Katoliški Uredništvo in up r a v a : Cena: Posamezna štev. L 25 1 j Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečna L 110 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Za inozemstvo: Mesečno L 190 I Wk Leto IV. - Štev. 9 Gorica - 28. februarja 1952 - Trst Izhaja vsak četrtek j Učeniku ob trinajstletnici Odločitev se bliža Dne 2. marca leta 1939 je bil sedanji sv. oče Pij XII. izvoljen za papeža. V nedeljo bo torej poteklo trinajst let, odkar vodi kot Kristusov namestnik njegovo Cerkev. Ta dan se bo sv. očeta spominjal ves krščanski svet. Tudi mi hočemo ta dan napraviti svojo dolžnost, tem bolj, ker vemo, koliko sovražnih sil je na delu med našim ljudstvom, da mu z vero v papeža in Cerkev iztrgajo vero v Kristusa in Boga. Zato izražamo ob tej priliki v imenu svojem in v imenu vsega našega še vernega naroda vdanost sv. očetu in vero vanj, saj si svojega poslanstva ni sam vzel. temveč mu je bilo dano, kot je rekel Kristus: »Jaz sem vas izbral.k Sv. očetu srn odolžni vero in poslušnost, ko nas uči. Danes je na svetu prerokov in učenikov nič koliko; morda jih še nikoli ni bilo toliko. Svoje nauke prodajajo z govorjeno in pisano besedo, v javnosti in zasebno, po radiu in na mestnih trgih ter ulicah. Vsepovsod jih dobimo, a na žalost je ta beseda največkrat zastrupljena z zmotami in sovraštvom. Le eden nam nataka čisto resnico v svojih govorih, le eden nam kaže vedno pravo in nezmotljivo pot v sedanji dobi zmotil jav in prevar, in ta je sv. oče Pij XII. Zdi se, da ga je Bog res izbral in usposobil za velikega učenika sodobnega človeštva. Težko najdemo papeža, ki bi toliko govoril in učil kot sedanji. Odkar je izdal prvo encikliko Summi Pontificatus leta 1939 do danes, je imel že nešteto govorov, izdal že nič koliko enciklik, pisem in poslanic. Spomnimo se le na govore, ki jih je prva leta redno imel na novoporočence, potem na vse one govore daljše in krajše, ki jih držal ob raznih avdiencah med vojno in po njej, posebno še na pozdrave, ki jih je vsak dan govoril med sv. letom. Dosedanji govori sv. očeta obsegajo šest debelih zvezkov, ki še se množijo. Toda beseila sv. očetu ni samo številna, je tudi globoka in premiš-Ijenu. Spomnimo se le na njegove božične poslanice, saj je vsaka izmed njih cel program. Kaj šele nekatere njegovih enciklik. V telile je zbranega gradiva, da najde kristjan v njih odgovor nu vsakršno težavno vprašanje iz sodobnega življenja. Pomislimo le na smernice, ki jih je Pij XII. dal za reševanje socialnega vprašan ju v znamenitem govoru ob desetletnici Quadragesimo anno in pozneje še večkrat: na*globoko encikliko »o skrivnostnem telesu Kri-Rusovemu in »Mediator Deiu, o cer-kveni liturgiji, s katerima je pose-globoko v bogoslovni nauk o l 'r 'p *" ° liturgični molitvi Cer-' ne smemo pozabiti na en( i i ' 1" »Humani gen eri s u, katera je preprostim vernikom m • a je za pravil,m razvoj cerkvenega nauka o najmodernejših zmotah in težnjah neizmerne važnosti, saj je v njej sv. oce pokazal pravo n0 pot modernemu katoliškemu znanstveniku, kam in kako „„j Rre njegovo raziskovanje, da ne zaide, v zmote. Končno lahko omenimo še iz zadnjih časov papežev govor babicam, kateri je dvignil precej prahu in pozornosti zaradi kočljivega vprašanja umetnega omejevanja rojstev, ki se ga je sv. oče dotaknil, in drugih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Iies lahko rečemo, da ni težavnejšega in važnejšega vprašanja V Sodobni človeški znanosti, da bi se ga sv. oče ne bil dotaknil pri tej ali oni priliki ter ne dal potrebnih smernic za njega rešitev. Zadnji veliki podvig, ki se ga je Pij XII. lotil, je oni, o katerem je govoril rimskim vernikom 10. febr. letos. Na ta dan je imel velik govor po radiu, ki je bil namenjen rimskim vernikom, a preko njih tudi vsem ostalim kristjanom. Z njim je sv. oče dal začetek novemu močnemu gibanju za pokristjanjenje rimskega mestnega življenja. Dejal je: V svetu traja neko stanje, ki se ga ne bojimo imenovati eksplozivno. Njegov izvor je treba iskati v verski mlačnosti sedanjih časov, v nizkem tonu javnega in zasebnega moralnega življenja, v načrtnem zastrupljanju preprostih množic, katerim mešajo strup, potem ko so jim tako rekoč uspavali pravi čut svobode. Vse to ne sme biti vzrok, da bi dobri ostali negibni v istem razoru in brezbrižni gledali na vseuničujočo prihodnost.« Ob tej misli poziva sv. oče vse vernike, naj vstanejo iz spanja in začnejo graditi lepšo bodočnost, nov svet. y>In mi,k pravi sv. oče, »hočemo biti glasniki boljšega sveta, ki ga Bog želi.v. Nato kliče na pomoč pri tem obnovitvenem delu vse zdrave sile rimskega mesta s kardinalom vikarjem na čelu. Pij XII. je torej začel pravo križarsko vojno za krščansko prenovitev Rima in ostalega sveta. Rimljani mu pri tem sledijo. Podžgani tudi po besedah p. Lombardija in drugih apostolov Rima, so začeli z veliko akcijo, kakor jo želi sv. oče. In tega se boje vsi nasprotniki krščanskega imena od brez-i božnih komunistov do liberalcev in neofašistov. Tudi pri nas smo brali v nekaterih časopisih odmeve na ta poziv sv. očeta. Ali bi ne bil najlepši dar sv. očetu za njegovo 13-letnico vladanja, če bi se tudi mi zganili in začeli s takim velikim prenovitvenim delom med slovenskim ljudstvom.? Začnimo že ta post. Tomaž Ob pogrebu svojega kralja so Angleži celemu svetu zopel enkrat pokazali ves sijaj svoje kulture, narodne discipline, pa tudi še vedno zdrave in velike moči. Zato pravijo, da je jur j VI. s svojim pogrebom napravil svojemu narodu in britanskemu imperiju zadnjo veliko uslugo. Takoj po pogrebu pa je politično življenje postalo zelo živahno. Začeli so se razgovori med Acheso-nom, Schumanom in Edenom. Razgovori so bili posvečeni v prvi vrsti pripravi konference N.A.T.O. (a-tlantskega pakta) in zlasti še ustanovitvi tako imenovanega C.E.D. (evropske obrambne vzajemnosti). V zadnjem času je prišlo namreč do neprijetnih nasprotij med Francijo in Zapadno Nemčijo, ki so ogražala možnosti evropskega vojaško-poli-tičnega sporazuma. Francija je imenovala za Sarsko pokrajino svojega veleposlanika, kar pa je vzbudilo v Zapadni Nemčiji zelo veliko razburjenje. Celo hladni, previdni in modri Adenauer je zelo ostro reagiral. Francija je med drugim tudi izjavila, da ne vidi nobene možnosti, da bi Zapadna Nemčija mogla postati članica atlantskega pakta. Zaradi tega je za zapadno Evropo nastalo vprašanje, kako je mogoče Nemčijo vključiti v obrambno evropsko zvezo, ne da bi postala članica atlantskega pakta? In ta velika diplomatska politična mojstrovina se je zapadnim politikom dejansko posrečila. Konferenca v Lizboni 22. februarja so se zapadniki zbrali v glavnem mestu Portugalske. Ta dan je bila soglasno od vseh držav atlantskega pakta (14 držav) izglasovana resolucija, ki se je tikala ustanovitve nove obrambne zveze Strah — vzrok preganjanja vere »Cincinnati Times Star« razpravlja o tem, zakaj komunisti vseh vrst tako besno preganjajo vero, in meni, da je temu vzrok njihov strah pred njo. Nikjer pa je ne morejo zatreti. List opozarja na svetopisemsko prerokbo, ki je morda > vzrok njihovega strahu. Sovraštvo komunistov velja duhovnikom in misijonarjem vseh krščanskih ver, prav posebno pa je naperjeno proti katoliškim duhovnikom. Njihovo sovraštvo je tako, da je beseda preganjanje še premila, da bi ga mogla označiti v vsem njegovem pomenu, To sovraštvo se izraža v nasilju naščuvane drhali, v zapiranju, mučenju in ubijanju. Take oblike preganjanja so že znane. Pridružila pa se jim je še nova oblika človeške nečlovečnosti do sočloveka, ki je v tem, da hočejo uničiti osebnost žrtve, tako da se zdi, kakor da je postala čisto drug človek. A zakaj počenjajo vse to? Ne zato, ker je religija opij za ljudstvo, kakor pravijo, ampak zaradi desetih božjih zapovedi, ki prepovedujejo delati zlo, in zaradi enajste zapovedi, ki dodaja, da si morajo biti vsi ljudje bratje. Resnični vzrok vsemu komunističnemu sovraštvu in strahu je, svetopisemsko prerokovanje, da bodo krotki zemlje posedli. Komunisti pa se bojijo, da bi se to prerokovanje uresničilo. Dve izjavi o Titovi moči 1. Po Reuterjevem poročilu iz San Francisca je prejšnji ameriški poslanik v Jugoslaviji Artur Bliss Lane izjavil, da bi jugoslovanska vojska ob sovjetskem napadu ne ostala zvesta Titu in bi razpadla. To svoje naziranje utemeljuje veleposlanik z vtisi, ki jih je dobil v razgovorih s kmeti ob svojem potovanju po Jugoslaviji v minulem letu. 2. Moskovski radio je sporočil, da odporniško gibanje proti Titu narašča v taki meri, da more Moskva reči sledeče: »2e je blizu dan, ko bo enkrat za vedno odstranjen fašistični Titov režim.