20&. številka. Trst v četrtek dne 11. septembra 1902. Tečaj XXVII >\ -------------- Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s. primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zalivale domaći oglasi itd., f»e računajo po pogodbi. V^i dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovaiii dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo ~tv. o, II. nadstr. „EDINOST" izhaja enkrat na Telefon Atr. S jo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. O Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Vabilo matniesL kater ga priredi polit, društvo „Edinost" line 14. septembra t. 1. —ob 4. uri popoludne -— na vrtu dražbe sv. C. in M. pri sv. Mobo (ulica Giuliani št. 28.) Tržaški Slo venci! Udeležite se v obilnem številu gori omenjenega shoda, kateri bodi sijajna in dostojna man testacija tržaških Slovencev, zahtevajočih da se jim po 16-Ietnem zatezanju ustanove v mestu tržaškem slovenske ljudske šole ter tako omogoči izobrazba v materinem jeziku. Kdor se ne zaveda važnosti te za hteve in potrebe izobrazbe otro« v materiuem jezj«meene nam po državnih zakonih in kaLere v obilni meri uživajo naši someščani drug h narodnosti. Odbor poL društva ,,€dinost".. —^ Glasovi o ilopffl t Trstu. (Dalje.) Kdo t i morda utegnil opaziti*, da ne bi imelo pomena, ako bi tudi javno mnenje imelo svoje kandidate na razna važna mesta javne uprave. »Hrvatska« je drugega nazora. Ali tu je jeden predpogoj, ako se hoče, da se vlada ozira na zahteve javnega mnenja. Da: v to ireba ctlo dva predpogoja. Prvi je: soglasje med vsem novinstvom: drugi pa: soglasje med novinstvom in klubom na Dunaju. Tu se dotikamo rane — tako opaža s Hrvatska« —, katere se je spretno dotaknila tudi tržaška »K^inost«. Kekli smo: s klubom. No, kje je ta klub ? Na žalost : ni ga ! Da so, celo trije klubi, ali enega kluba ni ! To je pogreška. V tem leži korenika to likemu zlu, toliki nevolji, toliki krivici. V na? d i enega kluba, ni enotne akcije, ni ene in iste organizacije, ni soglasja 1 n ni enega namena! Dotlej pa je vlada rešena vse dolžnosti, ozirati se na željo naroda! Kje je predstavitelj-stvo tega naroda ? Kdo govori v imenu naroda ? Kdo je faktor, s katerim naj bi ona računala ? Italijani so razdeljeni na tolike predele ali na Duaaju so jeden klub. Oni v Trentinu se živo zanimljejo za one v Trstu ; oni iz Trsta se živo zanimljejo za one druge v Trentinu. — Intakoimponirajo vladi! Vlada jemlje njihove želje v obzir, računa ž njimi in se pogaja ž njitui. Zakaj ne h: tudi hrvatski in slovenski poslanci kakor ena celota govorili vladi ?! Vlada bi se tako naučila uvaževati željo hrvatskega in slovenskega javnega mnenja. Tržaški Slovenci nimajo na Dunaju ni enega zastopnika, dočim jih imajo tržaški Italijani petorico. Na ta nač n dobiva vlada poj m, kakor da Hrvatje in -Slovenci Istre in Trsta imajo jednega je-dinega zastopnika. Ta pojm, to krivo misel bi trebalo izbiti jej iz glave, a to bi se zgodilo, ako bi si ves klu b, brez r a z - razlike, osvojil istrsko in tržaško vprašanje. Vprašanje tržaškega škofa ni samo vprašanje tistih okrajev, ki so v tej škofiji, ampak vseh hrvatskih in s?o-venskih poslancev. Istotako ni vprašanje tr žaškega namestnika samo vprašanje Trsta, Istre in (iorice, ampak vprašanje vsega je dinstvenega kluba. Vsaki slovenski zastopnik, naj je došel iz katerega koli kraja, zavzemati bi se moral kakor za svojo ptvar za rešenje jezikovnega vprašanj;* v Dalmaciji ; istotako bi se moral vsaki hrvatski poslanec iz Dalmacije zavzemati kakor za svojo stvar, da se južnemu Stajerju dade slovenska uprava, istotako kakor južai Tirol zahteva za sebe avtonomijo! Treba li še le govoriti, da je tako jedinstvo nujno po trebno osobito danes v očigled nagodbenim pogajanjam med Avstrijo in Ogersko ? Treba-li govoriti, da bi izlasti ob takih prilikah mogel biti klub pozvan, da vladi diktira svoje po goje l ! Se predno je posl. Ploj izrekel misel in jo patiijotiški obrazložil, da bi hrvatski in slovenski poslanci morali izkoriščati to priložnost, da od dra, Korberja zahtevajo rešitev, jezikovnega vprašanja, smo tudi mi — tako povdarja »Hrvatska« — povdarjali ta nazor in ga razvili. Vsakokrat, ko se se Cehi spuščali v dogovore z vlado, smo mi označali kakor veliko pogreško, da se oni pogajajo osamljeno, da dogovori ne objemajo vsega kompleksa jezikovnega vprašanja : toliko v Češki, kolikor na jugu. No, ako Čehi ne umevajo slovanske solidarnosti, kakor bi jo, po našem mnenju, umevati morali, so pa Hrvatje in Slovenci tem nujneje dolžni, pokazati se ne le solidarne, ampatc jedinstvene. Med njimi ne sme biti govora samo o solidarnosti, o zvezi, o vzajemnosti : med njimi mora biti govor o jedinstvu, o jedini kompaktni celoti. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli govoriti o razlogih, ki stoje na potu temu jedinstvu in tej celoti. Tužne razmere v Slovendih so znane vsakomur, ali najhuje je, da ni možno reči, da bo skoro konec tem razmeiam. V n jih ni jedinstvene nar. celotne akcije. Zdi se, kakor da jih drugi interesi in druga vprašanja sem in tja bolj zanimajo in spravljajo v skrbi, nego pa narodna. To je tem žalostneje, v kolikor so na tem razsulu sami krivi. Tudi tretji faktorje, ki uživa, kateremu prihaja — na korist od tega, da se Slovenci koljejo med seboj in ki zna metati kamen sporov med nje! Ali Slovenci so krivi, da se dajejo loviti na limaniee. (Pride še.) Politični pregled. V Trato, 11. eeptembia 1^02. O položaju. Znamenja kažejt), da se bližajo hudi in težki časi z* diplomacijo g. Korberja, tistega balanciranja na tenki ostrini med sočutetvovanjem z Nemci in strahom pred Cehi — tiste politike, ki bi hotela tolažiti Čehe, a ob enem vendar ugajati vsaki kaprici Nemcev. Ta taktika gospoda Korberja pa je vendar malce pre pozorna, da bi je ne sprevidel politiško tako izšolan narod, kakor je češki. Zato pa med tem narodom narašča bolj in bolj ozlovoljenje proti vladi K«"»rberjevi in tudi proti češkim poslancem in vedno glas-neji so glasovi, ki zahtevajo odločno taktiko. Pa tudi, feolikor je dosedaj prišlo važnejših čeških politikov do besede, so vsi, izvzemši posl. Začeka — ki je bolj akcen-tuiral potrebo taktike previdnosti —, klicali gospodu KiVrberju aut-aut: ali daj nam notranji jezik za češke kraje, ali ne bo nagodbe z Ogrsko. Posebno energično je to povedal te dni posl. dr. Edvard Gregr, ki je zaklica : Sedaj, ob nagodbi z Ogrsbo, imamo moč v rokah, da zadamo smrtni uda me vladi in r .or-.a tudi centralističnemu zietemu. In jeden zborovalcev je namignil na možnost, da bodo češki poslanci prisiljeni položiti mandate, ako ne b< do obstruirali nagodbe. To so jako resni glasovi. Mi smo ravno te dni izrekli neugodno sodbo o taktiki Cehov, ki so načelno mnogo popustili s tem, da se hočejo zadovoljiti z notranjim češkim jezikom samo za češke kraje. Tem usodneje je, da so ce?