajst Hefajstos Hektor Hekuba Helij Helios Hera Heraklej Herakles Herkul Herkules Hermafrodit Hermes Hero Herostrat Herostratos Hesperide Hidra Higieja Himera Hor Horus Hudič Ifigenija Ikar Ikaros Io Izaija Izida Izmael Jagnje Božje Jahve Jakob Janez Janus Jazon Jehova Jeremija Jernej Jezus Jezus iz Nazareta Jezus Kristus Jezus Nazarečan Jo Joel Jokasta Jona Jožef Jožef iz Arimateje Juda Juda Iškarijot Judež Junona Jupiter Jurij Kačenosec Kajn Kalipso Kalisto Karibda Kastor Kerber Kiklop Kirka Kreon Kreont Kresnik Kristus Krišna Kupido Kurent Ladon Laert Laertes Laokoon Laokoont Lear Leda Leviatan Lucifer Luka Madona Marija Marija iz Betanije Marija Pomagaj Marija Snežna Marija Tolažnica Marija Vnebovzeta Marija Zavetnica s plaščem Marko Mars Matej Mati Božja Mati dobrega sveta Matjaž Medeja Meduza Menelaj Menelaos Merkur Metuzalem Mihael Mihej Minotaver Mitra Mnemozina Mohamed Mohor Mojzes Moloh Morana Morfej Mormon Nahum Narcis Natan Navzikaa 283 Nemeza Nemezis Neptun Nestor Nika Nioba Noe Odisej Odiseus Odrešenik Ojdip Ojdipus Orest Orestes Orfej Orfeus Orion Ossian Ozej Oziris Palada Atena Pan Pandora Paris Parka Parvati Patrokel Patrokles Patroklos Pavel Pehtra baba Pelej Penelopa Perun Perzefona Perzej Peter Pigmalion Pilat Pir Piros Plut Pluton Plutos Polifem Polinejk Poluks Pozejdon Prerok Priam Prokrust Prometej Prometeus Psiha Ra Rafael Rama Razsvetljeni Re Rem Remus Repoštev Robin Hood Romul Romulus Salomon Samson Samuel Satan Saturn Saturnus Scila Selena Serapis Sfinga Siegfried Simon Simon Gorečnik Simon iz Cirene Simon iz Kirene Sizif Skušnjavec Sofonija Stiks Stvarnik Svarog Sveta trojica Sveti duh Sveti duh Tolažnik Sveti trije kralji Šiva Tanatos Tantal Tejrezias Tejrezij Telemah Temida Temis Tetida Tetis Tezej Tezeus Titan Tomaž Tot Triglav Uran Uriel Veles Veliki duh Venera Vesna Vesta Vida Viktorija Višnu Vsemogočni Vulkan Wotan Zaharija Zaratustra Zemlja Mati Zevs Zevs Soter Zlata baba Zveličar Živa 284 Smeri, nazori, gibanja GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 87 samostalnikov, ki se povezujejo s pripadniki in pripadnicami različnih nazorskih, umetniških in verskih ter različnih drugih skupin z naslednjih področij: (1) umetnost (ekspresionizem, modernizem); (2) verstva (krščanstvo, kabalizem, sunitizem); (3) politika (bonapartizem, stalinizem); (4) filozofija (epikurejstvo, heideggerjanstvo); (5) drugo (anarhizem, ceciljanstvo, lionizem). Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001 in dopolnjen z novimi izrazi (chavizem, kabalizem/kabala, keynesijanstvo, raeljanstvo), ki se povezujejo v besednodružinskih razmerjih tudi s pripadniki in pripadnicami teh gibanj ter nanje nanašajočimi se pridevniki. NOVOSTI: V slovarju ob uslovarjenih samostalnikih, ki pomenijo gibanja, smeri ipd., ni izrecnih opozoril, ki bi izpostavljala skladenjske položaje rabe. So pa uslovarjene nekatere zveze, v katerih nastopajo iztočnice, npr. budizem […] zen ali zenovski budizem; socializem […] samoupravni socializem. Nekatere iztočnice so dvojnične, in sicer gre za izgovorne dvojnice ([fálungông] tudi [fálungóng]); pisne dvojnice (byronizem tudi bajronizem; heideggerjanstvo tudi hajdegerjanstvo; nietzschejanstvo in ničejanstvo; sionizem in cionizem; taoizem in daoizem); besedotvorne dvojnice (golizem tudi degolizem; rotarijstvo in rotarijanstvo). Besedotvorne dvojnice so povezane z normativnimi oznakami, ki sledijo preverbi rabe v knjižnem jeziku: in povezuje enakovredni dvojnici, tudi uvaja neprednostno dvojnico. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: anarhízem -zma m |nazor, ki ne priznava vloge in pomena države|: Zagovarjal je sintezo med prvinami anarhizma in marksizma {O} EDNINA: im. anarhízem, rod. anarhízma, daj. anarhízmu, tož. anarhízem, mest. pri anarhízmu, or. z anarhízmom; DVOJINA: im. anarhízma, rod. anarhízmov, daj. anarhízmoma, tož. anarhízma, mest. pri anarhízmih, or. z anarhízmoma; MNOŽINA: im. anarhízmi, rod. anarhízmov, daj. anarhízmom, tož. anarhízme, mest. pri anarhízmih, or. z anarhízmi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja 285 byronizem -zma tudi bajronízem -zma [bajronízəm] m |romantična literarna smer, ki v slogu in naziranju sledi pesniku Byronu|: ruski byronizem; Preučeval je prvine byronizma pri Heineju (< Byron) {O} EDNINA: im. byronizem tudi bajronízem, rod. byronizma tudi bajronízma, daj. byronizmu tudi bajronízmu, tož. byronizem tudi bajronízem, mest. pri byronizmu tudi pri bajronízmu, or. z byronizmom tudi z bajronízmom; DVOJINA: im. byronizma tudi bajronízma, rod. byronizmov tudi bajronízmov, daj. byronizmoma tudi bajronízmoma, tož. byronizma tudi bajronízma, mest. pri byronizmih tudi pri bajronízmih, or. z byronizmoma tudi z bajronízmoma; MNOŽINA: im. byronizmi tudi bajronízmi, rod. byronizmov tudi bajronízmov, daj. byronizmom tudi bajronízmom, tož. byronizme tudi bajronízme, mest. pri byronizmih tudi pri bajronízmih, or. z byronizmi tudi z bajronízmi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja; samostalnik moškega spola ekologíja -e ž |veda o varstvu okolja|: projekti na področju energetike in ekologije {O} EDNINA: im. ekologíja, rod. ekologíje, daj. ekologíji, tož. ekologíjo, mest. pri ekologíji, or. z ekologíjo; DVOJINA: im. ekologíji, rod. ekologíj, daj. ekologíjama, tož. ekologíji, mest. pri ekologíjah, or. z ekologíjama; MNOŽINA: im. ekologíje, rod. ekologíj, daj. ekologíjam, tož. ekologíje, mest. pri ekologíjah, or. z ekologíjami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja epikurêjstvo -a s |filozofski nauk filozofa Epikurja|: Temeljni motivi epikurejstva in krščanstva se povsem razlikujejo; V skladu z epikurejstvom morajo biti užitki duhovni in fizični {O} EDNINA: im. epikurêjstvo, rod. epikurêjstva, daj. epikurêjstvu, tož. epikurêjstvo, mest. pri epikurêjstvu, or. z epikurêjstvom; DVOJINA: im. epikurêjstvi, rod. epikurêjstev, daj. epikurêjstvoma, tož. epikurêjstvi, mest. pri epikurêjstvih, or. z epikurêjstvoma; MNOŽINA: im. epikurêjstva, rod. epikurêjstev, daj. epikurêjstvom, tož. epikurêjstva, mest. pri epikurêjstvih, or. z epikurêjstvi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja stalinízem -zma m |Stalinov politični sistem|: spomenik žrtvam stalinizma (< Stalin) {O} EDNINA: im. stalinízem, rod. stalinízma, daj. stalinízmu, tož. stalinízem, mest. pri stalinízmu, or. s stalinízmom; DVOJINA: im. stalinízma, rod. stalinízmov, daj. stalinízmoma, tož. stalinízma, 286 mest. pri stalinízmih, or. s stalinízmoma; MNOŽINA: im. stalinízmi, rod. stalinízmov, daj. stalinízmom, tož. stalinízme, mest. pri stalinízmih, or. s stalinízmi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: adventizem agnosticizem anabaptizem anarhizem anglikanizem anglikanstvo animizem antisemitizem arijanstvo ateizem avstrofašizem avstromarksizem avstroslavizem belogardizem bogomilstvo bonapartizem budizem byronizem cecilijanstvo chavizem cvinglijanstvo darvinizem džainizem ekofeminizem ekologizem ekologija ekspresionizem epikurejstvo falangizem falungong fašizem fatalizem fetišizem golizem heideggerjanstvo hinduizem ikonoklazem ilirizem impresionizem islam islamizem janzenizem kabala kabalizem katolištvo keynesijanstvo komunizem konfucijanstvo krščanstvo liberalizem lionizem luteranstvo makiavelizem maoizem marksizem marksizem-leninizem mladoslovenstvo moderna modernizem nadrealizem neofašizem neoliberalizem neonacizem nietzschejanstvo peronizem postmodernizem prekrščevalstvo protestantizem raeljanstvo rojalizem rotarijstvo scientologija sionizem socializem stalinizem staroslovenstvo staroverstvo sunitizem šiitizem šintoizem taoizem titoizem tolstojanstvo unitarizem velikonemštvo zaratustrovstvo 287 Simboli GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 277 simbolov. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001in dopolnjen z novimi simboli, ki jih pogosto zasledimo in imamo z njihovo rabo v besedilu težave. Geslovnik je dopolnjen s kemijskimi elementi, mednarodnimi merskimi enotami in oznakami, denarnimi enotami, standardiziranimi nazivi držav in ozemelj ipd. Posamezne tematske skupine simbolov so bile dopolnjene z manjkajočimi iztočnicami (glasbeni simboli, matematični simboli). V okviru problemskega sklopa simboli so obdelane tudi vse rimske števke. NOVOSTI: V slovarju je izrecno opozorjeno na položaje, v katerih se nekateri simboli razvezujejo tudi pridevniško, in sicer: (1) merske enote (cl, cm, dag, dcl, dl, dm, g, hl, kg, km, kV, kW, l, m, mg, min, ml, mm, MW, s, t in V); (2) kemijski elementi, ki pridevniško »živijo« v nekaterih kemijskih formulah (NaCl); (3) oznake za strani neba (Z stena). Novost glede na obstoječo kodifikacijo je tudi sistematično zapisovanje izgovarjave dveh tipov č r k o v a l n e g a b r a n j a ( s p o l g l a s n i k o m i n b r e z n j e g a ) , pa tudi branja z naglašenimi vsemi zlogi in z naglasom le na zadnjem zlogu. Izrecno so označeni simboli mednarodnega značaja, ki jih uporabljamo tudi v nepodomačeni obliki (oznake strani neba, držav, merskih enot pri oblačilih ipd.). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 1021, 1022, 1023. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« SLOVARSKI PRIKAZ: mín -- m; simbol |minuta|: Pecivo peci 25 min pri 145 °C; |minutni|: z vezajem, del pridevniške zloženke 60-min film STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli NaCl -- [nácl tudi nəacəl in ènácéèl tudi enaceèl] m; simbol |natrijev klorid, sol|: Natrijev klorid (NaCl) ali kuhinjska sol povzroča slanost morske vode STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli SI -- [sí tudi səí in èsí tudi esí] m; simbol 288 |Slovenija|; ◎ mednarodna oznaka Slovenia STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli XS -- [íksès tudi iksès in íkss tudi ikss] m; simbol |zelo majhen|: Hlače so na voljo v rdeči ali rumeni barvi v velikostih od XS do XXL; ◎ mednarodna oznaka extra small STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli Z 2 -- [z in zé] m; simbol |zahod|: Oblaki prihajajo iz smeri Z; |zahodni|: Leta 1979 so se vzpeli na Everest po Z grebenu; prim. JZ, SZ STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: a Á Å Ac Ag Ah Al Am Ar As At AT Au AUD B Ba BAM Bf Bh Bi Bk Bq Br BRD C Ca CAD cal ccm cd Cd Ce CE Cf cg CH CHF Ci cl Cl cm Cm Cm 2 Cm3 Cn Co cos cosec cotg Cr Cs ctg Cu CZK ČG dag dB Db dcl DE DKK dl dm dm 2 dm 3 Dy E EE Es Eu EUR eV f F Fe ff Fm Fr 289 g G Gb GB GBP Gd Ge GO Gy h H ha Ha Hb He Hf Hg hl Ho hPa HR HRK Hs HU HUF Hz I In Io Ir IT J JPY JV JZ K kA kat kb KB kcal kg kHz KK kkal km KM km 2 kp KP Kr KR kV kVA kW kWh l L La Li LJ lm ln log lx Lr Lu Lw m M m 2 m 3 mA mb Mb MB Md ME mg Mg MHz min ml mm mm 2 Mn Mo mol ms MS Mt MW MWh Mx n N Na Nb Nd Ne Ni NM No NOK Np O Os p P Pa Pb pc Pd PLN Pm Po PO pp Pr Pt Pu r R Ra rad Rb Re Rf Rg Rh Rn Ru s S Sb Sc Se sec SEK sf Sg SG Si SI sin SK SKK Sm Sn Sr Sv SV SZ t T Ta Tb Tc Te tg Th Ti Tl Tm U UA USD Uuh 290 Uuo Uup Uuq Uus Uut v V VA W Wb Ws X Xe XL XS XXL Y Yb Z ZG Zn Zr ž 291 Stalni pridevki ob osebnih imenih GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 222 večbesednih iztočnic, ki jih obravnavamo kot samostojne imenske entitete. Gre za imena zgodovinskih osebnosti, ki so se s svojimi dejanji, položajem ali osebnostnimi lastnostmi zapisali v zgodovino, namesto priimka pa uporabljamo: (1) stalne pridevke po krajih (Herman Celjski, Hema Krška), tudi v predložni obliki (Andrej iz Loke); (2) stalne pridevke po osebnostnih lastnostih (Pipin Mali, Karel Veliki), tudi v samostalniški (Friderik Rdečebradec) in predložni obliki (Ivan Brez dežele); (3) stalne pridevke v obliki vrstilnih števnikov (Ludvik Štirinajsti/Ludvik XIV.); (4) stalne pridevke v obliki večbesednih vzdevkov (Edvard Črni princ). Seznam je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: Imena s stalnimi pridevki so obravnavana kot dvo- ali večbesedne samostojne iztočnice (Aleksander Makedonski, Ivana Orleanska). Pri tistih imenih, kjer je v rabi pogosta tudi neposlovenjena oblika, je uporabnik slovarja opozorjen na izvirnik (Herman iz Karintije – lat. Hermannus de Carinthia) . Č e j e v r a b i v e č i m e n , j e u p o r a b n i k z vodilko primerjaj (= prim.) napoten na slovensko različico imena (Herman Koroški). Pri imenih, kjer je stalni pridevek izkrajevni (Nikolaj Kuzanski, Jezus Nazarečan), je pogosto mogoče enakovredno uporabljati predložno različico (Nikolaj iz Kuze, Jezus iz Nazareta). Normativne usmeritve so nakazane s kazalko glej (= gl.), npr. Simon iz Kirene gl. Simon iz Cirene, Ignacij Loyolski gl. Ignacij Lojolski ipd. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 43. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Ivána Orleánska -e -e ž; ime bitja, osebno ime |francoska narodna junakinja, svetnica|: Leta 1920 je papež Benedikt XV. Ivano Orleansko posvetil v svetnico; v zvezi sveta/sv. Ivana Orleanska relikvije svete/sv. Ivane Orleanske; ◎ fr. Jeanne d’Arc {O} EDNINA: im. Ivána Orleánska, rod. Iváne Orleánske, daj. Iváni Orleánski, tož. Iváno Orleánsko, mest. pri Iváni Orleánski, or. z Iváno Orleánsko STATUS: predlog 292 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; imena zgodovinskih osebnosti Jacopone iz Todija -a ~ ~ tudi Jacopone iz Todija -ja ~ ~ [jakopóne iz tódija] m; ime bitja, osebno ime |italijanski menih|: Avtorstvo skladbe za orgle pripisujejo Jacoponu/Jacoponeju iz Todija; ◎ it. Jacopone/Iacopone da Todi; prim. da Todi {O} EDNINA: im. Jacopone iz Todija, rod. Jacopona iz Todija tudi Jacoponeja iz Todija, daj. Jacoponu iz Todija tudi Jacoponeju iz Todija, tož. Jacopona iz Todija tudi Jacoponeja iz Todija, mest. pri Jacoponu iz Todija tudi pri Jacoponeju iz Todija, or. z Jacoponom iz Todija tudi z Jacoponejem iz Todija STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: italijanščina; stalni pridevek ob osebnem imenu Nikoláj Kuzánski -a -ega m; ime bitja, osebno ime |nemški filozof in teolog|: Giordano Bruno je idejo neskončnega sveta prevzel od Nikolaja Kuzanskega; ◎ fr. Nicolaus Cusanus; prim. Nikolaj iz Kuze {O} EDNINA: im. Nikoláj Kuzánski, rod. Nikolája Kuzánskega, daj. Nikoláju Kuzánskemu, tož. Nikolája Kuzánskega, mest. pri Nikoláju Kuzánskem, or. z Nikolájem Kuzánskim STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu Símon iz Kiréne -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime |svetopisemska oseba|; gl. Simon iz Cirene STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; religijska imena Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abdulah II. tudi Abdulah Drugi Albert II. tudi Albert Drugi Aleksander III. Makedonski tudi Aleksander Tretji Makedonski Aleksander I. Ruski tudi Aleksander Prvi Ruski Aleksander Nevski Aleksander Veliki Alfonz X. Kastiljski tudi Alfonz Deseti Kastiljski Alfonz X. Modri tudi Alfonz Deseti Modri Ana Avstrijska Ana Celjska Andrej iz Loke Andrej Kretski Andrej s Krete Anton Padovanski Anton Puščavnik Anzelm Canterburyjski Apolonij z Rodosa Avguštin Canterburyjski Barbara Celjska Beatrika Nizozemska Beda Častitljivi Benedikt XVI. tudi Benedikt Šestnajsti Bernard Mariborski 293 Boleslav I. Hrabri tudi Boleslav Prvi Hrabri Bonifacij VIII. tudi Bonifacij Osmi Brigita Irska Brigita Švedska Danilo Galicijski Demetrij Hvarski Demetrij s Hvara Demetrij Solunski Devica Orleanska Dionizij Pariški Donat Zadrski Edvard Črni princ Edvard III. tudi Edvard Tretji Edvard Spoznavalec Eleonora Akvitanska Elizabeta Bavarska Elizabeta II. tudi Elizabeta Druga Elizabeta Ogrska Elizabeta Portugalska Elizabeta Ruska Elizabeta Yorška Ema Krška Erazem Jamski Erazem Predjamski Erazem Rotterdamski Ernest Železni Evzebij iz Cezareje Ferdinand I. Habsburški tudi Ferdinand Prvi Habsburški Ferdinand I. Romunski tudi Ferdinand Prvi Romunski Filip Belgijski Filip Hessenski Filip II. Avgust tudi Filip Drugi Avgust Filip II. Francoski tudi Filip Drugi Francoski Filip II. Španski tudi Filip Drugi Španski Filip I. Lepi tudi Filip Prvi Lepi Filip Lepi Filip Švabski Franc I. Francoski tudi Franc Prvi Francoski Franc Jožef I. tudi Franc Jožef Prvi Frančišek Asiški Frančišek Ksaverij Frančišek Saleški Friderik II. Celjski tudi Friderik Drugi Celjski Friderik III. Habsburški tudi Friderik Tretji Habsburški Friderik II. Veliki tudi Friderik Drugi Veliki Friderik I. Rdečebradec tudi Friderik Prvi Rdečebradec Friderik S praznim žepom Fuad I. tudi Fuad Prvi Gregorij iz Nise Gregor I. Veliki tudi Grehor Prvi Veliki Grgur Ninski Gustav II. Adolf tudi Gustav Drugi Adolf Gvido iz Arezza Hadrijan I. tudi Hadrijan Prvi Harald Modrozobi Hema Krška Henrik II. tudi Henrik Drugi Henrik VIII. tudi Henrik Osmi Herman Celjski Herman iz Karintije Herman Koroški Herod I. Veliki tudi Herod Prvi Veliki Hipolit Novomeški Honorij III. tudi Honorij Tretji Ignacij Antiohijski Ignacij Lojolski Ignacij Loyolski Inocenc VIII. tudi Inocenc Osmi Inocent VIII. tudi Inocent Osmi Irena Atenska Irenej Lyonski Ivana Blazna Ivana Orleanska Ivana Papežinja Ivan Brez dežele Ivan Grozni Ivan III. Vasiljevič tudi Ivan Tretji Vasiljevič Ivan Veliki Izabela Francoska Izabela Portugalska Jacopone iz Todija Jakob I. tudi Jakob Prvi Jakob Mlajši Jakob Starejši Jakob Veliki Janez Damaščan Janez Dobri Janez Evangelist Janez Krstnik Janez Ljubljanski Janez Nepomuk Janez od Križa Janez Pavel II. tudi Janez Pavel drugi Janez Svetokriški Janez XXIII. tudi Janez Trinajsti Jernej iz Loke Jezus iz Nazareta Jezus Nazarečan Jožef II. tudi Jožef Drugi Jožef iz Arimateje Julij II. tudi Julij Drugi Jurij iz Brežic Jurij VI. Britanski tudi Jurij Šesti Britanski Karel Boromejski Karel I. Avstrijski tudi Karel Prvi Avstrijski Karel I. Veliki tudi Karel Prvi Veliki Karel II. Plešasti tudi Karel Drugi Plešasti Karel IV. tudi Karel Četrti 294 Karel XVI. Gustav tudi Karel Šestnajsti Gustav Katarina Aragonska Katarina I. tudi Katarina Prva Katarina II. Velika tudi Katarina Druga Velika Katarina Medičejska Katarina Sienska Katarina Velika Klara Asiška Klemen VII. tudi Klemen Sedmi Kleopatra VII. tudi Kleopatra Sedma Kliment Ohridski Krvava Marija Ksenofont Efeški Lawrence Arabski Leon X. tudi Leon Deseti Leon XIII. tudi Leon Trinajsti Lev X. tudi Lev Deseti Ljudevit Posavski Ludvik I. Pobožni tudi Ludvik Prvi Pobožni Ludvik XIV. tudi Ludvik Štirinajsti Magnus Zakonodajalec Maksim Emonski Maksimilijan Celjski Maksimilijan I. Habsburški tudi Maksimilijan Prvi Habsburški Maksimin Tračan Margareta II. tudi Margareta Druga Margareta Navarska Marija I. Angleška tudi Marija Prva Angleška Marija I. Škotska tudi Marija Prva Škotska Marija iz Betanije Marija Magdalena Marija Snežna Marija Vnebovzeta Marjeta Antiohijska Marjeta Ogrska Modest Gosposvetski Montezuma II. tudi Montezuma Drugi Nabukodonozor II. tudi Nebukodnozor Drugi – Nebukadnezar II. tudi Nebukadnezar Drugi Nikolaj I. Veliki tudi Nikolaj Prvi Veliki Nikolaj iz Kuze Nikolaj iz Mire Nikolaj Kuzanski Oton I. Veliki tudi Oton Prvi Veliki Oton iz Freisinga Pavel od Križa Pavel VI. tudi Pavel Šesti Pavlin Oglejski Pepi I. tudi Pepi Prvi Peter I. Veliki tudi Peter Prvi Veliki Pij VII. tudi Pij Sedmi Pij XI. tudi Pij Enasti Pij XII. tudi Pij Dvanajsti Pipin III. Mali tudi Pipin Tretji Mali Ramzes II. tudi Ramzes Drugi Rihard III. tudi Rihard Tretji Rihard I. Levjesrčni tudi Rihard Prvi Levjesrčni Rogerij Ljubljanski Romuald Štandreški Samuel Bolgarski Seti I. tudi Seti Prvi Sigismund Luksemburški Sikst IV. tudi Sikst Četrti Silvija Švedska Simeon I. Veliki tudi Simeon Prvi Veliki Simon iz Cirene Simon iz Kirene Simon iz Lipnice Simon Kananejec Simon Makabejec Sulejman Veličastni Šćepan Mali Štefan Dušan Silni Tales iz Mileta Terezija Avilska Tomaž Akvinski Tutmozis III. tudi Tutmozis Tretji Ulrich Lichtensteinski Ulrik Celjski Urban VII. tudi Urban Sedmi Venčeslav Češki Veronika Deseniška Viktorija Britanska Viljem II. Nemški Viljem iz Ockhama Viljem Ockhamski Viljem Osvajalec Vincencij Pavelski Vlad III. Tepes – Vlad III. Tepeš tudi Vlad Tretji Tepeš William iz Ockhama 295 Stvarna lastna imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 228 iztočnic stvarnih lastnih imen, ki jih obravnavamo kot samostojne i m e n s k e e n t i t e t e . G r e z a i m e n a , k i s m o j i h uslovarili zaradi njihove prekrivnosti z drugimi v problemskih sklopih obravnavanimi imeni, npr. • Škoda, priimek – Škoda, znamka in podjetje; • Elizej, svetopisemski prerok – Elizej, poslopje; • Cankar, priimek – Cankarjev dom, ustanova; • Playboy, revija – Playboyevo dekle, naziv. Posebno skupino predstavljajo imena, ki so nastala iz kratic (Eta, Ira, Udba …). Gre za problemski sklop, ki bo še naraščal in se tudi notranje diferenciral, trenutno vključuje tudi stvarna imena, ki so podstava pripadnikov različnih gibanj, delovnih skupin, strank ipd.: • imena podjetij (Alpina, Barilla, BioNTech, Tesla); • revije, časniki (Delo, Nova revija, Življenje in tehnika); • različne organizacije (Hofer, Mercator); • poslopja (Elizej, Cankarjev dom, Dioklecijanova palača); • tekmovanja in prireditve (Davisov pokal, Pokal Vitranc); • borzni indeksi (Dow Jones, Nikkei); • prireditve, festivali, kongresi, simpoziji (Beneški bienale, Ljubljanski maraton); • računalniški programi, operacijski sistemi, aplikacije (Android, MacOS, Adobe Illustrator); • imena zakonov, listin, sporazumov (Carigrajska konvencija, Londonski sporazum, Maastrichtska pogodba); • spletne strani, omrežja in storitve (LinkedIn, Facebook, Teams); • ustanove (Aleksandrijska knjižnica, Zveza Rotary klubov); • vozila, plovila, sateliti (Antares, Cassini); • naslovi umetniških in drugih stvaritev (Hlapci, Pieta, Slovenska slovnica). Znamke in homonimni izdelki so opisani v drugem problemskem sklopu. Seznam je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: Glede na SP 2001 ni bilo uvedenih drugih sprememb kot večja razvidnost razlik pri obravnavi imena kot stvarnega in osebnega, npr. Tesla, m (svoj. prid. Teslov ‘izumitelj Nikola Tesla’) nasproti Tesla, ž (svoj. prid. Teslin |podjetje, znamka|). Precej imen sodobnega časa v dosedanjih pravopisih ni bilo uslovarjeno, redka do sedaj kodificirana imena niso bila skladenjsko ponazorjena. Stvarna imena so pogosto rabljena kot desni imenovalniški prilastki v besednih zvezah, na kar je opozorjeno, npr. Hofer […] |trgovsko podjetje|: Kupuje pri Hoferju; krožišče pred Hoferjem; kot prilastek, v imenovalniku V trgovini Hofer imajo danes dan popustov. Leta 2021 so bila uslovarjena imena političnih in vojaških organizacij, ki so bila zaradi negativne vloge v preteklosti pisana doslej z malo začetnico (Abwehr, Gestapo, Informbiro). Novost glede na SP 2001 je uveljavljanje uslovarjenih samostalnikov v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka, kar postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik. Kljub temu so ob zvezah Facebook skupina in Facebook profil navedene tudi variantne možnosti: skupina na Facebooku, profil na Facebooku. 296 Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 43. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Abwehr -a [ábver] m; stvarno ime |nemška obveščevalna služba v Tretjem rajhu|: agent Abwehra; sodelovanje z Abwehrom; kot prilastek, v imenovalniku vodja vojaške protiobveščevalne službe Abwehr {B} Abwehrov {O} EDNINA: im. Abwehr, rod. Abwehra, daj. Abwehru, tož. Abwehr, mest. pri Abwehru, or. z Abwehrom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena BioNTech -a [bijóntek] m; stvarno ime |podjetje|: V/Pri BioNTechu priporočajo poživitveni odmerek cepiva; kot prilastek, v imenovalniku direktor nemškega biotehnološkega podjetja BioNTech {B} BioNTechov {O} EDNINA: im. BioNTech, rod. BioNTecha, daj. BioNTechu, tož. BioNTech, mest. pri BioNTechu, or. z BioNTechom; DVOJINA: im. BioNTecha, rod. BioNTechov, daj. BioNTechoma, tož. BioNTecha, mest. pri BioNTechih, or. z BioNTechoma; MNOŽINA: im. BioNTechi, rod. BioNTechov, daj. BioNTechom, tož. BioNTeche, mest. pri BioNTechih, or. z BioNTechi SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5430/izgovor-imen-proizvajalcev-in- cepiv-proti-covidu-19-pfizer-biontech-vaxzevria-comirnaty-janssen STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; pravopisne zanimivosti Cavalleria rusticana -e -e [kavaleríja rustikána] ž; stvarno ime |ime opera|: Lani sem režiral Turandota, za prihodnje leto pripravljam Cavallerio rusticano; kot prilastek, v imenovalniku odlomek iz opere Cavalleria rusticana {O} EDNINA: im. Cavalleria rusticana, rod. Cavallerie rusticane, daj. Cavallerii rusticani, tož. Cavallerio rusticano, mest. pri Cavallerii rusticani, or. s Cavallerio rusticano STATUS: predlog 297 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; italijanščina Metélkova -e ž; zemljepisno ime |alternativni kulturni center|: negotova prihodnost Metelkove Kje? na Metelkovi Od kod? z Metelkove Kam? na Metelkovo {O} EDNINA: im. Metelkova, rod. Metélkove, daj. Metélkovi, tož. Metélkovo, mest. pri Metélkovi, or. z Metélkovo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Pfizer -ja [fájzer, rod. fájzerja, or. s fájzerjem] m; stvarno ime |podjetje|: cepivo Pfizerja; Cepivo Comirnaty je razvilo podjetje BioNTech v sodelovanju s Pfizerjem; kot prilastek, v imenovalniku predstavnik farmacevtske družbe Pfizer; v prenesenem pomenu |Pfizerjevo cepivo|: Mlajšim od 30 let priporočajo cepljenje s Pfizerjem {B} Pfizerjev {O} EDNINA: im. Pfizer, rod. Pfizerja, daj. Pfizerju, tož. Pfizer, mest. pri Pfizerju, or. s Pfizerjem SVETOVALNICA: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5430/izgovor-imen-proizvajalcev-in- cepiv-proti-covidu-19-pfizer-biontech-vaxzevria-comirnaty-janssen STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; pravopisne zanimivosti Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abwehr Adobe Illustrator Adobe InDesign Adobe Photoshop Ajpes Aleksandrijska knjižnica Al Kaida Alpina Amsterdamska pogodba Android Antares Apple Ars Arso AstraZeneca Atlantska listina Avstrijska državna pogodba Avto magazin Bandcamp Barilla Beneški bienale Beneški mednarodni filmski festival Biblija BioNTech Booker Bruseljski sporazum Cacharel Cankarjev dom Carigrajska konvencija Cassini Cavalleria rusticana Cecilijanka Celjan Chanel Cia Coca-Cola Comirnaty Cvičkarija Črnjanski rokopis Čuki Davisov pokal Daytonski sporazum Delo Demokracija Demos Desus Diesel 298 Dnevnik Dolenjec Dolenjski list Dom in svet Dopps Dow Jones Dravske elektrarne Maribor Dropbox Družina Dunajski dečki Elan Elizej Ema Emo Ermitaž Eta Evropa eVsebine Facebook Fatah Festival Lent Fifa Finance Galerija Equrna Gea Gestapo Gibanje znanost mladini Givenchy Gledališče Glej Global Gmail Google Google Maps Google Prevajalnik Google Translate Google Zemljevidi Gorenje Gospodarsko razstavišče Grimaldi Hamas Hamurabijev zakonik Hlapci Hofer Honda Hotel Lev Informbiro Instagram Ira Istanbulska konvencija iTunes Janssen Jehovove priče Johnson & Johnson Justinijanova kodifikacija Jutro Kekčevi dnevi Kfor Kompas Krim Krka Kukluksklan Lady Lek LibreOffice LinkedIn Linux Lizbonska pogodba Ljubljanski maraton Londonski memorandum Londonski sporazum Maastrichtska pogodba MacOS Maesta Maraton Franja Marseljeza in Marsejeza Mercator Merkur Messenger Metelkova Metina lista Microsoft Microsoft Word Mladina Moderna Mohorjeva družba Moj malček Mura Murski val My Talking Tom Nabucco Nasa Nasdaq Nato Nikkei Nokia Nova revija Novi tednik Nuk (Nuk 2) Odiseja Onaplus Organizacija združenih narodov Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki Pavliha Pfizer Pieta Pil Pipistrel Pivo in cvetje Planinski vestnik Playboy Podonavska regija Podravka Pokal Vitranc Pop TV Prada Pri Juriju Primorske novice Primorski dnevnik Problemi Prostovoljno gasilsko društvo Šenturška Gora Pulcinella Računalniške novice Radio Murski val Rdeči Kmeri Real Madrid Sanktpeterburška filharmonija Sava Schengenski sporazum Siol Skype Slomškova zveza Slovenec (Slovenec leta) Slovenka (Slovenka leta) Slovenska slovnica Slovenske novice SlovLit Snapchat Soča Sokol Spol.si Stockholmska konvencija Suzy Sveto pismo Škoda Teams Tesla Teš (Teš 6) Tigr Tinder Titan Touareg Tribuna Triglav TrNOVfest Tumblr Twitter Ubuntu Udba Unesco Unicef Ustanova Mali vitez Vaxzevria Večer Versajska mirovna pogodba 299 Vesna Viber Videmski sporazum WhatsApp Wikipedija Willendorfska Venera Windows YouTube Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov Združeni narodi Zlatarna Celje Zoom Zveza Lions klubov Zveza prijateljev mladine Zveza Rotary klubov Življenje in tehnika Žurnal24 300 Svojilni pridevniki (iz religijskih, mitoloških in domišljijskih imen) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 116 iztočnic: 61 svojilnih pridevnikov iz domišljijskih imen, 48 iz religijskih imen in 41 iz mitoloških imen. Za samostojna gesla pri domišljijskih imenih so uslovarjeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.: (1) preglas (Bambijev, Špicparkeljčev); (2) premeno c > č (Sneguljčičin); (3) neobstojni samoglasnik (Ostržkov); (4) knjižno podaljšavo s t (Rožletov); (5) oblike, kjer je v rabi pogosta neknjižna podaljšava s t (Dumbov). Problemski sklop svojilnih pridevnikov iz mitoloških in religijskih imen je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Religijska in mitološka imena«. Za samostojna gesla so uslovarjeni tisti svojilni pridevniki, ki: (1) v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr. preglas (Elijev) ali neknjižno podaljšavo osnove s t (Markov); (2) nastopajo v stalnih besednih zvezah s prenesenim pomenom (Ahilova/ahilova peta, Andrejev/andrejev križ, jožefova brada). NOVOSTI: Svojilni pridevniki iz domišljijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla, če tvorjenka odstopa od sistemske rešitve ali če je dovolj potrditev o rabi v gradivu. Svojilni pridevniki iz mitoloških in religijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla; tisti, ki n a s t o p a j o v s t a l n i h b e s e d n i h z v e z a h , k i j i h i d e n t i f i k a c i j s k o u v r š č a m o v s k u p i n o | d u h o v n a l a s t | , a l i nastopajo v zvezah, ki označujejo dele telesa, bolezni, rastline, živali ipd., pa so obdelani v slovarskem sestavku kot posebne zveze. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki (Zvitorepčev < Zvitorepec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« 301 SLOVARSKI PRIKAZ: Ahílov -a -o prid. Ahilov ščit; Ahilova/ahilova peta |šibka točka|: Vsak človek ima svojo Ahilovo/ahilovo peto; Ahilova/ahilova tetiva |del telesa|: poškodba Ahilove/ahilove tetive (< Ahil) {O} moški: EDNINA: im. Ahílov, rod. Ahílovega, daj. Ahílovemu, tož. Ahílov (živostno Ahílovega), mest. pri Ahílovem, or. z Ahílovim; DVOJINA: im. Ahílova, rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílova, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílove, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovimi ženski: EDNINA: im. Ahílova, rod. Ahílove, daj. Ahílovi, tož. Ahílovo, mest. pri Ahílovi, or. z Ahílovo; DVOJINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílovi, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílove, rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílove, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovimi srednji: EDNINA: im. Ahílovo, rod. Ahílovega, daj. Ahílovemu, tož. Ahílovo, mest. pri Ahílovem, or. z Ahílovim; DVOJINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílovi, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílova, rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílova, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki Bámbijev -a -o prid. V drugem delu zgodbe o Bambiju gledalec spozna Bambijevega očeta (< Bambi) {O} moški: EDNINA: im. Bámbijev, rod. Bámbijevega, daj. Bámbijevemu, tož. Bámbijev (živostno Bámbijevega), mest. pri Bámbijevem, or. z Bámbijevim; DVOJINA: im. Bámbijeva, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevima, tož. Bámbijeva, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevima; MNOŽINA: im. Bámbijevi, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevim, tož. Bámbijeve, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevimi ženski: EDNINA: im. Bámbijeva, rod. Bámbijeve, daj. Bámbijevi, tož. Bámbijevo, mest. pri Bámbijevi, or. z Bámbijevo; DVOJINA: im. Bámbijevi, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevima, tož. Bámbijevi, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevima; MNOŽINA: im. Bámbijeve, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevim, tož. Bámbijeve, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevimi srednji: EDNINA: im. Bámbijevo, rod. Bámbijevega, daj. Bámbijevemu, tož. Bámbijevo, mest. pri Bámbijevem, or. z Bámbijevim; DVOJINA: im. Bámbijevi, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevima, tož. Bámbijevi, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevima; MNOŽINA: im. Bámbijeva, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevim, tož. Bámbijeva, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Dúmbov -a -o prid. V risanki otroci najprej opazijo Dumbova velika ušesa 302 (< Dumbo) {O} moški: EDNINA: im. Dúmbov, rod. Dúmbovega, daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbov (živostno Dúmbovega), mest. pri Dúmbovem, or. z Dúmbovim; DVOJINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbove, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi ženski: EDNINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbove, daj. Dúmbovi, tož. Dúmbovo, mest. pri Dúmbovi, or. z Dúmbovo; DVOJINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbove, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbove, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi srednji: EDNINA: im. Dúmbovo, rod. Dúmbovega, daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbovo, mest. pri Dúmbovem, or. z Dúmbovim; DVOJINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Rožlétov -a -o prid. V pastirski koči v Kekčevi deželi lahko obiskovalci vidijo Kekčevo, Rožletovo in Mojčino posteljo (< Rožle) {O} moški: EDNINA: im. Rožlétov, rod. Rožlétovega, daj. Rožlétovemu, tož. Rožlétov (živostno Rožlétovega), mest. pri Rožlétovem, or. z Rožlétovim; DVOJINA: im. Rožlétova, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovima, tož. Rožlétova, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovima; MNOŽINA: im. Rožlétovi, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovim, tož. Rožlétove, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovimi ženski: EDNINA: im. Rožlétova, rod. Rožlétove, daj. Rožlétovi, tož. Rožlétovo, mest. pri Rožlétovi, or. z Rožlétovo; DVOJINA: im. Rožlétovi, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovima, tož. Rožlétovi, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovima; MNOŽINA: im. Rožlétove, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovim, tož. Rožlétove, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovimi srednji: EDNINA: im. Rožlétovo, rod. Rožlétovega, daj. Rožlétovemu, tož. Rožlétovo, mest. pri Rožlétovem, or. z Rožlétovim; DVOJINA: im. Rožlétovi, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovima, tož. Rožlétovi, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovima; MNOŽINA: im. Rožlétova, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovim, tož. Rožlétova, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abdijev Abrahamov Adamov Agejev Ahilov Alahov 303 Amorjev Andrejev Antejev Ariadnin Arturjev Avgijev Bambijev Barabov Bedančev Božičkov Brahmov Budov Copataričin Damoklejev Davidov Didonin Dolgouščov Dumbov Egejev Elektrin Elijev Enejev Eratin Eridin Evin Evropin Frančiškov Ganešev Gospodov Hektorjev Helijev Heraklejev Herin Herkulov Hlačkov Hlapičev Hudičev Ikarjev Izaijev Jahvejev Jakobov Jakov Jehovov Jeremijev Jeričin Jonov Jožefov Judežev Jurčkov Kalimerov Kalipsin Kasandrin Kastorjev Kekčev Kerberjev tudi Cerberjev Kljukov Krišnov Kristusov Kuzmov Luciferjev Lukov Lupiničin Malahijev Marijin Matejev Mavglijev Menelajev Mihejev Minotavrov Mitrov Morfejev Najdihojčev Navzikain Nestorjev Noetov Odisejev Ojdipov Orfejev Ostržkov Palčičin Pandorin Parvatijin Pelejev Perzejev Pokahontasin Prokrustov Prometejev Pujev Rajev Ramov Rožletov Salomonov Šivov Sizifov Skušnjavčev Sneguljčičin Špicparkeljčev Talijin Tantalov Tejrezijev Tespisov Tezejev Tolovajev Trnuljčičin Venerin Vidov Višnujev Zaharijev Zveličarjev Zvitorepčev 304 Svojilni pridevniki (iz nazivov in naslovov ob imenu) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 32 svojilnih pridevnikov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Nazivi in naslovi ob imenu«. V slovar so vključeni le pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj v besedotvornem postopku izkazujejo naslednje posebnosti: (1) podaljšavo osnove (očetov, gospejin); (2) preglas (primarijev); (3) premeno c > č (baroničin); (4) neobstojni samoglasnik (magistrov). NOVOSTI: Svojilni pridevniki iz nazivov in naslovov so v primerjavi s SP 2001, v katerem so bili podiztočnice pri ustreznih podstavnih samostalnikih, obravnavani kot samostojna gesla. Novost sta pridevnika eminenčin in ekscelenčin, ki ju v slovarjih doslej nismo obravnavali. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni besedi (nazivu ali naslovu), iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (ladyjin < lady). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: eminénčin -a -o prid. Z eminenčinim nastopom se je slovesnost zaključila (< eminenca) {O} moški: EDNINA: im. eminénčin, rod. eminénčinega, daj. eminénčinemu, tož. eminénčin (živostno eminénčinega), mest. pri eminénčinem, or. z eminénčinim; DVOJINA: im. eminénčina, rod. eminénčinih, daj. eminénčinima, tož. eminénčina, mest. pri eminénčinih, or. z eminénčinima; MNOŽINA: im. eminénčini, rod. eminénčinih, daj. eminénčinim, tož. eminénčine, mest. pri eminénčinih, or. z eminénčinimi ženski: EDNINA: im. eminénčina, rod. eminénčine, daj. eminénčini, tož. eminénčino, mest. pri eminénčini, or. z eminénčino; DVOJINA: im. eminénčini, rod. eminénčinih, daj. eminénčinima, 305 tož. eminénčini, mest. pri eminénčinih, or. z eminénčinima; MNOŽINA: im. eminénčine, rod. eminénčinih, daj. eminénčinim, tož. eminénčine, mest. pri eminénčinih, or. z eminénčinimi srednji: EDNINA: im. eminénčino, rod. eminénčinega, daj. eminénčinemu, tož. eminénčino, mest. pri eminénčinem, or. z eminénčinim; DVOJINA: im. eminénčini, rod. eminénčinih, daj. eminénčinima, tož. eminénčini, mest. pri eminénčinih, or. z eminénčinima; MNOŽINA: im. eminénčina, rod. eminénčinih, daj. eminénčinim, tož. eminénčina, mest. pri eminénčinih, or. z eminénčinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki gospêjin -a -o prid. Obiskali smo gospejino sobo v Friderikovem stolpu (< gospa) {O} moški: EDNINA: im. gospêjin, rod. gospêjinega, daj. gospêjinemu, tož. gospêjin (živostno gospêjinega), mest. pri gospêjinem, or. z gospêjinim; DVOJINA: im. gospêjina, rod. gospêjinih, daj. gospêjinima, tož. gospêjina, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinima; MNOŽINA: im. gospêjini, rod. gospêjinih, daj. gospêjinim, tož. gospêjine, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinimi ženski: EDNINA: im. gospêjina, rod. gospêjine, daj. gospêjini, tož. gospêjino, mest. pri gospêjini, or. z gospêjino; DVOJINA: im. gospêjini, rod. gospêjinih, daj. gospêjinima, tož. gospêjini, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinima; MNOŽINA: im. gospêjine, rod. gospêjinih, daj. gospêjinim, tož. gospêjine, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinimi srednji: EDNINA: im. gospêjino, rod. gospêjinega, daj. gospêjinemu, tož. gospêjino, mest. pri gospêjinem, or. z gospêjinim; DVOJINA: im. gospêjini, rod. gospêjinih, daj. gospêjinima, tož. gospêjini, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinima; MNOŽINA: im. gospêjina, rod. gospêjinih, daj. gospêjinim, tož. gospêjina, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki ladyjin -a -o [lêjdijin] prid. Vsi so občudovali ladyjin klobuk (< lady) {O} moški: EDNINA: im. ladyjin, rod. ladyjinega, daj. ladyjinemu, tož. ladyjin (živostno ladyjinega), mest. pri ladyjinem, or. z ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjina, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjina, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi ženski: EDNINA: im. ladyjina, rod. ladyjine, daj. ladyjini, tož. ladyjino, mest. pri ladyjini, or. z ladyjino; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjine, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi srednji: EDNINA: im. ladyjino, rod. ladyjinega, daj. ladyjinemu, tož. ladyjino, mest. pri ladyjinem, or. z ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjina, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjina, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi 306 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki magístrov -a -o prid. Po magistrovih besedah v zdravilu ni nobene nevarne učinkovine (< magister) {O} moški: EDNINA: im. magístrov, rod. magístrovega, daj. magístrovemu, tož. magístrov (živostno magístrovega), mest. pri magístrovem, or. z magístrovim; DVOJINA: im. magístrova, rod. magístrovih, daj. magístrovima, tož. magístrova, mest. pri magístrovih, or. z magístrovima; MNOŽINA: im. magístrovi, rod. magístrovih, daj. magístrovim, tož. magístrove, mest. pri magístrovih, or. z magístrovimi ženski: EDNINA: im. magístrova, rod. magístrove, daj. magístrovi, tož. magístrovo, mest. pri magístrovi, or. z magístrovo; DVOJINA: im. magístrovi, rod. magístrovih, daj. magístrovima, tož. magístrovi, mest. pri magístrovih, or. z magístrovima; MNOŽINA: im. magístrove, rod. magístrovih, daj. magístrovim, tož. magístrove, mest. pri magístrovih, or. z magístrovimi srednji: EDNINA: im. magístrovo, rod. magístrovega, daj. magístrovemu, tož. magístrovo, mest. pri magístrovem, or. z magístrovim; DVOJINA: im. magístrovi, rod. magístrovih, daj. magístrovima, tož. magístrovi, mest. pri magístrovih, or. z magístrovima; MNOŽINA: im. magístrova, rod. magístrovih, daj. magístrovim, tož. magístrova, mest. pri magístrovih, or. z magístrovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki primárijev -a -o prid. Pacienta preiskujejo po primarijevih navodilih (< primarij) {O} moški: EDNINA: im. primárijev, rod. primárijevega, daj. primárijevemu, tož. primárijev (živostno primárijevega), mest. pri primárijevem, or. s primárijevim; DVOJINA: im. primárijeva, rod. primárijevih, daj. primárijevima, tož. primárijeva, mest. pri primárijevih, or. s primárijevima; MNOŽINA: im. primárijevi, rod. primárijevih, daj. primárijevim, tož. primárijeve, mest. pri primárijevih, or. s primárijevimi ženski: EDNINA: im. primárijeva, rod. primárijeve, daj. primárijevi, tož. primárijevo, mest. pri primárijevi, or. s primárijevo; DVOJINA: im. primárijevi, rod. primárijevih, daj. primárijevima, tož. primárijevi, mest. pri primárijevih, or. s primárijevima; MNOŽINA: im. primárijeve, rod. primárijevih, daj. primárijevim, tož. primárijeve, mest. pri primárijevih, or. s primárijevimi srednji: EDNINA: im. primárijevo, rod. primárijevega, daj. primárijevemu, tož. primárijevo, mest. pri primárijevem, or. s primárijevim; DVOJINA: im. primárijevi, rod. primárijevih, daj. primárijevima, tož. primárijevi, mest. pri primárijevih, or. s primárijevima; MNOŽINA: im. primárijeva, rod. primárijevih, daj. primárijevim, tož. primárijeva, mest. pri primárijevih, or. s primárijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 307 Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: baroničin caričin carjev cesaričin cesarjev dekaničin doktoričin doktorjev ekscelenčin eminenčin generaličin generalpolkovničin gospejin gospodičnin grofičin inženirjev kraljev kraljičin ladyjin magistričin magistrov majorjev monsinjorjev očetov patrov podpolkovničin primarijev prinčev profesoričin profesorjev rektoričin rektorjev 308 Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih jeder stalnih besednih zvez z lastnimi imeni) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 18 svojilnih pridevnikov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnim imenom«. V slovar so vključeni le pridevniki, ki se tvorijo nekoliko drugače, kot bi pričakovali ob ustaljenem vzorcu (tj. brat – bratov, mama – mamin): (1) podaljšava osnove (ovčarjev); (2) preglas (zmajev); (3) premena c > č (lisičin, toda muca – mucin); (4) neobstojni samoglasnik (palčkov). NOVOSTI: Svojilni pridevniki so slovarsko obravnavani kot samostojna gesla, kar pomeni, da je v sestavek vključena značilna ponazoritev rabe. Prav zaradi samostojne obravnave posameznih svojilnih pridevnikov je bilo treba v slovarski sestavek vključiti podatek o izhodiščni korenski besedi, iz katere je tvorjen pridevnik (lisičin < lisica). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956–974. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: lisíčin -a -o prid. Voluhar je končal v lisičinih krempljih (< lisica) {O} moški: EDNINA: im. lisíčin, rod. lisíčinega, daj. lisíčinemu, tož. lisíčin (živostno lisíčinega), mest. pri lisíčinem, or. z lisíčinim; DVOJINA: im. lisíčina, rod. lisíčinih, daj. lisíčinima, tož. lisíčina, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinima; MNOŽINA: im. lisíčini, rod. lisíčinih, daj. lisíčinim, tož. lisíčine, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinimi ženski: EDNINA: im. lisíčina, rod. lisíčine, daj. lisíčini, tož. lisíčino, mest. pri lisíčini, or. z lisíčino; DVOJINA: im. lisíčini, rod. lisíčinih, daj. lisíčinima, tož. lisíčini, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinima; MNOŽINA: im. lisíčine, rod. lisíčinih, daj. lisíčinim, tož. lisíčine, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinimi srednji: EDNINA: im. lisíčino, rod. lisíčinega, daj. lisíčinemu, tož. lisíčino, mest. pri lisíčinem, or. z lisíčinim; DVOJINA: im. lisíčini, rod. lisíčinih, daj. lisíčinima, tož. lisíčini, mest. pri lisíčinih, or. z 309 lisíčinima; MNOŽINA: im. lisíčina, rod. lisíčinih, daj. lisíčinim, tož. lisíčina, mest. pri lisíčinih, or. z lisíčinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki múcin -a -o prid. Iz košare je gledal le mucin smrček (< muca) {O} moški: EDNINA: im. múcin, rod. múcinega, daj. múcinemu, tož. múcin (živostno múcinega), mest. pri múcinem, or. z múcinim; DVOJINA: im. múcina, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcina, mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcine, mest. pri múcinih, or. z múcinimi ženski: EDNINA: im. múcina, rod. múcine, daj. múcini, tož. múcino, mest. pri múcini, or. z múcino; DVOJINA: im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcini, mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcine, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcine, mest. pri múcinih, or. z múcinimi srednji: EDNINA: im. múcino, rod. múcinega, daj. múcinemu, tož. múcino, mest. pri múcinem, or. z múcinim; DVOJINA: im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcini, mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcina, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcina, mest. pri múcinih, or. z múcinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki ovčárjev -a -o prid. Z igračo je mahal pred ovčarjevim gobčkom (< ovčar) {O} moški: EDNINA: im. ovčárjev, rod. ovčárjevega, daj. ovčárjevemu, tož. ovčárjev (živostno ovčárjevega), mest. pri ovčárjevem, or. z ovčárjevim; DVOJINA: im. ovčárjeva, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevima, tož. ovčárjeva, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevima; MNOŽINA: im. ovčárjevi, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevim, tož. ovčárjeve, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevimi ženski: EDNINA: im. ovčárjeva, rod. ovčárjeve, daj. ovčárjevi, tož. ovčárjevo, mest. pri ovčárjevi, or. z ovčárjevo; DVOJINA: im. ovčárjevi, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevima, tož. ovčárjevi, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevima; MNOŽINA: im. ovčárjeve, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevim, tož. ovčárjeve, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevimi srednji: EDNINA: im. ovčárjevo, rod. ovčárjevega, daj. ovčárjevemu, tož. ovčárjevo, mest. pri ovčárjevem, or. z ovčárjevim; DVOJINA: im. ovčárjevi, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevima, tož. ovčárjevi, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevima; MNOŽINA: im. ovčárjeva, rod. ovčárjevih, daj. ovčárjevim, tož. ovčárjeva, mest. pri ovčárjevih, or. z ovčárjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 310 pálčkov -a -o prid. V pravljičnem mestu je stala palčkova hišica (< palček) {O} moški: EDNINA: im. pálčkov, rod. pálčkovega, daj. pálčkovemu, tož. pálčkov (živostno pálčkovega), mest. pri pálčkovem, or. s pálčkovim; DVOJINA: im. pálčkova, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož. pálčkova, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkove, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovimi ženski: EDNINA: im. pálčkova, rod. pálčkove, daj. pálčkovi, tož. pálčkovo, mest. pri pálčkovi, or. s pálčkovo; DVOJINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož. pálčkovi, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkove, rod. pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkove, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovimi srednji: EDNINA: im. pálčkovo, rod. pálčkovega, daj. pálčkovemu, tož. pálčkovo, mest. pri pálčkovem, or. s pálčkovim; DVOJINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož. pálčkovi, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkova, rod. pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkova, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki zmájev -a -o prid. V Postojnski jami domuje človeška ribica, za katero so včasih mislili, da je zmajev mladič (< zmaj) {O} moški: EDNINA: im. zmájev, rod. zmájevega, daj. zmájevemu, tož. zmájev (živostno zmájevega), mest. pri zmájevem, or. z zmájevim; DVOJINA: im. zmájeva, rod. zmájevih, daj. zmájevima, tož. zmájeva, mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeve, mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi ženski: EDNINA: im. zmájeva, rod. zmájeve, daj. zmájevi, tož. zmájevo, mest. pri zmájevi, or. z zmájevo; DVOJINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevima, tož. zmájevi, mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im. zmájeve, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeve, mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi srednji: EDNINA: im. zmájevo, rod. zmájevega, daj. zmájevemu, tož. zmájevo, mest. pri zmájevem, or. z zmájevim; DVOJINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevima, tož. zmájevi, mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im. zmájeva, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeva, mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: coprničin čarovničin čebeličin dekličin 311 gasilčev krojačkov lisičin mačkov medvedkov mucin ovčarjev palčkov poštarjev sovičin vajenčev zajčkov zmajev zvezdičin 312 Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 131 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih moških imen, vključenih v problemski sklop »Lastna imena (osebna moška)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa (Ahačev); (2) pogovorne podaljšave osnove s t (Nikov); (3) obvezne podaljšave osnove s t (Jure); (4) neobveznega izpusta neobstojnega polglasnika (Klemnov ali Klemenov); (5) nepravilne uporabe ženskega pridevniškega obrazila (Aljošin namesto Aljošev). V kasnejših fazah so bili dodani tudi tisti svojilni pridevniki, pri katerih je bilo podstavno ime v geslovnik sprejeto zaradi prekrivnosti pri zapisu, npr. oskar, aleksander ‘nagrada’ in Oskar, Aleksander ‘ime’. V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Andyjev. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi: (1) podaljšave z j (Andyjev), povezane z izreko končnega samoglasnika (Joe – Joejev in še Steviejev); (2) preglasa imen s končnim pisnim o (Kočev/Kočov); (3) preglasa imen s končnim govorjenim c j č ž š dž (Georgeev/Georgeov). NOVOSTI: Uslovarjenje teh imen je predstavljalo gradivsko osnovo pri pripravi novega poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Slovnični oris za pravopis«, ki je v letu 2019 v usklajevalni fazi. Pripravljena je bila tudi anketa, ki bo pomagala pri dokončni redakciji. Dostopna je na spletnem naslovu spletišča Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Vsak slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti tedaj, ko različna imena sovpadejo v pridevniški obliki (Nikov < Nik, Niko). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Čŕtomirjev -a -o prid. Črtomirjev krst 313 (< Črtomir) {O} moški: EDNINA: im. Čŕtomirjev, rod. Čŕtomirjevega, daj. Čŕtomirjevemu, tož. Čŕtomirjev (živostno Čŕtomirjevega), mest. pri Čŕtomirjevem, or. s Čŕtomirjevim; DVOJINA: im. Čŕtomirjeva, rod. Čŕtomirjevih, daj. Čŕtomirjevima, tož. Čŕtomirjeva, mest. pri Čŕtomirjevih, or. s Čŕtomirjevima; MNOŽINA: im. Čŕtomirjevi, rod. Čŕtomirjevih, daj. Čŕtomirjevim, tož. Čŕtomirjeve, mest. pri Čŕtomirjevih, or. s Čŕtomirjevimi ženski: EDNINA: im. Čŕtomirjeva, rod. Čŕtomirjeve, daj. Čŕtomirjevi, tož. Čŕtomirjevo, mest. pri Čŕtomirjevi, or. s Čŕtomirjevo; DVOJINA: im. Čŕtomirjevi, rod. Čŕtomirjevih, daj. Čŕtomirjevima, tož. Čŕtomirjevi, mest. pri Čŕtomirjevih, or. s Čŕtomirjevima; MNOŽINA: im. Čŕtomirjeve, rod. Čŕtomirjevih, daj. Čŕtomirjevim, tož. Čŕtomirjeve, mest. pri Čŕtomirjevih, or. s Čŕtomirjevimi srednji: EDNINA: im. Čŕtomirjevo, rod. Čŕtomirjevega, daj. Čŕtomirjevemu, tož. Čŕtomirjevo, mest. pri Čŕtomirjevem, or. s Čŕtomirjevim; DVOJINA: im. Čŕtomirjevi, rod. Čŕtomirjevih, daj. Čŕtomirjevima, tož. Čŕtomirjevi, mest. pri Čŕtomirjevih, or. s Čŕtomirjevima; MNOŽINA: im. Čŕtomirjeva, rod. Čŕtomirjevih, daj. Čŕtomirjevim, tož. Čŕtomirjeva, mest. pri Čŕtomirjevih, or. s Čŕtomirjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Fríčev -a -o tudi Frícov -a -o prid. Prijel je Fričev klobuk in ga posadil na glavo (< Fric) {O} moški: EDNINA: im. Fričev tudi Fricov, rod. Fričevega tudi Fricovega, daj. Fričevemu tudi Fricovemu, tož. Fričev tudi Fricov (živostno Fričevega tudi Fricovega), mest. pri Fričevem tudi pri Fricovem, or. s Fričevim tudi s Fricovim; DVOJINA: im. Fričeva tudi Fricova, rod. Fričevih tudi Fricovih, daj. Fričevima tudi Fricovima, tož. Fričeva tudi Fricova, mest. pri Fričevih in pri Fricovih, or. s Fričevima in s Fricovima; MNOŽINA: im. Fričevi tudi Fricovi, rod. Fričevih tudi Fricovih, daj. Fričevim tudi Fricovim, tož. Fričeve tudi Fricove, mest. pri Fričevih tudi pri Fricovih, or. s Fričevimi tudi s Fricovimi ženski: EDNINA: im. Fričevi tudi Fricovi, rod. Fričeve tudi Fricove, daj. Fričevi tudi Fricovi, tož. Fričevo tudi Fricovo, mest. pri Fričevi tudi pri Fricovi, or. s Fričevo in s Fricovo; DVOJINA: im. Fričevi tudi Fricovi, rod. Fričevih tudi Fricovih, daj. Fričevima tudi Fricovima, tož. Fričevi tudi Fricovi, mest. pri Fričevih tudi pri Fricovih, or. s Fričevima tudi s Fricovima; MNOŽINA: im. Fričeve tudi Fricove, rod. Fričevih tudi Fricovih, daj. Fričevim tudi Fricovim, tož. Fričeve tudi Fricove, mest. pri Fričevih tudi pri Fricovih, or. s Fričevimi tudi s Fricovimi srednji: EDNINA: im. Fričevo tudi Fricovo, rod. Fričevega tudi Fricovega, daj. Fričevemu tudi Fricovemu, tož. Fričevo tudi Fricovo, mest. pri Fričevem tudi pri Fricovem, or. s Fričevim tudi s Fricovim; DVOJINA: im. Fričevi tudi Fricovi, rod. Fričevih tudi Fricovih, daj. Fričevima tudi Fricovima, tož. Fričevi tudi Fricovi, mest. pri Fričevih tudi pri Fricovih, or. s Fričevima tudi s Fricovima; MNOŽINA: im. Fričeva tudi Fricova, rod. Fričevih tudi Fricovih, daj. Fričevim tudi Fricovim, tož. Fričeva tudi Fricova, mest. pri Fričevih tudi pri Fricovih, or. s Fričevimi tudi s Fricovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 314 Fritzev -a -o tudi Fritzov -a -o [fríčev- tudi frícov-] prid. Fritzev literarni opus (< Fritz) {O} moški: EDNINA: im. Fritzev tudi Fritzov, rod. Fritzevega tudi Fritzovega, daj. Fritzevemu tudi Fritzovemu, tož. Fritzev tudi Fritzov (živostno Fritzevega tudi Fritzovega), mest. pri Fritzevem tudi pri Fritzovem, or. s Fritzevim tudi s Fritzovim; DVOJINA: im. Fritzeva tudi Fritzova, rod. Fritzevih tudi Fritzovih, daj. Fritzevima tudi Fritzovima, tož. Fritzeva tudi Fritzova, mest. pri Fritzevih tudi pri Fritzovih, or. s Fritzevima tudi s Fritzovima; MNOŽINA: im. Fritzevi tudi Fritzovi, rod. Fritzevih tudi Fritzovih, daj. Fritzevim tudi Fritzovim, tož. Fritzeve tudi Fritzove, mest. pri Fritzevih tudi pri Fritzovih, or. s Fritzevimi tudi s Fritzovimi ženski: EDNINA: im. Fritzevi tudi Fritzovi, rod. Fritzeve tudi Fritzove, daj. Fritzevi tudi Fritzovi, tož. Fritzevo tudi Fritzovo, mest. pri Fritzevi tudi pri Fritzovi, or. s Fritzevo tudi s Fritzovo; DVOJINA: im. Fritzevi tudi Fritzovi, rod. Fritzevih tudi Fritzovih, daj. Fritzevima tudi Fritzovima, tož. Fritzevi tudi Fritzovi, mest. pri Fritzevih tudi pri Fritzovih, or. s Fritzevima tudi s Fritzovima; MNOŽINA: im. Fritzeve tudi Fritzove, rod. Fritzevih tudi Fritzovih, daj. Fritzevim tudi Fritzovim, tož. Fritzeve tudi Fritzove, mest. pri Fritzevih tudi pri Fritzovih, or. s Fritzevimi tudi s Fritzovimi srednji: EDNINA: im. Fritzevo tudi Fritzovo, rod. Fritzevega tudi Fritzovega, daj. Fritzevemu tudi Fritzovemu, tož. Fritzevo tudi Fritzovo, mest. pri Fritzevem tudi pri Fritzovem, or. s Fritzevim tudi s Fritzovim; DVOJINA: im. Fritzevi tudi Fritzovi, rod. Fritzevih tudi Fritzovih, daj. Fritzevima tudi Fritzovima, tož. Fritzevi tudi Fritzovi, mest. pri Fritzevih tudi pri Fritzovih, or. s Fritzevima tudi s Fritzovima; MNOŽINA: im. Fritzeva tudi Fritzova, rod. Fritzevih tudi Fritzovih, daj. Fritzevim tudi Fritzovim, tož. Fritzeva tudi Fritzova, mest. pri Fritzevih tudi pri Fritzovih, or. s Fritzevimi tudi s Fritzovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Hertzev -a -o in Hertzov -a -o [hêrčev- in hêrcov-] prid. Hertzev/Hertzov poskus z žarki (< Hertz) {O} moški: EDNINA: im. Hertzev in Hertzov, rod. Hertzevega in Hertzovega, daj. Hertzevemu in Hertzovemu, tož. Hertzev in Hertzov (živostno Hertzevega in Hertzovega), mest. pri Hertzevem in pri Hertzovem, or. s Hertzevim in s Hertzovim; DVOJINA: im. Hertzeva in Hertzova, rod. Hertzevih in Hertzovih, daj. Hertzevima in Hertzovima, tož. Hertzeva in Hertzova, mest. pri Hertzevih in pri Hertzovih, or. s Hertzevima in s Hertzovima; MNOŽINA: im. Hertzevi in Hertzovi, rod. Hertzevih in Hertzovih, daj. Hertzevim in Hertzovim, tož. Hertzeve in Hertzove, mest. pri Hertzevih in pri Hertzovih, or. s Hertzevimi in s Hertzovimi ženski: EDNINA: im. Hertzevi in Hertzovi, rod. Hertzeve in Hertzove, daj. Hertzevi in Hertzovi, tož. Hertzevo in Hertzovo, mest. pri Hertzevi in pri Hertzovi, or. s Hertzevo in s Hertzovo; DVOJINA: im. Hertzevi in Hertzovi, rod. Hertzevih in Hertzovih, daj. Hertzevima in Hertzovima, tož. Hertzevi in Hertzovi, mest. pri Hertzevih in pri Hertzovih, or. s Hertzevima in s Hertzovima; MNOŽINA: im. Hertzeve in Hertzove, rod. Hertzevih in Hertzovih, daj. Hertzevim in Hertzovim, tož. Hertzeve in Hertzove, mest. pri Hertzevih in pri Hertzovih, or. s Hertzevimi in s Hertzovimi srednji: EDNINA: im. Hertzevo in Hertzovo, rod. Hertzevega in Hertzovega, daj. Hertzevemu in Hertzovemu, tož. Hertzevo in Hertzovo, mest. pri Hertzevem in pri Hertzovem, or. s Hertzevim in s Hertzovim; DVOJINA: im. Hertzevi in Hertzovi, rod. Hertzevih in Hertzovih, daj. Hertzevima 315 in Hertzovima, tož. Hertzevi in Hertzovi, mest. pri Hertzevih in pri Hertzovih, or. s Hertzevima in s Hertzovima; MNOŽINA: im. Hertzeva in Hertzova, rod. Hertzevih in Hertzovih, daj. Hertzevim in Hertzovim, tož. Hertzeva in Hertzova, mest. pri Hertzevih in pri Hertzovih, or. s Hertzevimi in s Hertzovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Adamov Ahačev Akihitov Alešev Aljažev Aljošev Alojzijev Andražev Andrejev Andyjev Anejev Anžetov Arturjev Atahualpov Atilov Blažev Bogomirjev Borov Bruceov Cvetkov Črtomirjev Damirjev Danilov Davorjev Dioklecijanov Džoserjev Evstahijev Francijev Franjev Fričev tudi Fricov Fritzev tudi Fritzov Gašperjev Georgeev in Georgeov Georgesov Georgov Gregorjev Gregov Hadrijanov Hailejev Harryjev Hertzev in Hertzov Ignačev Igorjev Ivov Izidorjev Jakobov Jakov Janijev Jankov Jeanov Jernejev Joejev Joškov Jožefov Jožetov Jurčkov Juretov Jurijev Karakalov Keopsov Khangšijev Klemnov in Klemenov Kočev in Kočov Kuzmov Leejev Lovrov Lukov Majev Marijev Markov Martinov Matejev Matevžev Matičev Matijev Matjažev Menesov Mihov Milošev Mirkov Mirov Mitjev 316 Mohorjev Nejčev Nikolajev Nikov Ninov Oskarjev Pavletov Pavlov Petrov Pirov Primožev Radov Rajkov Renatov Renejev Ristov Rudijev Samirjev Samov Sandorjev Sašev Sergejev Silvestrov Silvov Slavkov Srečkov Stankov Steviejev Tadejev Timotejev Tinetov Tomažev Tonyjev Urošev Valterjev Vasjev Vidov Viktorjev Vincenčev Vinkov Vladimirjev Vladov Vojkov Yvesov Zdravkov Zlatkov Zvonkov Željkov Žigov 317 Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 52 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih ženskih imen, vključenih v problemski sklop »Lastna imena (osebna, ženska)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa ( Aničin). Vključena so tudi imena, pri katerih je zaradi ženskega in moškega enakopisnega imena mogoč nesporazum (Saša: Sašev in Sašin) ali obstaja enakozvočnost z občnoimenskim poimenovanjem (Vesna : vesna |nagrada|). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko smo uvedli svojilne pridevnike iz imen z enozložno podstavo brez podaljšave (Pia: Piin in Pijin; Lea: Lein in Lejin). V letu 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik ženskih imen so bila tako sprejeta zlasti imena neslovenskega izvora in iz njih izpeljani svojilni pridevniki (Audreyjin, Billiejin, Cocojin, Edithin, Jeanin, Marilynin, Nataliejin, Whoopijin itd.). Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (Aničin < Anica). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 962, 963. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Edithin 1 -a -o [íditin] prid. Opisoval je življenje ameriške gospodinje iz Edithinega dnevnika (< Edith) {O} moški: EDNINA: im. Edithin, rod. Edithinega, daj. Edithinemu, tož. Edithin (živostno Edithinega), mest. pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im. Edithina, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinim, tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi ženski: EDNINA: im. Edithina, rod. Edithine, daj. Edithini, tož. Edithino, mest. pri Edithini, or. z Edithino; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithine, rod. Edithinih, daj. Edithinim, tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi 318 srednji: EDNINA: im. Edithino, rod. Edithinega, daj. Edithinemu, tož. Edithino, mest. pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithina, rod. Edithinih, daj. Edithinim, tož. Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Edithin 2 -a -o [edítin] prid. Edithin vzdevek je pariški vrabček (< Edith) {O} moški: EDNINA: im. Edithin, rod. Edithinega, daj. Edithinemu, tož. Edithin (živostno Edithinega), mest. pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im. Edithina, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinim, tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi ženski: EDNINA: im. Edithina, rod. Edithine, daj. Edithini, tož. Edithino, mest. pri Edithini, or. z Edithino; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithine, rod. Edithinih, daj. Edithinim, tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi srednji: EDNINA: im. Edithino, rod. Edithinega, daj. Edithinemu, tož. Edithino, mest. pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithina, rod. Edithinih, daj. Edithinim, tož. Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Lein -a -o [lêjin] prid. Lein rojstni dan so praznovali v gorski koči (< Lea) {O} moški: EDNINA: im. Lein, rod. Leinega, daj. Leinemu, tož. Lein (živostno Leinega), mest. pri Leinem, or. z Leinim; DVOJINA: im. Leina, rod. Leinih, daj. Leinima, tož. Leina, mest. pri Leinih, or. z Leinima; MNOŽINA: im. Leini, rod. Leinih, daj. Leinim, tož. Leine, mest. pri Leinih, or. z Leinimi ženski: EDNINA: im. Leina, rod. Leine, daj. Leini, tož. Leino, mest. pri Leini, or. z Leino; DVOJINA: im. Leini, rod. Leinih, daj. Leinima, tož. Leini, mest. pri Leinih, or. z Leinima; MNOŽINA: im. Leine, rod. Leinih, daj. Leinim, tož. Leine, mest. pri Leinih, or. z Leinimi srednji: EDNINA: im. Leino, rod. Leinega, daj. Leinemu, tož. Leino, mest. pri Leinem, or. z Leinim; DVOJINA: im. Leini, rod. Leinih, daj. Leinima, tož. Leini, mest. pri Leinih, or. z Leinima; MNOŽINA: im. Leina, rod. Leinih, daj. Leinim, tož. Leina, mest. pri Leinih, or. z Leinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 319 Lêjin -a -o prid. Lejin rdeči avto (< Lea, Leja) {O} moški: EDNINA: im. Lêjin, rod. Lêjinega, daj. Lêjinemu, tož. Lêjin (živostno Lêjinega), mest. pri Lêjinem, or. z Lêjinim; DVOJINA: im. Lêjina, rod. Lêjinih, daj. Lêjinima, tož. Lêjina, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinima; MNOŽINA: im. Lêjini, rod. Lêjinih, daj. Lêjinim, tož. Lêjine, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinimi ženski: EDNINA: im. Lêjina, rod. Lêjine, daj. Lêjini, tož. Lêjino, mest. pri Lêjini, or. z Lêjino; DVOJINA: im. Lêjini, rod. Lêjinih, daj. Lêjinima, tož. Lêjini, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinima; MNOŽINA: im. Lêjine, rod. Lêjinih, daj. Lêjinim, tož. Lêjine, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinimi srednji: EDNINA: im. Lêjino, rod. Lêjinega, daj. Lêjinemu, tož. Lêjino, mest. pri Lêjinem, or. z Lêjinim; DVOJINA: im. Lêjini, rod. Lêjinih, daj. Lêjinima, tož. Lêjini, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinima; MNOŽINA: im. Lêjina, rod. Lêjinih, daj. Lêjinim, tož. Lêjina, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Whoopijin -a -o [vúpijin] prid. Whoopijina nominacija za oskarja (< Whoopi) {O} moški: EDNINA: im. Whoopijin, rod. Whoopijinega, daj. Whoopijinemu, tož. Whoopijin (živostno Whoopijinega), mest. pri Whoopijinem, or. z Whoopijinim; DVOJINA: im. Whoopijina, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinima, tož. Whoopijina, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinima; MNOŽINA: im. Whoopijini, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinim, tož. Whoopijine, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinimi ženski: EDNINA: im. Whoopijina, rod. Whoopijine, daj. Whoopijini, tož. Whoopijino, mest. pri Whoopijini, or. z Whoopijino; DVOJINA: im. Whoopijini, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinima, tož. Whoopijini, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinima; MNOŽINA: im. Whoopijine, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinim, tož. Whoopijine, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinimi srednji: EDNINA: im. Whoopijino, rod. Whoopijinega, daj. Whoopijinemu, tož. Whoopijino, mest. pri Whoopijinem, or. z Whoopijinim; DVOJINA: im. Whoopijini, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinima, tož. Whoopijini, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinima; MNOŽINA: im. Whoopijina, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinim, tož. Whoopijina, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. 320 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aljošin Anamarijin Aničin Audreyjin Billiejin Cocojin Dafnin Danajin Daničin Dikin Dorisin Dragičin Edithin Emmyjin Inesin Irisin Janin Jeanin Jožičin Judyjin Karinin Karmenin Leejin Lein Lejin Ljubičin Lucijin Mančin Maričin Mariin Marilynin Matejin Mičikin Miličin Mojčin Nataliejin Nefretetin Nikin Nivesin Piin Pijin Sašin Slavičin Tein Tejin Tiin Tijin Verin Veronikin Viktorijin Whoopijin 321 Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 32 svojilnih pridevnikov iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij«, vključenega v ePravopis (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016). Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.: (1) preglas (hudičev); (2) premeno c > č (rojeničin); (3) neobstojni samoglasnik (palčkov, psoglavčev). V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več imen, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v ustrezen problemski sklop. NOVOSTI: Svojilni pridevniki iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij so obravnavani kot samostojna gesla. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki (vilinčev < vilinec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: pálčkov -a -o prid. V pravljičnem mestu je stala palčkova hišica (< palček) {O} moški: EDNINA: im. pálčkov, rod. pálčkovega, daj. pálčkovemu, tož. pálčkov (živostno pálčkovega), mest. pri pálčkovem, or. s pálčkovim; DVOJINA: im. pálčkova, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož. pálčkova, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkove, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovimi ženski: EDNINA: im. pálčkova, rod. pálčkove, daj. pálčkovi, tož. pálčkovo, mest. pri pálčkovi, or. s pálčkovo; DVOJINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož. pálčkovi, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkove, rod. pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkove, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovimi srednji: EDNINA: im. pálčkovo, rod. pálčkovega, daj. pálčkovemu, tož. pálčkovo, mest. pri pálčkovem, or. s pálčkovim; DVOJINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož. 322 pálčkovi, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkova, rod. pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkova, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki rojeníčin -a -o prid. rojeničina sodba (< rojenica) {O} moški: EDNINA: im. rojeníčin, rod. rojeníčinega, daj. rojeníčinemu, tož. rojeníčin (živostno rojeníčinega), mest. pri rojeníčinem, or. z rojeníčinim; DVOJINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož. rojeníčina, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčine, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinimi ženski: EDNINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčine, daj. rojeníčini, tož. rojeníčino, mest. pri rojeníčini, or. z rojeníčino; DVOJINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož. rojeníčini, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčine, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčine, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinimi srednji: EDNINA: im. rojeníčino, rod. rojeníčinega, daj. rojeníčinemu, tož. rojeníčino, mest. pri rojeníčinem, or. z rojeníčinim; DVOJINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož. rojeníčini, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčina, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki vilínčev -a -o prid. Vilinčev obraz se mu je zdel kot maska (< vilinec) {O} moški: EDNINA: im. vilínčev, rod. vilínčevega, daj. vilínčevemu, tož. vilínčev (živostno vilínčevega), mest. pri vilínčevem, or. z vilínčevim; DVOJINA: im. vilínčeva, rod. vilínčevih, daj. vilínčevima, tož. vilínčeva, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeve, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevimi ženski: EDNINA: im. vilínčeva, rod. vilínčeve, daj. vilínčevi, tož. vilínčevo, mest. pri vilínčevi, or. z vilínčevo; DVOJINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj. vilínčevima, tož. vilínčevi, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčeve, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeve, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevimi srednji: EDNINA: im. vilínčevo, rod. vilínčevega, daj. vilínčevemu, tož. vilínčevo, mest. pri vilínčevem, or. z vilínčevim; DVOJINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčevi, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčeva, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeva, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 323 vínksičin -a -o prid. vinkisičine prijateljice (< vinksica) {O} moški: EDNINA: im. vínksičin, rod. vínksičinega, daj. vínksičinemu, tož. vínksičin (živostno vínksičinega), mest. pri vínksičinem, or. z vínksičinim; DVOJINA: im. vínksičina, rod. vínksičinih, daj. vínksičinima, tož. vínksičina, mest. pri vínksičinih, or. z vínksičinima; MNOŽINA: im. vínksičini, rod. vínksičinih, daj. vínksičinim, tož. vínksičine, mest. pri vínksičinih, or. z vínksičinimi ženski: EDNINA: im. vínksičina, rod. vínksičine, daj. vínksičini, tož. vínksičino, mest. pri vínksičini, or. z vínksičino; DVOJINA: im. vínksičini, rod. vínksičinih, daj. vínksičinima, tož. vínksičini, mest. pri vínksičinih, or. z vínksičinima; MNOŽINA: im. vínksičine, rod. vínksičinih, daj. vínksičinim, tož. vínksičine, mest. pri vínksičinih, or. z vínksičinimi srednji: EDNINA: im. vínksičino, rod. vínksičinega, daj. vínksičinemu, tož. vínksičino, mest. pri vínksičinem, or. z vínksičinim; DVOJINA: im. vínksičini, rod. vínksičinih, daj. vínksičinima, tož. vínksičini, mest. pri vínksičinih, or. z vínksičinima; MNOŽINA: im. vínksičina, rod. vínksičinih, daj. vínksičinim, tož. vínksičina, mest. pri vínksičinih, or. z vínksičinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: angelov bedančev čarovničin čatežev čebeličin dioskurjev gasilčev hudičev jedijev kentavrov lisičin mačkov morakvarjev možev ovčarjev palčkov pasjeglavčev poštarjev psoglavčev rojeničin satirjev smrkčev sojeničin sovičin telebajskov vajenčev vampirjev vilinčev vinksičin zajčkov zmajev zvezdičin 324 Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 157 svojilnih pridevnikov iz enobesednih prebivalskih imen, ki je nastal na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Prebivalska imena (iz imen držav, celin)« ter iz sklopov »Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)« in »Prebivalska imena (iz imen pokrajin, otokov)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu Gigafida 2.0, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa (Albančev, Apačev, Mohikančev, Švicarjev) ali poenobesedenja (Južnokorejčev, Slonokoščenoobalčev). V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeti svojilni pridevniki iz prebivalskih imen po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci pokrajin, mest, otokov itd.). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Novost v slovarju so dvojnice, ki so posledica dvojničnosti izhodiščnih prebivalskih imen (Etiopijčev – Etiopčev, Laožanov – Laošanov, Maldivijčev – Maldivčev; Bosančev – Bosenčev). Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni besedi (prebivalskem imenu), iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (Albančev < Albanec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Albánčev -a -o prid. Albančeva žena je praznovala rojstni dan (< Albanec) {O} moški: EDNINA: im. Albánčev, rod. Albánčevega, daj. Albánčevemu, tož. Albánčev (živostno Albánčevega), mest. pri Albánčevem, or. z Albánčevim; DVOJINA: im. Albánčeva, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčeva, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi ženski: EDNINA: im. Albánčeva, rod. Albánčeve, daj. Albánčevi, tož. Albánčevo, mest. pri Albánčevi, or. z Albánčevo; DVOJINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. 325 Albánčevi, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčeve, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi srednji: EDNINA: im. Albánčevo, rod. Albánčevega, daj. Albánčevemu, tož. Albánčevo, mest. pri Albánčevem, or. z Albánčevim; DVOJINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčevi, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčeva, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeva, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Etiopijčev -a -o in Etiopčev -a -o [etijópijčev in etijópčev] prid. To je bil Etiopijčev/Etiopčev prvi naslov svetovnega prvaka v članski kategoriji (< Etiopijec) {O} moški: EDNINA: im. Etiopijčev in Etiopčev, rod. Etiopijčevega in Etiopčevega, daj. Etiopijčevemu in Etiopčevemu, tož. Etiopijčev in Etiopčev (živostno Etiopijčevega in Etiopčevega), mest. pri Etiopijčevem in pri Etiopčevem, or. z Etiopijčevim in z Etiopčevim; DVOJINA: im. Etiopijčeva in Etiopčeva, rod. Etiopijčevih in Etiopčevih, daj. Etiopijčevima in Etiopčevima, tož. Etiopijčeva in Etiopčeva, mest. pri Etiopijčevih in pri Etiopčevih, or. z Etiopijčevima in z Etiopčevima; MNOŽINA: im. Etiopijčevi in Etiopčevi, rod. Etiopijčevih in Etiopčevih, daj. Etiopijčevim in Etiopčevim, tož. Etiopijčeve in Etiopčeve, mest. pri Etiopijčevih in pri Etiopčevih, or. z Etiopijčevimi in z Etiopčevimi ženski: EDNINA: im. Etiopijčeva in Etiopčeva, rod. Etiopijčeve in Etiopčeve, daj. Etiopijčevi in Etiopčevi, tož. Etiopijčevo in Etiopčevo, mest. pri Etiopijčevi in pri Etiopčevi, or. z Etiopijčevo in z Etiopčevo; DVOJINA: im. Etiopijčevi in Etiopčevi, rod. Etiopijčevih in Etiopčevih, daj. Etiopijčevima in Etiopčevima, tož. Etiopijčevi in Etiopčevi, mest. pri Etiopijčevih in pri Etiopčevih, or. z Etiopijčevima in z Etiopčevima; MNOŽINA: im. Etiopijčeve in Etiopčeve, rod. Etiopijčevih in Etiopčevih, daj. Etiopijčevim in Etiopčevim, tož. Etiopijčeve in Etiopčeve, mest. pri Etiopijčevih in pri Etiopčevih, or. z Etiopijčevimi in z Etiopčevimi srednji: EDNINA: im. Etiopijčevo in Etiopčevo, rod. Etiopijčevega in Etiopčevega, daj. Etiopijčevemu in Etiopčevemu, tož. Etiopijčevo in Etiopčevo, mest. pri Etiopijčevem in pri Etiopčevem, or. z Etiopijčevim in z Etiopčevim; DVOJINA: im. Etiopijčevi in Etiopčevi, rod. Etiopijčevih in Etiopčevih, daj. Etiopijčevima in Etiopčevima, tož. Etiopijčevi in Etiopčevi, mest. pri Etiopijčevih in pri Etiopčevih, or. z Etiopijčevima in z Etiopčevima; MNOŽINA: im. Etiopijčeva in Etiopčeva, rod. Etiopijčevih in Etiopčevih, daj. Etiopijčevim in Etiopčevim, tož. Etiopijčeva in Etiopčeva, mest. pri Etiopijčevih in pri Etiopčevih, or. z Etiopijčevimi in z Etiopčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Júžnokorêjčev -a -o prid. O Južnokorejčevih športnih dosežkih se je še dolgo govorilo (< Južnokorejec) {O} moški: EDNINA: im. Júžnokorêjčev, rod. Júžnokorêjčevega, daj. Júžnokorêjčevemu, tož. Júžnokorêjčev (živostno Júžnokorêjčevega), mest. pri Júžnokorêjčevem, or. z Júžnokorêjčevim; DVOJINA: im. Júžnokorêjčeva, rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevima, tož. Júžnokorêjčeva, 326 mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevima; MNOŽINA: im. Júžnokorêjčevi, rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevim, tož. Júžnokorêjčeve, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevimi ženski: EDNINA: im. Júžnokorêjčeva, rod. Júžnokorêjčeve, daj. Júžnokorêjčevi, tož. Júžnokorêjčevo, mest. pri Júžnokorêjčevi, or. z Júžnokorêjčevo; DVOJINA: im. Júžnokorêjčevi, rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevima, tož. Júžnokorêjčevi, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevima; MNOŽINA: im. Júžnokorêjčeve, rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevim, tož. Júžnokorêjčeve, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevimi srednji: EDNINA: im. Júžnokorêjčevo, rod. Júžnokorêjčevega, daj. Júžnokorêjčevemu, tož. Júžnokorêjčevo, mest. pri Júžnokorêjčevem, or. z Júžnokorêjčevim; DVOJINA: im. Júžnokorêjčevi, rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevima, tož. Júžnokorêjčevi, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevima; MNOŽINA: im. Júžnokorêjčeva, rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevim, tož. Júžnokorêjčeva, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Švícarjev -a -o prid. Na koncu je vendarle zmagala Švicarjeva ponudba (< Švicar) {O} moški: EDNINA: im. Švícarjev, rod. Švícarjevega, daj. Švícarjevemu, tož. Švícarjev (živostno Švícarjevega), mest. pri Švícarjevem, or. s Švícarjevim; DVOJINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož. Švícarjeva, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im. Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož. Švícarjeve, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi ženski: EDNINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjeve, daj. Švícarjevi, tož. Švícarjevo, mest. pri Švícarjevi, or. s Švícarjevo; DVOJINA: im. Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož. Švícarjevi, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im. Švícarjeve, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož. Švícarjeve, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi srednji: EDNINA: im. Švícarjevo, rod. Švícarjevega, daj. Švícarjevemu, tož. Švícarjevo, mest. pri Švícarjevem, or. s Švícarjevim; DVOJINA: im. Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož. Švícarjevi, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož. Švícarjeva, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Afganistančev Albančev Alžirčev Andorčev Angolčev Antigovčev Argentinčev Apačev Armenčev Avstralčev Avstralčev Avstrijčev Azerbajdžančev Azijčev Bahamčev 327 Bangladeševčev Barbudčev Belgijčev Bissaučev Bocvančev Bolivijčev Bosančev Brazilčev Britančev Brunejčev Burkinčev Burundijčev Butančev Čadovčev Čilenčev Črnogorčev Dalmatinčev Dančev Dominikančev Ekvadorčev Ekvatorialnogvinejčev Eritrejčev Estončev Etiopijčev in Etiopčev Evrazijčev Evropejčev Fidžijčev Filipinčev Finčev Gabončev Gambijčev Gančev Gruzijčev in Gruzinčev Gvajančev Gvatemalčev Gvinejčev Haitijčev Hercegovčev Indijčev Indonezijčev Irančev Irčev Islandčev Izraelčev Japončev Jemenčev Jordančev Južnokorejčev Južnosudančev Kamerunčev Katarčev Kazahstančev Kenijčev Kirgizistančev Kiribatijčev Kitajčev Kolumbijčev Kosovčev Kubančev Latvijčev Lesotčev Libanončev Liberijčev Lihtenštajnčev Litovčev Madagaskarčev Makedončev Malavijčev Maldivijčev in Maldivčev Malezijčev Malijčev Marshallovčev Mavretančev Mikronezijčev Mjanmarčev Moldavijčev in Moldavčev Mongolčev Mohikančev Namibijčev Nemčev Nepalčev Nigerijčev Nigrčev Nikaragovčev Nizozemčev Novogvinejčev Novozelandčev Oceanijčev Omančev Pakistančev Palestinčev Panamčev Papuančev Paragvajčev Perujčev Portugalčev Ruandčev Salomončev Salvadorčev Samoančev in Samojčev Sanmarinčev Saudčev in Saudijčev Sejšelčev Senegalčev Severnokorejčev Sierraleončev Singapurčev Sirčev in Sirijčev Slonokoščenoobalčev in Slonokoščenčev Slovenčev Somalčev in Somalijčev Sudančev Surinamčev Svazijčev Svetolucijčev Špančev Švicarjev Tadžikistančev Tajčev Tajvančev Tanzanijčev Tobagovčev Togovčev Tongovčev Tunizijčev Turkmenčev Turkmenistančev Tuvalujčev Ukrajinčev Urugvajčev Uzbekistančev Vanuatujčev Vatikančev Venezuelčev Vietnamčev Vzhodnokongovčev Vzhodnotimorčev Zahodnokongovčev Zahodnosaharčev Zambijčev Zimbabvejčev 328 Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 40 svojilnih pridevnikov iz priimkov s predimki in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Imena s predimki«. NOVOSTI: Svojilni pridevniki iz imen s predimki so v nasprotju s SP 2001 uvrščeni v samostojna gesla. Pri redigiranju smo sledili rabi in v gradivu neizkazane oblike iz SP 2001 (Ortegaygassetov, Baudouindecourtenayjev) nadomestili z izkazanimi (Gassetov, Baudouinov / de Courtenayjev). Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri večdelnih priimkih s predimki, pri katerih je pridevniška oblika izpeljana le iz enega dela (d’Estaingov < Giscard d’Estaing). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 115. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Baudouinov -a -o [bodênov-] prid. Baudouinov slovar rezijanščine (< Baudouin de Courtenay) {O} moški: EDNINA: im. Baudouinov, rod. Baudouinovega, daj. Baudouinovemu, tož. Baudouinov (živostno Baudouinovega), mest. pri Baudouinovem, or. z Baudouinovim; DVOJINA: im. Baudouinova, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovima, tož. Baudouinova, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovima; MNOŽINA: im. Baudouinovi, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovim, tož. Baudouinove, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovimi ženski: EDNINA: im. Baudouinova, rod. Baudouinove, daj. Baudouinovi, tož. Baudouinovo, mest. pri Baudouinovi, or. z Baudouinovo; DVOJINA: im. Baudouinovi, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovima, tož. Baudouinovi, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovima; MNOŽINA: im. Baudouinove, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovim, tož. Baudouinove, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovimi srednji: EDNINA: im. Baudouinovo, rod. Baudouinovega, daj. Baudouinovemu, tož. Baudouinovo, mest. pri Baudouinovem, or. z Baudouinovim; DVOJINA: im. Baudouinovi, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovima, tož. Baudouinovi, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovima; MNOŽINA: im. Baudouinova, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovim, tož. Baudouinova, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovimi 329 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki d'Estaingov -a -o [destênov-] prid. Za Francijo je bil najbolj sprejemljiv d'Estaingov predlog evropske ustave (< Giscard d'Estaing) {O} moški: EDNINA: im. d'Estaingov, rod. d'Estaingovega, daj. d'Estaingovemu, tož. d'Estaingov (živostno d'Estaingovega), mest. pri d'Estaingovem, or. z d'Estaingovim; DVOJINA: im. d'Estaingova, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovima, tož. d'Estaingova, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovima; MNOŽINA: im. d'Estaingovi, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovim, tož. d'Estaingove, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovimi ženski: EDNINA: im. d'Estaingova, rod. d'Estaingove, daj. d'Estaingovi, tož. d'Estaingovo, mest. pri d'Estaingovi, or. z d'Estaingovo; DVOJINA: im. d'Estaingovi, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovima, tož. d'Estaingovi, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovima; MNOŽINA: im. d'Estaingove, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovim, tož. d'Estaingove, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovimi srednji: EDNINA: im. d'Estaingovo, rod. d'Estaingovega, daj. d'Estaingovemu, tož. d'Estaingovo, mest. pri d'Estaingovem, or. z d'Estaingovim; DVOJINA: im. d'Estaingovi, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovima, tož. d'Estaingovi, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovima; MNOŽINA: im. d'Estaingova, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovim, tož. d'Estaingova, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki de Courtenayjev ~ -a ~ -o [də kurtənêjev-] prid. De Courtenayjeva zapuščina se nahaja v arhivih Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu; Razmišljanja o uporabni lingvistiki sodijo v de Courtenayjevo zadnje ustvarjalno obdobje (< Baudouin de Courtenay) {O} moški: EDNINA: im. de Courtenayjev, rod. de Courtenayjevega, daj. de Courtenayjevemu, tož. de Courtenayjev (živostno de Courtenayjevega), mest. pri de Courtenayjevem, or. z de Courtenayjevim; DVOJINA: im. de Courtenayjeva, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevima, tož. de Courtenayjeva, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevima; MNOŽINA: im. de Courtenayjevi, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevim, tož. de Courtenayjeve, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevimi ženski: EDNINA: im. de Courtenayjeva, rod. de Courtenayjeve, daj. de Courtenayjevi, tož. de Courtenayjevo, mest. pri de Courtenayjevi, or. z de Courtenayjevo; DVOJINA: im. de Courtenayjevi, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevima, tož. de Courtenayjevi, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevima; MNOŽINA: im. de Courtenayjeve, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevim, tož. de Courtenayjeve, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevimi srednji: EDNINA: im. de Courtenayjevo, rod. de Courtenayjevega, daj. de Courtenayjevemu, tož. de Courtenayjevo, mest. pri de Courtenayjevem, or. z de Courtenayjevim; DVOJINA: im. de Courtenayjevi, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevima, tož. de Courtenayjevi, mest. pri 330 de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevima; MNOŽINA: im. de Courtenayjeva, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevim, tož. de Courtenayjeva, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Gassetov -a -o [gasétov-] prid. Če želite razumeti elitizem, preberite Gassetov »Upor množic«; Liberalizem Gassetovega kova se noče omadeževati z materialnim priviligijem (< Gasset) {O} moški: EDNINA: im. Gassetov, rod. Gassetovega, daj. Gassetovemu, tož. Gassetov (živostno Gassetovega), mest. pri Gassetovem, or. z Gassetovim; DVOJINA: im. Gassetova, rod. Gassetovih, daj. Gassetovima, tož. Gassetova, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovima; MNOŽINA: im. Gassetovi, rod. Gassetovih, daj. Gassetovim, tož. Gassetove, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovimi ženski: EDNINA: im. Gassetova, rod. Gassetove, daj. Gassetovi, tož. Gassetovo, mest. pri Gassetovi, or. z Gassetovo; DVOJINA: im. Gassetovi, rod. Gassetovih, daj. Gassetovima, tož. Gassetovi, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovima; MNOŽINA: im. Gassetove, rod. Gassetovih, daj. Gassetovim, tož. Gassetove, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovimi srednji: EDNINA: im. Gassetovo, rod. Gassetovega, daj. Gassetovemu, tož. Gassetovo, mest. pri Gassetovem, or. z Gassetovim; DVOJINA: im. Gassetovi, rod. Gassetovih, daj. Gassetovima, tož. Gassetovi, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovima; MNOŽINA: im. Gassetova, rod. Gassetovih, daj. Gassetovim, tož. Gassetova, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: al Haitamov Asadov in al Asadov Baudouinov Beethovnov Calderónov D᾽Annunziov in D’Annunziev d᾽Estaingov d᾽Indyjev da Vincijev De Amicisov de Courtenayjev de Gaullov de la Vegov de Palmov De Palmov de Souzov De Souzov Dos Passosov dos Santosov El Grecov Gassetov Goethejev Hitomarov Humboldtov La Fayettov La Fontainov MacDowllov McDonaldov Metternichov O᾽Connorjev Prévostov Richelieujev Saint-Exupéryjev St. Johnov Van Allenov van Dyckov van Goghov Vignyjev von Grünigenov Weizsäckerjev 331 Svojilni pridevniki (iz priimkov) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 335 svojilnih pridevnikov iz priimkov, vključenih v sklop »Lastna imena, priimki«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi priimka v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa (Bajčev); (2) pogovorne podaljšave osnove s t (Jenko); (3) izpusta neobstojnega polglasnika (Erjavčev); (4) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (Fajdiga). Kasneje je bil nabor dopolnjen s priimki, ki predstavljajo podstavo pridevnikom v različnih stalnih besednih zvezah (Diesel > Dieslov motor). V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Warholov. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi: (1) podaljšave z j (Astairov in Astairjev); (2) večbesednih imen iz azijskih jezikov (Mao Cetungov); (3) nepravilne uporabe ženskega pridevniškega obrazila (Guevarov); (4) nekdaj normativno odsvetovanih oblik priimkov na končni -a ob ženskih imenih (Kobilčin, Stupičin). NOVOSTI: Uslovarjenje teh imen je predstavljalo gradivsko osnovo pri pripravi novega poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Slovnični oris za pravopis«, ki je v letu 2019 v usklajevalni fazi. Pripravljena je bila t u d i a n k e t a , k i b o p o m a g a l a p r i d o k o n č n i r edakciji. Dostopna je na spletnem naslovu spletišča Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri imenih z neobstojnim polglasnikom (Bajčev < Bajc, Bajec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« 332 SLOVARSKI PRIKAZ: Astairov -a -o in Astairjev -a -o [astêrov- in astêrjev-] prid. Astairov/Astairjev stil (< Astaire) {O} moški: EDNINA: im. Astairov in Astairjev, rod. Astairovega in Astairjevega, daj. Astairovemu in Astairjevemu, tož. Astairov in Astairjev (živostno Astairovega in Astairjevega), mest. pri Astairovem in pri Astairjevem, or. z Astairovim in z Astairjevim; DVOJINA: im. Astairova in Astairjeva, rod. Astairovih in Astairjevih, daj. Astairovima in Astairjevima, tož. Astairova in Astairjeva, mest. pri Astairovih in pri Astairjevih, or. z Astairovima in z Astairjevima; MNOŽINA: im. Astairovi in Astairjevi, rod. Astairovih in Astairjevih, daj. Astairovim in Astairjevim, tož. Astairove in Astairjeve, mest. pri Astairovih in pri Astairjevih, or. z Astairovimi in z Astairjevimi ženski: EDNINA: im. Astairova in Astairjeva, rod. Astairove in Astairjeve, daj. Astairovi in Astairjevi, tož. Astairovo in Astairjevo, mest. pri Astairovi in pri Astairjevi, or. z Astairovo in z Astairjevo; DVOJINA: im. Astairovi in Astairjevi, rod. Astairovih in Astairjevih, daj. Astairovima in Astairjevima, tož. Astairovi in Astairjevi, mest. pri Astairovih in pri Astairjevih, or. z Astairovima in z Astairjevima; MNOŽINA: im. Astairove in Astairjeve, rod. Astairovih in Astairjevih, daj. Astairovim in Astairjevim, tož. Astairove in Astairjeve, mest. pri Astairovih in pri Astairjevih, or. z Astairovimi in z Astairjevimi srednji: EDNINA: im. Astairovo in Astairjevo, rod. Astairovega in Astairjevega, daj. Astairovemu in Astairjevemu, tož. Astairovo in Astairjevo, mest. pri Astairovem in pri Astairjevem, or. z Astairovim in z Astairjevim; DVOJINA: im. Astairovi in Astairjevi, rod. Astairovih in Astairjevih, daj. Astairovima in Astairjevima, tož. Astairovi in Astairjevi, mest. pri Astairovih in pri Astairjevih, or. z Astairovima in z Astairjevima; MNOŽINA: im. Astairova in Astairjeva, rod. Astairovih in Astairjevih, daj. Astairovim in Astairjevim, tož. Astairova in Astairjeva, mest. pri Astairovih in pri Astairjevih, or. z Astairovimi in z Astairjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni pridevniki Dieslov -a -o [dízlov-] prid. Dieslova ura z lamelnim zaslonom; Dieslov/dizlov motor |motor z notranjim izgorevanjem|: Z industrijsko revolucijo 19. stoletja sta elektrika in Dieslov/dizlov motor človeštvu korenito spremenili življenje; prim. dizlov, dizel (< Diesel) {O} moški: EDNINA: im. Dieslov, rod. Dieslovega, daj. Dieslovemu, tož. Dieslov (živostno Dieslovega), mest. pri Dieslovem, or. z Dieslovim; DVOJINA: im. Dieslova, rod. Dieslovih, daj. Dieslovima, tož. Dieslova, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovima; MNOŽINA: im. Dieslovi, rod. Dieslovih, daj. Dieslovim, tož. Dieslove, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovimi ženski: EDNINA: im. Dieslova, rod. Dieslove, daj. Dieslovi, tož. Dieslovo, mest. pri Dieslovi, or. z Dieslovo; DVOJINA: im. Dieslovi, rod. Dieslovih, daj. Dieslovima, tož. Dieslovi, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovima; MNOŽINA: im. Dieslove, rod. Dieslovih, daj. Dieslovim, tož. Dieslove, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovimi srednji: EDNINA: im. Dieslovo, rod. Dieslovega, daj. Dieslovemu, tož. Dieslovo, mest. pri Dieslovem, or. z Dieslovim; DVOJINA: im. Dieslovi, rod. Dieslovih, daj. Dieslovima, tož. 333 Dieslovi, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovima; MNOŽINA: im. Dieslova, rod. Dieslovih, daj. Dieslovim, tož. Dieslova, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki Kobílčin -a -o prid. Precej podatkov izvemo iz dnevnikov Kobilčine slikarske kolegice iz Münchna (< Kobilca) {O} moški: EDNINA: im. Kobílčin, rod. Kobílčinega, daj. Kobílčinemu, tož. Kobílčin (živostno Kobílčinega), mest. pri Kobílčinem, or. s Kobílčinim; DVOJINA: im. Kobílčina, rod. Kobílčinih, daj. Kobílčinima, tož. Kobílčina, mest. pri Kobílčinih, or. s Kobílčinima; MNOŽINA: im. Kobílčini, rod. Kobílčinih, daj. Kobílčinim, tož. Kobílčine, mest. pri Kobílčinih, or. s Kobílčinimi ženski: EDNINA: im. Kobílčina, rod. Kobílčine, daj. Kobílčini, tož. Kobílčino, mest. pri Kobílčini, or. s Kobílčino; DVOJINA: im. Kobílčini, rod. Kobílčinih, daj. Kobílčinima, tož. Kobílčini, mest. pri Kobílčinih, or. s Kobílčinima; MNOŽINA: im. Kobílčine, rod. Kobílčinih, daj. Kobílčinim, tož. Kobílčine, mest. pri Kobílčinih, or. s Kobílčinimi srednji: EDNINA: im. Kobílčino, rod. Kobílčinega, daj. Kobílčinemu, tož. Kobílčino, mest. pri Kobílčinem, or. s Kobílčinim; DVOJINA: im. Kobílčini, rod. Kobílčinih, daj. Kobílčinima, tož. Kobílčini, mest. pri Kobílčinih, or. s Kobílčinima; MNOŽINA: im. Kobílčina, rod. Kobílčinih, daj. Kobílčinim, tož. Kobílčina, mest. pri Kobílčinih, or. s Kobílčinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Máo Cetúngov ~ -a ~ -o prid. obisk Mao Cetungovega mavzoleja (< Mao Cetung) {O} moški: EDNINA: im. Máo Cetúngov, rod. Máo Cetúngovega, daj. Máo Cetúngovemu, tož. Máo Cetúngov (živostno Máo Cetúngovega), mest. pri Máo Cetúngovem, or. z Máo Cetúngovim; DVOJINA: im. Máo Cetúngova, rod. Máo Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovima, tož. Máo Cetúngova, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo Cetúngovima; MNOŽINA: im. Máo Cetúngovi, rod. Máo Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovim, tož. Máo Cetúngove, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo Cetúngovimi ženski: EDNINA: im. Máo Cetúngova, rod. Máo Cetúngove, daj. Máo Cetúngovi, tož. Máo Cetúngovo, mest. pri Máo Cetúngovi, or. z Máo Cetúngovo; DVOJINA: im. Máo Cetúngovi, rod. Máo Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovima, tož. Máo Cetúngovi, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo Cetúngovima; MNOŽINA: im. Máo Cetúngove, rod. Máo Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovim, tož. Máo Cetúngove, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo Cetúngovimi srednji: EDNINA: im. Máo Cetúngovo, rod. Máo Cetúngovega, daj. Máo Cetúngovemu, tož. Máo Cetúngovo, mest. pri Máo Cetúngovem, or. z Máo Cetúngovim; DVOJINA: im. Máo Cetúngovi, rod. Máo Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovima, tož. Máo Cetúngovi, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo Cetúngovima; MNOŽINA: im. Máo Cetúngova, rod. Máo Cetúngovih, daj. Máo Cetúngovim, tož. Máo Cetúngova, mest. pri Máo Cetúngovih, or. z Máo Cetúngovimi STATUS: predlog 334 PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abbejev Abelov Addisonov Albertijev Alberti-Žnideršičev Aljažev Alzheimerjev Ambrožičev Amperov in Amperjev Andersenov Apgarjev Arharjev Artaudov in Artaudev Aspergerjev Astairov Atkinsonov Atkinsov Avogadrov Babičev Badjurov Bajčev Balintov Barillov Bartolov Basedowov Baumannov Beaufortov in Beaufortev Bernoullijev Bessemerjev Betettov Bethejev Bethe-Weizsackerjev Bevčev Blagajev Blažičev Bloudkov Bogatajev Boltzmannov Bonapartejev Boolov Borštnikov Boylov Božičev Braillov in Braillev Braunov Bregarjev Briggsov Buchnerjev Bukovčev Calvinov Cankarjev Cassinijev Celzijev Cerarjev Cervantesov Chanelov Chavezov Cockerjev Collodijev Cooperjev Coulombov Crohnov Cvetkov Černetov Čušev Dajnkov Darwinov Davisov Dayev Demšarjev Deneuvov Derridajev Dieslov Dolenčev Dolinarjev Dopplerjev Downov Einsteinov Erjavčev Fahrenheitov Fajdigov Faradayev Fassbinderjev Feuerbachov Fibonaccijev Filipičev Fleischmannov Freudov Gajškov Garbov Gardnerjev Geigerjev Gerbčev Gerbičev Godčev Goethejev Golgijev Goncourtov in Goncourtev Gorenčev Gorjupov Gorkijev Grahamov Grangerjev Gregoričev Grumov Guevarov Hafnerjev Halleyjev Heglov Heideggerjev Herschlov Higgsov Hitlerjev Hočevarjev Hodžićev Holidayev Hondov Hookov Hribarjev Hubblov Humarjev Ilićev Ivančičev Janežičev Jansenov Jarčev Jazbečev Jenkov Jeričev Joulov Jovanovićev Jungov Jurčičev Kalvinov Kantov Kaplanov Kasteličev Kaučičev Kavčičev Keglov Kelvinov Keplerjev Klemenčičev Knafelčev Knausov Kneippov Kobilčin Kočevarjev Kocjančičev Kodričev 335 Kokaljev Kolaričev Kolarjev Kolenčev Konfucijev Kopernikov Koraćev Koroščev Kosijev Koširjev Kovačev Kovačevićev Kovačičev Koželjev Kozinov Krajnčev Kraljev Kramarjev Krambergerjev Kranjčev Krivčev Krivičev Krugerjev Kuharjev Kumrov Lavričev Lazarjev Lebarjev Leejev Leskovarjev Levstikov Likarjev Logarjev Ludolfov Machiavellijev Magirusov Mahničev Mao Cetungov Markovićev Markovičev Marxov Matkov Mavričev Maxwellov Megličev Mendlov Mercallijev Metelkov Michelinov Miheličev Miklavčičev Mlakarjev Mlinaričev Mlinarjev Mohoričev Mohrov Monroejev Montessorijev Morsejev Mozartov Müllerjev Murkov Nemčev Neperjev Newtonov Nietzschejev Nikolićev Nobelov Oginov Ohmov Ottov Papinov Parkinsonov Pascalov Pavličev Pavlov Peltonov Perkov Petofijev Petričev Petrijev Petrovićev Petrovičev Pintaričev Pintarjev Pirčev Plečnikov Podgorškov Pogačarjev Popovićev Potemkinov Potjomkinov Potterjev Povšetov Pradov Preglov Pretnarjev Primožičev Priolov Pritzkerjev Pulitzerjev Ribičev Richterjev Rožančev Rožičev Rubikov Rutarjev Sacherjev Saint Laurentov Saksidov Sardenkov Savićev Schwannov Scopolijev Selassiejev Severjev Siemensov Sievertov Simoničev Sitarjev Sjögrenov Slomškov Smrekarjev Sovretov Stanleyjev Starrov Steletov Stoparjev Stritarjev Stupičev Stupičin Šeligov Šinkovčev Škerjančev Škodov Škofov Štrukljev Šuštarjev Tavčarjev Teslov Thomasov Tollensov Tolstojev Tomažičev Tomšičev Trčkov Turnerjev Tyndallov Uršičev Valvasorjev Vegov Vidičev Vidmarjev Vidovičev Vodnikov Vodopivčev Volkov Voltov Vovkov Wanklov Wassermannov Wattov Waynov Webrov Weizsäckerjev Wertheimov Wonderjev Zadravčev Zajčev Zakrajškov Zalarjev Zalokarjev Zemljičev Zidarjev Zoisov Zorkov Zupančev 336 Zupančičev Zverov Žagarjev Železnikov Žibertov Žižkov Žnideršičev Župančičev 337 Svojilni pridevniki (iz psevdonimov) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 37 svojilnih pridevnikov iz enobesednih psevdonimov, skrivnih imen, umetniških imen ipd. in je nastal na osnovi nabora problemskega sklopa »Psevdonimi«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu Gigafida 2.0, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa (Račev); (2) pogovorne podaljšave osnove s t (Đurov); (3) obvezne podaljšave osnove s t (Rifletov); (4) izpusta neobstojnega polglasnika (Plamnov); (5) neustrezne uporabe ženskega pridevniškega obrazila (Rozov). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (Rifletov < Rifle). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Đurov -a -o [džúrov-] prid. Đurov film (< Đuro) {O} moški: EDNINA: im. Đurov, rod. Đurovega, daj. Đurovemu, tož. Đurov (živostno Đurovega), mest. pri Đurovem, or. z Đurovim; DVOJINA: im. Đurova, rod. Đurovih, daj. Đurovima, tož. Đurova, mest. pri Đurovih, or. z Đurovima; MNOŽINA: im. Đurovi, rod. Đurovih, daj. Đurovim, tož. Đurove, mest. pri Đurovih, or. z Đurovimi ženski: EDNINA: im. Đurova, rod. Đurove, daj. Đurovi, tož. Đurovo, mest. pri Đurovi, or. z Đurovo; DVOJINA: im. Đurovi, rod. Đurovih, daj. Đurovima, tož. Đurovi, mest. pri Đurovih, or. z Đurovima; MNOŽINA: im. Đurove, rod. Đurovih, daj. Đurovim, tož. Đurove, mest. pri Đurovih, or. z Đurovimi srednji: EDNINA: im. Đurovo, rod. Đurovega, daj. Đurovemu, tož. Đurovo, mest. pri Đurovem, or. z Đurovim; DVOJINA: im. Đurovi, rod. Đurovih, daj. Đurovima, tož. Đurovi, mest. pri Đurovih, or. 338 z Đurovima; MNOŽINA: im. Đurova, rod. Đurovih, daj. Đurovim, tož. Đurova, mest. pri Đurovih, or. z Đurovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Pávletov -a -o prid. Pobudo za projekt je dala Pavletova hči (< Pavle) {O} moški: EDNINA: im. Pávletov, rod. Pávletovega, daj. Pávletovemu, tož. Pávletov (živostno Pávletovega), mest. pri Pávletovem, or. s Pávletovim; DVOJINA: im. Pávletova, rod. Pávletovih, daj. Pávletovima, tož. Pávletova, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovima; MNOŽINA: im. Pávletovi, rod. Pávletovih, daj. Pávletovim, tož. Pávletove, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovimi ženski: EDNINA: im. Pávletova, rod. Pávletove, daj. Pávletovi, tož. Pávletovo, mest. pri Pávletovi, or. s Pávletovo; DVOJINA: im. Pávletovi, rod. Pávletovih, daj. Pávletovima, tož. Pávletovi, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovima; MNOŽINA: im. Pávletove, rod. Pávletovih, daj. Pávletovim, tož. Pávletove, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovimi srednji: EDNINA: im. Pávletovo, rod. Pávletovega, daj. Pávletovemu, tož. Pávletovo, mest. pri Pávletovem, or. s Pávletovim; DVOJINA: im. Pávletovi, rod. Pávletovih, daj. Pávletovima, tož. Pávletovi, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovima; MNOŽINA: im. Pávletova, rod. Pávletovih, daj. Pávletovim, tož. Pávletova, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Plámnov -a -o prid. Plamnova poezija (< Plamen) {O} moški: EDNINA: im. Plámnov, rod. Plámnovega, daj. Plámnovemu, tož. Plámnov (živostno Plámnovega), mest. pri Plámnovem, or. s Plámnovim; DVOJINA: im. Plámnova, rod. Plámnovih, daj. Plámnovima, tož. Plámnova, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovima; MNOŽINA: im. Plámnovi, rod. Plámnovih, daj. Plámnovim, tož. Plámnove, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovimi ženski: EDNINA: im. Plámnova, rod. Plámnove, daj. Plámnovi, tož. Plámnovo, mest. pri Plámnovi, or. s Plámnovo; DVOJINA: im. Plámnovi, rod. Plámnovih, daj. Plámnovima, tož. Plámnovi, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovima; MNOŽINA: im. Plámnove, rod. Plámnovih, daj. Plámnovim, tož. Plámnove, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovimi srednji: EDNINA: im. Plámnovo, rod. Plámnovega, daj. Plámnovemu, tož. Plámnovo, mest. pri Plámnovem, or. s Plámnovim; DVOJINA: im. Plámnovi, rod. Plámnovih, daj. Plámnovima, tož. Plámnovi, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovima; MNOŽINA: im. Plámnova, rod. Plámnovih, daj. Plámnovim, tož. Plámnova, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 339 Ráčev -a -o prid. Račeva filmska vloga (< Rac) {O} moški: EDNINA: im. Ráčev, rod. Ráčevega, daj. Ráčevemu, tož. Ráčev (živostno Ráčevega), mest. pri Ráčevem, or. z Ráčevim; DVOJINA: im. Ráčeva, rod. Ráčevih, daj. Ráčevima, tož. Ráčeva, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevima; MNOŽINA: im. Ráčevi, rod. Ráčevih, daj. Ráčevim, tož. Ráčeve, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevimi ženski: EDNINA: im. Ráčeva, rod. Ráčeve, daj. Ráčevi, tož. Ráčevo, mest. pri Ráčevi, or. z Ráčevo; DVOJINA: im. Ráčevi, rod. Ráčevih, daj. Ráčevima, tož. Ráčevi, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevima; MNOŽINA: im. Ráčeve, rod. Ráčevih, daj. Ráčevim, tož. Ráčeve, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevimi srednji: EDNINA: im. Ráčevo, rod. Ráčevega, daj. Ráčevemu, tož. Ráčevo, mest. pri Ráčevem, or. z Ráčevim; DVOJINA: im. Ráčevi, rod. Ráčevih, daj. Ráčevima, tož. Ráčevi, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevima; MNOŽINA: im. Ráčeva, rod. Ráčevih, daj. Ráčevim, tož. Ráčeva, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Rózov -a -o prid. Rozova besedila (< Roza) {O} moški: EDNINA: im. Rózov, rod. Rózovega, daj. Rózovemu, tož. Rózov (živostno Rózovega), mest. pri Rózovem, or. z Rózovim; DVOJINA: im. Rózova, rod. Rózovih, daj. Rózovima, tož. Rózova, mest. pri Rózovih, or. z Rózovima; MNOŽINA: im. Rózovi, rod. Rózovih, daj. Rózovim, tož. Rózove, mest. pri Rózovih, or. z Rózovimi ženski: EDNINA: im. Rózova, rod. Rózove, daj. Rózovi, tož. Rózovo, mest. pri Rózovi, or. z Rózovo; DVOJINA: im. Rózovi, rod. Rózovih, daj. Rózovima, tož. Rózovi, mest. pri Rózovih, or. z Rózovima; MNOŽINA: im. Rózove, rod. Rózovih, daj. Rózovim, tož. Rózove, mest. pri Rózovih, or. z Rózovimi srednji: EDNINA: im. Rózovo, rod. Rózovega, daj. Rózovemu, tož. Rózovo, mest. pri Rózovem, or. z Rózovim; DVOJINA: im. Rózovi, rod. Rózovih, daj. Rózovima, tož. Rózovi, mest. pri Rózovih, or. z Rózovima; MNOŽINA: im. Rózova, rod. Rózovih, daj. Rózovim, tož. Rózova, mest. pri Rózovih, or. z Rózovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Ahačev Apollinairov in Apollinairjev Barbarossov 340 Belačev Benčev Bowiejev Chejev Cimabuejev Didijev Donatellov Đurov El Grecov Gojčev Homeinijev Jakijev Ježkov Kaligulov Kočejev Mahatmov Molièrov in Molièrjev Pavletov Peléjev Petruškov Plamnov Račev Rifletov Ronaldov Rozov Selassijev Stalinov Tintorettov Titov Totójev Twiggyjin Voltairov in Voltairjev Zicojev 341 Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 41 svojilnih pridevnikov iz stvarnih imen, nastal je na osnovi nabora problemskega sklopa »Stvarna imena«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična zaradi različnih razlogov: (1) enakozvočnost z imeni drugih spolov ( Škoda, m |priimek| – Škodov; Škoda, ž |znamka| – Škodin avtomobil); (2) izkratičnega izvora, saj postane zadnji kratični samoglasnik tudi samoglasnik priponskega obrazila za izražanje svojine (Natov) ali se izgubi (Irin); (3) zaradi posebnih zvez, v katere vstopajo ti pridevniki (Merkurjev). NOVOSTI: Pri redigiranju sicer nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (Mercatorjev < Mercator). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Merkúrjev -a -o prid. |nanašajoč se na planet|: kartografiranje sestave Merkurjevega površja; Sonda Messenger je prva sonda, ki je uspešno vstopila v Merkurjevo orbito; |nanašajoč se na podjetje Merkur|: Merkurjev trgovski center; oživitev Merkurjevega poslovanja; cena Merkurjevih delnic; |nanašajoč se na trgovino Merkur|: V Merkurjevo ponudbo uvajajo nov oddelek dodatkov za dom; |nanašajoč se na rimskega boga trgovine|: Merkurjev kip (< Merkur, Merkur, Merkur) {O} moški: EDNINA: im. Merkúrjev, rod. Merkúrjevega, daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjev (živostno Merkúrjevega), mest. pri Merkúrjevem, or. z Merkúrjevim; DVOJINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož. Merkúrjeva, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeve, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi ženski: EDNINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjeve, daj. Merkúrjevi, tož. Merkúrjevo, mest. pri Merkúrjevi, or. z Merkúrjevo; DVOJINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, 342 tož. Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjeve, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeve, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi srednji: EDNINA: im. Merkúrjevo, rod. Merkúrjevega, daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjevo, mest. pri Merkúrjevem, or. z Merkúrjevim; DVOJINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož. Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeva, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Múrin -a -o prid. |nanašajoč se na reko|: Čaplje gnezdijo prav ob Murinem rokav; |nanašajoč se na podjetje|: Murina uprava; protest Murinih šivilj (< Mura, Mura) {O} moški: EDNINA: im. Múrin, rod. Múrinega, daj. Múrinemu, tož. Múrin (živostno Múrinega), mest. pri Múrinem, or. z Múrinim; DVOJINA: im. Múrina, rod. Múrinih, daj. Múrinima, tož. Múrina, mest. pri Múrinih, or. z Múrinima; MNOŽINA: im. Múrini, rod. Múrinih, daj. Múrinim, tož. Múrine, mest. pri Múrinih, or. z Múrinimi ženski: EDNINA: im. Múrina, rod. Múrine, daj. Múrini, tož. Múrino, mest. pri Múrini, or. z Múrino; DVOJINA: im. Múrini, rod. Múrinih, daj. Múrinima, tož. Múrini, mest. pri Múrinih, or. z Múrinima; MNOŽINA: im. Múrine, rod. Múrinih, daj. Múrinim, tož. Múrine, mest. pri Múrinih, or. z Múrinimi srednji: EDNINA: im. Múrino, rod. Múrinega, daj. Múrinemu, tož. Múrino, mest. pri Múrinem, or. z Múrinim; DVOJINA: im. Múrini, rod. Múrinih, daj. Múrinima, tož. Múrini, mest. pri Múrinih, or. z Múrinima; MNOŽINA: im. Múrina, rod. Múrinih, daj. Múrinim, tož. Múrina, mest. pri Múrinih, or. z Múrinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; pridevniki Nátov -a -o prid. Natove enote za hitro posredovanje; poveljnik Natovih sil za južno Evropo; Nova Natova misija se bo imenovala Jantarna lisica (< Nato) {O} moški: EDNINA: im. Nátov, rod. Nátovega, daj. Nátovemu, tož. Nátov (živostno Nátovega), mest. pri Nátovem, or. z Nátovim; DVOJINA: im. Nátova, rod. Nátovih, daj. Nátovima, tož. Nátova, mest. pri Nátovih, or. z Nátovima; MNOŽINA: im. Nátovi, rod. Nátovih, daj. Nátovim, tož. Nátove, mest. pri Nátovih, or. z Nátovimi ženski: EDNINA: im. Nátova, rod. Nátove, daj. Nátovi, tož. Nátovo, mest. pri Nátovi, or. z Nátovo; DVOJINA: im. Nátovi, rod. Nátovih, daj. Nátovima, tož. Nátovi, mest. pri Nátovih, or. z Nátovima; MNOŽINA: im. Nátove, rod. Nátovih, daj. Nátovim, tož. Nátove, mest. pri Nátovih, or. z Nátovimi srednji: EDNINA: im. Nátovo, rod. Nátovega, daj. Nátovemu, tož. Nátovo, mest. pri Nátovem, or. z Nátovim; DVOJINA: im. Nátovi, rod. Nátovih, daj. Nátovima, tož. Nátovi, mest. pri Nátovi, or. z 343 Nátovima; MNOŽINA: im. Nátova, rod. Nátovih, daj. Nátovim, tož. Nátova, mest. pri Nátovih, or. z Nátovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Sávin -a -o prid. |nanašajoč se na reko|: Savini pritoki; |nanašajoč se na podjetje|: Savina uprava (< Sava, Sava) {O} moški: EDNINA: im. Sávin, rod. Sávinega, daj. Sávinemu, tož. Sávin (živostno Sávinega), mest. pri Sávinem, or. s Sávinim; DVOJINA: im. Sávina, rod. Sávinih, daj. Sávinima, tož. Sávina, mest. pri Sávinih, or. s Sávinima; MNOŽINA: im. Sávini, rod. Sávinih, daj. Sávinim, tož. Sávine, mest. pri Sávinih, or. s Sávinimi ženski: EDNINA: im. Sávina, rod. Sávine, daj. Sávini, tož. Sávino, mest. pri Sávini, or. s Sávino; DVOJINA: im. Sávini, rod. Sávinih, daj. Sávinima, tož. Sávini, mest. pri Sávinih, or. s Sávinima; MNOŽINA: im. Sávine, rod. Sávinih, daj. Sávinim, tož. Sávine, mest. pri Sávinih, or. s Sávinimi srednji: EDNINA: im. Sávino, rod. Sávinega, daj. Sávinemu, tož. Sávino, mest. pri Sávinem, or. s Sávinim; DVOJINA: im. Sávini, rod. Sávinih, daj. Sávinima, tož. Sávini, mest. pri Sávinih, or. s Sávinima; MNOŽINA: im. Sávina, rod. Sávinih, daj. Sávinim, tož. Sávina, mest. pri Sávinih, or. s Sávinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; pridevniki Škódin -a -o prid. Zaradi možnega pogona na zadnja kolesa so morali Škodini inženirji zmanjšati prostornino prtljažnika za sto litrov (< Škoda) {O} moški: EDNINA: im. Škódin, rod. Škódinega, daj. Škódinemu, tož. Škódin (živostno Škódinega), mest. pri Škódinem, or. s Škódinim; DVOJINA: im. Škódina, rod. Škódinih, daj. Škódinima, tož. Škódina, mest. pri Škódinih, or. s Škódinima; MNOŽINA: im. Škódini, rod. Škódinih, daj. Škódinim, tož. Škódine, mest. pri Škódinih, or. s Škódinimi ženski: EDNINA: im. Škódina, rod. Škódine, daj. Škódini, tož. Škódino, mest. pri Škódini, or. s Škódino; DVOJINA: im. Škódini, rod. Škódinih, daj. Škódinima, tož. Škódini, mest. pri Škódinih, or. s Škódinima; MNOŽINA: im. Škódine, rod. Škódinih, daj. Škódinim, tož. Škódine, mest. pri Škódinih, or. s Škódinimi srednji: EDNINA: im. Škódino, rod. Škódinega, daj. Škódinemu, tož. Škódino, mest. pri Škódinem, or. s Škódinim; DVOJINA: im. Škódini, rod. Škódinih, daj. Škódinima, tož. Škódini, mest. pri Škódinih, or. s Škódinima; MNOŽINA: im. Škódina, rod. Škódinih, daj. Škódinim, tož. Škódina, mest. pri Škódinih, or. s Škódinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 344 Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Ajpesov Al Kaidin Alpinin Applov Arsov Barillin Chanelov Ciin Demosov Desusov Dominsvetov Doppsov Elanov Etin Fifin Gestapov Gorenjev Hondin Irin Kforjev Kompasov Lekov Mercatorjev Merkurjev Microsoftov Murin Nasin Natov Nukov Pilov Pipistrelov Pradin Savin Škodin Teslin Tešev Tigrov Udbin Unescov Unicefov Wikipedijin 345 Svojilni pridevniki (iz živalskih imen) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 10 svojilnih pridevnikov iz živalskih imen in je bil narejen na podlagi nabora živalskih imen, vključenih v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016). NOVOSTI: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje ime, iz katerega je tvorjen svojilni pridevnik (Kokijev < Koki). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 115. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Fífijev -a -o prid. Fifijev lastnik je doma pozabil povodec (< Fifi) {O} moški: EDNINA: im. Fífijev, rod. Fífijevega, daj. Fífijevemu, tož. Fífijev (živostno Fífijevega), mest. pri Fífijevem, or. s Fífijevim; DVOJINA: im. Fífijeva, rod. Fífijevih, daj. Fífijevima, tož. Fífijeva, mest. pri Fífijevih, or. s Fífijevima; MNOŽINA: im. Fífijevi, rod. Fífijevih, daj. Fífijevim, tož. Fífijeve, mest. pri Fífijevih, or. s Fífijevimi ženski: EDNINA: im. Fífijeva, rod. Fífijeve, daj. Fífijevi, tož. Fífijevo, mest. pri Fífijevi, or. s Fífijevo; DVOJINA: im. Fífijevi, rod. Fífijevih, daj. Fífijevima, tož. Fífijevi, mest. pri Fífijevih, or. s Fífijevima; MNOŽINA: im. Fífijeve, rod. Fífijevih, daj. Fífijevim, tož. Fífijeve, mest. pri Fífijevih, or. s Fífijevimi srednji: EDNINA: im. Fífijevo, rod. Fífijevega, daj. Fífijevemu, tož. Fífijevo, mest. pri Fífijevem, or. s Fífijevim; DVOJINA: im. Fífijevi, rod. Fífijevih, daj. Fífijevima, tož. Fífijevi, mest. pri Fífijevih, or. s Fífijevima; MNOŽINA: im. Fífijeva, rod. Fífijevih, daj. Fífijevim, tož. Fífijeva, mest. pri Fífijevih, or. s Fífijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Kôkijev -a -o prid. Po sobi je frčalo Kokijevo perje, otroci pa so vreščali 346 (< Koki) {O} moški: EDNINA: im. Kôkijev, rod. Kôkijevega, daj. Kôkijevemu, tož. Kôkijev (živostno Kôkijevega), mest. pri Kôkijevem, or. s Kôkijevim; DVOJINA: im. Kôkijeva, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevima, tož. Kôkijeva, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevima; MNOŽINA: im. Kôkijevi, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevim, tož. Kôkijeve, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevimi ženski: EDNINA: im. Kôkijeva, rod. Kôkijeve, daj. Kôkijevi, tož. Kôkijevo, mest. pri Kôkijevi, or. s Kôkijevo; DVOJINA: im. Kôkijevi, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevima, tož. Kôkijevi, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevima; MNOŽINA: im. Kôkijeve, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevim, tož. Kôkijeve, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevimi srednji: EDNINA: im. Kôkijevo, rod. Kôkijevega, daj. Kôkijevemu, tož. Kôkijevo, mest. pri Kôkijevem, or. s Kôkijevim; DVOJINA: im. Kôkijevi, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevima, tož. Kôkijevi, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevima; MNOŽINA: im. Kôkijeva, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevim, tož. Kôkijeva, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Múrijev -a -o prid. Pred vrati je ležala Murijeva ovratnica (< Muri) {O} moški: EDNINA: im. Múrijev, rod. Múrijevega, daj. Múrijevemu, tož. Múrijev (živostno Múrijevega), mest. pri Múrijevem, or. z Múrijevim; DVOJINA: im. Múrijeva, rod. Múrijevih, daj. Múrijevima, tož. Múrijeva, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj. Múrijevim, tož. Múrijeve, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevimi ženski: EDNINA: im. Múrijeva, rod. Múrijeve, daj. Múrijevi, tož. Múrijevo, mest. pri Múrijevi, or. z Múrijevo; DVOJINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj. Múrijevima, tož. Múrijevi, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijeve, rod. Múrijevih, daj. Múrijevim, tož. Múrijeve, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevimi srednji: EDNINA: im. Múrijevo, rod. Múrijevega, daj. Múrijevemu, tož. Múrijevo, mest. pri Múrijevem, or. z Múrijevim; DVOJINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj. Múrijevima, tož. Múrijevi, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijeva, rod. Múrijevih, daj. Múrijevim, tož. Múrijeva, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Pújev -a -o prid. Iz kock je sestavil Pujevo hišico (< Pu) {O} moški: EDNINA: im. Pújev, rod. Pújevega, daj. Pújevemu, tož. Pújev (živostno Pújevega), mest. pri Pújevem, or. s Pújevim; DVOJINA: im. Pújeva, rod. Pújevih, daj. Pújevima, tož. Pújeva, mest. pri Pújevih, or. s Pújevima; MNOŽINA: im. Pújevi, rod. Pújevih, daj. Pújevim, tož. Pújeve, mest. pri Pújevih, or. s Pújevimi 347 ženski: EDNINA: im. Pújeva, rod. Pújeve, daj. Pújevi, tož. Pújevo, mest. pri Pújevi, or. s Pújevo; DVOJINA: im. Pújevi, rod. Pújevih, daj. Pújevima, tož. Pújevi, mest. pri Pújevih, or. s Pújevima; MNOŽINA: im. Pújeve, rod. Pújevih, daj. Pújevim, tož. Pújeve, mest. pri Pújevih, or. s Pújevimi srednji: EDNINA: im. Pújevo, rod. Pújevega, daj. Pújevemu, tož. Pújevo, mest. pri Pújevem, or. s Pújevim; DVOJINA: im. Pújevi, rod. Pújevih, daj. Pújevima, tož. Pújevi, mest. pri Pújevih, or. s Pújevima; MNOŽINA: im. Pújeva, rod. Pújevih, daj. Pújevim, tož. Pújeva, mest. pri Pújevih, or. s Pújevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Fifijev Kerberjev Kokijev Liskin Lučin Mukijev Murijev Pegazov Pujev Sultanov 348 Svojilni pridevniki (iz imen zgodovinskih osebnosti) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 13 svojilnih pridevnikov iz imen zgodovinskih osebnosti, ki so jih v preteklosti pogosto zapisovali fonetično (= v skladu z uresničitvijo v slovenščini), danes pa se uveljavlja izvirna oblika imena (Gandhi – Gandi; Luther – Luter). NOVOSTI: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje ime, iz katerega je tvorjen svojilni pridevnik (Luthrov < Luther). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 115. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« SLOVARSKI PRIKAZ: Galileiev -a -o in Galilêjev -a -o [galilêjev-] prid. kot pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena pogosto Galilejev V Evropi je vse do Galileievih/Galilejevih časov veljalo, da je Sonce popolno nebesno telo brez madežev; Galileievi/Galilejevi sateliti |Jupitrove lune Jo, Evropa, Animed in Kalisto|: Mrki štirih velikih Galileievih/Galilejevih satelitov v Jupitrovi senci se ponavljajo v rednih časovnih presledkih; Galileiev/Galilejev zakon |fizikalni zakon|: Njegov prvi padec je potekal v skladu z Galileievim/Galilejevim zakonom (< Galilei) {O} moški: EDNINA: im. Galileiev in Galilêjev, rod. Galileievega in Galilêjevega, daj. Galileievemu in Galilêjevemu, tož. Galileiev in Galilêjev (živostno Galileievega in Galilêjevega), mest. pri Galileievem in pri Galilêjevem, or. z Galileievim in z Galilêjevim; DVOJINA: im. Galileieva in Galilêjeva, rod. Galileievih in Galilêjevih, daj. Galileievima in Galilêjevima, tož. Galileieva in Galilêjeva, mest. pri Galileievih in pri Galilêjevih, or. z Galileievima in z Galilêjevima; MNOŽINA: im. Galileievi in Galilêjevi, rod. Galileievih in Galilêjevih, daj. Galileievim in Galilêjevim, tož. Galileieve in Galilêjeve, mest. pri Galileievih in pri Galilêjevih, or. z Galileievimi in z Galilêjevimi ženski: EDNINA: im. Galileieva in Galilêjeva, rod. Galileieve in Galilêjeve, daj. Galileievi in Galilêjevi, tož. Galileievo in Galilêjevo, mest. pri Galileievi in pri Galilêjevi, or. z Galileievo in z Galilêjevo; DVOJINA: im. Galileievi in Galilêjevi, rod. Galileievih in Galilêjevih, daj. Galileievima in Galilêjevima, tož. Galileievi in Galilêjevi, mest. pri Galileievih in pri 349 Galilêjevih, or. z Galileievima in z Galilêjevima; MNOŽINA: im. Galileieve in Galilêjeve, rod. Galileievih in Galilêjevih, daj. Galileievim in Galilêjevim, tož. Galileieve in Galilêjeve, mest. pri Galileievih in pri Galilêjevih, or. z Galileievimi in z Galilêjevimi srednji: EDNINA: im. Galileievo in Galilêjevo, rod. Galileievega in Galilêjevega, daj. Galileievemu in Galilêjevemu, tož. Galileievo in Galilêjevo, mest. pri Galileievem in pri Galilêjevem, or. z Galileievim in z Galilêjevim; DVOJINA: im. Galileievi in Galilêjevi, rod. Galileievih in Galilêjevih, daj. Galileievima in Galilêjevima, tož. Galileievi in Galilêjevi, mest. pri Galileievih in pri Galilêjevih, or. z Galileievima in z Galilêjevima; MNOŽINA: im. Galileieva in Galilêjeva, rod. Galileievih in Galilêjevih, daj. Galileievim in Galilêjevim, tož. Galileieva in Galilêjeva, mest. pri Galileievih in pri Galilêjevih, or. z Galileievimi in z Galilêjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki Lúthrov -a -o [lútrov-] prid. Luthrovo nasprotovanje vietnamski vojni; kot pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena tudi Lutrov Z Luthrovim prevodom Svetega pisma v ljudski jezik je postalo to prvič dostopno tudi laiku; Luthrova reformacija; slovesnost ob 500. obletnici objave Luthrovih tez (< Luther) {O} moški: EDNINA: im. Luthrov, rod. Luthrovega, daj. Luthrovemu, tož. Luthrov (živostno Luthrovega), mest. pri Luthrovem, or. z Luthrovim; DVOJINA: im. Luthrova, rod. Luthrovih, daj. Luthrovima, tož. Luthrova, mest. pri Luthrovih, or. z Luthrovima; MNOŽINA: im. Luthrovi, rod. Luthrovih, daj. Luthrovim, tož. Luthrove, mest. pri Luthrovih, or. z Luthrovimi ženski: EDNINA: im. Luthrova, rod. Luthrove, daj. Luthrovi, tož. Luthrovo, mest. pri Luthrovi, or. z Luthrovo; DVOJINA: im. Luthrovi, rod. Luthrovih, daj. Luthrovima, tož. Luthrovi, mest. pri Luthrovih, or. z Luthrovima; MNOŽINA: im. Luthrove, rod. Luthrovih, daj. Luthrovim, tož. Luthrove, mest. pri Luthrovih, or. z Luthrovimi srednji: EDNINA: im. Luthrovo, rod. Luthrovega, daj. Luthrovemu, tož. Luthrovo, mest. pri Luthrovem, or. z Luthrovim; DVOJINA: im. Luthrovi, rod. Luthrovih, daj. Luthrovima, tož. Luthrovi, mest. pri Luthrovih, or. z Luthrovima; MNOŽINA: im. Luthrova, rod. Luthrovih, daj. Luthrovim, tož. Luthrova, mest. pri Luthrovih, or. z Luthrovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; samostalnik moškega spola Valvasorjev -a -o [válvazorjev-] prid. kot pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena tudi Valvazorjev Valvasorjeva »Slava vojvodine Kranjske«; Valvasorjev nagrajenec, nagrajenka; faksimile Valvasorjevih del; Valvasorjeva nagrada |nagrada|: Loški muzej je prejel Valvasorjevo nagrado, najvišje odlikovanje v muzealstvu (< Valvasor) {O} moški: EDNINA: im. Valvasorjev, rod. Valvasorjevega, daj. Valvasorjevemu, tož. Valvasorjev (živostno Valvasorjevega), mest. pri Valvasorjevem, or. z Valvasorjevim; DVOJINA: im. Valvasorjeva, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevima, tož. Valvasorjeva, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im. Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim, tož. Valvasorjeve, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi 350 ženski: EDNINA: im. Valvasorjeva, rod. Valvasorjeve, daj. Valvasorjevi, tož. Valvasorjevo, mest. pri Valvasorjevi, or. z Valvasorjevo; DVOJINA: im. Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevima, tož. Valvasorjevi, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im. Valvasorjeve, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim, tož. Valvasorjeve, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi srednji: EDNINA: im. Valvasorjevo, rod. Valvasorjevega, daj. Valvasorjevemu, tož. Valvasorjevo, mest. pri Valvasorjevem, or. z Valvasorjevim; DVOJINA: im. Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevima, tož. Valvasorjevi, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im. Valvasorjeva, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim, tož. Valvasorjeva, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Zoisov -a -o [cójzov-] prid. Zoisovo književno delo ni v celoti ohranjeno; Zoisova nagrada |nagrada|: Je dobitnica Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju fizike osnovnih delcev; Zoisova/zoisova zvončica |rastlina|: Če vas zanima, kakšna je Zoisova/zoisova zvončica v naravi, se jutri pridružite pohodu na Črno prst (< Zois) {O} moški: EDNINA: im. Zoisov, rod. Zoisovega, daj. Zoisovemu, tož. Zoisov (živostno Zoisovega), mest. pri Zoisovem, or. s Zoisovim; DVOJINA: im. Zoisova, rod. Zoisovih, daj. Zoisovima, tož. Zoisova, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovima; MNOŽINA: im. Zoisovi, rod. Zoisovih, daj. Zoisovim, tož. Zoisove, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovimi ženski: EDNINA: im. Zoisova, rod. Zoisove, daj. Zoisovi, tož. Zoisovo, mest. pri Zoisovi, or. s Zoisovo; DVOJINA: im. Zoisovi, rod. Zoisovih, daj. Zoisovima, tož. Zoisovi, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovima; MNOŽINA: im. Zoisove, rod. Zoisovih, daj. Zoisovim, tož. Zoisove, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovimi srednji: EDNINA: im. Zoisovo, rod. Zoisovega, daj. Zoisovemu, tož. Zoisovo, mest. pri Zoisovem, or. s Zoisovim; DVOJINA: im. Zoisovi, rod. Zoisovih, daj. Zoisovima, tož. Zoisovi, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovima; MNOŽINA: im. Zoisova, rod. Zoisovih, daj. Zoisovim, tož. Zoisova, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Galileiev – Galilejev Gandhijev – Gandijev Hačepsutin Luthrov – Lutrov 351 Petrarcov – Petrarkov Tutankamonov Valvasorjev – Valvazorjev Zoisov – Cojzov 352 Svojilni pridevniki (iz občnih poimenovanj) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 25 svojilnih pridevnikov, tvorjenih iz domačih in prevzetih občnih poimenovanj. V slovar so vključeni pridevniki, ki se tvorijo drugače, kot bi pričakovali ob ustaljenem vzorcu (tj. brat – bratov, mama – mamin): (1) podaljšava osnove (bodibilderjev); (2) preglas (kadijev); (3) premena c > č (belgijčev); (4) tvorba svojilnega pridevnika iz samostalnika moškega spola na -a (oprodov); (5) tvorba svojilnega pridevnika iz samostalnika ženskega spola (ladyjin). NOVOSTI: Svojilni pridevniki so slovarsko obravnavani kot samostojna gesla, kar pomeni, da je v sestavek vključena značilna ponazoritev rabe. Prav zaradi samostojne obravnave posameznih svojilnih pridevnikov je bilo treba v slovarski sestavek vključiti podatek o izhodiščni korenski besedi, iz katere je tvorjen pridevnik (afganistančev < afganistanec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956–974 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: bôdibílderjev -a -o tudi bodybuilderjev -a -o [bôdibílderjev-] prid. bodibilderjev največji tekmovalni uspeh (< bodibilder) {O} moški: EDNINA: im. bôdibílderjev tudi bodybuilderjev, rod. bôdibílderjevega tudi bodybuilderjevega, daj. bôdibílderjevemu tudi bodybuilderjevemu, tož. bôdibílderjev tudi bodybuilderjev (živostno bôdibílderjevega tudi bodybuilderjevega), mest. pri bôdibílderjevem tudi pri bodybuilderjevem, or. z bôdibílderjevim tudi z bodybuilderjevim; DVOJINA: im. bôdibílderjeva tudi bodybuilderjeva, rod. bôdibílderjevih tudi bodybuilderjevih, daj. bôdibílderjevima tudi bodybuilderjevima, tož. bôdibílderjeva tudi bodybuilderjeva, mest. pri bôdibílderjevih tudi pri bodybuilderjevih, or. z bôdibílderjevima tudi z bodybuilderjevima; MNOŽINA: im. bôdibílderjevi tudi bodybuilderjevi, rod. bôdibílderjevih tudi bodybuilderjevih, daj. bôdibílderjevim tudi bodybuilderjevim, tož. bôdibílderjeve tudi bodybuilderjeve, mest. pri bôdibílderjevih tudi pri bodybuilderjevih, or. z bôdibílderjevimi tudi z bodybuilderjevimi 353 ženski: EDNINA: im. bôdibílderjeva tudi bodybuilderjeva, rod. bôdibílderjeve tudi bodybuilderjeve, daj. bôdibílderjevi tudi bodybuilderjevi, tož. bôdibílderjevo tudi bodybuilderjevo, mest. pri bôdibílderjevi tudi pri bodybuilderjevi, or. z bôdibílderjevo tudi z bodybuilderjevo; DVOJINA: im. bôdibílderjevi tudi bodybuilderjevi, rod. bôdibílderjevih tudi bodybuilderjevih, daj. bôdibílderjevima tudi bodybuilderjevima, tož. bôdibílderjevi tudi bodybuilderjevi, mest. pri bôdibílderjevih tudi pri bodybuilderjevih, or. z bôdibílderjevima tudi z bodybuilderjevima; MNOŽINA: im. bôdibílderjeve tudi bodybuilderjeve, rod. bôdibílderjevih tudi bodybuilderjevih, daj. bôdibílderjevim tudi bodybuilderjevim, tož. bôdibílderjeve tudi bodybuilderjeve, mest. pri bôdibílderjevih tudi pri bodybuilderjevih, or. z bôdibílderjevimi tudi z bodybuilderjevimi srednji: EDNINA: im. bôdibílderjevo tudi bodybuilderjevo, rod. bôdibílderjevega tudi bodybuilderjevega, daj. bôdibílderjevemu tudi bodybuilderjevemu, tož. bôdibílderjevo tudi bodybuilderjevo, mest. pri bôdibílderjevem tudi pri bodybuilderjevem, or. z bôdibílderjevim tudi z bodybuilderjevim; DVOJINA: im. bôdibílderjevi tudi bodybuilderjevi, rod. bôdibílderjevih tudi bodybuilderjevih, daj. bôdibílderjevima tudi bodybuilderjevima, tož. bôdibílderjevi tudi bodybuilderjevi, mest. pri bôdibílderjevih tudi pri bodybuilderjevih, or. z bôdibílderjevima tudi z bodybuilderjevima; MNOŽINA: im. bôdibílderjeva tudi bodybuilderjeva, rod. bôdibílderjevih tudi bodybuilderjevih, daj. bôdibílderjevim tudi bodybuilderjevim, tož. bôdibílderjeva tudi bodybuilderjeva, mest. pri bôdibílderjevih tudi pri bodybuilderjevih, or. z bôdibílderjevimi tudi z bodybuilderjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki kádijev -a -o prid. Kadijeva pooblastila so zajemala tako civilno kot kazensko pravo (< kadija) {O} moški: EDNINA: im. kádijev, rod. kádijevega, daj. kádijevemu, tož. kádijev (živostno kádijevega), mest. pri kádijevem, or. s kádijevim; DVOJINA: im. kádijeva, rod. kádijevih, daj. kádijevima, tož. kádijeva, mest. pri kádijevih, or. s kádijevima; MNOŽINA: im. kádijevi, rod. kádijevih, daj. kádijevim, tož. kádijeve, mest. pri kádijevih, or. s kádijevimi ženski: EDNINA: im. kádijeva, rod. kádijeve, daj. kádijevi, tož. kádijevo, mest. pri kádijevi, or. s kádijevo; DVOJINA: im. kádijevi, rod. kádijevih, daj. kádijevima, tož. kádijevi, mest. pri kádijevih, or. s kádijevima; MNOŽINA: im. kádijeve, rod. kádijevih, daj. kádijevim, tož. kádijeve, mest. pri kádijevih, or. s kádijevimi srednji: EDNINA: im. kádijevo, rod. kádijevega, daj. kádijevemu, tož. kádijevo, mest. pri kádijevem, or. s kádijevim; DVOJINA: im. kádijevi, rod. kádijevih, daj. kádijevima, tož. kádijevi, mest. pri kádijevih, or. s kádijevima; MNOŽINA: im. kádijeva, rod. kádijevih, daj. kádijevim, tož. kádijeva, mest. pri kádijevih, or. s kádijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki ladyjin -a -o [lêjdijin] prid. Vsi so občudovali ladyjin klobuk (< lady) 354 {O} moški: EDNINA: im. ladyjin, rod. ladyjinega, daj. ladyjinemu, tož. ladyjin (živostno ladyjinega), mest. pri ladyjinem, or. z ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjina, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjina, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi ženski: EDNINA: im. ladyjina, rod. ladyjine, daj. ladyjini, tož. ladyjino, mest. pri ladyjini, or. z ladyjino; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjine, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi srednji: EDNINA: im. ladyjino, rod. ladyjinega, daj. ladyjinemu, tož. ladyjino, mest. pri ladyjinem, or. z ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjina, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjina, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki opródov -a -o prid. oprodove dolžnosti (< oproda) {O} moški: EDNINA: im. opródov, rod. opródovega, daj. opródovemu, tož. opródov (živostno opródovega), mest. pri opródovem, or. z opródovim; DVOJINA: im. opródova, rod. opródovih, daj. opródovima, tož. opródova, mest. pri opródovih, or. z opródovima; MNOŽINA: im. opródovi, rod. opródovih, daj. opródovim, tož. opródove, mest. pri opródovih, or. z opródovimi ženski: EDNINA: im. opródova, rod. opródove, daj. opródovi, tož. opródovo, mest. pri opródovi, or. z opródovo; DVOJINA: im. opródovi, rod. opródovih, daj. opródovima, tož. opródovi, mest. pri opródovih, or. z opródovima; MNOŽINA: im. opródove, rod. opródovih, daj. opródovim, tož. opródove, mest. pri opródovih, or. z opródovimi srednji: EDNINA: im. opródovo, rod. opródovega, daj. opródovemu, tož. opródovo, mest. pri opródovem, or. z opródovim; DVOJINA: im. opródovi, rod. opródovih, daj. opródovima, tož. opródovi, mest. pri opródovih, or. z opródovima; MNOŽINA: im. opródova, rod. opródovih, daj. opródovim, tož. opródova, mest. pri opródovih, or. z opródovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: afganistančev agov belgijčev bodibilderjev tudi bodybuilderjev dominikančev evrazijčev gurujev harambašev kadijev kamikazov knjigovodjev kolegov ladyjin maharadžev 355 nindžev tudi ninjev nindžin tudi ninjin oprodov pašev računovodjev radžev slugov spahijev starešinov vojskovodjev zborovodjev 356 Španščina GESLOVNIK: Problemski sklop, ki obsega 18 lastno- in občnoimenskih iztočnic iz španskega jezika, je nastal ob redigiranju zgledov iz predloga preglednice za španščino. Gre za ponazoritve najbolj značilnih položajev, pri katerih opažamo predvsem neskladje med zapisom in izreko. V slovar so španska imena in poimenovanja vključena tudi zaradi drugih pomenskih sklopov (npr. pisanje krajev, imen s predimki, prevzetih občnih poimenovanj …), vendar jih v pravopisno kategorijo »Preglednica za prevzemanje iz španščine« nismo vključili. Nabor bo še dopolnjen. V slovar so v prirastku za leto 2021 vključeni naslednji tipi iztočnic: (1) moška imena: Aleixandre; (2) priimki: Cervantes; (3) zemljepisna imena: Algeciras; (4) občno besedje: pikador. NOVOSTI: Preglednica za prevzemanje iz italijanščine je prilagojena pravilom za prevzemanje v Pravopisu 8.0, kar vključuje: • dosledno ohranjanje ločevalnih znamenj; • dosledno uresničevanje izgovora rodilniških oblik z nezvenečim nezvočnikom v izglasju, npr. Márquez [márkes, rod. márkesa]; • v imenih na naglašeni končni -á s e n a g l a s ( k o t v S P 2 0 0 1 ) p r e s t a v l j a n a z a č e t e k b e s e d e : Bogotá/Bógota; • črko ⟨u ⟩, če pred samoglasnikom ne tvori zloga, izgovarjamo kot [u̯ ]: Duero [du̯ êro]. Uslovarjena imena so deloma preverjena z vidika glasovnega uresničevanja v različnih jezikih, npr. Juan. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (Aleixandre – Aleixandrejev). Ob slovarski obravnavi imen je v letu 2021 redakcijska skupina ePravopisa sklenila, da se bo izreka imena v celoti izpisovala v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v odvisnih sklonih, tj. rodilniku in orodniku. Odločitev je sprejela tudi Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. Slovarska preureditev bo v celoti izpeljana v letu 2022. Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 1092. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopis 8.0, preglednica za prevzemanje iz španščine 357 SLOVARSKI PRIKAZ: Aguascalientes -a [ágaskaljéntes, rod. ágaskaljéntesa, or. z ágaskaljéntesom] m; zemljepisno ime |mesto v Mehiki|: V Aguascalientesu so našli zatočišče popotniki in romarji že v 16. stoletju; kot prilastek, v imenovalniku Ime mesta Aguascalientes je povezano z vodnimi izviri Kje? v Aguascalientesu Od kod? iz Aguascalientesa Kam? v Aguascalientes {B} Aguascalienteščan, Aguascalienteščanka; Aguascalienteščanov, Aguascalienteščankin; aguascalienteški {O} EDNINA: im. Aguascalientes, rod. Aguascalientesa, daj. Aguascalientesu, tož. Aguascalientes, mest. pri Aguascalientesu, or. z Aguascalientesom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; španščina; endonimi Aleixandre -ja [alejksándre, rod. alejksándreja, or. z alejksándrejem] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |španski pesnik|: nadrealizem nobelovca Aleixandreja; V mladosti se je spoprijateljil z Vicentejem Aleixandrejem {B} Aleixandrejev {O} EDNINA: im. Aleixandre, rod. Aleixandreja, daj. Aleixandreju, tož. Aleixandreja, mest. pri Aleixandreju, or. z Aleixandrejem; DVOJINA: im. Aleixandreja, rod. Aleixandrejev, daj. Aleixandrejema, tož. Aleixandreja, mest. pri Aleixandrejih, or. z Aleixandrejema; MNOŽINA: im. Aleixandreji, rod. Aleixandrejev, daj. Aleixandrejem, tož. Aleixandreje, mest. pri Aleixandrejih, or. z Aleixandreji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); španščina Cervantes -a [servántes] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |španski pisatelj|: biografska nadaljevanka o Cervantesu; za rojstnim imenom s predimkom življenjepis in delo Miguela de Cervantesa Saavedre {B} Cervantesov {O} EDNINA: im. Cervantes, rod. Cervantesa, daj. Cervantesu, tož. Cervantesa, mest. pri Cervantesu, or. s Cervantesom; DVOJINA: im. Cervantesa, rod. Cervantesov, daj. Cervantesoma, tož. Cervantesa, mest. pri Cervantesih, or. s Cervantesoma; MNOŽINA: im. Cervantesi, rod. Cervantesov, daj. Cervantesom, tož. Cervantese, mest. pri Cervantesih, or. s Cervantesi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); španščina 358 pikadór -ja m ; v španskem okolju |bikoborec na konju|: Konji pikadorjev odvlečejo mrtvega bika iz arene; ◎ šp. picador {O} EDNINA: im. pikadór, rod. pikadórja, daj. pikadórju, tož. pikadór, mest. pri pikadórju, or. s pikadórjem; DVOJINA: im. pikadórja, rod. pikadórjev, daj. pikadórjema, tož. pikadórja, mest. pri pikadórjih, or. s pikadórjema; MNOŽINA: im. pikadórji, rod. pikadórjev, daj. pikadórjem, tož. pikadórje, mest. pri pikadórjih, or. s pikadórji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prevzeta občna poimenovanja; španščina Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aguascalientes Aguirre Aleixandre Algeciras Antonio Cervantes Ekvador El Greco gavčo Guevara gverila Honduras Juan Paragvaj pikador Salvador siesta tortilja 359 Tvorjenke iz kratic GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 123 tvorjenk iz kratic in z njimi povezanih leksikaliziranih kratic. Nastal je ob redigiranju kratic in leksikaliziranih kratic ter poimenovanj pripadnikov in pripadnic različnih skupin, katerih izhodišče je kratica. Tvorjenke v tem problemskem sklopu spadajo v 3 skupine oziroma 7 podskupin: (1) svojilni pridevniki: • iz črkovalnih kratic (SDS-ov, SVL-jev), • iz nečrkovalnih kratic brez spremembe osnove (BiH-ov, KFOR-jev, TEŠ-ev), • iz nečrkovalnih kratic s spremembo osnove (CIIN, FIFIN, NATOV); (2) pripadniki in pripadnice, uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice: • iz črkovalnih kratic (APZ-jevec in APZ-jevka, LDS-ovec in LDS-ovka), • iz leksikaliziranih kratic (beemvejevec in beemvejevka, efbiajevec in efbiajevka); (3) vrstni pridevniki: • iz črkovalnih kratic (BBC-jevski, SLS-ovski), • iz leksikaliziranih kratic (ertevejevski, esesovski). Seznam temelji na geslovniku, pripravljenem za slovarsko obdelavo kratic, in je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: V primerjavi z SP 2001 je slovarska obravnava tvorjenk iz kratic in leksikaliziranih kratic v ePravopisu s k o r a j p o p o l n o m a n o v a . G l e d e n a p o j a v i t v e v r a b i i n p o t r d i t e v v g r a d i v u i m a v e l i k d e l v s l o v a r vključenih kratic pripisane ustrezne tvorjenke za poimenovanje pripadnikov in pripadnic ter za svojilni in vrstni pridevnik, in sicer tako za tvorbo iz izhodiščne kratice kot tudi iz povezane leksikalizirane kratice – nujna je potrditev v korpusnem gradivu ( APZ: APZ-jevec, APZ-jevka, APZ-jevski; apezejevec, apezejevka, apezejevski). Pri naglaševanju tvorjenk sledimo tako tradiciji SP 2001 kot tudi priporočilu Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU za izgovor kratic in okrajšav – ker gre za tvorjenke, ki imajo tradicionalno le en naglas, ohranjamo naglaševanje na zadnjem zlogu iz SP 2001, kot enakovredno naglasno dvojnico pa navajamo možnosti naglaševanja na vsakem zlogu, ki jo za krajšave priporoča Pravopisna komisija, potrjuje pa jo tudi raba (SMC-jevec: esemcêjevəc in èsèmcêjevəc in səməcə̀jevəc in sə̀mə̀cə̀jevəc). Novost glede na SP 2001 je pregibanje brez podaljšave z j v primerih, kjer je j že vsebovan v (citatnem) izgovoru kratice ali leksikalizirane krajšave (FBI: FBI-ev, FBI-evec, FBI-evka, FBI-evski). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« 360 SLOVARSKI PRIKAZ: BBC-jevec -vca [bibisíjevəc] m |uslužbenec družbe BBC|: Mlada generacija BBC-jevcev je osvežila novinarski pristop (< BBC) {B} BBC-jevčev {O} EDNINA: im. BBC-jevec, rod. BBC-jevca, daj. BBC-jevcu, tož. BBC-jevca, mest. pri BBC- jevcu, or. z BBC-jevcem; DVOJINA: im. BBC-jevca, rod. BBC-jevcev, daj. BBC-jevcema, tož. BBC-jevca, mest. pri BBC-jevcih, or. z BBC-jevcema; MNOŽINA: im. BBC-jevci, rod. BBC- jevcev, daj. BBC-jevcem, tož. BBC-jevce, mest. pri BBC-jevcih, or. z BBC-jevci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic beemvêjevec -vca m |uslužbenec družbe BMW|: V tovarni bi beemvejevci izdelovali od 160.000 do 180.000 avtomobilov na leto; |uporabnik vozil znamke BMW|: zapriseženi beemvejevec; prim. BMW- jevec (< BMW) {B} beemvejevčev {O} EDNINA: im. beemvêjevec, rod. beemvêjevca, daj. beemvêjevcu, tož. beemvêjevca, mest. pri beemvêjevcu, or. z beemvêjevcem; DVOJINA: im. beemvêjevca, rod. beemvêjevcev, daj. beemvêjevcema, tož. beemvêjevca, mest. pri beemvêjevcih, or. z beemvêjevcema; MNOŽINA: im. beemvêjevci, rod. beemvêjevcev, daj. beemvêjevcem, tož. beemvêjevce, mest. pri beemvêjevcih, or. z beemvêjevci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic CIIN -A -O [cíjin] prid. CIINA akcija je bila neuspešna (< CIA) {O} moški: EDNINA: im. CIIN, rod. CIINEGA, daj. CINEMU, tož. CIIN (živostno CIINEGA), mest. pri CIINEM, or. s CIINIM; DVOJINA: im. CIINA, rod. CIINIH, daj. CIINIM, tož. CIINA, mest. pri CIINIH, or. s CIINIMA; MNOŽINA: im. CIINI, rod. CIINIH, daj. CIINIM, tož. CIINE, mest. pri CIINIH, or. s CIINIMI ženski: EDNINA: im. CIINA, rod. CIINE, daj. CIINI, tož. CIINO, mest. pri CIINI, or. s CIINO; DVOJINA: im. CIINI, rod. CIINIH, daj. CIINIMA, tož. CIINI, mest. pri CIINIH, or. s CIINIMA; MNOŽINA: im. CIINE, rod. CIINIH, daj. CIINIM, tož. CIINE, mest. pri CIINIH, or. s CIINIMI srednji: EDNINA: im. CIINO, rod. CIINEGA, daj. CIINEMU, tož. CIINO, mest. pri CIINEM, or. s CIINIM; DVOJINA: im. CIINI, rod. CIINIH, daj. CIINIMA, tož. CIINI, mest. pri CIINIH, or. s CIINIMA; MNOŽINA: im. CIINA, rod. CIINIH, daj. CIINIM, tož. CIINA, mest. pri CIINIH, or. s CIINIMI 361 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic SDS-ov -a -o [èzdẹêsov- in ezdẹêsov-] prid. SDS-ov predlog zakona o gospodarskih družbah (< SDS) {O} moški: EDNINA: im. SDS-ov, rod. SDS-ovega, daj. SDS-ovemu, tož. SDS-ov (živostno SDS- ovega), mest. pri SDS-ovem, or. s/z SDS-ovim; DVOJINA: im. SDS-ova, rod. SDS-ovih, daj. SDS- ovima, tož. SDS-ova, mest. pri SDS-ovih, or. s/z SDS-ovima; MNOŽINA: im. SDS-ovi, rod. SDS- ovih, daj. SDS-ovim, tož. SDS-ove, mest. pri SDS-ovih, or. s/z SDS-ovimi ženski: EDNINA: im. SDS-ova, rod. SDS-ove, daj. SDS-ovi, tož. SDS-ovo, mest. pri SDS-ovi, or. s/z SDS-ovo; DVOJINA: im. SDS-ovi, rod. SDS-ovih, daj. SDS-ovima, tož. SDS-ovi, mest. pri SDS-ovih, or. s/z SDS-ovima; MNOŽINA: im. SDS-ove, rod. SDS-ovih, daj. SDS-ovim, tož. SDS- ove, mest. pri SDS-ovih, or. s/z SDS-ovimi srednji: EDNINA: im. SDS-ovo, rod. SDS-ovega, daj. SDS-ovemu, tož. SDS-ovo, mest. pri SDS- ovem, or. s/z SDS-ovim; DVOJINA: im. SDS-ovi, rod. SDS-ovih, daj. SDS-ovima, tož. SDS-ovi, mest. pri SDS-ovih, or. s/z SDS-ovima; MNOŽINA: im. SDS-ova, rod. SDS-ovih, daj. SDS-ovim, tož. SDS-ova, mest. pri SDS-ovih, or. s/z SDS-ovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: AJPES-ov apezejevec apezejevka apezejevski APZ-jevec APZ-jevka APZ-jevski ARSOV ARS-ov BBC-jev BBC-jevec BBC-jevka BBC-jevski beemvejevec beemvejevka beemvejevski BiH-ov BMW-jev BMW-jevec BMW-jevka BMW-jevski CIIN DEMOS-ov DeSUS-ov DJ-ev DOPPS-ov DUTB-jev efbiajevec efbiajevka efbiajevski eldeesovec eldeesovka eldeesovski ertevejevec ertevejevka ertevejevski esdeesovec esdeesovka esdeesovski esdejevec esdejevka esdejevski eselesovec eselesovka 362 eselesovski esemcejevec esemcejevka esemcejevski esesovec esesovka esesovski ETIN EU-jev FBI-ev FBI-evec FBI-evka FBI-evski FDV-jev FDV-jevec FDV-jevka FDV-jevski FF-jev FF-jevec FF-jevka FF-jevski FIFIN IMF-ov IRIN KFOR-jev LDS-ov LDS-ovec LDS-ovka LDS-ovski MNZ-jev NASIN NATOV NLB-jev NLB-jevec NLB-jevka NLB-jevski NUK-ov OZN-ov PIL-ov RTV-jev RTV-jevec RTV-jevka RTV-jevski SAZU-jev SD-jev SD-jevec SD-jevka SD-jevski SDS-jev SDS-ov SDS-ovec SDS-ovka SDS-ovski SLS-ov SLS-ovec SLS-ovka SLS-ovski SMC-jev SMC-jevec SMC-jevka SMC-jevski SNG-jev SNG-jevec SNG-jevka SNG-jevski SS-jev SSKJ-jev SS-ov SS-ovec SS-ovka SS-ovski STA-jev SVL-jev ŠOS-ov TEŠ-ev TIGR-ov UDBIN UNESCOV UNICEF-ov WHO-jev 363 Uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice storitev GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 54 enobesednih iztočnic. Nastal je ob poglavju o rabi male in velike začetnice, izhodišče za izbiro iztočnic so bili v rabi izkazani zgledi, pri čemer je bil glavni vir besedilna zbirka Gigafida 2.0. Geslovnik sestavljata dve pomensko širši skupini pripadnikov in pripadnic: (1) uslužbenci in uslužbenke (dnevnikovec in dnevnikovka, elanovec in elanovka, kompasovec in kompasovka, microsoftovec in microsoftovka); (2) uporabniki in uporabnice (applovec in applovka, beemvejevec in beemvejevka, gorenjevec in gorenjevka). NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Kot samostojne iztočnice se pojavljajo tako poimenovanja za pripadnike (ertevejec, pipistrelovec, FF- jevec) in pripadnice (ertevejevka, pipistrelovka, FF-jevka), pri vseh so kot samostojne iztočnice uslovarjeni besedotvorni pari za žensko in moško obliko poimenovanja. Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in kodificirane norme SP 2001. Nekatere iztočnice so opremljene s podatkom o izhodiščni besedi, tj. z iztočnico, ki prinaša informacijo o izhodišču za poimenovanje pripadnika oz. pripadnice (lekovec in lekovka < Lek). Povezava med nekaterimi iztočnicami je nakazana z vodilko primerjaj (= prim.), ki uporabnika usmeri k drugi, povezani iztočnici (BMW-jevec prim. beemvejevec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 136. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: applovka -e [êploka] ž |uporabnica Applovih naprav|: Kot zaprisežena applovka sem zvesta le tej znamki; |uslužbenka podjetja Apple| (< Apple) {B} applovkin {O} EDNINA: im. applovka, rod. applovke, daj. applovki, tož. applovko, mest. pri applovki, or. z applovko; DVOJINA: im. applovki, rod. applovk, daj. applovkama, tož. applovki, mest. pri applovkah, or. z applovkama; MNOŽINA: im. applovke, rod. applovk, daj. applovkam, tož. applovke, mest. pri applovkah, or. z applovkami 364 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice ertevêjevec -vca m |uslužbenec pri RTV Slovenija|: interni časopis ertevejevcev; prim. RTV-jevec (< RTV, RTV) {B} ertevejevčev {O} EDNINA: im. ertevêjevec, rod. ertevêjevca, daj. ertevêjevcu, tož. ertevêjevca, mest. pri ertevêjevcu, or. z ertevêjevcem; DVOJINA: im. ertevêjevca, rod. ertevêjevcev, daj. ertevêjevcema, tož. ertevêjevca, mest. pri ertevêjevcih, or. z ertevêjevcema; MNOŽINA: im. ertevêjevci, rod. ertevêjevcev, daj. ertevêjevcem, tož. ertevêjevce, mest. pri ertevêjevcih, or. z ertevêjevci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic gorênjevka -e ž |uporabnica Gorenjevih izdelkov|; |uslužbenka pri družbi Gorenje| (< Gorenje) {B} gorenjevkin {O} EDNINA: im. gorênjevka, rod. gorênjevke, daj. gorênjevki, tož. gorênjevko, mest. pri gorênjevki, or. z gorênjevko; DVOJINA: im. gorênjevki, rod. gorênjevk, daj. gorênjevkama, tož. gorênjevki, mest. pri gorênjevkah, or. z gorênjevkama; MNOŽINA: im. gorênjevke, rod. gorênjevk, daj. gorênjevkam, tož. gorênjevke, mest. pri gorênjevkah, or. z gorênjevkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice lékovec -vca m |uslužbenec podjetja Lek|: Petina lekovcev sodeluje z raziskovalnimi ustanovami (< Lek) {B} lekovčev {O} EDNINA: im. lékovec, rod. lékovca, daj. lékovcu, tož. lékovca, mest. pri lékovcu, or. z lékovcem; DVOJINA: im. lékovca, rod. lékovcev, daj. lékovcema, tož. lékovca, mest. pri lékovcih, or. z lékovcema; MNOŽINA: im. lékovci, rod. lékovcev, daj. lékovcem, tož. lékovce, mest. pri lékovcih, or. z lékovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. 365 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: applovec applovka BBC-jevec BBC-jevka beemvejevec beemvejevka BMW-jevec BMW-jevka delovec delovka dnevnikovec dnevnikovka dominsvetovec dominsvetovka efbiajevec efbiajevka elanovec elanovka ertevejevec ertevejevka FBI-evec FBI-evka FDV-jevec FDV-jevka FF-jevec FF-jevka gorenjevec gorenjevka kompasovec kompasovka lekovec lekovka merkurjevec merkurjevka microsoftovec microsoftovka NLB-jevec NLB-jevka novorevijaš novorevijašinja pilovec pilovka pipistrelovec pipistrelovka poptevejevec poptevejevka RTV-jevec RTV-jevka siolovec siolovka SNG-jevec SNG-jevka triglavovec večerovec večerovka wikipedist wikipedistka 366 Znamke in izdelki GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 20 slovarskih iztočnic, ki so pogosto večdenotativna, saj ne označujejo le znamke, temveč tudi ime podjetja (Apple), pogosto tudi njegovega ustanovitelja (Ford) in najpomembnejši izdelek (Coca-Cola). Problemski sklop bo dopolnjen. NOVOSTI: V slovarskih sestavkih smo se odločili za razlikovanje dveh tipov znamk: (1) znamke, pri katerih je lastniške zaščite deležna storitev ali unikatni izdelek (Facebook), zato jih obravnavamo pri stvarnih imenih; pisane so vedno z veliko začetnico; (2) znamke, pri katerih opažamo, da so prekrivni z imeni izdelkov serijske proizvodnje in široke potrošnje (namesto delam s prenosnim računalnikom zasledimo rabo delam z Applom/applom); v nadaljnji fazi prihaja tudi do apelativizacije oz. poobčnoimenjenja (Kalodont – zobe si umivam s Kalodontom/kalodontom ali zobe si umivam z naravnim kalodontom 'zobna pasta'). Zaradi boljše obvestilnosti so pisne dvojnice tistih znamk, pri katerih prihaja do apelativizacije ob poimenovanju izdelka, ki ga pogosto pišemo tudi z malo začetnico in podomačeno (Coca-Cola – kokakola), prikazane v okviru iste redakcije s pojasnilom: »brezalkoholna pijača znamke Coca-Cola – navadno z malo začetnico coca-cola ali podomačeno kokakola«. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 91. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Barilla 2 -e [baríla] ž; stvarno ime |podjetje|: Klasje bo izdelke prodajalo v sodelovanju z Barillo; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku ponudba polnozrnatih testenin Barilla {B} Barillin {O} EDNINA: im. Barilla, rod. Barille, daj. Barilli, tož. Barillo, mest. pri Barilli, or. z Barillo; DVOJINA: im. Barilli, rod. Barill, daj. Barillama, tož. Barilli, mest. pri Barillah, or. z Barillama; MNOŽINA: im. Barille, rod. Barill, daj. Barillam, tož. Barille, mest. pri Barillah, or. z Barillami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke Coca-Cola -e [kókakóla] ž; stvarno ime |podjetje|: Lanski dobiček Coca-Cole je presegel pričakovanja; podaljšanje sponzorske pogodbe s Coca-Colo; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku posebna serija stekleničk pijače Coca-Cola; oglas za znamko Coca-Cola; |brezalkoholna pijača znamke Coca-Cola|: navadno z 367 malo začetnico coca-cola ali podomačeno kokakola Pločevinka priljubljene Coca-Cole/coca- cole/kokakole ima 140 kilokalorij; števno V Ameriki spije posameznik v povprečju 300 Coca- Col/coca-col/kokakol na leto steklenic Coca-Cole {B} Coca-Colin {O} EDNINA: im. Coca-Cola, rod. Coca-Cole, daj. Coca-Coli, tož. Coca-Colo, mest. pri Coca-Coli, or. s Coca-Colo; DVOJINA: im. Coca-Coli, rod. Coca-Col, daj. Coca-Colama, tož. Coca-Coli, mest. pri Coca-Colah, or. s Coca-Colama; MNOŽINA: im. Coca-Cole, rod. Coca-Col, daj. Coca-Colam, tož. Coca-Cole, mest. pri Coca-Colah, or. s Coca-Colami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke Hónda 2 -e ž; stvarno ime |podjetje|: Pri Hondi so vedno znali presenetiti kupce; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku V devetem krogu je voznik motorja Honda storil napako in zapeljal na pesek; |izdelek znamke Honda|: navadno z malo začetnico honda Že od leta 1990 vozi Hondo/hondo; Na tekmovanju se je pokazala premoč voznikov s Hondami/hondami {B} Hondin {O} EDNINA: im. Hónda, rod. Hónde, daj. Hóndi, tož. Hóndo, mest. pri Hóndi, or. s Hóndo; DVOJINA: im. Hóndi, rod. Hónd, daj. Hóndama, tož. Hóndi, mest. pri Hóndah, or. s Hóndama; MNOŽINA: im. Hónde, rod. Hónd, daj. Hóndam, tož. Hónde, mest. pri Hóndah, or. s Hóndami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke Múra 2 -e ž; zemljepisno ime |podjetje|: Po študiju se je zaposlil v Muri; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku ženski plašč Mura; |športni klub|: nekdanji igralec Mure; kot prilastek, v imenovalniku moštvo Mure {B} Murin {O} EDNINA: im. Múra, rod. Múre, daj. Múri, tož. Múro, mest. pri Múri, or. z Múro STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Alpina Apple Barilla Cacharel Chanel Coca-Cola Diesel Elan Emo Givenchy Gorenje Honda Mercator Messenger Mura Nokia Nutella Prada Škoda Tesla 368 Živalska imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 18 slovarskih iztočnic. Tipološko se uvrščajo med enobesedna imena, ki jih pišemo z veliko začetnico (Cerber/Kerber, Koki, Pegaz). V rastočem slovarju bodo v nadaljnjih fazah dodana nova živalska imena, če se bo izkazala potreba po podrobnejši redakcijski obravnavi. NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju. Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (Koki: B Kokijev). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 91. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« SLOVARSKI PRIKAZ: Čŕni blísk -ega -a m; ime bitja, živalsko ime |ime živali|: Na paradi je jahal Črnega bliska {O} EDNINA: im. Čŕni blísk, rod. Čŕnega blíska, daj. Čŕnemu blísku, tož. Čŕnega blíska, mest. pri Čŕnem blísku, or. s Čŕnim blískom; DVOJINA: im. Čŕna blíska, rod. Čŕnih blískov, daj. Čŕnima blískoma, tož. Čŕna blíska, mest. pri Čŕnih blískih, or. s Čŕnima blískoma; MNOŽINA: im. Čŕni blíski, rod. Čŕnih blískov, daj. Čŕnim blískom, tož. Čŕne blíske, mest. pri Čŕnih blískih, or. s Čŕnimi blíski STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena Líska -e ž; ime bitja, živalsko ime |ime živali|: Liska je telila kar na travniku ob domačiji {B} Liskin 369 {O} EDNINA: im. Líska, rod. Líske, daj. Líski, tož. Lísko, mest. pri Líski, or. z Lísko; DVOJINA: im. Líski, rod. Lísk, daj. Lískama, tož. Líski, mest. pri Lískah, or. z Lískama; MNOŽINA: im. Líske, rod. Lísk, daj. Lískam, tož. Líske, mest. pri Lískah, or. z Lískami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena Óka -e ž; ime bitja, živalsko ime |domišljijski lik|: v zvezi sovica Oka Otroci se zabavajo ob dogodivščinah radovedne sovice Oke {B} Okin {O} EDNINA: im. Óka, rod. Óke, daj. Óki, tož. Óko, mest. pri Óki, or. z Óko; DVOJINA: im. Óki, rod. Ók, daj. Ókama, tož. Óki, mest. pri Ókah, or. z Ókama; MNOŽINA: im. Óke, rod. Ók, daj. Ókam, tož. Óke, mest. pri Ókah, or. z Ókami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena; živalska imena Pégaz -a im. tudi Pegasus m; ime bitja, živalsko ime |grški bajeslovni konj|: Gorgona Meduza je v trenutku smrti rodila Hrizaorja in krilatega konja Pegaza {B} Pegazov {O} EDNINA: im. Pégaz tudi Pegasus, rod. Pégaza, daj. Pégazu, tož. Pégaza, mest. pri Pégazu, or. s Pégazom; DVOJINA: im. Pégaza, rod. Pégazov, daj. Pégazoma, tož. Pégaza, mest. pri Pégazih, or. s Pégazoma; MNOŽINA: im. Pégazi, rod. Pégazov, daj. Pégazom, tož. Pégaze, mest. pri Pégazih, or. s Pégazi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena; grško-rimska imena Zadnja sprememba: 7. novembra 2021. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Bela Črni blisk Fifi Kerber Koki Liska Luca Mika Muki Muri Oka Pegaz Pu Reks Sivka Sultan Šeka Švrk 370