« O Titu in titovskem režimu v Jugoslaviji sliši človek res vsak dan drugačne izjave. Če bi Titovega režima od blizu ne spoznali, bi se utegnili celo zmotiti in ga, ali preveč ali premalo ceniti, tako pa vemo, kakšen je, in želimo jugoslovanskim narodom le eno, da bi ga čimprej zamenjali za kaj boljšega in bolj človeškega. »Katoliški glas" v vsako slovensko družino I Evrope (C.E.D.). Mednarodni tisk označuje tozadevno resolucijo te konference za zgodovinsko, čeprav bo njena praktična izvršitev zadela še ob marsikateri trd oreh. Bistvo imenovane resolucije je tole: 1) predvsem se je poudarila hitra nujnost ustanovitve evropske obrambne vzajemnosti, ali recimo kar evropske vojske; 2) član te vojske mora biti tudi Nemčija; 3) ugotavlja vse velike prednosti, ki jih bodo imeli od evropske vzajemnosti vsi narodi Evrope in zlasti še atlantski pakt; 4) vabi vse člane NATO in CED, da čimprej ratificirajo lizbonsko resolucijo, da se tako Zapadni Nemčiji omogoči, da doprinese svoj prispevek za obrambo Evrope pred morebitnim napadalcem, zlasti še za slučaj napada proti zapadni Evropi; 5) Evropska vojska naj se tako u-stanovi, da ne bo pri tem trpel napor za učinkovito zgradbo atlantske obrambe. To je kratka vsebina 'zgodovinske resolucije. Tej resoluciji pa je bil še dodan poseben protokol, ki določuje, da pomeni napad na enega izmed članov nove evropske vzajemnosti istočasno napad na celokupnost atlantskega pakta. Kot člani evropske vzajemnosti so pa označeni predvsem: Belgija. Fran- cija, Zapadna Nemčija, Italija, Luksemburg. Resnični smisel konference in njene resolucije pa je v tem, da odslej tvorijo narodi atlantskega pakta in evropske vzajemnosti vojaško-politično enoto. Zapadna Nemčija je definitivno vključena v •zapadno Evropo. Mojstrovina se je posrečila. Izjave zahodnih voditeljev Zelo zanimive so izjave, ki so jih podali ob tej priliki predstavniki zapada: Scliuman, Acheson, Eden in De Gasperi. Zunanji min. Francije Schuman je rekel, ko je komentiral resolucijo: »Nismo še na cilju, ali tri četrtine poti smo pa le prehodili; prepričan pa sem, da ne bomo zadeli na ostali svoji poti na nepremagljive ovire; saj v ostalem gre le za zmago nad nekaterimi psihološkimi težkočami.« Zunanji minister Acheson pa je kar govoril o »novi dobi v razvoju mednarodne politične stalnosti. Postoji-jo še nekatere težkoče: postojijo v Italiji, o njih je govoril De Gasperi, so v Franciji, Belgiji in Holandiji; mi to vemo. toda prepričani smo, da se zgradba Evrope dovrši, da sigurno pride do zdrave evropske evolucije. Mi smo močno zainteresirani na tej konstruktivni evropski evoluciji. Pri tem ne gre le za vključitev Nemčije v skupno obrambo, temveč gre za obnovo in okrepitev cele Evrope. Interes Amerike gre preko prispevka, ki naj ga da Nemčija za obrambo zapada, interes Zedinjenih držav je mnogo širši: mi želimo, da se Evropa zedini, da postane močna in da živi lahko sama iz sebe, brez pomoči od nikogar. Današnja odločitev rodi nova upanja, ki bodo sigurno postala stvarnost.« Angleški zunanji minister Eden je poudaril, da postojijo še težkoče, »toda premagali smo že večje, zato bomo premagali še ostale. Mi Angleži smo zelo srečni, da se je Nemčija našla z Evropo.« Ministrski predsednik in zun. minister Italije De Gasperi je pa izjavil svoje gledanje na položaj v tajni konferenci in ne v javni; časnikarjem pa je podal tole izjavo: »Glasovanje štirinajstih držav atlantske- ga pakta je zaključilo prvo razdobje našega napora. Sedaj pritiče zaključna beseda parlamentom, toda dete, ki se je porodilo iz volje po miru od strani svobodnih narodov, je življenjsko zdravo.« Na tajni konferenci pa je De Gasperi zbranim ministrom, diplomatom in izdelovalcem načrtov izjavil kot državnik in politik tole: »V Rimu smo 1951 spoznali velik napredek v prizadevanju za ustanovitev skupne evropske vzajemne obrambe, današnji napredek v tem prizadevanju pa je naravnost izreden; problemi, ki so se do sedaj zdeli nerešljivi, kot na primer, zlitev vseh vojaških moči v enoto in ustanovitev skupnega fonda so danes bili enoglasno rešeni.« De Gasperi je nato ugotovil dobrine evropske vzajemnosti in poudaril zlasti udeležbo Nemčije na strani evropskih narodov, tesno združitev evropskih sil ter večjo strnjenost atlantskega pakta. Kaj bo odgovorila Rusija ? Vprašanje odgovora Kremlja na zgodovinske sklepe Lizbone je odprto. Poznavalci boljševiške politike so pa mnenja, da Rusija bo hote ali nehote požrla težko kapljo lizbonskega pelina. Kajli omejena o-borožitev zapadne Nemčije, kot je predvidena od strani zapadnih držav, ne more dati Kremlju dovoljne osnove za morebitno akcijo, ki bi bila združena z risikom vojne. Rusija se bo sicer potrudila, da bo preprečila z vsemi mogočimi sredstvi obrambo zapadne Nemčije, pri tem pa ne bo riskirala vojne. Francozi so nekoliko drugačnega mnenja in prav zaradi tega se Francija nekoliko boji, da bi sklepi zapadnikov povzročili Kremlju pretežak udarec. Tudi mi smo mnenja, da se bojo morali kremeljski boljševiki prilagoditi na miren način novi politični stvarnosti, ki jo je ostvarila zgodovinska lizbonska konferenca zapadnikov. Turčija in Grčija k Atlantski zvezi Te dni je italijanski senat ratificiral protokol glede sprejema Grčije in Turčije v obrambno organizacijo atlantske pogodbe. To je 12. in zadnja ratifikacija te listine. Ameriško zunanje ministrstvo je zato objavilo, da je zaključena potrebna parlamentarna akcija 12 držav in je protokol glede sprejema Grčije in Turčije stopil v veljavo. V obe državi so poslali poziv za pristop k Atlantski pogodbi. Zdi se, da bosta Grčija in Turčija pravočasno položili listine o pristopu ter se bosta lahko udeležili sestanka Atlantskega sveta v Lizboni. Kanada in Združene države Objavili so nov dogovor med Združenimi državami, Kanado in Veliko Britanijo, ki dokazuje vedno večje sodelovanje med državami Atlantske pogodbe. Po tem dogovoru bo Kanada gradila raketna letala Sabre, Združene države bodo ta letala opremile s svojimi motorji, pilote pa bo dostavila RAF. Letala bodo uporabili za ojačenje atlantskih sil pod poveljstvom generala Eisenhouerja. Prva postna nedelja Scil tarnam zvenom (Nadaljevanje in konecJ Iz svetega evangelija po Mateju (4, 1-U) Tisti čas je Duh Jezusa odvedel v puščavo, da ga je hudič skušal. In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil naposled lačen. In pristopil je skušnjavec ter mu rekel: »Ako si Sin božji, reci, naj bodo ti kamni kruha. — On je odgovoril : »Pisano je: ,Ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede. ki izhaja iz božjih ust.’« — Potem ga hudič vzame s seboj v sveto mesto in ga postavi vrh templja ter mu reče: »Ako si Sin božji, vrzi se dol, zakaj pisano je: ,Svojim angelom je zate zapovedal in na rokah te bodo nosili, da morda z nogo ne zadeneš ob kamen'a. — Jezus mu je rekel: »Pisano je tudi: ,Ne skušaj Gospoda, svojega Boga!'« — Iznova ga vzame hudič s seboj na zelo visoko goro, mu pokaže vsa kraljestvu sveta in njih slavo in mu pravi: »Vse to ti dam, če predme padeš in me moliša. — Tedaj mu pravi Jezus: »Poberi se, satan; zakaj pisano je: ,Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!'« — Tedaj ga je hudič pustil, in glej. angeli so pristopili in mu stregli. SAMI... S SVOJIM BOGOM! Po hrupnih in veselih pustnih dnevih nas Cerkev na prvo postno nedeljo popelje k našemu Odrešeniku v puščavo, kjer je bil sam, v strogem telesnem postu, — toda ne sam, marveč vedno najtesneje združen s svojim nebeškim Očetom. Hoče nam s tem sv. Cerkev povedati ob Gospodovem zgledu, da pomeni molk, odpoved, oblast nad našim mesom, molitev za našo zemsko in nebeško srečo mnogo več kot vse, kar nam svet dati more. Tudi mi smo v puščavi, a drugačni, kakor je Kristus bil. Vsi, ki na svetu živimo, sredi svojih opravil in skrbi za vsakdanje življenje, smo duhovno v suhi puščavi, v najnevarnejši pustinji — sami s svojimi slabostmi in strastmi. K telesnim slabostim pridejo še duhovne. Puščava! — Boje se je karavane, kamele in potniki; strašna je! Ni vode ne sence, ne hladu in ne ceste, ne počivališč z udobnostmi in dobrotami. Sama brezmejna planjava, golota, izžemajoče sonce, vetrovi, pesek, lakota in žeja, želja po skorajšnjem cilju, neprestan strah, bolezni in utrujenosti. — Pa nič manj huda ni puščava duš! Duša brez Boga je v suhi in smrtni puščavi, pa naj bo telo tudi v še tako velikem ugodju, bogastvu, obdano od prijateljev. Prav ima Seneka, ko piše: »Kadarkoli sem bil med ljudmi, vselej sera se slabši vrnil.