<5 možje, ki so bili šteti ' med zmerne Nemce, jeli odklanjati tudi to načelno skrčeno zahtevo Cehov. Tako je storil te dni tudi vodja liberalnih Nemcev na Češkem, dr. Kppinger. Česa nam je še le pričakovati od radikalcev ?! A na drugi strani je tem gotoveje, da bo vihar nevolje razsajal po Češkem, ako češki poslanci ne vspejo tudi s to omejeno zahtevo. Strah pred to nevoljo bo gotovo deloval na češke poslance. Zato pravimo, da se bližajo težki časi za politiko vlade, ki je hotela tolažiti Čehe in zadovoljevati :Nemce v — vsem! Državni zbor ne bo sklican — kakor ! se je zadnje čase trdilo vsevprek — že začetkom oktobra. » Reichs\vehr» trdi, da tudi ; vse vesti o konkretnih predlogih, ki jih vlada hoče staviti Nemcem in Čehom, so — če ne druzega — vsaj prezgodnje. Pred vsem da hoče vlada priti na čisto glede nagodbe z Ogrsko in potem še le pride razprava o podlagi za češko nemško spravo. Avstrijski državni proračun. Z Dunaja poročajo, da je državni proračun za prihodnjo leto že sestavljen. Isti bo predložen državnemu zboru takoj začetkom zasedanja. Letos da je sestavljanje proračuna moralo premagati mnoge ovire, ker so posamični ministri izdatno zvišali svoje zahteve, tako, da bi bil proračun, ako bi se bilo vsprejelo vse te zahteve, izkazal 60 milijonov primanjkljaja. Z energičnim črtanjem raznih zahtev pa da se je ministerstvu vendar posrečilo izkazati v proračunu mal prebitek. Razpuščenje deželnih zborov. V včerajšnjem državnem zakoniku je objavljen cesarski patent, s katerim se razpuščajo deželni zbori Spodnje in Zgornje Avstrije, Solno-graške, Štajarske, Koroške, Moravske, Šlezije in Predarlske. Nove volitve se bodo vršile bržkone tekom meseca oktobra t. 1. Za nas bodo najbolj zanimive volitve na Štajerskem, ker je v slovenskem delu te dežele jako močna radikalna struja, k: bo zahtevala od izvoljenih poslancev, da — ako isti sploh pojdejo v deželni zbor — tamkaj brezobzirno nastopijo proti nemški večini in da se bodo morali v razpravah večinoma posluževati slovenskega jezika. Nemško nasilje poraja stoven9ko odločnost v pouk tudi g. Korberju, da ni vselej zdravo podpirati vedno le nemško objestnost. Jako hud boj pa se pripravlja tudi na Spodnjem Avstrijskem, kjer menda vse stranke združeno nastopijo proti krščanskim socijalistom. I. beralni listi se že sedaj vedejo jako zmagosvestno in prorokujejo razsulo Lueger-jeve moči, a zgodovina nas uči, da so se židovsko liberalna prorokovanja že 'mnogokrat izjalovila, a posebno še, kar se dostije po-rušsnja krščansko socijalne premoči na Dunaju. Mi se, kakor znano, ne navdušujemo za dr.a Luegerja stranko, kakoršnja je. Mi smo burskimi načelniki. Burski generali so zahtevali, da se proglasi popolna amnestija za vse one angležke državljane, ki so se na stiani, Burov bojevali proti Angležem. Dalje bo zahtevali, da se pomiloste vsi oni, ki so kaj zakrivili tekom vojne. Burski načelniki so skušali doseči, da bi Anglija vsako leto plačevala gotov znesek za podporo udovnm in otrokom v vojni padlih Burov, kakor tudi družinam invalidov. Nadalje so zah'evali jednakopravnost nizozemskega jezika z angležkim v šolah in na sodnijah ; jednake pravice za Angleže in Bure, kakor tudi, da se ujetniki nemudoma privedejo nazaj na njih posestva. Zahtevali so vspostavljenje v službe ali izplača nje primerne odškodnine bivšim uradnikom burskih republik ; odškodnino za vse zgube tekom vojne ; povrnitev konfisciranih posestev ; izvršitev zakonskih obvez bivših vlad in še nekaj druzih, manj važnih stvari.' Chamberlain je na vse te zahteve odgovori!, da jih je preveč in da so prevelike. On da se ne more obširno baviti z vsemi temi stvarmi in da mu je naloga hitro rešiti vso stvar ter ne dotikati se že rešenih točk. Botha je povdarjal, da so se mirovne točke predložile Burom s pogojem, da jih morajo ali vse vsprejeti ali pa vse odkloniti. Ker so Buri želeli, da se konča prelivanje krvi, sklenili so vsprejeti vse pogoje in to tembolj, ker sta jim Milner in Kitchener obljubila, da se bosta Jna angležki vladi zavzemala za ublaženje mirovnih pogojev. Chamberlain je odgovoril na to, da v tozadevnih aktih ni omenjenega nič takega. V nadaljevanju pogovora se je Chamberlain vedno izogibal kake direktne obljube in je vse obljube, katere je storil, tako lepo za-klavzuliral, da jih angležka vlada lahko izvrši ali ne, kakor ji bo ravno prav. Dokler so imeli Buri še orožje v rokah, obljubovali eo jim Angleži vse možno ; sedaj pa jim ne prihaja niti na kraj pameti, da bi te obljube tudi izpolnili... Taki so ti angležki brezčutni in grabežljivi — kramarji ! Burski poveljniki so se povrnili v Haag ! Tržaške vesti. uverjeni celo, da nje moč ne izvira iz nje lastne dobrote, ampak jedino le iz ničvred-nosti nje glavnega nasprotnika, židovskega liberalizma. Nemški liberalizem je prišel ob kredit in krščanskim socijalistom na Dunaju se za Bedaj ni bati posebno hudega. Bnrski poveljniki pri Chamber-lainu. — Včeraj Be je v Londonu objavilo oficijelno poročilo o konferenci med angležkim ministrom za kolonije Chamberlainom in »Triester Zeituilg« piše o pokojnem Nabergoju : Z Nabergojem je izginila iz življenja ena najmarkantnejih prikazni tržaške okolice, mož, ki