« Kdo izmed nas bi tega ne mogel potrditi iz svojega življenja?! Tudi duša ima svojo lakoto, žejo. utrujenost, depresije, svoj strah m trenutke popolne izčrpanosti — ker je v puščavi. A Cerkev hoče, da gremo v samoto. Da! Toda v drugačno samoto, ki prinaša hrane duši, kjer se duša odpočije pri Bogu. ob trpečem Gospodu. Da pa duša dobi notranji mir in dovolj hrane, mora telo nekaj žrtovati. se čemu odpovedati. Ne bojmo se žrtve, kadar prinašajo duši dobrot, kadar duša ob njih začne znova živeti! Posebnih žrtev Bog od nas ne zahteva. Hoče le eno: križe in teža- Tisoč novomašnikov bodo posvetili V Španiji ob priliki medna-rodnega evharističnega kongresa v Barve-Ioni prihodnji mesec maj. Bodoči novo-mašniki so večinoma Španci. Ni še dolgo od .tega, ko je tam divjalo komunistično nasilje proti katoliški Cerkvi. Pobili so 16.000 duhovnikov in redovnikov. Kaj imajo ubijalci sedaj od tega? Vrste katoliških duhovnikov rastejo. Imenovano posvečenje je pravi doka/, neminljivosti katoliškega duhovništva. Kri mučencev seme novih kristjanov (duhovnikov), je že Tertulijan v tretjem stoletju klical preganjalcem krščanstva. ve, ki nam jih On pošilja, vdano nositi, brez godrnjanja. In zanje Bogu tudi hvaležni biti. Če nam je kdaj Kristus blizu, nam mora biti v postu v vsem svojem trpljenju. On je trpel, mi trpimo; kakor je on podoben črvu, po katerem vsi hodijo, smo več ali manj tudi mi črvi, po katerih hodi svet. Toda »Kristus je to moral trpeti in iti tako v svojo slavo« (Lk 21,26). Mi pa moramo trpeti, da bo po nas poveličan On, ki naj nam bo vzor tudi in predvsem v trpljenju! Naš letošnji post naj bo post v samoti, v večji zbranosti, v pogosti molitvi, v vdanem trpljenju: saj bomo res tako sami — trpljenje oddalji tudi največje prijatelje — a Vera v Ukrajini Ameriška katoliška agencija Inter Catho-lic Press, poroča, da se je v Donskem bazenu in v sovjetski Ukrajini močno razširilo krščansko versko gibanje, ki prizna papeža kot vrhovnega poglavarja Cerkve. To gibanje deluje v popolni tajnosti kot v prvih stoletjih krščanstva. Verski obredi se vrše na skritih krajih, predvsem po duhovnikih grškokatoliškega obreda, ki je v Ukrajini po komunistih likvidiran. Ti duhovniki podnevi delajo v sovjetskih podjetjih, ponoči pa vrše svojo duhovno dolžnost s tem, da krščujejo, poročajo, pridigu-jejo in podobno. Pariz Po raznih mednarodnih statistikah, ki so bile te dni objavljene, je razvidno, da šteje svetovno združenje ženskih organizacij 36 milijonov članov. Svetovno združenje ženske mladine pa 10 milijonov članov. Mednarodna organizacija krščanskih sindikatov šteje 3 milijone 276.000 članov, mednarodna žozistovska organizacija pa 1,200.000 članov. Madžarski katoličani Madžarski episkopat se je zbral pretekli mesec v Budimpešti na škofovski konferenci pod vodstvom nadškofa iz Egra msgr. Ozapika, ki je po aretaciji kardinala Mindszentyja in rnsgr. Orcesza postal vodja škofovskih konferenc. Navzočih je bilo 7 diecezanskih škofov, 1 pomožni škof, en benediktinski opat in 5 generalnih vikarjev. Govorili so o prispevku osmim katoliškim šolam na Madžarskem, ki so še dovoljene od komunističnih oblasti in o spremembi znanstvenega pouka na škofovskih seminarjih. 10. t. m. se je zbrala madžarska kolonija v Rimu na beuečanskem trgu v cerkvi Lo-retske Matere božje, kjer je v spomin 3. obletnice krivične obsodbe kardinala Minds-zentyja bral sveto mašo msgr. Mayary. Podobne svečanosti so se izvršile tudi pri drugih narudih. ki so s teni izrazili svoje občudovanje in bol za herojčnega nadškofa. ki je postal žrtev neke kaste, ki ne pozna ne Boga ne zakona. Romunski verniki Constautin Viseanu, bivši romunski zunanji minister je v posebnem pismu izjavil, da je cerkev v Romuniji ne le v katakombah. marveč je povsem uničena. Od katoliške hierarhije nista zaprta samo e-den ali dva. marveč je v zaporu vseh 11 škofov. In kakor so pastirji, tako je tudi čreda: duhovniki in tisoči vernikov doživljajo strašno usodo koncentracijskih taborišč ali pa so dodeljeni prisilnemu delu bodisi pri kanalu Donava-Crno morje, kjer je moral delali tudi msgr. Pacha, nadškof iz Temišvara. Kom. prevzgoja čeških duhovnikov Kakor poročajo so za duhovnike, ki nasprotujejo režimu, ustanovili posebne koncentracijske samostane. Eden teh -auiosta-nov je tudi premonslratenska opatija v Novi Risi. Tam se nahaja 250 duhovnikov in je njihovo življenje izredno trdo. Duhovniki so primorani posečati tečaje iz sovjetske ideologije. Konec tečajev je tako zvano svobodno razpravljanje, kjer izpraševalci lahko ugotavljajo dejansko duša bo prav v takih trenutkih govorila s svojim Bogom. Rastla bo ob Njem in iz njegovega trpljenja se krepila v upanju, da tudi zanjo pride — dan vstajenja! NEDELJSKA MOLITEV O BOG. KI SVOJO CERKEV Z VSAKOLETNIM ŠTIRIDESETDNEVNIM POSTOM OČIŠČUJEŠ: DAJ SVOJI DRUŽINI. DA Z DO-BRIMI DELI DOPOLNI TO. KAR HOČE OD TEBE S SVOJO ZDRŽ-NOSTJO DOSEČI. Koledar za prihodnji teden 3. marca. PONEDELJEK. Sv. Ku-nigunda, cesarica -I. TOREK. Sv. Kazimir, poljski kraljevič. 5. SREDA. Kvatre. 6. ČETRTEK. Sv. Felicita in Per-petua m. 7. PETEK. Kvatre; sv. Tomaž Akv. c. učenik. H. SOBOTA. Kvatre; sv. Janez od Boga. sp. 9. NEDELJA. 2. postna. mišljenje ujetnikov. Kot navaja dobro kontrolirana vest, je moral za nekaj časa tudi msgr. Beran deliti žalostno usodo duhovnikov v samostanu Nova Rise. Praški nadškof je že večkrat protestiral proti zlo-stavljanju duhovnikov, a so mu oblasti vedno odgovorile samo z novimi grožnjami. Tako pravoslavni Katoliška agencija Inter Catholic Press poroča, da trenutno izvaja pravoslavni metropolit Makarij med prebivalstvom na o-zemlju vzhodne Poljske posebno kampanjo, da bi se priključili pravoslavni cerkvi. Kdor se upira, je deportiran. V Franciji in Belgiji Ob priliki svetovnega kongresa katoliške ženske mladine, ki bo v Rimu v dneh od 16. do 18. aprila tega leta, organizira belgijska katoliška ženska mladina posebno potovanje v Rim, ki se ga bodo udeležile voditeljice in dijakinje vseh belgijskih univerz. Od 25. aprila do 8. junija tega leta bodo v vseh škofijah Francije proslavili 25letni-co ustanovitve žosizma. Posebne svečanosti organizirajo za 25. april in 18. junij. Na dan Kristusovega vnebohoda bodo v Lisieuxu slovesno proslavili proglasitev svete Terezije Deteta Jezusa za patrono misijonov in apostolata. Poljski škofje in patriotična duhovščina Poljski komunistični list, zlasti novi periodični list Swiat. je nedavno ponovil krivične napade proti škofu msgr. Kovval-skemu. Pravi razlog teh napadov je iskati v dejstvu, da1 je msgr. Kovvalski odbil predlog, da bi podpiral tako zvane pa-triotične duhovnike v njihovi politični delavnosti. Msgr. Kowalski je bil ze nekoč napaden od komunističnega tiska, nakar je bil aretiran in za krajše razdobje zaprt. Mikasubi, župan glavnega mesta na Japonskem, Tokia, je poslal svojim nameščencem okrožnico, v kateri odkriva svojo zaskrbljenost vsled skvarjenosti socialnega in vsled zmedenosti intelektualnega življenja. Nato poudarja svoje prepričanje, da more velika vprašanja sedanje dobe rešiti edino le katoliška vera. Zato se je po petih letih razmišljanja odločil, prestopiti v katoliško vero, prepričan. da ima ona v sebi moč, postali vera vseh narodov in ras. Ob koncu okrožnice poživlja vse. naj proučujejo katoliško vero. Ali se ne godi. kar je rekel Jezus Judom: »Veliko jih bo prišlo od vzhoda do zahoda in bodo sedeli v božjem kraljestvu, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo?« Nezavedne kristjane meče komunizem ven. v temo nevere, pogani pa prihajajo v Cerkev! V poganski Indiji so sprejeli za dan počitka nedeljo: poleg tega pa tudi praznike: Božič, V nebovzetje in tudi veliki petek. Tako pogani in mohamedanci, ki imajo sicer petek za dan počitka. \ Jugoslaviji, kjere krščanska vera ni preganjana, kakor vlada trdi, morajo pa za Božič delati in dijaki ne smejo imeli počitnic za Božič, češ da trpi sola. Sedaj pa. ko kidajo »prostovoljno« sneg dijaki, pa šola nič ne trpi. TIHA ŽRTE\ Nekje na Slovenskem, v priprostem Selškem domu na samoti je živel sivolas duhovnik. Devetdeset let mu je bilo, noge in roke so mu bile opešale, hrbet se mu je uklonil pod težo let; tudi oči mu niso več služile. Na palico se opiraje je zmogel komaj dvajset korakov poti s hišnega praga na vrt k skromnemu uljnjaku na klo-pico, kjer mu je neskončno dobro delo v ljubem božjem soncu. Na faro k masi /e zdavna ni več mogel. Zato si je dal postaviti skromen oltar v lastni hiši. 1 u je molii in maševal. Ker pa že ni več videi brati, je molil v petek in svetek samo ene in iste mašne molitve, molitve na čast pre-blaženi nebeški Gospe, katere je znal na pamet. Svoj skromni oltar pa je dal okrasili s petimi podobami, s podobo Izveli-earjevo in Njega vernima apostoloma Petrom in Pavlom. Iz svojega rodoljubnega srca preverjen, da bi bilo grdo, če ne bi posebno počastil še slovanskih apostolov, je dodal trojici še podobo sv. Cirila in Metoda. Ta oltar in pa sončna klop pred uljnjakom sta bila ves svet, ki ga je starček še doživljal telesno. Njegov duh je bil pa še mladosten in svež ter je dobro umeval čas, ki se je snoval ob njem, ki je sel svojo viharno pot ob njegovi tihi samoti, tako je živel nepoznan, le njegovi prijatelji so ga od časa do časa posečali in mu prinašali vesti iz tega sveta. Veliko tega, kar so mu pravili že ni več prav umel, a toliko je spoznal, da je vse drugače, kakor pa je bilo za njega dni. Cul je, kako propada vera v Slovencih, kako raste greh, kako se šopiri razuzdanost, kako gospodari nepoštenost, kako umira v nekaterih celo ljubezen do materinega jezika. Neverjetno je zmajal z glavo. In če so mu trdovratno ponavljali, da je božja resnica, kar so rekli, je še dvomil in tolažil: »Bratje mili, pomislite vendar! Saj so tudi za mojih dni živeli ljudje, ki so izdali vero in jezik. Pa ti ljudje niso bili slovensko ljudstvo in preden so pomrli, so se še ti spokorili. — To nikamor ne kaže: Slovenec pa brez Boga, Slovenec po ru-zuzdan, segolten? Na kaj pa? Močnejši more biti, ker ima moč. Odkod bo nasa moč, če ne bo iz ljubezni, postenja in Boga? Ne bodite šalobarde!« Pa so mu povedali in dokazali, da se moti. Celo to so mu povedali, da je Bog kaznoval naš rod in ga razklal kot piščal. Tedaj pa je povesil glavo na prsi, ugasle oči so se mu še plašneje razprle. Kakor da se mu besede trgajo iz srca, je potožil: »Ce je to res, potem je Bog dopustil. Za kazen je dopustil, ker je Slovenec zatajil Boga in ne ljubi več svojega milega jezika...« »Gospod, prizanesi!« je sklenil na to roke. Solze so mu kakor potok oblivale lice, upognjen in slab se je vlekel v svoje svetišče pred oltar in se zgrudil pred svojimi božjimi prijatelji. »Križani«, je vzkliknil, »ali je res?« Iskal je sveto obličje. Zadnji zarek zaha-jajočega sonca mu je ol.svetil lice. Tisto trenutje je ugasnil. Temno in žalostno je bilo obličje Kristusa in celo obrazi svetcev so turobno zrli nanj. »Gospod moj, prijatelji božji! Prizanesite!« In je čakal in strmel, a žalost njegove duše se ni polegla. Naraščala je, in je Začel se je proces, da proglasijo za blažene šestintrideset redovnikov, usmiljenih bratov, k! so jih komunisti umorili I. 1936 v Madridu in treh drugih mestih na Španskem. — Kdaj se bodo pa pričeli procesi za proglašenje na-šili mučencev, ki so jih pobili komunisti? Kako sramoten spomin si pišejo ti preganjalci! Kaj bodo dosegli s svojim preganjanjem in repenčenjem? Da bodo verni še bolj slavni. Tako vemo, da so za prevod življenjepisa Lojzeta Grozdeta zanimajo ž* tudi Italijani. Izvršilni odbor za XXV. mednarodni evharistični kongres v Barceloni na Španskem je razpisni tekmo za kongresno himno. Morajo tekmovati katoliški pesniki vseh narodov. Himna je lahko v latinskem ali modernem jeziku. Teden sv. pisma so imeli 16. febr. tega radiopostaj. Ali bi »vera ni preganjana« g oče. Ne, ker vera lam čutil, kakor da mu bo umreti tisto uro. Roko je stisnil na srce, drugo je proseče stegnil h Križanemu: »Gospod, ne smrti, zdaj še ne! Rad bi videl, da bi se vrnilo moje ljudstvo k Tebi. A če hočeš žrtve za spravo, vzemi, kar imam...« In spomnil se je svojih oči, samo še nekaj sončniii žarkov so srkale. »Oči!« je vzkliknil zdaj pred Zveličarjem. »Gospod, slabe so in stare, opešale so mi, a vendar še ločijo sonce — oči vzemi, Gospod, za spravo, za moje ljudstvo, za moj rod!« In zgodilo se mu je čudno. Bolečina v duši je splaknila. Kakor prečudna godba je zavelo ob njegovem ušesu, prečudna svetloba je ožarila svete like na oltarju pred njim. Niso bili več samo mrtev les, živeli so, vidno so jim igrali udje in živele črte v licu. Trepalnice so se odpirale in zapirale, kri je dihala v lice; obrvi so se sršile svetemu Petru, brazde na čelu so se stisnile v jake gube svetemu Pavlu, sveti Ciril se je nagnil rahlo svetemu Metodu na uho, ki je glavo dvignil, kakor da se je prebudil iz zamišljenosti. Izveličar med njimi edini ni trenil, a bil je kakor ves zavzet od nepojmljive svetlosti. Starček je drhtel v neskončni blaženosti, razširil roke in ponovil vneto: »Oči za moj rod. Gospod!« Tedaj je Izveličar zganil z ustnicami in dejal: »Zato, ker 9i ljubil...« S krikom veselja se je zgrudil sivi svečenik. Le to je še vedel, da je slep... (Po dr. I. Preglju: Slovenska legenda). Nebesni atlas pred dovršijo V nekaj letih bo nebesni atlas gotov in na razpolago astronomom, ki bodo tako imeli študijskega gradiva vsaj za sto let. Za enkrat je dogotovljeno delo samo glede ene tretjine neba, ki se vidi iz Združenih držav. Nebesni svod raziskuje »Veliki Schmidt«, orjaški teleskop s premerom 122 cm, ki gleda lahko na razdaljo 350 milijonov svetlobnih let. Da si lahko ustvarimo sodbo o ogromnosti te razdalje zadošča pomisliti, da preleti svetloba v enem letu okoli 9.600 milijard kilometrov. S tem izrednim teleskopom so lahko napravili neštevilna nova odkritja, tako na primer tudi osemsto velikih ozvezdij, od katerih je bilo do zdaj znanih samo 20. »Veliki Schmidt« dela vztrajno vsako noč in napravi od vsakega dela nebesnega svoda dva fotografska posnetka v izmeri 36 x 36 cm, enega z rdečim filtrom in drugega z modrim filtrom. Po končauem delu bo na razpolago 2000 plošč, iz katerih bo razvidna slika vsemirja. Even-tuelne izredne pojave v tem času bodo še podrobneje preučevali z orjaškim teleskopom na gori Palomar. katerega premer je 508 cm. Ta observatorij bo dal vsa svoja silna sredstva na razpolago tudi tujini znunstvenikom, ki bi na podlagi nebesnega atlasa želeli poglobiti svoja raziskovanja o določenih vprašanjih. Pri izdelavi nebesnega atlasa sodelujejo tudi številne druge zvezdarne po vsem svetu, ki so sprejele vsaka svoj del neba v fotografiranje. Atomska energija i industriji Po eksploziji prve atomske bomlie so obširno razpravljali o možnosti uporabe lega ogromnega vira energije v miroljubne namene na industrijskem področju. Naprava za centralno kurjavo, ki so jo zdaj zgradili v Angliji, prva te vrste na svetu, utemeljuje upanje, da prehaja tudi na atomskem področju znanost iz faze raziskovanja v fazo praktične uporabe. Nova naprava je sorazmerno majhna in se je gotovo ne more označevati za dovršeno; vendar je nedvomno, da pomeni resničen in pravi mejnik v pogledu industrijske uporabe atomske energije. Naprava ogreva stavbo centra za atomska raziskovanja v Harvellu, v katerem je 80 pisarn; naprava ogreva s toploto, ki j« proizvaja velika eksperimentalna atomska peč. Napravili so pa tudi že nove napeljave, s katerimi bodo eventuelno razširili kurjavo na dve ali tri nadaljnje zgradbe. Stalni tok tople vode. ponori in podnevi, omogoča osem ton težki transformator, ki je priključen napravi zn ohlajevanje atomske peči; voda kroži iz črpalke po str-nadaljnji transformator glavno napravo z njenimi posreden sistem nai izžarevanja. Iz življenja Cerkve amerikanski katoličani od Ih. do v Wasbingtonn. Dnevna poročila študijskega tedna je oddajalo petdeset bilo v Jugoslaviji, kjer kaj podobnega mo-ni svobodna. njenem sistemu, uvaja toploto v spoji in radiatorji. Ta prepreči nevarnost radijskega ki bi se lahko preneslo iz peči. Štiri leta strahovlade na Češkoslovaškem Dne 25. februarja so pretekla štiri leta, ko se je na Češkoslovaškem zahrbtna komunistična manjšina pod vodstvom Kremlja polastila oblasti. Ukaz za takojšnjo akcijo je prinesel iz Moskve bivši Sovjetski minister v Pragi Zorin, in Gottwald se ni pomišljal ga izvesti. Tragični dnevi, ki so videli zaton češkoslovaške demokracije, ki si je domišljala, da bo lahko s pomočjo »nacionalne fronte« prisilila komunistično stranko k demokratskim običajem, so nam vsem še živo v spominu. Že v letu 1945 se je posrečilo komunistom, da so se s pomočjo »o-svobodilne vojske« — pod katere krinko so se enako kot v vseh drugih današnjih komunističnih državah skrivali pravi komunistični nameni, ki so pod tako zvano osvoboditvijo razumeli pač le komunistično podjarmljenje —■ polastili ključnih položajev v vladi (notranjega ministrstva) in s tako zvano nacionalizacijo tudi večine gospodarskih virov dežele. Da dosežejo svoj končni cilj, komunistično diktaturo, so uporabili vse sile marksističnega peklenskega stroja: brezvestno takti- ko, prevare, strahovanje, teror. Po ponesrečenih komunističnih a-tentatih na priljubljene politike Jana Masarvka, Zenkla in Drtino, je leta 1947 med češkim in slovas-kim narodom začelo naraščati sovraštvo proti komunistom in Sovjetski zvezi in je bilo tako jasno, da bodo komunisti pri volitvah, ki so bile določene za maj 1948, doživeli strahovit poraz. In tako so komunisti v začetku leta 1948 izzvali krizo vlade, ko se je komunistični minister Nosek branil izvesti sklep vlade, po katerem bi se morala takoj ustaviti .bolševizaei-ja policije. Komunisti so prešli k totalitarni akciji izven parlamenta. Po vsej deželi je komunistična stranka organizirala tako imenovane »revolucionarne akcijske odbore«, ki so nasilno odstranili krajevne upravne oblasti. Dogodki so dosegli višek, ko je komunistični voditelj Gottvvald 25. februarja 1948 zagrozil težko bolnemu predsedniku Be-nešu s sovjetskimi četami. Beneš se je vdal, državni udar je bil končan. Vest o katastrofi je zajela Prago, politični krogi so bili paralizirani po komunistični nesramnosti. Pa tudi ob tem zatonu svobode, ko je strah zaprl usta večine, je Praga imela pogum, da je dvignila glasen protest. Ogromne množice študentov so prikorakale pred Hradčane, sedež prezidenta in vzklikale v obrambo demokratske svobode. Glas o študentovski manifestaciji se je naglo razširil po vsej Pragi in dvignil moralo meščanov. Redna policija se je pridružila študentom. Toda v bližini Hradčanov so stali strateško razporejeni Nosekovi biriči... Niso se obotavljali: zagrmele so strojnice in desetine študentov so obležale ranjene, eden je kasneje v bolnišnici umrl. Na stotine študentov so aretirali. Bil je zadnji krik svobode Češkoslovaške. Na Prago je legla noč diktature. Še en glas o Mohorjevih knjigah Glede Mohorjevih knjig naj se še jaz oglasim. Nimam višje izobrazbe, je to torej glas šz ljudstva. Res ima Jalen v začetku preveč strokovnih izrazov, a to je treba preskočiti, nekaj pa kljub temu človek ugane in dobi pogled v življenje lovca. Glede črtic Kačurjev rod je pa moje mnenje, da jih ne razume tisti, ki hodi mnogo v kino in malo misli ali pa prav mladi. Ti slednji bodo našli v takih spisih pravilno razlago za težavne dogodke življenja. Težje črtice naj bi se v društvih poljudno razlagalo. Knjige morajo imeti namen, da dvigajo ljudsko izobrazbo. V prejšnjih časih so imeli preproste spise, bilo je pa tudi življenje silno preprosto in izobrazba na zelo nizki stopnji. V »Materini luči« pisatelj opisuje neprijetnosti in muke, ki zelo sličijo težavam v borbi za kruh in obstanek. In v tem sovražnem okolju, ko »se ti trnje sebičnosti do krvi zadira v gležnje«, ne obupaj, ne plaši se. prisvetila ti bo luč, mehko iu mita kot materina. »Pnstna šema« bo nekoliko težja. Ne vem, kaj je mislil pisatelj; jaz sem jo tako razumel: To je človek obupanec z ubito dušo, kakor jih večkrat srečujem v življenju. Se krepke postave, močnih udov, a že brez idealov, brez vsake ideje, brez cilja. Hodi ker pač mora hoditi kakor navita ura. a v duši je noč, obraz zagrnjen s črnino; ko se obrne, zažuga s pestjo, ljudska sodba v njem je: človek brez srca. Zgarana ženska, četudi sirotna, ima vsaj neki cilj pred seboj, ki ji daje moč, da se ubija s trhlim trnjem. Tam doli v mestu P“ se pretaka blato nemorale. ^ »Pot v Mavhinje« je hitenje modernih majo več.« — Ko pa Metod, oče 4 otrok, ne more kupiti zanje ničesar, sem glasno zaihtel. Ali veš, kako trpi oče, ki svojim otrokom ne more kupiti ničesar, ker je brezposeln; ali si se že kdaj zamislil v trpljenje umirajočega očeta, ki ve, da mora zapustiti svoje otročiče nepreskrbljene? — Si čital zadnji odstavek? In Stariha!? Oj Stariha je ^el na Re-pentabor. Opiral se je tam na nizki severni zid. »Iztegnil je roko čez vzhodno pobočje Nanosa« in je dahnil: »Tam je Ljubljana, kot bi dahnil tam so sanje,« a »v istem trenutku ga je obšel sram.« 0 Stariha, ne skrivaj svojih čustev. Tudi nam Tržačanom je duh premnogokrat zahrepenel po beli Ljubljani, kaj še le tebi. Veš, kaj nam je bila Ljubljana v 25 letih suženjstva? Kar je bil Judom Jeruzalem, to nam je bila Ljubljana. In kakor jokajo Judje ob tempeljskem zidu, tako jokamo mi ob razvalinah. A veš, Stariha, ni vse v razvalinah, in še v senci razvalin klijo tiho skrite cvetke. — Le piši Stariha, »da ni glavni cilj človekov, rešili si kožo, zriniti se k polni skledi«. Ne moreš duhovno iz Evrope, stal boš »na mrtvi straži v tej stari Evropi«. Vidim te, kako stojiš na travnati poti pri severni strani Repentabra in kako raste v tebi misel, da hočeš biti »vodna kaplja, ki teši žejfr in hladi bolečine, ki umiva oči, da vidijo jasno, čisto, ravno in daleč predse...« Zahvaljen, Stariha, oj zahvaljen' F. P. PRISPEVAJTE za f L. Kemperlov sklad! Odsotnost Rusov na olimpijskih igrah Pretekli ponedeljek so se zaključile zimske olimpijske igre v Oslu na Norveškem. Udeležilo se jih je 1500 športnikov in športnic iz 30 držav. To pot jih je prišlo še nekoliko več nego leta 1948, ko so tekmovali pri zimskih olimpijskih igrah športniki iz 28 držav. Letos so prišli tudi iz sovjetskih podložnic Bolgarije, Ogrske, Češkoslovaške, Poljske in Romunije. Edinole zastopnikov sovjetske Rusije ni bilo. Odsotnost Sovjetov je zbudila pozornost, saj je znano, da se v Rursiji goji šport zelo intenzivno in da so sovjetski športniki dosegli zelo lepe uspehe. Zakaj torej niso prišli v Oslo, da bi se tam pomerili enaki z enakimi? Neki ameriški list je na vprašanje dal sledeči odgovor: »Sovjeti se čutijo enako slabe kakor vsi tisti, ki trpe zaradi strahu manjvrednosti. Niso sposobni, da bi hladnokrvno prenesli poraz. Ker menijo, da je njihova država nekaj edinstvenega in da njeni državljani v miselnem, fizičnem in v vseh drugih ozirih nadkriljujejo vse druge, je nemogoče, da bi podvrgli te žive vzore popolnosti stvarnim preizkušnjam tekmovanja. Ali bi na primer sovjetski smučarji še lahko kdaj pogledali v oči Jožefu Stalinu, če bi bili v tekmovanju s kapitalističnimi sužnji premagani ? Res, če pogledamo na zaključno lestvico uspehov, ki so jih posamezni narodi dosegli. dobimo, da so zasedli prvo mesto Norvežani; šele za njimi pridejo Združene države. Kako bi n. pr. Sovjeti prenesli, da bi recimo finski dirkač pretekel njihovega? Zato so rajši ostali doma, kjer lahko nemoteno trdijo, da so prvi športniki sveta. tako živo opisano, da sem moral čitanje prekiniti, ker je preveč odgovarjalo bolestni naglici, s katero se živi. Še pri kosilu misliš in skrbiš, kako boš hitreje delo nadaljeval in dokončal. Kako to, da 16 let nimam enega dneva, medtem ko je toliko brezposelnih, ki nič ne delajo? »Ali je kaj hujšega kot občutek, da ne znaš ir. ne moreš več počivati?« Sedaj mi pri kosilu večkrat splava misel k srečnim ciganom, ki v senci svojega vozička mirno použivajo borno kosilce, in tedaj se umirim tudi jaz. »Vesela pesem« je pač lahko razumljiva. Ali ni krasna misel, »da je zaradi ljudi, ki so ti pripravljeni v stiski pomagati in ob uslugi ne računajo na plačilo, vendarle vredno živeti?« Zadnji trije odstavki so zame pravi biseri: »Jaz sem mislil nu tisto veliko uro. ko se bo dopolnilo, kar mi je doživetje v bolnišnici samo nakazalo... Tedaj se bodo Bela Krajina. Kras in TiroJ-ska zlili v eno samo čudovito deželo, iz katere srce nikamor več ne bo hrepenelo? V vsaki črtici najdeš misli, ki ti globoko segajo v dušo, n. pr. v »Prebujenje na Krasu«. »Ti človek Zapada imaš dva kosa kruha, tvoj bližnji, nobenega. Sara imaš več strehe nego tvoj bližnji z vso družino... »tvoja vera je mrzla, okamenela. Že davno si zatajil Boga v sebi. V krvi in ognju prihaja sodba nad svet, a ti stiskaš krščanstvo sehično v svojem srcu. namesto da bi ga kot živo seme vrgel med ljudi.