je bil za celo človeško življenje pri poznan voditelj Slovencev naše kro-novine in čegar ime je zvenelo v narodnem boju kakor bojni klic. Porojen kakor sin ne-premfžndi starišev dne 15. maja 1839. na Prošeku, mogel je Nabergoj obiskovati le vaško šolo in je moral kakor avtodidakt skrbeti za svojo izobrazbo. Ko je po smrti očeta prevzel malo premoženje, povekšal je isto kmalu po napornem delovanju ter je zboljšal svoje prihodke tudi z dobavljanjem materijala za razne zgradbe, izlasti pa za gradnjo grada Miramar, o kateri priliki je obrnil na-se pozornost nadvojvode Maksimilijana, ki mu je o raznih prilikah skazoval {»osebno zaupanje. Čim je dosegel zakonito starost, je bil leta 18G5. izvoljen v deželni zbor tržaški in v mestni svest. Tej korporaciji je pripadal potem nepretrgoma do pred petimi let'. Prononsirano stališče, ki je je zavzemal v mestnem svetu, in opetovani, sem in tja hudi konflikti, v katere je zahajal z večino, eo še v svežem spominu. Od leta 1873. do 1897. j e bil Nabergoj poslanec četrtega tržaškega volilnega razreda v državnem zboru. V tem letu se je umaknil iz javnega življenja in le redko je prišel o njem kak glas v mesto. Naj že kakor-koli sodimo o strankarskem možu Nabergoju, to jedno pa moramo hvaliti na nn m, da je, previden z nenavadnimi zmožnostmi in bistrim praktičnim razumom, vsikdar nepremično stal za tiste interese, katerih izvojevanje si je postavil kakor življenja cilj. Osebno je bil Nabergoj ljubeznjiv človek. o tem iatotako previden in Bpreten poljedelec kakor skrben hišni oče«. Iran Nabereoj za narodno solo t okolici. I stanovni shod političnega društva »Edino« t« vršil se je dne 12. novembra 1874. pri sv. Ivanu na Vr-deli po l predaedništvom pokojnega Štefana Nadlišsa. Na I V, občnem zboru 0. mija 1875 pa je govoril g. Ivan Nabergoj o drugi točki : »Prošnja do mestnega Bvetovalstva za pom-noženje razredov narodnih šol v okolici«. Govornik je menil : »Komu od vas ni znano, da vsi narodi povspeftujejo šolstvo ter hrepene po njem. — Ako se hoče narod povspeti do boljšega stanja, treba je, da ima dobre narodne šole, kar tudi mi okoličani želim >. Zilibog, da so šole p j naš: okolici v takem stanju, kakor f-mo jih imeli pred 5<» leti. Le nekatere vasi so dobile šole, ki jih prej niso imele. Povsod je toliko otrok, da na more učitelj zadoščati svoji težki nalogi, ker jih je preveč na enega varnega. Večidel prihaja po okolici od 100 do 30u otrok na eno šolo. Mi se ne moremo zadovoljili z enim učiteljem in z enim razredom ; potrebno je pomnoženje razredov. — Okolica odrajtuje ravno tako šolske Lakse, kakor mesto, a vendar n ma p< trebnih šal. Ogromno Jtivilo novcev se potroša za šole v mestu, a za okoličanske, gospoda moja, moram reči, se ne skrbi prav nič. — To ni pravično. Mi ne zahtevamo v okolici gimna-zijev, vendar pa zahtevamo glavne šjle na primernem kraju, kamor bodo okoličanski otroci zahajali, bistrili si um v materinem jeziku. Ni treb», da bodo vsi glavarji in načelniki, vendar treba, da se naša mladina kaj nauči, da bodo odrašeni znali, kaj jim pri-stoja ter I odo poznavali s veje interese in znali narod branit. V tem obziru mislim, da naj politično društvo »Klinast« s prošnjo in resolucijo zi-hteva od magistrata pomnoženje šjI v okolici, ali le v narodnem jeziku, ker le tako pripravi nsro 1 na boljšo prihodnjost: kakor terjata že narava ;n pravica! Torej predlagam, naj bi se pol. društvo »Edinost.« obrnilo do slavnega mestnega svetovalstva, da bi se v primernih krajih okolice ustanovile tri glavne šole s slovenskim učnim jezikom«. Govornik je nadaljeval pozneje: »Vsem bo znano, da Trst in okolica sta ena sama neločljiva občina in kakor taka s' okolica prisvaja tukaj svoje občinske pravice. Mest» in okolica sta legalno zastopana v zborih, tedaj imata pravico v svojem pod ročju sklepati m ustvarjati šole. Jaz «em pred leti govoril v mestnem in deželnem zboru, naj se napravi za okolico posegu šolski odsek. Vlada je podpirala moj predlog, ali mestni zbor ga je zavrgel. OJ tistega časa n sta ne vlada in ne deželni zbor nič storila uašemu šolstvu vprid. Ostalo je vse pri stsrem. Zato postopajo tako in preganjajo učitelje. Volilci in zastopniki v tem slučaju ne morejo storiti ničesa. Tukaj bi bilo edino, ako bi vlada storila svoj korak, ker se nam krivica godi. Mogoče, da se resi stvar prej, nego mi mislimo, morda pa bo treba še dolgo čakatic. Obletnica smrti cesarice Elizabete. V tufcsjšni baziliki Sv. Justa darovala se je včeraj slovesna maša zadušnica v spomin obletnice smrti cesarice Elizabete. Mašo je daroval škof msr. dr. Nagi ob veliki n?istenci. Udeležili pa so se maše : dvorni svetnik Schvvarz z namestništvenim gremjera, poveljnik vojne mornarice, admiral baron Spaun, kontrea im ral pl. Kneissler z mnogimi drugimi častniki vojske in mornar.ee. Nadalje župan dr. Sandrinelli in dvorni svetnici Bu-sicb, Boronczka, Felicetti, dr. Schuster in T'rbanc-ch m več drugih odličnjakov. Velik praznik Pišejo nam: Prihodnjo nedeljo doc 14. t. m je in mora biti za vse Slovane trža.-ke občine nenavadno velik praznik. Ta dan nastopimo prvikrat v impozantnim -evilu za srečno rešitev življen-skega vprašanja našega, v dosego slovenskih šol v Trstu. Zato moramo nastopiti v s i brez razlike stanu in mišljenja ! Prihod- njo nedeljo naj počivajo vse druge zabave in vsa druga, pa bilo tudi gospodarska opravila, ki nis* skrajno potrebna. Za ta dan pričakujemo od slehernega tržaškega Slovana, da stori svojo djlžnost s tem, da pri le ob 4. uri popoludne na shod za naše in naših otrok pravice ! Pokažimo, da znamo ceniti važnost dole in da smo vsi, vsi ogorčeni na dosedanjem postopanju naše c. kr. vlade in magistrata! Spodnje okoličanom na sreć. — V spodnji okolici imamo tri ljudske šole ee slovenskimi in italijanskimi oddelki. Že iz prošlih let nam je znano, kakih mahinacij se poslužujejo šolski vodje na ist h šolali ob času vpisovanja otrok v šolo, ker bi hoteli slovenske razrede izprazniti in napolniti italijanske z našo deco. Stariši ! Sedaj je