« Vse drugačno je »Srečanje«. Ali si že o-kusil srečanje s prijateljem po dolgem času! Usta molče, le srce govori. Sem pa tja kak stavek, ki vse osvetljuje. »Pustiva to...! Pustiva...! Pustiva vse, kar je mini-lo...« Metod — jeklen značaj! Ni ga strlo! »Saj niso mrtvi, saj živijo! Samo teles ui- Jaro pšenico sejemo koncem februarja do sredi marca. Poznejše setve niso priporočljive. Od znanih pšenic kot jara pridejo v poštev le »mentana«, po kateri pa je letos veliko povpraševanje in se jo težko dobi. Kolikor jo je bilo v zalogah, je vsa določena za posetev v Polesine, kjer je voda uničila jesensko setev in bodo sejali jaro pšenico na ozemlju, od koder je voda že odtekla. Zato pozivamo naše kmetovalce, da si medsebojno pomagajo pri oskrbi semena. Pri okopavanju trt moraš paziti, da ne bi rastle korenine iz žlahtnega dela trte. temveč samo iz divje podlage. Računati moramo namreč še vedno s trtno ušjo. ki uničuje korenine žlahtnih trt. dočim se ne loti korenin divjakov. Ker je pri rastlinah vedno neko soglasje med delom nad zemljo in onim pod zemljo (s koreninami), bi se lahko trte posušile ali bi vsaj ošibele. če bi trtna uš uničila korenine iz žlahtnega dela trte. Zato pa pri okopavanju prerežemo vse korenine, ki bi rastle iz žlahtnega dela. Posebno moramo paziti na mlade cepljenke, ki so navadno nekoliko več prisute: na vsak način prerezati in izruti iz zemlje vse korenine, ki bi pognale iz cepiča. Deteljo sejemo med pšenico le v dobi, dokler se pšenica ne začne stebliti. Letos je verjetno, da se bo stebli-la pozneje, ker je februarski mraz zadržal rast. Če hočeš sejati deteljo med pšenico, moraš pšenico najprej opleti in vsejati seme na opleto zemljo, potem pa z grablja- če greš v Rim Gozdovi v Italiji Vseh gozdov je v Italiji nekaj nad S1/« milijonov hektarjev, od katerih pa je komaj dobra tretjina pravih visokodebelnatih gozdov, ostalo je bolj grmičevje, četudi je v zemljiški knjigi zapisano kot »gozd«. Računajo, da so ti gozdovi dali lansko leto 3.8 milj. m3 gradbenega lesa, 42.4 » q drv, 5.2 » dvignil k sebi in s strašno hrzino odjezdil in ji govoril: »Poglej, ljubica, ka-ko sveti mesec in kako hitro jezdijo mrtveci!« Končno prijezdi vojak do pokopališča, skoči s konja in sc pogrezne v grob, kamor poskuša potegniti tudi svoje dekle. Temu sc pa posreči, da sc mu iztrga in se zateče v mrtvašnico, kjer se nahaja na mrtvaškem odru drugi mrlič, ki ji pomaga, da se reši. Vrne sc domov, kjer pa ne najde nobenega znanca več in tako ugotovi, da je bila dolgo odsotna. Nasproti Tolminu sloji na desnem bregu Soče med rodovitnimi polji vasi Volče kev sv. Danijela v lesu. O njej pripovedu- jejo, da je najstarejša božja hiša cele obširne okolice. Celo iz Bohinja, kjer je bilo v prvih časih pokristjanjevanja Slovencev še mnogo poganov, so nosili mezgi krščanske mrliče na hrbtih čez alpske prelaze, da so bili po krščansko pokopani. Turški napadi tudi niso bili prizaneseni Goriški. Koncem I. 1469 so Turki opusto-šili trge in vasi in požgali cerkve, tisoče ljudi umorili in odpeljali so tisoče ljudi v sužnost, naropali ogromne množine blaga. ga natovorili in odpeljali s seboj. Čez tri lota so se zopet oglasili na Goriškem in v Furlaniji in odpeljali 12.000 ljudi V suženjstvo. Najhujše so pa trpele Goriška in druge primorske pokrajine vsled turskega napada 1477. Benečani so sc vojskovali s Turki na Grškem in v \lhaniji. Sultan Mohamed je pa napadel Benečane na njih ozemlju. V Furlanijo je poslal ■ >0.000 vojakov, ki so zavzeli beneške utrdbe od Gorice do izliva Soče. krščansko šibko vojsko razpršili, se razlili po vsej Furlaniji tja do reke Piave in upelili mesta, vasi, vinogradne in druge nasade, tako da je vsa pokrajina sličila velikanskemu ognjenemu morju. Ti strasni turški napadi so pustili globoke in trajne spomine v deželi. Neustrašeni borci so se branili v taborih proti lurkom. Taki tabori še danes stoje včasih kot naselje, včasih kot obzidja: na pr. nad Črničami, pri Dornbcrgu. v Košani na Krasu, v Šilentabru in Rcpentnbru in drugod. Ob cesti med Podbrdom in Zalim logom se nahaja pri Petrovem brdu tako zvani Turski križ. Postavili so ga prebivalci v spomin na boje, v katerih so zmagali Turke. Dr. J anez Ev. Krek je napisal petdejansko igro Turški križ, ki opisuje dotične boje iu dogodke. Enaki turški križ se nahaja v soteski pod Podselom med Volčami in Kanalom. Na enake boje spominjajo Turski klanci nu cesti med Hrušico in prvo gospodarsko hišo v tri ure dolgem gozdu proti Kalcem. Tam nad Mačjim kotom in ob južnem vrhu sivega, kamenitega Kovka so bili baje v davnih časih vkovani v skale veliki in močni železni obroči, na katere so prive- zovali mornarji, ko je bila še vsa Vipavska dolina obširno jezero, svoje ladje. Pripovedka o kralju Matjažu, ki spi pod visoko goro s svojo zvesto vojsko in čaka. da bo sila in trpljenje slovenskega naroda postalo neznosno, ko bo vera, resnica in pravica, svoboda in ljubezen zatirana in preganjana, kakor nikdar poprej. Tedaj sena poziv prebudi Matjaž s svojo vojsko, izdere meč in gre v sveti boj za »križ častni iu svobodo zlato« in premaga vse sovražnike. Tudi goriški Slovenci čakajo kralja Matjaža, ki spi pod Čavnom ali Nanosom s svojo zvesto vojsko za kamenitp mizo. Brada se mu je sedemkrat ovila okrog mize. Meč visi na steni poleg njega, dokler ga ne izdere junak in pozove Matjaža na boj za svete pravice slovenskega naroda. Kralj Matjaž si pomane oči in povpraša: » Kakšno je nebo?« In junak odgovori: »Nebo je zastrto od perutnic črnih vran. Ni ga videti. Vstani, kralj Matjaž s svojo vojsko in vrni narodu pravico, resnico, vero in svobodo!« Matjaž vstane, opaše meč in z njim vstane njegova vojska v boj za »križ častni in svobodo zlato«. Gorica, mesto vrtov in cipres, prelepa prestolica Goriške dežele skozi mnoga stoletja. Zgodovina nam baja o tej ljubki go-loliici ob dolenji Soči in ravnini med Vipavsko dolino, Furlanijo, Krasom, Gorami in Brdi; Slovenci so jo ustanovili in ji dali ime. Skromen kraj je značila prvotno, ime-nitnejši je bil Solkan, prva velika župniju v naši pokrajini. Leta 1001 je cesar Oton III podaril oglejskemu očaku Janezu polovico graščine Solkan in kraja Gorice z vsemi posestvi, gozdovi ležečimi med Vipavo in Sočo do alpskih prelazev, približno današnjo Goriško, drugo polovico pa furlanskemu grofu' Veroguntu. ki je združil Furlanijo z Istro. Majnhard III.. koroški Epenštajnovee se je poročil z njegovo hčerko Jadvigo in sezidal goriški grad in se naziva! grof goriški, kar res potrjujejo listine iz 1. 1060. Oglejski očak ga je imenoval za svojega oskrbnika, čuvaja svojih goriških posestev, tako da je upravljal odslej celo Goriško. (Nadaljevanje) Žena pod komunizmom s tržaškega Osnova sovjetske industrijske proizvodnje je norma: to je točno določena najmanjša količina dela, ki ga je treba napraviti, da dobiš normalno mezdo. Navadno se norma doseže, tudi če je treba za to na teden 65 ur dela; to pravilo velja tudi za žene , ki tvorijo zdaj nad polovico sovjetskega delavstva. Ker ni uradnih statistik, ni mogoče reči, koliko žen vrši kvalificirano delo; resnica bo splošno, da velika večina žen opravljala ročna dela, med temi tudi najtežavnejša in najnadležnejša. Pri nočnih izmenah delajo žene točno pod istimi pogoji kot možje. »ENAKOPRAVNOST« V KAZNIH Normo — ali akordno delo — so uvedli v vseh podložniških državah, kjer so postali sindikati orodje vlade, s pomočjo katerih pritiska pa na delavce, da opravijo predpisano delo. Prav tako kot v Sovjetski zvezi tudi v teh deželah kaznujejo delavce, če prihajajo prepozno na delo, če opravijo slabo ali pomanjkljivo delo in sploh za vsako pogreško. Po tretjem kaznovanju jih pošljejo v koncentracijska delovna taborišča, kjer delajo od 12 do 14 ur na dan brez vsake plače in pri pičli hrani. Lahko razumljivo je, kako zelo vsi ti pogoji ško- dujejo zlasti ženam, ki morajo pred odhodom na delo poskrbeti še za razna gospodinjska dela in ravno tako, ko se vrnejo z dela domov. Če ni pri hiši stare matere ali kake stare tete, se sploh ne more rešiti vprašanje, kako imeti otroke snažne in kako preprečiti, da se ne igrajo sredi ceste. MANJ »ENAKOPRAVNOSTI« NA VODILNIH MESTIH Res je v Sovjetski zvezi kot tudi v podložniških državah posamezna žena zasedla tudi višje mesto, tako v industriji kot v poljedelstvu. V razmerju z navadnimi mezdami so te žene zelo dobro plačane; da si ohranijo svoje mesto, so na svojih vodilnih mestih proti delavcem tako stroge, da se to njihovim zahodnim tovarišicam ne bi moglo niti sanjati. Država jih pa podpira v njihovih najstrožjih ukrepih, če gre za kaznovanje delavca, ki ni dosegel norme. Sicer pa je v območju sovjetskega bloka sorazmerno število žen na vodilnih mestih zelo majhno. Statističnih podatkov ni, po raznih znakih sodeč lahko ocenimo to število na okoli 10%. (Konec) Z GORIŠKEGA Plazovi na Tolminskem Sedaj se odkriva v vsej tragiki nesreča, ki je zadela Slovenijo, in zlasti še naše bližnje hribe pri zadnjih sneženih neurjih. Po dveh tednih so oblasti toliko pregledale in ocenile položaj, da vedo vsaj približno, pri čem so. Najprej so očistili železniške proge in odkopali številne vlake, ki jih je sneg ustavil na poti. Računajo, da je znašalo število zasneženih vagonov v Sloveniji o-krog dva tisoč. Nato so začeli čistiti poti. Tu je šlo delo teže od rok. Ni bilo zadosti motornih plugov na razpolago. Zato so večino dela opravili z lopatami. Pri tem so pomagali domačini sami in pa vojaštvo. Odkidali so ceste iz Tolmina proti Kobaridu in Bovcu. Težko je šlo, posebno zadnji del proti Bovcu, kjer je zapadlo tri metre snega, več kot v Trenti. Na drugo stran so začeli odpirati poti proti Idriji in Cerknem. Seveda so pri tem čistili le glavne poti, stranske še vedno čakajo in bodo čakale, da jih očisti spomladanski dež ali sonce. V tem oziru so posebno prizadete vasi na Trnovski planoti. Ceste do njih so tako zasnežene, da ne more do njih nobeno vozilo, kvečjemu kak smučar. Zato pa so začeli ondotnim prebivalcem metati hrano s padali. Tako so že večkrat preskrbeli vasi Čepovan, Gorenjo Tribušo in Vojsko. To bodo morali še dolgo delati, ker ni upanja, da bi mogli do teh vasi pred pomladjo. Tudi cerkljanski hribi so neprehodni. Toda hujše kot zameti so plazovi. Teh se sedaj ljudje najbolj bojijo, ker so najbolj nevarni. Zaradi plazov je bilo že veliko človeških žrtev, računajo da okrog petdeset. Za vse pa ne vedo še, kajti kdo zna, kako je v onih vaseh, do kamor niso še dospele rešilne akcije? Zaradi plazov so morali izprazniti rele vasi. Tako so n. pr. izpraznili docela ali deloma naslednje vasi: Borjana, Prosnid, Trenta, Soča, Čezsoča, Drežniške Ravne, Jezerca, Magozd, Koseč, Volarje, Krn, C a dr, Grant. Rute, Znojile v Baški grapi in druge. Vseh skupaj okrog 20 vasi. Poleg človeških žrtev je prav veliku tudi gospodarska škoda. Plazo- vi so porušili samo na Tolminskem kakih 150 gospodarskih poslopij, stanovanjskih hiš in hlevov. Odnesli so stotine ton sena, pokopali desetine in desetine glav živine, ovc, koz. Ljudje so zaskrbljeni, kako bodo prehranili živino, ki je ostala. Po zadnjih cenitvah računajo, da znaša do sedaj povzročena škoda zaradi snega in plazov okrog 50 milijonov din. Bolniško zavarovanje služkinj in hlapcev Uradni list z dne 18. jan. prinaša uredbo o bolniškem zavarovanju hišnih pomočnic in hlapcev. Do sedi!j ti niso imeli pravice do zavarovanja za primer bolezni. Če so oboleli, so se morali zdraviti na svoje stroške ali pa gospodarjeve. Po novi uredbi pa, kdor je pri enem delodajalcu zaposlen vsaj štiri ure dnevno in prejema plačilo v denarju ali v blagu, ima pravico pomoči bolniške, blagajne. V ta namen bo dobil vsak zainteresiranec posebno izkaznico. Prispevke bo plačeval gospodar, in sicer 1311 lir tedensko. Zavarovanec bo imel pra- vico do zdravniške pomoči, če dela vsaj že šest mesecev in če je bilo vplačanih na njegovo ime vsaj 12 tedenskih prispevkov v zadnjih 24 tednih. To je bila brez dvoma potrebna in koristna uredba. Sedaj je treba, da se zakonsko zaščiti še prosti čas, ki ga morajo gospodarji dati svojim služabnicam in hlapcem. Po nekod so že uvedli po en prosti dan v tednu, oziroma po dva poldneva. V Gorici tega še ni, toda potrebno bo, da se to upelje tudi v Gorici, ne da bi morali čakati šele na zakon. Poroka v Ameriki V mestu Londonu v Kanadi sta se dne 23. febr. poročila Ivanka Volk, s Trnovega pri Gorici, in Marijan Blažko, iz Žapuž pri Sturjah, oba begunca. Nevesta je bila v Gorici članica dekliške Marijine družbe ter je vso dekliško dobo preživela kot služabnica pri družini goriškega mestnega svetnika g. Brumata. Mlademu paru naše čestitke in voščila. Romanje v Lurd Bralce opozarjamo, da namerava skupina slovenskih duhovnikov iz Trsta in Gorice pripraviti skupno romanje v Lurd prihodnji mesec julij. Kdor bi se romanja želel udeležiti, naj že sedaj začne misliti na to in se pripravljati. Stroški za pot bodo znašali približno 20 tisoč lir v tretjem razredu. Ostali stroški so povrhu. Pozneje bomo javili natančnejša navodila. Pustni večer v Gorici SKPD v Gorici, ki si je nadelo nalogo, da hoče skrbeti tudi za prijetno in dostojno zabavo med Slovenci v Gorici, je za pustni večer povabilo dijake srednješolskega dijaškega krožka, da so ponovili veseloigro »Romualdove skrbi«, s katero so že enkrat prej nastopili. Dijaki so v polni meri potrdili sloves, ki ga uživajo, da je njihov podajanje doživeto in skrbno pripravljeno. Obilna udeležba izbranega občinstva, ki je s toliko simpatijo spremljalo zaplet in razplet Romualdovih dogodivščin, je bilo prvo zadoščenje za mlade dijake in prireditelje. Koga naj med igralci posebno pohvalimo, skoro ne vemo, ker je vsak po svoje dobro igral in ugajal. Tudi kvartet »razposojenih pevcev« s harmoniko je posrečeno zapolnil odmore med dejanji in pomagal ustvariti pravo pustno razpoloženje. Bili smo torej zadovoljni s pustnim večerom in jc bilo le to žal, da nas, zaratli tesnega prostora, ni bilo več navzočih. Postne pridige bodo v Girici na Travniku vsak petek ob 8. uri zvečer. Četrt ure pred začetkom pridige se začne molitev rožnega venca. Prva pridiga bo prihodnji petek 29. februarja. Ob začetku meseca v Gorici V soboto bo prva sobota v mesecu. Oh 6h v stolnici običajna pobožnost prvih sobot. Zvečer ob 8h mesečni sestanek za može in fante na Plaeuti. V nedeljo ob 8h zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom pri sv. Ivanu. 103. obletnico smrti Franceta Prešerna bo Slovenska prosveta v Trstu proslavila v nedeljo, 2. marca, s slavnostno prireditvijo v Avditoriju Zavezniške vojaške uprave. Začetek ob 17. uri 30 minut. Na sporedu: Beseda o Prešernu (Vinko Beltčič), recitacije Prešernovih pesnitev, solistični nastopi sopranistke Milene Če-kutove, Baritonista Marjana Kosa, pianista Gabrijela Devetaka, mešanega komornega pevskega zbora »Škrjanček« iz Trsta, ki bo pod vodstvom Ludvika Klakočerja prvič izvajal »Zdravljico«, katero je za to priliko skomponiral Gabrijel Devetak. Vstop z vabili, ki se dobe v Trstu in zunaj Trsta na običajnih mestih. Vabilo v Bazovico Dijaki Slovenske dijaške zveze v Trstu ponovijo v nedeljo dne 9. marcca ob' 4.30 uri popoldne v dvorani na Bazovici igro »Mlini pod zemljo«. Rozzinijev brat je umrl v sovjetskem suženjskem delovnem taborišču. V Atenah proces proti 29. komunistom Pretekli teden se je začel v grški prestolnici proces proti 29 osebam, ki so pripadale vohunski organizaciji, katero je vodil vohunski center onstran železne zavese. Med obtoženci je pet žen. Med prilogami obtožbe je nad 300 tajnih brzojavk, ki so jih izmenjali komunisti v Grčiji z navedenim centrom. Iz teh dokazov izhaja, da je kominform vodil podtalno delo grških komunistov. Dokazani material je zaplenila grška policija, ki je odkrila tudi tajno radijsko postajo, katera je bila določena za pošiljanje vojaških poročil satelitskim deželam. Iz Beneške Slovenije Našl Št. Lenard Dne 19. 