vpisovanje zopet tu! Vi, katerim že davno tli v srcu iskra poštene ljubezni do našega in lega naro ia in blago zvenečega jezika, gotovo izvršite tudi letos svojo očetovsko dolžnost. A tudi vi, kar vas tava še v temi, odprite vendar enkrat svoje oči in popravite, kar ste do sedaj, morda nevedoma. ali pa vedoma, grešili in s tem hudo škodovali svojemu milemu narodu ! Vsi brez razlike stanu vpišite svojo deco v slovenski oddelek, kjer si bo ista z veseljem in lahkočo v materinem jeziku nabirala prepotrebnih naukov. Zapomnite si, da le od dobrega pouka v materinem jeziku je zavisen bodoči značaj človekov. Ne ozirajte se na one sladke in priliznjene, ali celo resne in jezne besede, ali poglede omenjenih šolskih voditeljev — ki za tako neznačajno početje uživajo od one ka-more (razen časti in slave) baje tudi po 400 K letne remuneracije, — ampak s kratko in odločnojbesedo zahtevajte, da se brž in brez ovinkov ustreže Vaši srčni želji. Tudi vam, boritelji za našo slovensko pošteno stvar po spodnji okolici kličemo ob tej priliki : Ne držite rok križem te dni, ko se bode vpisovalo, ampak idite na delo ter prepričujte in učite one nezavedne ali cel<5 svojeglav ne zapeljance, da vendar enkrat zacelijo rano, ki so jo vsekali našemu narodu z odtujevanjem in vpisovanjem svoje lastne slovenske krvi v italijanske oddelke. Na delo torej ! »Trieste« piše o pok. Nabergoj u v obliki, ki je za nijanso dostojneja nego ona v »Piccolu«. Ali le v obliki. V stvari sami pa »Trieste« lahko da »Piccolu« roko. Sij tudi rečeno »patrijotično« glasilo p »navija grdo laž, da je bil Nabergoj neizprosen sovražnik italijanske narodnosti. »Piccolo« in »Trieste« sta sa torej v lepem soglasju srečala v ozki ulic:: iaži in klevete na škodo mrtvih. Liž pa je laž. Tu ni razlike: naj je že irredentarska. ali pa avstrijsko »patrijotična« ! — Sram ju bilo obeh ! Hijena lia svežem irrobu. Zabeleži vsi v sinoćnjem izdanju svojem smrt Ivana Na-bergoja, se je »Piccolo« še delal kakor da ima še nekaj človeškega v sebi, to je: spoštovanja pred veličastjo smrti! Češ, d i mu to spoštovanje zadržuje na ustnicah ojstro sodbo, ki da jo je Nabergoj zaslužil v življenju . . . No, to človeško čutstvovanje, ta čut pijetete do mrtv.h, je trajal le kratko, od večera do jutra, kajti danes se nam že zopet kaže »Piccolo« v svoji, gnus vzbujajoči nagoti, danes že meče od sebe še tisto malo človeškega, kar je sinoči — hlinil, danes ne kaže ni najmanjšega spoštovanja niti pred mrtvaškim odrom. Danes meče to glasilo — kulture na oder, na katerem leže zemski ostanki pokojnika, smrad svoje lastne pokvarjenosti, meče kamenje na grob onega, ki ni storil druzega, nego da se je odprto, kakor se spodobi možu, boril za to, kar je čutil v duši, za to, kar je ljubil se svojim srcem . . . ! A »Piccolo« se ne kaže samo poživi-njenega s tem, da ne kaže spoštovanja pred veličastjo smrti, ampak se tudi ob odprtem grobu pretepa z resnico in skruni ta grob z direktno neresnico, z lažjo. Nabergoj da je bil tisti, ki je skalil tisočletno »dobro razmerje« med mestom in okolico, on jedini da je bil kriv na vseh bojih . . . Jeden največih grehov njpgovega parlamentarnega delovanja pa je bil, ko je interpeliral radi še danes ne pojasnjenega dogodka zunaj na morju, čegar žrtev so bili 4 domači križki ribiči..! (»Piccolo« trdi, da akti dokazujejo, da se je takrat zgodila le nesreča. To je direktna, drzna laž!) Ali to naj bi še bilo. Neodpustno pa je, kakor »Piccolo« nadalje sramoti Nabergoja. Tu vam pogreva stvari, ki so se navajale in — lagale v opravičenje uničenja izvolitve Nabergojeve v mestni svet, stvari, ki eo se pred sodiščem izkazale kakor slobno izmišljene od ljudi j, glede katerih se je tudi pred sodiščem pokazalo, kako pravično in resnično je pokojni Nabergoj sodil o njih! Nabergoj torej —- zaključuje »Piccolo« — ni bil nasprotnik, katerega bi se moglo spoštovati, ker je sovražil Italijane in neprestano žalil meščane. To je najdrzneja laž. Pokojni Nabergoj ni nikoli sivražil Italijanov in njihovega jezika. On je rad in izborno govoril italijanski jezik, neštevilo poštenih Italijanov so mu bili intimni prijatelji in veliko število je njih, ki so mu dolžni hvaležnost, ker jim je koristil v svoji lastnosti kakor poslanec. Pokojni Nabergoj se je boril proti gospodovalni stranki, ker je to zahtevala skrb za interes onih, katerih vodstvo in zastopstvo mu je bilo poverjeno. Ta boj mu je bil v sveto dolžnost in radi tega boja mu je ovekovečen in posvečen spomin med nami... Ta spomin ostane in v tem spominu bo živel Nabergoj še nadalje ukljub vsem hijenam, ki razkopujejo še sveži grob..., ! »Slučaj s:. -Hnlie, ki je nagovoril cesarja po nemški, je dal gospodi pri »Edinosti« in pri »Gorici« povod, da so udarili po njem, oziroma tudi po naroduo-na-predni stranki. Gospodje pri »P^dinosti« so gotovo vedeli, da g. Muha kakor tudi g. dr. Kurelić sta nagovorila cesarja po nemiki. G. K. je spregovoril hrvatski le toliko, da je varoval načelo. To je prav ! Pri cesarju ne bomo radi načela govorili vse tako, da ne : bo razumel. Svoj narod častimo lahko drugače z večjim vspehom ! Ali udarili so samo po g. Muhi. (Da je na koncu pozabil na namenjeni pozdrav, bi bilo najbolje, ako bi se molčalo! Aio bi bil v Divači jeden dr. Ku-relić, bi seveda bolje opravil, kar je docela naravno !) Kar se tiče nagovarjanja za nemški nagovor, se je vsa reč silno pretiravala. Vprašan je bil le en župan, ali hoče nagovoriti cesarja tudi nemški, aii je odklonil, češ, da ne zmore te naloge. Govoril je gospod Muha. Čin Bam na sebi smo obsodili tudi mi, kakor pritiče, ali naši »prijatelji« si niso mogli drugače nego da so brcnili g. Muho, ker ne priseza na »programe« klerikalcev in njihovih, včasih p r e t i h i h včasih preglasnih zaveznikov.« Tako piše »Soča« ; odgovor pride. Ilustracijo medsebojnega boja . na juffll prinaša češki humoristični list »Sipv«. Pred hišo, ki predstavlja jugoslovansko zemljo, se dva petelina bojujeta na življenje in smrt. Preko plota pa reži pes »buldok«, to so naši narodni sovražniki! Na diugi strani pa stoji žalostna Slavija, vijoČa roke v naj-veči tugi, kateri se srce trga, gledajoči smrtonosni boj Bvojih lastnih sinov, oziroma bratov ! Ta slika govori cele članke vsakomur, ki ima dovolj rodoljubnega — srca, da čuje....! Malo več obzirnosti. Pišejo nam: Oni podjetniki, ki so prevzeli podiranje starih hišic v ulicah Torrente in Cordaiuoli, bi morali imeti malo več obzirnosti do mnogoštevilnih pasantov, ki so primorani hoditi tam mimo in ki mirajo požirati cele oblake smrdljivega prahu. Zraven tega so isti podjetniki dali na več mestih zapreti uli«o Cordaiuoli, ne da bi prej na kak način obvestili meščanstvo o tem. Ljudje in posebno še vozniki proklinjajo »vrlo« mestno upravo, češ, da ista ne skrbi v takih slučajih za koristi in potrebe meščanov. Ne bi li mogli nekolik^ zmočiti oni del zidovja, ki je namenjeno za podiranje "? l*las iz občinstva. Krasno je bilo na vrtu zavoda sv. Nikolaja minolo uedeljo. Ali mal nedostatek je bil in vendar — velik. Opozoriti moramo nanj s prošnjo, da bi se mu izogibali za bodočnost. Natakarji so bili Italijani, Nemci in — Madjar. ! Gospola — to napravlja rou-^n utis! Mednarodno razstavo ribištva na Dunaju so otvorili v soboto ob 11. uri pred poludne v navzočnosti Njegove cesarske visokosti, nadvojvode Frana Ferdinanda, ki je pokrovitelj tej razstavi. Z Dunaja smo prejeli: Razstava je razdeljena na čest oddelkov. Najpog'avitneji so: morsko ribarstvo in umetno gojenje rib v morju ;riništvo in umetno gojenje rib v sladkih vodah : pripravljanje rib za prirejanje indu9trijalnih produktov. V pomorskem oddelku je najbogateja Nemčija; precej zanjo je Norvežka, potem Ruska in potem še le naša Avstrija ! Iz naših krajev so najbolje zastopani Dalmatinci, dočim je iz Trsta le eden razstavil svoje produkte. Škoda le, da so na veČini dalmatinskih produktov le nemški ali laški napisi. Obiskovanje razstave je jako povoljno. V nedeljo in ponedeljek si je ogledalo razstavo kakih 30.000 oseb. V razstavi so vsak dan koncerti, predavanja o prirejanju in 7auživanju rib ter o dobroti istih za človeško zdravje. Sploh je razstava vredna, da jo obišče, kdor se le količkaj zanima zi ribištvo in njega razvitek ! Tržaški socijalisti proti listu »Sole*. Ziduje čase ee je Camberjev list »Sjle« posebno spravil na tržaške socijalistične voditelje, cd katerih zahteva dan za dnevom, naj j polože račune o denarnih svotah, katere so i prejeli ob raznih prilikah in katere prejemajo | tudi kakor redne prinose svojih somišljeni-■ kov. Mesto pa da bi socijalistični listi pri-obćenjem računov zamašili usta listu »Sole«, pa skušajo na vse pačine, kako bi zatrli ta list, ki jim ne dovoljuje v miru spati. Sedaj se jim dozdeva najpripravnejši čas za to, ker je Camber v zaporu in so mu tako vezane roke. Da bi paralizirali delovanje urednikov tega lista, poskušali so že vse in se slednjič zatekli, do zadnjega sredstva : do pesti ! Zuganji in dejanskimi napadi hočejo prestrašiti člene »Sole< jevega uredništva. Te dni so tudi res poskusili dejanski napad na uredništvo, a ta se jim ni ponesrečil, ker so jim iz uredništva odgovorili z — revolverji. Dotične napadalce je redarstvo zaprlo. Ker se jim ta prvi piskus ni posrečil, nameravali s^ sinoči uprizoriti veliko demonstracijo pred uredništvom večkrat imenovanega lista, a redarstvo je pravočasno izvedelo o tej nakani in je sinoči zasedlo vse ulice okolo uredništva. Redarstvo je včeraj aretiralo znanega socialističnega agitatorja Panecka ter socijalista Zolliana in Chiercossija, kateri da so na sumu, da so pripravljali demonstracijo, ki se je imela sinoči vršiti pred uredništvom t Sole«, ki je pa Wed redarstvenih odredb ponesrečila. Napad na uredn štvo »Sole«-a o katerem smo zgoraj govorili, bil je specijelno naperjen proti glavnemu uredniku tega lista, Viktorju Cuttinu, in kakor se govori, bila bi se huda godiia Cuttinu, da ni na njegovo u pitje pritekel z revolverjem na poracč meter lista, Ivan De Col. Redarstvo je kmalu po tem atentatu zaprlo napadalca Dobrilo in Petronia ; včeraj popoludne pa tudi De-Cjla (ker je streljal z revolverjem), urednika lista »Sole«, Artura Pavcnija in reporterja tega lista, .los pa Pecile. Dines zjutraj pa smo dobili sporočilo, da se ta afera še dalje razvija. Nakladalci v svobodni luki — kakih 200 njih — stopili 90 v štrajk, zahtevajoči, da se radi teh dogodkov zaprti socijalistični voditelji in agitatorji izpuste iz zapora. Govori se nadalje, da namerujejo socijalistični voditelji provzroČiti generalni štrajte v namen, da se zatre list *Sole« in da se Camber izžene iz našega mesta. Res, Čudno je, kakor se v socijalističn;h glavah razvija pojm — svobode! Kako bo še le, ko dobimo po socijalističnih načel h urejeno državo ! Openska električna železnica. Včeraj zjutraj se je otvoril javni promet na novi električui železnici Trst-Opčine. Vodstvo otroškega vrtca v Rocoin nam piše: V ponedeljek, dne lf>. t. m., : prične s? vpisovanje otrok v otroškem vrtcu v Rocolu. Rocolčanje! Vrtec je bil ustanovljen v korist in v uporabo Vašim otrokom. Ne zamudite torej ugodne prilike in vpišite vsi svoje otroke v naš vrtec ! S tem se skažete hvaltžae ustanoviteljem vrtca in koristite ob enem svojim otrokom in — Bebi ! Storite, da bo štavilo otrok vrtca tili častno, kakor je bilo v minolem letu. Vodstvo otroškega vrtca v Rocolu. Vpisovanje otrok v otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metodija v R »janu bo nedeljo od 10. do 11. in pol ure predpoludne v prostorih otroškega vrtca v Rojanu. Otroci, spremljani po starijih, imajo prinesti seboj, a krstni list, b) spričevalo kožic in c) spričevalo o zdravju na očeh. Slovenska dekliška šola družbe sv. Cirila in Metodija pri Sv. Jakobu javlja, da bo vpisovanje in vsprejemanje otrok v družb no solo v s jboto in ponedeljek, dne 13. in 15. septembra od 9. do 1 2. ure zjutraj in od 3. do 5. ure popoluine. "^rariši otrok, ali nj h namestniki, naj pripeljejo sami otroke na vpisovanje. Za vstop v prvi razred se zahteva : 1. krstni list, 2. spričevalo zdravih očij, 3. spričevalo o cepljenju kožic. Učenke, ki prestopijo iz druge sole, morajo prinesti seboj zadnje šolsko spričevalo. Letos se odpie na dekliški šoli novi peti razred. Zato bo možno obdržati na šoli vse dosedanje učenke, a tudi novih se bo lahko sprejemalo, posebno v prvi razrei. Zaradi tega naj stariši svoje otroke pravcčisno pri ve lejo na vpisovanje. Slovenski sta riši 1 Odgojite svoje otroke tako, da bodo krepka podpora Vam, pa tudi slovenski domovini ! Vodstvo slovenske dekliške šole. Birm oranje v Kihemberku. Nekateri Trzaja ni pnjdejo v nedeljo dae 21. septembra na birm »vanje v Rihemberk. Ako bi se jih zgiasilo več, bi bila vožnja ceneja. Kdv>r želi iti, naj se oglasi pri g. Fr. Kravosu, ulica Molin piccolo 1. Proees (.hirico se ponovi. Naši čitatelji se bodo bržkone še spominjali procesa Chirieo, ki se je nedavno temu vršil pred tukajšnjim porotnim sodiščem. Chirieo je bil obdolžen, da je umoril svojo ženo, katero so našli mrtvo v njenem stanovanju. Cjiricova soproga je imela na vratu globoko rano, katera jej je provzročila smrt. Ker je pa le 7 porotnikov priznalo Chiricovo krivdo, 5 pa ne, bil je Cuirico opr. ščen, a policija ga je vsejedno iztirala iz naša države. Pozneje, po dovršeni razpravi, pa je prišlo na dan še več okolncsti, ki so bile jako obteževalne za Chirica. Izprtš »valni sodnik dr. Uirzal je na podlagi novih podatkov začel zopet preiskavo in je na podlagi rezultatov te preiskave dal pozvati italijanskega državnega pravdnika v Bari, ns»j proti Chiricu dvigne vnovič obtožbo. Državno pravdn štvo v Bari pa je odgovordo na to, da italijanski zakoni ne dovoljujejo zapričet' zopet proces proti komu, ki je bil radi iste stvari že jedenkrat oproščen. Vsled tega je tukajšnje sodišče razveljavilo svoječasno razsodbo por. sodišča v slučaju Chirieo in je tega zopet postavilo v obtožno stanje. Ta sklep se je naznanil državnemu pravdništvu v Bar;, kateri oblasti so <-e d« potlale tudi vee tozadevne listine. Na podlagi tega je dala tamošnja sodna oblast Chirica zapreti in pride ieti pred tamošnje porotno sodišče. Izlet v Mona^tero. Opozarjamo ponovno naše kmetovalce, da bo izlet na uzorno posestvo g. barona Ritter-Zahonvja v Monastero vršil v soboto, dne 13. t. m. Odhod bo ob 6.20 «ri zjutraj z južnega kolodvora. Povratek ifctega dne ob 4. in pol uri popoludne iz Villa Vicentina. Dražbe premičnin. V petek, dne 12. sept. ob lt). uri predpoludne se bodo vsled »ared1 • tu*, c. kr. okrajnega sodišča r.n civilne si vari vrsiie sledeče dražbe premičnin : trg Barriera vecchia in ulica Belvedere 21? III. hišna oprava; sv. Marija Magdalena spodnja 112, konj; ulica S. Seba§tiano 3/LI, hišna oprava : ulica Ac«juedotto 17, proda-jalnuna oprava in drugo; ulica Farneto 14, sveder. treMensk! v*»tnU. Včerpj: toplom« r ob 7. uri ejutra; 21 °2 ob 2. ur popriudn* 2»*»f.2 C.' — Tlakf mer ob 7. uri tj utr* 762 2 — i»»ne« plin? ol 7.9 predp. n ob 5.13 pup.; uteka ob 0.29 prtripo^dc« n ol —.— popiiurine. Društvene vesti. Pevcem ! — Odbor pevskega društva »Hajdrihc na Prošeku prosi vse pevce, ki želijo ^»delovati na pogrebu pokojnega Ivana viteza Nabergoja, da pridejo jutri v petek ob uri predfoludne v društvene prostore »Hajdnha« na Prošeku. Za bazar zavoda sv. Nikolaja so na dalje darovali: fi.a Z nka Rrbir kra-»n* K, g.a Marica Vinšek kip Matere Božje in angeljčka, gdč. Slava Godina krasno barČico z cveticami, gdč. Sere Lucija tiao torto, gdči. Ivizalija in Karolina Hervatin škatljo vaniliji oih kolače v, gdč. Renčelj zavoj mandeljevih šnit, g.a Fani Perhavec štruklje, g.a Netika Pettarsale, g.a Marija Skakovec 2 vazi, nepoznana rodoljubka taeo za sladkor, gdč. Amalija Vidmar 2 st klenici maršale, g. Jakob Perhavec 1 steklenico konjaka, gdč. Nežika Resel torto, gdč. Ivanka Ivan-čič šartelj in g.a Grobar torto. Presr^na hvala blagim rodoljubkam. Javna zahvala. Podpisani cdbor zavoda sv. Nikolaja šteje si v največo dolžnost zahvaliti se našim vrlim rodoljubom in rodoljubkam, da se je slavnon otvoritve lastnega dekliškega doma tako častno završila. V prvi vrsti Be zahvaljuje prečastitemu gospodu Franu Guštinu za daritev sv. maše, blago-slovljenje dekli^tcega doma, ter zi: oni krasni govor, ki je ganil poslušalce do duše. Žnjim »ahvaljuje se tudi preč. g. Cinku za priso-stvovanje na blagoslovljenju. Nadalje slavnemu »Slovanskemu pevskemu društvu« in njegovemu predsedniku g. pref. Mandrću, ki je vedno pripravljeno sodelovati pri vsakem društvu za p«vzdigo istega ter se je tudi rado odzvalo naši prošnji. Hvala »Bratovščini sv. Cirila in Metodija«, ki je tako lepo prepevala pri sv. masi ter se korporativno udeležila veselice. Srčna hvala pridni »krčmarici«, gospej Kranjčevi, in poštarici gdč. Stanonik, ter vsem rodoljubom, ki so pomagali pri blagajni. Saj tikih moči nam je bilo treba. Presrčna hvala bodi izrečena vsem da- rovalkam in darovalcem ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tega slavja, ter tako dali podlago novi trdnjavi, ki se bo smela zanašati, a tudi po svoji moči vračati naklonjenost in požrtvovalnost slavnega občinstva. Za odbor: Marija S k r i n j a r, voditeljica. Zavarovalnica za sovejo živino na Opčinall bo imela v nedeljo dne 14. t. m. javno tombolo temu društvu na korist. Začetek točno ob 41 j^ uri popoludne. Tombola se bo vršila v prostorih, ali na dvorišču konsumnega društva, nasproti gostilne »pri M: čelu«. Dobitki bodo : I. terno : kmetijsko orodje, II. činkvina : zavoj kotenine, IIT. prva tombola: junica in IV. druga tombola: čistilen stroj za žito. Po tomboli bo ples. Svirala bo škedenj-ska godba. Za vsaki plesni komad se bo plačevalo po 20 st. Želeti je velike udeležbe, ker zavarovalnica mnogo trpi radi obilih slučajev bolezni in nezgod. Vesti iz ostale Primorske. X Iz Nabrežine nam pišejo: Dae 4. t. m. je bil tukaj javen shod s>cijalnih demokratov in sicer na dvorišču I. Tanceta. Govornik je bii gospod Kopač. S tem dnevom je namreč potekla pogodba, sklenjena meti delavci in delodajalci po lanjsketn ponesrečenem štrajku. Namen shodu je bil, da g. Kopač »pouči« klesarske delavce, kako naj v prihodnje postopajo. Go-l vornik je priznaval — če tudi ne rad —, da klesarska obrt v Nabrežini propada. Vzroka temu pa ni hotel navesti, ker bi bil b tem zadel le samega sebe! Marveč je vso krivdo zvračal le na delodajalce in je ob zaključku predlagal resolucijo, oz roma predlog, da se pogodba zopet predloži delodajalcem v pri-trjenje za nedt ločen čas. Po 4 kratnem predlaganju te resolucije se je konstatiralo, da je vsprejeta. G. Kopač je bil v nemali zadreg1, ko se delavske roke le niso hotele dvigniti na prvo besedo kakor ob lanskem štrajku, ko je š'o vse gladko kakor po loju. Gospod Kopač je menil potem, naj bi se mali obrtniki pridružili socijalno demokratični stranki. Vse stranke, je rekel, obetajo, da rešijo malega obrtnika .n kmeta, ali dosedaj tla ju ni rešila še nobena stranka. Mi pa si dovoljujemo vprašinje, do gospoda Kopača, kako neki hoče socijalnode-mokratična stranka rešiti malega obrtnika in kmeta ? ! To bi nas jako zanimalo. Ali g. Kopač ni prišel do tega, da bi nam to pojasnil. Pač pa je — kalior navadno — govoril o slovenski buržoaziji in nam je pri povedoval, da Slovenci smo ubjžen narod in že radi tega da bi se mcrali pridružiti socijalr« »demokratični stranki, če hočemo sestnikova žena Marija B\zjak iz Morave pri priti do svojih narodnih p r a - Sv. Križu, ko se je mudila pri svoji teti. vic. Edino socijalno demokratična stranka da Dolže jo, da je hotela z arzenikom zastrupiti more doseči to. svojega moža, s kateri u je še le nekaj mese- Ali tudi tu je, izrekši trditev, g. Kopač cev poročena, pozabil na pojasnilo: kako hoče socijalno de-} — Pevsko slavje v Ptuju minole ne- mokratična stranka to doseči ?! Pač pa je delje je bilo impozantno in se je izvršilo ob g. Kopač storil potem malce drzen skok do ogromni udeležbi. Sodelovalo je več pevskih nove trditve, češ: socijalno- demokratična atranka v Trstu je sedaj tako silna, da bi kakov Hort:s ali Rvbrfr, ako bosta o prihodnjih volitvah kandidirala v V. kuriji, ne dobila niti po — 20 glasov ! Torej po l>esedah g. Kopača je socijalno neprilike, demokratična stranka zmožna rešiti vse : delavca, kmeta, malega obrtnika in — Slovence sploh. Ostala bi torej le peščica slovenskih kapitalistov in buržoazije, drug^ bo vBe »rešeno«. To bemo imeli lepo življenje. Začetek tej veliki rešilni akciji pa mora biti (to se umeje) v naši Nabrežini, kjer je g. Kopač zastavil svoje delovanje... ! Ali — ali ! Dejstva ne govore za gospoda Kopača. — Kaj je bila Nabre-žina še pred letom dni, ko fo jo socijalni i demokratje najlepše zaceli reševat', in kaj je dane?: to je uprav grozen razloček. Prej delalo tu kakdi 1200 delavcev, sedaj pa, da ali ne, 4O0!! In to število se še vedno manjša! Veče delavnice so skoro že vse zaprte. Gospod Kopač Be tolaži, Češ, gospodarji delajo to, le v ta namen, da bi ostra-šili delavce. Bodočnost pokaže, kako je gospod Kopač računal in ali se ni — zaračunal! In ali nimajo oni Nabrežinci prav, ki menijo, da je gospod Kopač Nabrežino — razkopal. E, čas bi bil, di bi se nehalo !e z besedami »reševati« Nabrež;no in da bi se začelo zaresno delati na to, da se naša obrt reši pogube in žnjo blagostanje vse občine. X Iz Plavlj pri Kopru nam pišejo : Dne 23. avgusta t. 1. smo imeli pri nas ples, takozvano »šagro«. Ali naši pametneji fantje niso hoteli imeti te šagre. (Jaz n. pr. nimam sicer nič proti plesu samemu, ali mora biti spodoben, mora biti to pošteno veselje). Ali nekateri krčmarji so pregovorili nekaj fantov, naj prirede ta »ballo« ; to bo prav tisti ' krčmarji, ki bo zasmehovali naše narodne veselice in ki o taki priliki niso pazili na točno in | dostojno petrežbo, ampak so pazili — na - se ! Ttuli »banda« je b.la primerna »šagri« ; tem bolj nas je peklo, da je ta desorganizi-rana »banda« svirala, oziroma onečeščala tudi našo himno »Naprej«, porabivši jo za —poskočno polko, in tako, da niso vedeli, kje eo zače i in kje nehali. Kar sram nas ' je bilo gledati to. Opozarjamo torej vse naše za-vednejše poštenejše godce, da naj ne sviraio naše himoe na plesih, ampak le ob resnih dostojanstvenih nastopih. društev. Bilo je torej to pravo narodno slavje. Med udeležniki je bilo ves dan veliko navdušenje. Ker so se ptujski Nemci mirno vedli, a od nnše strani ni navade, da bi izzivali, Be je vse slavje izvršilo brez vsake Brzojavna poročila Deželnozborske volitve na Moravskeni. BRNO 11. (B.) Namestnik je že razpisal nove volitve za deželni zbor. Določeni so nastopni dnevi : Za voMne skupine kmečkih občin dan IG. oktobra: za volilne okraje mest ter trgovinsk'h in obrtnih zbornic Brno in Olomuc dan 20. oktobra: za obe volilni skupini vi leposeatva dan 23. oktobra. Cesar na vojaških vajali. DUNAJ 11. (B.) Cesarje v spremstvu generalnih a ljutantov Paara in Bjlfdsa ter z ostalim spremstvom odpotoval ob 11. uri in pol predpoludne na vojaške vaje v Sasvar. Nemški prestolonaslednik je dospel ob 10. uri v Oderberg, kjer so se mu pridružili pri-dodeljeni mu častniki ter je z avstrijskim dvornim vlakom nadaljeval v< žajo v Sisvar. Ruski car na vojaških vajah. PETROGRAD 10. (B) Car, veliki knez prestolonaslednik in veliki kuez Nikolaj Ni-kolajevič so danes odpotovali v Ivursk na vojaške vaje. Dogodk* na Spanjskem. BARCELONA 11. (B) Oblasti so predložile ministru za notranje stvari proŠDj >, ntj obsedno stauje ostane. Tukaj se pričakuje vojako% in orožnikov v pomnoženje. Zidarji delajo na nekaterih stavbiščih. 30.000 kron znaša glavni dobitek »Olo muške razstavne loterije«. Opozarjamo nase cenjene č ta te I je, da se bo vršlo srečkan;e nepreklico dne 25. septembra 1902. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z 10°/0 odbitkom. XXXXXXXXXXXXXX XX X x x x Svoji k svojim ZALOGA Vesti iz Kranjske, * Slavnost »Lire« v Kamniku minole nedelje se je izvršila sijajno. Društvo je namreč praznovalo svojo dvajsetletnico. Predpoludne je bil obhod po mestu, izročanje trakov častitljivi zastavi in sv. maša. Ves Kamnik je bil v zastavah. Popoludne je bil koncert na vrtu Fischerjevega hotela, na katerem so sodelovala pevska društva »Lira«, »Slavec« in »Ljubljana«. Zastopani sti bili hrvatski pevBki društvi »Kolo« in »Sloga«. — Konečno so pevska društva skupno zapela »Zrinjsko Frankopanko«. O > 8. uri je spremila »Lira« z godbo in bakljauv izletnike na kolodvor, kjer bo odhajajoča društva zapela pred odhodom »Le^>a naši domovina« in »Slovenec i Hrvat«. Z gromovitimi »Zivio«-Irlici poslavljali so se izletniki od prijaznega Kamnika in pevskega društva »Lre«. * Toča. Minole sobote je pobila toča po raznih krajih Kranjske, kakor n. pr. okolo Begunj pri Cerknic", v okolici Rudnika (kakor orehi debela) in v okolici JanČ. Povsodi je napravila toča veliko škodo na poljskih pridelkih. * Zaseben zavod za dekliee na Krškem. S šolskim ietom 1902 — 1003. Be otvori v Krškem ztseben zavod za dekliee, v katerem se bodo poučevali predmeti za 6., 7. in 8. šolsko leto. Potrebna pojasnila daje g. dr. Tomaž Romih, meščanski učitelj v Krškem. »SI. Narod« se nadeja, da se iz tega zavoda vendar enkrat izcimi meščanska šola za deklice. Vesti iz Štajerske. — Hitro se je naveličala moža. Pri St. Lorencu je bila aretirana 20 letna po- sc X X X X X X X X X X X X pohištva dobro poznane tovarne mizarske zalrup y Gorici (Sollcan) vpisana zadruga z omejenim poroštvom prej ^Tnton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primarske dežele. Solutornost zajamčena, tajti les se osuši v to nalašč pripravljeaih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udoDno, moderni sestav. Konkurenčna cene. BW Album pohištev brezplačen. X X X 3C X X X IS X X X X X X X X X X X <*XXXXXX*XXXXtx Proti Kašlju, grlobolu, hripavosii. kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno Ćudavit učinek pri pevnlh, govornikih, prepovedni kih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v Prendinijerl lekarni v Trstu in v vseh tuknjSnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica a tane 6 O stotink. Prva la f&tij/GfiaGI&ii'&StaifStSfSt&đ) S 1 Alemnm Levi Miszi g & Tsefe rrsr. ^ •t T R S T - S> en & Sf e> A JU TOVARNA r Via Teta, ▼ogai VI« Daltmna ZALOOZ: Piazza Rosarl« it 2 (šolsko poslopja) In Via Riberi« it 21 Telefon it. 670. -HOM- Velik libO: tapecarij, zrcal la >Uk. U-niaj: uročb« tndl po posebnih načrtih. Go&e brei konkurono«. ILĐITSOrAli Clill USTGI1 !I F&illO Predmeti postavio se na pas obrod a M železnico ra«» o. V najem se odda i 4> prostim uhodom ulica Belvedere št. f»f» A. I. m., vrata 7. JAKOB BAMBIČ trgovec l jedilnim blagom Via Giulia št 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kohmijahj, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Naj* ne je testenine, jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in djibno. — Cenike razpošilja franko F I L 1 J A L K A c. ti priv. m\i Kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Vovel za vplačila. ¥ vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dneTHi izkaz *»/„•/. 30-dnevai odka* 2® •/, ^ o. V jr 3-roeHečni „ 2»/4*/. 30- „ „ 3 iru ft. n n 2 V/. na pinma. katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taksi v krepost z dnem 24. junija, 28. junij« in odnosno 20. avgusta L 1. po dotičnih objavah. Okrolil o d d e 1. v v redu papirjih S'„ na vsako svoto. V napoleonih brt* obremi. Nakaznice oa l>unaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Trop t v Reko kako v Zagreb, Arad. Bieiite, Oablonz, Gra-i*8 Premijna rese rva zavarovanja proti ognju....... - n 1 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..........« 49.465*07 • R«erva na razpolaganje . . _ 500.«)00"— i Keserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.SŽ242 Reserva zavarovanja proti premi- nianju kurzov. bilanca i B( 243.331'b Keserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . 5(W.OOO' — Občna reserva dobičkov . . 1,187.1*14 l rad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiši). A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. rJa7noviPtna zaloga ogledal in okvirjev tapeoarij vseh vrst, roonih kovcekov in velikih ko\tekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sohe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Podpisani javlja slavnemu obeinstvu v prvi vrsti pa čevljarjem v mestu, okolici in na deželi, da je »nlprl v ulici Arcata --t. 4 novo prodajalnico vsakovrstnega usnja kakor tudi vseh drugih v to >tr<»ko spadajočih predmetov zmernih cenah. I dani Tavčar Josip. 4G-l6tBn Denzijoniran drž. nsluždenec išče primerne služI k?. — V t V- se izve v našem uredništvu. Mlinar si išče službo in vsprejnie eventnvelno tudi inlin v najem. Naslov se izve v našem upravnistvu. Odbor političnega društva „Edinost" naznanja svojim členom pretužno vest, da je ustanovitelj in mnogoletni predsednik tega društva, gospod Ivan Nabergoj vitez Fran Josipovega reda po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek ob IO. in pol uri zjutraj iz hiše žalosti na Prošeku. TRST, dne lO. septembra 190^. prodajalnica (zgotovljenih obte* = „Alla da fli Trieste" = Stavbi nsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje io parkete, stavbinsko in umetno kljnčarstvo. Delalnica za konitrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna za cele stavbe tn izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Fodovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. tvrdke M EDVARD KALASCH wm Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo ohleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih enovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST (?ia Mani 11) — BARKOVUE e za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naručitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v smislu gesla : Svoji k svojim ! Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. 1MT* Jogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih tuše rahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst. Spoštovane slovenske psiioUje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~)tfetodijevo