2. t. 1. je pokrepčan od vseh zakladov sv. Cerkve, mirno v Gospodu zaspal Ivan Ošnjak, bivši cerkovnik Šent-lenarske župnije in oče preč. gospoda Evgena Ošnjak, bivšega župnika iz Bor-jane pri Kobaridu. Pokojnik je bil zelo priljubljen v vsej Slov. Benečiji kar je pričala velika udeležba duhovnikov in ljudstva. Domači g. župnik je iz. oltarja pregovoril nekaj lepih besed pred svojim bivšem cerkovniku katerega je priporočil pobožnim molitvam navzočih vernikov. Njegovi edini ostali sin duhovnik je tudi na pokopališču pregovoril nekaj besed polnih vere in sladkega upanja, da bo prišel dan ko bo zopet videl svojedrage, ki zdaj vsi skupaj v Kristusu počivajo. Blagemu pokojniku naj ljubi Bog podeli večno plačilo, sinu duhovniku in ostalim sorodnikom pa krščansko vdanost v božjo voljo. Snegovi in plazovi v deželi Sneženi metež je v dneh 13. in 14. febr. blokiral vso Benečijo; niti najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega. Medtem ko ga je padlo po dolinah poldrugi meter, ga je v hribih do streh. V vasi Matajur ga je čez štiri metre. Ljudje so zvonili z zvonovi, da bi zbudili pozornost po sosednjih vaseh in da bi jim kdo prišel na pomoč; pa pomoči ni bilo, ker tudi sosednje vasi: Mašera, Trčinun, Strmica so bile v enakem položaju. Šele po treh dneh se je posrečilo nekemu Matajurcu, da se je mogel spustiti v dolino opozarjat oblasti na obupen položaj odndotnega prebivalstva, ki je brez soli, brez moke, brez razsvetljave in da mori v vasi najhujša slinavka živino. V Dreški občini je še slabše: pri Zuo-drih je velik plaz odnesel v dolino mlekarno in električno kabino; v plazu sta izginila tudi dva moža. Pri Trinkih je odnesel šolsko poslopje. Štirintrideset družin je moralo zapustiti hiše in se rešiti z veliko težavo v sosednje vasi, ker s Kolovrata udirajo plazovi in se je bati, da bodo porušili vse hiše. G. videmski prefekt in druge civilne in vojaške oblasti so se res zavzele za te nesrečne vasice. Potem, ko je velika ameri-kanska »mašina« preorala pot do Peternelov, so se pri Hlodičih zbrali z g. prefektom generali, komandanti raznih vojaških edinic, župani in župniki okolice in organizirali pomoč. Sedaj že prenašajo tjagor v nahrbtnikih živež in zdravila vojaki na smučkah. O stanju v nekaterih vaseh se še nič ne ve. Tudi po dolini ob Nadiži se je zrušilo več streh pod težo snega, seveda tam kjer ga niso gospodarji pravočasno skidali. V Črnem vrhu imajo tri metre in pol snega. Vasi Prosnid, Platišče in Brezje so popolnoma blokirane in se ne ve kaj se je tamkaj zgodilo, ker so potrgane vse električne, telefonske in brzojavne žice. Šele v sredo, 20. februarja, je bila očiščena snega državna cesta do Podbonesea. Ta nesreča bo imela katastrofalne posledice za našo itak revno deželico, če pomislimo, da ne morejo ljudje do živeža in drv, do zdravnika do sena itd. in da so po večini doma le žene, otroci, starčki; sposobni so namreč morali s trebuhom za kruhom v inozemstvo. Upajmo, da se bodo deželni in državni poslanci, ki so za časa volitev toliko obljubljali resno zavzeli za pomoč našemu revnemu ljudstvu. DROBNE NOVICE Upor na Koreji Y begunskem taborišču za civilne interni-ranče na otoku Kojo blizu Pusana na Koreji so se nenadoma uprli interniranci. Upor se je začel, ko so dospele v taborišče čete ZN, ki so bile določene za stražo preiskovalni komisiji, katera je zasliševala civiliste zaradi odpusta. Tedaj je okrog 1500 internirancev navalilo na vojake ZN z noži, korobači iz bodeče žice, palicami in drugimi improviziranim orožjem. Pri uporu je bil ubit en ameriški vojak in 69 korejskih civilistov. Poleg tega je bilo tudi veliko število ranjenih, bodisi med vojaki kot med civilisti. Poročila pravijo, da so upor povzročili komunisti in sicer v zvezi z razgovori, ki se vodijo v Pan Mun Jo-mu glede izmenjave vojnih ujetnikov in civilistov. Amerikanei namreč zastopajo stališče, da se nihče ne sme vrniti proti svoji volji ter da morajo zato posebne komisije izprašati ujetnike in civiliste, če se želo vrniti domov. Temu seveda nasprotujejo komunisti, ki žele, naj se vrnejo brez izjeme vsi ujetniki in civilni interniranci. Se pač hoje, da bi se jih le malo vrnilo. Od tod tudi omenjeni upor na otoku Kojo. Nova konferenčna palača ZN dograjena Na dan 27. t. in. sc bo Skrbstveni svet Združenih narodov prvič sestal v novi konferenčni palači ZN, ki bo z istim dnevom odprta za javnost. Konferenčna palača je stala približno 10 milijonov dolarjev, notranja opretna in oprava pa 1 milijon dolarjev. V pritličju palače so tri velike konferenčne dvorane in šest manjših, nadaljnje tri dvorane pa so v prvem nadstropju. Palača Glavne skupščine, ki je Č. g. Čarga Ciril je že na poti v Evropo-Vozi se n anorveški ladji in se bo izkrcal v Genovi. Č. g. Wolbang je 12. febr. odplul iz Francije proti USA in je sedaj že gotovo tam. Č. g. Kopač se trenutno mudi v Parizu ter čaka, kam ga bodo predstojniki poslali. Od tam nam je poslal zanimiv, članek iz sedanjega življenja na Kitajskem, ki ga bomo objavili v prihodnji številki. zadnja večja še ne dograjena stavba, bo končana predvidoma v septembru. Palača tajništva je že končana. Več dela in manj plače na Češkem »Sovjetski pritisk sili češkoslovaško vlado, da skuša iztisniti iz češkoslovaških delavcev več dela ob manjšem zaslužku kot so ga imeli med nacistično zasedbo. Posledica tega sovjetskega izkoriščanja moje domovine je stalno naraščajoči odpor proti komunističnim lutkam.« je izjavil Hubert Ripka. ki je bil od leta 1945 do leta 1948 češkoslovaški minister za zunanjo trgovino. To izjavo je dal pred pariškim sodiščem, ko je bil zaslišan kot priča pri nekem procesu proti dvema francoskima pisateljema. Kaj pripoveduje ubežnik iz ruskih taborišč Italijan, ki je pobegnil iz suženjskega taborišča vojnih ujetnikov v Sibiriji, želi govoriti z italijanskim komunističnim voditeljem Palmirom Togi atti jem. Po ameriškem radiu je iz Rima radijski poročevalec opisal doživljaje Carmela Rozzinija, ki je bil deset let vojni ujetnik v Sovjetski zvezi. Rozzini »se še dobro spominja visoko nakopičenih kupov trupel, ki so jih sežigali v ujetniškem taborišču — masovnem krematoriju njegovih ujetih tovarišev, ki so umirali zaradi mraza in slabe prebrane.« Rozzini je pobegnil s posestva, ki ga je obdelovalo taborišče, s pomočjo sibirskih domačinov. Ko se je v preteklem tednu vrnil v Italijo, je bila njegova prva izjava: »Želim govoriti s Togliattijem, pa čeprav samo dve minuti.« Radio Trst II. Nedelja, 2. marca: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše - Pravljica o Idi. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 16.00 Koncert tržaškega komornega zbora. — 18.00 Iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.00 Književnost in umetnost. — 22.00 Puccini: Madame Butterflv, 1. dej. Ponedeljek, 3. 3.: 13.30 Kulturni obzornik. 18.15 Saint Saens: Koncert za violino in orchester. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Brahms: Serenada v A duru. — 22.00 Puccini: Madame Butterfly, 2. dej. Torek, 4 .3.: 13.00 Glasba po željah. - 19.00 Angleščina po radiu - 18. lekcija. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest. — 22.00 Dvorak: Simfonija št. 3. Sreda. 4. 3.: 13.30 Kulturni obzornik. — 20.30 Šola in vzgoja. — 21.00 Vokalni kvatet. — 21.30 Koncert pianista Gojmir-ja Damšarja; —- 22.00 Berlioz: Fantastična simfonija. Četrtek, 5. 3.: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence- 21.00 Radijski oder - Sleinbeek: MESEC JF, ZAŠEL, drama v 1. slikah nato Priljubljene melodije. Petek, 6.3.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu - 19. lekcija. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 22.30 Parada lahkih orkestrov. Sobota, 7. 3.: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.30 Glasba iz revij. — 22.00 Operetna glasba. LISTNICA UPRAVE P. Alfonz Pavel Californija: Denar prejeli, naročnina poravnana. Stojan Kertelj Cleveland: Denar prejeli. Darovi za sklad L. Kemperla Ljudmila Goričan 360; družina Urdih, Ronki 500 č. g. Evgen Ošnjak 500. lir. Srčna hvala. Za SLOVENSKO SIROTIŠCE Učiteljski zbor iz via Croce namesto cvetja na grob pok. Leopolde Koršič 3500; Terezija Mlekuž. 1000; družina Urdih, Ronki 500; N.N. 60; Achetz Fricde, Žalmic« namesto cvetja na grob pok. g- Ivana D<>1' harja 2500. lir. Vsem našim darovalcem iskrena hvala in zagotovilo molitve in hvaležnosti. Za SLOVENSKO ALOJZIJEVI^ Namesto eevetja nagrob pok. Manje Mlekuž darujeta .Ema Bajc in Ana Selič iz Trsta 600; Lozar Peter, Sv. Anton Trst 5000: družina Urdih, Ronki >00; Aehctz Fricde namesto cvetja na grob pok. g. Ivana Dolharja 2500; N.N. iz Gorice 1000; družina B. s Solskanskegu polja 500; g»-Abujeva več steklenic vina. Bog povrni. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici